Šf. 277 hftiia platana v gorsvtsl (Uflft moti tali prti) V Tr*» .eirtek 22« novembra 1923. Posamezna številka 20 ceni. Letnik XLVII 'redoiitvo: ulica sv. Prtr' UhdjA, tzvseatfi pcndeljek. vuk dan ajuiii A*«sega it 30« L nadstropje. Dor -I nat *r ' ptsau se o« sprejemalo, rokopisi km; £tij . j g^j O-'— Anten Gerbec. — Lastnik tiskaro« \\e fr ' « In uprave inaia ca mese: L 7.—, I mesece L Miurafci 2s isona^vo nteseCno 4 lire več. — T DINOST Posamezne Številke v Tata tn okolici po 20 ceuL — Oglasi &e računajo s firokosti ene kolone (73 nun.) — Oglasi tifoac— In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, zahvale, poslanice In vabila po L 1-—. oglasi denarnih z*vo4o» mm po L 3. — Mali cfflasl po 30 cent. beseda« najmanj pa L % — Ogla* naročnina In reklamacije se poiBJajo isklfneao upnvi Edinosti, v Trstu, nltca a« , FrančiSka AstiBregs ftnv. L nidstropje. — Telefon medniltva In upravo 11-67. i NI VODA! Naši prerazgreti nacijonalisti, ki verujejo tudi v vzpostavo nekdanjega rimskega imperi,a, so se precej zaračunali. Prišlo je drugače, nego so mislili. V svojih računih glede izvajanja njihove manjšinske politike so imeli domnevo, da ne pade aanjo luč široke javnosti tam zunaj v narodnih državah soplemenjakov tukajšnjih narodrih manjšin. Ta domneva je bila temeljilo zgrešena, kakor kažejo dogodki v zadnjem času. Niso mislili na listi znani, večno-resnični, i z človečke naravi vzrasli pregovor, da kri ni voda« Tem čudnejše je, da te resnice — sile sorodstva krvi — ne vpošte-vajo voditelji sedanje manjšinske politike v naši državi. Saj so jo v nekdanjih časih ravno Italijani živo občutili in branili, ko so reklamirali zase pravico, da se zavzemajo za usodo svojih bratov, živečih izven njihovih tedanjih državnih mej. Vedno so zahtevali zanje narodne pravice. Kri ni voda! Zato se Italijani tudi danes še — in z vso pravico — brigajo za svoje brate, priključene drugoroonim državam, kakor n. pr. v Tunisu, na Malti, v Dalmaciji itd. In ravno te dni, povodom obiska španske kraljeve dvojice v Rimu, se v zdra-vicah med obema vladarjema, v razgovorih med državniki, posebno navdušeno in prisrčno v vseh javnih glasilih naglasa krvno sorodstvo med italijanskim in španskim narodom in pa potreba zveze med latinskimi narodi. Umevno je to. Kajti vkupnost, ki jo je ustvarila narava, je vzvišena na vsako človeško delo. Krvna vkupnost ni nič manjša sila, nego državna vkupnost. Zato ne morejo nobene državne meje porušili krvne in plemenske vkupnosti. In izpolnjevanje dolžnosti pijetete napram lastnemu mesu in krvi ne more nikdar pomeniti kršenje pravic kake države. Kri ni veda! To občutimo tudi mi Slovani v Julijski Krajini in Nemci v Po-adižju. Od tod protesti našega ljudstva v državi in izven nje, proti sedanji politiki raznarodovanja: proti izključen ju našega jezika iz uradov in vsega upravnega življenja, posebno pa iz naše šole. Priobčili smo že predlog, s katerim so se poslanci vseh strank v tirolskem deželnem zboru v seji minulega petka zavzeli z* svoje soplemenjake, priključene k italijanski državi. Vsebina predloga, njegovo utemeljevanje in govori zastopnikov strank so sicer odločni in močni. Vendar ne po-menja to, da se hočejo vmešavati v čisto notranje stvari tuje države. Gre tu — te dni naglašai naš viti iz priključene dežele predmet za barantanje. Govornik tirolske ljudske stranke je izvajal: Do nedavno so Italijani tu branili pravice manjšine, so apelirali na pravičnost večine in so preko mej klicali svetovno vest na pomoč. Italijani so morali pOistati — drugačni i Kar so prej smatrali za krivico, proglašajo danes kot pravico. Seveda je treba tu razlikovati. Ni ves italijanski narod, ampak le mal del tega naroda je, -ki izvaja zatiranje. Večina. Italijanov, hi so staro kulturno ljudstvo, bi — če bi mogla svobodno odločati — protestirala proti temu z ogorčenjem. Če Nemci onkraj Brennerja neprestano zahtevajo svoje naravno narodno pravo, je morajo slednjič tudi dobiti. Italija s svoje Dokler pa se tako postopa z našimi so-plemenjaki, sta mirno sožitje in oživljenje simpatij nemožna. Tako prepreča Italija sodelovanje obeh držav in dela vse, kar more prisiliti našo državo k ubiranju drugih poti. Apeliramo na signatarne vlasti mirovne pogodbe, ki so zajamčile zaščito manjšin in katerim so Italijani sami obljubili, da bodo dobro postopali z Nemci. Naša najboljša nada pa je v naših bratih samih. Tako mirno, žilavo, v jedru zdravo ljudstvo ne podlež« v boju za svoje najsvetejše. Naši bratje so se tudi pod italijanskim gospodstvom izkazali kot dobri državljani. Če se tako ljudstvo, pa naj je še tako maloštevilno, bori za pravice, kakršna je materin jezik«, je nepremagljivo. Kličemo svojim bratonr.V|V tej točki ne morete odnehati in ne odnehajte! marveč — kakor je < Der Landsmann» sotrpin «Der Landsmann* — za nad-državne, različnim narodom vkupne stvari. Zato se obrača apel deželnega zbora tirolskega tudi k tistemu mestu ki~ga je svoječasno tudi Italija pomagala ustvariti in kjer naj bi imeli svoje zatočišče vsi narodi, ki so jim narodne pravice ogrožene: do Društva narodov, ki mu je Italija članica tudi danes še. Upravičenost tega apela na svetovno vest se dokazuje v predlogu mod drugim tudi z besedami: «Tirolsko, ki je ostalo v zvezi z Avstrijo, ne more mirno gledati na te dogodke. Če tudi dežela sama ne more priskočiti bratom na pomoč, ima pa pravico, da razglaša obtožilno v svet ogorčenje radi zatiranja pravice. Dočim Vavstrijska država, v smislu mirovne pogodbe, ustanavlja šole vsem in tudi najneznatnejšim manjšinam (glede slovnnske manjšine na Koroškem bi bilo sicer kaj pripomniti, upamo pa, da se tudi tam uredi v skladu s temi kategoričnimi izjavami. Pnp. u-redništva), da jim dovoli narodni razvoj m zaščito njih narodne svojstvenosti, se pa v italijanski državi priključenim Nemcem tepta z nogami najprimitivnejša pravica. Četudi je naša država danes obnemogla, ne sme — če noče izrabiti spoštovanja za 7 glasov. Po dokončanem cerkvenem opravilu je kralj obiskal še grobove Pija V. in Siksta V. Kralj je obiskal tudi zavod, v katerem se Španski dijak' pripravljajo za duhovski poklic. Rektor je poklonil kralju album, ki obsega vse delovanje zavoda v zadnjih letih. Kralj se je zahvalil ter v krilatih besedah poviševal delo zavoda, ki njega kot katolika