Ptuj, petek, 10. junija 2005
letnik LVIII • št. 38 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
Včeraj začetek Slovenske pentlje
o Mitju uspelo še tretjič?
'^86 je pr^d upravno zgradbo PP na Ptuju začela 12. dirka Po Sloveniji, imenovana tudi Slovenska penje najprestižnejša dirka na naših tleh,- ki je letos pridobila višjo kategorijo - 2,1 UCI. Letos je na startu esarjev, ki se bodo do nedelje pomeilli v štirih etapah, sobotna bo kolesarje vodila tudi preko Vršiča.
kjer bo konec ugibanja o tem, ali lahko Mitja Mahorič še tretjič
Jože Mohorič

Po naših občinah Zavrč • Bo Vesenjak spet podžupan?
Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Hotel v Termah - novo stičišče Ptuja Stran 6
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Po naših občinah
Kidričevo • Svetniki Sp. Podravje • Bo
sklenili: novi vrtec bo Meltal pahnil občine
ob šoli
Stran 1
v bankrot?
Stran 10
Kmetijstvo Ormož • Mali in srednji prirejevalci mleka bodo oškodovani
Stran 1
Turizem
Ptuj • Nič več vrtičkov v podravskem turizmu
Stran 3
Črna kronika Šport
Ptuj • 12. nadaljeva- Nogomet • V Ptuju nje sojenja v primeru izbrali najboljšega iz-
umora E. Vidoviča
Stran 32
Šport
Ptuj • V Termah gostovala slovenska vaterpolo reprezentanca Stran 16
vajalca prostih strelov Stran 15
9770040197060
Zavrč • Zupan predlagal preklic sklepa izredne seje
Bo Peter Vesenjak spet podžupan?
Svetniki občine Zavrč so 28. sejo sveta zaradi nujne zadržanosti župana prestavili s petka na ponedeljek, 6. junija, in med drugim sprejeli pobudo župana Mirana Vuka ter preklicali sklep o ukinitvi funkcije podžupana.
Že v uvodnem delu so nekoliko spremenili in dopolnili predlagan dnevni reda, saj so na predlog Petra Vese-njaka soglasno umaknili zadnjo točko - mnenje občana o ArAO, ker gre za anonim-ko, ter ga dopolnili s poročiloma o pripravah na občinski praznik in o plazovih. Tudi ob obravnavi zapisnikov 27. redne in 2. korespondenčne seje ni šlo vse čisto gladko, saj ju nista hotela podpisati svetnika Peter Vesenjak in Dušan Rojko, ki s predlaganim nista soglašala in sta sejo zapustila. Brez pripomb so sprejeli poročanje direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele z majskega kolegija županov.
Temperaturo pa je dvignila razprava po poročilu župana o odjavi občine za izbiro najugodnejše lokacije za odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, saj je Peter Vesenjak župana in svetnike pozval, da zaradi čiste vesti prekličejo tudi sklep sveta o tem, da se ob-
Uvodnik
čina prijavi na omenjeni razpis, sprejet na januarski seji. Župan Miran Vuk je zadevo tudi tokrat poskušal pomiriti, češ, o tem nima smisla več govoriti, saj je za občino Zavrč ta točka že zaključena. Pa se je Vesenjakovemu predlogu pridružil še Dušan Rojko in ga podkrepil, da morajo omenjeni sklep preklicati tudi zaradi zahteve civilne iniciative in 429 zbranih občanov, ki so s podpisom izrazili svojo voljo proti prijavi občine za izbiro najugodnejše lokacije za NSRAO.
Ob tem se je v razpravo vključila Marta Bosilj, ki je izrazila dvom nad verodostojnostjo vseh zbranih podpisov, češ da naj bi bila na seznamu tudi imena otrok. Ko je kazalo, da se bo vse skupaj spreobrnilo v medsebojno prerekanje, se je v razpravo vključil Jože Liber in vse skupaj pozval, naj prenehajo z očitki in medsebojnim podajanjem žogice odgovornosti, saj občani, ki so jih izvolili, od njih pričakujejo
Črno ali belo, ne sivo, prosim
Reče se, da imajo »vsake oči svojega malarja«. Se strinjam, načelno vsekakor. Lahko ti je nekdo ali nekaj všeč, lahko pa tudi ne. Takole načelno tudi velja, da obstaja več resnic, ali pa, da ima resnica več plati. Ampak, logično, potem velja enako tudi za laž, ali ne? In če imata obe več plati, potem je lahko določena plat laži pravzaprav resnica (in spet obratno); se strinjate?!
Nadaljnje filozofiranje in premetavanje, če izpustimo lepo število vmesnih faz, pripelje do zaključka, da nič ni laž in hkrati nič ni resnica. Ali pa je oboje hkrati. In si spet na začetku. Vse to je čisto sprejemljivo, če bi se človek v vsakdanjem življenju lahko šel abstraktnega filozofa. Toda večinoma je življenje čisto konkretna zadeva, pri kateri je hudičevo malo pomembno, iz česa in kako je nastal WC papir, ko si je treba obrisati rit. Zanimivo (in hkrati) najhuje pri vsem tem pa je, da so prav tisti, ki nikoli in nikdar ne odgovarjajo direktno, najuspešnejši; ni važno, kje: v poslu, politiki ali zasebnem življenju. Poglejte si naše največje politike in gospodarstvenike: kolikokrat odgovorijo, tudi če jim jepostavljeno čisto jasno vprašanje, res direktno? Če me spomin ne vara - in mislim da me še ne -, niti enkrat. Vedno se odgovor začne z usmerjeno razlago, ki pelje odgovor nekam v tiste potke, kjer je odgovarjajočemu všeč, predvsem zato, ker ne pove ničesar, predvsem pa ne odgovori na vprašanje, hkrati pa so ušesa polna (praznih) besed.
Vam povem, da prav pogrešam ljudi, ki znajo na jasno vprašanje odgovoriti jasno in direktno, brez izvijanja in filozofskih razlag, ki - konec koncev - niti nimajo ničesar skupnega z zastavljenim vprašanjem. Primer: je trava na vašem vrtu zelena? Ja, načelno velja, da ljudje travo vidimo zeleno. V sušnih obdobjih, recimo, poglejmo v stepe in savane, je videti vse izsušeno in rumeno Bogpomagaj, človek, mene je zanimala le barva trave zdaj na tvojem vrtu. Se razumemo?
Simona Meznarič
resno in odgovorno delo. V pomirjevalnem tonu je sejo nadaljeval tudi župan in pri glasovanju se je izkazalo, da je za pet od sedmih svetnikov zadeva ARAO rešena, saj se s tem nista strinjala le dva.
Kako dolgo v potok namesto v kanalizacijo?
Po krajši obrazložitvi direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so na predlog župana Mirana Vuka svetniki soglasno sprejeli sklep, da postanejo soustanovitelji Javnega zavoda zdravstveni dom Ptuj, saj so občani zadovoljni z delovanjem splošne in zobozdravstvene ambulante v Zavrču, oziroma z uspešnim sodelovanjem vodstva in osebja zdravstvenega doma na Ptuju. Ko so razpravljali o osnutku odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine, so na predlog župana Mirana Vuka sklenili, da na eno prihodnjih sej povabijo Jerneja Šomna, vodjo regionalnega projekta za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki bo lahko zadevo podrobneje pojasnil in odgovarjal tudi na vprašanja svetnikov. Sicer pa so v razpravi vsi po vrsti menili, da je treba zadevo čimprej kompleksno urediti, saj je nevzdržno, da ima večina stanovalcev odpadne vode in fekalije speljane kar v najbližji jarek, potok ali celo v usahli studenec.
Ob obravnavi zahteve o posredovanju sklepa o ukinitvi funkcije podžupana je na svetnike in pozneje zagotovo tudi na občane zelo pomirjujoče vplivala ugotovitev župana Mirana Vuka, da mora
Foto: M. Ozmec
Bo Peter Vesenjak (v sredini) v pogovoru s sosvetnikoma Dušanom Rojkom in Francem Kelcem ponovno postal podžupan?
občina imeti funkcijo podžupana, zato so njegov predlog, da prekličejo sklep sveta iz sredine aprila, s katerim so funkcijo podžupana ukinili, soglasno podprli. Po uskladitvi političnega mnenja pa naj bi na naslednji seji sklepali o tem, ali bo to funkcijo spet opravljal "začasno odstavljeni" Peter Vesenjak ali morda kdo drug.
Odločanje o predlogu za dvig cene poslovilnih govorov na pogrebnih slovesnostih so prestavili na eno od prihodnjih sej. Tudi o vlogi enega od občanov za odkup funkcionalnega zemljišča na Goričaku, ki je v lasti občine, bodo končno sklepali kdaj drugič, saj so menili, da je potrebno poprej opraviti ogled dejanskega stanja na terenu, cenilni zapisnik ustreznega strokovnjaka ter predlog nakupne pogodbe.
Ob tem, ko je Slavko Ko-
kot sosvetnike seznanil z aktivnostmi na območju občine, ki so jih začeli na pobudo župana Mirana Vuka po zimsko-spomladanski po-zebi in neurju, so po dosedanjih vlogah in dosegljivih podatkih ugotovili, da so bili najbolj prizadeti nizkoležeči vinogradi, ki so bili tedaj v najbolj bujni vegetaciji. Po ogledu na terenu so škodo ocenili na 40-, ponekod celo na 50-odstotno izgubo pridelka. Zaradi obsega dela pa bodo komisijo za oceno škode po omenjenih naravnih nesrečah razširili še za enega strokovnjaka s področja vinogradništva.
Med vprašanji in pobudami so prisluhnili informaciji direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele o poteku del pri sanaciji kulturnega doma v Zavrču ter ugotovili, da je ena največjih občinskih investicij in je
kljub sklepu o najetju kredita ne bodo zmogli financirati v enem proračunskem obdobju. Pogovarjali so se tudi o možnostih sofinanciranja modernizacije cestnega odseka Pestike-Drenovec, za kar je potrebno izdelati finančno konstrukcijo, Marta Bosilj pa jih je seznanila z vsebino strokovnega posveta o plazovih v Sloveniji, pri čemer pričakujejo, da bo država držala svojo obljubo in uvrstila v prioriteto tudi plaz, ki ogroža nekaj domačij na območju završke občine. Ob koncu pa so sklenili, da bo letošnja osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v soboto, 13. avgusta, ob gasilskem domu v Zavrču, za njeno realizacijo, kulturni program in pogostitev gostov pa bodo v kratkem zadolžili tudi odgovorne posameznike.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V občini Zavrč so duhovi spet umirjeni.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiraimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Gospodarska zbornica o turizmu
Nlc vec vrtičkov v podravskom turizmu
V sejni sobi apart hiše Term Ptuj je šestega junija v razširjeni sestavi zasedal upravni odbor Območne gospodarske zbornice Maribor, ki ga vodi Ptujčan Tone Čeh. Sodelovali so tudi trije člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije: dr. Roman Glaser, mag. Romana Pajenk in Jože Kozmos, slednji tudi v vlogi predsednika Območne gospodarske zbornice za Koroško, medtem ko je Dušan Bencik, generalni direktor Term 3000, na seji na Ptuju predstavljal tudi skupino Sava, je pa tudi predsednik Območne gospodarske zbornice za Pomurje.
Že dolgo na Ptuju ni bilo tako močnega zastopstva gospodarstva, ki je v osrednji točki dnevnega reda razpravljalo o turizmu v Podravju, stanju, razvojnih perspektivah in strategiji.
Z direktorata za turizem, ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, je sodeloval v. d. direktorja Marjan Hribar. Napovedal je sprejem posebnega programa za blagovno znamko Slovenije, pri čemer računa tudi na sodelovanje celotnega gospodarstva, kmetijstva in vseh, ki zagotavljajo celovito ponudbo slovenskega turizma. Nova turistična strategija pa bo temeljila na prepoznavnosti Slovenije in njene turistične ponudbe oziroma identiteti. Po mnenju dr. Romana Gla-serja je nujno, da v Sloveniji ustvarimo ustrezno klimo za prihod gostov, da smo vsi pripravljeni delati v turizmu. Mag. Romana Pajenk pa se je vpraševala, kdo so tisti, ki bodo tržili naše turistične produkte in turistično območje.
Vsi razpravljavci so si bili
enotnega mnenja, da samo povezanost in skupni promocijski ter marketinški nastopi lahko prinesejo boljšo prihodnost turizmu v SV Sloveniji in v Sloveniji nasploh. V Podravju že nastajajo nekateri skupni promocijski pristopi, eden je Pohorje se smeji, v katerem pa se Spodnje Po-dravje ne vidi, to smo zapisali tudi v regionalni razvojni in tudi integralni razvojni program mestne občine Ptuj, je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki so ga kot edinega politika povabili na tokratno sejo upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Maribor, ki pa zagovarja vse smiselne integracije, le videti se je potrebno v njih oziroma najti ustrezno komunikacijsko povezavo.
Kmalu tri linije z mariborskega letališča
Jože Kozmos, predsednik uprave družbe Prevent Global, ki je večinski lastnik le-
tališča Maribor, je napovedal rojstvo treh linij z mariborskega letališča, londonsko, barcelonsko in frankfurtsko, ki naj bi že v kratkem pripeljala v Podravje okrog 500 gostov, ki jih bo potrebno sprejeti, odpeljati na cilj in tudi sicer kvalitetno oskrbeti, zato je bilo upravičeno vprašanje, zakaj na seji tudi ni predstavnikov potovalnih agencij. Kot je povedal Marjan Hribar iz direktorata za turizem, je mariborsko letališče eno od najpomembnejših priložnosti pri uresničevanju gospodarske politike, pri čemer so v vladi veseli interesa vlaganja zasebnega kapitala v letališče, Panonske terme, Terme Ptuj in druge turistične projekte v SV Sloveniji. Razvojni cikel v turizmu Podravja pa bi bil lahko bistveno hitrejši. Slovenski turizem temelji na doživljajih, človeški viri pa so ključnega pomena, je še poudaril Hribar, ki tudi napoveduje ukrepe glede izobraževanja, ponovno pa je opozoril na razpise in možnosti, ki jih ima možnost izkoristiti tudi turistično gospodarstvo



V mestu bodo v naslednjih letih odprli nekaj družinskih hotelov.
Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj ambiciozno napovedujejo povečanje števila nočitvenih zmogljivosti vseh kategorij in zvrsti, od hotela do kampa, kjer so postavili že enajst hišic za stacionarne goste.
tega območja. Nov investicijski cikel je nujen, Slovenija v tem trenutku nima niti 40 tisoč turističnih postelj, hotelov je le 170. V Termah Ptuj bodo po napovedih direktorja Andreja Klasinca, Terme Ptuj so bile gostiteljice ponedeljkovega srečanja gospodarstvenikov na Ptuju, do leta 2008 imeli na voljo že tisoč turističnih postelj, letos bodo pričeli graditi prvi hotel, kmalu pa tudi novo apart-majsko naselje.
Goste pričakujejo pripravljeni
Nekatere je na seji zaposlovalo vprašanje, kako teh 500 gostov, ki bodo v kratkem pristali na mariborskem letališču, oskrbeti. Če smo pripravljeni na to, se je v svoji razpravi spraševal tudi direktor mariborskega letališča, Ptuj-čan po rodu, Silvo Ambrož, ki je tudi prepričan, da bodo LTO po posameznih mestih in območjih morali odigrati vlogo, ki jim gre, da mesta ob nedeljah več ne bodo mesta duhov, da bodo odprti lokali, v katerih bodo gostje lahko popili vsaj kavo. Generalni direktor Term 3000 Dušan Bencik je povedal, da so ta
servis in logistiko sposobni ponuditi že sedaj, brez težav in zelo hitro, na izzive čakajo pripravljeni. Načrtujejo, da bodo število turističnih postelj povečali na pet tisoč, letno naj bi dosegli milijon nočitev ali 10 do 12 odstotkov vseh v Sloveniji. Podobno ugotavljajo tudi v Termah Maribor, ki jih je predstavljala glavna direktorica Alenka Iskra, kjer se želijo profilirati skozi mestni-poslovni turizem in wellness programe. Nujni del turistične ponudbe nekega okolja sta tudi hrana in vino. O tem vidiku turizma v SV Sloveniji je govoril predsednik Združenja vinogradniških občin Slovenije mag. Jože Protner, ki ga sestavlja 25 občin in si prizadeva za skladnejši razvoj vinsko turističnih cest in izboljšanje ter približevanje te ponudbe gostom. Turistične kmetije so v tem trenutku še vedno premalo dostopne, odprte so se le ob koncu tedna.
Usklajenost ponedeljkove razprave najodgovornejših nosilcev gospodarskega razvoja Podravja je porok, da bodo visokodoneče razprave o nujnosti povezovanja na področju turizma dosegle namen, kot da že to doslej niso
vedeli, da bo izplen turizma na tem območju v bodoče bistveno večji, kot doslej. Turizem počasi tudi Slovenija pripoznava kot najmočnejšo industrijo sveta, leta 2000 je v svetovnem merilu ustvaril 264 milijard dolarjev, potovalo je kar 700 milijonov ljudi, zajeti so samo tisti, ki so prestopili meje svoje države. Že nekaj časa turizem prinaša več kot nafta in avtomobilska industrija, je v ponedeljek na Ptuju povedala mag. Sonja Šibila Meje z EPF Univerze v Mariboru. Leta 1950 so prvič pričeli prikazovati podatke o njegovi donosnosti, takrat je prihodek dosegel dve milijardi dolarjev, to je toliko kot sedaj že dosega tudi Slovenija. Potovalo pa je 25 milijonov gostov.
V upravnem odboru Območne gospodarske zbornice Maribor bodo poslej imeli turizem bolj na očeh, tudi zato, ker naj ne bi bilo več vr-tičkarstva, ko bo šlo za razvojne, promocijske in trženjske nastope in da bo Slovenija kot celota bolj mednarodno prepoznavna in bo območje, kamor se bodo turisti radi vračali. Podravje pa je že sedaj zelo dobro vpeto v širši mednarodni prostor.
4 .Šiaienib'TEDNIK
Gospodarstvo
petek • 10. junija 2005
Ptuj • Na obisku pri Interi
Spletna stran mora živeti
Intera je mlado ptujsko podjetje, ki se je specializiralo za razvoj poslovnih in interaktivnih spletnih rešitev. Pri tem uporablja vrhunsko tehnologijo in najsodobnejše modele elektronskega poslovanja in spletnega komuniciranja.
Ustanovljeno je bilo leta 2000 kot s. p., leta 2002 se je preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Kot poudarja direktor Davorin Gabrovec, so v storitvenem podjetju, kot je tudi Intera, najpomembnejši ljudje in delo z njimi. Brez njih podjetje ne bi bilo to, kar danes je. V podjetju aktivno sodeluje 15 strokovnjakov iz različnih področij programiranja, sistemske administracije, oblikovanja, marketinga in elektronskega poslovanja.
Organizacijsko in programsko je razdeljeno na dva oddelka, interactivo, v kateri razvijajo najsodobnejša spletna mesta, kot osrednje ko-munikacijsko-marketinško orodje, in na oddelek E-business, v katerem razvijajo specializirane poslovne spletne aplikacije za upravljanje odnosov z naročniki.
Kljub svoji mladosti se je Intera v petih letih dosedanjega dela že pozicionirala med najvidnejša podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo. Če nisi v Ljubljani, v središču politične in finančne moči, se je težko prebijati naprej, njim je s trdim in kvalitetnim delom uspelo, četudi se morajo še naprej dnevno dokazovati. Kjer je volja, je tudi pot, to še kako velja za Intero. Mladi strokovnjaki so že na začetku svoje poti vedeli, kaj želijo in kam priti. Potem ko so s produkti interactive prejeli več priznanj, med njimi so še posebej ponosni na srebrno priznanje trinajstega slovenskega oglaševalskega festivala (SOF), srebrnega netka v letu 2004, srebrno priznanje GZS za najboljše poslovne portale in finala mednarodnega festivala kreativnega komuniciranja (Magdalena 2004), se jim vrata do novih naročnikov bolj na široko odpirajo. Med njihovimi naročniki je vrsta znanih slovenskih in tujih podjetij: Perutnina, Hewlet Packard, BankAustria, Peugeot, Hyundai, Mlinotest, Mariborska livarna Maribor, Emporium, Tenzor, Vesna, Rowenta.
Danes že skoraj ni podjetja, ki ne bi imelo internetne-ga portala. V Interi smo se še posebej zanimali, kaj je potrebno za izdelavo kvalitetnega internetnega portala. Jasna strategija in določitev namena in ciljev spletnega nastopa, poudarja Davorin Gabrovec, so ključni dejavniki pri snovanju spletne predstavitve podjetja. "Vsako podjetje bi se moralo spletne predstavitve lotili nadvse premišljeno. Jas-
no je potrebno vedeti, kaj želi s spletnimi stranmi doseči in komu jih pravzaprav namenja. Kvalitetna spletna stran lahko podjetju prinese veliko koristi, vendar le ob pogoju, da ima skrbno začrtane cilje, ki jih želi doseči, in izdelano strategijo za doseganje teh ciljev. Vsebina spletne strani pa je nasploh zelo pomemben del uspeha spletne predstavitve. Zavedati se je namreč potrebno, da pridejo uporabniki na spletno stran predvsem zaradi njene vsebine, ne pa zaradi njene tehnične dovršenosti ali fascinantne grafične podobe. Še tako dobra spletna stran je neuporabna, brez praktične vrednosti, če ni obiskana, zato se je potrebno zavedati dejstva, da se delo s spletnimi stranmi začne {ele s postavitvijo. Tudi zato je potrebno, da podjetje pred odločitvijo za izdelavo internetnega portala in njegove postavitve del sredstev nameni {e za spletni marketing, promocijo, vzdrževanje in ažuriranje strani," je
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Gabrovec, direktor Intere, mladega ptujskega podjetja za informacijsko tehnologijo.
v nadaljevanju o kvalitetnem spletnem nastopanju povedal Davorin Gabrovec.
Vlaganja v spletno tehnologijo so primarna
že kratek sprehod po slovenskem spletu pokaže
množico zgrešenih spletnih projektov. Razlog po Ga-brovčevem mnenju ni samo v cenenih rešitvah, ki so jih naredili "garažni strokovnjaki", temveč tudi v tem, da se spletnih projektov lotevajo ljudje, ki sicer imajo ustrezno računalniško znanje, ne
upoštevajo pa elementov, ki so nujno potrebni, da spletna stran zaživi, da jo uporabniki uporabljajo in se nanjo tudi vračajo.
Večino svojih sredstev podjetje vlaga v razvoj spletne tehnologije in3x. V zadnjih treh letih je vložek presegel
180.000 evrov, kar je za podjetje v zagonu precejšen strošek. "Podjetje je v zaključni fazi izdelave programa za CRM (Customer Relationship Management). Gre za poslovno orodje za vodenje projektov, upravljanje odnosov z naročniki in pospeševanje prodaje, povečanje produktivnosti poslovanja in timskega dela, upravljanja z dokumenti. CRM je ključni produkt podjetja in osnova za nadaljnjo rast ter razvoj podjetja," je med drugim povedal Davorin Ga-brovec. Pri razvoju spletne tehnologije "in3x" ^ ln3x technology platform sodelujejo s strateškim partnerjem iz ZDA ter Srbije in Črne gore. Prodaja CRM aplikacije je eden najpomembnejših strateških ciljev lntere v naslednjem obdobju, njihova ambicija je postati vodilni ponudnik teh rešitev v Sloveniji. V letu 2006 bodo ustanovili hčerinsko podjetje v Srbiji in Črni gori, širiti pa nameravajo tudi partnerske povezave v ZDA.
MG
ilf) INTERA
interaktivne spletne rešitve
WWW.INTERA.SI
Poljcane • V Varisti še vedno optimisti
Trenutno zaposlenih 200 delavcev
Novinarji Gospodarskega vestnika so 14. septembra lanskega leta v mariborskem hotelu Habakuk razglasili poljčansko Varisto, s takrat 320 zaposlenimi, za najhitreje rastoče podjetje v Podravju in Pomurju.
Skozi svoje delo so se dokazali, njihovi poslovni partnerji so jim verjeli, ker so jim dobavljali dobre izdelke in tako dobivali čedalje več dela. Tako je bilo v lanski jeseni. Konec leta 2004 pa se je stanje v poljčanski Varisti bistveno spremenilo.
Njihov največji poslovni partner Epcos iz Avstrije, ki je bil tudi njihov tehnološki partner, jih je presenetil z izjavo, da iz Poljčan umika svojo proizvodnjo. V Poljčanah so sicer še vedno trije Epcosovi programi; od teh gresta v Indonezijo, eden pa na Češko. Kdaj jih bodo dokončno odpeljali, direktor Štefan Kuzma ob našem obisku ni vedel, saj se stvari spreminjajo iz dneva v dan. »Zadnja informacija
govori o tem, da naj bi njihovo opremo iz Poljčan odpeljali do konca letošnjega junija. Nekateri naši delavci bodo šli za mesec ali dva poučevat nove delavce na Češko. Po tem nam od Epcosa ne ostane nič, ostanejo nam še drugi programi, ki jih imamo že sedaj: izdelki iz našega lastnega razvoja, program za Bosch - Siemens, konektorji za firmo Erni, kjer se pogovarjam za nove posle, vendar z njimi ne bo mogoče nadoknaditi izpada, ki bo nastal z odhodom Epcosa. Seveda bo s temi novimi posli dobilo delo nekaj ljudi. Dogovarjam se še z nekaterimi drugimi firmami. K nam je manjšo proizvodnjo preselil sedaj že nekdanji bistriški Crouzet z okoli sedem
delavci. Kljub vsemu se pri nas nekaj le dogaja, vendar tako velikega posla, kot je odšel drugam, ni mogoče nadoknaditi v kratkem času ne,« je opisal trenutno stanje v njihovem podjetju direktor Štefan Kuzma.
Sedaj je pri njih zaposlenih še 200 delavcev, na zavod za zaposlovanje jih je odšlo med 80 in 90 in nekaj od teh jih bodo za mesec ali dva ponovno poklicali na delo. Med delavci na zavodu je večina žensk. Sicer pa je Varista pretežno ženski kolektiv.
»Varista bo živela še naprej,« je v nadaljevanju pogovora zatrdil direktor, kaj in kako bo delala, pa se trenutno ne ve.
Vida Topolovec
Direktor [tefan Kuzma: »V Varisti {e vedno vlada optimizem«.
Ormož • 8. in 9. izredna seja OS
Kosov zakon ne zajema skupnih vlaganj
Za minuli dve izredni seji OS Ormož, ki sta si sledili v ponedeljek zvečer, bi lahko rekli, da sledita načelu dve v enem. Tovrstni izdelki ob prihranku časa obljubljajo več učinkov. Ali je dosledno sledila temu principu, pa so mnenja deljena.
Svetniki so podali soglasje k razrešitvi direktorice javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož Vesne Mele, za katero je direktorica zaprosila sama iz osebnih razlogov. Tako kot večino Ormožanov je tudi svetnike zanimalo, kaj se skriva pod skrivnostnimi osebnimi razlogi. Ivan Kukovec je spraševal, ali je res, da se bo velik del zdravnikov odločil za privatne prakse in naj bi kmalu veliko zaposlenih ostalo brez dela. Povedal je, da bi rad videl kakšno poročilo o tem, kaj je direktorica ob nastopu funkcije prejela in kaj zapušča. Tone Luskovič ga je potolažil, da kot član sveta za-
voda lahko potrdi, da nepravilnosti v zavodu ni. Razprava se je na podoben način na temelju govoric nadaljevala, dokler ni župan Vili Trofenik povedal, da je ormoški zdravstveni dom eden izmed treh od 43 pregledanih javnih zavodov v Sloveniji, v katerem računsko sodišče ni našlo nobenih nepravilnosti. Menda pa je direktorica že pred letom dni najavila svoj odstop, ko bo računsko sodišče opravilo svoje delo in ko bo zagotovljen nakup reševalnega vozila. Pod osebnimi razlogi pa naj bi šlo za užalje-nost, ker je bila njena plača javno objavljena. Občinski
svet je tudi potrdil Majo Bo-totlin Vaupotič za v. d. direktorico Mladinskega centra za naslednje tri mesece.
Zanimiva je bila tudi točka o spremembi pogodbe o ustanovitvi družbe Termal Ormož, ki jo je pred leti ustanovila občina in pet gospodarskih subjektov, da bi zagotovili nadaljevanje aktivnosti v zvezi z načrtovano vrtino. Tem so se pridružile še štiri firme: Hansa, Jeruzalem Ormož SAT, Invest kooperacije in Štajerles trade. Svetnike je močno motilo, ker so tri od štirih podjetij v lasti občinskih svetnikov in so opozarjali na morebiten konflikt
s Kosovim zakonom. Predstavniki občine so povedali, da imajo ustna zagotovila, da zakon ne zajema skupnih vlaganj, ampak le oddajo del, čakajo pa še na pisni odgovor. Osnovni kapital družbe so povečali na 3,7 milijona SIT, deležniki pa imajo različne osnovne vložke. Alojz Sok je opozoril, da se je v družbi delež občine zmanjšal z večinskega na 33 %. Bilo je tudi slišati, da bi morali pritegniti širši krog vlagateljev, vendar so bila mnenja glede tega deljena. Člani N.Si, so bili mnenja, da o zadevi vedo premalo in da je preresna, da bi o njej odločali na hitro.
Svetniki so sprejeli tudi predlog investicijskega programa za modernizacijo javnih poti na območju KS Kog, ki se pripravlja na samoprispevek.
Namakali bodo
Za konec so svetniki potrdili še akontacijsko ceno za uporabo namakalnega sistema Ormož-Osluševci, ki znaša 63,40 SIT/m3 vode. Celotna zgodba je hudo zamotana in trenutno je največji hudobec v njej država, ki se neodgovorno obnaša do svoje lastnine, saj doslej ni določila upravljavca siste-
ma. Ker bi se že lahko pojavila potreba po namakanju, meteorologi namreč napovedujejo sušno in vroče poletje, sistem pa ne bi mogel delovati, si je občina vzela pravico in na lastno pest pričela urejati reči. Kmetje bodo tako pogodbe podpisali z občino. Župan Trofenik je opozoril, da na tem delu občine prihaja do konflikta dveh interesov - na eni strani potrebe po namakanju, na drugi pa skrbi za zagotovitev zadostnih količin pitne vode. Upravljavec bo moral imeti še posebej izostren čut za obe pomembni potrebi.
vki
Gorišnica • Nagodba z župniščem ni uspela
Gordijski vozel trdno zavozlan
Kot je bilo iz ust nekaterih svetnikov, pa tudi direktorja občinske uprave Matevža Cestnika slišati že takoj po izredni seji na temo rešitve lastništva športnega centra v Gorišnici, naj bi sprejeti sklep o predlogu poravnave občine z župniščem nikakor ne bil takšen, da bi ga domači župnik bil pripravljen sprejeti oziroma se o njem pogajati. Izkazalo se je, da so imeli tisti, ki so hudo podvomili v uspešnost pogajanj, popolnoma prav.
»Po sklepu svetnikov, sprejetem na izredni seji pred kratkim, sem našo ponudbo oziroma predlog poravnave predložil domačemu župniš-ču. To, kar lahko rečem zdaj,
je, da vsa zadeva ostaja na dosedanji ravni, torej ponovni status quo. To pomeni, da se župnik z našo ponudbo ni strinjal, ponovno se je pritožil na odločbo in vztraja na svo-
jem predlogu. Kompromisa nismo mogli doseči. Zahtevano vsoto za dokup zemljišča (gre za 60.000 evrov) smo ponudili in to ni sporno, nepremostljiva težava pa nastaja
pri zahtevani odmeritvi dela našega zemljišča, ki naj bi ga v zameno za odkup župnijskega dobilo župnišče. Po sklepu občinskega sveta naj bi namreč občina župnišču
odmerila čim manjši kos zemlje, s čimer pa se župnik Ho-lobar pač nikakor ne strinja. Na tak način pogajanja niti ni bilo več možno nadaljevati,« je v zvezi s poskusom rešitve več let trajajočega denacio-nalizacijskega postopka, ki je lastništvo zemljišča športnega centra z igriščem v Goriš-nici razdelil med cerkev in občino, povedal župan Jožef Kokot in še dodal: »S takim načinom gospod župnik na neki način izničuje delo in poskuse svetnikov, da bi zadevo vendarle dokončno uredili v obojestransko zadovoljstvo. Mi smo pokazali našo pripravljenost in željo po porav-
navi, ki pa ni bila upoštevana. Zato se bomo zdaj pač tudi mi odločili za pritožbo, po vsej verjetnosti pa bom kot župan zahteval tudi obnovo denaci-onalizacijskega postopka!«
Igrišče s postavljenimi športnimi objekti tako še naprej ostaja »v zraku«; posodobitve ali vlaganja niso možna, po zakonu pa niti dovoljena, stoji pa tudi legalizacija objektov, za katere se ve, da nimajo vseh potrebnih dovoljenj.
In, kot vse kaže, če se bodo pritožbe obeh strani vrstile še naprej, tega gordijskega vozla z igriščem v občini Gorišnica še zelo dolgo ne bodo rešili.
SM
Lenart • Seja in njeno nadaljevanje
Cerkvenjak • Seja Skupnosti občin Slovenije
»
Radioaktivno« naprej Primerna poraba - neprimerna
V torek, 31. maja, so se na 19. seji sestali lenarški občinski svetniki. Največ časa so namenili obravnavi točke o prijavi občine Lenart k sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke in obravnavi zahteve za sklic izredne seje o zaustavitvi vseh aktivnosti v zvezi z odlagališčem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Zupani, člani Skupnosti občin Slovenije, so bili na 19. seji skupnosti v Cer-kvenjaku kritični do financiranja občin s strani države. Veliko so govorili o dodatnem zadolževanju. Menili so, da se v javnosti ustvarja vtis, da si župani želijo zadolžitve, a to ni res. Sliši pa se tudi, da občine z zadolževanjem ogrožajo vključevanje Slovenije v Evropsko monetarno unijo.
Svetniki so najprej spremenili del zazidalnega načrta Novi center v Lenartu, ki je potreben zaradi spremembe projekta gradnje sodobnega doma za starejše občane, na severovzhodnem delu (ob Centru za socialno delo) pa so predvideli gradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta. V nadaljevanju seje so sprejeli pravilnik o finančni pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v občini Lenart. V program so zapisali, da bodo razvojno podpirali živinorejo, uvajanje ekološkega in drugega okolju prijaznega kmetovanja, strokovna izobraževanja in druge oblike pospeševanja kmetijstva ter celovit razvoj podeželja. V svet javnega zavoda Knjižnica Lenart so s strani ustanovitelja imenovali Marijo Vogrin Bračič, Aleksandra Gungla in Franca Krivca. Pri teh točkah razprave ni bilo. Ta se je
razvnela pri točki o prijavi občine Lenart k sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke in pri obravnavi zahteve za sklic izredne seje o zaustavitvi vseh aktivnosti v zvezi z odlagališčem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Na seji je bilo prisotnih tudi nekaj nasprotnikov gradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so hoteli spregovoriti, vendar jim župan ni dal besede. Strokovne argumente o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov sta predstavili magistra Nadja Železnik in Margareta Jeraj Kunc iz Agencije za radioaktivne odpadke. Svetniki so po nekajurni burni razpravi sprejeli sklep, da nadaljujejo sodelovanje z agencijo in dovoljujejo raziskave predvidenih lokacij, ki sta po naših neuradnih podatkih v Črm-ljenšaku in Oseku.
... in nadaljevanje seje
V torek, 7. junija, so svetniki nadaljevali prekinjeno sejo in se seznanili z letnim poročilom o poslovanju Mariborskega vodovoda. Letno poročilo je predstavil Boris Fatur iz podjetja Mariborski vodovod in so ga brez razprave sprejeli. Svetniki so se seznanili tudi z odstopno izjavo svetnika Branka Tuša, ki je odstopil zaradi protiko-rupcijskega zakona in se odločili, da občina Lenart kupi zemljišče v industrijski coni v Lenartu. Predsednik sveta krajevne skupnosti Sv. Trojica Franc Rojko je predlagal, da občina Lenart organizira ekskurzijo, kjer bi si občani lahko ogledali odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, saj na njega zaradi predvidene lokacije v Oseku krajani vršijo pritiske.
Zmago Šalamun
Župani so prepričani, da je Slovenija ob vključevanju v EU prevzela vrsto obveznosti glede varovanja okolja, izvajanje tega pa prenesla na občine, ne da bi jim zagotovila denar. Sedaj ima dve možnosti: da občinam zagotovi več sredstev ali pa jih omogoči dodatno zadolževanje. Zadnje čase se veliko govori, da Slovenija premalo izkorišča evropska sredstva. Za to pa občine potrebujejo dodatna sredstva za zagotavljanje lastnega deleža.
Sestanka se je udeležil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar in občinam obljubil dodatna sredstva. Že z letošnjim rebalansom bodo dobile 10 odstotkov večjo primerno porabo. Dejal je še, da je zdajšnja vlada zaustavila prenašanje dodatnih nalog na občine brez dodat-
nih sredstev. Kar se tiče koriščenja evropskih sredstev, pa je vlada na že sprejela preko trideset ukrepov, ki bodo te postopke pospešili. Pripravljajo tudi kompleten paket zakonodaje oblikovanja druge stopnje lokalne samouprave - pokrajin. To je področje nalog, financiranje in pristojnosti z ustreznimi viri financiranja ter s strukturami, ki jih je potrebno prenesti navzdol. Potrebno pa je okrepiti tudi vlogo občin. Minister Žagar je tudi prepričan, da bi bistveno lažje stekel skladen regionalni razvoj, če bi imeli prave pokrajine, in dodal, da če pokrajine ne bodo prinesle razvoja, je projekt v celoti zgrešen.
Župani so bili kritični do financiranja predšolske vzgoje. Soglašali so, da je to pomembno področje, saj med drugim brez predšol-
ske vzgoje ni možno razvijati ustrezne družinske politike, zato je prav, da se to področje razvija. Občinam pa bi morala država nameniti dodatna sredstva za to, sicer bo to bremenilo predvsem starše, kar je zgrešeno. Župani predlagajo, da se izvajanje in uveljavljanje novih normativov veže z dinamiko in obsegom na zagotavljanje dodatnih finančnih virov občinam. Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za predšolsko vzgojo Metka Zevnik je povedala, da so s temi težavami na ministrstvu seznanjeni, zato je minister imenoval Svet za razvoj politike na predšolskem področju, ki ima nalogo, da pripravi razvojno politiko in bi tako našli skupne rešitve, ki so v prid finančni razbremenitvi občin.
Zmago Šalamun
Ptuj • 7. izredna seja mestnega sveta
Hotel - novo sticisce Ptuja
Ptujski mestni svetniki so se 9. junija sestali na sedmi izredni seji. Razpravljali so le o eni tocki dnevnega reda: predlogu občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Toplice - hotela in lokalne obvozne ceste.
V javni razpravi so bile podane štiri pripombe, do vseh so se svetniki opredelili. Metka in Bruno Korošec iz Viča-ve sprašujeta, kako je mogoče, da je lokacijski načrt izdelan le za del poselitvenega območja, kar je v nasprotju z lani julija sprejetim odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana MO Ptuj, ki določa, da se izdelava lokacijskega načrta predvideva za sočasno za celotno poselitveno območje Toplic. Čeprav je to območje namenjeno pretežno zdraviliški dejavnosti, postaja osrednji prireditveni in zabaviščni prostor mesta in
širšega območja, zaradi tega so se izjemno poslabšali pogoji bivanja v naselju Vičava, kar pomeni posledično tudi zmanjšanje vrednosti nepremičnin na tem območju. Potrebno bi bilo, predlagata Metka in Bruno Korošec, da se lokacijski načrt izdela za celotno območje Term sočasno, da bo tudi za celotno območje izdelana študija vplivov na okolje. Proti naselju Vičava pa bi morala biti izdelana protihrupna zaščita.
V lani sprejetem prostorskem planu je predvidena sočasna izdelava lokacijskega načrta, zapisano pa je tudi, da je možno posamezne zaključene realizacije obravnavati
in izvajati povsem ločeno. Po odločbi ministrstva za okolje in prostor za omenjeni del poselitvenega območja tudi ni potrebno izvesti postopka celovite presoje njegovih vplivov na okolje. V Termah se že sedaj trudijo, da bi bilo "hrupa" čim manj, zato so med drugim zgradili amfite-ater.
V predlogu lokacijskega načrta, ki ga bodo svetniki sprejeli na julijski seji, bodo upoštevali pripombo Zavoda za kulturno dediščino - OE Maribor, podala jo je Marija Lubšina - Tušek, da se pred vsemi gradbenimi posegi upoštevajo kulturno-varstve-ni pogoji in da si je potrebno
na izvedbeni projekt pridobiti še kulturno-varstveno soglasje, območje okrog hotela pa je potrebno tudi ozeleniti. Tudi to bodo upoštevali. "Na severozahodu objekta (zelenica), ki je izpostavljen pogledom z gradu, predlagamo ustrezno zazelenitev (visoko drevje), da omilimo poglede na novo, visoko in za okolico Ptuja oblikovno 'tujo arhitekturo," pa je v knjigo pripomb zapisala Marlena Habijanič, konzervatorka svetovalka.
V knjigo pripomb sta se vpisala tudi zakonca iz Kanade, ki sta zapisala, da ni nobenega dvoma, da si Ptuj zasluži sloves enega najlepših zgodovinskih mest, ki ga je vredno obiskati.
Prvi hotel v Termah Ptuj vidijo investitorji, mestni svetniki in tudi obiskovalci kot pomembno stičišče, ki ga kaže še bolj povezati s starim mestnim jedrom. Ker se z njegovo gradnjo mudi, bodo že na julijski seji potrdili predlog lokacijskega načrta, oktobra pa naj bi ga začeli graditi.
MG
Ptuj • Bencinski servis na Zagrebški uradno odprli
Servis, kakršnega ni daleč naokoli
Bencinski servis na Zagrebški cesti 49 b na Ptuju, ki deluje v okviru franšize Milana Bezjaka, s. p., s petimi zaposlenimi, je že 341. servis Petrola; ima jih ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Servis na Zagrebški je 295. v Sloveniji in prvi v okviru nove podobe z okrog dva tisoč prodajnimi artikli, je na svečani otvoritvi v sredo, 8. junija, povedala članica uprave Petrola Marica Lah. Naložba, ki vključuje 90 m2 prodajnega prostora, bife, ekološko dovršeno zunanjo ploščad, prav tako tudi podzemlje, kjer so trije dvo-plaščni rezervoarji za gorivo skupne prostornine 150 m3, in parkirišče, je veljala 370 milijonov tolarjev. Servis je odprt vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. Petrol bo letos odprl še 14 novih bencinskih servisov v Sloveniji in tujini, za naložbe pa bo porabil dobrih 16 milijard tolarjev.
V Petrolu so se za vso pomoč pri gradnji zahvalili ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu in njegovi ekipi. Če te pomoči ne bi bilo, servis na Zagrebški še danes ne bi bil odprt. Sicer pa Petrolovi bencinski servisi dobro delajo, povprečno dnevno enega obišče okrog tisoč kupcev. Pohvalila pa je tudi dobro delo izvajalcev, Gradbenega podjetja Ptuj. Ptujski župan pa je pohvalil partnerski odnos Petrola do MO Ptuj in njenih občanov, saj se je aktivno vključil tudi v urejanje širše okolice, ne samo območja, na katerem je zrasel novi bencinski servis. Bojazni, da ne bi dobro posloval, ni. Leži ob pomembni lokaciji,
kjer bo potekala bodoča povezovalna cesta Zagrebške s hitro cesto Draženci-Puhov most-Ormoška. Na Ptuju je še več lokacij, ki bi bile zanimive za Petrol, je še povedal ptujski župan.
Že po tradiciji Petrolova odprtja spremlja humanitarna dejavnost. Dvesto tisoč tolarjev so v sredo podarili Društvu za cerebralno paralizo - VDC Sonček. Ček je od direktorja mariborske enote Petrola Tihomila Lešnika prevzel član izvršnega odbora društva Janez Sagadin. V kulturnem programu je nastopila otroška folklorna skupina OŠ Markovci, ki jo vodi prof. Milan Gabrovec.
MG
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
Vrvico so prerezali (od leve) Milan Bezjak, Mariča Lah in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Ljubljana • Ocenjevanje svežega mesa
Trnovski zvon ima urednico Ptujčanom številne medalje
V petek, 3. junija, so se svetniki sestali na 21. redni seji.
Najprej so sprejeli nove cene priključnin na kanalsko in vodovodno omrežje, saj je na osnovi razlage ministrstva za finance pri priključevanju na infrastrukturne vode možno zaračunati tudi 20-odstot-ni DDV, kar pa pomeni, da bi se cene povišale za 20 odstotkov. Svetniki so se odločili in nekoliko znižali osnovne cene in k tem dodali DDV. Tako priklop na kanalizacijo po novem znaša 248.000 tolarjev, priklop na vodovodno omrežje so poenotili za vsa vodovodna omrežja v občini in priključitev za gospodinjstvo znaša 144.000 tolarjev.
Ugodili so tudi prošnji veterinarske ambulante ŽAK za znižanje najemnine za 10.000
tolarjev in po novem znaša 40.000 tolarjev do konca letošnjega leta.
Svetniki so se seznanili tudi z dogovorom o koriščenju in vzdrževanju zaščitene Simo-ničeve domačije v Trnovski vasi, ki so ga dosegli v dogovoru z lastnikom. Seznanili so se tudi s sklepom sveta staršev osnovne šole Trnovska vas, ki nasprotujejo ukinitvi šolskih prevozov. O tem so bili deljenega mnenja in o zadevi niso glasovali.
V nadaljevanju seje so za novo odgovorno urednico po odstopu prejšnjega urednika imenovali Romano Breznik, namesto nje pa je bil v uredniški odbor imenovan Matjaž Kramberger. Obravnavali so
tudi osnutek pravilnika za zdravstveno zavarovanje občanov brez prejemkov.
Predsednik športnega društva Kenguru iz Trnovske vasi pa je svetnike seznanil s predlogom za izboljšanje razsvetljave na športnem igrišču, ker obstoječa ne zadostuje za športne aktivnosti ponoči. Svetniki so predlog odobrili in športnemu društvu naložili, da pripravi tehnično raziskavo potrebne dodatne razsvetljave na igrišču in pripravi konkreten predlog za postavitev dodatnih luči.
Ob koncu seje je podžupan F. Pukšič, ki nadomešča župana, svetnike seznanil z delom občine v zadnjem obdobju.
Zmago Šalamun
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je potekalo ocenjevanje svežega mesa, prvo izmed ocenjevanj kakovosti v okviru 43. mednarodnega Kmetijsko-živil-skega sejma, ki bo od 27. avgusta do 2. septembra v Gornji Radgoni.
Komisija je ocenila 70 posameznih izdelkov in kolekcij izdelkov devetih slovenskih in hrvaških proizvajalcev. Njena skupna ocena je, da je kakovost mesa in pestrost mesnih izdelkov na slovenskem tržišču vse večja, kategorija presnega mesa pa ima na slovenskem tržišču še velike perspektive.
Prof. dr. Božidar Žlender je po končanem ocenjevanju dejal, da so bile na tekmovanju najboljše zastopane komercialno najzanimivejše vrste mesa: govedina, teletina, svinjina, perutnina (piščančje in puranje meso), pa tudi kunčje meso in jagnjetina. Opazil
je tudi rast števila izdelkov iz človeku, živalim in naravi prijaznejše sonaravne prireje.
Večina izdelkov, ki so jih ocenili, je bila s področja mikrokonfekcioniranega mesa, namenjenega družinski ali individualni uporabi. To meso je odbrano, oblikovano in začinjeno ter ga je v večini primerov ob priloženih navodilih potrebno le še toplotno obdelati. Nekoliko manj je bilo makrokonfekcio-niranega mesa, namenjenega večjim, gostinskim uporabnikom. Prof. dr. Žlendra razveseljuje dejstvo, da so podjetja začela na ocenjevanje pošiljati tudi zorjeno meso, ki pa
ga je tako na ocenjevanju kot v trgovinski ponudbi še vedno premalo. Razlog za to je višja cena tovrstnih izdelkov, saj mora meso v brezhibnih higienskih in temperaturnih razmerah, glede na vrsto in namen, zoreti od enega tedna pa vse do dveh mesecev.
Do številnih medalj sta prišla tudi vodilna proizvajalca mesnih izdelkov v severovzhodni Sloveniji. MIR (Mesna industrija Radgona) iz Gornje Radgone je prejel eno zlato in pet srebrnih medalj, Perutnina Ptuj pa se lahko pohvali z devetimi zlatimi in štirimi srebrnimi medaljami.
MŠ
Foto: arhiv
Foto: MG
Kidričevo • 5. izredna seja
Bo novi vrtec ob šoli?
Čeprav je kazalo, da bo 5. izredna seja sveta občine Kidričevo, v torek, 7. junija, dokaj vroča, se je iztekla brez zapletov, vendar so jo nekateri zapustili nezadovoljni.
jasličnih in 6 vrteških, ter da bo dejavnost opravljalo 33 delavcev, ob tem pa so sprejeli tudi predlagane normative in sistemizacijo delovnih mest.
Ko so sejo nadaljevali z obravnavo predlaganega sklepa za izdelavo idejnega projekta za vrtec na novi lokaciji, je Zoran Žunko menil, da je večina svetnikov za to, da se vrtec dejansko gradi na novi lokaciji; podobno je menil Anton Leskovar in ob tem opozoril, da vse vendarle ni odvisno od svetnikov ter da so ob obisku ministra Zvera dobili jasne napotke, da je primerneje graditi vrtec ob šoli, saj bi tako rešili tudi problem skupne kuhinje za obe ustanovi in zadevo pocenili do te mere, da bi bilo mogoče pričeti gradnjo morda še letošnjo jesen, v nasprotnem primeru pa bo treba počakati še nekaj let. Tudi Franc Pla-ninšek je menil, da je zaradi racionalizacije smotrno graditi vrtec ob šoli, ter pozval svetnike, naj ne zavlačujejo z odločitvijo, da ne bodo prepozni. Temu se je pridružil tudi Mihael Žitnik, podžupan Jože Murko pa je bil še bolj jasen, saj je opozoril, da gre samo za to, ali graditi novi vrtec na novi lokaciji ali pa ga sploh ne bo, ter da posledično odločajo o bodočem razvoju naselja Kidričevo.
Kaj vse so Kidričanom vzeli
Vladimir Forbici pa ponovno izrazil svojo nestrinjanje z gradnjo vrtca ob šoli ter za-
lokaciji, ki naj bi bila za otroke najprimernejša, saj majhni otroci potrebujejo svoje okolje in svoj mir, šolski pa prav tako. Ob tem je potožil, da Ki-dričanom vedno nekdo nekaj jemlje: "Imeli smo lep bazen z letnim kopališčem, pa so nam ga enostavno vzeli, ker smo bili proti sežigalnici; med prvimi smo imeli kinodvorano, edino kulturno dvorano v Kidričevem, pa nam jo je vzel Revital; imeli smo knjižnico, za katero smo se dogovorili celo, da jo bomo razširili, pa so nam jo vzeli, sedaj pa nam jemljete še vrtec. Po mojem gre le za načrtovano ukinitev
tega javnega zavoda in pripojitev k šoli." Slavka Feguša je jezilo dejstvo, da je nekdo popravljal in dopolnjeval projekte, ki jih je izdelal arhitekt Krašovec, ter opozoril na dejstvo, da imamo v Sloveniji še vedno javno šolstvo ter da je novi vrtec nujno potreben. Proti vrtcu na novi lokaciji je bil tudi Marjan Petek, saj je prepričan, da mora biti samostojna ustanova na samostojni lokaciji, kajti otroci dveh različnih starostnih struktur, potreb, vzgojnih procesov in obnašanja ne gredo skupaj. Ob tem je župan Zvonimir Holc ponovno zatrdil, da ne gre za
nobeno ukinjanje vrtca, saj je tudi on za to, da bo vrtec tudi v bodoče samostojni zavod. Proti vrtcu na novi lokaciji se je izrekla tudi Marija Škafar, saj je menila, da bi s tem prizadeli tako vrteške kot šolske otroke. Svoje mnenje pa je spremenila svetnica Purgova, ki je ves čas zagovarjala vrtec na sedanji lokaciji, saj je povedala, da je naredila anketo med okoli 200 krajani, od katerih jih je bilo le 50 za vrtec na sedanji lokaciji, preostali pa na novi lokaciji.
Enajst ZA, eden PROTI
Razprava je spet postala vroča, ko pa so se začeli ponavljati že znani očitki, da sta v Cirkovcah šola in vrtec zgrajena po najsodobnejših standardih ter da mora biti, tako, kot je bilo dogovorjeno tudi v Kidričevem, pa je strasti pomiril župan Zvonimir Holc, ki je predlagal, da končno glasujejo. In tako se je izkazalo, da je za izdelavo idejnega projekta za Vrtec Ki-
Zataknilo se je sicer pri obravnavi dnevnega reda, za katerega je župan Zvonimir Holc predlagal le tri točke o Vrtcu Kidričevo: potrditev oddelkov, sklep o določitvi normativov v oddelkih, potrditev sistemizacije delovnih mest ter sklep za izdelavo idejnega projekta vrtca. Vladimir Forbici je bil nezadovoljen, češ da je bilo na posvetu županov dogovorjeno, kako bodo delali naprej, da ne bo zapletov, pa je na dnevnem redu spet sklep o izdelavi idejnega projekta za novi vrtec, vendar ni določeno, na kateri lokaciji. Spet je opozoril, da so za novi vrtec že izdelani vsi projekti in izdana vsa soglasja, a za gradnjo ob sedanjem vrtcu, zato je predlagal, da se stari projekt pač opusti in da se naroči novi projekt na novi lokaciji. Zoran Žunku je sicer menil, da ima Forbici prav, župan Zvonimir Holc pa se s tem ni strinjal, češ da so se dogovorili za izdelavo novega projekta na novi lokaciji. Ob tem je Forbici dodal, da na posvetu ni bilo dogovorjeno tako, saj so rekli, da starih projektov ne bodo zavrgli, ker bi jih bilo smotrno primerjati z novimi. Temu je pritrdil tudi Slavko Feguš, na predlog župana pa so 2. točko preimenovali v Sklep za izdelavo idejnega projekta za vrtec Kidričevo na novi lokaciji in takšen dnevni red potrdili.
In tako so na predlog odbora za družbene dejavnosti, ki ga je podal predsednik Anton Leskovar, po krajši razpravi sklenili, da bodo v šolskem letu 2005/06 v Vrtcu Kidričevo imeli 11 oddelkov, in to 5 hteval, da se gradi ob sedanji Vrtec v Kidričevem je za sedaj še v senci borovcev v prijetnem oltoiju Parita miadosti in števiinili igrai.
dričevo na novi lokaciji, torej ob osnovni šoli Kidričevo, 11 svetnikov, trije so se vzdržali, eden pa je bil proti.
Ko je vse kazalo, da so se svetniški duhovi pomirili, pa je poskrbel za presenečenje predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Branko Valentan, ki je svetnike seznanil, da so zaradi nezadovoljstva in ne-strinjanja z delom v svojem okolju podali odstopno izjavo predsednik krajevnega odbora Mihovce-Dragonja vas Damjan Medved, član nadzornega odbora občine Benjamin Panikvar ter član uredniškega odbora glasila Ravno polje Franc Planinšek. Ker so vsi trije izjavili, da odstopajo nepreklicno, je predlagal, da jih razrešijo ter da pričnejo postopek za njihovo zamenjavo. Vladimir Forbici je sicer menil, da je nekaj v tej občini hudo narobe, če odstopajo kar trije funkcionarji, da je to znak za alarm, vendar so po krajši razpravi vse tri odstope sprejeli.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ormož • Mali in srednji kmetje bodo oškodovani
Kaj pravi vaša odločba?
Ormoški kmetje so z določitvijo novih mlečnih kvot v povprečju oškodovani za prihodek enega meseca, manjšim in srednjim kmetom pa lahko izpade tudi prihodek treh mesecev.
Z mlečnimi kvotami se srečujemo že nekaj let. Slovenska nacionalna kvota je določena
v Bruslju, kako pa si jo razdelimo v državi, pa je naša stvar in na to kmetje iz naših krajev
Pa da ne bomo govorili le na splošno. Uredbe in odločbe imajo posledice za povsem konkretne ljudi. Ivan Kuharič iz Lešnice, ki z ženo obdeluje 19 hektarjev njivskih površin, ima po novi odločbi kvoto znižano za 18.000 litrov mleka. V hlevu imata 15 krav, v preteklosti jih je bilo več. Lani sta kot posledico suše in problema reprodukcije utrpela zmanjšanje staleža. Kuharič je ogorčen in pravi, da potemtakem lahko decembra prenehajo nositi mleko. Kaj pa potem? Prav mleko je namreč tisto, ki pomeni reden dohodek na kmetiji in iz njega kmetje plačujejo položnice. "Sipredstavljate, da delavec tri mesece ne dobi plače?! Ker sva z ženo oba na kmetiji, je to praktično šest plač." Mlada družina Kuharič, ki sicer uspešno kmetuje, se bo na odločbo pritožila. Glede na to, da še ni večjega revolta med kmeti na Ormoškem, je zelo verjetno, da marsikdo ni natančno prebral druge odločbe.
niso imeli vpliva, posledice pa bodo krepko čutili. Kvota določa količino mleka, ki ga kmet v tem času lahko proda preko organizirane prodaje in na domu. Za lansko leto so se kvote določale glede na leta 2001/02, 2002/03 ali 2003/04. Pozneje so to omejili na leto 2003/04. Vgrajeno je bilo tudi neke vrste varovalo: če posameznik v kvotnem letu 2004/05 izrabi manj kot 80 % svoje kvote za oddajo, se mu za prihodnje leto dodeli kvota v višini realizirane oddaje mleka v lanskem letu. Zaradi izpada v staležu lahko lastnik, ki pade pod 80 % proizvodnje, dobi kvoto iz lanskega oziroma predlanskega leta. Ker smo v Sloveniji presegali nacionalno kvoto, je
bila znižana za 10 %.
Proizvajalcem je agencija za kmetijske trge 30. maja letos izdala novo odločbo, v kateri pa ni več omenjene varovalke za kmete. Franci Rožanc s Kmetijske zadruge Ormož je povedal, da so bili kot pooblaščeni odkupovalci dolžni poročati agenciji za kmetijske trge, koliko mleka so odkupili v minulem letu, in v taki višini je bila tudi izdana odločba.
Posledice lanske suše na mlečnih kvotah
V SV delu Slovenije so bili pogoji gospodarjenja v minulem letu nekoliko podpov-
prečni. V Kmetijski zadrugi Ormož, kamor mleko oddaja 200 kmetov, beležijo primanjkljaj količin mleka za dobrih 500.000 litrov. Finančno to znese okrog 45 milijonov oziroma izpad prihodka enega meseca v letu. Rožanc pravi, da niso vsi kmetje prizadeti enako. Najbolj so prizadete srednje kmetije s po 10 do 20 kravami, ki niso imele kakšnih investicij. Pa tudi tistim, ki so utrpeli sušo, kjer so bile težave s čredo in so živino prodali, sedaj količina manjka. In prav takšnih je v zadrugi največ. Na nekaterih kmetijah je stanje alarmantno. Seveda ostali deli Slovenije niso niti približno v istem košu.
Iz agencije (ARSKTRP) sicer obljubljajo, da bo v avgustu javni razpis iz nacionalne rezerve. Nanj bi se lahko prijavili posamezniki in iz nacionalne rezerve črpali razliko, ki so jo utrpeli. Vendar tega nihče ne zagotavlja in zato v zadrugi vsem pridelovalcem, ki so z izdajo majskih odločb utrpeli škodo, svetujejo, da se pritožijo. Na zbiralnicah
mleka so objavili natančna navodila. Kakšno je upanje na uspeh, pa je seveda druga zgodba. Na spletni strani agencije je v odgovoru nekemu kmetu zapisano tudi to, da je bilo lani 400 pritožb, od katerih jih je bilo okrog 97 % zavrnjenih. V isti sapi pa kmete tolažijo z dobro novico, da ni strahu, da bi plačevali kazni zaradi preseganja kvot. Seveda to tistim, ki so jim kvote znižali, zveni rahlo perverzno. Razmišljanja med kmeti so precej kritična, hu-dujejo se nad sistemom, ki velikim kmetom vse da, malim pa vzame, da bodo potem avgusta lahko prosili za drobtinice. Nekaj je tudi zmede, saj imajo sedaj za isto stvar dve pravnomočni odločbi.
Poznavalci pa špekulirajo tudi o tem, da je agencija kvote, za katere je spretno prikrajšala kmete, dala v nacionalno rezervo, ki bi sedaj morala menda znašati precej več od zakonsko določenih 3 % nacionalne kvote. Prav iz tega žaklja pa naj bi avgusta milostno delila bombone _ viki klemenčič ivanuša
Dornava • Občinski praznik
Za dstejse okolje
Letos praznujemo jubilejni praznik in v teh desetih letih obstoja samostojne občine je bil narejen velik korak v razvoju, tako na ravninskem kot gričevnatem predelu občine. Napredek je viden na vseh področjih, še najbolj pa na področju infrastrukture, s katero želimo zagotoviti občanom čimboljše osnovne pogoje in pritegniti k nam tudi čimveč mladih, da ostanejo v domačem okolju, kajti zavedamo se, da je prihodnji razvoj občine v njihovih rokah,« pravi župan Dornave Franc Šegula.
»Zavedamo pa se tudi, da zgolj infrastruktura ni dovolj, da moramo več vlagati v kulturo in ljudi. Zato smo v celoti obnovili OŠ v Dornavi, vzdržujemo in obnavljamo podružnično šolo na Po-lenšaku, dogradili smo tudi čistilno napravo, ki bo letos začela obratovati,« še nadaljuje Šegula.
V letošnjem letu se bodo namreč v Dornavi poleg raznih preplastitev in rekonstrukcije nekaterih križišč ter ureditve novega parkirišča pri pokopališču na Po-lenšaku prednostno lotili dveh velikih in pomembnih investicij; prva je izvedba
Župan Dornave Franc Šegula: »Glavnina letošnjega namenjena ureditvi kanalizacije v nižinskem delu gradnji osrednje večnamenske občinske stavbe.«
Foto:
proračuna občine in
SM
bo iz-
Ohčankam in občanom občine Domava
čestitam ob 10. občinskem prazniku.
Posebej pa Vas vabim, na osrednjo prireditev, ki bo v nedeljo, 12. junija 2005 ob 17. uri v Vaški dvorani Domava.
kanalizacijskega sistema v celotnem nižinskem delu občine oz. naseljih Dornava in Mezgovci ob Pesnici, za kar je v letošnjem proračunu zagotovljenih približno 150 milijonov tolarjev. Dela bo izvajalo ptujsko Cestno podjetje, s katerim je že podpisana pogodba: »Proti koncu leta načrtujemo, da bodo dela tako daleč, da bomo pognali tudi čistilno napravo in dejansko začeli s čiščenjem odpadnih voda.« V naslednjem letu naj bi bila izgradnja kanalizacijskega sistema, vrednega preko 300 milijonov tolarjev, zaključena.
Druga velika investicija je izgradnje večnamenske občinske stavbe, v kateri bodo imeli poleg občine svoje prostore še krajevni urad,
zdravstveni dom in nova pošta: »Pravnomočno gradbeno dovoljenje že imamo, v tem času teče razpis za izvajalca del, ki bo zaključen zadnji teden junija. V letošnjem letu bomo tako začeli tudi z izgradnjo tega pomembnega objekta za občino.« Za osrednjo občinsko stavbo so v občini letos predvideli med 50 in 60 milijonov tolarjev, gradnja naj bi se začela v septembru, otvoritev pa naj bi sledila naslednje leto.
Župan Franc Šegula ob tem pojasnjuje, da gre za izjemno smele in velike naložbe za tako majhno lokalno skupnost, kot je Dornava: »Vse to, kar smo že naredili in kar delamo, dokazuje prednosti obstoja majhnih občin, saj se te lahko hitreje prilagajajo željam in potrebam občanov!«
Kot vse ostale občine so se sicer tudi v Dornavi začeli pripravljati na izdelavo novih prostorskih aktov, v katerih bodo poskušali zajeti predloge o ureditvi strnjenih stanovanjskih naseljih individualnih hiš, razširili pa bi radi tudi obstoječo industrijsko cono. Prav tako bodo letos nove ali prenovljene asfaltne prevleke deležni nekateri odseki cest.
»Sicer pa menim, da je vizija razvoja naše občine predvsem v razvoju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma. V tej smeri gredo tudi naša dosedanja prizadevanja za razširitev industrijske cone ter postopki komasacij zemljišč. Zlasti naš znamenit baročni dvorec in številne manj znane, a izjemno lepe in zanimive arhitekture v gričevnatem delu občine, med katerimi se vije tudi vinska cesta, pa bi lahko oziroma bi morale postati paradni konj turističnega razvoja Dornave. Seveda pa so to že dolgoročni načrti,« ob letošnjem občinskem prazniku razmišlja župan Franc Šegula.
SM
Veržej • Občinski praznik
Podelili občinska priznanja
Na slovesnosti, kjer so bila med drugim podeljena občinska priznanja, so proslavili tudi 40 let delovanja vrtca.
Številnim zbranim na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku v Domu kulture Veržej je spregovoril župan Drago Legen, ki je najprej omenil tri večje investicije, ki so jih uspeli
uresničiti v času med dvema praznikoma: nova dovozna cesta do osnovne šole, vrtca, Vzgojnoizobraževalnega zavoda in Salezijanskega zavoda z vso potrebno infrastrukturo v vrednosti 40
milijonov tolarjev, obnova vodovodnega omrežja v Ver-žeju v skupni vrednosti 54 milijonov tolarjev in adaptacija prostorov v osnovni šoli Veržej v vrednosti 19 milijonov tolarjev za zagotovitev
Foto: Miha Soštarič
Župan občine Veržej Drago Legen (levo) skupaj z letošnjimi občinskimi nagrajenci
normalnih pogojev za delovanje devetletke. Predstavil pa je tudi načrte za prihodnje: gradnjo poslovno-stano-vanjskega objekta v Veržeju, v katerem bosta dve zdravstveni ambulanti, deset neprofitnih stanovanj in nekaj poslovnih prostorov; obnovo veržejskega kulturnega doma, prostorov za delovanje društev, prostor za delovanje turističnega društva in prostovoljnega gasilskega društva Banovci. Ne bodo pa mogli nadaljevati obnove vodovodnega omrežja, ker se je premalo gospodinjstev odločilo za sofinanciranje.
Na tokratni slovesnosti je Legen podelil občinska priznanja: pisno priznanje Tončki Fras in Francu Novaku, plaketo Vrtcu Veržej, priznanje občine z denarno nagrado v višini 100.000 tolarjev neto pa je prejela Marjeta Ivančič.
Miha Šoštarič
Jože Peteršič s.p., Dornava 87a, Dornava Telefon: 02 754 00 15, Gsm: 041 336 405 www.hidravlika-petersic.si
Vsem občankam in občanom ter našim cenjenim strankam želimo prijeten občinski praznik ter se priporočamo s svojimi storitvami.

RENAULT
Vsem občankam
in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik,
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754r0080
KROVSTVO, KLEPARSTVO, HIDROIZOLACIJE, POSREDNIŠTVO

Janez Lah s.p.
MezgovcI ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, tel & faks: 02 / 755 74 21, GSM: 041/375 838
Ob občinskem prazniku občine Dornava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami!
KLJUČAVNIČARSTVO
Hanželič Franc s.p.
Domava 40a 2252 Domava PE
Nova vas pri Markovcih 100 Obrtna cona Novi Jork 2281 Markovci
tel.: 02 754 00 70, fax.:02 754 00 71 www.hanzelic-si.com,franc.lianzelic@siol.net
Ob občinskem prazniku občine Domava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami.
PSOS Projektiranie, Janez Meško s.p.
Mezgovci ob Pesnici 5óa, Dornava Telefon: 02/755 21 11
Struženje * Brušenje * Varstvo pri delu Pregled delovne opreme
Cenjenim strankam, pos/ovn/m partnerjem ter vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku.
- ELEKTROINSTALACIJE -- DOMOFONI -- STRELOVODI-- VIDEONADZORNI SISTEMI -
Roman Zemljarič s.p.	^---
2252 Dornava 59 ZGTCf^^ gsm: 031 851 324	^--
Ob prazniku občine Dornava iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam.
g[
ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158
Ob občinskem prazniku občine Videm vsem občankam, občanom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo in se priporočamo!

MIloili Daillo elettpiilta
Mllošlč Danilo s.p. Vareja 2A, 2284 Videm pri Ptuju PERuj, Gubčeva ulica 23 mde@amis.net, www.mde-elektronlka.com
Prodaja in servis GSM aparatov Prodaja in servis računalniicov
Servis elektronskih naprav
Oblikovanje spletnih strani
Vsem občaníwn in občanom čestitamo ob občinskem prazniiai,
svojim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.