zelo zanima. Nato se je obrnil na gojence s prošnjo, naj tedaj, ko bodo ozna-njevali Kristusovo vero v španskih mestih, trgih, vaseh in v zadnjih kočah španske dežele, oznanujejo tudi ljubezen do Španije. Popoldne ob 14. uri si je kralj ogledal sedež vodstva fašistovske stranke, kjer ga je sprejel on. Giunta, kot glavni tajnik stranke. Od tu se je kralj podal v palačo Mednarodnega instituta za poljedelstvo, ki mu je bil prirejen zaseben sprejem. Danes ob 17. uri sta priredila italijanski kralj in kraljica svečan sprejem španskemu kraljevskemu paru v Kvirinalu. Španski kralj je pa ob 20'30 priredil obed v čast italijanskega kralja. Gen. De Rivera je sprejel v Kvirinalu italijanske časnikarje. Mussoiini in De Rivera si podajata rake Mussolirti priredil obed na čast generala De Rivera - Mussoiini tolaži De Rivero RIM, 21. Ministrski predsednik Mussoiini je danes opoldne priredil v palači Vene-zia na čast gen. De Rivera obed, katerega so se udeležili poleg španskih gostov tudi člani italijanske vlade in glavni predstavniki fašizma. Predsednik španskega direktorija gen. De Rivera je izpregovoril v glavnem tako-le: Ker malo poznam diplomatske običaje, sem na pozdrav italijanske vlade, ki sem ga prejel na križ ar ki «Jaina* potom brezžičnega brzojava, v italijanskem jeziku izrazil to, kar čuti danes moje srce vojaka in predsednika Italiji prijazne vlade. Ekscelenca (Mussoiini), vaša osebnost ni danes samo italijanska, ampak svetovna. Vi ste apostelj gibanja proti razkrojevanju in anarhiji, ki sta že pričela razjedati Evropo. Vaše ime izgovarja vsakdo z globokim spoštovanjem; iz mussolinizma se je razvila vera, nauk o rešitvi, ki je takoj našel pq vsej Evropi občudovalce. Velik del španske vojske in španskega naroda je prišel do spoznanja, da bi luko tudi on izvršil isto, kar je izvršil italijanski narod (faši-stovska revolucija). Tako se je španski narod pripravljal na vzpostavitveno delo. Nato je De Rivera napil Mussoliniju % milice) poudarjajoč prijateljske vezi obeh narodov. Mussoiini se je zahvalil za pozdrav, izročen v imenu španskega naroda, «ki se je otre sel političnih slojev, ki niso bili kos svojim nalogam. Ko smo meseca septembra prejeli prvo vest o dogodkih na Španskem, smo bili mnenja, da je gibanje, dasi odgovarjajoče različnosti političnega ozračja, identično z italijanskim. Gibanje je stremelo za istim ciljem: oprostitev življenjskih sil naroda od vpliva že preživelih političnih doktrin in od ljudi, nesposobnih, da bi prevzeli trdo odgovornost vlade. Dasi je fašizem tipično italijanski pojav, so brez dvoma nekatere točke splošnega značaja, kajti mnoge države so trpele in trpijo še danes na degeneraciji demokratskih in liberalnih sistemov. Izjavljam vam, gospod predsednik, da sem optimist, kar se tiče solidnosti in trajanja vaše vlade. Kar se dogaja vam, se je dogodilo tudi nam v prvih časih: štirje brezposelni in melanholični politikanti so od jutra do večera pričakovali zahoda moje vlade. Danes lahko go-> vorimo o latinskem bratstvu med Španijo in Italijo, ki ga je vaše potovanje okrepilo. Vsi latinski narodi so doživeli v zgodovini mrk, toda nato je prišla kmalu jutranja zarja. — Nato je Mussoiini pozdravil španski narod v imenu fašistovskih praporjev, namočenih v krvi. Rim in „sestra Španija" „Evo, ta \e moj Mussoiini lu — Čudežna moč generala De Rivera — Kurtizanstvo rimskega tiska RIM, 21. Še dva dni praznikov, in v Rim se bo zopet vrnilo vsakdanje življenje. Treba bo potem seveda zopet nekoliko dni, dokler se vse spravi v red, kajti Rim se je te dni čudežno izpremenil. Ulice so s2 izredno skrbno pometle, okna poslopij so se okrasila z zastavami in električnimi svetiljkami, visoko uradništvo se je obleklo v svečanostno obleko, po ulici vidiš častnike v najsijajnejših uniformah, polnimi svetinj in odlikovanj, politični krožki so se skoraj izpraznili, v raznih ministrstvih delo počiva. Včeraj so Rimljani celo prisostvovali navidezni bitki, uprizorjeni v Centocelle. Življenje na ulici ima neko novo, privlačno obliko, tu se zbira množica radovednih Rimljanov, ki čaka prihoda visokih španskih gostov, tam se zbirajo vrste strumnih vojaških oddelkov, povsod mrgoli cčrnih srajc* v karakterističnih zelenih alpinskih klobukih. Tem poslednjim posvečajo španski gostje baje največjo pozornost in ljubeznivost. Neki tukajšnji list je s posebnim Eo u dar kom poročal, da se je španski kralj, o je stopil na suho v Speziji s posebno ljubeznivostjo pogovarjal predvsem s faši-stovskim generalom Balbom in s tajnikom fašistovske stranke g. Giunto. G. Giunti je bila sploh, kakor se zdi, poverjena ob priliki španskih dnevov v Rimu prav posebno važna vloga. Neutajljivo je na vsak način, da je bil doslej prisoten pri vseh važnejših sprejemih. Isti list poroča nadalje tudi, da je španski kralj, ko je stopil v Speziji na suho, potrkal generala Balba prav po domače po rami in (mu dejal smehljaje: «Vi ste dokončali svoje delo; mi je sedaj začenjamo.» Nato mu je predstavil svojega generala Prima De Rivera z besedami: «Evo, ta je moj Mussoiini!* ... In res, če verjamemo pisanju listov ob priliki obiska španske kraljeve dvojice, se zdi, da je generalu Prima De Rivera namenjena ▼ Španiji ista vloga, kakor Mussoliniju v Italiji. In kakor nam laško časopisje skoraj soglasno zagotavlja vsak dan že eno leto in dan — prej, Bog varuj! — da je vsa Italija kar trepetala v sladkem pričakovanju onega trenutka, ko bo dan znak za fašistovsko revolucijo, ki naj bo kakor čudežna palica izpremenil a duše vnost in gmotno stanje italijanskega naroda in dvignila kar Črez noč svetovni ugled Italije na najvišje mesto, do katerega je sploh mogoče dospeli, —■ tako nam isto časopisje sedaj z vsem prepričanjem zagotavlja, da tudi Španija po svojem porazu v Afriki, potem ko se je črv starosti pregrizel že tja do osrčja njenega gospodarstva, Čaka vse nestrpno, ko bo završelo po vseh njenih pokrajinah še bolj bučno, nego je doslej. In ta naloga čaka generala De Rivero, španskega Mussolinija, ki je že pred par dnevi pokazal celo še večjo korajžo nego Mussoiini sam: brcnil je za vsemi drugimi še predsednika zbornice in senata z njunih mest. In res: «Tribuna» pravi, da je prevrat, ki ga je izvršil general De Rivera le izraz globoko in že zdavnej, že več kot 10 let, občutene potrebe. Ta nova mlada buržoazija je v teh zadnjih letih — zatrjuje «Tribuna» — že izvršila popolno izpre-membo španskega življenja, ne samo v vsakdanjem, že zaspanem podeželskem življenju, temveč tudi v duševnih strujah, v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Politična in upravna vprašanja domovine se ne proučujejo več s starega in praznoslamnega stališča krajevnih bojev med razredom in razredom, med deželo in deželo, temveč se postavljajo v bolj obširno atmosfero, na podlago potrebne notranje obnovitve, ki bo omogočila Španiji aktivno udeležbo na mednarodnem polju/ In vse to bo naredil De Rivera, po receptu g. Mussolinija! — Položaj Španije v svetu, v novem povojnem svetu, se je zopet vzel v pretres. Evo kaj misli «Tribuna» o tem: Španija se nahaja vsled svojega zemljepisnega položaja pred dvovrstnimi mednarodnimi odnosa ji: v Evropi z Anglijo, s Francijo in Italijo, onstran Atlantskega oceana z južnoameriškimi republikami, svojimi hčerkami. Njeni stiki s temi republikami se v zadnjem času oživljajo na vseh poljih, toda njen položaj v Evropi nasproti trem zapadnim državam je kaj čuden. Mnogi in globoki, predvsem gospodarski vzroki vežejo Španijo z Anglijo in Francijo — in te vezi so med vojno nevtralizirale vezi s centralnimi državami — toda španski ponos in španska bodočnost so bolno občutile dve ne-zaceljivi rani: Tanger in Gibraltar! In Španci — ugotavlja ... mimogrede in neprizadeto — se v teh dneh gotovo z grenkobo spominjajo na izgubljeno priložnost v vojni, ko bi bili Francijo, zapleteno v boj z Nemčijo, potisnili lahko v stran. In glejte: v tem hudem položaju se je prikazala, bolj blizu, nego se je mislilo skozi toliko let, sestra po krvi in duhu: Italija. Sedaj ne ovira več prisrčne zveze med obema sestrama ne frankofilska stranka v Španiji, ne papežu prijazne stranke, ki ni mogla pozabiti leta 1870. — In res, priznati je treba, da so se razmere med uradno Italijo in sv. Stolico v zadnjem času občutno izboljšale. Istočasen obisk v italijanskem kraljevem dvoru in v Vatikanu, ki doslej ni bil mogoč, je sedaj postal dejstvo, ki zadobiva še poseben pomen, če se pomisli, da je papež z navdušenimi besedami blagoslovil španski narod in špansko vojsko — v Tanger ju. Prisrčnost, sama prisrčnost: v Vatikanu in v Kvirinalu in na ulici in pa^listih, po teh Še največ. Saj je posvetil «Giorna!e dltalia» kar desetstransko izdajo sestri Španiji, njenim dinastijam, njenim lepotam, njeni umetnosti in njeni kulturi. Opisal je v drugih izdajah vsak migljaj španske kraljeve dvojice na njeni naravnost triumfalni poti po italijanskih tleh, fotografiral ju je v vseh pozah in ni pozabil niti na . .. «iaeau» pri obedu v Kvirinalu. «Menu» takih obedov čitatelje «Edinosti» morda j manj zanimajo, toda «menu»t o katerem govorimo, ima gotovo privlačnost tudi za nje. Pod «salso veneziano», «salso Cum-berlands, «Filetti di pernice alla S. Uber-to» je vsebovala jedilna lista med raznimi vini tudi — istrski muškat! Praznično razpoloženje bo trajalo še par dni, nato pa se bo potegnila črta pod, bilanco teh dni. Večina glasil javnega in poluradnega mnenja jo je že vnaprej potegnilo in je z rožnato barvo podčrtalo samo aktivo. Drugi, bolj skeptični pa vidijo stvar nekoliko bolj črno, na pr. «La Voce Repubblicana», ki opozarja na kočljivi položaj Italije v teh dneh in piše: «Kralj Alfonz Xffl. je prišel v Rim, da svečano poudari podložnost španskega prestola pred prestolom papeževim in prišel je še-le, ko mu je to dovolil Vatikan. Italija je hotela, da italijanska država še enkrat skrivi hrbtenico pred katoliško hijerarhijo. Ni nam ostalo drugega nego majhne trgovske pogodbe, katere srednjo veljavo so trgovci že ocenili. Kar se pa tiče drugega, o čemer se rezervirano sklepa, so to vse gradovi, ki se gradijo... na sredozemskem pesku.» — Naj stoje v tem oziru stvari kakorkoli, eno se zdi vendar gotovo: da bo obisk španske dvojice imel velik vpliv med drugim tudi na odnošaje med Kvirinalom in Vatikanom in da se njegova politična važnost ne sme podcenjevati. SENAT RIM, 21. Seja je bila otvor jena ob 15. uri. FjnanČna parlamentarna komisija je poročala o načrta zakona za odstopite v upravi državnih železnic preostalega vojnega materijala za skupni znesek 200 milijonov v svrho elek-trizacije nekaterih železniških prog. Bil je sprožen tudi predlog, naj bi se elektrifikacija prepustila privatnim družbam. Senat je glasoval tudi za> spremenitev odloka, ki dovoljuje državnim Železnicam 160 milijonov za nakup 120 električnih lokomotiv. Seja se je zaključila ob 16.30; prihodnja seja jutri ob 15. uri. PreoKret v praškem procesa Proces se obnovi PRAGA, 20. V zadevi morilca bivšega bolgarskega poslanika v Pragi, Daskalova, študenta Atanazija Nikolova, je nastopil senzacijski preokret. Morilec je sedaj priznal, da se ne piše Atanazij Nikolov, temveč Jordan Čičonkov. Svoje fingirano ime je videl prvič na potnem listu, ki so mu ga izstavile bolgarske oblasti. Te so poznale njegovo pravo ime in so si same izmislile drugega. Po tem priznanju so morale biti bolgarske oblasti informirane o namerah morilca. Dalje je priznal Čičonkov, da je rojen v Štipu v Jugoslaviji. Po njegovi izjavi je bil ilegalen član maccdon-ske organizacije. Protokol o včerajšnji razpravi je podpisal Čičonkov že s pravim imenom. Včeraj je državno pravdništvo predfa-galo, da se razprava proti morilcu Daskalova obnovi. Danes je sodišče predlog sprejelo in je bil morilec Nikolov-Čičon-kov pripeljan zopet v preiskovalni zapor. Za izobrazbo čehoslovaških novinarjev PRAGA, 21. Čehoslovaško ministrstvo zunanjih zadev je v želji, da poglobi politične študije novinarjev in utrdi čehoslovaško novinarstvo napram zunanjemu svetu ter da da novinarjem priliko za izpopolnitev v tujih jezikih, razpisalo 12 štipendij ža novinarje. Štipendije znašajo 1CG0 švicarskih frankov na mesec. Novinarji bodo odpotovali v evropska in ameriška politična središča. Poleg skrbi za iaslno izobrazbo bodo morali skrbeli tudi za propagando za svojo državo. Stipendisti bodo morali prisostvovati konferencam, oblskavati razstave in se sploh baviti z vsem, kar bi utegnilo koristiti njihovemu poklicu. Obvezani bodo obenem pošiljati mesečna poročila o svojem delovanju. Priprave za sestanek Hale enfenfe BEOGRAD, 21. Včeraj dopoldne* je tukajšnji