SVECA
Vsem občanom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik ter se jim zahvaljujemo za nakup naših izdelkov.
u
S
O C
iň «o
Sveča d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuiu, Tel.: 02/764-05-11, e-mail: sveca.peter@siol.net
SLIKOPLESKARSTVO
Robert Hameršak s.p. Pobrežje 3
2284 Videm pri Ptuju
Tel.: 02 764 32 11, 02 79685 71
Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom.
Videm • Občinski praznik
V znamenju vodovoda in cest
»Osrednji letošnji naložbeni projekt v občini Videm je prav gotovo načrtovana izgradnja vodovodnega omrežja v haloškem predelu občine. Ob tem pa bomo precej finančnih sredstev namenili tudi cestni infrastrukturi,« na kratko povzema temeljno letošnjo investicijsko naravnanost občine Videm domači župan Friderik Bračič.
Lani so v Vidmu uspešno zaključili obnovo leskovške osnovne šole, letos pa bo glavnina proračuna namenjena ostalim najpotrebnejšim investicijam, ki so pravzaprav osnova za (boljše) življenje občanov: »V roku meseca dni pričakujemo zaključek izgradnje vodovodnega omrežja v Doleni in Zgornji Pristavi, kjer bo priključke dobilo okrog 34 gospodinjstev. Ta projekt se izvaja skupaj s sosednjima občinama Zetale in Majšperk ob sofinanciranju iz programa Phare, naš delež pa znaša 20 milijonov tolarjev.«
Za vodovodno oskrbo ostalih domačij v haloškem hribovju bodo poskrbeli v okviru projekta Zahodne Haloze, ki naj bi se zaradi nepredvidenih zapletov začel realizirati proti koncu letošnjega leta: » Za ta projekt imamo v proračunu že rezerviranih 45 milijonov tolarjev, razliko pa bo po zagotovilih okoljskega ministra primaknila država. Projekt naj bi tekel v dveh fazah; prva bo zajela izgradnjo vodovoda v
naseljih Skorišnjak in Gradišče, kjer bo vključenih okrog 80 gospodinjstev. Po tem, po sedanjih dogovorih z ministrstvom do vključno leta 2007, se bo gradilo še vodovodno omrežje v najtežjem področju, v naseljih Velika Varnica in delu Trdobojcev, kjer bo vodo iz javnega vodovoda dobilo še okrog 110 gospodinjstev.«
Sicer pa bodo v Vidmu v letošnjem letu pravzaprav največ denarja namenili modernizaciji cest. »Za asfaltiranje več odsekov ter preplastitve in postavitev javne razsvetljave z ureditvijo pločnikov je predvidenih 50 milijonov tolarjev. Razpisi za izvajalca del so v zadnji fazi, takoj ko bo izvajalec znan, se bodo dela tudi začela. Javna razsvetljava bo narejena predvsem v nižinskih predelih občine, pločniki se bodo urejali na več odsekih, tudi v Leskovcu ob hkratni preplastitvi regionalne ceste, ki je v pristojnosti Direkcije za ceste RS.«
Kot pravi župan Bračič, bo letos realizirana tudi raz-
Zupan Friderik Bračič: »Letos bomo največ denarja namenili za cestno in vodovodno infrastrukturo.«
Letošnje prireditve ob osmem občinskem prazniku so v Vidmu začeli 4. junija s proslavo 70-letnice športnega društva in turnirjem v malem nogometu na igrišču v Vidmu. V nedeljo, petega junija, je bil glas-beno-literarni večer v telovadnici leskovške OŠ, devetega junija je sledilo odprtje razstave Občina Videm na razglednicah in ročnih del v občinski dvorani (na ogled je do nedelje do 16. ure), osrednja prireditev ob prazniku pa bo nocoj, 10. junija, ob 19. uri v telovadnici OŠ Videm. Sklop prireditev bo zaključen s slavnostno mašo 12 .junija, na Vidovo nedeljo.
svetljava igrišča v Vidmu, kjer bodo nadaljevali še z ureditvijo kanalizacijskega sistema: »Usposobila še bo čistilna naprava ob šoli, prav tako je v teku odkup zemljišča in ureditev dokumentacije za izgradnjo nove čistilne naprave ob šoli. Za ta projekt bomo porabili 20 milijonov tolarjev. Hkrati bomo izvajali priključitve nekaterih gospodinjstev na primarni vod kanalizacije v centru občine.« Ob tem bodo letos tako v Vidmu kot v Leskovcu modernizirali in razširili obe premajhni pokopališči, kar bo stalo osem milijonov tolarjev.
Dolgoročni razvoj občine pa župan Friderik Bračič vidi v razvoju turizma, gospodarstva in kmetijstva: »V ta namen smo že začeli priprave za postopek široke komasaci-
je zemljišč v nižinskem delu občine in upam, da bodo lastniki to znali sprejeti v pozitivnem smislu gospodarjenja. Pred nami je še priprava občinskega prostorskega plana, kjer bo ob stanovanjskih naseljih oziroma možnostih individualne izgradnje hiš potrebno opredeliti tudi gospodarske cone. In sicer gre za obrtno cono, ki jo želimo urediti v območju sedanje gramoznice v Tržcu. Kar se tiče turizma, bomo kot občina najprej poskrbeli za ustrezno infrastrukturo, ki je osnova vsega, hkrati pa bo treba določiti konkretno strategijo in cilje turističnega razvoja občine, ki ga osebno vidim v razcvetu kmečkega turizma z vsemi spremljevalnimi dejavnostmi.«
SM
Ljutomer • Od kleti do kleti
Nepozaben dan za 80 ljudi
V organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer ter devetih turističnih ponudnikov so pripravili prvi dan odprtih kleti.
"Pričakovali smo okrog 200 udeležencev, saj je bilo zanimanje v tednu pred pohodom izredno veliko. Zal je prišlo le 80 ljudi in pripravi-
li smo jim nepozaben dan. Upam, da so bili zadovoljni in bodo svoje vtise prenesli na druge, ki se nam bodo lahko pridružili prihodnje leto," je
v imenu organizatorjev povedal direktor Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer Andrej Vršič. Ob 12 kilometrov dolgi progi so
pohodniki obiskali turistične ponudnike Sadjarstvo in vinogradništvo Trstenjak v Stročji vasi, Vinogradništvo in vinarstvo Kovačič na Pre-siki, Vinogradništvo Klenar, vinogradnika Jureš-Novak, Turistično kmetijo Jureš in Vinogradništvo Franca in Jožefe Vidnar na Globoki, Vino-toč Mihaela Tigeli v Šprincu, Vinogradništvo Sodec in Vi-notoč Dervarič v Koprivi.
MŠ
Ob 8. prazniku občine Videm želim vsem občankam in občanom veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 10. junija, ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Videm. Vljudno vabljeni.
Vaš župan Friderik BRAČIČ
Foto: MS
Majšperk • 15 let podjetja Albin Promotion
Volna in gobelini po vsem svetu
V dvorani TVI Majšperk so v ponedeljek, 6. junija, proslavili 15-letnico podjetja Albin Promotion, ki je od ustanovitve leta 1990 iz dveh zaposlenih zraslo v 152-članski delovni kolektiv: po besedah direktorja Albina Brencla bodo prodajo volne in gobelinov razširili po vsem svetu.
stom smo pričeli tudi s predelavo odpadne gume, ki že teče, tako da je v prihodnjem letu načrtujemo predelati že okoli 10.000 ton. Zaradi širitve proizvodnje načrtujemo, da bomo do konca letošnjega leta zaposliti še 21 oseb, v glavnem bivših delavcev TVI Majšperk.
Izkoristiti želimo tudi tukajšnje naravne danosti, zato
je naš cilj čimprej zgraditi lastno hidroelektrarno na reki Dravinji, ki teče tukaj mimo tovarne, projekt zanjo je že v izdelavi, veljala nas bo okoli 600.000 evrov, proizvedeno električno energijo pa bomo porabili za lastno proizvodnjo. V izdelavi pa so tudi projekti za spremembo zunanje podobe centra Maj-šperka, v katerem je tudi naša
tovarna."
V imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je vodstvu in delovnemu kolektivu podjetja Albin Promotion čestital Cveto Uršič, direktor direktorata za invalide, s krajšimi nagovori pa so se mu pridružili še poslanec v državnem zboru Janko Marinič, županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin ter predsednik ptujskega Lions kluba dr. Aleš Gačnik.
Ob 15-letnici so posebno priznanje za delovne uspehe in zvestobo kolektivu izročili Metki Frank, ki je v podjetju zaposlena že vseh 15 let, ter invalidu Tonetu Murku, ki je v tej firmi že 8 let, po kulturnem programu pa je sledilo druženje.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za proizvodnjo v AP TVI Majšperk^ skrbijo (z leve) komercialni vodja Albin Lešnik, direktor Albin BrencI in vodja proizvodnje Stojan Širec.
Med prek 250 sodelavci, poslovnimi partnerji in gosti iz 14 držav, ki so majšperško dvorano TVI napolnili do zadnjega kotička, so bili v ospredju trije predstavniki kitajske ambasade iz Ljubljane, predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter občine Majšperk in sosednjih občin.
Prijetno dobrodošlico jim je zaželel direktor in lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl, ki je ob obujanju spominov na prvih 15 letih delovanja podjetja med drugim povedal: "Začeli smo leta 1990 z dvema zaposlenima, danes je v podjetju AP - Albin Promotion že 152 redno zaposlenih, od tega 9 invalidov, sicer pa je krog so-
delavcev še širši, saj imamo 7 velikih kooperantov, ki delajo samo za nas.
Poleg proizvodnje ventilov za avtomobilsko industrijo, ki poteka v Kidričevem, smo tukaj v Majšperku, kmalu po najetju tovarne, nadaljevali s proizvodnjo volne in gobelinov, uvedli proizvodnjo sestavljanja posebnih svetil XENON, pripravljamo se na selitev proizvodnje vijakov in žebljev, avtomatskih zabijačev in spenjačev, ki jih bomo po predvidenem programu pričeli izdelovati v septembru.
S ponosom ugotavljam, da sta naša volna in gobelini, ki ju izdelujemo tukaj v Maj-šperku, v svetu potrebna proizvoda, saj imamo za letošnje leto proizvodnjo že razproda-
no. Sicer pa mesečno izdelamo okoli 1000 gobelinov, ki postajajo vse bolj priljubljeni izdelki domače umetnosti in najrazličnejših prostočasnih aktivnosti, zato je naš cilj, da v prihodnjem letu izdelamo 50.000 gobelinov in razširimo njihovo prodajo po vsem svetu.
V sodelovanju s Čistim me-
Foto: M. Ozmec
Volna iz Majšperka je spet vse bolj cenjena, doma in po svetu.
AlBIN PROMOTION 1I.0.0. lovrenc na Dravskem polju 3-4 2324 Lovrenc na Dravskem polju Tel.:+380 [0]2 701 97 00 Fax:+38G[0]2 701 07 20 E-mall: prodaja.ap@ap-pro.sl Web: www.albin-promotion.sl www.tvi.si
Spodnje Podravje • S kolegija županov
Bo Meltal pahnil občine v bankrot?
Župani s Ptujskega so se v ponedeljek v Gaju pri Pragerskem sestali na rednem mesečnem kolegiju.
Med perečimi temami je bila obravnava gospodarskega spora med pravnimi naslednicami občine Ptuj in podjetjem Meltal. Kot je po-
jasnil odvetnik Meltala, naj bi pravne naslednice ptujske občine podjetju zaradi nezakonitega ravnanja upravnih organov leta 1989 (ti so ta-
Obrat podjetja Meltal v Slovenji vasi
krat delovali pod okriljem občine Ptuj) podjetju Meltal dolgovale dobro milijardo tolarjev. V ta znesek so všteti odškodninski zahtevek, ki je ob začetku sodnega procesa znašal 62 milijonov, obresti in izpad dobička. Sodni proces med nekdanjo občino Ptuj in podjetjem Meltal se je pričel zaradi neodobritve uporabnega dovoljenja za dejavnost livarne v Slovenji vasi, k čemur je takrat privedlo delovanje ljudske iniciative. Župan občine Gorišnica Jožef Kokot je med debato opozoril, da lahko ob takšnem izplačilu odškodnine občine kar bankrotirajo, ptujski župan doktor Štefan Čelan pa je predlagal, da se z lastnikom podjetja Meltal pričnejo pogovarjati o zmanjšanju glavnice in da se ponovno naredi študija o
izpadu dobička zaradi nepo-slovanja livarne.
Stroka pravi: "Podvoz na Hajdini ne pride v poštev!"
Poslanec v državnem zboru Branko Marinič je na kolegiju županov dejal, da je pred sprejemanjem rebalansa državnega proračuna na ministrstvo za promet vložil nekaj predlogov za modernizacijo problematičnih oziroma močno poškodovanih odsekov cestišč na širšem Ptujskem. "Gre za cestne odseke Ljutomer-Sav-ci-Ptuj, Jurovci-Gruškovje, Rogoznica-Ptuj, Maribor-Vur-berk-Ptuj, Majšperk-Jurovci in Tržec-Zgornji Leskovec," je povedal in dodal, da si bo prizadeval, da se ukrepi na ome-
njenih odsekih cest pričnejo čimprej in da jih ministrstvo uvrsti med prioritetne.
Glede dilem okrog gradnje nadvoza ali podvoza na avtocesti Slivnica-Draženci-Gru-škovje v občini Hajdina pa je poslanec Marinič pojasnil, da je strokovno mnenje takšno, da vkopana cesta ne pride v poštev, ker bi to spremenilo načrt projekta, kar bi lahko izvedbo gradnje avtoceste na tem delu premaknilo za nekaj let.
V nadaljevanju pa je poslanec Marinič dejal, da se mu zdi zelo pomembno delovanje lokalnih medijev in da odobrava, da se jim iz izkupička od plačevanja RTV naročnine namenijo trije odstotki, čeprav nov zakon o RTV-ju tega ne predvideva. Po Mariničevih besedah
naj bi bili trije odstotki od izkupička RTV prispevka za lokalne medije zagotovljeni z novim zakonom o medijih, katerega predlog naj bi bil že pripravljen.
Še o regionalnem
razvojnem
programu
Direktor znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj doktor Bojan Pahor je na kolegiju predstavil regionalni razvojni program regije Upravne enote Ptuj za obdobje 2007-2013. Program bo pripravljen na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni, vsebuje pa razvojne prednosti regije in finančno ovrednotene programe. Njegov namen je pomagati občinam pri uresničevanju zastavljenih ciljev, saj opredeljuje ključne razvojne usmeritve, prioritete in programe, ki jih želijo le-te izvesti v prihodnosti.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Podlehnik • Cestni žulji in žuljčki
Razglednica s ceste na Strajno
S cestami, posebej tistimi po haloških hribih in dolinah, so vedno križi in težave, ne glede na to, po kateri občini se vijejo. Težave so tam, ker so stezice zapuščene in komaj še prevozne, pa spet tam, kjer bi morale biti gramozirane in niso ali pa premalokrat, pa tudi tam, kjer je gladka asfaltna prevleka narejena, a ne dovolj strokovno. In če potem še kdo malo ponagaja, začne vreti kri.
Nekaj podobnega se dogaja s cesto, ki vodi v naselje Strajna in naprej, v občini Podlehnik. Prva pot, ki je s svetom povezovala prebivalce s tega konca, je bila narejena že davnega leta 1967, kot vedo povedati domačini. Potem so jo, tudi z lastnim sofinan-cerskim deležem, modernizirali oz. asfaltirali. Do tu vse lepo in prav. Lepota prijetne vožnje pa se, kot trdijo občani, neha na ovinku, ki meji na imetje sokrajana Andreja Dajnka. Temu pripisujejo, da je na spornem ovinku odstranil bankino vse do asfaltnega roba, kar zdaj povzroča dodatno nevarnost. Ker na tem predelu ni urejen niti obcestni jarek, se meteorna voda zliva čez cestišče, po drugi strani pa spodkopava gramozno na-sutje in povzroča pogrezanje ter pokanje asfaltne prevleke. Dajnko naj bi bil zaradi samovoljnega posega že prijavljen policiji, sestavljenih je bilo že nekaj zapisnikov, zadnji
Zaradi napačno izvedene kanalete ob polaganju vodovodnih cevi na svojem vhodu, ki povzroča vdor vode v klet hiše, se Anton Sven-šek neuspešno pritožuje na občino že dalj časa.
marca letos, kar pristojni policist za podlehniško območje potrjuje, zgodi pa se nič. »Na tem ostrem ovinku v klanec sta bili prav zaradi ostrega odrezanega roba, kjer manjka bankina, od Dajnkovega posega že dve prometni nesreči, saj je cesta, kot vse okoliške, ozka in je ob morebitnem sre-
čanju avtomobilov potrebno umikanje. Če ni bankine, pa se avto nima kam umakniti,« pravijo okoličani, ki so sicer poskušali zadevo urediti že sami, vendar naj bi jim Dajnko to preprečeval; češ, da gre za njegovo zemljišče. »Obrezan« ovinek pa je zdaj toliko nevarnejši za vožnjo avtobusa, ki
Po besedah domačinov je Andrej Dajnko povsem samovoljno odrezal bankino na nevarnem ovinku ceste na Strajno, zato je že prišlo do nesreč; policijski zapisniki ne pomagajo, občina pa naj se ne bi bila odzvala na številne pritožbe uporabnikov ceste.
prevaža tudi učence. Na občini, kot zatrjuje domačin Franc Drobnič, tudi nimajo posluha za ureditev te cestne težave, kljub temu da so jih že večkrat, tudi s pisnim obvestilom in podpisi uporabnikov ceste, opozorili, da bo vendarle treba nekaj storiti, ne le zaradi prometne (ne)varnosti, ampak tudi zaradi postopnega uničevanja ceste.
Nekoliko drugačno, a s taisto cesto povezano težavo ima tudi Anton Svenšek: »Ko so tukaj polagali primarno cev za vodovod, so prekopali tudi moj vhod s te ceste. Po položitvi cevi pa so namesto jaška oziroma poglobljene kanalete za usmerjanje meteornih voda položili kar ravno, čeprav je nižje od mojega vhoda spet urejen asfaltiran jašek. Po lanskem neurju je vsa voda z bregov po cesti vdrla v mojo klet. Na občini sem jih opozoril, da bo treba to popraviti, sicer se bodo ob vsakem večjem dežju vode zlivale k meni, pa so mi rekli, da se bo že uredilo. Da mi voda ne bi vdirala v klet, sem zdaj sam začasno uredil cementno zaporo, ker, kot kaže, naša občina ne bo naredila nič. Letos so mi namreč rekli, da je podjetje, ki je bilo izvajalec vodovodnih del, propadlo. Verjetno se bom zdaj kar sam lotil izvedbe te kana-lete, ampak lahko se zgodi, da bom pri prekopu prerezal glavno vodovodno cev. In kaj bo potem?!«
Takšnih in podobnih težav in težavic je s podlehniškimi asfaltnimi potkami kar veliko. Lahko bi jih bilo manj, če bi se dela izvajala malo bolj strokovno in natančno, mar-sikakšno napako in napakico, ki razburja prizadete, pa bi se zlahka rešilo z nekoliko večjim posluhom in angažmajem odgovornih občinskih mož.
SM
Zmagovalna kombinacija ... adijo inflacija!
Hranilna knjižica s protiinflacijsko obrestno mero - kombinacija, s katero inflacija vašim prihrankom ne bo mogla do živega! Obenem pa vas v paketu Optimus do 30. 9. 2005 čaka še brezplačna odobritev prvega limita, brezplačna letna članarina za izbrano kreditno kartico, brezplačna pristopnina k spletni banki in brezplačne vzpostavitve trajnikov ter direktnih bremenitev.
Splača se vam pravočasno preusmeriti plačo!	tl*îcL
Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana	Creditanstalt
Od tod in tam
Miklavž • Druženje ob zmaju
Na OŠ Miklavž pri Ormožu pripravijo vsaka dva meseca srečanje vseh učencev in učiteljev, Druženje ob zmaju, ki poteka v avli pred mozaikom zmaja. Majsko srečanje je potekalo na galeriji, ker so učenci sošolcem želeli predstaviti projektne naloge. Na srečanju mladih raziskovalcev je Barbara Viher dosegla bronasto, Nastja Trstenjak, Tamara Zadravec in Anja Kolarič pa zlata priznanja, zadnji dve sta se uvrstili tudi na državno tekmovanje. V okviru mednarodnega projekta Pomladni dan je Amadej Sklepič na literarnem natečaju dosegel prvo mesto. Najboljše tekmovalke Pumic - plesalk pop, latino in hip-hop glasbe - so zaplesale na regijskem tekmovanju in osvojile četrto mesto. Miklavževska ekipa je briljirala tudi na občinskem tekmovanju v atletiki, obe folklorni skupini sta se uvrstili na medobmočno srečanje, pohvalili so tudi pevce, zgodovinarje, računalničarje, slaviste, germaniste, ekipi Kaj veš o prometu, tekmovalce v Veseli šoli, Rdečem križu, likovnike in fotografe, gledališčnike, fante iz AV-krožka, rokoborca Roka Perca, ki je osvojil 2. mesto na državnem tekmovanju.
Priznanj pa ne podeljujejo le za tekmovalne uspehe. Janja Masten je dobila priznanje za vestno urejanje učilnice in skrb za rože, pogosto pa podelijo tudi priznanja za pomoč sošolcem. Tokrat so bili pohvaljeni tudi mentorji - prejeli so gigantske čokolade, ki so jih morali pospraviti skupaj z učenci. Ravnatelj Vlado Hebar, kije druženje vodil, je povedal, da je na dosežke učencev in njihovih mentorjev zelo ponosen.
vki
Tomaž • Vrtec Ježek v Olimju
28. maja so se otroci iz vrtca v spremstvu vzgojiteljic in staršev udeležili zaključnega izleta v Olimje. Izglasovali so ga že na prvem skupnem roditeljskem sestanku. Vreme jim je bilo naklonjeno. Ob 8. uri zjutraj so se zbrali pred vrtcem, kjer sta jih že čakala dva avtobusa. Nekateri najmlajši so prvič doživljali vožnjo z avtobusom. V Olimju so si najprej si ogledali pravljično deželo, nato jih je pot vodila še do Jelenovega grebena, kjer jim je gospodar priklical jelene ter povedal mnogo zanimivega. Nazadnje so se posladkali še v čokoladnici, obiskali lekarno, cerkev, samostan, se ustavili pri nojih, posamezniki pa zajahali ponije.
Zlatka Kaučič
Dornava • Blagoslov obnovljene kapele
Prva junijska nedelja je bila za številne vaščane Brezo-vcev v občini Dornava pravi mali praznik. Skorajda vsi, kolikor jih premore omenjena vasica, so se kljub kislemu vremenu zbrali na slovesni maši in blagoslovu obnovljene kapele, posvečene Sv. Družini, kiji pravijo tudi Frjeničeva kapela. Razlog za slavje je bila obnova sakralnega objekta z dolgo zgodovino. Kapelica je bila namreč postavljena že davnega leta 1898, nato obnovljena po vojni leta 1947 in ponovno letos. Največ zaslug za opravljeno delo imata domačin Jože Šoštarič in Jože Pinterič, pleskarski čopič je imel v rokah Branko Visenjak, vse skupaj pa se je ob veliki pomoči vseh domačinov, tako materialni kot finančni, odvijalo pod taktirko predsednice gradbenega odbora Betke Janžekovič. Cerkveni obred z blagoslovom, ki je pomenil slovesni zaključek uspešno opravljene obnove, je opravil domači župnik s polenške župnije Slavko Štefko, popoldne pa je minilo v veselem druženju vseh zbranih ob prijetnem dogodku.
Foto: SM
Foto: arhiv
Foto: SM
Zetale • Iztekel se je peti Ex-tempore
Haloze na slikarskih platnih
»Haloze so posebne, svojstvene, neponovljive, edinstvene, drugačne od ostalih pokrajin. In vsak jih vidi drugače,« je povedal idejni oče zdaj že tradicionalnega, petega žetalskega Ex-tempora Branko Gajšt, ki se je prejšnji teden odvijal v tej občini.
Tako kot so jih videli, so jih mojstri slikarskega čopiča tudi naslikali. Letos jih je bilo izredno veliko, preko 100, med njimi tudi učenci iz bližnjih osnovnih šol, ki so se potegovali za praktične nagrade otroškega Ex-tempora.
Teme so bile povsem proste, na umetniških platnih pa so nastajale in nastale podobe haloške krajine, kot so jih videli ustvarjalci; od realistično preslikanih do modernističnih barvnih vtisov osebnega doživetja narave.
Večina slik je temeljila na tehniki olje na platno, nekaj je bilo tudi akvarelov in
akrila. Najboljše med njimi je minulo nedeljo izbrala tričlanska žirija v sestavi Mirko Juteršek (likovni kritik iz Ljubljane), Stanka Gačnik (univ. dipl. umetnostna zgodovinarka) in Metka Tadič (slikarka).
Nagradni fond je bil tudi letos bogat, saj je znašal kar krepkih 1,2 milijona tolarjev, zanj pa so poskrbela različna podjetja.
Na nedeljski zaključni prireditvi z razglasitvijo najboljših slik je po oceni komisije peta nagrada v vrednosti 90.000 tolarjev pripadla slikarju Božidarju Ščurku,
Slikarji, preko sto se jih je udeležilo letošnjega petega žetalskega Ex-tempora, so vsak zase in vsak po svoje iskali skrito pripoved haloške pokrajine.
četrto nagrado (100.000 tolarjev) si je prislikala Pavla Milošič, tretjo nagrado (tudi 100.000 tolarjev) Jože Fol-tin, drugo nagrado (110.000 tolarjev) je za svojo stvaritev prejela Vesna Filipč, prvo nagrado v vrednosti 130.000 tolarjev pa je prejel slikar Boris Štukelj. Z letošnjim velikim Grand Prixom in 150.000 tolarji nagrade žetalskega Ex-tempora pa se lahko pohvali slikar Vinko Bogataj.
Slike vseh ustvarjalcev bodo na ogled do konca junija v prostorih občine Žetale, tamkajšnje kulturne dvorane in osnovne šole.
SM
Grand prix letošnjega Ex-tempora si je po oceni komisije prislužil slikar Vinko Bogataj (v sredini).
Kog • Izzvenela 15. likovna kolonija
Pomlad inspirirana z lepo okolico
Konec maja je potekala 15. likovna kolonija, ki so jo omogočili JSKD Ormož, KD Fran Ksaver Meško Sv. Tomaž in Turistična kmetija Milana Hlebca Kog. Ker je bila obletnica že zajetna, so ob petkovem odprtju razstave pripravili krajšo slovesnost.
Letošnja kolonija je gostovala med goricami na Kogu. Udeležilo se je je 20 slikarjev, ki so ustvarjali v duhu besed »Oča - to ime diši po kleti, po goricah in vinskih vrheh«.
Strokovna spremljevalka kolonije je bila akademska slikarka specialistka Jasna Kozar, ki je udeležence vodila in jim svetovala, ko so »v barvah na platnu prepletali občutke
ljubezni in upanja z grenkobo razočaranj«. Inspirirana z lepo okolico, gostoljubnostjo domačinov in omamnim plodom njihovega truda so nastala dela v različnih teh-
Nastopajoča Janko Klanjčar in Jožko Kolarič sta s tragikomičnim skečem o ostareli mamiki, ki nasprotuje predaji kmetije svojemu brezvestnemu pohlepnemu sinu, nasmejala prisotne.
nikah - olje na platnu, plošči in juti, akvareli, kolaži, akrili, grafike in slike na svili. Ob odprtju razstave v Hlebčevi »grajski galeriji« sta Janko Klanjčar in Jožko Kolarič pripravila tragikomičen skeč, ki je imel za vsebino prizore vsakdanjega življenja teh lepih, a trdih krajev. Ubrano so zapele članice kvarteta Deteljica s Koga, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Darje Horvat Žganec. Recitirala pa je tudi Alenka Čurin Janžeko-vič, pobudnica in gonilna sila kolonije, ki so ji ob tej priložnosti izrekli dolžno priznanje. V strnjeni zgodovini smo se sprehodili od leta 1983, ko je bila prva kolonija pri Sv. Tomažu, po letih veselja in letih žalovanja za izgubljeno galerijo.
Vsa ta leta so koloniji ostajali zvesti štirje ustvarjalci. Posebno priznanje so ob tej priložnosti prejeli Vida Rajh, Rozina Šebetič, Alojz Makoter in Bohumil Ripak.
Likovna razstava na koloniji nastalih del bo na turistični kmetiji Milana in Vere Hlebec na Kogu odprta za ogled do 30. junija.
Tednikova knjigarnica
Malo drugače o ljubezni in sreči
O tem, da se lahko zaljubim v knjigo na prvi pogled, sem že pripovedovala, spoštovani bralci knjigarnice. Tako posebno knjigoljubje je seveda znano stanje med bralnimi navdušenci, vendar je precej redek pojav. Jasno, ljubezen pač ni nekaj, kar bi se dogajalo venomer in čezinčez, zato je nujno deliti radostna knjižna čustva in jih obešati na veliki zvon, da bi še drugi začutili simpatije do dobre knjige. Res je tudi, da je le malo knjig, ki bi jih lahko priporočala vsenaokoli - bralni okusi so vsaj toliko raznoteri, kot so pestre glasbene, filmske, kulinarične in druge želje. Letošnjo pomlad je izšla pri Mladinski knjigi lična knjiga, bolje knjigica, posebne sorte slikanica, primerna za bralce od 9 do 99 let.
Lahko bi rekla, da je to moško-ženska slikanica, ali jing-jang slikanica, če sodim po zaključni ilustraciji (ta je na sredini slikanice), kjer sta glavna literarna junaka upodobljena v položaju, ki spominja na znameniti jing-jang simbol. Slikanico, besedilo Katja Re-ider, ilustracije Jutta Bucker, sestavljata dve na moč podobni zgodbi, druga je natisnjena v obratni smeri prve. Torej dve v enem, preberete prvo zgodbo, slikanico obrnete in pred vami je še eno branje.
Prva ima podnaslov Zgodba o ljubezni, druga je podnaslovljena Zgodba o sreči, naslov prve je Rozi in Tufko, druge pa Tufko in Rozi. Obe zgodbi sta povsem enostavni in sestavljeni iz kratkih povedi in nekaj dialogov, po malem, ali povsem - odvisno od zornega kota, sta zrcalni z rahlimi odstopanji. Na veznih listih ljubezenske je položen cvet, najbolj podoben žlahtni varianti tulipana. Zgodbo o sreči spremljata simbola sreče: štiriperesna deteljica in ob njejpikapo-lonica.
Obe pripovedi se dogajata od pomladi do jeseni, začenjata ob cvetoči jablani, končujeta pod drevesom z dišečimi, zrelimi sadeži.
Kot sem že omenila inje razbrati iz naslova, sta dve glavni literarni osebi. Ti imata po dve prijateljici, oziroma prijatelja, če gre za »moško stran zgodbe«. Seveda imata junaka vsak svoje starše, ki niso kdove kako zadovoljni z odraščajočim podmladkom. Rozijin oče se sprašuje, čemu le sanjari, saj bi se lahko učila francoščino ali kak instrument, ali pa hodila na balet. Njena mama je prepričana, če bi ona imela toliko časa, kot njena hčera, bi znala marsikaj početi ^ A Rozi je v devetih nebesih, komaj čaka, da bo o svoji zaljubljenosti poročala prijateljicama, Loti in Klari. Toda ti dve sta iz povem drugega testa kot sanjaška Rozi. Ne moreta verjeti, da se je Rozi spečala s prvo svinjo, ki je slučajno ležala pod tisto jablano?! Pravita, da je svet poln svinj. Rozi bi si jih morala najprej ogledati, potem izbirati. Prijateljici, vsevedi, pripravita Rozi do življenjskih sprememb, ki bi se jih morala zavedati vsaka ženska (pha!). Rozi ne sanjari več: zjutraj hodi, opoldne se razgibava, popoldne možgansko telovadi, zvečer miži pod masko iz kumaric in nato vadi jogo proti stresu. Rozi tako naredi iz sebe najboljše, kar lahko: nova pričeska, nov stil, nova obleka
In obratno. Tufko oznani svojo zaljubljenost prijateljema Ščetini in Karlu. Ta se zgrozita, da se je pustil ujeti prvi ljubki svinji. In sije morda še nakopal kakega prašička .?
Jasno, obe zgodbi, o ljubezni in o sreči, imata pravi konec, pod jablano ugrizneta Rozi in Tufko v jabolko spoznanja in ostaneta v raju - vsaj verjeti je dobro.
Slikanica je manjšega, skoraj darilnega formata. A je polna bistvenih sporočil o ljubezni, o notranji lepoti, ki jo prevečkrat uniči pehanje z zunanjostjo. Avtorici sta z izjemno duhovitostjo, a tudi neposredno in brez sprenevedanja, s posebnim občutkom za stereotipe - tudi besedne, upovedali prvo ljubezen. Knjigo zelo priporočam za vse priložnosti doma in v šoli.
Knjigo je prevedla Alenka Veler, uredil Andrej Ilc.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
				
Ormož • Izbirne vsebine Spoznajmo drugačnost		1	Ljutomer • Praznovanje 60-letnice vrtca	
Dragocene življenjske izkušnje
Nedavno se je na tradicionalnem zaključnem srečanju zbrala pisana druščina vseh, ki so sodelovali v izbirnih vsebinah z naslovom Spoznajmo drugačnost, ki jih izvajajo med dijaki drugih letnikov Gimnazije Ormož.
Sodelujoči so oblikovali ekipe in igrali družabne igre, katerih poudarek ni bil na spretnostih, ampak na prijetnem preživljanju dopoldneva, zato so lahko sodelovali vsi brez omejitev.
Projekt vodi Saša Krajnc, profesorica sociologije in filozofije, ki je povedala, da so dijaki vključeni v različne ustanove in delajo na več področjih, ki si jih sami izberejo. Sodelujejo z vrtcem, domom za starejše občane, varstve-no-delovnim centrom, preko centra za socialno delo so dijaki opravljali učno pomoč na domu za osnovnošolske
otroke, sodelovali pa so tudi v OŠ Stanka Vraza. Dijaki so izbranemu delu posvetili 15 ur. Krajnčeva je mnenja, da je tovrstna izkušnja lahko zelo dobra popotnica pri odločanju za poklic. Dijakom želijo omogočiti vzpostavitev odnosa z ljudmi s posebnimi potrebami, spoznati njihove potrebe, pri čemer se soočijo z vrednotami. Med cilje spada tudi razvijanje občutka solidarnosti, socialne odgovornosti, odgovornosti do drugih, omogočanje boljšega samospoznavanja, osebnostnega zorenja.
Delo je v vsaki ustanovi

50 letC Sobota, 11. junija 2005, ateljev^ od 16. do 19. ure lil^dine*' na prostoru Kinološkega društvaPtuj
^^^^^^troci imajo brezplačen vstop,
plačajo vstopnino 700 SIT.
li s kolesi! jdobno 1
^yjf' ^^ Na prife^i'tev pridite peš ali s kole S sabo,(ptji^ne^ite odeje za udobno sedenjenajtr^vi! V primeru dežja^mo torto veiikankoinlŽOOjPaiačinkpojed ▼	^^ pod streho!

Trenutno imajo 228 otrok
V prleški prestolnici je bil vrtec ustanovljen leta 1945 na Titovem trgu, sedanjem Glavnem trgu, obiskovalo pa ga je 25 otrok. Sedaj obiskuje glavno enoto v Fulneški ulici v Ljutomeru ter enoti na Ormoški cesti v Ljutomeru in v Gresov-ščaku 228 otrok.
Udeleženci zaključnega srečanja so se najprej okrepili z Izdatno malico, nato pa so oblikovali skupine In se zabavali v sončnem dopoldnevu.
specifično, osnovni dejavnosti pa sta gotovo druženje in spoznavanje življenja in dela znotraj ustanov. V domu se veliko pogovarjajo s starejšimi, jih peljejo na sprehod, podobno v vrtcu. V VDC pomagajo v kakšni delavnici, gredo z varovanci na telovadbo. Evalvacija projekta jih še čaka, saj je vključenih kar 60 dijakov in delo traja v mesec junij. Sicer pa so dijaki na začetku menda zadržani, ko pa se vključijo v okolje, pa se stke marsikatero prijateljstvo, ki preseže predpisani fond ur.
vki
»V Gresovščaku je vrtec ustanovila 1947 Vinogradniška zadruga Ljutomer, imenoval pa se je Dom igre in dela. Tistega leta se je vrtec s takratnega Titovega trga v Ljutomeru preselil v prostore ljutomerske osnovne šole. Priprave za gradnjo novega montažnega vrtca so se pričele leta 1970, 26. aprila 1973 pa so se otroci in pedagoške delavke preselili v sedanje prostore. Dve leti pozneje se prične izvajati 120-urni program male šole, leta 1997 smo odprli svojo enoto na Ormoški cesti, leta 1988 pa je bil potrjen referendumski program za razširitev vrtca, vendar do realizacije ni prišlo,« je o pomembnejših mejnikih v zgodovini ljutomerskega vrtca spregovorila sedanja ravnateljica Marija Pušenjak.
Trenutno imajo v centralnem vrtcu v Fulneški ulici ter v enotah na Ormoški cesti in v Gresovščaku 228 otrok, za katere skrbi skupaj 37 oseb, od tega 27 pedagoških delavk.
Praznovanje visokega jubileja se vrsti že od aprila, ko so otroci pričeli pripravljati svoje izdelke za številne razstave, ki sedaj krasijo garderobe v vrtcu, osrednjo slovesnost pa bodo pripravili v soboto, 18. junija ob 9.30 uri v športni dvorani pri osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer. V tednu otroka se jim bo pridružila glasbenica Romana Krajnčan, 8. novembra bo potekala okrogla miza "Učenje otrok v socialnem kontekstu", takrat pa bodo tudi v galeriji
Anteja Trstenjaka odprli razstavo ustvarjalnosti otrok in odraslih.
" Slediti nameravamo novostim na področju razvoja in učenja predšolskih otrok v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Pedagoškim inštitutom iz Ljubljane, skrbeli bomo za kvalitetno izvedbo učno-vzgojnega načrta, ki prispeva k dobremu počutju vseh udeležencev pedagoškega procesa in odprto komunikacijo s starši, vključevali se bomo v mrežo učečih se šol in vrtcev,
nadaljevali programe za doseganje ciljev socialne pravičnosti preko Pedagoškega inštituta in drugih organizacij, prav tako pa bomo še naprej udeleženi v projektu Fit gibanje, kajti gre za ohranjanje in izboljšanje zdravja otrok in odraslih, kar je pomembna dolgoročna družbena usmeritev," je povedala Pušenjakova in obenem poudarila, da bo potrebno razmišljati o novi stavbi ljutomerskega vrtca, saj je ta dotrajana.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Marija Pušenjak - ravnateljica Vrtca Ljutomer
Deskle • Tekmovanje pihalnih orkestrov
Ptujčanom zlata plaketa
Pihalni orkester Ptuj se je v soboto, 14. maja, udeležil 25. tekmovanja Zveze slovenskih godb, ki je bilo v Desklah pri Anhovem. V tretji težavnostni stopnji je dosegel zavidljiv uspeh: zlato plaketo z 92,50 točke.
Orkester je izvedel uvodno skladbo Teda Huggen-sa Simphony of Praise - 1. stavek: Come, come Spirit of Life, obvezno skladbo Martin Krpan, ki jo je avtor Emil Glavnik skomponiral po povesti Frana Levstika, in skladbo po lastni izbiri avtorja Alfreda Bosendorferja Slovenija.
Tekmovanje je ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna komisija, ki je pred-
sedoval prof. Tomaž Habe. V konkurenci 11 orkestrov je komisija ptujski orkester uvrstila med štiri najboljše. Nastopu je prisostvoval tudi skladatelj Emil Glavnik in izvedbo svojega dela v interpretaciji Pihalnega orkestra Ptuj posebej pohvalil.
V orkestru je sodelovalo 52 godbenic in godbenikov, ki so se pod vodstvom dirigenta prof. Štefana Petka na tekmovanje pripravljali dobra dva
meseca. Rezultat je pokazal, da se ptujski orkester lahko kosa z najboljšimi v Sloveniji in da kvalitetno raste.
Pihalci bodo v letošnjem letu praznovali 150-letnico obstoja pihalnih orkestrov na Ptuju. Ob tej priložnosti bodo pripravili poseben slavnostni koncert, ki bo predvidoma v jesenskih mesecih. Izdali bodo tudi zbornik o zgodovini orkestra.
Š. P.
Foto: arhiv Glasbene šole
Foto: vki
Soviče-Dravci • Ovčji-kozji bal
Oslovska akademija
Društvo rejcev drobnice Haloze je minulo soboto pripravilo tretji tradicionalni ovčje-kozji bal. Tudi program je bil že tradicionalen; najprej nekaj kulturnega programa v besedi, pesmi in plesu, potem prikaz striženja ovac ter obrezovanja parkljev, nato tekmovanje v stari pastirski igri, zaključek pa je predstavljalo veselo pivsko in plesno druženje na haloški jasi.
Podgorci pojejo in plešejo
Dan pesmi in plesa
Kulturno društvo Alojz Žuran iz Podgorcev je minulo nedeljo prvič organiziralo prireditev Podgorci pojejo in plešejo 2005, ki naj bi v bodoče postala tradicionalna. Prireditev je zamišljena kot letni koncert folklorne skupine, ljudskih godcev in pevcev z gosti.
Tudi tokrat niso manjkali domači kurenti Demoni, ki so še enkrat, kljub že lepo prihajajočemu poletju, odplesali svoj demonski ples, sicer pa je že praviloma največ pozornosti pritegnilo hitropotezno striženje ovac. Te so bile - s kožuhi ali brez -postavljene tudi na ogled, ob njih pa se je letos postavilo še nekaj stojnic z zanimivo ponudbo domačih izdelkov od hrane do pijače in pastirskih rekvizitov. Številni obiskovalci, ki jih je vsako leto več, so lahko preizkusili tudi hitrost
oslovske vprege in treba je reči, da nikakor ni majhna, če je vprežen pravi osel ^
Ob koncu uradnega dela srečanja so se štiri tričlanske ekipe pomerile še v pastirski igri postavljanja ograd za pašo ovc. Priznanja so dobili vsi, saj so ograje, kot je treba, uspeli postaviti, čas pa je menda tako ali tako zelo relativna stvar, še posebej ko gre za pastirjenje v haloških grapah.
Za lepo mero smeha pa so poskrbeli pripravljavci šaljivega dela programa, ki so
ugotavljali, da bi znala biti oslovska akademija ena največjih razvojnih priložnosti za Haloze v EU. Zanimanje zanjo je namreč, kot je bilo slišati, izjemno veliko med svetniki in politiki celotne spodnjepodravske regije, tudi za sredstva naj bi bilo poskrbljeno. Težave povzroča le pomanjkanje pravih profesorjev, ki jih ni, ker je večina pravih kandidatov odšla v slovenski ali evropski parlament _ ostali pa so se upokojili.
SM
Uvod v prireditev, ki jo je vodila Natalija Škrlec, so pripravili Ljudski godci KD Alojz Žuran pod vodstvom Vlada Prigla. V nedeljskem popoldnevu se je zvrstila parada folklornega plesa. Najbolj prikupni so bili seveda mladi folkloristi OŠ Podgorci, ki so predstavili svojo letošnjo točko Kaj boš Jaka kamen keka?, delujejo pa pod vodstvom Monike Roškar in Vesne Me-sarec. Poleg domačinov so zaplesali tudi gostje iz Slovenije in Hrvaške s pisanim pro-
gramom. Folklorni ansambel KUD Kresnik Maribor je zaplesal primorske plese - Goriška šagra in splet plesov z naslovom Ormoški purgari. Skupino vodi Metod Špur. Gorenjske in koroške plese so na oder prenesli plesalci Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj - DPD Svoboda, ki jih vodi Cvetka Glatz, koreografijo pa je pripravila skupaj z Jelko Pšajd. Gostje iz Hrvaške so bili člani Folklorne skupine KU Seljačka sloga iz Preloga. Na odru podgorske
telovadnice so prikazali splet medžimurskih in splet plesov in kol Posavine. Skupino vodi Jadranka Čelebič. Poleg domačih ljudskih godcev so nastopile tudi podgorske vaške pevke DU pod vodstvom Kristine Škrlec in Ljudske pevke sestre Nedeljko, ki jih vodi Ivanka Majcen. Domači folkloristi so zaplesali splet štajerskih plesov in Ivanjski kres, ki so jih naštudirali pod vodstvom Stanka Kukovca.
Vstopnina je znašala 1000 SIT, prihodek prireditve pa bo namenjen preurejanju tal v vaški dvorani, ki je center družabnega življenja in se v njej odvijajo domala vse prireditve v vasi. Organizatorji so bili presenečeni nad dobrim obiskom ljubiteljev plesa iz okoliških krajev. Nemalo pa so bili začudeni nad izostankom domače publike, saj je šlo za prireditev, izkupiček katere bo namenjen za dvorano, ki jo uporabljajo prav domačini.
vki
Največ pozornosti publike je bilo tudi na letošnjem balu deležno striženje ovac.
Ptujska klet na svetovnem spletu
K novim spoznanjem o vinu, zgodovini in najbolj vabljivih okusih iz pisarne ali domačega naslonjača
PRAVI NASLOV ZA VINSKA VRATA: www.ptujska-kiet.si
Ptuj, 2. junija - Po prvem mesecu poskusnega delovanja nove spletne strani Ptujske kleti so ptujski vinarji danes objavili, da je njihova spletna stran www.ptujska-klet.si na stežaj odprla svoja vrata. Sodobna, portalsko zasnovana in v svetovni splet vključena pot k ptujskim vinom razkriva široko paleto dejavnosti in vinskih okusov Ptujske kleti. Odpira številne možnosti srečevanja s ptujskimi vini, bodisi na virtualni ravni bodisi v prodajni mreži ali pa kar med vinskimi sodi ali v ptujskem vinskem hramu.
S tem se je Ptujska klet enakovredno pridružila bogatim vsebinam, ki vabijo potro{nike k vinskim okusom vseh svetovnih vinorodnih dežel. »V zadnjem času smo v Ptujski kleti izvedli bistveni premik v enolo{ki teh-c? nologiji in se tako povsem pri-
bližali trendnim okusom vinskih pivcev in ljubiteljev. Ker pa smo ob tem ohranili tudi vso na{o originalnost, predvsem pa prednosti, ki nam jih omogoča pridelava grozdja na halo{kih in sloven-skogori{kih legah, smo potro-{nikom zagotovili povsem nova doživetja ob srečevanju z vini iz Ptujske kleti. Z objavo novih vsebin in palete novih polnitev na svetovnem spletu smo z naslovom www.ptujska-klet.si vstopili v konkurenčni prostor brez meja. Seveda pa ta prostor brez meja
v Ptujski kleti jemljemo tudi kot priložnosti brez meja. Pri tem pa nam za uresničevanje na{ih ciljev pomaga vsaka informacija, ki lahko pride bodisi do potro{nikov bodisi do vinskih trgovcev,« je ob namestitvi novih spletnih vsebin poudaril Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti.
Andrej Sajko {e dodaja, da bodo v prihodnjih mesecih s pomočjo spletnih vsebin, ki jih bodo dnevno dopolnjevali, spodbudili {e veliko vinskih ljubiteljev, da se srečajo z novimi trendi
okusov, ki so zdaj v celoti ujeti v steklenicah iz Ptujske kleti. Ker gre ob vsem v Ptujski kleti tudi za bogato zalogo arhivskih vin, ki so primerna tako ob posameznih priložnostih kot za rekapitulacijo vinske zgodovine in okusov, je priložnost za pot do informacij o večplastni dejavnosti Ptujske kleti s pomočjo svetovnega spleta postala {iroko dostopna in univerzalna. »Seveda pa bomo s pomočjo novega spletnega portala lahko {e vedno posredovali samo informacije in bogato slikovno ter vsebinsko gradivo. Pa tudi povabila
za obisk tako kletnih prostorov kot vinskega hrama. Za oddaljeni dostop do vinskih vonjev, kletar-skega vzdu{ja in palete okusov ter drugega bogastva na{ih vinskih polnitev pa bomo {e morali počakati na novo tehnologijo,« je v {ali danes poudaril Andrej Sajko. Dodal je {e: »Zaenkrat jo lahko pričaramo samo v na{ih kleteh in vinskem hramu ter seveda vsem, ki se odločijo za nakup steklenice vina iz Ptujske kleti v {iroko razpredeni trgovski mreži ali pa v gostilnah.«
V Ptujski kleti so prepričani, da bodo s spletnim portalom že
v kratkem navdu{ili {tevilne ljubitelje vin za to, da se bodo vračali k njihovim okusom, ki so ujeti v {iroki paleti vinskih polnitev, tudi na osnovi informacij in drugih vabljivih vsebin na povsem prenovljenem spletnem portalu. Prvih sto obiskovalcev spletne strani, ki se bodo z izpolnjenim nagradnim kuponom oglasili v vinoteki Ptujske kleti, bodo obdarovali s steklenico vrhunskega vina.
Dodatne informacije:
Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti, www.ptujska-klet.si, info@ perutnina.si, tel.: 02 78 79 810
Foto: vki
Vaterpolo
Uspešna promocija vaterpola na Ptuju
Stran 16
Strelstvo
Slavko Ivanovic 3., SK RGS Ptuj 4.!
Stran 16
Rokomet
Kukec, Bezjak in Čudič v reprezentanci
Stran 17
Jadranje
Ptujčani uspešni v Velenju
Stran 17
Nogomet
Kidričani v nedeljo v finalu Pokala Slovenije Stran 18
Nogomet
Bo Zavrčanom z Zajcem uspelo?
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Piše • Jože Mohoric
Ptuj - športno sredisce Slovenije
Pred kratkim se je končala rokometna sezona za dekleta in fante, nogometaši so zaključili sezono v 1. in 2. ligi, h koncu gredo tudi nizjeligaškaprvenstva, kjer tekmuje največje število športnikov. Pričakovalo se je vsaj majhno zatišje glede športnih dogodkov. Kakšna zmota!
Ljubitelji športa v širšem ptujskem območju imajo v teh dneh na voljo obilico vrhunskih športnih dogodkov, tako da je izbira, katerega obiskati, izredno tezka. Športna sreda se je nekoč imenovala oddaja na RTV Slovenija, v sredo pa smo jo doživeli tudi na Ptuju: ob 17. uri je bila v upravni stavbi PP tiskovna konferenca s predstavitvijo ekip, ki bodo sodelovale na 12. dirki Po Sloveniji, ob 17.30 se je na ptujskem Mestnem stadionu začelo tekmovanje v izvajanju prostih strelov (slovensko izborno tekmovanje, kjer se zmagovalec uvrsti na zaključno evropsko v Amstredamu) z bogatim spremljevalnim sporedom. Udeležba je bila vrhunska, tako da je bil spektakel zagotovljen. Še preden se je dogajanje na Mestnem stadionu končalo, se je v Termah Ptuj začela prva vaterpolska tekma v zgodovini Ptuja. In to ne srečanje na lokalnem nivoju, ampak prijateljska meddržavna tekma med Slovenijo in Francijo v okviru priprav na Mediteranske igre! Dovolj za eno sredo!
Tudi v četrtek za športnike ni bilo počitka, saj seje (seveda!) na Ptuju začela (in tudi končala) 1. etape dirke Po Sloveniji, največja kolesarska prireditev pri nas (trajala bo do nedelje). Seveda to ni bil dogodek samo za Ptujčane, ampak so kolesarji vozili tudi skozi ormoško in lenarško področje. Tudi ljubitelja strelstva bodo ta vikend prišli na svoj račun, saj se v Gaju pri Pragerskem (strelišče in okolica sta čudovito urejena in vredna ogleda!) začenja vrhunsko tekmovanje v trapu in skeetu, in sicer Grand Prix Europe. Lahko še omenimo odločilno tekmo nogometašev Zavrča (v soboto ob 18. uri) za vstop v dru-goligaško konkurenco v Zavrču. Dovolj? Za ta konec tedna že, toda tudi drugi teden ne bo od muh, saj bo v Gorišnici gostovala slovenska ženska rokometna reprezentanca. S selekcijo Portugalske se bo pomerila v povratni odločilni tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu letos decembra v Rusiji.
Športno mrtvilo? Kaj je to?
tednik
im m iudwim ibidu!
RADIOPTUJ
tta. d/béeicí
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Tekmovanje Free Kick master na Ptuju
Nastja Ceh dokazal mojstrstvo
Udeleženci humanitarne tekme in tekmovanja v izvajanju prostih strelov
Foto: Črtomir Goznik

i'' »
Foto: Črtomir Goznik
Damir Pekič, Aleksander Šeliga, Nastja Ceh in Marko Kmetec
Radovednost je v sredo popoldan pripeljala na ptujski Mestni stadion množico oboževalcev nogometa na tekmovanje Free Kick Master Slovenija 2005. To je bilo posebno tekmovanje v izvajanju prostih udarcev. Ti so se izvajali s štirih razdalj, in sicer z osemnajstih, enaindvajsetih, petindvajsetih in tridesetih metrov. Vsak zadetek je bil posebej tockovan in zanimivo je bilo tudi, da je bil tudi strel v vratnico vreden eno točko.
Igralci so bili v predtekmo-vanju razdeljeni v tri skupine in vsak izmed njih je imel po tri strele z vsake razdalje in še tako imenovan strel z zlato žogo s poljubne razdalje. Zmagovalci posameznih skupin (Amir Karič, Miha Pitamic in Aleš Čeh) so se uvrstili v polfinale, kjer se jim je pridružil Nastja Čeh, ki je bil tja neposredno uvrščen.
Med tekmovanjem je bila odigrana tudi posebna nogometna tekma v spomin na vse tragično umrle športnike. Pomerili sta se ekipi Zvezd špor-
tnih novic, ki jih je vodil stari ptujski znanec Borut Jarc in Sports memories team, ki jih je vodil bivši selektor Bojan Pra-šnikar. Rezultat je bil prijateljski 4:4. Glasbeno so prireditev dopolnili Zadna šansa, Denis in Pidži.
Sledil je polfinalni del tekmovanja, kjer je najlepše strele pokazal Karič, vendar je zadel le tri vratnice, tako da sta se v veliki finale uvrstila Nastja Čeh s 15 točkami in Pitamic s točko manj. Finale je potekalo s streli z razdalje 18 metrov po izločilnem sistemu. V prvi seriji tako Pitamic kot tudi N. Čeh nista zadela, a je slednji z zadetkom v drugi seriji postal zmagovalec Free Kick Masterja Slovenija 2005. Nogometni kralj na Ptuju je tako postal domačin Nastja Čeh, ki se bo 30. decembra v Amsterdamu pomeril na svetovnem prvenstvu najboljših izvajalcev prostih strelov. Na tem tekmovanju so izbrali tudi najboljšega vratarja. Ta naziv je pripadel Aleksandru Šeligi. To je bila dobro organizirana športno-zabavna
prireditev, na kateri smo lahko videli veliko število znanih nogometnih obrazov.
DB
Izjave:
-MIHA PITAMIC, finalist:
»Današnje tekmovanje je bilo zelo zanimivo in veseli me, da se ga je udeležilo toliko tekmovalcev in igralcev in upam, da bo v prihodnje še več takih prireditev.«
-NASTJA CEH, zmagovalec: »Vedno se je zelo lepo vračati domov pred svoje občinstvo in mislim, da je bila današnja prireditev zelo zanimiva. S svojim nastopom sem kar zadovoljen, mislim pa, da bi po videnem danes moral zmagat Amir Karič, ker je imel najbolj konstantne proste strele, vendar premalo sreče. Tudi sreča je včasih pomembna za dosego dobrega rezultata. Današnje tekmovanje je bilo zame velika sprostitev, veliko veselje se je
bilo spet srečat z igralci, s katerimi sem doživel zelo lepe trenutke v preteklosti. Mislim, da so takšne prireditve zelo dobrodošle za samo popularizacijo nogometa v Sloveniji. Tudi danes se je videlo, da imajo ljudje na Ptuju radi nogomet, kljub slabemu vremenu je bil obisk zelo dober. Takšnih prireditev bi v prihodnje moralo biti še več.«
-BOJAN PRASNIKAR, član komisije: »V Ptuju je vedno zelo zanimivo, tukaj se je vedno igral nogomet in ljudje zelo dobro poznajo kvaliteto in zanimivost nogometne igre. Takšne prireditve so zelo zanimive, še posebej sedaj, ko je že konec prvenstva in imajo igralci veliko več časa za sprostitev. Tudi za občinstvo so takšne zgodbe zelo zanimive in vsaka stvar, ki pripomore k popularizaciji nogometa, je zelo dobrodošla.«
JB
Foto: Črtomir Goznik
Žirija pod vodstvom Bojana Prašnikarja (desno)
Rezultati tekmovanja: Predtekmovanje
SKUPINA A (vratar: R. Sraga): D. Djukič (12 tock), S. Zilič (0), A. Karič (21), M. Pregelj (18). Sodnik: I. Mitrovič.
SKUPINA B (vratar A. Šeliga): D. Žeželj (0), E. Rakovič (1), S. Sešlar (0), M. Pitamic (6). Sodnik: S. Borošak.
SKUPINA C (vratar M. Dabanovič): A. Ščulac (0), M. Brečko (0), D. Pekič (0), A. Čeh (6). Sodnik: R. Šegula.
Polfinale: M. Pitamic (14), A. Karič (3), A. Čeh (12), N. Čeh (15)
Finale: M. Pitamic (0), N. Čeh (6) Zmagovalec: Nastja Čeh (Club Breugge)
Miha Pitamic med izvajanjem prostega strela
Kolesarstvo • Otvoritev dirke Po Sloveniji
Cast je pripadla Ptujčanom
V sredo, dan pred startom 12. dirke Po Sloveniji, so organizatorji te najve~je kolesarske prireditve pri nas pripravili tiskovno konferenco v poslovni stavbi Perutnine Ptuj, general-
nega pokrovitelja najmo~nej-{ega kluba v Sloveniji in kluba, ki ima na tej dirki tudi najvi{je ambicije (vsaj razkrite).
Bogdan Fink, tehni~ni direktor dirke, je po kratkem uvo-
dnem nagovoru predstavnikov sedme sile predal besedo dr. Romanu Glaserju, predsedniku uprave Perutnine Ptuj ter predsedniku KK Perutnina Ptuj in Reneju Glavniku, predsed-
nikom KK Perutnina Ptuj, ki sta vsem tekmovalcem zaželela ~imve~ {portne sre~e, Glavnik pa je poudaril, da so zraven no-vome{kega kolesarskega kluba edini v Sloveniji, ki pri organizaciji sodelujejo že v vseh 12 dirkah. Zmaga na uvodni do-ma~i etapi je doslej {e neusli-{ana želja Ptuj~anov.
Na tiskovni konferenci sta bila prisotna kolesarja Mitja Mahori~, zmagovalec zadnjih
dveh let, ter eno najbolj zvene-~ih imen na dirki, Gorazd Štan-gelj, Novome{~an, sicer ~lan
italijanske ekipe Lampre Caffi-ta.
UG
Vaterpolo • Prva tekma vaterpola na Ptuju
Lepa promocija vaterpola v Termah
V sklopu priprav na Sredozemske igre je bila v sredo v Termah Ptuj prijateljska vaterpolo tekma med reprezentancama Slovenije in Francije. Tekmo so dobili slovenski vaterpolisti z rezultatom 9:7. Vaterpolo zveza Slovenije in Terme Ptuj na ~elu s prizadevnim direktorjem Andrejem Klasincem sta Ptuj~anom v živo predstavila to atraktivno vodno igro in nakazala možnost igranja tega {porta tudi pri nas. Organizatorji so se potrudili in približno 300. gledalcev je lahko uživalo v vr-
hunskem vaterpolu.
Slovenija : Francija 9:7 (3:2, 3:1, 0:2, 3:2)
Slovenija: Lov{e, Šuli~, Mi-hel~i~, Šmar~an, M. Nastran 2, Vera~, Vre~ek, Gali~, Bukovac 3, J. Nastran, Ul. Balderman 2, Tropan 2, Prelc
Prvi zadetek je za Slovenijo dosegel Erik Bukovac, potem ko so na{i imeli igralca ve~. V prvi ~etrtini smo gledali di-nami~no igro, v kateri sta za na{o reprezentanco zadela {e po enkrat Bukovac in Žiga Baderman. Druga ~etrtina je
s kombinatorno igro pripadla slovenski reprezentanci, ki je ta del dobila z rezultatom 3:1. Na{i so po uigranih kombinacijah zadevali z desnega krila in iz bekovskih zunanjih položajev. Natan~neje, v tem delu so za na{e dosegli gole Nastran, Bukovac in Tropan. Potem ko smo pri~akovali, da bodo na{i vaterpolisti naredili {e ve~jo razliko v zadetkih v tretjem delu igre, so jih z agresivno igro presenetili Francozi in dobili ta del igre z 2:0. Zadetka sta dosegla najbolj{a gostujo~a igralca na tekmi Cousim (dal je tri zadetke) in Chervanger (dal je dva zadetka). Razlika pred za-
dnjimi sedmimi minutami tekme je bila le zadetek in na{i vaterpolisti so v zadnjem delu igre izbolj{ali realizacijo z igralcem ve~ in tudi bolje igrali v obrambi kot prej{njo ~etrtino. Z zadetki Nastrana, Baderma-na in Tropana so si zagotovili zmago na Ptuju. Najbolj{i igralec v slovenski reprezentanci je bil Erik Bukovac, saj je dosegel tri zadetke in bil {e nekajkrat asistent.
Ni kaj, to je bila lepa promocija vaterpola na Ptuju in mogo~e nas v bližnji ali dalj{i prihodnosti ~aka razvoj tega {porta tudi pri nas.
David Breznik
Foto: Črtomir Gozn k
Župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, predsednik vaterpolo zveze Slovenije Matjaž Rakovec in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc pred prvo vaterpolo tekmo na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznil<
Vaterpolo je izredno dinami~en šport.
Strelstvo • 5. kolo državne lige VK 2005
Slavko Ivanovi~ 3., SK Ptuj RGS 4.!
V	soboto je v Celju potekalo 5. kolo državne lige v streljanju s pi{tolo in revolverjem velikega kalibra, ki je prineslo velik uspeh strelcem SK Ptuj RGS.
V	streljanju z revolverjem je svoj nastop fantasti~no opravil Slavko Ivanovic, ki je dosegel 190 krogov ter osvojil bronasto medaljo! Njegova uvrstitev bi lahko bila {e vi{ja, saj je dru-gouvr{~eni Damjan Cerar (ŠD ZPE 11) dosegel enako {tevilo krogov, vendar imel bolj{o zadnjo serijo. Zmagal je Ernest Mežan, ki je dosegel 192 krogov. Velik uspeh je dosegla tudi Majda Rausl, ki je s 184 krogi pristala na odli~nem 14. mestu. Njen uspeh je {e toliko ve~ji, saj v konkurenci 55 strelcev z revolverjem streljata zgolj dve ženski! Svoj pri~akovani rezultat je dosegel {e Milan Stražišar, ki je potrdil solidno streljanje in dosegel 178 krogov. Borut Sagadin je dosegel 160 krogov in zasedel 45. mesto.
V	ekipnem delu z revolverjem je ekipa SK Ptuj RGS dosegla neverjetnih 552 krogov in zasedla odli~no 4. mesto! Bolj{i so bili le Ljubljan~ani
Foto: Simeon Gone
Nedvomno zmagovalec dneva - Slavko Ivanovi~, SK Ptuj RGS
(ŠD ZPE 1 in 11), ki so dosegli 565 oziroma 562 krogov ter Policist iz Maribora 11, ki je dosegel 557 krogov. To ~etrto mesto predstavlja najve~ji ekipni uspeh SK Ptuj v tekmovanjih z VK! K uspehu je najbolj pripomogla prav Majda Rau{l, ki z dobrim streljanjem odli~no dopolnjuje to ekipo, saj ji je manjkal {e tretji tekmovalec, ki je sposoben dosegati rezultate 180 + .
V streljanju s pi{tolo je dvoj-
no zmago potrdil Ernest Me-žan, ki je dosegel presenetljivo skromen rezultat za zmagovalca - 188 krogov. Dobro sta nastopila {e Milan Stražišar, ki je dosegel 181 krogov in zasedel 14. mesto ter Borut Sagadin, ki je dosegel 179 krogov ter osvojil 17. mesto. Majda je v tej disciplini dosegla 174 krogov in osvojila 34. mesto. Slavkov nastop s pi{tolo je bil bolj skromen, saj je dosegel 170 krogov in zasedel 37. mesto. Pi{tolski nastop je opravil pred streljanjem z revolverjem, s katerim je kasneje popravil vtis ter poskrbel za nepozabno slavje celotne ekipe. V ekipnem delu s pi{tolo je zmagala ekipa ZSC Idrija-Cerkno, ki je dosegla 558 krogov, pred SD ZPE I in Policistom I, ki sta dosegli 553 in 541 krogov. Ptujcani so dosegli 525 krogov in zasedli solidno 9. mesto. Za ekipo so streljali 1vanovi~, Rau{l ter Straži{ar, ki bi si z bolj{o sestavo ekipe lahko priborili celo 7. mesto. 5. kolo lige VK je pokazalo, kako {irok spekter strelcev lahko poseže po naj-bolj{ih uvrstitvah in kako ize-na~ena liga se je oblikovala v leto{njem letu.
Naslednje, 6. kolo lige VK 2005 bo potekalo 18. junija na streli{~u v Trbovljah.
Dobra forma Simona Si-moni~a pred EP v Beogradu
V petek je na mo~nem mednarodnem	strelskem tekmovanju, poimenovanem Olimpijski upi 2005, v ~e{-kem Plznu potekalo tekmovanje mladinskih reprezentanc, ki se ga je udeležil tudi slovenski mladinski reprezentant Simon Simonic in pokazal, da se forma pred julijskim (od 3. do 14. julija) evropskim prvenstvom z malokalibrskim orožjem v Beogradu primerno stopnjuje. Simon je tokrat tekmoval z MK pištolo proste izbire, s katero je dosegel serije 88, 91, 80, 92, 88, 90 ter skupni rezultat 529 krogov, kar ga je uvrstilo na dobro 18. mesto. Šibka je bila zgolj tretja serija, s katero je zapravil finalni nastop. Dobro je nastopil tudi Klemen Tomaševic, ki je dosegel presenetljivih 526 krogov in zasedel 21. mesto. Rok Ivanc je dosegel 492 krogov in kon~al na 38. mestu. Mladinska reprezentanca Slovenije je tako dosegla 1547 krogov in zasedla kon~no 7. mesto.
Simeon Gonc
Foto: UG
Glavni zvezdi otvoritve dirke Po Sloveniji: Gorazd Štangelj in Mitja Mahori~
Sportne novičke
Makedonec Viktor Trenevski je prva letošnja okrepitev NK Drava.
Nogomet • Viktor Trenevski prva okrepitev Drave
Za nogometaše Drave se vedno bolj bliža začetek priprav kakor tudi prvi uradni mednarodni nastop v pokalu Intertoto, ki bo 18. junija v hrva{ki Koprivnici, proti doma~emu Slavenu. K pripravam pa sodijo tudi okrepitve, saj se ve, da je Drava imela v spomladanskem prvenstvu na razpolago majhen fond igralcev. Prva okrepitev je izku{eni 32-letni zvezni igralec Viktor Trenevski, ki je nazadnje igral za ljubljansko Olimpijo, {e prej pa za Koper in Muro. NK Drava in igralec sta podpisala pogodbo za obdobje dveh let.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Osmanovič zamenjal Emersiča na klopi Aluminija
Nogometa{i Aluminija iz Kidri~eve-ga so v pravkar končanem prvenstvu v 2. SNL osvojili sedmo mesto, kar je
verjetno manj, kot so v klubu pri~akovali. Najbolj pomembno je to, da so se v Kidri~evem odlo~ili za zamenjavo na trenerski klopi. V novi sezoni bo nogometa-{e Aluminija vodil Edin Osmanovič, ki je nazadnje treniral prvoliga{a Dravograd.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Okrepitve pri ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
V @RK Mercator Tenzor Ptuj dekleta {e vedno vadijo, in sicer {tirikrat tedensko. To bo trajalo vse do 25. junija, nato pa bodo dobila prosto do 1. avgusta, ko se bodo pri~ele priprave na novo prvenstvo, kjer bodo Ptuj~anke ciljale na vi{ja mesta kot v pravkar minuli sezoni. Tudi uprava kluba je bila agilna, saj so se uspeli dogovoriti z novimi okrepitvami, in sicer z vratarko Darjo Rai{i~ iz [kofje Loke in dvema zunanjima igralkama: Martino Strm{ek, ki je nazadnje igrala za @alec, in Ružico Radosavljevič iz Novega Sada. Najbolj pomembno pa je, da v klubu ostaja državna reprezentantka Mojca Derčar. Vodstvo si želi, da bi v klubu ostale vse igralke iz minule sezone. Trenutno se ve, da za ptujsko ekipo ne bo igrala Diana Radek, ki je prenehala z aktivnim igranjem.
Danilo Klajnšek
Judo • Turnir Tre Torri
San Elpidio Italija, 4. in 5. junij 2005. Na prestižnem mednarodnem judo turnirju je nastopilo preko 300 judoistov in judoistk iz 28 držav. Na turnirju je sodelovala večina Evropskih držav, saj je to bila hkrati zadnja velika preizku{nja pred Mediteranskimi igrami, ki bodo 24. 6.-3. 7. 2005 v Almerii ([panija), ravno tako pa so nastopali tudi japonski tekmovalci.
Za JK Drava Ptuj je tekmoval tudi Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kg. Klemen je stopil na blazine prvi dan tekmovanja in je v 1. krogu premagal domačega predstavnika, v 2. krogu je premagal reprezentanta [panije, in sicer za ippon 10:0, v 3. kolu se je srečal z Nemcem in ga ugnal ravno tako za ippon z 10:0. V boju za vstop v polfinale je izgubil z Nemcem na waz-ari 0:7. V repasažu je {e premagal Italjana Truzzija na ippon 10:0. V svoji {esti borbi pa je po zelo tesni borbi izgubil s [vicarjem Eggerjem.
Klemen Ferjan je tako na mednarodnem turnirju osvojil 7. mesto v kategoriji do 81 kilogramov, kjer je tekmovalo kar 42 tekmovalcev.
Po končanem tekmovanju je Klemen ostal v Italiji {e na dvodnevnih pripravah, kot večina ostalih reprezentanc, in se tako pripravljal za nadaljevanje sezone. Klemna čaka v nedeljo {e člansko državno prvenstvo, nato pa odhaja {e na zaključne priprave od 14.-19. junija v Split.
Sebi Kolednik
Klemen Ferjan med dvobojem
Foto: SK
Rokomet • Mladinska reprezentanca Slovenije
Kukec, Bezjak in Cudič za reprezentanco
Slovensko mladinsko reprezentanco v mesecu avgustu čaka 15. svetovno prvenstvo mladincev na Madžarskem. Naša izbrana vrsta si je ob koncu marca v konkurenci Estonije, Luksemburga in domače Litve priborila vstopnico za svetovno prvenstvo, kjer bodo naši fantje v ožjem krogu

favoritov za medalje. Selektor Fredi Radojkovič je v reprezentanco poklical Dejana Kukca (Velika Nedelja, 1984, krilo), Marka Bezjaka (Jeruzalem Ormož, 1986, zunanji igralec) in Bojana Čudiča (Jeruzalem Ormož, 1984, zunanji igralec). Naši fantje bodo v skupini C nastopili skupaj s Češko, Srbijo
in Črno goro, Kuvajtom in Argentino. Prvo akcijo pred svetovnim prvenstvom bodo mladi rokometaši imeli v soboto v Krškem na 8. dnevu slovenskega rokometa, kjer se bodo v okviru priprav na SP pomerili z mladinsko izbrano vrsto Hrvaške.
Uroš Krstič
Bojan Cudič
Marko Bezjak
Dejan Kukec
Športne novice
Jadranje • Zmagoslavje Ptujčanov v Velenju
Jadralci ptujskega BD Ranca nadaljujejo z uspešnimi nastopi. Ta vikend so nastopili v Velenju, v disciplini Optimist na regati, ki šteje za Jezerski pokal Slovenije. Tokrat je nastopilo 23 jadralcev, vendar se ga ponovno niso udeležili jadralci iz slovenskega Primorja. V soboto je bilo vreme ugodno za jadranje, tako da so izpeljali štiri plove, medtem ko je bilo v nedeljo praktično brez vetra in niso tekmovali. Prvo mesto je osvojil Uroš Judež pred Gregorjem Gregorecem - oba iz ptujskega kluba. Uspeh jadralcev iz Ptuja pa sta dopolnila Jure Jaušovec s četrtim in Mitja Poharič s petim mestom.
Danilo Klajnšek
prvo mesto prepričljivo osvojil Zvonko Hasemali, med dekleti pa je bila najboljša Natalija Veršič iz KK Bike EK Haloze 2002. Ta ekipa je bila tudi najštevilčnejša na podlehniškem kolesarskem maratonu.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Bron rokometnih navijačev iz Ormoža
Rokometna navijaška skupina, Florijani iz Celja, je bila prireditelj 3. turnirja rokometnih navijaških skupin v Sloveniji. Prva dva turnirja so pred leti organizirali v Velenju in v Trbovljah.
V	celjski lepotici Zlatorog je sodelovalo deset ekip in okrog 120 navijačev: dve ekipi sta zastopali Florijane iz Celja ter dve Škofove navijače iz Brežic. Nastopili so še Saleški graščaki iz Velenja, Torcida iz Trbovlja, Old boysi iz Trebnjega, Mladi Prleki Križevci, navijači madžarskega prvaka Fotexa iz Veszprema in Ormožani.
Moštva so bila razdeljena v dve skupini, prvi dve moštvi pa sta napredovali v polfinale tekmovanja.
Ormožani so v težji skupini B premagali vse svoje nasprotnike (Mladi Prleki 14:4, Škofovi navijači Brežice 11:9, Šaleški graščaki Velenje 12:9, Fotex 11:8) in so v polfinalu glede na prikazano igro v skupini celo veljali za favorita turnirja. Toda v polfinalu so po sedemmetrovkah klonili proti borbenim domačinom iz Celja. Ormožani so v zadnjih dveh minutah zapravili vodstvo z 11:9 in ob tem še protinapad, v zadnjih trenutkih tekme pa so Florijani izenačili na 11:11 ter nato zmagali po sedemmetrovkah s 15:12. V drugem polfinalu je slavila trboveljska Torcida z rezultatom 14:12 proti Šaleškim graščakom iz Velenja.
V	velikem finalu so navijači Rudarja iz Trbovelj premagali z 12:11 celjske Florijane in si priigrali zmago, ki so jo tudi glasno, kot se za navijače spodobi, proslavili. V tekmi za tretje mesto so Ormožani še v drugo na turnirju premagali navijače Gorenja iz Velenja, Šaleške graščake, z 12:9.
Ormožani so nastopili v postavi: vratarja Mitja Luskovič in Vlado Ripak, Renato Juršič (prvi strelec turnirja), Bojan Maučec, Grega Vičar, Aljoša Vičar, Aleks Kelemina, Sandi Plohl, Dušan Panič, Niko Keček, Uroš Krstič.
Prireditelji 4. turnirja rokometnih navijačev v Sloveniji bodo navijači Ormoža.
Uroš Krstič
Uroš Judež s svojo jadrnico razreda Optimist v Velenju prepričljivo dokazal, da je najbolši celinski jadralec v Sloveniji.
Kegljanje • Dober nastop Ptujčank
V Slovenski Bistrici je potekalo tekmovanje v kegljanju (4 x 120 lučajev) območne tekmovalne skupnosti Maribor, na katerem so nastopile tudi kegljavke ptujske Drave. Dekleta so se dobro odrezala, saj so osvojila drugo mesto, takoj za ekipo mariborskega Konstruktorja, tretja je bila ekipa Impola iz Slovenske Bistrice, četrti pa Miklavž. Drava je nastopila v naslednji sestavi: Nada Fridl, Selena Bombek, Marina Zorman, Marina Kramberger.
Danilo Klajnšek
Kolesarski maraton Podlehnik
Športni društvo Podlehnik, kolesarska sekcija, je pod pokroviteljstvom občine Podlehnik dobro izvedlo že 7. kolesarski maraton po krajih občine Podlehnik. Na 46,5 kilometrov dolgo pot se je podalo 170 kolesarjev in kolesark. Pri moških je
Foto: Slavko Kolar
Bronasti Ormožani
Natalija Veršič med podlehniškim kolesarskim maratonom
ŠD Lenart • Zaključna prireditev
V petek, 27. maja, je potekala zaključna prireditev športnega društva Lenart, na kateri so se predstavile skupine, ki so vadile v okviru ŠD Lenart. Kot gostje so najprej nastopile članice Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart. Nato je zbrane pozdravil predsednik športnega društva Lenart Tone Petovar. Sledila je predstavitev skupin, ki so zbranim pokazale, kar so se naučile čez vse leto. Najprej so se predstavili najmlajši - cicibani. Skupino vodita Gabrijela Murko in Martina Ješovnik. Z gimnastičnimi prvinami so se predstavili dečki (skupino vodi Tone Petovar) in deklice (skupino vodita Vera Štraus in Janja Fajdiga). Žensko rekreacijo vodi Tea Rojs Dominko, rekreacijo upokojenk pa Nada Voglar in Zvonko Harl, ki vodi rekreacijo Radehova. Odbojko mladih vodita Romana Fekonja in Branko Zemljič, odbojko dekleta pa Branko Zemljič. Rekreacijo moških vodi Mirko Zorjan. Skupino namiznega tenisa Romeo Štrakl, badminton pa Boštjan Zemljič. Prestavila se je tudi skupina karateja, ki jo trenira Vili Klanjšek. Trim kabinet pa vodi Mitja Kmetec. Za popestritev je vmes nastopila gimnastična skupina iz Maribora, ki je pokazala, kakšna je vrhunska tekmovalna gimnastika.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ob koncu prireditve v Lenartu še presenečenje za otroke - baloni. Atletika • Največji pokali v vitrino OŠ Grajena
V sredo se je na Mestnem stadionu na Ptuju odvijalo atletsko tekmovanju v troboju za osnovnošolke in osnovnošolce. Atletski troboj sestavljajo discipline: tek na 60 metrov, skok v daljino ter met žogice. Tekmovanje je organiziral Športni zavod Ptuj s sodniki iz Atletskega kluba Ptuj, udeležilo se ga je 75 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih ptujskih ter okoliških šol. Mladi atleti so kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu pokazali veliko veselja do športa, dosegli so tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Najboljši atletski ekipi imajo na OŠ Grajena, ostale šole so bile med seboj precej izenačene. Rok Kajzer si je med dečki zmago priboril z najboljšim metom žogice, Sandra Kokol je bila pri deklicah najboljša v teku na 60 metrov, oba sta bila visoko uvrščena tudi v ostalih dveh disciplinah. Najboljši posamezniki so prejeli medalje, najboljše ekipe pa so bile nagrajene s pokali za šolske vitrine.
Najboljši posamezniki: Dečki:
1. Rok Kajzer (OŠ Destrnik-Trnovska vas), 2205 točk, 2. Blaž Tikvič (OŠ Grajena), 2042, 3. Miha Čuš (OŠ Dornava), 1997, 4. Denis Hergan (OŠ Cirkovce), 1959, 5. Matic Čeh (OŠ Dornava), 1911, 6. Aleks Pihler (OŠ Grajena) Deklice:
1. Sandra Kokol (OŠ Grajena), 2017 točk, 2. Tjaša Flanjak (OŠ Mladika), 1883, 3. Tjaša Draškovič (OŠ Cirkovce), 1812, 4. Tina Tumpej (OŠ Ljudski vrt), 1799, 5. Eva Zorko (OŠ Grajena), 1771 točk, 6. Lucija Pukšič (OŠ Dornava), 1770 Najboljši rezultati:
60 m: Blaž Tikvič 8,90 sek, Sandra Kokol 9,10 sek Skok v daljino: Miha Čuš 4,30 m, Tjaša Flanjak 3,91 m Met žogice: Rok Kajzer 43,38 m, Eva Zorko 33,84 Ekipne uvrstitve:
Dečki: 1. OŠ Grajena 5701 točk, 2. OŠ Dornava 5585, 3. OŠ Destrnik 5563 Deklice: 1. OŠ Grajena 5540 točk, 2. OŠ Ljudski vrt 5045, 3. OŠ Cirkovce 4845
UG
Najmlajšim ne manjka zagnanosti.
Foto: UK
Foto: UK
Foto: UK
Foto: DK
Nogomet • Pokal Slovenije
Ali bo pokal končal v Kidričevem?
Mladinsko moštvo Aluminija je v pravkar končani tekmovalni sezoni doseglo zelo lep uspeh, saj so v ligaškem tekmovanju osvojili četrto mesto, v tekmovanju za slovenski mladinski nogometni pokal pa so se uvrstili v finale. V nedeljo popoldan (17.30) se bodo v Kopru pomerili z domačimi vrstniki.
Sploh ne dvomimo, da srečanje ne bi bilo zanimivo, saj tekmuje za prestižno lovoriko. Praktično so mladinci Aluminija naredili vse in bi jih glede same uvrstitve v finale proglasili za zmagovalce. Obljubljajo pa, da bodo proti Koprčanom naredili vse, da pridejo do naslova pokalnega zmagovalca. Na slovenski obali pa ne bodo sami, saj bo njihove navijače
popeljal avtobus ali celo dva, veliko pa jih bo na pot krenilo z osebnimi avtomobili. Fantje pridno trenirajo in so mirni, čeprav se že čuti malce nervoze pred mogoče najpomembnejšim nastopom te generacije.
»Normalno se pripravljamo za to finalno srečanje. Koper je favorit, ker igra na domačem igrišču, pa tudi njihova igralska zasedba je dobra. Poizkusili bomo zaigrati kar najbolje in storiti vse, da bi zmagali, vendar bo izjemno težko. V primeru neuspeha pa bomo domačinom športno čestitali,« je pred finalnim mladinskim pokalnim srečanjem dejal Bojan Špehonja, sicer trener mladincev Aluminija.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme 19. kola so bile odigrane 4. junija pri Sv. Trojici v organizaciji KMN LEGIJA. Rezultati tekem: Orfej
-	ZGD Slik. B. Goričan 4:8 (2:3), KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. I - KMN Remos 7:0 (2:0), KMN Benedikt - DMNR Sandberg 4:4 (2:2), ŠD Trnovska vas
-	KMN Famaik 6:0 (4:0), ŠD Žerjavci
-	ŠD Vitomarci 1:6 (0:1), KMN Legija
-	KMN Sv. Trojica 3:3 (1:3).
1.	SLIK. GORIČAN 19 16 1 2 112:54 49
2.	SANDBERG 19 13 1 5 125:82 40
3.	SV. TROJICA 19 12 1 6 82:65 37
4.	BENEDIKT 19 11 1 7 110:87 34
5.	TRNOVSKA VAS 19 10 2 7 88:76 32
6.	KMN LEGIJA 19 10 1 8 70:66 31
7.	CERKV. ml.I(-1) 19 10 0 9 87:103 29
8.	VITOMARCI(-1) 19 7 1 11 66:81 21
9.	ŠD ŽERJAVCI 19 6 1 12 61:81 19
10.	ORFEJ 19 6 0 13 88:113 18
11.	FAMAIK(-3) 19 4 2 13 57:99 11
12.	KMN REMOS 19 3 1 15 56:95 10 Naslednje, 20. kolo, se igra 11.
junija v Cerkvenjaku, organizator je ekipa DMNR SANDBERG. B-liga
Tekme 23. kola so bile odigrane 3. junija v Cerkvenjaku, organizator je bila KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II. Rezultati tekem: KMN
Sv. Trojica ml. - Benehit 3:3 (1:1), Old Boys - KMN Bar Čuk 0:14 (0:4), KMN Sv. Ana ml. - KMN Zavrh Pic. Vin. trta 6:2 (2:2), AGJ Lenart - ŠD Selce 4:1 (2:1), KMN Red Bat - ŠD Zavrh 5:4 (4:1), ŠD Lotus ml. - ŠD Zavrh ml. 7:5 (4:3), Pernica veterani - M-trgovina Lormanje 3:4 (1:1), Prosta ekipa Kmn Cerkv. G. Pri Ant. ml. II.
1.	ZAVRH 22 19 2 1 172:53 59
2.	ŠD LOTUS ml. 22 18 0 4 148:95 54
3.	KMN BAR ČUK 22 16 1 5 143:61 49
4.	ŠD ZAVRH 22 15 2 5 138:71 47
5.	CERKV. ml. II 22 14 1 7 116:79 43
6.	SV. ANA ml. 22 13 0 9 106:72 39
7.	M. LORMANJE 22 11 3 8 78:87 36
8.	ŠD SELCE 22 11 1 10 101:89 34
9.	AGJ LENART 22 9 2 11105:105 29
10.	RED BAT(-1) 22 9 2 11 99:120 28
11.	BENEHIT 22 6 3 13 77:115 21
12.	PERNICA V(-1) 22 6 1 15 90:133 18
13.	ŠD ZAVRH ml. 22 4 1 17 50:126 13
14.	SV. TROJ. ml. 22 1 2 19 50:174 5
15. OLD BOYS(-1) 8 1 0 7 18:35 2 Naslednje, 25. kolo se igra 10. junija v Voličini, organizator je ekipa KMN ZAVRH Picerija Vinska trta.
Z. Š.
Rekreacijska - občinska liga malega nogometa Majšperk
Rezultati tekem 9. kroga (3. 6. 2005, organizator: ŠKD Sestrže
-	igrišče na Podložah): ŠD Stoperce
-	Naraplje 0:0, ŠD Majšperk - ŠD Breg 1:1, ŠD Ptujska Gora II - ŠD Podlože 1:1, ŠD Ptujska Gora OŠ - ŠKD Sestrže 0:5, ŠD Ptujska Gora I - ŠD Medvedce 6:2.
1.	NARAPLJE 9 7 11 41:11 22
2.	ŠD STOPERCE 9 6 1 2 35:17 19
3.	PTUJ. GORA I 9 6 1 2 39:11 19
4.	ŠD MAJŠPERK 9 5 3 1 25:14 18
5.	ŠD MEDVEDCE 9 5 1 3 35:21 16
6.	ŠKD SESTRŽE 9 4 1 4 28:17 13
7.	ŠD BREG 9 2 3 4 11:17 9
8.	PTUJ. GORA II 9 1 2 6 10:36 5
9.	PTUJ. GORA OŠ 9 1 0 8 7:46 3
10.	ŠD PODLOŽE 9 0 3 6 4:45 3 Razpored tekem v play offu (10. 6.
2005, organizator: Naraplje - igrišče na Ptujski Gori): Polfinale: Naraplje
-	ŠD Majšperk (20.30), ŠD Stoperce
-	ŠD Ptujska Gora (21.15) Za 3. mesto (22:00) FINALE (22:45)
Aleš Bedenik
Poletna liga Podgorci 2005
Rezultati 2. kroga: Podgorci
-	Prednost 5:1, Mihovci Center - Bel-cont 0:6, Štajerles trade - Gamsi 2:3, Deco Design - Cvetkovci "mladi upi" 2:2, prosta Bar Ljubica.
Lestvica po 2 krogih: Podgorci 6, Deco Design 4, Belcont 3, Bar Ljubica 3, Mihovci Center 3, Gamsi 3, Cvetkovci "mladi upi" 1, Prednost 0, Štajerles trade 0.
Pari 3. kroga, sobota, 11. junij: Cvetkovci "mladi upi" - Štajerles trade (20.00), Gamsi - Podgorci (21.00), Deco Design - Bar Ljubica (22.00), Belcont - Prednost (23.00).
Uroš Krstič