čehoslovaški poslanik &eba poselil jugoslovenskega ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča, s katerim je imel važno konferenco o sestanku državnikov Male en-tente, ki se ob vršil od 12, do 15. januarja 1924 v Beogradu. Sestanka se v imenu Jugoslavije udeleži dr. Ninčič, v imei.u Čehoslovaške dr. Beneš in v imenu Ru-munske Duca, Od strani Poljske bo prisostvoval sestanku poljski poslanik v Beogradu Okenski._ Jegoslovenski vojni dolg Angliu BEOGRAD, 20, Pogajanja med ju^oslo-vensko in angleško vlado glede povračila vojnega dolga Angliji so končana. Največja težkoča je obstojala v določitvi višine dolga, ki je bila končno določena na 23,634.677 funtov šterlingov. Na podlagi doseženega sporazuma je uročila jugoslo-venska vlada Angliji kot avans bone v znesku 13,910.627 funtov šteriin v golovini in 9,724.050 funtov pa za naročeni materijal, pri čemer so uračunane tudi obresti do konca leta 1923. Izgredi na univerzi ns Dunaju DUNAJ, 20. Po včerajšnjih nemirih med visokošolskim dijaštvom so danes tuji slušatelji vdrli na visoko N šolo za svetovno trgovino in z medklici tžide ven!» onemogočili predavanja. Rektor jc mogel siccr dvorano izprazniti, vendar pa je moral predavanja do nadaljnega ustaviti. Tudi na tehnični visoki šoli je prišlo do protižidov-skih demonstracij. Skupine dijakov so hotele vdreti v poslopje, kar je policija preprečila, nakar so pred univerzo glasno protestirali proti Židom in socijalnim demokratom. Rektorat je dobil več prijav o nasiljih nad dijaki. Tudi jugoslovenski in čehoslovaški dijaki so bili inzultirani in so se pritožili na poslaništva. «Arbeiter Zeitung» protestira proti demonstracijam nacionalističnih dijakov na dunajski univerzi v posebnem članku pod naslovom «Hakenkreuzterror an der Uni-versitaet». List poziva socijalistično dela vstvo in dijaštvo, naj začasno ne reagira proti izzivanju nacionalističnih dijakov, grozi pa, da bo pozval v slučaju potrebe delavstvo, naj brani svoje učenjake in dijake. Posebno ogorčeno opisuje socijalisti-čni list proti napadu na prof. Tandlerja. Prof. Tandler je zaradi hrupa v dvorani že zjutraj prekinil predavanje o anatomiji. «Popo!dne — pravi socialistični list — s'* je nahajal prof. Tandler okoli 3 v svojem institutu. Nenadoma je slišal pred svojimi vrati silen hrup. Ljudje so trkali na steklena vrata. Azistenti in sluge so odprli vrata. Neki mladi mož je vstopil in vprašal drzno: «So Židje tukaj?» Prof. Tandler je stopil naprej in odgovoril: «Jaz sem Žid!» Nato je dejal mladi mož: «Pardon!> in je odšel. Toda kmalu se je vrnila cela tolpa. Prof. Tandler jim je stopil nasproti in jih vprašal: «Kaj želite, gospoda?^ Tedaj so zakKcali: «Pfui Tandler! Židovski občinski svetnik! Soci! Doli!» Prof. Tandler jim je odgovoril mirno: •»Gospoda moja, prcdpoldne<»ste motili predavanje, toda to je stvar pouka; tukaj pa jc moja delavnica. Apeliram na Vašo akademsko vest, dijakov ni tukaj!» Toda dijaki se niso dali umirili in so se vedli vedno bolj grozeče, tako da so azistenti svetovali prof. Tandlcrju, naj se odstrani, kar je tudi storil. Azistenti so morali nato peljati dijake v delavnico, odšli so še le, ko so se prepričali, da ni dijakov notri. OMiev tfržcunega zbora Policija v zbornici - Protesti komunistov BERLIN, 21. Včeraj sc je pričelo toliko pričakovano parlamentarno delo. Zasedanje je bilo otvorjeno v navzočnosti številnega občinstva, ki je napolnilo tribune do zadnjega kotička. Razen socijalnih demokratov so imele vse parlamentarne skupine dopoldanske seje. Nemški nacijonalci so sklenili, da bodo skušali za vsako ceno .vreči sedanji kabinet. Predsednik Lobe je otvori! sejo ob pol tretji tiri. Spomnil se je umrlega ravnatelja državne banke Havensteina in poslanca Kaasa, ki so ga porenjski separatisti večkrat zaprli. Nato je kot prvi govoril socijaldemokrat ,Wells. Govornik je predvsem zahteval, da označi vlada svoj delavni program, kajti po izstopu socialdemokratov iz vlade je nastala popolnoma nova situacija in če vlada tega ne stori, je treba smatrati, da se ne čuti dovolj močno. V nadaljnem je povdaril, da je cilj njegove stranke enotnost republike na znotraj, kar se tiče pa zunanjepolitičnih odnošajev ustanovitev Zedinjenih evropskih držav. Očital je Siresemannu njegovo zadržanje pri zadnjem bavarskem puču in ga vprašal, da li nimajo bavarski delavci in državljani pravice zaščite od osrednje vlade. Zavlačevanje obsednega stanja je tudi sramota za Nemčijo. Radi lega ne more njegova stranka glasovati za zaupnico vladi. Nato je opozoril kanclerja na skrite namene zapustiti porenjsko in porursko prebivalstvo in ugotovil, da ne gre socijaldemokratom samo za dolžnost podpiranja, marveč za narodno dolžnost. Kot je njegova stranka za vsaki poizkus stabilizacije rentne marke, tako je tudi uverjena. da je odtegnitev podpor porurskemu prebival- ljajo tretjino primanjkljaja v preteč enem letu. I političnega delovanja republike ne more Listi povdarjajo, da je finančii napredek pp- nihče očitati češkim državnikom brezdelja sledica uradov, ureditve zveznih železnic in javnih Proslava rojstnega dne Otcna, sina Karlovega, na Dunaju in v Budimpešti DUNAJ, 21. Stranka avstrijskih monar-histov je danes slovesno praznovala rojstni dan nadvojvode Otona. Poslanec Wense je imel slavnostni govor, na katerem je pozval navzoče, naj ostanejo zvesti prisegi, ki so jo položili Otonovemu očetu. Končal je s trikratnim slava kKccm nadvojvodi. BUDIMPEŠTA, 21. Tukaj se je vršila svečana preslava rojstnega dneva nadvojvode Otona v leopoldstatski baziliki. Slavnostne maše so se udeležili razni odlični predstavniki legitimističnih krogov, višja oblastva in častništvo. Razlogi za odgoditev poslaničke konference. PARIZ, 21. Poluradne vesti iz političnih krogov pravijo, da je odgoditev poslaniške konference posledica angleških volitev, kajti ministri so morali odpotovati v svoja volilna okrožja, Srorozum med mmM dosežea PARIZ, 21. Na seji poslaniške konference, ki je trajala do 18'50 je bil dosežen popoln sporazum. Prihod prvih potniškili vlakov v Brajdico. REKA, 21. Včeraj so prispeli v Brajdico, ki leži vzhodno od Reke na jugosiovenskem ozemlju prvi potniški vlaki. Čim bo urejen železniški promet z notranjostjo Jugoslavije, prispejo tudi tovorni vlaki. Danes je bil otvor-jen most pri Brajdici, ki bo služil prometu z Dalmacijo. ali pa nesposobnosti za diplomatične misije. Minister zunanjih del Beneš je imel daljši ekspoze, v katerem je jasno preciziral stališče čehoslovaške republike, v kolikor ni to že Masaryk s svojimi znanimi izjavami prehitel Beneša. More se reči, da si je Čehoslovaška v petih letih svojega obstoja pridobila velik _ Nekateri ostri izpadi opozicionalnih pro-j pesmi ostaja vedno isti: nekateri podlezek* • itnvnvnilrmr nnL.