Nogomet • 3. SNL - vzhod
Do zmage z Zajcem
Nogometaši Zavrča držijo vse svoje možnosti za naslov prvaka v 3. SNL - vzhod v svojih rokah. Da pridejo do zgodovinskega uspeha, morajo samo zmagati. Zavrčani pa bodo osvojili naslov tudi v vsakem drugem primeru enakega izida kot Paloma. Verjamemo, da bo vzdušje v tej majhni, vendar po nogometu veliki občini izjemno in da bo stadion nabito poln. Verjetno bi bilo povsem drugačno vzdušje, če Zavrč ne bi zapravil tako velike prednosti. Pred zadnjim in odločilnim srečanjem so v Za-vrču zamenjali trenerja. Tako
Nogomet
bo sedaj že bivšega Milivoja Jamnika zamenjal za to tekmo Ivan Zajc.
»Smo v velikem pričakovanju tega srečanja, ki ga moramo dobiti, če želimo postati prvaki. Bo pa zelo težko, saj imamo kar nekaj igralcev poškodovanih in bolnih, ki ne bodo nastopili: Jakob Poštrak, Gregor Sluga, Tihomir Zdelar, Sandi Kokot in David Veselič. Nedvomno se nam bo to poznalo, vendar vsi upamo, da nam bo uspelo,« je bil kratek predsednik NK Zavrč Roman Vuk pred zelo pomembno tekmo.
Danilo Klajnšek
Kidričani skupno šesti
1. SML
REZULTATI 26. KROGA:
Aluminij - Triglav 1:1, Mura
-	Olimpija 2:1, Rudar Velenje
-	Factor 2:4, HIT Gorica - Maribor 3:4, Bilje Primorje - Koroška Dravograd 7:0, Domžale
-	Slovan 2:4, CMC Publikum
-	Koper 2:4.
1.	HIT GORICA 26 18 3 5 67:34 57
2.	MARIBOR 26 16 6 4 60:31 54
3.	KOPER 26 16 4 6 78:42 52
4.	ALUMINIJ 26 16 2 8 68:39 50
5.	BILJE PRIMORJE26 13 7 6 58:35 46
6.	MURA 26 13 1 12 54:57 40
7.	RUDAR VELENJE 25 10 6 9 47:45 36
8.	TRIGLAV 26 10 6 10 39:42 36
9.	CMC PUBLIKUM 26 7 6 13 56:54 27
10.	DOMŽALE 25 8 3 14 35:50 27
11.	OLIMPIJA 26 7 6 13 20:30 27
12.	FACTOR 26 7 5 14 32:59 26
13.	SLOVAN 26 6 2 18 36:88 20
14.	DRAVOGRAD 26 3 5 18 27:71 14
Končano je tekmovanje v 1. slovenski mladinski in 1. slovenski kadetski nogometni ligi. V zadnjem krogu so mladinci in kadeti Aluminija re-mizirali s sovrstniki iz Kranja, kar pa v ničemer ni spremenilo položaja na prvenstveni razpredelnici, kjer so mladinci osvojili zelo dobro četrto mesto, kadeti pa so bili zadnji. V skupnem točkovanju mladincev in kadetov so Kidri-čani zasedli šesto mesto s 70 osvojenimi točkami (mladinci 50, kadeti 20).
ALUMINIJ - TRIGLAV 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Šimenko (44. z 11 m), 1:1 Anđelkovič (84)
1. SKL
REZULTATI 26. KROGA:
Aluminij - Triglav 1:1, Mura
-	Olimpija 5:2, Rudar Velenje
-	Factor 1:1, HIT Gorica - Maribor 1:0, Bilje Primorje - Koroška Dravograd 2.2, Domžale
-	Slovan 2.0, CMC Publikum
-	Koper 3:1
1.	HIT GORICA 26 21 5 0 62:16 68
2.	MARIBOR 26 22 2 2 90:15 68
3. PUBLIKUM	26 1 5 5	52:23	53
4. DOMŽALE	25 11 7 8	48:36	39
5. FACTOR	26 10 8 8	30:34	38
6. OLIMPIJA	26 11 4 11	29:55	37
7. KOPER	26 11 2 13	38:48	35
8. MURA	26 9 3 14	42:48	30
9. PRIMORJE	26 7 8 11	29:36	29
10. RUDAR (V)	25 8 3 14	37:57	27
11. TRIGLAV	26 7 4 15	45:59	25
12. DRAVOGRAD	26 4 9 13	32:55	21
13. SLOVAN	26 5 5 16	17:45	20
14. ALUMINIJ	26 6 2 18	25:49	20
ALUMINIJ	- TRIGLAV 1:1		
(0:0)			
STRELCA: 0:1 Krcič (48),			
1:1 Tement (67. z 11 m)			
1. SNL -	- U-14		
REZULTATI 26. KROGA:
Aluminij - CMC Publikum 1:6, NŠ Drava Ptuj - Železničar 2:2, Rudar Velenje - Pohorje 5.1, Kovinar - Nafta 1:3, Le cog Sportif - ABC Pomurka 0:3, Maribor - Arcont Radgona 6.0, Šmartno - Koroška Dravograd 1:8
1.	MARIBOR 26 24 2 0 185:6 74
2.	CMC PUBLIKUM 26 20 2 4 109:26 62
3.	DRAVOGRAD 26 20 2 4 77:21 62
4.	ABC POMURKA 26 17 2 7 63:35 53
5.	ALUMINIJ 26 15 3 8 63:35 48
6.	NAFTA 26 14 2 10 65:61 44
7.	ARC. RADGONA 26 11 6 9 50:30 39
8.	RUDAR (V) 26 8 7 11 45:42 31
9.	ŠMARTNO 26 7 6 13 41:75 27
10.	ŽELEZNIČAR 26 7 3 16 44:107 24
11.	LE C. SPORTIF 26 6 2 18 41:92 20
12.	NŠ DRAVA 26 5 4 17 25:74 19
13.	KOVINAR 26 4 0 22 15:118 12
14.	POHORJE 26 3 1 22 18:118 10
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM 1:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Bozalo (20), 0:2 Rep (34), 0:3 Bozalo (40), 1:3 Hajšek (50), 1:4 Rep (61), 1:5 Kraljič (64), 1.6 Rep (66)
NŠ DRAVA PTUJ - ŽELEZNIČAR 2:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Sprečko (32), 1:1 Matjašič (39), 1:2 Sprečko (51), 2:2 Matjašič (70)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 26. KROGA - PETEK ob 18.00: Kovinar Štore - Stojnci; SOBOTA ob 18.00: Zavrč - Črenšovci, Paloma - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Šoštanj, Veržej - Tišina, Bistrica - Železničar, Holermuos Ormož - Križevci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA: Zreče - Boč, Kovinar Ferina - Gerečja vas Unukšped, Rogaška Crystal - Središče, Brunšvik - Oplotnica, AJM Kungota - Šentilj Jarenina, Malečnik - Tehnotim Pesnica.
Danilo Klajnšek
TENIS
1. ŽENSKA TENIŠKA LIGA
Igralke TK Nes Ptuj bodo v nedeljo v 4. kolu 1. teniške lige gostovale v Ljubljani pri TC Ljubljana. Že dan zatem, 13. 6., se bodo prav tako v našem glavnem mestu pomerile v zaostali tekmi 3. kroga z ekipo TK Olimpija. Od teh dveh tekem bo v veliki meri odvisna uvrstitev Ptujčank v končnico, kamor se uvrstita prvouvrščeni ekipi lige.
STRELSTVO
V Strelskem centru Gaj se nezadržno bliža vrhunec v letošnji tekmovalni sezoni z največjim in najpomembnejšim mednarodnim tekmovanjem sezone Grand Prix Europe in European Tournament, ki bo potekalo med 9. in 12. junijem 2005 in ga organizira Strelski center Gaj skupaj s Strelsko zvezo Slovenije in Evropsko strelsko zvezo.
Na tekmovanje se je prijavilo že več kot 150 tekmovalcev iz 11 držav, kar pomeni, da bo tekma nadvse zanimiva in napeta.
Program tekmovanja GP Europe in European Tournament Petek, 10. junij 2005
-	double trap tekmovanje za vse kategorije
-	podelitvena slovesnost
-	prosti trening za trap in skeet Sobota, 11. junij 2005
-	trap - 75 tarč za vse kategorije
-	skeet - 75 tarč za vse kategorije
-	trap in skeet Open GP (ženske) - finale (predvidoma ob 17. uri)
-	podelitvena slovesnost Nedelja, 12. junij 2005
-	trap - 50 tarč za vse kategorije
-	skeet - 50 tarč za vse kategorije
-	trap GP - finale (predvidoma ob 14. uri)
-	skeet GP - finale in podelitvena slovesnost
Dodatne informacije: Branko Brumen, pisarna tel. 02 787 59 10, strelišče 02 803 91 33 ali GSM 051 399 734 ali Igor Rakuša - predsednik Strelskega centra Gaj, GSM 041 665 050. Spletna stran: www.shootingrange-gaj.com
TURNIR V MALEM NOGOMETU ...
... V CERKVENJAKU ...
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 5. tradicionalni San-dijev memorial, NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU, ki bo potekal v SOBOTO, 18. junija 2005, s pričetkom ob 16. uri, na igrišči pri OŠ v Cerkvenjaku.
Program prireditve:
16.00 - prijateljska tekma ekip do 14 let. 16.30 - turnir veteranskih povabljenih ekip 19.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal PRIJAVE SPREJEMAMO NA DAN TURNIRJA DO 19.30. Prvih pet prijavljenih ekip bo deležnih 25 % popusta na prijavnino. Prijavnina: 15.000 SIT. Informacije: 031/634-847 Nagradni sklad:
1. mesto: 130.000,00 SIT + pokal + prehodni pokal; 2. mesto: 60.000,00 SIT + pokal; 3. mesto: 30.000,00 SIT + pokal; 4. mesto: praktična nagrada
Bogate nagrade za najboljšega igralca in vratarja turnirja ter bogat srečelov. V primeru dežja bo prireditev naslednjo lepo soboto. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
... IN PUŠENCIH
Športno društvo Pušenci ob svoji 10. obletnici ustanovitve Športnega društva prireja turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 12. junija 20005, ob 10. uri pri Vaškem domu Pušenci.
Nagrade: 1. mesto - 50 % prijavnine + pokal, 2. mesto - 25 % pri-javnine + pokal, 3. mesto - 15 % prijavnine + pokal. Prijavnina znaša 8.000 SIT. Ekipe se lahko prijavijo tudi na tel. 02 / 741 12 66.
MALI NOGOMET
Začetek 3. poletne lige Miklavž pri Ormožu
Športno društvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu bo tudi letos organizator poletne lige, kjer bo nastopalo osem povabljenih ekip. Naslov bodo branili malonogometaši Nove Slovenije.
Prvenstvo se bo pričelo danes, v petek, 10. junija 2005, s pričetkom ob 20. uri. Pari 1. kroga so naslednji: Mladost Miklavž - Stara gora (20.00), Kog - Železne Dveri (20.50), Joker Ivanjkovci - Nova Slovenija Ormož (21.40), Pušenci - Invest Ormož (22.30).
UK
Za dober stas, si vzemi poličas.
marâïbn
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek www.perutnina.com
petek • 10. junija 2005
Odmevi, Pisma bralcev
ŠtajmkiTEUfUK 19
Prejeli smo
Ali ima župan Franc Kekec res vedno prav???
Spoštovani občani občine Markovci! Zgodba ekološke obremenitve Obrtne cone (OC) Novi Jork še vedno ni zaključena, zato želimo občane in širšo okolico ponovno opozoriti na dogajanje in nevarnosti iz tega področja.
Kot veste, se je civilna iniciativa uprla preveliki ekološki obremenitvi OC Novi Jork, ki se lokacijsko nahaja v sredini naše občine in posledično tudi prihodu podjetja Ekoles v OC Novi Jork iz naslednjih razlogov:
1.	ni bila izdelana študija (oz. podlaga za odločitev) za širitev OC iz prvotnih štirih hektarjev na današnjih dvanajst;
2.	nihče ne ve, kdaj in na kakšen način se bo 500-milijonski vložek Občine v infrastrukturo OC Novi Jork povrnil NAM OBČANOM, ki smo izgradnjo s plačanimi davki financirali;
3.	ne vemo, ali je župan pri širitvi OC upošteval tudi dejavnike, kot so kvaliteta življenja, ekologija, razvrednotenje sosednjih zemljišč, zmanjšanje novogradenj v neposredni okolici itd.;
4.	ker se županu ni zdelo smiselno v OC Novi Jork pripeljati dejavnosti in obrtnikov, ki ekološko niso sporni in bi našemu okolju tudi kvalitativno dali novo vrednost;
5.	ker se župan ne zaveda, da ekološko sporno delovno mesto ni enako ekološko nespornemu delovnemu mestu (poudariti je treba, da civilna iniciativa ni proti novim delovnim mestom in razvoju, je pa PROTI ekološko neodgovorni izbiri podjetij v OC Novi Jork);
6.	ker se županu ni zdelo pomembno vprašati podjetja Vitiva, ki je v OC kupilo še dodatna 2 ha zemljišč, kakšno proizvodnjo bodo tukaj imeli (je to odgovorno dejanje do občanov?).
Ocena civilne iniciative, predstavnikov vaških odborov in mnogih občanov je, da nekontrolirana kombinacija livarn, kemijskih dejavnosti, predelave olj in
Prejeli smo
Bogati bodo bogatejši, revni bodo revnejši?
V Mladem forumu Socialnih demokratov z zanimanjem spremljamo odpirajo-čo se razpravo o uvajanju enotne davčne stopnje. Četudi so modeli, ki jih je zaenkrat predstavil vladni strateški svet, po ugotovitvah ekonomskih strokovnjakov še precej pomanjkljivi, se pridružujemo mnenju tistih, ki v uvajanju enotne davčne stopnje vidijo nevarnost za poglabljanje socialnih razlik po receptu: bogati bodo bogatejši, revni bodo revnejši.
Mladi forum Socialnih demokratov preseneča, da se po obdobju, ko je Slovenija predstavljala zgled in model drugim
Prejeli smo
skladiščenja NEVARNIH odpadkov lahko dolgoročno privede do »ekološke bombe«, ki je ne bo mogoče nadzorovati in bo izrazito negativno vplivala na kvaliteto našega življenja.
Župana seveda nismo prepričali. Nismo ga prepričali na javni razpravi 12. januarja 2005, čeprav smo se številni prisotni strinjali (razen seveda župana, ki je vneto kimal, kadar so spregovorili predstavniki Ekolesa), da taka dejavnost v našem okolju nima kaj iskati. Niso ga uspeli prepričati vaščani vasi Nova vas, ki so na vaškem sestanku v velikem številu enotno demonstrirali proti umestitvi podjetja Ekoles v obrtno cono. Tudi svetniki so poslušali svoje volivce in so na seji sveta dne 27. 1. 2005 čisto VSI (tudi svetniki stranke SLS, katere član je župan sam) glasovali proti prihodu podjetja Ekoles v OC in s tem za razrešitev problematike. Dovolj ni bila niti graja nadzornega sveta občine Markovci o tem, kako se je župan lahko že v začetku postavil na stran podjetja Ekoles in ne na stran občanov in da taka drža ni primerna za razrešitev tega problema. Očitan mu je bil tudi monopol nad mediji.
Župan si je po teh dogodkih privoščil grobo kršenje 31. člena statuta občine Markovci (www.markovci.si), saj je odločitev svetnikov razveljavil (pravico za to bi po statutu imel v primeru, če bi se mu sklep svetnikov zdel neustaven oz. protizakonit, ne pa v zdajšnjem primeru, ko njihova odločitev pač ni bila v skladu z njegovimi željami). Drugič je kršil statut takrat, ko odločanja ni umestil na naslednjo sejo občinskega sveta oz. gaje, pa je po tem, ko je uvidel, da razplet spet ne bo njemu po godu, točko umaknil iz dnevnega reda in številčno Ekolesovo delegacijo, ki je čakala, da spet pove kako dobro študijo imajo (plačnik te študije je seveda obrtno podjetje Ekoles in se ne nanaša na OC kot celoto), poslal domov. Čas je tekel, lobiral je direktor podjetja Ekoles, lobiral je župan, občani pa smo v dobri veri čakali ^
Civilna iniciativa seje na neformalnem sestanku z županom dogovorila, da nastalih težav ne bomo reševali preko medijev. Tako kot nadzornemu svetu je tudi civilni iniciativi obljubil, da se bo zadeva uredila,
zatorej naj se več ne angažiramo in naj nas to več ne skrbi. A ne boste verjeli, župan se nam je dobesedno ZLAGAL. Nas je želel pomiriti, on pa je v občinska glasila zapisal, kako civilna iniciativa nima argumentov itd. Sodu dno pa so izbile njegove izjave v medijih v zadnjem času. Te izjave niso naključje, saj se približuje seja občinskega sveta, na katero je ponovno uvrščena točka o OC. Na sejo je spet povabljena široka delegacija podjetja Ekoles (verjetno zaradi finalnega pritiska na svetnike), čeprav bi na seji uradno moral biti samo izdelovalec študije o vplivih na okolje.
Občina smo ljudje. Volimo župana, ki naj bi nas poslušal, nam zaupal in izhajal iz naših želja, če je to le mogoče. Pravico imamo protestirati, če menimo, da se je župan odločal brez narejenega investicijskega programa in strokovno narejene finančne in okoljske študije za obrtno cono Novi Jork - kot celoto. Pravico imamo izvedeti, kakšen bo seštevek vseh pozitivnih in negativnih vplivov za predvideno končno velikost OC. Mora nas skrbeti za našo prihodnost.
Župan pa se obnaša, kot da je občina njegova privatna lastnina in da mora biti njegov prav tudi prav za vse nas - občane. Nezaupnice za njegova dejanja mu žal ne bomo mogli izkazati, ker na naslednjih volitvah naj ne bi več kandidiral. Podpiramo njegovo odločitev!
Za zaključek še to
V petek, 27.5. 2005, je občino Markovci obiskal minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik s svojo ekipo. Obisk je bil s strani občine Markovci skrbno načrtovan, saj so bili prisotni vsi akterji prihoda Eko-lesa v OC Novi Jork, razen predstavnikov civilne iniciative, saj za srečanje nismo vedeli, niti nismo bili povabljeni. Da ni predstavnikov civilne iniciative, je začudilo tudi gospoda ministra Podobnika, ki je pozval predstavnike civilne iniciative k debati, nas pa seveda ni bilo tam. V takšnih okoliščinah pa sta problematiko g. Podobniku neformalno predstavila župan in direktor podjetja Ekoles - seveda (demokratično) enostransko.
V Markovcih, 6. 6.2005 za Civilno iniciativo: David Visenjak
tranzicijskim državam, danes zgledujemo po državah, ki niso primerljive z njeno gospodarsko uspešnostjo, predvsem pa ohranitvijo relativno socialno stabilne družbe. Razvojni preskok med najrazvitejše članice Evropske unije je za Mladi forum Socialnih demokratov mogoč le, če pri tem ohranimo socialna ravnotežja in povečamo - ne pa manjšamo - socialno povezanost in vključenost. Prepričani smo, da so zadovoljni zaposleni temeljni vir gospodarske konkurenčnosti.
V Mladem forumu Socialnih demokratov ne zagovarjamo obstoječe davčne ureditve, saj je davčna obremenitev dela prevelika. Vendar se v zgledih, ki naj jim sledi Slovenija, socialni demokrati raje kot po Slovaški zgledujemo po državah, kot sta Danska in Švedska, kjer visoko konkurenčnost zagotavljajo ob visoki so-
cialni varnosti ljudi.
V Mladem forumu Socialnih demokratov podpiramo začetek razprave. Pričakujemo, da bo razmislek o prihodnji davčni ureditvi v Sloveniji prinesel veliko rešitev, pri tem pa si ne delamo utvar, da je lahko samo en sistem dober in primeren za uresničenje razvojnih ambicij Slovenije. Želimo si pestro in široko javno razpravo. Ne glede na to, kakšen sistem imamo, je nujno, da zmanjšujemo proračunska bremena države in več sredstev namenjamo socialni varnosti ljudi in financiranju razvoja. Zato pa je nujno poceniti predimenzionirano državno upravo in povečevati učinkovitost znotraj javnega sektorja.
Dejan LEVANIČ,
predsednik Mladega foruma SD
Kidričevo - kraj nesrečnega imena
Numerološka analiza pokaže, da ime Kidričevo vsebuje nesrečno število. In res!
Če prelistamo kratko zgodovino kraja, spoznamo, da v tem kraju skoraj ne beležimo srečnih dogodkov. Taborišča vseh vrst, postavljena od vojskovodij, revolucionarjev in tovarnarjev, kjer je smrt zelo blizu, so življenjska črta tega naselja. Pred nekaj leti pa je kraj le dobil svojo lokalno samoupravo. Toda tistih nekaj infrastrukturnih objektov, zgrajenih v zanosu priseljene generacije, je opustelo, ali pa so jih novi lastniki zaprli. Tako Kidričevo danes kaže bolj klavrno podobo razseljene človeške skupnosti. Obvladuje ga vaška politika in mentaliteta. Tako se zdi, da kraj nosi ime, kije spomenik preteklosti in trpki sedanjosti. Ta razmislek naj bo uvod v zapis o trenutnem dogajanju, ker le-topresega strpnost in toleranco.
Članki v časopisih, radio in sosedski pogovori so me napeljali, da stopim po sledi dogodkov okoli otroškega vrtca. Vr-
tec je namreč edina preostala ustanova javnega pomena, kije ljudem in otrokom prijazna, predvsem pa je ustvarjalna. V specifičnem okolju našega kraja je očitno moteča in jo je zato najbolje razgraditi.
Zapis hoje po sledi. Začne se s sanjami dveh svetnikov. Neki dan se odpravita k Osnovni šoli, da si ogledata prostor. Ugotavljata, da bi Občina lahko prihranila nekaj denarja, če bi na tej lokaciji zgradili nov otroški vrtec in skupno kuhinjo za šolo in vrtec. Pridruži se ravnatelj osnovne šole. Potem ko je po svoji volji (ali krivdi) ostal brez lastne kuhinje za osnovnošolce, je seveda pritegnil meditaciji. Po čudežu bo namreč kuhinja za otroški vrtec v njegovem okrilju in bo tudi kariera, za nekaj časa še, zagotovljena. Svetnika nato svoje sanje pripovedujeta županu, ostalim svetnikom in občinski upravi. Skupna ocena je, da je sanje mogoče uresničiti, s preostankom denarja pa zadostiti več drugim željam. Pri istem arhitektu, ki je že pred leti izdelal projektno dokumentacijo za prenovo starega vrtca na stari lokaciji (ta pa vključuje tudi kuhinjo za osnovno šolo!) so naročili, da skupni razmislek zariše. Narisano je pokazalo, da lahko manjši vrtec ob nižjem standardu
(še vedno pa v okvirjih normativov) občini prihrani nekaj denarja. Ali pa tudi ne! Bistvo je namreč drugje. Od prodaje zemljišča in stavbe starega vrtca in vrtcu prirejenega okolja je mogoče pridobiti veliko več denarja za izgradnjo vaških pločnikov.
Ko modruje veliko svetnikov, se ideje porajajo same po sebi. Ena od svetnic torej predlaga, da se otroška igrala iz sosednjega otroškega igrišča prenesejo na drugo lokacijo. Odbor za družbene dejavnosti tudi to idejo načeloma sprejme, ker se tako pridobi še več zemljišč za prodajo. Razvijajoča trgovina seveda rabi parkirne prostore.
Med ljudmi iz naselja tli, da gre pri tem za zavrženo ravnanje občine. Preproščina seveda ni kaznivo dejanje, korupcija pa je. To, da ima občina Kidričevo že izdelan in sprejet integralni razvojni program, očitno ne vedo, ne občinska uprava, ne svetniki in ne župan.
Preostane torej le sprememba imena kraja ali pa otroška prošnja, naj njihovi starši ne storijo neumnosti.
Vojteh Rajher Kidričevo, junij 2005
Od tod in tam
Sela • Zlata poroka zakoncev Avguštin
V maju sta se pred 50 leti v Voličini poročila Vladimir in Viktorija Avguštin, doma iz Sel v videmski občini. Ob visokem jubileju sta nazdravila v krogu družine in prijateljev, ob tej priložnosti pa prejela številne čestitke in dobre želje. Zlatoporočenca je v poročni dvorani v Vidmu poročil župan Friderik Bračič, cerkveni del poročnega slavja pa je bil v cerkvi na Selih. Zlati ženin Vladimir se je rodil 8. aprila 1931 na Ptuju, zlata nevesta Viktorija pa 23. januarja 1934 v Mariboru. Doma je iz Žikarc v Slovenskih goricah. Poročila sta se leta 1955 v Voličini, skupen dom pa sta si pozneje ustvarila na Selih. V zakonu sta se jima rodila hčerka Vladka in sin Viktor, ponosna pa sta na svojih pet vnukov. Viktorija je bila učiteljica na razredni stopnji. Najprej je poučevala v šoli v Stopercah, nato pa na podružnični šoli na Selih in se na tej šoli tudi upokojila. Vladimir pa je delal v KZ Dravsko polje. V prostem času ga je pot velikokrat popeljala v haloški vinograd, še danes pa je zelo aktiven v društvenem življenju svojega kraja in še posebej je zapisan gasilskemu društvu.
TM
Podvinci • Zlata poroka pri Florovih
Foto: Langerholc
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Terezija in Janez Flor iz Podvincev 119/a. Praznovala sta natanko 50 let po prvi poroki, ko sta se poročila 14. maja leta 1955 v Rogoznici. V zakonu so se jima rodili trije otroci, v jeseni življenja ju razveseljujejo trije vnuki. Zlata nevesta je bila gospodinja, zlati ženin delavec v lesni industriji. Osrečujejo ju drobne življenjske radosti in delo okrog hiše. Najbolj pa si želita, da bi še bila kolikor toliko zdrava, je v imenu obeh za Štajerski tednik povedal zlati ženin.
MG
Videm • Zlata poroka zakoncev Fideršek
Z nasmehom na obrazu sta si v soboto, 28. maja, natanko po petdesetih letih zakonske zveze, zlata prstana izmenjala zlatoporočenca Fideršek iz Tržca 34 v občini Videm. Slovesnost je v videmski poročni dvorani vodil župan Friderik Bračič, svatje pa so zlati par nato pospremili še v župnijsko cerkev sv. Vida, kjer je bil cerkveni obred zlate poroke. S pesmijo so ga spremljali tudi pevci videmskega cerkvenega pevskega zbora. Zlati ženin Anton se je rodil 14. januarja 1924 v Gru-škovju, zlata nevesta Ljudmila pa 17. septembra 1921 v Tržcu. Poročila sta se 28. maja 1955 v Vidmu. Skupen dom sta si zgradila v nevestinem rojstnem kraju Tržcu in tam jesen življenja uživata še danes. Njuno življenje je bilo razpeto med delom doma, kjer je za družino največ skrbela Ljudmila, in službo, saj je bil oče Anton zaposlen v nekdanjem TGA Kidričevo. V zakonu so se jima rodili trije otroci: hčerki Marija in Jožica ter sin Jože, z leti sta se razveselila tudi štirih vnukov: Mitja, Dušana, Tomaža in Žana, danes pa sta tudi že ponosna pradedek in prababica vnuka Nika.
TM
Foto: TM
Foto: TM
Meje • Srečanje članov rodbine Prašnički
165 Prasnlckljev se je srečalo
»Naš shod oziroma srečanje je namenjeno vsem, kl nosimo prllmek PraSnlCkl, pa tudl naSIm potomcem In ožjim sorodnikom. Mnogi med nami se dobro poznamo, ker so naši predniki skrbno negovali medsebojne sorodstvene vezi in so nas na ta način ozaveščall o tem, čigavi smo. Nikoli doslej pa ni bilo priložnosti, da bi se nas na enem mestu zbralo večje število,« je pred prvim velikim srečanjem povedal eden od organizatorjev, Martin Prašnički, kl je kar šest let iskal in zbiral rodoslovne podatke.
»V bazi podatkov sem našel kar nekaj tisoč oseb s tem priimkom. Ugotovljene so štiri glavne rodovine, ki imajo svoj dokazljiv izvor v žup-
niji Višnjica na Hrvaškem ob sami meji s Slovenijo. Iz ene teh rodovin izhajajo tudi Prašnički, ki so že sto petdeset let zasidrani v Medribniku v Ha-
lozah in so se razpršili po Sloveniji, od tod pa tudi v druge države. Potomce hrvaških in slovenskih rodovin najdemo danes še v Avstriji, Nemčiji,
Na prvem srečanju vseh članov rodbine, ki nosijo priimek Prašnički, se je zbralo več kot 160 ljudi iz več držav.
Jeruzalem • Prireditev Jeruzalem 2005
Italiji, na Švedskem, v Ameriki, Kanadi in v Avstraliji.«
Izvorno pa naj bi po besedah Martina izhajal priimek Prašnički iz Slovaške in Poljske.
Prašničkiji, bilo jih je preko 160, so se tako prvič našli vsi skupaj minulo nedeljo pri cerkvi sv. Florijana na Mejah: »To je lepo priznanje za vse nas, ki smo se dobrega pol leta trudili, da bi organizirali prireditev, na kateri državna meja ne bo imela drugega pomena, kot da bo stična točka za druženje ljudi z ene in druge strani. Upamo, da se bodo tu ponovno odkrila mnoga sorodstva, stkala pa se bodo gotovo tudi nova prijateljstva. Prišli so iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Avstrije in celo iz Švedske. Naši sorodniki iz Amerike in Avstralije pa se srečanja niso mogli udeležiti, so nam pa vsem skupaj poslali pozdrave,« je v veselem, družabnem vzdušju še povedal Martin Prašnički in dodal, da upa, da tovrstno srečanje ne bo prvo in zadnje, pač pa naj bi postalo tradicionalno.
SM
Vino - kultura - kullnarlka
Ob kozarcu vina pogovor steče lažje, ljudje se ob vinu radi družijo in ob njem se sklepajo prijateljstva, morda tudi poslovne povezave in zavezništva. Tako je bila zamišljena tudi prireditev Jeruzalem 2005, kl je potekala minulo soboto v zidanici Malek.
Prireditev se je pričela že 13. maja, ko je v degustacij-ski dvorani kleti Jeruzalem Ormož potekal predizbor vin, ki se bodo smela predstaviti na sami prireditvi. Komisija je izbirala med različnimi sortami in vini, od suhih pa vse
do ledenega vina, med belimi pa se je našel tudi kak rdeč vzorec. Tako kot za predizbor vin je tudi osrednji prireditvi gostoljubje nudila klet Jeruzalem Ormož, saj se je prireditev odvijala v zidanici Malek in šotoru pred njo. Rame ob
rami je trinajst vinarjev predstavilo svoja izbrana vina. Na prazniku vina, kulture in kulinarike so se predstavili Jeruzalem Ormož, Izletniško turistična kmetija Hlebec, Miro Vino, Emil Trop, Kmetija Janežič, Vino Kupljen, Dveri
V zidanici Malek je svoje vino predstavljalo trinajst domačih in tujih vinarjev.
Pax, Krainz, Saško Štampar, Vinarstvo Magdič Ljutomer, Turistična kmetija Puklavec in Klub Šipon. Gost dneva je bil letos vinar Krutzler iz Gra-diščanskega v Avstriji. Namen vinskega druženja je bil v povezovanju, promociji, izmenjavi izkušenj, mnenj z željo, da bi okrog imena Jeruzalem združili vinarske moči ljuto-mersko-ormoškega okoliša in tako okrepljeni lažje nastopali na tržišču. Za udeležence so pripravili tudi vinsko delavnico na temo Predikati, ki jo je vodila enologinja Andreja Brglez.
Kulinarični del prireditve so predstavljale tradicionalne prleške jedi, pripravila pa jih je gostilna Črni ribič. Z novimi domislicami, kako v kulinariki uporabiti okusno bučno olje in bučnice, se je predstavljala Oljarna Središče ob Dravi. Za kulturni del prireditve so s svojim programom poskrbeli člani skupine Kolektiv a propos. Na stojnicah pa so se predstavljali kmetija Belec, lončarstvo Zunec, založba Ro-kus in Terme Banovci. V nedeljo se je prireditev nadaljevala z dnevom odprtih vrat vseh sodelujočih vinarjev.
viki kiemenèiè ivanuša
Od tod in tam
Podgorci • Zlatoporočenca Hanželič
Nedavno sta z zlato poroko svojo zakonsko zaobljubo okronala zlatoporočenca Marija in Stanko Hanželič iz Podgorcev 96. Marija je bila rojena pri Petkovih v Podgorcih leta 1933, Stanko pa je luč sveta ugledal 1932. v Strjancih. Marija je kot mlado dekle šla služit za grunt, kot se je takrat reklo, k ostarelim ljudem, ki jih je oskrbovala. Bila je skrbna gospodinja in je skrbela za manjšo kmetijo. Stanko pa je bil dolgih 10 let na delu v Avstriji, nato pa še na Ptuju in v Ormožu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci in trije so se z njima lahko veselili življenjskega jubileja. Marta, Anica in Lenart se niso odselili daleč proč in lahko pogosto pridejo pogledat, kako gre staršema, ki sta na domačiji ostala sama. V veliko veselje so jima tudi štirje vnuki in prav toliko pravnukov. Cerkveni obred zlate poroke v Podgorcih je opravil Jožef Ši-poš, v ormoškem gradu pa še župan Vili Trofenik. Po svečanih obredih je sledil veseli del, na katerem sta zlatoporočenca tudi zaplesala.
vki
Ivanjkovci • Zlatoporočenca Ivančič
Z zlato poroko je bila blagoslovljena ljubezen Ivanke in Avgusta Ivančiča iz Ivanjkovec. Prvič sta si pred oltarjem zvestobo izrekla 12. februarja 1955 pri Veliki Nedelji, po pol stoletja pa sta obljubo obnovila v soboto, 21. maja. Ivanka, rojena Cvetko, je bila rojena 1933. na Lešniškem Vrhu, Avgust pa 1931 v Strezetini. Izučil se je za čevljarja, vendar se je zaposlil v sadjarstvu, kjer je delal do upokojitve. Ivanka je gospodinjila v domu, ki sta si ga s skupnimi močmi ustvarila. Dela je bilo dovolj, saj je hišo kmalu napolnil otroški smeh. V zakonu so se jima rodili sin Drago in hčerke Cvetka, Olga in Avguština. Otroci so odšli z doma, vendar se radi vračajo. Za veselje in zdravje zlatoporočencev pa skrbi devet vnukov in pet pravnukov. Cerkveni obred zlate poroke je opravil Janez Gorgner v cerkvi pri Svetinjah, v ormoškem gradu pa župan Vili Trofenik. Vesela družba sorodnikov in prijateljev se je z zlatoporočencema v dobrem vzdušju zadržala pozno v noč.
vki
Ormož • Razstava izdelkov iz šibja
Ormoška poslovalnica Zavarovalnice Maribor prireja v svojih poslovnih prostorih in izložbenih oknih občasne razstave predvsem domačih umetnikov. V petek so svečano odprli razstavo izdelkov iz šibja Franca Kosija, znanega izdelovalca košar in drugih izdelkov iz šibja. Njegovi izdelki so lepi na oko in zelo uporabni, nenehno pa preizkuša nove in nove izdelke, saj ga samo košare in košarice ne zadovoljujejo. Tako so na ogled pladnji, opletene steklenice, posodice za sol in poper ter še veliko drugega. Njegova najnovejša pogruntavščina so pleteni okvirji za slike s krajinskimi motivi. V kulturnem programu, kije spremljal otvoritev, so nastopili Žan Potočnik s harmoniko, Eva Frlež s krajšimi besedili ter člani PD Zrelo klasje z domačo pesmijo.
vki
Foto: SM
Foto: Zalar
Foto: VKl
Otok oljk, smokev ter predvsem lepih plaž
S Sončkom na Murter
Murter je največji otok v šibeni-škem okolišu, od kopnega pa ga loči le ozek kanal. Obdan je s številnimi peščenimi in prodnatimi plažami, med katerimi so najbolj znane Kosi-rina, Lovišče ter Slanica, ki velja za najlepšo plažo v okolici Šibenika. Večina otoka je porasla s stoletnimi oljkami in smokvami ter borovci.
Lastniki številnih otokov ^
Ker je zemlja na otoku slabo rodovitna, so bili prebivalci prisiljeni, da širijo svoja zemljišča drugam. V stoletjih so tako postali lastniki številnih otokov, med njimi večine otokov, ki jih danes štejemo h Kornatom. V lasti prebivalcev Murterja je skoraj vsak sedmi hrvaški otok. Povezanost z morjem pa je močno vplivala na življenje na otoku.
Štirje kraji - štiri zgodbe
Na otoku so štirje kraji, vsak s svojimi posebnostmi ^ Murter je
največji in najstarejši. Zelo dolgo je prevladovalo mnenje, da je njegovo ime povezano s smrtjo. Vendar je Murter svoje ime najverjetneje dobil po izdolbenem kamnitem koritu, ki je spadalo k preši za olje in se je imenovalo mortarium. To kaže na dolgo tradicijo gojenja oljk. V preteklosti naj bi tukaj gojili 170 000 oljk in iztisnili kar za 60 vagonov olja. Na mednarodni razstavi v francoskem Eiuxu, je leta 1913 olje z Murterja dobilo zlato medaljo za kvaliteto.
Tisno je nastalo na mestu, kjer se otok skoraj dotika kopnega. Po ozki ožini, široki le 6 metrov, je kraj dobil ime. V juliju in avgustu mestece oživi zaradi številnih prireditev v okviru Tišanjskega poletja. Staro jedro ima za mala dalmatinska mesta neobičajno prostrane trge, veliko zelenja ter dolgo mestno rivo. Za zadnjimi hišami starega jedra pa se začenja plaža, znana predvsem zaradi borovcev, ki na nekaterih mestih mečejo senco vse do roba morja. Sprehajališče ob obali je primerno za dolge sprehode, vse do sosednjega kraja - Jezera.
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Preostanek dneva sva izkoristila za pohajkovanje po ulicah in za ogledovanje življenja v ogromnih trgovskih centrih. Noč sva preživela v družbi hongkongških klatežev, na robu pokritega pločnika, ki naju je ščitil pred bližajočim se monsunom. Domorodci so bili ob prihodu dveh tujcev vidno zaskrbljeni za svoje urejeno kraljestvo časopisnega papirja in kartonastih škatel. Z revno pojavo, prtljago sva namreč pustila na Kitajskem, jim nisva vzbujala zaupanja. Njihova čista zunanjost in vdanost jutranji telovadbi je kazala, da so brezdomci bolj klateži iz prepričanja kot potrebe.
Naslednjega dne so naju presenetile obmejne težave. Hongkonški carinik je bil z odgovorom, da sva noč preživela v opazovanju nočnega življenja, popolnoma zadovoljen.
»Križev pot« pa se je začel na kitajski strani. Naivno sva mislila, da nama kitajska viza omogoča neomejeno sprehajanje preko meje. Poševno-oki sobesedniki tega niso hoteli razumeti. Navkljub klimatskim napravam mi je postalo vroče. Pošiljali so naju od najnižjega carinskega uradnika pa vse do komandanta obmejnega prehoda, na katerem se je trlo ljudi. Po šesturnem prerekanju, dopovedovanju in telefoniranju se je zaplet srečno končal. Dobila sva nove vize.
Fantastična pokrajina
V guilinsko pokrajino sva pripotovala iz Cantona. Najprej z ladjo po reki Xi Jiang do mesta Wozhua, nato pa z avtobusom čez drn in strn. Smer potovanja sva izbrala po na-
Zaradi številnih »jezer«, ki nastajajo v jesenskem in zimskem času, ko se velike količine dežja zlivajo v številne vdolbine, je svoje ime dobilo naselje Jezera. Prebivalci kraja se ukvarjajo predvsem z ribolovom. Tako lahko v večernih urah še vedno od ribičev dobite sveže ribe, lignje, škampe ali školjke.
Betina velja zaradi svojega položaja in ohranjene arhitekture za eno najlepših mestec na Jadranu. Sicer je zelo znana zaradi dolge tradicije ladjedelništva, ki se je ohranilo vse do danes.
Sončkov klub
Že tretje leto v agenciji Sonček pripravljamo aktivne počitnice na Mur-terju, in sicer v hotelu Borovnik v Tis-nem. Hotel ima bogato zgodovino, saj je bil zgrajen že leta 1923. Danes je to sodoben hotel, kjer gostitelji ne skrivajo svoje dalmatinske gostoljubnosti. Ob bazenu je v hotelu tudi poseben kotiček za otroke, kjer se lahko igrajo ali gledajo risanke - tudi v slovenskem jeziku. Zanimive dejavnosti
svetu sostanovalcev hotela. Najprej sva se ustavila v vasi Yangsho.
»Fantastični vrhovi se vzdigujejo kot jaspisov gozd in modre vode valovijo kakor svilene zavese,« prepeva hvalnica prelepi deželi riževih polj, iz katerih se dvigujejo stožčasti griči nenavadnih oblik. Toplo podnebje in obilica vode sta poslikala pokrajino, nezemeljskih oblik, z žlahtnim zelenilom, pašo za oči in dušo. A ni lepo samo površje. Kraški svet skriva v drobovju številna brezna in jame, ki so jih pred nedavnim raziskovali slovenski jamarji. Dvodnevno ogledovanje riževih polj, opazovanje ribarjenja s kormorani na modri reki Li, sanjarjenja ob sončnih zahodih so bili zame, po napornem potovanju, dobrodošla sprostitev. Na majhnem območju sva opazovala vsa obdobja rasti riža; od priprave zemlje, sejanja, namakanja, žetve, mlačve in sušenja. V vaseh sem dobil občutek, da ljudje živijo bogatejše in srečnejše življenje kot njihovi sotrpini v mestih, čeprav je oblast v preteklosti s kmetijstvom grobo eksperimentirala. O tem pričajo opuščene zgradbe kolhozov.
Janez Jaklič Nadaljevanje prihodnjič
za otroke se bodo odvijale tudi v okviru mini kluba, pod vodstvom naše animatorke. Otok lahko prekolesari-te ali raziščete s skuterjem, za tiste, ki raje raziskujete s čolni, pa so na voljo tudi čolni na motor in vesla. Uporaba koles, skuterja in čolnov je za goste Sončkovega kluba brezplačna.
Zakaj na Murter?
Številni zalivi, peščene in prodnate plaže so pravi kraj za poletni oddih, ki ga lahko popestrite z ribjim večerom v Jezerih, zabavo v Tisnem, sprehodom po romantični Betini ali Murterju. Otok je tudi izredno dobro
izhodišče za izlete na Kornate, saj jih domačini, ki so večinski lastniki otokov, izredno dobro poznajo. Prav tako so blizu ogleda vredni slapovi Krke ter srednjeveški Šibenik.
Vaše počitnice bodo zaradi raznolike vsebine Sončkovega kluba, dopolnjene z zanimivimi fakultativnimi izleti, prav gotovo nekaj posebnega. Vabimo vas, da se oglasite v kateri izmed naših poslovalnic v Mariboru, Celju, na Ptuju, Ljubljani, Novem mestu ali Murski Soboti, ali pokličete klicni center na telefonsko številko 02/220 80 32.
PR
Foto: Janez Jaklič
Hidroelektrarna "Tri soteske" bo zgornji tok Dolge reke za vedno spremenila, nekateri pravijo uničila.
Mala Nedelja • Turistična kmetija
Poleg prleške hrane tudi prenočišča
Lansko leto je ljutomersko podjetje Segrap odprlo prenovljeno termalno kopališče Bioterme v Moravcih pri Mali Nedelji v občini Ljutomer, želja direktorja tega podjetja Mirana Blagoviča pa je bila, da se v neposredni bližini kopališča čimprej odpre čimveč sobodajalcev in ponudnikov turističnih storitev.
Družina Žinko se je tako odločila, da v Moravcih prenovi hišo iz sredine 19. stoletja in uredi turistično kmetijo. Okrog tri kilometre od Bio-term, 18 kilometrov od Ljutomera ter 19 kilometrov od Ptuja so tako svojemu namenu predali kmetijo, ki sprejme do 175 gostov, sodobno opremljene pa imajo tudi tri dvoposteljne sobe. Gostom bodo ponudili tradicionalne prleške specialitete, kot so meso in zaseka iz tunke, domači kruh in vino z bližnjih vinogradov, kmetija Žinkovih pa je odpr-
ta vsak dan. Mimo vodi tudi Gross-mannova kolesarska pot, ki je dobila ime po dr. Karlu Grossmannu, domačinu iz sosednjih Drakovcev. Grossmann je natanko pred 100 leti posnel prvi slovenski film, Žinkovi pa so eno izmed sob v svoji kmetiji posvetili prav Grossmannu. Obiskovalci si lahko v tej sobi ogledajo vse tri ohranjene Grossmannove filme, na stenah pa so predstavljene tudi nekatere fotografije iz časa tega velikega Prleka.
MŠ
Grossmannov kotiček v turistični kmetiji Zinko.
Sonîkov klub v KLEKU
2* apartmaji, animacija, brezplačno za otroka do 12 let
od11.6./7D/POL 29.900
MAKARSKA RIVIERA
3* Pavić, sonínik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta 18.6. - 2.7/7D/NZ 32.900
Sonikov klub na MURTERJU
3* Borovnik, izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let
od11.6/7D/POL od 39.900
Sončkov klub v ČRNI GORI
2» Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.)
i8.6y7D/POL 39.900
Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv
4-dnevno avtobusno potepanje, slovensko vodenje
23.674D/POL 42.900
Sončkov klub v PORTOROŽU
3* Lucija, izleti, animacija, brezplačno za otroka do 12 let od 25.6y5D/POL od 46.900 16.6./7D/POL
GRČIJA, Kreta	TURČIJA, Alanija
3* Vergas beach, letalo iz U, brezp.	3* Hatipoglu, letalo iz U,
parkiranje (14D samo 105.900)	brezplačno parkiranje
18.6./7D/POL 59.900	19.6y7D/POL 88.000
ŠPANIJA, Mallorca	Sonikov klub na KRFU
3* Alejandria, letalo iz U, brezplačno 3* Oasis, cena velja za dve osebi,
parkiranje (14D od 102.900)	doplačilo za klub 14.900 SIT/os.
69.900 3.,ii.,i8.7./ioD/NZ 99.900
SONČEK
TUI potovalni centar Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchak.cam Worldof TUI
Kuharski nasveti
Češnje
Ko češnja razvije svoje razkošne bele cvetove, je res pomlad, poleti pa češnje naznanijo začetek sezone domačega sadja. Domovina češenj sega od Turčije do zahodne Sibirije. Ta rdeč sadež so od mlajše kamene dobe poznali skoraj po vsej Evropi. Rdeče, rumene, črnein še marsikakšne te dni že vabijo na svojo gostijo. Češnje se uvrščajo med občutljivo sadje in niso primerne za pogosto presipavanje. Pri obiranju pazimo, da nabiramo res zrele plodove, saj po obiranju ne zorijo več in ne dosegajo tipičnega okusa.
Pri nakupu izbiramo sladke, okusne, čvrste, svetleče plodove, ki nimajo uvelih pecljev. Za dan ali dva jih lahko shranimo v hladilnik. Če jih imamo preveč, jih izkoščičimo in shranimo v zamrzovalno skrinjo ali posušimo. Češnje brez koščic se pri zmerni temperaturi posušijo v enem do dveh dneh. Suhe češnje pridejo še kako prav pozimi, ko jih namočimo v topli vodi, oziroma uporabimo za kompote ali slaščice.
Glede hranilne vrednosti so češnje cenjene zaradi sladkorjev in mineralnih snovi, saj zraven kalija, kalcija, magnezija in fosforja vsebujejo še nekaj železa, od vitaminov pa v češnjah najdemo precej vitamina C in nekatere vitamine B-kompleksa, še posebej veliko vitamina B2. Zraven tega uživanje presnih češenj ugodno vpliva na delovanje prebavil in pospešujejo izločanje toksinov iz vsega telesa. Zraven tega je češnja vsestranska rastlina. Iz češnjevih pecljev si lahko pripravljamo tudi čaje. Češnje imajo po večini meso od svetlo rume-
Mokri smrček
Ciste
ne do rumene barve, ki je lahko sladko ali grenko, v zrelosti pa redkokdaj kislo.
Sorte češenj razlikujemo tudi po teži plodov, ki znaša od 4 grame pri najzgodnejših sortah do 10 gramov pri poznejših sortah češenj. Zgodnje sorte imajo mehko meso in jih imenujemo srčike. Pozne sorte imajo čvrsto meso in jih imenujemo hrustavke. Tako v kuhinji mehke sorte pogosto skupaj z drugim sadjem skuhamo v manjši količini vina ali druge aromatične tekočine ter jih pretlačimo in tako uporabimo kot sadno omako. Lahko pripravimo kislo slano omako, ki jo ponudimo zraven mesa, in sladko, ki jo ponudimo zraven bi-skvitnih slaščic ali sladoleda.
Češnje še vedno najpogosteje uporabimo za pripravo slaščic, češnjevih sokov in sirupov; v kombinaciji s sadjem, ki vsebuje veliko pekti-na, pa iz njih pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. Vedno bolj priljubljeno pa je tudi češnjevo vino. Češnje pogosto ponudimo tudi s sladoledom, najbolje je, da jih najprej flambiramo v sladkorju in poljubnem likerju, lahko pa jih ponudimo in pripravimo tudi z mesnimi jedmi. Tako jih v Franciji pripravlja-
Vprašanje bralca Egona iz okolice Ptuja: Doma imamo psa mešanca starega 7 let. Večkrat se mu na koži pod uhljem naredi prozoren mehur, velikosti oreha, poln tekočine. Ker psa moti, se neprestano praska in ga tudi predre. Iz tvorbe se pocedi prozorna tekočina. Zanima me, zakaj se mu po določenem času "mehur "spet napolni s tekočino in kako odpraviti neprijetnost, ki žival očitno moti.
jo z raco in drugo perutnino, v Avstriji pa v tem času pripravljajo češnjeve pite in zavitke. Tudi pri nas pogosto pripravimo češnjev zavitke, pite, kupe, sladke omake, bi-skvitne rezine, torte, pudinge, narastke in podobne jedi. Češnje se po okusu ujemajo tudi s skuto, sladko in kislo smetano ter tako lahko pripravimo tudi številne sladice, ko med sabo mešamo skuto in češnje.
Zelo znana in cenjena jed je tudi češnjev puding, ki ga pripravimo tako, da namočimo 10 dekagramov belega kruha skupaj skorjo. Lahko namočimo samo skorje belega kruha. Ko se kruh zmehča, tekočino odlijemo in ga pretlačimo skozi cedilko. Posebej penasto umešamo 8 dekagramov surovega masla in mu dodamo kruh. Nato dodamo en vaniljev sladkor in enega za drugim med mešanjem dodamo tri rumenjake. Posebej skuhamo 40 dekagramov češenj, ki smo jim že pred kuhanjem odstranili koščice. Kuhane odcedimo, ohladimo in jih dodamo k masi. Pred tem jih lahko odišavimo s poljubnim sadnim likerjem. Posebej stepemo tri beljake in 10 dekagramov sladkorja v trdi sneg ter ga s kuhalnico primešamo k masi. Model za šar-kelj dobro namažemo z mas-
Odgovor: Tvorbo, ki ste jo opisali in nastane brez vidnega vzroka, bi lahko obravnavali v kompleksu t. i. kožnih novotvorb, cist oz. psevdocist. Gre za vrečaste ali okrogle votline, ki jih obdaja različno debela kapsula (so prozorne), napolnjene s tekočo, sluzasto ali kašasto vsebino. Ciste rastejo počasi, niso boleče in so tudi sicer brez vnetnih znamenj. Pojavljajo se pri vseh vrstah domačih živali, najpogosteje v koži oz. podkožju. Po nastan-


lom, potresemo z drobtinami in vanj vsujemo pripravljeno maso. Surova zmes naj sega do Vi modela. Nato model pokrijemo z alu folijo in ga postavimo v pekač z vročo vodo in v pečici kuhamo 35 do 40 minut. Kuhamo tako, da voda v pečici ne zavre. Kuhani puding sipamo na ploščo in ga prelijemo s češnjevo omako in potresemo s poljubnim lupinastim sadjem in okrasimo s smetano.
Za model lahko uporabimo tudi čajne skodelice, ki jih prav tako polnimo do V in preden maso nadevamo v skodelice, jih dobro namažemo z maslom in potresemo z drobtinami. Tako pripravimo puding porcijsko in ga prav tako prelijemo s češnjevo omako in okrasimo s smetano. Češnjevo omako pripravimo tako, da češnjam odstranimo koščice in jih razpolovimo. V lonec prilijemo manjšo količino vode in dodamo sladkor ter kuhamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato dodamo češnje in jih med kuhanjem večkrat premešamo. Ko se češnje zmehčajo, jih po želji pretlačimo, po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Omako lahko po želji izboljšamo tudi z nekaj kapljicami kirscha.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-tednik.si.
ku so lahko epitelne, retencij-ske, eksudativne, parazitarne in degenerativne.
Pri psu pogosto srečamo kožne ciste ter retencijsko slinsko cisto pod jezikom. Edina učinkovita terapija, ki bi preprečila ponovno nastajanje omenjene kožne novotvorbe pri vašem psu, je operativna, zato je smiselno, da obiščete svojega veterinarja, ki bo žival pregledal in ji ustrezno pomagal.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v poletju
Mesec rožnik, najlepši in najprijetnejši poletni čas, mesec najkrajših noči, v katerih se vrtno rastje po večernem sončnem zatonu le za trenutek ohladi in osveži, ob jutranjem svitu pa ga ponovno zajame sončna sinjina in toplota, ko v dolgih poletnih dneh barvito cvetje omamno diši, že prvo sadje zori, vrtne gredice z zelenjavo, trate pa v zeleno odenejo vrtno naravo.
V SADNEM VRTU so pri drevninah v tem letnem času najbolj opazne pomanjkljivosti in napake, ki smo jih storili pri vzgoji, obdelavi, prehrani in negi sadnih rastlin. Sadno drevje preživlja v vsakem od letnih časov, z razliko od drugih poljedelskih in vrtnih kultur, le njemu svojstveno: pozimi prezimuje, med tem pa se vrši presnova rastlinskih sokov za začetek nove vegetacije, spomladi se prebuja iz zimskega mirovanja, vzbrsti, ozeleni in zacveti, poleti raste in se razvija, da v jeseni dozore plodovi in zaključi vegetacijo.
Sadno drevje je ne glede vrste in sorte ter njihov čas dozorevanja plodov v mesecu juniju doseglo vrhunec vegetacijskega obdobja, ko se na njem opazi vpliv vseh rastnih dejavnikov - od talnih, vremenskih, genetskih do vzgoje, obdelave, nege, prehrane in varstva. Postojimo v tem času ob vsakem drevesu in presodimo njegovo stanje glede na dosedanje rastne in razvojne razmere in potrebne odločitve pri nadaljnjih opravilih in negi. Za sadno drevo, ki pri nekaterih sadnih vrstah živi dolgo dobo na istem rastišču, je najpomembnejše z rednimi opravili skozi vso leto in skozi vso življenjsko dobo drevesa vzdrževati ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Med zelenimi opravili, ki spadajo v vrh ravnovesja med rastjo in rodnostjo, je v tem času začetek zelene rezi, s katero lahko v precejšnji meri vplivamo na zadrževanje ali pospeševaje rasti in redčenje plodov v drevesih, ki so si zavezala preobilen rod, da bi dreves ne izčrpala. Prebujno rast mladik zaustavimo s upogibanjem, prešibko pa pospešimo z izrezovanjem slabih. V juniju drevo opravi naravno trebljenje plodov, ko odvrže odvečne plodiče, ki jih ne bo v stanju dorasti. Trebljenje je lahko vsled suše, bolezni in škodljivcev, pomanjkanja hranil, odvisno pa je še od mnogih naravnih dejavnikov. Po naravnem trebljenju opravimo po potrebi še ročno, pri čemer upoštevamo, da je za prehrano enega plodu potrebnih 15 do 20 listov in da
naj bi plodovi bili čimbolj enakomerno razporejeni po rodni veji na 10 do 15 cm ter da na zasenčenih vejah močneje redčimo kot na osvetljenem delu drevesne krošnje.
V OKRASNEM VRTU se pokaže potreba po vzgojni rezi in oblikovanju večine vrst okrasnih drevnin in grmovnic šele nekaj let po sajenju, ko se preveč razrastejo ali pa je pričelo pešati ravnovesje med rastjo in vsakoletno tvorbo cvetnega nastavka, ko se jim spreminja oblika in ko se pri-čno preoblikovati ali odmirati ogrodne veje. Zimsko rez opravimo tistim vrstam okrasnih drevnin, ki zacveto v poletju in jeseni, spomladi cvetoče pa oblikujemo in režemo v zeleno, ko odcveto. Okrasne jablane, češnje, kutine, španski bezeg, forzicije, nekatere vrste rododendronov, češmin, dren in nekatere druge so za letos že odcvetele in čas je, da jim opravimo vzgojno, pomlajevalno in oblikovalno zeleno rez. Pri rezi ločimo okrasne drevnine, ki cveto le na mladih novih poganjkih, izrastkih iz starih ali le na večletnih brstikah.
NA ZELENJAVNEM VRTU se na prehodu v poletje prične druga setev in saditev vrtnin za pozno poletno in jesensko uporabo. Na izpraznjene gredice ali njihove dele sejemo blitvo, radič, endivijo, poletne sorte solat, presajamo vse vrste kapusnic, jajčevce, paprike, paradižnik in sadimo kumare, bučke in druge plodovke, za jesensko uporabo pa že sejemo rdečo peso, korenje in podzemno kolerabo. Krompir osipljemo, plodovke pa plitvo okoplje-mo, ob znakih venenja pa jih zalivamo.
Miran Glušič, ing. agr.
10-Petek	11-Sobota	12-Nedelja	13-Ponedeljek #
14-Torek #	15-Sreda	16-Četrtek	
Neizogiben dotik dna - 1
Inštitut za razvoj menedžmen-ta IMD iz Lozane vsako leto maja objavi poročilo o mednarodni konkurenčnosti 60 razvitih držav Rezultati so za Slovenijo skrb zbujajoči, saj je na lestvici konkurenčnosti nazadovala že četrtič zapored; leta 2002 je zasedala 35. mesto, 2003. leta je zdrsnila na 40. mesto, lani na 45., letos pa se je spustila na doslej najnižje 52. mesto. Cilj teh raziskav je ugotoviti kakovost okolja in investicijsko privlačnost posamezne države oz. ugotoviti, katera država ponuja domačim in tujim poslovnežem najugodnejše investicijske priložnosti za poslovni uspeh podjetja.
Od leta 2000 veljajo za investicijsko najprivlačnejše države ZDA. Sledita jim Hongkong in Singapur. Med prvimi desetimi so še Islandija, Kanada, Finska, Danska, Švica, Avstralija in Luksemburg. Irska, po kateri se tako radi zgledujemo, je na 12. mestu. Ni kaj! Kot lahko zasledimo, je na zelo visokem sedmem mestu Danska, ki naši vladi »koristi« kot idealni primer tržno-socialne države. Med vsemi anketiranimi državami je Slovenija zadnje 60. mesto zasedla kar v šestih kategorijah, in sicer zaradi:
1.	pomanjkanja izobraženega inženirskega kadra,
2.	zaprtosti nacionalne kulture do tujih idej,
3.	neučinkovitosti nadzornih svetov menedžerskih uprav,
4.	visoki realni obdavčitvi osebnih prejemkov, ki odvrača ljudi od dela in napredovanja - za opravljeno delo državi namenimo 46,9 odstotka ali preračunano v dneve - za državo delamo točno 152 dni, 22 ur in 12 minut -153 dni. Šele s 1. junijem začnemo delati samo za sebe. Irci - spet oni - dobijo 42 odstotkov več denarja na tekoči račun ali preračunano v dneve, za državo delajo le do 18. aprila - 110 dni. V ZDA zaposleni npr. delajo do 1. aprila, v Mehiki pa samo do 11. marca. Za pokojnine npr. v Sloveniji delamo 62 dni 7 ur in 32 minut. Zanimivost je tudi ta, da država vsako leto pobere manj denarja, kot ga zapravi in zato moramo delati še dobrih 5 dni, da lahko plačamo obresti za javni dolg. Se pravi - še pet dni tlake za puf, ki ga ustvari država. Slovenija tako med zadnjimi bolj razvitimi državami praznuje dan davčne svobode - ta je 1. junija 2005. Torej, če ste mislili, da ima le kapital motiv za beg iz naše države, se motite. In mogoče se število državljanov ne povečuje tudi zato, ker se vsako leto skupina pogumnih, ki je izgubila zaupanje v pokojninski sistem, odloči, da za svoje delo ne bo le polovično plačana,
5.	pomanjkljivem prenosu znanja univerz v gospodarstvo in
6.	nevarnosti prenosa raziskoval-no-razvojnih zmogljivosti v tujino.
Na predzadnje 59. mesto smo se uvrstili na področju:
7.	neprivlačnih investicijskih spodbud za tuje vlagatelje,
8.	zapletenosti poslovanja,
9.	nespodbudne zakonodaje na področju tehnološkega razvoja in
10.	po visokošolskem izobraževalnem sistemu, ki ne zadovoljuje potreb konkurenčnega gospodarstva.
Nečastno 58. mesto smo dosegli
pri:
11.	velikih sistemskih ovirah za ustanavljanje podjetij,
12.	zakonski zaščiti brezposelnih, ki ne spodbuja ljudi k iskanju dela,
13.	neprivlačnosti poslovnega okolja, ki ne podpira razvoja in uporabe tehnologije za potrebe gospodarstva.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Prejeli smo
Sonce in sončenje -nujno za zdravje človeka
Na našem planetu je vir življenja sonce; oskrbuje nas s toploto, hkrati pa zagotavlja pogoje za normalno prehranjevanje v življenju rastlin in živali. Je enako pomembno za rastočega otroka kot za rastočo rastlino. Če rastlini odtegnemo sončne žarke, izgubi vso svojo obliko, njena barva postane manj prepoznavna oziroma bela; rastlina postane slabotna in povešena; prav kakor otrok, ki odklanja sončenje, postane bled, anemičen, slaboten in se slabo razvija. "Sončenje je za nas pomembnejše v času našega razvoja, rasti kot kasneje v življenju, vendar je pomembno v vseh obdobjih," pravi dr. medicine Herbert M. Shelton.
Skozi ves nezabeležen in zabeležen čas prazgodovine so naši davni predniki ves čas svojega življenja bili izpostavljeni blagodejnosti sončnih žarkov, kadar so iskali hrano, se zabavali, igrali, počivali in preživljali popolnoma naravni del življenja. Obstajali - živeli so brez oblek, zato jih je sonce lahko objemalo ves čas
-	bili so bitja narave v pravem pomenu besede.
Denis Nelson in Marti Fry sta v Učbenikih zapisala, kako neverjetno pozitivno vpliva sonce na moč telesa, vključujoč mišice in živce tudi pri treningu, kar so vedeli že v času Herodota in Filustrata; v tem obdobju so olimpijski atleti v stari Grčiji zelo, zelo koristili moč sončnih žarkov. Seveda pa so pozitivni rezultati sončenja zabeleženi že pri starodavnejših civilizacijah, kitajski, babilonski, egipčanski, grški, kasneje tudi rimski.
Rastline in živali najbolje koristijo obilje moči sonca in dosegajo najvišjo obliko na območju ekvatorja, kjer so sončni žarki najmočnejši, medtem ko tam, kjer so noči daljše, zimski meseci daljši
-	kar seveda pomeni manj sonca - življenje beleži vsem organizmom revnejši razvoj in obliko ali odsotnost obojega. Sončna svetloba je torej nujen hranilni faktor tako za rastline kot za živali in človeka.
Dr. Medicine Trall je pri svojih poskusih z živalmi ugotovil, da se proces metamorfoze zaključi v obdobju,
ko živali prepreči dostop do sončne energije - svetlobe; popolna odsotnost svetlobe povzroči slepoto, včasih celo nerazvitost oči.
Sončenje omogoča živalskemu (seveda tudi človeškemu) telesu asimilirati kalcij s pomočjo vitamina D, za tvorbo močnih in zdravih kosti ter zob. Brez vitamina D telo kalcija ne more vgraditi; sončenje vpliva na mišice, njihov obseg in kvaliteto in izboljša kontrakcijsko moč ob izboljšanju stanja celotnega telesa, vključujoč živce, ki kontrolirajo mišice. Gre torej za izboljšanje zdravja, vitalnosti in lepote telesa, izboljšanje spanja, dihanja, normalizacije krvnega tlaka; je tudi najboljša kozmetika, saj pomaga telesu na nežen način odpraviti gube, povečati moč in tonus, barvo kože in hkrati zagotoviti blago, nežno tkivo in vsesplošno lepoto. Pri noseči materi in njenem še nerojenem otroku so koristi ob sončenju največje v času razvoja in hitre rasti tkiva otroka; sonce torej ob izboljšanju vsesplošnega zdravja in vitalnosti izboljšuje tudi kostni razvoj otroka in pomaga ustvarjati normalno alkalnost materine-njune krvi. Prav tako izboljša kvaliteto materinega mleka.
Sončenje je izredno koristno v primeru neaktivnosti žlez z notranjim izločanjem (ugotovitve starodavnih Kitajcev že pred več tisočletji), nepravilnosti pri ovulacijah, pubertetniških težavah in impotenci, pri odpravljanju
aken in psoriaze.
Potemnelost kože oziroma zagorelost je seveda lepotna posledica sončenja. Prav tako kot se formirata klorofil in ksantofil, kadar je rastlina izpostavljena vplivom sončnih žarkov, tako se pri ljudeh nabira rjavi pigment, imenovan melanin. Te pigmentne snovi absorbirajo vidne in ultravijolične sončne žarke in jih pretvorijo v žarke z manj energije, znižajo njihove vibracije in jih nato »spustijo« v globlje celice epidermisa. Seveda moramo razumeti, da sončni žarki ne proizvajajo pigmenta, le sprožijo njegovo formiranje; pigmentacija je torej fiziološki proces, kjer se v telesu producira pigment iz elementov hrane in drugih depozitnih snovi v koži, kjer so se nabrale v obdobju življenja.
Tako imenovane sončne kopeli igrajo vitalno vlogo v procesu človeškega prehranjevanja. Čeprav dermatološke akademije in proizvajalci "kozmetike", z njimi pa tudi mogočni medicinski establiš-ment po vsem svetu svarijo pred sončenjem.
Nobenega vzroka ni za preplah! Sonce po njihovem mnenju povzroča kožnega raka, vendar vzrok NI sonce, vzrok je z usedlinami preobremenjeno telo, kar je posledica prehranjevanja z mrtvo, termično obdelano, procesirano hrano - meščanski način prehranjevanja in prehranjevanje s hrano živalskega izvora (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni iz-
Duševno zdravje
Resnica je najboljša
Terezija Je vdova, ki že nekaj let skrbi za nepokretnega starejšega moškega. Ta ji je pred kratkim izpovedal ljubezen, ona pa se je že pred leti zatrdno odločila, da v njenem življenju ne bo več moškega. Ne bi rada žalila njegovih čustev, ne ve pa, kako ravnati.
V življenju je osnova za dobro partnersko zvezo medsebojna ljubezen. Terezija ljubezenskih čustev do moškega, ki ga neguje, ne čuti. Vemo, da ljudje, če do nekoga nekaj čutimo, boleče sprejemamo zavrnitve, toda življenje je pač takšno.
Terezija bo morala svojemu negovancu povedati brezkompromisno resnico. Povedati mu bo morala, da ga sicer ceni in spoštuje, toda ničesar ne čuti do njega v smislu ljubezni in da jo mora tudi on razumeti, da je njun odnos lahko samo takšen, kot je bil do sedaj.
Če on tega ne bo hotel sprejeti in jo bo stalno postavljal v neugoden položaj, bo morala premisliti, ali je še pripravljena skrbeti zanj ali ne.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Foto: JS
delki - tudi toliko prehvalje-ne bakteriološke kulture, ki jih tako intenzivno oglašujejo preko vseh medijev, in jajca), torej ravno tiste vrste hrane, ki jih "stroka" opredeljuje kot "normalne" in nujno potrebne za rast, razvoj otrok in mladostnikov in zdravje odraslih ljudi! Če pa že omenjajo sončenje za zelo kratek čas, potem naj bi uporabljali samo njihove kozmetične izdelke, medicinski establišment pa priporoča izdelke, izdelane v farmacevtskih laboratorijih, z močnim zaščitnim faktorjem, ki naj bi ščitili pred UV žarki. Tem strokovnjakom se pridružujejo tudi izdelovalci sončnih očal in oblikovalci le teh seveda, pri katerih poudarjajo zaščito pred UV žarki, kot da je to nekaj zares posebnega. Že v osnovni šoli so nas naučili, da celo navadno okensko steklo preprečuje vstop UV žarkom, zato ne po-rjavite, če sedite za okenskim steklom. Vsem tem gre le za velik posel, nič drugega _ za denar naivnih ljudi.
Spremenite svoj življenjski slog in z njim prehranjevalne navade tako, da boste začeli uživati hrano, za katero smo ljudje biološko prilagojeni, hrano, ki daje telesu optimalni izkoristek ob minimalni izgubi ob presnavljanju, in ta hrana je: sveže, surovo, presno, zrelo sadje, nekaj sveže zelenjave, orehi, lešniki, oreški, semena, morda tu in tam nekaj poganjkov. V dnevno življenje vpeljite slog naravnega zdravja - naravne higiene: dovolj počitka, dovolj spanja, meditacijo, fizične aktivnosti - treninga, branja primerne literature, poslušanje glasbe, ki vas navdušuje, ljubezni in spolnosti, prijateljujte z ljudmi, ki so tega vredni (ne družite se z ljudmi, ki vsakih nekaj ur spremenijo svoje dane besede, obljube); pojdite na sonce, z optimalno hrano hranjeno telo vam bo nudilo maksimalno energijo za doseganje maksimalnih rezultatov, uspeha, radosti, srečo, uživanje in ljubezen, (ne imaginarno - resnično!) in zagotovo ne boste nikoli zboleli za rakom ali kakršno koli drugo obliko bolezni.
Alois Kolar, praktik & svetovalec naravnega zdravja
Krvodajalci
9. maj - David Ozmec, Mihov-ci 10/a; Anita Cvetko, Sodinci 24; Miroslav Šindler, Velika Nedelja 2/b; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Rajko Jaklin, Rabelčja vas 23/e, Ptuj; Sonja Winkler, Ormoška 41, Ptuj; Franc Križ-njak, Brezovec 22; Marija Koled-nik, Pacinje 5/a; Martin Cafuta, Gorca 69; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Ivan Sa-gadin, Cirkovce 59/b; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Boštjan Kolednik, Brezovec 94; Marijan Milinović, Cirkovce 49/a; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Ne-deljka Bušnja, Žmaučeva 4/c, Maribor; Mirko Krajnc, Sovjak 9; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Zinka Cestnik, Zg. Hajdina 98; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Marjana Kmetec, Soviče 17; Roman Skuber, Lancova vas 6.
12. maj - Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Verica Emeršič, Mezgovci 3; Srečko Kuzminski, Stojnci 143; Ksenja Samoljenko, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Bogdan Gaj-ser, Mezgovci 40; Irena Kukec, Mala vas pri Markovcih 27; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Tomaž Janc, Starše 77/h; Albert Bezjak, Rogaška c. 51, Ptuj; Marinka Vogrin, Dornava 92/b; Marija Jakolič, Mestni Vrh 22; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Mateja Purg, Vareja 1; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Mitja Miklošič, Cesta 8 avgusta 2, Ptuj; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Frančiška Novak, Na postajo 59, Ptuj; Denis Fekonja, Mladinska 18, Gornja Radgona; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Nataša Slodnjak, Gajzerjeva 23, Ptuj; Drago Kocjan, Zg. Duplek 86/h.
16. maj - Franc Kokot, Tibolci 39; Karmen Mar Licul, Sp. Korena 33; Venčeslav Trafela, Videm pri Ptuju 5/a; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Franci Cafuta, For-min 46; Martin Novak, Cirkovce 49/a; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Renato Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Robert Letonja, Pot k Jelšam 9, Hoče; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj.
Info
Glasbene novice
2. julij bo poseben dan! Zakaj? Bob Geldof je idejni vodja novega megalomanskega koncertnega dogodka Live 8. Gre za pet istočasnih koncertov, ki se bodo odvijali v Londonu, Philladelphiji, Parizu, Berlinu in Rimu. Na njih bodo nastopili največji svetovni zvezdniki in to bo največji skupni koncert po Live Aidu leta 1985. Osnovni namen je, da bi najbolj razvite države odpisale dolg državam tretjega sveta in bi jim tudi namenili več denarja za njihov razvoj v prihodnje.
Kanadska diva SHANIA TWAIN si je z možem, priznanim glasbenikom inproducentom Johnom Langem, vzela kar leto dni dopusta. Mislim, da je to prava poteza, da si napolni baterije, medtem pa je na tržišču pustila album Greatest Hits. Z njega smo že lahko uživali in plesali ob novem hitu Party For Two, medtem ko je naslov njenega novega nevsakdanjega komada I AIN'T NO QUITTER (***). Nevsakdanja je povezava med countryjem in popom.
Britanski band DURAN DURAN seje lani zmagovalno vrnil na sceno z uspešnico Sunrise in dobrim albumom Astronaut. Stari mački v komadu NICE (****) zvenijo sveže in njihov rock ima pravo energijo za dobro zabavo.
Po nekajletnem premoru so se lansko leto zmagovalno vrnili na glasbeno sceno tudi člani skupine EMBRACE s skladbo Gravity, katere avtor in aranžer je bil Chris Martin iz skupine Coldplay (ta skupina ima aktualen hit Speed Of Sound in bo kmalu izdala tudi album X&Y). Kvintet še plava v otožnem baladnem rock stilu v čudoviti skladbi GLORIOUS DAYS (****), v kateri izstopa izvrstno igranje na klavir ter retorično besedilo.
Moldavijskapevka KATIE MELUA že nekaj let v Veliki Britaniji študira igranje klavirja, kitare in solo petje. Ko vse omenjene zadeve združite, dobite fenomenalno celoto v obliki zgoščenke Call Of The Search in meni najljubšo pesem lanskega leta The Closet Thing To Crazy. Vso otožnost, rahločutnost in melanholičnost je mlada izvajalka zlila v čudovito skladbo BLAME IT ON THE MOON (*****).
Kenneth Edmonds je pravo ime najbolj plodnega ameriškega producenta devetdesetih, ki ga mnogi bolje poznate pod umetniškim vzdevkom BABYFACE, ki ga je dobil na univerzi zaradi svojega otroškega obraza. Potem ko je v karieri dobil kar 10 grammyjev, si je v zadnjih letih malo odpočil, vendar se sedaj vrača s klasično soul balado SORRY FOR THE STUPID THINGS (****), sneto s prihajajočega albuma Grown & Sexy.
Eden največjih deloholikov v glasbi je gotovo R. KELLY, ki vsako leto izda kakšno zgoščenko (tudi letos jo bo z naslovom TP 3 Reloaded), ob tem pa sodeluje na mnogih projektih kot pevec, avtor, tekstopisec ali producent. Njegova nova break beat soul mojstrovina je TRAPPED IN THE CLOSET(****) in v njej je najbolj vrhunsko ter komično besedilo, saj se le-to nanaša na temo o ljubimcu, ki se skriva v omari in potem
PRAS MICHEL je bil v 90. član trojke Fugees, v kateri sta bila še Lauryn Hill in Wyclef Jean. Takoj po razpadu je izvajalec zaslovel z vročim hitom Ghetto Superstar. Se ga še spomnite? Novo presenečenje je še ena ritmična groovy r & b in rap priredba HAVEN'T FOUND (****). To je vokalno dopolnila Sharli McQueen in osnovna bas linija je povzeta iz hita skupine U21 Still Haven't Found What I'm Looking For.
David Breznik
Glasbeni kotiček
LONELY NO MORE - Rob Tho
on \ \ \
j*^	I INV-/ IVIV-/I \l_ — I \\JU -l-HUI I le^O
- Snoop Dogg & Justin'Timberl
Ï.HOLLABACK GIRL - Gwen Stefa
5. COWBOY - Chipz DON'T PHUNK WITH MY HEAR Black Eyed Peas
DEVILS & DUST - Bruce SpringS / 8. SWITCH - Will Smith \ /9. INCOMPLETE - Backstreet Boys^ _ 10. LA TORTURA - Shakira & Alejandro Sanz
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kateri film je v tem l(oledarsl(em letu prinesel največ zaslužka v ZDA?
Odgovor:_
.Kin
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado [dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do torka, 14. junija, na naslov: Radio-Tednil< Ptuj, Raičeva 6,2250 fza Info).
Oasis - Don't Believe The Truth
(2005 - Sony BMG - Menart)
Skozi več kot desetletje uspešnega dela si je skupina Oasis priborila kultni status. Nekateri so jih nekaj časa imeli tudi za odrešitelje rock glasbe, pa za naslednike Beatlov in tudi za največje 'fulerje' v zgodovini glasbe. V tem času so dali veliko in so bili tudi medijsko vedno na udaru, tako da jim popularnost ni padla; in kar je še bolj zanimivo, tudi tiraže' njihovih prodanih plošč so približno enake. Majhen odmik od pričakovanega zvoka je šesti studijski album Don' t Believe The Truth. Ta je še najbolj razpoloženjski od vseh do sedaj, prav tako je najmanj rockersko usmerjen. Da ne bo pomote, je rockerska mojstrovina od začetka do konca, le da gospodje tokrat ne nažigajo' kot na prejšnjih platah! Osrednji osebnosti tega razvpitega banda sta brata Noel in Liam Gallagher. Prvi je kar majhen genij, saj spiše vso glasbo in besedila, medtem ko njegov brat zmeraj znova odhripa in odpoje komade na edinstven način. Ustvarjalen Noel je spi-
sal več kot 30 novih pesmi, a jih je po njegovem mnenju le 11 dovolj dobrih za album. Samokritičnost pa takšna! Pet pozitivnih točk za avtorja in band, saj glasbeniki dandanes največkrat vržejo na album kar vse pesmi, ki so jih posneli, ne glede na kvaliteto. A kvaliteta je v ospredju novega albuma skupine Oasis in to šteje največ! Še najbolj tipična pesem za skupino je aktualna uspešnica Lyla. Zakaj? V njen zvenijo še po starem, z dolgimi kitarskimi solažami, z izjemno rock energijo in kar je najbolj značilno, z mamljivim refrenom, ki si ga takoj zapomniš. Tega ne morem reči ali zapisati za ostale pesmi, saj jih boste s poslušanji imeli vedo rajši. Don't Believe The Truth pač ni zgoščenka na prvo žogo, ampak njena nesporna kvaliteta sledi vedno znova. Če zapišem drugače, Oasis so posneli razpoloženjsko ploščo za vsa stanja od veselja do žalosti. Žalostinka Let There Be Love me je najbolj navdušila s svojo odkritostjo in briljantnost ji daje igranje
na akustično kitaro ter klavirska spremljava. Pomemben del zgoščenke je večja uporaba akustične kitare kot električne, ki je na prejšnjih izdelkih dajala trdost glasbi. Malo udarnejše so pesmi A Bell Will Ring, Mucky Fingers (pohvale za dodatke odigrane na ustni harmoniki) in Turn Up The Sun (v njej izstopajo klaviature odigrane v stilu skupine Colplay), vendar te so še zmeraj le senca od tistih najbolj divjih pesmi, ki so jih Oasis plasirali nekaj na vsako njihovo ploščo. Ob tem se vprašam, ali je skupina prišla že v zrela leta. Smešno je, če zapišem, da so se rockerji malo umirili in najbolj slišen rezultat tega je v upadu tempa, saj je največ pesmi narejenih na konstantnem srednjem hitrem tempu; te so Keep The Dream Alive, The Importance
Of Being Idle, The Meaning Of Soul in Part Of The Quene. Eksperimentalna akustična balada Love Like A Bomb ni nič posebnega, zato pa je posebna Guess God Thinks I'm Rebel, saj je skrivnostna z izjemnim refrenom in omreži vsakega v ponovno poslušanje. Enako velja tudi za celoten album Don't Believe The Truth, ki že v samem naslovu prinaša nekaj retorike, še več pa skozi besedila, ki so polna presenečenj in pasti. Oasis so se malo umirili in pobrskali po glasbeni zgodovini, saj v nekaterih pesmi zvenijo starinsko ali že slišano, vendar v celoti gledano še zmeraj dovolj prepričljivo, da zadovoljijo maso svojih oboževalcev in morda tudi vas. Odlična plošča in zmagoslavna vrnitev kultne skupine!
David Breznik
Filmski kotiček
Najuglednejša filmska nagrada
Filmski festival v francoskem obmorskem mestu Cannes že dolgo velja za najpomembnejšega in najprestižnejšega na svetu. Nagrade s cannskega festivala, zlate palme, so namreč med poznavalci in ljubitelji filma veliko bolj cenjene od hollywoodskih, amerikanocen-tričnih oskarjev. V poletnem programu Kolnkištinega filmskega krožka si bomo lahko ogledali izbor šestnajstih zmagovalcev festivala.
Sploh prvi mednarodni filmski festival je bil organiziran leta 1932 v Benetkah kot del beneškega umetniškega bie-nala. S približevanjem druge svetovne vojne je festival služil propagandi fašistične in nacistične ideologije, glavna nagrada festivala se je zgovorno imenovala Coppa Mussolini. Leta 1939 so jo podelili filmu Leni Riefenstahl Olimpija, ki je bil produciran v sodelovanju z Goebbelsovim ministrstvom za propagando, in filmu Luciano Serra, pilot, ki ga je posnel Mussolinijev sin. Po vseh pričakovanjih in pravilih bi moral tistega leta zmagati francoski (Renoirjev) film Velika iluzija. Ker je pri festivalskih nagradah takrat šlo predvsem za nacionalni ponos, ne samo za filme, so se Francozi užaljeno umaknili s tekmovanja. Podprli so jih tudi britanski in ameriški člani žirije, z umikom so izrazili ne-strinjanje s prevlado politike in ideologije nad umetnostjo.
Še istega leta (1939) je skupina filmarjev in filmskih kritikov začela prepričevati francosko vlado, naj finančno podpre ustanovitev alternativnega mednarodnega filmskega festivala, na katerem bi se filmi prikazovali in tekmovali brez politične kontaminiranosti in nacionalnega šovinizma. Tako je prvi festival v Cannesu star-
tal 1. septembra 1939, doživel pa je le otvoritveno slovesnost, takoj zatem je bil odpovedan zaradi začetka druge svetovne vojne. Ponovno so ga obudili po vojni, 20. septembra 1946, prvi predsednik žirije pa je bil takrat 82-letni Louis Lumière, oče filma, eden od slavnih bratov, ki sta izumila kinematograf in posnela prve metre filmskega traku.
Sprva so filme na festival pošiljale države, v katerih so nastali, kvota filmov iz posamezne države je bila sorazmerna z njeno produkcijo. Festival je bil zato bolj filmski forum kot resen tekmovalni dogodek in organizatorji so se močno trudili, da je vsak film odšel domov s kakšno nagrado. V petdesetih letih, ko je festival močno zrasel in pridobil na ugledu, so se odločili, da ga prestavijo s septembra na april. Ugotovili so namreč, da sta mu koledarsko zgodnejša festivala v Berlinu in Benetkah pobrala veliko svetovnih premier, s tem pa tudi blišča. Leta 1954 je simbol festivala postal palmov list, ki ga je na hitro skiciral režiser
Jean Cocteau, glavno nagrado pa so preimenovali v zlato palmo. Istega leta je francoska starleta Simone Sylva nenadeja-no pokazala številnim zbranim kameram na plaži svoje golo oprsje. Kasneje se je izkazalo, da je dogodek zanetil paralelni festival pornografske filmske industrije, ki že vrsto let poteka takoj po koncu osrednjega festivala, marsikateremu lokalnemu politiku desne provini-ence pa je trn v peti.