^.!! l.L J _ j-__11____1* • - tigovornikov pač niso mogli zabrisati teh uspehov. Sicer pa ni treba Nemcem daleč pogledati, da vidijo, kje je bolje, kje vlada red in blagostanje, kje pa nered in revščina. Resničnost je tako kričeča, da mora oglušiti še tako besno kričanje pristranskih nasprotnikov. In ravno ob tej kričeči resničnosti se bo razbila tudi negativna politika toliko nemških kakor tudi slovaških opozicijonalcev. Čim bolj se bo ugled na zunaj in da je praška diplomacija država utrjevala, tem bliže prihaja čas, ko ta I A AvfAm m A. Ak « o 1% Al r%* /\r\ _ M. 1-_ .1 _ A.___J • ____1 _______ "t _ # ___* evrop- tim Iz Miincfcgfis MCNCHFN, novembra. stvu v to svrho nezadostna. Za njim je cb splošni pozornosti govoril nemški nacijonalec Hergt, ki je takoj uvodoma povdaril svoje nezadovoljstvo, ker ni hotel kancler pričeti razprave in iznesti vprašanje zaupnice. Našteval je vladine neuspehe in izjavil, da je proti zaupnici vladi. Iznesel je tudi stari očitek vladi, da ni takoj prekinila pregovorov s Francijo. Kar se tiče posojila o katerem se v zadnjem času govori, je izrazil govornik svoje pomisleke, da bi vživala Stresemannova vlada zaupanje, da bo vzdržala v notranjosti red in mir. Njegova stranka sicer ne zahteva čisto narodno vlado, toda vlado na širši podlagi, ki pa se ne bo strašila vsiljenih ji bojev, čeravno noče nihče v Nemčiji zanetiti novega svetovnega pc-žarja. Živahni medklici so pretrgali nekaj besedi namenjenih Kahru, ki mu je zagovornik pripisal zaslugo, da je vzbudil narodno nemški duh. Svoj govor je končal ob živahnem ploskanja desnice in kričanju levice. Predsednik je hotel dati besedo kanclerju, kar pa je preprečil komunistični poslanec Kdnhen, ki je zahteval besedo k dnevnemu redu. Ker mu ni bila dovoljena, so pričeli komunisti protestirati proti temu. da se nahaja v zbornici policija. Nastala je velika zmešnjava. Komunist Remmela je _ vpil na vse grlo in predsednik, ki ni mogel j p^eiaStreljati* na nje.1 vzpostaviti reaa, se je čutil pnmcranega dai medtem ko se ) prekiniti sejo za 1 uro. Vma1t, mt Po zopetni otvoritvi je predsednik izjavi!. da obstojajo ti varnostni ukrepi že nekaj meseccv radi osebne varnosti poslancev. Levica pa je kričala, da je to naperjeno proti njej. Predno bi se mogla seja nadaljevati, je predsednik pozval Remmela, da zapusti dvorano, česar pa slednji ni hotel storili. Radi tega je bila seja zaključena in nova sklicana za četrtek popoldne. Zcpetni nesiiki protest proti zasedbeaici oblastim. BERLIN, 21. Wolfov dopisni da je izročil nemški poslanik v coski vladi protesino noto proti podpiranju ser-aratisiov in oviranju nemških oblasti v zasedenem ozemlju. Žrtve zadnjih separatističnih bojev. KOELN, 21. *K6!niscke Zeitung> piše, da je bilo tekom zadnjih separatističnih bojev ubitih 130 oseb. List dodaja, da je bilo od 30 separatistov, ki so se pripeljali v popolni bojci* opremi v Uonutz ubitih 23. Proti rapstu je odkorakalo 2GG0 separatistov in p«s*o je do ostrega spopada, ki je zahteval na strani separatistov 70 mrtvih in 70 jetnikov. Neme i zanikajo vesti o odpoklicu častnikov. BERLIN, 21. Uradne se zanikaj* neresnične vesti, ki jih je raznesel Daily Telegraph, da je dobil general Seeckt nalog, da odpokliče nemške častmke, ki se nahajajo v posebnih odposlanstvih pri rdeči armadi in ruskih mu-nicijskih tovarnah, kajti nemških častnikov tam sploh nikoli ni bilo. Bavarci za revizijo asiave, BERLIN, 21. Bavarska ljudska stranka je poslala državnemu zboru predlog, naj izroči vladi spomenico z zahtevo po reviziji nemške ustave v federalističnem smislu. urad poroča, Parizu fran- Izid volitev na G danskem GDANSKO, 21. Pri volitvah v zbornico so dobili Nemci U5, Poljaki pa 5 mandatov. Mesto Munchen je te dni doživelo poleg dosedanjih revolucij še eno novo, «nacijo-nalno» revolucijo. Prevrat 8. novembra t. 1. so organizirali nemška narodna-socialistična delavska stranka, njen voditelj Adolf Hitler ter združene patriotične organizacije. Vsakdo je mislil, da bosta državni komisar za Bavarsko dr. von Kahr in gen. von Lossow, ki sta bila ravno nekaj dni v hudem sporu z berlinsko vlado, podpi-! rala revolucijonarno gibanje, ki je stremelo za odstranitvijo te berlinske vlade. In res, na zborovanju v Burgerbraeukeller, ki se Iga je udeležilo okoli 5000 ljudi, sta se von Kahr in von Lossow izjavila za Hitlerja, čigar pristaši so zvečer nenadoma zasedli mesto in ki je naznanil, da je prevzela oblast narodna vlada, v kateri bodo tudi Ludendorff, bivši policijski predsednik Poehner in polkovnik Seisser, Navzoča množica je bila navdušena, med prepevanjem patriotičnih pesmi se je vračala domov. Se isto noč je nova vlada izdala proglas na narod. Dne 9. novembra se je nenadoma po mestu razširil glas, da sta se Kahr in Lossow nenadoma premislila ter da bosta proti Hitlerju nastopila s silo, češ da je prejšnjega večeru tudi Hitler uporabil silo proti njima. Državna bramba (Reichswehr) je zasedla, središče mesta in ko sta se Hitler in Ludendorff s svojimi pristaši približevala vladni palači je državna vojska Ludendorff se je je Hitler umaknil premoči; toda kmalu nato je bil ujet pri Murrau. S tem je bila zapečatena usoda nanake I L-nr U cl-la^« C m J T*:aliir> I ve? Pc-itu-i nasilju opravičujoč vse napake j kor v skladu s tradicijami Italije. In zavračamo lavosti nemških vlad od početka j najodločneje že vnaprej pripombo, češ: Za ugled Italije skrbimo mi, v Kimu, ni treba, da Slovanif Ne, gospoda v Rimu, pred K jesenskemu zasedanju praske državne zbornice Otvoritev dunajske zbornice. DUNAJ, 21, Včeraj je pričelo zasedanje dunajske zbornice. Poslanci poedinih strank so i prišli v zbornico v skupinah. Krščanski socijalisti so imeli v gurnbnicah bele socijalisti med njimi 7 žensk, rdeče nageljne, pangerma-nisti pa plavice. Za predsednika je bil izvoljen krščanski socijalist Miklas, socijalist El-derseh in pangermanist Dinghofer pa za podpredsednika. Podpredsednik Eldersch je v svojem govoru ob splošnem odobravanju proslavljal avstrijsko republiko. Zbornica je nato izrekla zaupnico Sciplovemu kabinetu. Proti so glasovali socijalisti. Izid glasovanja je sprejela zbornica z velikim navdušenjem. Avstrijski državni proračun DUNAJ, 2!. Proračun za leto 1924 izkazuje 346 milijard dohodkov in 9.182 izdatkov,, . torej primanjkljaj 836 milijard, ki predstav* I na zunanjo politiko. Čehoslovaški državni zbor sestoji danes iz 170 zastopnikov, ki so pristaši koalicijske vlade in iz 115 zastopnikov opozicije, med katerimi sta najmočnejši stranki slovaška ljudska stranka, ki jo vodi pater Hlinka, in pa nemška združena opozicija, Zadnje občinske volitve niso v bistvu ničesar izpremenile na tem razmerju. Ce bi se vršile danes nove volitve v državni zbor, bi med češkimi strankami utegnili krščanski socialci profitirati na račun ostalih proletarskih strank, zlasti socialistov. Otvoritev jesenskega zasedanja praškega parlamenta se je vršila v znamenju Masarykovega in Beneševega potovanja v zapadne države. Umevno je, da se po- 8 346 milijard dohodkov in 9.182 izdatkov,, zornost češkega naroda obrača predvsem ' — ..........* • — --------—— In glede zunanje- coskemu in trmoglavost pa do danes. • , - T To enostransko stališče češkin Nemcev je sicer umljivo, vendar pa je za vsakogar jasno, da se v tem vprašanju Cehi ne morejo oostaviti na stran Nemčije, pa naj bo nemška opozicija še tako glasna, lo stališče čeških Nemcev more le škoditi njih stvari, zakaj tu se postavljajo brez kritike in slepo na stran Nemčije in zastopajo stališče, s katerim čehoslovaška država ne more soglašati. In to ne glede na cesko-francosko prijateljstvo. Če torej nemški govorniki opozicije očitajo Benešu vazalstvo napram Franciji, mu delajo očitno ^rmeo. Interesi slovanske republike so pac tesno zvezani z interesi Francije odtod ono prijateljstvo in dogovori. Dokler bodo cesiu Nemci videli svoj spas le zunaj ccs^e republike in se bodo istovetili z ]Nemci iz rajha, do tedaj je jasno, da bodo tujci d°Beneš je izjavil, da ostane Čehoslovaška nevtralna glede notranjih bojev Nemčije in da bi nastopila Še-Ie tedaj, če bi se gibanje nemških notranjih bojev razširilo črez meje nemške države. Ta izjava ,e važna z ozirom na govorice, da se misu Bavarska združiti z Avstrijo m Ogrsko ko se odcepi od Nemčije. Zadnji puc na Bavarskem dokazuje, da je skrb in opreznost utemeljena. . . . Minister -Beneš je žel obilo hvale in njegovo stališče je utrjeno. V notranjosti je njegov ugled zraste!, posebno zato, ker je bil izvoljen v svet Društva prodov To je uspeh, ki mu ga ne more zanikati mti najbolj črni zavistne ž. Vprašanje Jarovine, ki je tisto večno sporno jabolko med Poljsko in Češko, je tudi urejeno, ker sta obe prizadeti državi prepustili odločitev haaškemu razsodišču. V celoti se more torej priznati, da sta Masaryk in Beneš v petih letih obstoja čehoslovaške republike obdržala vedno iste temeljne smernice v zunanji politiki v veliko korist države. Danes je mlada republika dobro konsolidirana doma, a zunaj ima dober sloves moderne demokracije, ki bo pač še dolgo temelj družabnih v zapadni Evropi. skrbite vi, Siovani! ISe, gospoda v zgodovino smo enaki. Odgovarjali boste pred zgodovino vi, kakor bomo tudi mi, ker slovansko ljudstvo v Italiji ni busmansko pleme, temveč kulturno ljudstvo, ki sc zaveda svoje odgovornosti pred zgodovino in ki ima pravico in dolžnost braniti svojo kulturo. S tem, da opozarjamo vlado v Rimu, naj skrbi za ugled Italije, vršimo terej svojo dvojno dolžnost: prvič kot državljani — četudi posebne vrste! — Italije, drugič kot Slovani. So to časi, g. ministrski predsednik, ko je Italija, prvič po 50 letih svojega obstoja, postavljena pred težko preizkušnjo: da pokaže z dejanji resničnost lepih besedi o svobodi in kulturi. In nam bo v zadoščenje, če bomo k temu doprinesli s svojimi skromnimi močmi. Objavljamo medtem «dokumcut» g. Genii-le-ja, ki kaže, da bi se znalo zgoditi, da Italija ne prestane častno te preizkušnje. — Gre za odgovor g. ministra Gentilc-ja na interpelacijo poslanca g. Stangerja glede našega šolstva. G. minister se norčuje iz našega ljudstva, ki zahteva spoštovanje svojega jezika vsaj v ljudski šoli. G. minister se sklicuje na prosluli odlok, ki predpisuje poitaiijančcnje naših ljudskih šol, češ: proti odloku, ki je zakon, ne morem ničesar storiti. — Vprašamo g. ministra: Kdo pa je izdal ta odlok?! Ali ne g. minister, ki se piše Gentile?! G. Gentile pravi, da zahtevajo poitalijanče-nje slovanskih šol ^najvišji državni interesU. — Ne bomo se prerekali z g. ministrom, ali je Italija, «prvoboritcljica za zaščito narodnih V -1 sednikov, nc izključivži g. Mussolinija? navijamo le, da bo g. Gentile in z njim lijanski narod odgovoren, če ne pred drugim, pač gotoyo pred zgodovino, za ta neizbrir ii madež na italijanski kulturi. In ta madež bo tem večji, ker je pospremljen s skrajno ciničnim zavijanjem resnice, češ: nasilno iztrebljenje slpvanskega jezika iz slovanskih šol... ni nikaka žalitev za jezik slovanskega ljudstva, ki se ■— o srčna hvala za tako velikodušnosti' — ... tudi poučuje (po par izgubljenih ur).. No, saj končno berač tuf*i obtduje, kar mu vržejo cd bogato obložene mize .... No evo v prevodu odgovor j>osp. Gentilc-ja) poslancu g. Stangerju: < Rim, 12. X!. 1923. — Gospod poslanec! Prejel sem spomenico, s katero prebivalstvo.. Gračišča, Hrvatinov in Milotič-brega zahteva,-naj se v tamošnjih ljudskih šolah vrši pouk v jeziku, ki jc tam v rabi. Žal mi je, da Vam moram sporočiti, da f.e ta želja nc more sprejeti, ker s kr. ukazo:n od 1. oktobra 1923. št. 2185 se predpisuje, da mora biti uredba vseh šol v kraljevini enaka in da se mora toiej tudi v drugojezičnih krajih vršiti pouk v italijanskem jeziku. Zahtevajo lo najvišji državni interesi, in se, na drugi strani s tem nikakoi ne žali domači jezik, ki sc tudi poučuje. S spoštovanjem Gentile. Kaj Trst pa Kaj pa Trst? kdaj pa Trst? — to vprasan;c leti od ust do ust, cd stoipca do stolpca tržaškega časopisja. Vrag , saj ni sala: bliz* se čas — pravi «11 Topolo di Triesle® — kese bodo proučile in sklenile.. . nove pogodbe za plovbo po morju! Druga racsia so se ze dvignila z nedvomnimi