Iz turističnega in družabnega dogodka, je Cannes sčasoma postal tudi kraj sklepanja poslov v filmski industriji. V prelomnem 1968 so filmarji v Parizu stavkali, potem ko je vlada odpustila legendarnega Henrija Langloisa, ustanovitelja in vodjo Cinémathèque française. Novovalovski režiserji, na čelu s Truffaultom, Godar-dom in drugimi Langloisovimi privrženci so zahtevali, da se festival protestno odpove, v ta namen so dobesedno viseli z zaves, da bi onemogočili projekcije filmov, kar jim je na koncu tudi uspelo. Leta 1972 so filme za Cannes začeli izbirati festivalski selektorji, kasneje se je pridružila sekcija Un certain regard, poseben pogled, leta 1978 so uvedli zlato kamero, nagrado za najboljši celovečerni prvenec.
Po osemdesetih, ki jih je v veliki meri zaznamoval larpur-latizem in hermetično zaprt film, devetdeseta leta v ospredje naplavijo ameriški neodvisni film, festival pa pripomore k uveljavljanju neevropskih kinematografij. Šele leta 1993, v času, ko je filmska umetnost praznovala stoletnico, pa je zlato palmo odnesla prva režiserka: Avstralka Jane Campion za Klavir. Leta 1997, ko je festival praznoval 50-letnico, so prvič podelili nagrado za mojstrstvo
v filmski umetnosti, Palme des palmes (palma palm), Švedu Ingmarju Bergmanu za celoten življenjski opus. Slovenci zlate palme še nimamo, nekajkrat smo sodelovali, zato pa jo je dvakrat dobil Emir Kusturica, ki je bil letos tudi predsednik cannske žirije.
Danes je cannski festival najpomembnejši na svetu, hkrati pa eden največjih kulturnih dogodkov v Franciji in Evropi. Vsako leto izmed več kot 2.200 predlaganih za uradni program izberejo približno 55 celovečernih in 40 kratkih filmov. Zvezde prihajajo, množice se zgrinjajo, s tem pa se ohranja sloves kralja filmskih festivalov.
Uroš Esih
Sobota, 11. 6., od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Ptuj 11. POMLADNA VETRNICA
50 LET PRIJATELJEV MLADINE NA PTUJU
Prireditev za otroke in starše pripravljamo skupaj z DPM Ptuj, ki bo ob tej priložnosti obeležilo 50 let delovanja. Nastopili bodo otroci ptujskih osnovnih šol in vrtcev, mladi plesalci in glasbeniki. Odvijala se bo vrsta ustvarjalnih in zabavnih delavnic. Za otroke je vstop prost, odrasli plačajo vstopnino 700 SIT. V primeru dežja bomo 1200 palačink in torto velikanko pojedli pod streho Kinološkega društva Ptuj.
Nedelja, 12. 6., ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj LETNA PRODUKCIJA PLESNE ŠOLE POWER DANCERS
Nastopile bodo udeleženke plesne šole Power dancers, kije vse šolsko leto potekala v CID, in članice skupine Power dancers.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: vodoravno: burka, Ekart, srnar, tetka, Edo, PE, NŠ, proslava, kasiranje, raster, dvor, Borjana, objekt, Erma, ipsilon, Saint, Nebiolo, Vajt, Paradiso, Matic, No, šparobek, Lal, Ireton, Urs, nameravanje, ksi, MT, skink, stran, Oto.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARSENA = ženska oseba iz Strausove opere Cigan baron, JIN = kitajska dinastija, NANERL = ime Mozartove sestre, OSTROLEKA = mesto na Poljskem, OTARA = ženska, ki tara lan, terica (star.), RIRI = vzdevek francoskega slikarja Toulouse - Lautreca, TABRIZ = glavno mesto iranske pokrajine Vzhodni Azerbajdžan.
Zanimivosti
Maša za hišne ljubljenčke
Northempton (STA/AP) - V Northamptonu v osrednji Angliji je nedavno potekala nenavadna maša. Psi, mačke, ptice, kače in razni drugi hišni ljubljenčki so se namreč v spremstvu svojih lastnikov udeležili posebne nedeljske maše v tamkajšnji metodistični cerkvi. Po besedah duhovnika Tonyja Baysa se je maše udeležilo 130 ljudi in 25 različnih živali. Slednje so se med enournim obredom zelo lepo vedle, le en pes je na kratko zalajal. Posebno mašo so pripravili v okviru prireditev ob obeležit-vi 80-letnice metodistične cerkve v Northemptonu. Poudarek je bil na življenju v harmoniji med ljudmi in živali. »Včasih jih ne spoštujemo toliko, kolikor bi morali,« je izjavil duhovnik, ki je vernike pozval, naj premislijo o posledicah človeškega potrošniškega duha za ostala bitja.
S poroko je konec kriminalnih karier
Jena (STA/dpa) - Usodni »da« pred matičarjem kriminalce pogosto spremeni v častne meščane, je rezultat študije ameriškega znanstvenika Johna H. Lauba, ki je preučil življenjske poti več kot 500 ameriških kriminalcev. »Poporoki so številni kriminalci postali odgovorni za svojo družino,« je ob predstavitvi rezultatov študije v nemški Jeni dejal Laub, profesor kriminologije z univerze Maryland. Po njegovih besedah kriminalne kariere pogosto prekinejo tudi selitve in vojne. Kot tudi pri poroki, se ti ljudje znajdejo v povsem novem okolju, razlaga Laub in dodaja, da s svojim spoznanjem zavrača teorijo, da odraščanje v dvomljivem okolju nujno vodi v doživljenjsko kriminalno kariero. Predvidevanja, koliko časa bo neki
mladi človek ostal kriminalec, niso možna. »Če je nek štiridesetletnik še vedno kriminalec in živi v kriminalnem okolju, je zelo verjetno, da bo tam tudi ostal,«pravi Laub.
Tožilci zahtevajo 15 let zapora za roparje
Hagen (STA/dpa) - Nemško tožilstvo zahteva 15 let zaporne kazni za trojico starejših bančnih roparjev. Tožilci trdijo, da so 64-letnik, 73-letnik in 74-letnik vse samo ne staromodni dedki, ki so v zadnjih desetih letih izvedli niz bančnih ropov po vsej Nemčiji. »»To nikakor niso prijazni dedki, ki bi bili usmiljenja vredni, ampak banda okorelih kriminalcev,« je dejal tožilec Klaus Neulken. Trije »živahni dedki« so delovali v obdobju od decembra 1988 do januarja 2004. Na sodni obravnavi pa so priznali, da je bilo ustrahovanje strank v bankah in uslužbencev samo taktika. Trojica je izvedla 14 ropov najpogosteje v zimskem času, ukradli pa so skupaj okoli milijon evrov.
Princ na vojni akademiji v športnih copatah
London (STA/dpa) - Britanskemu princu Harryju, ki se šola za častnika na prestižni vojaški akademiji Sandhurst, ne bo treba več nositi težkih vojaških škornjev za korakanje, ker je po napornih petdnevnih vajah dobil žulje. 20-letni sin britanskega prestolonaslednika Charlesa, ki ga kličejo tudi »princ ponočevanj«, je moral zdržati 16 kilometrov dolg pohod skozi gozd na jugu Velike Britanije, pri tem pa je moral nositi težak nahrbtnik in puško v roki. Po besedah kraljevskih virov Harry ni bil edini kadet, ki je po vojaškem pohodu obiskal ambulanto. Princ je menda dobil dovoljenje, da lahko nosi športne copate, in sicer po tem, ko so si zdravniki ogledali njegove žulje.
Lujzek • Dober den vsoki den
Nedelja, 5. zod-
jega mesca v prvi polovici
ki s svojim repom in z nami opleta. Rohli dežek rosi, na kerega smo žmetno čakali vsi, na drugem kunci pa se nam nad meglicami sunček smeji. Dežeka je premalo, nebo se je boj skopo poscalo, na drugi stroni pa je dragocena vsoka kapljica, da neje preveč žejna zemljica in tisto kaj rose v njej, da bi meli jesti in piti in boj veseli biti.
Vpogjenci smo dobli poleg penzije tudi nekšno miloščino, ki se ji reče rekreacijski dodatek, da bi bija boj veseli naš stori atek. Jaz, ki se rad poleg dela tudi rekreiram in včosik tudi sekiram ter skitam, se zaj pitam, kaj si naj začnema z Mico, ali najgrema s totimi penezi na pico, si kupima dvo lavorja, saj je dnara premalo, da pridema do morja, tam preživima por dni, duma pa živina trpi. Adijo morje, upokojenci kupimo si la-vorje, si solimo vodo, namoče-mo noge, sunci pokožimo svoje okončine, da nas jeza mine
Tak, pa smo obdelali rekreacijske dodatke, ki nam povzročajo popadke in misel na pretekle mlode cajte, ko smo bli mladostni in lepi, zaj pa smo stori in po večini tudi napul slepi. Moški smo v tistih cajtih ženske z očmi doj slačli, jih pošteno poklačili, zaj pa obujamo spomine in cedimo sline..
Gleda sen nogometno tekmo med Slovenijo in Belorusijo. Naš ptujski, pravzaprav Turn-škov zet Nastja Čeh, kapetan naših žogobrcov, je z več kak 25 metrov s prostega šusa do-segna provi evrogol. Čeglih naši niso zmogali, pač pa remizira-li, se nismo sekirali, saj Slovenci gremo naprej in ne nazaj v nogometni pekel, kak bi naš sosid Juža rekel. Un pri nogometi ve samo to, da je žoga okrogla in za totim okroglim ledrom gor pa doj po igriši leče človečekov 22 mož in dečkov. Če bi bija še enkrat mlodi, bi se ša za nogometaša vičit in si z devizami pokrija rit .
Tejko te za gnes in nič vmes. Lepe pozdrave od mene, Mice in naše krave, ki je taličeka skotila in veselje storila. Čestitamo! Iceki pa srečno pot v evropsko klavnico!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 11. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 12. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 13. junija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
TOREK, 14. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio).
SREDA, 15. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 16. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10
ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
PETEK, 10. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA : www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dnevi, ki so vas obremenjevali, so že za vami. Pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem novih boljših časov. Bodo pa dnevi, ki so pred vami, dinamični, zato se le potrudite za finančno korist - pomemben dan za to je torek.
BIK
Veselo bo skoraj ves teden, posebej še od petka naprej, saj si boste z drugimi sodelavci ali pa prijatelji živahno izmenjali mnenja. Zvezde vam bodo naklonjene tudi pri romantiki in prijetnih srečanjih. Najboljša dneva v vašem osebnem življenju sta sreda in sobota.
DVOJČKA
Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in izkoristite pozitivne vibracije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato le ne odlašajte. Pred vami je še ves teden, za reševanje osebnih težav pa je najbolj ugodna sobota.
RAK
Pred vami je dinamičen, strasten in adrenalinski teden. Pri vsem, kar boste počeli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Tudi kar se tiče osebnega življenja in ljubezni, bodo dnevi zelo odlični, predvsem za Rakice, saj bodo imele veliko osvajalcev.
LEV
J^ Še malo potrpite, pa bo dolgčasa konec in začelo _ se vam bo dogajati marsikaj zanimivega. Če imate še kakšen problem iz preteklosti, ki je povezan s financami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti.
DEVICA
Dinamičen teden, ki vam kaj lahko prinese zanimivo razkritje. Nekaj se vam bo začelo premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer. Tehtnica sreče ni ravno na vaši strani, stresna situacija pa preti tudi v vašem partnerskem odnosu.
TEHTNICA
Tudi v teh dneh vas bo zaposlovalo postavljanje takih ali drugačnih temeljev. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek. V petek boste pomagali tam, kjer bo drugim »zmanjkalo«. V ljubezni še vedno bolj kot ne negotovo.
ŠKORPIJON
dveh stolčkih se pač
ne da sedeti, pa če sta še tako srčkana. Slej ko prej se eden sesuje in na žalost se bo to zgodilo tudi vam. Vaša plavolaska namreč že zelo intenzivno razmišlja o tem. Za vas je bolje, če se bolj posvetite poslovnim nalogam.
STRELEC
Dinamičen stresen in naporen teden, toda samo, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. Za vas je najboljše, da se umirite. Naredite si natančen urnik in dosegli boste veliko.
KOZOROG
Poslovni projekti najbrž ne bodo potekali po načrtih, toda kriva bo višja sila. Najboljše obdobje za dogovarjanje o poslovnih zadevah je druga polovica tedna. Za sprostitev se posvetite podrobnostim - lahko je to čiščenje ali pa pospravljanje.
VODNAR
V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi, ko boste imeli zelo veliko živahnih stikov in izmenjave mnenj. V ljubezenski zvezi boste pogrešali romantiko.
RIBI
Čeprav bo teden, ki je pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet in stresen. V službi vas bodo priganjali, češ da ste počasni in neučinkoviti. Vse se bo umirilo proti koncu tedna. Manjši prepir v ljubezenski zvezi.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
Gre mali Janezek v prvi razred osnovne šole. Njegova torbica, polna zvezkov in knjig, je skoraj večja od njega.
Na poti ga sreča gospa srednjih let in ga za šalo ogovori: »Ja, torbica, kam pa greš z Janezkom?« Mali Janezek pa ji brž odbrusi: »Gobec, kam pa greš z babo?«
♦ ♦♦
Doktor je rekel pacientu: »Operirati vas bomo morali!«
»Operirati? Oh, ne, raje umrem!«
»No, saj morda se vam bo želja uresničila. Pri tovrstnih operacijah veliko pacientov umre.«
♦ ♦♦
Na davčnem uradu se je oglasil možakar, ki so ga poklicali zaradi pojasnitve davčne napovedi. Uradnik ga je vprašal: »Vaš priimek?« »Kovač!« »Poklic?«
»Boksarski trener!« Uradnik se je zazrl vanj, nato pa rekel: »Odločbo boste prejeli po pošti!«
♦ ♦♦
»Gospa, zakaj pa vas ni več k maši?« vpraša župnik. »Odkar se hči uči igrati na harfo, si sploh ne želim več
iti v nebesa!«
♦ ♦♦
»Vi ste edini pacient, ki ga žena ne obiskuje,« reče zdravnik pacientu, ki je bil operiran zaradi poškodb obraza.
»Ne more priti, saj tudi ona leži v bolnišnici.« »Saj to je pa prava družinska tragedija!« »Točno, toda ona je začela.«
♦ ♦♦
Tri ženske so kupovale na trgu kumare.
Prva je rekla: »Dajte mi kilogram manjših, a debelih.«
Druga: »Jaz pa želim tanj-še in daljše.«
»Kaj pa vi?« je vprašala branjevka tretjo. »Meni je vseeno. Kumare
potrebujem za solato.« ♦ ♦♦
Stara mati je bila zelo bolna in je sinu naročila, naj ji pokliče župnika. Toda sin je poklical zdravnika, ki je mamo pregledal in ji napisal recept za zdravila. Ko je odšel, je k materi vstopil sin, mati pa ga je vprašala:
»Kdo pa je bil ta mladi mož?«
»To je bil naš vaški zdravnik dr. Lojze!« »A tako? Veš, imela sem občutek, da tudi on bolj zaupa župniku kot pa sebi!« ♦ ♦♦
Tovarišica sprašuje otroke, kako so prišli na svet. Mojca: »Jaz sem prišla na svet tako, da sta se ata in mama poljubila.« Urška: »Mene pa so kupili v trgovini.«
Jurček: »Mene je pa štorklja prinesla.«
Janezek: »Tršica, kaj mi, ko že seksamo, lahko gremo ven, da ne bomo poslušali teh oslarij?!«
Dan šole v Leskovcu
V petek, 3. junija, so v šoli Leskovec praznovali dan šole. Čeprav je zgradba šole že iz leta 1912, je bila le-ta lani obnovljena in odprta 4. junija. In prav ta datum so si izbrali za dan šole.
Za dan šole so pripravili kulturni program, katerega rdeča nit je bila bližnja preteklost. Pred dobrim mescem so med starejšimi krajani izvedli anketo, s katero so dobili odgovore na vprašanja o običajih ob delovnih opravilih, o pesmih, ki so jih ob tem peli, zbrali so pregovore in reke v zvezi s pretežno kmečkimi opravili in prazniki ter še kaj. Svoje ugotovitve so zbrali v priložnostnem biltenu, ki so ga za to slovesnost pripravili in ga podarili vsem obiskovalcem prireditve. Nekaj od spoznanega so prikazali v kulturnem programu.
Ob začetku kulturne prireditve je prisotne pozdravila ravnateljica Marija Šmigoc, pozdravne besede pa sta prisotnim
namenila še videmski župan Friderik Bračič in predsednica KS Leskovec Ida Vindiš - Belšak ter vodji šole Leskovec izročila knjižno darilo in vrednostni bon za nakup knjig za knjižnico. Ob tej priložnosti so v pritličju pripravili razstavo kovaškega in sodarskega orodja ter zbirko predmetov oz. pripomočkov, ki so jih naše babice uporabljale v gospodinjstvu. Poleg tega so bili v nadstropju razstavljeni še likovni in tehnični izdelki učencev, v naslednji etaži pa še nekdanje šolske potrebščine ter izdelki učencev, ki so nastali na eko dnevu, ki ga vsako leto ob dnevu Zemlje zelo skrbno pripravijo. »S tem šolskim letom smo se samostojno vključili v evropski projekt Eko šola kot način življenja, čeprav smo že pet let izvajali aktivnosti tega programa v okviru zavoda OŠ Videm,« je še dodal vodja šole Štefan Murko.
Iztok Roškar
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAl-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 14. junija in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 36. številke Štajerskega tednika je:
Franc Pernek, Slomškova 20, 2250 Ptuj. Uredništvo Štajerskega
tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
2AI.0ŽBA KAfiAMTAJlIJA
^emo zAvçAiitepi
LUBUAWA; BTC, HALA A rrovo MESTO: BTC NOVO MESTO liTOVA GOBICA: DELFINOVA IS
PORSCHE
Samo dve ribici sta enaki. Kateri?
Občina Kidričevo na podlagi 7. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03) in Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2005 (Uradni list RS, št. 38/05) razpisuje
POZIV K IZSTAVITVI PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo
I.	Prodajalec: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, telefon 02/799 06 10, faks: 02/799 06 19.
II.	Predmet prodaje in izhodiščna cena:
1.	Nezazidana stavbna zemljišča:
-	parc. št. 333/143, pašnik v izmeri 2727 m^, ki je pripisano k vl. št. 736, k. o. Apače, po izhodiščni ceni 13,140.000,00 SIT
-	parc. št. 511/8, dvorišče v izmeri 122 m^, ki je pripisano k vl. št. 272, k. o. Dragonja vas, po izhodiščni ceni 300.000,00 SIT
-	parc. št. 333/156, dvorišče v izmeri 1351 m^ in parc. št. 333/157, stavba v izmeri 379 m^, po izhodiščni ceni 10,380.000,00 SIT
2.	Zazidana stavbna zemljišča:
-	Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Pleterjah 49 - parc. št. 22, k. o. Pleterje, stavbišče s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, garažo in silosom v izmeri 1011 m^, po izhodiščni ceni 8.461.500,00 SIT.
3.	Poslovni prostori:
1.	Poslovni prostor {t. 1291-19 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v izmeri 29,87 m^, kateremu pripada shramba v kletnih prostorih v izmeri 16,81 m^ (plača se % kvadrature = 8,40
2.	Poslovni prostor {t. 1291-18 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v izmeri 50,68 m^, kateremu pripada shramba v kletnih prostorih v izmeri 38,69 m^ (plača se % kvadrature = 19,34
(cena za 1 m^ z vključenim 20 % DDV = 1.080,00 EUR; 1 EUR = 240 SIT).
Poslovni prostor_Izhodi{. cena v EUR z 20 % DDV_Izhodi{čna cena v SIT
Št. 1: 29,87 m^ + 8,40 m2=38,27 m^	41.332,00	9,919.680,00
Št. 2: 50,68 m^ + 19,34 m2=70,02 m^	75.622,00	18,149.280,00
4.	Stanovanja:
1.	Dvosobno stanovanje {t. 1291 -2 v I. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 65,98 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 6,14 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 7,91 m2 - plača se % kvadrature = 3,07+3,955 = 7,025 m^).
2.	Trisobno stanovanje {t. 1291-3 v I. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 83,25 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 6,22 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 10,36 m^ - plača se % kvadrature = 3,11+5,18 = 8,29 m^).
3.	Enosobno stanovanje {t. 1291-4 v I. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 51,43 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 8,51 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 6,56 m^ - plača se % kvadrature = 4,255+3,28 = 7,535 m^).
4.	Dvosobno stanovanje {t. 1291-6 v I. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 66,02 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 6,19 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 7,93 m^ - plača se % kvadrature = 3,095+3,965 = 7,06 m^.
5.	Dvosobno stanovanje {t. 1291-7 v II. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 66,27 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 6,07 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 8,38 m^ - plača se % kvadrature = 3,035+4,19 = 7,225 m^).
6.	Trisobno stanovanje {t. 1291-8 v II. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 83,24 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 6,15 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 10,34 m^ - plača se % kvadrature = 3,075+5,17 = 8,245 m^).
7.	Enosobno stanovanje {t. 1291-9 v II. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 51,39 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 8,37 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 6,63 m^ - plača se % kvadrature = 4,185+3,315 = 7,5 m^).
8.	Dvosobno stanovanje {t. 1291-11 v II. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v skupni izmeri 66,95 m^ (stanovanju pripadata balkon v izmeri 6,10 m^ in boks v kletnih prostorih v izmeri 8,67 m^ - plača se % kvadrature = 3,05+4,335 = 7,385 m^).
(cena za 1 m^ z vključenim DDV = 868 EUR; 1 EUR = 240 SIT).
Stanovanje_Izhodi{. cena v EUR z 8,5 % DDV Izhodi{čna cena v SIT
Št. 1 - 51,93 m^ + 7,025 m^ = 58,955 m^ Št. 2 - 66,67 m^ + 8,29 m^ = 74,96 m^ Št. 3 - 36,36 m2 + 7,92 m^ = 43,895 m^ Št. 4 - 51,90 m^ + 7,06 m^ = 58,96 m^ Št. 5 - 51,82 m^ + 7,225 m^ = 59,045 m^ Št. 6 - 66,75 m2 + 8,245 m^ = 74,995 m^ Št. 7 - 36,39 m2 + 7,5 m^ = 43,89 m^ Št. 8 - 52,18 m^ + 7,385 m^ = 59,565 m^
III.	Pogoji sodelovanja: Ponudbo za nakup zemljišč lahko dajo fizične in pravne osebe, ki položijo varščino v višini 10 % izhodiščne cene posamezne nepremičnine na TRR Občine Kidričevo pri Banki Slovenije št. 01245-0100017097 s pripisom »Varščina za nakup nepremičnin«. Prodajalec plačane varščine ne bo obrestoval. Ponudnik mora ponuditi izhodiščno ali višjo ceno.
IV.	Vsebina ponudbe: Ponudba mora vsebovati točen naziv in naslov oz. sedež ponudnika, navedbo zemljišča, poslovnega prostora ali stanovanja, za katerega je ponudnik zainteresiran, in ponujeno ceno. Ponudbi mora biti priloženo:
-	potrdilo o vplačilu varščine,
-	fotokopija osebne izkaznice za fizične osebe,
-	izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. za samostojne podjetnike priglasitev pri pristojnem davčnemu uradu,
-	potrdilo davčne uprave o ID za DDV oz. davčna številka, matična številka in številka TRR ter enota banke za primer vračila varščine,
-	pisna izjavo o strinjanju s pogoji javnega razpisa.
V.	Plačilni in ostali pogoji prodaje: Nepremičnine se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Ponudnik je vezan na ponudbo še 60 dni po poteku roka za oddajo ponudbe. Izhodiščna cena vsebuje DDV, ne pa davka na promet nepremičnin in ostalih stroškov. Kupec plača vse davščine v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost ali Zakonom o davku na promet nepremičnin in stroške overitve podpisov ter zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. Tečaj EUR bo veljal po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v roku 30 dni po prejemu poziva prodajalca. Plačilo se opravi v roku 8 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe na TRR Občine Kidričevo, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če izbrani ponudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe oz. odstopi od pogodbe ali če ne plača kupnine v predpisanem roku, ima prodajalec pravico odstopiti od pogodbe oz. razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. V vseh primerih iz prejšnjega stavka se varščina kupcu ne vrne. V tem primeru lahko prodajalec sklene pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom brez novega razpisa. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v 8 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. Nepremičnina preide v lasti in posest kupca po plačilu kupnine in vseh ostalih stroškov. Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim prijavljenim ponudnikom ne sklene pogodbe oziroma lahko začeti postopek ustavi kadarkoli do sklenitve pogodbe, pri čemer ponudnikom ne priznava stroškov v zvezi s pripravo ponudbe.
VI.	Postopek: Ponudniki svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo osebno do vključno 30. junija 2005 na sedež Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo z oznako »NE ODPIRAJ - ponudba za nakup zemljišča« s pripisom zgoraj navedene zaporedne številke pri posamezni vrsti nepremičnine. Osebno prinesene ponudbe je treba do navedenega datuma do 15. ure oddati v sprejemni pisarni Občine Kidričevo.
VII.	Javno odpiranje ponudb: Pravočasno prispele in na zaprti kuverti pravilno označene ponudbe bo javno odprla in pregledala imenovana komisija, in sicer v petek, 1. julija 2005, ob 9. uri v sejni sobi na sedežu Občine Kidričevo. O izidu javnega zbiranja ponudb bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 8 dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
VIII.	Merila za izbor najugodnej{ega ponudnika: Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je cena. V primeru enakih ponudb se bo med ponudniki opravila javna dražba.
IX.	Dodatne informacije in ogled: Kontaktna oseba je višji svetovalec župana za pravne zadeve Egon Repnik, univ. dipl. prav., ki v času uradnih ur daje informacije na sedežu Občine Kidričevo v pisarni št. 4 ali na telefonu št.: 02/799 06 12.
OBČINA KIDRIČEVO Občinska uprava
51.172,94	12,281.506,00
65.065,28	15,615.667,00
38.100,86	9,144.206,00
51.177,28	12,282.547,00
51.251,06	12,300.254,00
65.095,66	15,622.958,00
38.096,52	9,143.165,00
51.702,42	12,408.581,00
Ptuj • Izbrali prvo mis NK Drava
Mis bo predvsem promotorka kluba
Ptujski NK Drava, ki mu je v kratkem času uspela uvrstitev med najboljše slovenske nogometne klube, priigral si je tudi vstopnico za mednarodno nogometno tekmovanje Intertoto, se tudi pri izbiri misic želi spogledovati s tujino.
Sopek deklet, ki se je potegoval za naslov mls NK Drava 2005.
Svojo prvo mis so izbrali na prireditvi, ki je bila 7. junija v kavarni Evropa. Sprva so jo načrtovali na Mestnem trgu, a jih je za zidove pregnalo dokaj hladno vreme, bilo je le deset stopinj Celzija. Pa tudi pri dekletih sprva ni kazalo najbolje, v poplavi raznih lepotnih in podobnih tekmovanj je težko izbrati, resnica pa je tudi, da je pogumnih deklet, ki bi se sprehodila po odrih, zelo malo. Na koncu se je vse dobro izteklo, odzvalo se je osem deklet, šest s Ptujskega, med njimi ponovno ni bilo Ptujčanke, in dve Mariborčanki, starih od 17 do 23 let. Prevladovale so svetlolaske, kar je pri vseh lepotnih izborih že stalnica. Maja Bunderla je prišla iz Maribora, Valerija Vidovič iz Tibolcev, Martina Mlinarič iz Kidričevega, Karmen Osovnikar iz Maribora, Sandra Belšak iz Pobrežja, Ines Juranovič iz Ormoža, Svetlana Širec iz Krčevine pri Vurbergu, Karin Kenda pa iz Vidma pri Ptuju.
Komisiji, ki so jo sestavljali sami nogometaši: Nast-ja Čeh, Mladen Dabanovič, Damjan Gajser, Sead Zilič, Martin Pregelj in Damir Pe-kič, so se predstavile v treh izhodih, oblačilih za prosti čas iz trgovine Dominus, večernih oblačilih, ki so si jih same izbrale, in v dresih Nk Drava Ptuj. Tudi za pričeske so poskrbele same, pri ličenju pa so jim pomagali Nadja
Foto: Črtomir Goznik
Tri najlepše (od leve): Karin Kenda, druga spremljevalka, Ines Juranovič, zmagovalka, in Maja Bun-derla, druga spremljevalka
Foto: Črtomir Goznik
Vornik, Maja Berk in Matjaž Šoštarič iz Frizerskega studia Ekstra, ki pri svojem delu uporablja izdelke kozmetike Channoine. Dekleta so svojo nalogo odlično opravila, tudi hojo na zelo improviziranem odru so prestale brez posebnih zapletov glede na migajočo se pručko, ki se ni najbolje uglasila z njihovimi visokimi petami. Tudi prave garderobe za preoblačenje
niso imele, zato si resnično zaslužijo največjo pohvalo, da so uspele opraviti več kot odličen nastop. Organizatorji so se jim zahvalili s cvetjem, priložnostnimi darili, povabili so jih v Terme na kopanje in na kosilo, vse
pa si bodo v naslednji sezoni lahko brezplačno ogledale vse tekme Drave doma in tudi mednarodne. Zmagovalka Ines Juranovič iz Ormoža je podpisala tudi pogodbo o promocijskem sodelovanju s klubom, NK Drava in Ta
Anka pa sta ji podarila tudi sedemdnevne počitnice za dve osebi v Paklenici. Ines, Sandra, Martina, Karin, Maja, Valerija, Svetlana in Karmen bodo poslej ambasadorke Drave in športa nasploh.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Prvi spremljevalki Maji Bunderla je lento izročil Mladen Dabanovič.
V komisiji za izbor so„sedeli Nastja Ceh, Mladen Dabanovič, Damjan Gajser, Sead Zilič, Martin Pregelj in Damir Pekič. Ceprav so se prvič znašli v tej vlogi, so delo dobro opravili. Pri dekletih so ocenjevali obraz, postavo, hojo in celotni vtis.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. 1 Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Jelka Tement
Trniče 74,2806 Maijeta na Dr. po^u
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Dnevi odprtih vrat od 10.-11. junija
Odkrijte novi Chevrolet Spark med dnevi odprtih vrat med 10. in 11. junijem in preverite, kako vam lahko olajša življenje.
Posebna ponudba:
Tacuma 1.6 ISV z vso opremo že za samo 2.759.040 SIT. Chevrolet. Veliko več.
Daemobil d.o.o. PE Ptuj
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj Tel.: 02 / 788 13 80
e-mail: ptuj@daemobil.si www.daemobil.si
Poraba goriva: 5,2-5,6 \/100 km; emisija CO2: \I^-13'9	g^km Naročnik: Daemobil d.o.o., C^lov^ka 182, ^ubijana	
		