manifestacijami in zahtevami po novih progah, četudi na račuu Trsta. Glejte Bari in sedaj šc Benetke, k* hoče imeti prvo besedo pri raznih pjrogah ia se v ta namen sklicuje na svojo zgodovina in na svojo slavno pomorsko minclost! Ta-šistovska vlada bo naredila, kar bo smatrala za potrebno in koristno na sploh za narodno gospodarstvo, toda — zaključuje pravilno omenjeni list — nc bo slabo, če se zgane ituli Trst s svojimi gospodarskimi, trgovskimi in pomorskimi korporacijami. A propos! Kaj misli Bari o Trstu, nam je dobro in predobro znano, toda kaj pravijo Benetke? tujmo: Predvsem so Benetke — zastopniki občine, dežele, trgovske zbornice in raznih gospodarskih in trgovskih društev — manjšin»(!), mednarodnopravno upravičena za : poslale vladi spomenico, v kateri zahtevajo, nasilno zatiranje slovanske narodnosti in je- j naj se vzpostavi stoletna tradicija Benetk*, zika svojih 500.000 slovanskih državljanov, Katera ta tradicija, je povedal kom. Qual- medtem ko se ogreva za italijanske šole par tisoč Italijanov v Dalmaciji, tudi ga ne bomo opozarjali na mednarodne forume, kjer so njeni zastopniki drzno stavljali za vzgled italijansko manjšinsko politiko, (kar jim pač v bodoče ne bo mogoče), na moralno, kulturno, človeško stran vprašanja ga tudi ne bomo spominjali; vprašamo ga le: Kje so bili «i supremi interessi nazionali», ko se je v rimskem parlamentu proglasilo, svečano in za ves kulturni svet veljavno, načelo, da bo Italija vselej spo-Stovala jezik, Iraltoro te običaje tujerodnih manjiln t mejeb troje države? Kje so bili ti «interessi», ko je vlada mm «ste vzvišene kraljeve osebe pro^ufla Isto načelo In obenem svečano obljubo t iiojsai prestofnem govoru, da niti ne govorimo o vseh drugih svečanih in presladkih zagotovilih raznih ministrskih pred- benečanskega lista tiero Fries uredniku «Gazzetta di Venezia*. Vi veste — je dejal g komendator — kakšen je bil položaj italijanskih paroplovnih družb na Jadranu pred vojno; vsakodneven neenak boj z mogočnim avstroogrskun bro-dovjem, katero je imelo močno oporo v tržaški in reški luki, izvrstno opremljenimi in zc-laganimi potom direktnih železniških prog in prednostnih tariffh. Vkljub tem težavam jc Societa Veneziana dobila bitko s kalkutsko progo, čakala je na progo na daljni vzhod in je imela skozi eno leto in pol brez kakih podpor v svoji upravi progo Benctkc-Zadcr-Šibe-nik-Split. Toda prišla je vojna in SocietA Veneziana je izgubila od svojih 8 ladij 4. Za vojno sta priila zmaga in mir, ki sta dala Plovnim družbam Julijske Krajine italijansko zastavo. Te so bile mogočne prej — je nadaljeval g. komendator — in so ostale mogočne tudi potem. Največja skrb vlade in največje podpore ao morale bili za njih. Trst in Reka nista smeli, v kolikor jc to bilo odvisno od italijanske vlade, nič izgubiti od svoje prejšnje gospodarske važnosti. In temu političnemu razlogu velike važnosti so se Benetke vklonile z materinskimi in nepristranskim požrtvovanjem. Benetke so se postavile na stališče solidarnosti italijanske zastave na Jadranu in pravične razdelitve dela. Benetke so dosegle, da se jim je priznala pravica, da sume upravljajo kalku^sko progo z namenom, da ustvarijo organizacijo, na podlagi katere bi bil ves promet med Italijo, Bengalom, Birmanijo in lnatlrasko ter korc-mandelsko obaljo rezerviran — benečanski zastavi. Kom.. Fries je nadalje pripovedoval, da vlada ni hotela podpirati tega podjetja, toda bc-nečanska družba jc kljub temu izvršuje in se bori s konkurenco angleških, ameriških in nemških zastav. Leta 1922.-23. je n. px-. sani Hamburg pripeljal iz Kalkute 458.216 zavojev jute, medtem ko so jih Benetke samo 40.227, Genova pa samo 48.261. Razen tega konkurirajo z Benetkami še dri:ge inozemske družbe, ki sc na poti skozi Sredozemsko morje ustavljajo v Italiji. Toda kljub pornankanju vsake pamoči s strani vlade so Benetke julija 1923. podvojila število voženj in tako pluje vseh 11 Lidij Bcncčanske družbe, medtem ko vsled splošne krize počiva dobra tretjina trgovskih ledij vseh držav sveta! No, in da ne konkurirajo s Trstom — je za-'lifučil kom. Fries — je Benečanska družba rajši sodelovala pri ustanovitvi družbe «San Marco-». ki bo s privolitvijo in pomočjo vseh prizadetih, in posebno tržaškega Lloyda, ki iiHa ladje, lahko prevzela one proge, do kate-: ih imajo Benetke pravico in ki ji vlada namerava baje res izročiti. — No, in Trst, kaj pa Trst? «Mogcčni> Trst Razpeče valeč ponarejenih bankovcev aretiran. Predsinočnjim je bil v neki staromestni gostilni aretiran 34-letnfi Peter V aprapiovič, rodom iz Dalmacije, stanujoč v ulici Punta ličnih imen. Povsem odveč bi bilo dalje ugibati, ali je ugotovljena razlika odvisna morda le od različnega spola besed, ki odgovarjati istemu zemljepisnemu pojmu, namreč v slo- del Forao št. 5; mož je namreč hotel razpečati vanščini «reka» in v romanščini «flumen-», raznim gostom za 1000 dinarjev ponarejenih I ali pa so pri tem sodelovali svojčas kakšni jugoslovenskih bankovcev, ki jih je ponujal ■ globlji, morda mitologični uplivi; dejstvo jef Od velikega bloka prodamo za 100 lir. »Špekulacija« pa se mu ni posreči! in mož je končal v zaporu. Vesti z Gopiš&Q%s Smrtna kosa. V bolnišnici v Trstu je umrl v soboto sodni svetnik Just Dietz, predstojnik okrajne sodnije v Tolminu. V torek se je vršil pogreb iz južnega kolodvora na pokopališče v Podgori. 1 Pred občinskimi volitvami v Gorici. Kakor smo poročali v nedeljski Številki, je bila pretekli četrtek pri videmskem prefektu deputacija uglednih goriških meščanov. Vdanostne izjave goriških meščanov so končno vendarle omehčale trdo prefektovo srce, kajti po mestu se širi govorica, da bomo imeli v najkrajšem času volitve v mestni svet. Po trdi enoletni pokori se torej zopet obeta Gorici normalno življenje in baje jo čakajo še marsikake dfu-ge dobrote, ker iz Vidma ne brije več leden sever ampak začel jc pihati toplejši južni ve-ter. Sicer pa velja to samo glede uglednih meščanov, kar se pa manj uglednih goriških pre- da opisana razlika resnično obstoja tudi še dandanašnji v raznospolncm nazivanju rek in prihaja celo jasno do izraza pri obeh narodih ob živahnem občevanju preko jezikovne meje. Saj ne zveni našemu ušesu nič kaj ugodno in prav nenaravno, če slišimo govoriti «il Recca» ali «ii Livenza», a še bolj čudno se dozdeva Italijanom, ko čujejo ne samo nas« nego tudi svoje Furlane imenovati «Ia Piave». In ta posebnost je izzvala v italijanskem tisku razpravo, katera postaja zanimiva tudi za naše x občinstvo. Ugledni senator Sanminiatelli v Firencah je namreč proučil v daljšem spisu vprašanje o dozdevni dvospolnosti imen furlanskih rek z ozirom na že omenjeni nenavadni pojav, da tamošnje ljudstvo pravi: la Piave, Ia Brenta, la Livenza, medtem ko se v moderni italijanščini tiska vedno le moška oblika teh znamenitih in po vojni zaslovelih rek, torej «il Piave» itd. Pisatelj je mnenja, da je pra-vilneja starejša, ženska oblika in se sklicuje pri tem na nekatere italijanske klasike in na bcncčanske listine, ki uporabljajo izrecno le žensko obliko teh nazivov; da, Dante omenja bivalcev tiče, jc postala ta masa tako apatična, .celo «la Brenta» in «Piava». A gospod sena-ria H verpnn al; vlurla v mpctnj kisi ifn-ri«r tor obdolžuje nazadnje zlohotno avstrijsko vlado, da je svoječasno zakrivila sedanjo napačno pisavo «il Piave--> zgolj iz nasprotovanja do ljudske govorice. Temu mnenju se približuje v *Piccolu» tudi da ji je vseeno ali vlada v mestni hiši komisar aH pa mestni svet, kajti niti eden niti drugi ni bil in ne bo v danih razmerah izraz ljudske volje. Razočaranja so bila tako grenka in skrbi za življenski obstanek so tako velike, da ve- čina misli samo nato, kako si preskrbeti skor-| znani tržaški politik in pisatelj dr. Spartaco jo kruha za jutrišnji dan, in ji je politika postala hiksus. Zato ima g. prefekt popolnoma prav, če misli, da je tako razpoloženje za vo-litv Muratti, ko sc še z drugimi razlogi zavzemije za žensko obliko furlanskih reških imen, poudarjajoč, da morajo v takem .vprašanju odločevati predvsem obziri na domačo jezi- ce najpripravnejse. _ Ker smo že pri volitvah bodi še povedano, i.koslovje in krajeslovje! Saj se je furlanščina živi od "materinske požrtvovnosti» Benetk in | da se bodo baje vršile volitve tudi v goriškem 1 razvila iz prevladanja vojaške latinščine nad ustanovlja družbo... rJnirma (Čital Ameriko brez vsakih težkoč. Pi 9099) je^ pa zopet razdeljena na mesečno družine kvoto. drže postave, da razdele cel& družino. (Čital ^ sem v nekem ameriškem časopisu sledeč slu-' in bodite previdni, da ne upropastite samega - • I - . i »•• ?.t i n 1 • T ■ „„k,. AIrnrai/nrt io nomara azite tedaj čaj, ki je jako značilen: Neka Poljakinja se je vkrcala na angleški pamik. Med potjo je na morju porodila dete. Ko je prispela v New-York, poljska mesečna kvota ni bila še izčrpana. Vsled tega se je ona lahko izkrcala. Otrok pa je bil rojen na angleškem parniku in vsied tega je bil za priseljeniška obiastva angleški državljan. Angleška mesečna kvota pa je bila že izčrpana. Zategadelj niso dovolili otroku, ki je bil še le par dni star, vstopa Zedinjene države. Praviloma bi ga morali vrniti nazaj na Angleško. Vendar so vprašali dovoljenja v Washington, ki je podelil izjemno dovoljenje). V glavnem veljajo sledeče določbe: Prepovedan je vstop v Zedinjene države sledečim osebam: 1) umobolnim, božjastnim; osebam, ki so kadarkoli in kolikorkoli časa bile umobolne; alkoholikom (kroničnim); beračem, potepuhom, kakor tudi vsem onim, ki imajo kako jalezljivo bolezen (spolne bolezni, vse vrste jetike (očesne bolez&i), pa naj bo že tako neznatna; 2) vsem, ki so vsled kateregakoli obro-/nenja nesposobni za delo (mrtvoudni, škro-iulczni itd.); / 3) onim, ki so bili kaznovani vsled kakega zlobna ali sploh vsled kakega drugega pre-,stopita proti nravnosti; 4) anarhistom, mnogoženjem: . 5) vsem onim, ki bi imeli delavsko pogodbo (pisano ali ustno); / 6) vsem, kateri bi lahko padli v breme javni dobrodelnosti; * 7) onim, ki so že bili izgnani iz Zedinjenih držav; 8) otrokom pod 16 leti; 9) tujcem, ki so stari nad 16 let, a ne znajo pisati in brati angleškega ali kateregakoli drugega jezika. Vsaka oseba, ki se izkrca v ameriškem pristanišču, mora imeti s seboj najmanj 25 dolarjev in sicer to potem, ko si je že plačala železniški listek do zadnje železniške postajen. sebe in svojih družin. Akoravno je domaČa 'gruda trda, revna in solzna, bodite prepričani, da ie doma boljši kruh ovsen, nego v tujini maslen! DAROVI vrtec je daroval j Za Svetoivanski otroški Milko L. 5.— Za otroško kuhinjo pri Sv. Jakobu daruje kume L 15.— Srčna hvalal Roiaki! Ne zabite na Šolsko društvo! ky», zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domažifc zajca*. D. WINDSPH(H Trst, Via Cesar* Battisfii i«. 10 IL nacist., vrata 16 35 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Borzna poročila. Trst, dne 21. novembra 1923 Teč«p: CosuKch Dal mati a . ■ • . Gerollmich • Ubera Triestina •»••»•«••(•* LIoyd • • .............. • Lu-jsino Martinolich ...........................139 Ocean la t H) Premuda ••••»•«••»*•••••«• Trlpcovlch Ampelea 47» Cement Dalmatia .............. 375 Cement Spalato • ..............216 Valuta na tržaške« trtfou ogrske krone • • • • • • • • • • . o-l 150 0-!?50 avstrijske krone ... « • • . OOW6 0.0382 češkoslovaške krone # • • • • • . (>7.t?5 87.60 dinarji « , • « • • • • • • • • • 2617V :« H3 leji • • • • • • 11.50 12 — marke •••••••• • • • • • —..— dolarji ••••••• • • / • • 33.15 francoski franki » • • • * • • • • 195.15 1S5.65 Švicarski franki • • • • • P • • • 41SS7 . 181.15-94. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestnu mera po dogovoru. ilPGSflc m za sifiink? od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Vipavsko, istrski refošk in kraSki teran. Na debelo in za družine V£a Cuni€QSI S, na drobno in za družine VSa <3!ul§£i«ll 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (684) FR. STRAŽAR. Inserireslfe u „Edinosti" □ □ □ oooDDPannoonDoaa a oaa aaoaaaaaooaoaaaDca Ustanovnem »eta 190S. Del Miška stavnica Ut. 15.000.000- popolnoma vptaiana. Ofavni sodttf: Trst, Via S. Nicold 9 (lastna palača)--Podružnici: A&BAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacija z Jugoslavilo polom »veznega zavoda Jadranska Banka v Beograda Ljubljani in Zagrabu H» njenih podružnic v glavni«« m IMhMIlllil Ml ;!ih Jugoslavije. i« ralune«. Snformadj«. Kupuj« in &rotfafa dinama pm IMNBOAMIIII) posoiito. ooaoaaaaDaaaaonaD □ □ a □ □ d □ □ a o □ □ a o □ o a □ a g □ □ □ □ □ □ □ □ □ nf □ □ □ □ a 010101900001000000000000000000012323484823