		
ERA

Ponudba velja do 20. junija 2005

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela po konkuren~nih cenah. Dragutin Ivan~i~, s. p., Žabjak 61, tel. 02/745-36-41 ali 041 895-504.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s.p., ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. Gsm 041 785 303.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ZARADI opuš~anja programa modularnega bloka za predelne stene 6/1, PRODAMO po zelo ugodnih cenah stare zaloge 84.000 kosov I. kval. po 104,80 SIT/kos in 47.000 kosov II. kval. po 90,00 SIT/kos. Ker so koli~-ine omejene, pokli~ite hitro! Tel: 745 90 00; 745 90 01. Opte Ptuj, d. o. o., Žabjak 1, Ptuj.
NEPREM|ČN|N^ ^^^^^„epremićninei PtiteditVenik
sinus ne
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejališ~e nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539._
PRODAJAMO jagode, vsak dan sveže, dobite jih pri Zelenikovih v Stojnci 122 b. Tel. 041 715-348.
PRODAM vinski 200-litrski hrastov sod, star 3 leta, in lesena vhodna vrata, klasi~na, mo~na, po ugodni ceni. Tel. 761 08 21, po 18. uri.
UGODNO prodam luš~eno koruzo, možna dostava. Tel. 041 226 204.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM trda mešana drva. Tel. 031 848 466 in 757 05 31._
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo in praši~e težke od 100-120 kg. Tel. 031 443 117._
PRODAM pujske in svinjo težko okrog 150 kg. Tel. 766 70 81 ali 031 467 739.
PRODAM kobilo Haflinger, staro 6 let. Tel. 773 09 41._
PRODAM dve ~rno-beli breji telici. Tel. 041 791 045._
PRODAM traktor IMT 560 in plug dvobrazdni IMT 12 col. Tel. 740 81 70.
PRODAM brejo kravo v osmem mesecu in suho luš~eno koruzo. Tel. 719 10 89._
PRODAM odojke. Tel. 051 423 260.
KUPIMO kravo za zakol in bikce simentalce ter prodamo telico simen-talko tik pred telitvijo. Tel. 041 263-537.
PRODAJAMO bele piš~ance doma~e reje. Irgoli~, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 713 60 33.
PRODAM motokultivator s frezo Gorenje Muta. Tel. 719 62 48.
PRODAM teli~ke od 70 do 80 kg. Tel. 719 52 24._
KUPIM odojke in prodam teli~ko. Tel. 719 83 21.
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632 836.
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
Top 3: Stanovanje, Ptuj, ID314, štirisobno, 117 m2, (L.1980), cena 15,9 mio; Vikend, Tomaž pri Ormožu, ID455, (starejši), površina 126m2, zemljiš~e 8337m2, cena 11,7 mio; zazidalna parcela, Ptuj, ID142, 1210 m2, cena 5000,00 Sit/m2. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
V	JADRANSKI ULICI 22 oddam v najem lokal s pomožnimi prostori, 70 m2, in poslovne prostore v I. nadstropju, primerne za pisarno, servis ali u~ilnico, 120 m2 (možno 2 x 60 m2), parking. Tel. 745-26-51._
PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V ra~un vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697 097.
V	centru Ptuja prodamo poslovni prostor - lokal, star 7 let, v pritli~ju PC Domino, velikosti 50 m2, cena 16.900.000 SIT; v Bukovcih pri Ptuju prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro 20 let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom 120 m2, parcela 1500 m2, cena 17.000.000 SIT ali po dogovoru;v Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT ali po dogovoru. Kupimo manjšo staro kmetijo. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si._
PARCELO NA PTUJU, 1100 m2, gradbeno urejeno za poslovno-stanovanjski objekt z lokacijskim dovoljenjem prodam. Tel. 041 920 200.
NA SELIH prodam gradbeno parcelo (1600 m 2) z vsemi priklju~ki. Tel. 040 366 050 ali 02/ 764 28 11.
PRODAM ENOSOBNO stanovanje na Ptuju. Tel. 031 294 022.
GRADBENO PARCELO v Kicarju, 10 arov, južna lega, ob cesti, prodam. Tel. 041 349 004._
PRODAM hišo na mirni son~ni lokaciji, Sovretova pot. Tel. 040 729 568.
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO nedokončano hišo, Gruši(ovje, 45 m2 pvršine, K+P, 2062 ni2 zemljišča, eleictro in vodovodni pr iciiučeit, iega J CENA: 6,000 mio SIT (šifra 750)
tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
DOM - STANOVANJE
APARTMAJI v Biogradu in Bibinjah, tri zvezdice, sat TV in klima. Informacije na tel. 00385 42 711 246 ali 00385 91 252 3691._
ODDAM v najem apartma za 4 ali 6 oseb (klima, KTV, lastno parkiriš~e ...) v Filip Jakovu. Tel. 0049 171 744 3331._
TRIINPOLSOBNO stanovanje na Ptuju dam v najem. Tel. 051 316 088 ali 780 05 61.
DELO
vabimo @radio-tednik.si
V PRODAJALNI z belo tehniko, akustiko in ostalim tehni~nim blagom na Ptuju zaposlimo trgovca. Pisne prošnje pošljite na naslov. Segra, d. o. o, Ljubljanska 69, 2310 Slov. Bistrica.
Spomladanska akcija
bančni kredit z 1,95 % obrestno mero	■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve
■ leasing na osebno izkaznico s 26% pologom	■ 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu,
brez stroškov odobritve	50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault twingo 1,2, letnik 99, novi model, cena 850.000 ali brez gotovine z eno pla~ilno listo. Tel. 041 957 696 ali 041 627 647.
KIA SEPHIA l 1996 TX, rde~e barve, prodam. Tel. 041 591 334._
RENAULT LAGUNA, l. 99, 1,9 DTI, prevoženih 131.000 km, prvi lastnik, dobro ohranjen prodam. Tel. 031 774 057.
UGODNO prodam kadett 1.4 i, letnik 91. Telefon 031 472 615.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
ODDAM dva meseca starega muca. Informacije na tel. 775 53 41.
MIZARSKO ek-brusilko prodam. Tel. 746 04 21.
iPoiLilajts. nai. na i.u£.toum,m ifiLtJ.
RADIOPTUJ
www. ra d io-ptu j. s!

Ponudbo veljo do konco junljo 2005. Sliko lohko prikozuje opremo, ki nI stondordno.
w.opel-marketing.si
Petek, 10. junij
18.00
19.00
19.00
20.00 20.30
Cirkovce, športna dvorana, zaklju~na prireditev ob 7. prazniku Vrtca Kidri~evo z enoto v Cirkovcah, popeljali vas bodo v deželo glasbe, po projektu Jaz sem muzikant
Ormož, Mladinski center, potopisno predavanje o Braziliji v okviru cikla Misel na po~itnice nikoli ni prezgodnja Videm, telovadnica OŠ, osrednja prireditev ob 8. ob~inskem prazniku
Ptuj, CID, Ve~er Jazz standardov
Studenice, na samostanskem dvoriš~u, pri Polj~anah, igra Miklo-va Zala, KUD Andrej Stefanciosa
Sobota, 11. junij
3.00 Ormož, pred gradom, pohod, Karavanke, Begunjš~ica, Zelenica, Stol
8.30 do 11.00 Ormož, Dom za starejše ob~ane, Muzejski vikend za otroke
10.00 Zabovci, športno igriš~e, tradicionalno gasilsko tekmovanje pionirjev, pionirk in mešanih desetin za pokal Ivan~ka Horvata in Marjana Bra~i~a
11.00 Ormož, pred Avtocentrom Ormož, Hardek 44/c, tradicionalno
kolesarjenje po Ljutomersko-Ormoških goricah 15.00 Velovlek, tekmovanje v mokri hidrantni vaji 15.00 Slovenja vas, 3. gasilsko tekmovanje ~lanov in ~lanic za pokal Slovenje vasi
16.00 do 19.00 Ptuj, Kinološko društvo, 11. Pomladna vetrnica, 50 let
Prijateljev mladine na Ptuju 19.00 SNG MB, Mednarodno tekmovanje opernih pevcev Ondina Otta
2005 - Zaklju~ni koncert finalistov in razglasitev rezultatov 20.30 Vurberk, v prelepem okolju gradu, predstava na prostem, Sosedov sin, KD Grajena 20.30 Studenice, na samostanskem dvoriš~u, pri Polj~anah, igra Miklo-va Zala, KUD Andrej Stefanciosa
-	Izlet na Lintvern, Planinski vrh nad Rovtami, vodi V. Dabi~.
-	Ormož, Mestna graba, Dan upokojencev
Nedelja, 12. junij
8.00 Destrnik, ob~insko prvenstvo v tenisu za moške, v okviru 7. ob~-
inskega praznika 10.00 Videm, Vidova nedelja, slavnostna maša 15.00 Majšperk, dobrodelni koncert s prodajno razstavo za novo
osnovno šolo Majšperk 17.00 Dornava, vaška dvorana, 10. praznik ob~ine Dornava 18.00 Juršinci, kulturni dom, koncert Mešanega pevskega zbora dr.
Antona Slodnjaka Juršinci, z gosti 18.00 Videm, dvorana, Tamburaški orkester KD Videm vas vabi na Letni
koncert 2005 z gosti 18.00 Mestno gledališ~e Ptuj, letna produkcija plesne šole Power Dancers
20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Bežno sre~anje 20.00 Ptuj, Terme, Miss sport international 2005, z glasbeni gosti 20.30 Vurberk, v prelepem okolju gradu, predstava na prostem, Sosedov sin, KD Grajena 20.30 Studenice, na samostanskem dvoriš~u, pri Polj~anah, igra Miklo-va Zala, KUD Andrej Stefanciosa
Ponedeljek, 13. junij
18.00 SNG MB, Plesna izba - letna produkcija, VelDvo, za izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 In nedelja 10.00: Glasbena oddaja Alpski ve~er Bled 2005, 1. del. Druženje muzikantov alpskih dežel: Nem~ije, Avstrije, Švice inSlovenije. Nastopajo: Alpski kvintet Rosa, Igor in zlati zvoki, Čuki s plesalci, ans. Rosmarin iz Nem~ije, ans. Landlerkapelle iz Švice, ans. Franca Miheli~a, ans, Mira Klinca, ans. Robija Zupana, ans. Jože Burnik s prijatelji. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
Od petka do nedelje ob 19. uri: Vohunska naveza. Od petka do nedelje ob 21. uri: A smo že tam.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 10. junij, ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.45 Mesto greha. Ob 16.35, 18.40, 20.50 in 22.50 Roboti. Ob 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 23.55 Črni mož. Ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 ugani, kdo pride na ve~erjo. Ob 17.10, 20.20 in 23.30 Življenje je ~udež. Ob 16.20, 18.30, 20.40 in 23.00 A smo že tam? Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Talec. Ob 17.40, 20.30 in 23.20 Vojna zvezd: Epizoda III - Maš~-evanje Sitha. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Ve~ kot ljubezen. Ob 18.10 in 21.10 Nebeško kraljestvo.
Sobota, 11. junij, ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.45. Ob 12.30, 14.30, 16.35, 18.40, 20.50 in 22.50 Roboti. Ob 13.50, 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 23.55 Črni mož. Ob 14.25, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Ugani, kdo pride na ve~erjo. Ob 14.00, 17.10, 20.20 in 23.30 Življenje je ~udež. Ob 14.10, 16.20, 18.30, 20.40 in 23.00 A smo že tam? Ob 14.40, 17.00, 19.30 in 22.00 Talec. Ob 14.50, 17.40, 20.30 in 23.20 Vojna zvezd: Epizoda III - Maš~evanje Sitha. Ob 14.20, 16.30, 19.00, 21.20 in 23.40 Ve~ kot ljubezen. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Nebeško kraljestvo.
Nedelja, 12. junij, ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Mesto greha. Ob 12.30, 14.30, 16.35, 18.40 in 20.50 Roboti. Ob 13.50, 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 14.25, 16.50, 19.10 in 21.30 Ugani, kdo pride na ve~erjo. Ob 14.00, 17.10 in 20.20 Življenje je ~udež. Ob 14.10, 16.20, 18.30 in 20.40 A smo že tam? Ob 14.40, 17.00, 19.30 in 22.00 Talec. Ob 14.50, 17.40 in 20.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maš~evanje Sitha. Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Ve~ kot ljubezen. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Nebeško kraljestvo.
Ponedeljek, 13. junija, ob 15.40, 18.20 in 21.00 Mesto greha. Ob 16.35, 18.40 in 20.50 Roboti. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Ugani, kdo pride na ve~erjo. Ob 17.10 in 20.20 Življenje je ~udež. Ob 16.20, 18.30 in 20.40 A smo že tam? Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Talec. Ob 17.40 in 20.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maš~evanje Sitha. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Ve~ kot ljubezen. Ob 18.10 in 21.10 Nebeško kraljestvo.
izberi.si - Vsesiovensici portai 1
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo talce udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaifti
LAS
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAIVIO
BMWZ3	1998	37.519 Sit
CHRISLER NEON	1994	14.299 sit
CLIO 1.5/65KM 5V	2002	32.618 sit
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 sit
HYUNDAI LANTRA 1,8	1995	18.650 sit
LAGUNA QT 1,8/16V EXP.	2003	53.598 sit
PEUGEOT 306 S 1,4	1997	24.245 sit
R LAGUNA GT1,9DC1100 EXP	2002	52.832 sit
R MEGANE 1,6/1 SV	2000	24.962 sit
R MEGANE 1,9 DCI KARAVAN	2001	30.321 sit
SEDANE DIN.LUX 2,0/16V	2004	60.946 Sit
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR.	1996	19.414 sit
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 sit
Tovorna vozila		
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.080 sit
KANGOO EXPRESS 1,9D	2002	22.512 sit
Viiina mesečnega obroka je izrabinana na podlagi bedita dm mb NOM na dobo 84 mesecev.
RENAmi
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomikiavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.9TDILIMUZINA	1999	2.440.009	SREBBN
AUDI A41,9 TDI KARAVAN	2001	2.080.909	KOV. MODRA
BMW 318 D KARAVAN	2002	3.750.909	ČRNA
BMW 31B D LIMUZINA	2B01	3.B90.909	SEBRN
BMW 5231 LIMUZINA	199B	1.440.909	ČRNA
CITROEN XSARA1.B i	2001	1800.808	SRERRN
CITROEN XSARAPICASO 2,0 HDI	2002	2.550.808	KOV. BORDO RDEČ
FORD FIESTA 1.3	2004	1.B5B.808	BEIA
FORD M0NDE01.B TDI KARAVAN	2000	1.440.808	BEIA
RENAULT CU01,2 REPOP	1990	408.808	BEIA
RENAULT MASTER COMRI 2.2 DCI	2001	2.200.808	BEIA
SEAT IBIZA 1.4	2003/11 MOD. 04	2.100.808	REBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KABAV.TBENDUNE	2000	2.340.808	MDDBA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA 115	2000	2.550.808	SREBBN
VW PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE	2002	3.090.808	KOV. MDDBA
Na zalogi preko 40 vozil.			
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
i I
Î
\
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
okna F vrata W senčila F strešna okna V zimske vrtove V garažna vrata li'" izolacijske steklene fasade in F industrijska vrata. F
TLAKOVANIE
Polaganje vseh vrst tlakovcev in utrjevanje tampona. ^ Izkopi z mini bagerjenit; 4
Vlado Horvat s.p., Formin lab, GorlSnlcci Gsm 031 eas 6ia, oai soi osa.
_îÏMEL.
UGODNOSTI
v IVietallci na Ptuju
Cenovno ugodna ponudba armaturnih mrež
Q188 6x6-15x15 2,15mx6m.....5.390.-
Q 335 S X 8 - 15 X 15 2,15m X 6m....11.690.-Q 503 8 X 8 - 10 X 10 2,15m X 6m....16.990.-
R 335 8 X 5 - 15 X 25 2,15m X 6m......7.290.-
R 424 9 X 6 - 15 X 25 2,15m X 6m......8.990.-
Betonsko železo rebrasto dolžine 6m Od fi 8 do fi 16, cena za kg...................169.-
kopalniški blok CORDOBA..............59.990.-
kopalniška zavesa JOY.......................1.190.-
deska WC lesena...............................3.490.-
omarica FUSCIA..............................11.990.-
ročka za prho KIM...............................990.-
cev za prho PROCONTUR.....................990.-
kopalniška preproga........................2.290.-
Armature ARMAL 10 % POPUST
^ J
Slike so simbolične
V,, a J
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METALKA^ TRGOVINA
Radl(o Kelcec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
/wawika Letnik		Cena	
FORD MONDEO 2,0	2001	2.370.000	ČRNA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.340.000	KOV. MORDRA
RElttUII MEGANE 1,9 DO KARAV.	2000	1.680.000	KOV. SWA
RENAMI MEGANE 1,9 DO KARAV.	1999	1.390.000	KOV. SWA
RENAUII LAGUNA 1,6 l6V EXPRESSION	2001	2.630.000	KOV, SREBRNA
PEUGEOT 3061,41	1994	480.000	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,0 12V SWING	1998	850.000	KOV. SREBRNA
RENAUnrCUO 1,2 FIDJI	1997	730.000	KOV.VÉřOA
VOLKSWAGEN GOLF m 1,9 DQ	1997	1.240.000	RDEČA
FIArTIP01,4lE	1994	290.000	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 LS	1995	450.000	KOV. ZELENA
FIAT UNO 1,0 FIRE	1997	430.000	BELA
RENAUIICUO 1,2	2000	1.040.000	BELA
OPEL ASTRA 1,4IGL	1995	370.000	BELA
RENAUII MEGANE 1,6 l6V	2002	2.180.000	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT 1,6 16VCIX	1996	720.000	KOV. SREBRNA
FIArMAREAl,816VEIXKAR	1998	700.000	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 1,8 TDI	1999	1.300.000	MODRA
FLïrPUNT01,2	2000	1.030.000	BEU
AUDI n 1,8	1998	3.540.000	KOV. MODRA
MCC SMART	2000	1.320.000	ČRNO-BEŽ
RENAUIXCUO 1,2 FIDJI	1997	750.000	KOV.VÈN)A
SEAT CORDOBA 1,5 SE	1999	1.240.000	TFTENA
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI	2001	2.160.000	KOV. SREBRNA
RENAUII MEGANE 1,6 E RN CLASICC	1998	1.180.000	KOV.ZLAIA
VW GOLF 1,416V COMFORTLINE	1999	1.740.000	ČRNA
FIAT BARCHEm 1,8 16V	2000	2.250.000	KOV, SREBRNA
FORD FIESIA 1,3	2000	960.000	KOV. m,ENA
CITROEN XSARA BREAK 1,6	1998	1.170.000	BEU
RENAULT UGUNA 1,8 16V	1998	1.520.000	KOVZLAIA
VOLKSWAGEN GOLF n 1,6 D	1989	290.000	RDEČA
RENAUIXCUO 1,2 RN	1993	380.000	KOV. SREBRNA
www. tednik.s
DANA BESEDA OBVEZUJE
Enr-i\T\ SI ii()|\i
KIKmDestrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/349^43
Miran KOIAEK:s.p. Gajercl 6/a, 2272 C oi linfc ii
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 www.smlgoc.sl
Za nedoločen čas zaposlimo prodajalca In monterja pohlitva z najmanj 2 leti delovnih izl(uâenj s področja prodaje in montaže pohištva. Vloge pošljite Izidjučno na e-mall: janez@smlgoc.sl
Jože Vogisr s.p.
Zabovci 98,2281 Markove! Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
S/UMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traianova 1, l>lui (ob Moribonki nslQ, M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obrocncga odplačila
UGODNA POSOJILA*
SoliSd.o.a 1
Razlagova 24, Maribor J
ICo2/2280110
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605

II
ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRA1A, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsf
IvanArnušs.p.
Mariborska œsta 27/ b, 2251 PTUJ Tei.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7 553
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
OBČINA KIDRIČEVO
Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidri~evo
tel.: 02/799-06-12, fax: 02/799-06-19
na podlagi 6. ~iena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 15/98 in 66/00)
objavlja javni razpis za
najem 2 poslovnih prostorov v poslovno-stanovanjski stavbi
na naslovu Ulica Borisa Kraigherja 25 (parc. št. 1019/6)
VELIKOST POSLOVNEGA PROSTORA ŠT 1: 21,38 m^ - ob banki; VELIKOST POSLOVNEGA PROSTORA ŠT 2: 63,22 m^ - bivša Lekarna; PREDVIDENA DEJAVNOST: bančništvo, zavarovalništvo, igre na srečo, inženiring, policija, državna uprava, trgovina, umetnost, kultura, socialno varstvo, politične stranke, humanitarne organizacije, izobraževanje, društvena dejavnost;
ČAS ODDAJE V NAJEM: nedoločen čas; VIŠINA NAJEMNINE: 6,1 EUR/m^;
OSTALI POGOJI: najemniki poslovnega prostora plačajo poleg najemnine še vse stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora; PRILOŽENE LISTINE: priglasitveni list za s. p. ali izpisek iz sodnega registra za pravne osebe.
Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za najem najpozneje do 30. junija 2005 na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »ne odpiraj - razpis za poslovni prostor št. 1 ali št. 2«.
Najemnika bo izbral Odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem občine Kidričevo, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti, odstotek morebitnega vlaganja v obnovo, čas stalnega bivališča v občini Kidričevo, čas dela na območju občine Kidričevo, število zaposlenih. Če se na javni razpis prijavi več prosilcev, ki v enaki meri izpolnjujejo pogoje, se med interesenti opravi dražba. Poslovni prostor se odda tistemu, ki ponudi višjo najemnino.
OBČINSKA UPRAVA občine Kidričevo
Sava-GTI d. o. o.
Rogoznlška c. 32 2250 PTUJ

Sava-GTI, družba za proizvodnjo gumeno-tehničnih izdelkov, d. o. o., išče tehnologa - konstrukterja s sposobnostmi, znanjem in izkušnjami, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju podjetja. Če ste ambiciozni, samoiniciativni in se čutite sposobni vključiti se v hitro rastočo družbo, se oglasite pri nas na razgovor
za sodelovanje v kreativnem timu na delovnem mestu
TEHNOLOG - KONSTRUKTÉR
Od kandidata/ke pri~akujemo:
-	uni. dipl. inž. ali dipl. inž. strojništva, smer konstrukterstvo
-	dobre komunikacijske sposobnosti,
-	znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina),
-	poznavanje dela na računalniku in konstruiranje orodij
(Pro/engineer - delo z volumni, ACad, Word, Excel, Internet),
-	vestnost, iznajdljivost, zanesljivost,
-	sposobnost delati v timu, samoiniciativnost,
-	3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev. Prijave z dokazili pošljite v roku 14 dni na naslov, Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, s pripisom za prijavo.
Klas GM
PODVINC115, PTUi TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
UGODNI KREDITI DO 7 LET
ZA ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE TUDI 09 POPLAČILO STARIH KREDITOV, OBREMENITEV PRIHODKOV DO 50%, TER UGODNI LEASINGI IN DONOSNE NALOŽBE V DOMAČE IN TUJE SKLADE.
FX - INVEST d.o.o.
TržaSka c. 85. Maribor
TEL: 031 445 729,041 724 279
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p.
Ddolčanova l 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
MARKIZE (TEIVDE) ALU ŽALUZIJE ROLOJI
LAMELIVE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
www.tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO I ZA PETKOVO IZDAJO
DOPONEDEUKftZJin'RUDOS.URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Cenik malih ogiasov v Štalersl(em tednilfu
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z Giorirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oiorirjem	1.760,00	11,00
z olcvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z oiorirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Stajersiœga tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT lirez DDV.
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
9. junija je minilo 15 let, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Nežka Bernhard
IZ PTUJA
13. avgusta pa bo minilo 10 let, odkar nas je tragično zapustila draga hčerka in sestra
Dragica Bernhard
IZ MARIBORA
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Njuni najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je ~as, ki celi rane, in pride ~as, ki nikdar ne mine, ko zasanja{ se v spomine.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 12. junij 2000, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
Viktor Kajzer
IZ ZAKLA 5
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Tvoji: žena Dragica in hčerki Valerija in Nata{a z družinama
V 47. letu nas je mnogo prerano zapustila draga
Anica Rihtaric, rojena Belsak
IZ HRASTOVCA PRI ZAVRĆU
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 10. junija 2005, ob 15. uri izpred vežice na završkem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico danes ob 10. uri.
Vsi, ki jo imajo radi
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Katarine Skok, roj. [prah
IZ ORESJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici ge. Marjani, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, pevkam Druge pomladi iz DU Kidričevo ter pogrebcem Komunalnega podjetja Ptuj.
Hvala strežnemu in medicinskemu osebju Doma starejših Ptuj za vso pomoč in oskrbo, ki ste ji jo nudili. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Lidija, sinovi Boris, Viki, Edo, Milan in Silvo z družinami
Vedno bil si veseljak, v srcu pravi korenjak. Bolezen težka te je pestila, bolečine hude ti storila. Prenašal njeno breme si v sebi sam, le spomine lepe pustil si nam.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 12. junij 2002, ko je prenehalo biti tvoje srce, dragi mož, ati in dedek
Franc Beranic
13. 4. 1945 - 12. 6. 2002 APAĆE 211, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
Na tvojem grobu travica zeleni, rožice cvetijo in svečke ti v spomin gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
Ce bi te prelite solze prebudile, bi ti grob prekrile. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu poklonite cvet in prižgete svečko.
Zelo te pogre{amo: žena Anica, sinova Danijel in Dubravko ter vnuka Kornelija in Tilen
Kamorkoli ozremo se, povsod trud tvojih pridnih rok spremlja nas in spominja: da bilo življenje je, da bil je le hip, bogat in plemenit!
SPOMIN
12. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Jože Cvetko
IZ SPUHLJE
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Njegovi najdražji
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
Frančiške Zavec
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 3 A
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo, govornici gospe Velikonja in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Frančka in Marija ter snaha Trezika z družinami in brat Janez z družino
i
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in trpel.
Srce ljubeče
v grobu zdaj spi,
nam pa solze lijejo iz oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Marjana Zorca
IZ BRESNICE 79, PODGORCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem PPS in vsemu zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, govorniku PPS, duhovniku župnije sv. Ožbalta, pevcem, godcu Tišine in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Tvoji najdražji
Ptuj • 12. nadaljevanje sojenja v primeru umora E. Vidoviča
Kaj je povedal Ervinov oče
Čeprav je bilo pričakovati, da se sojenje v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča iz Ptuja bliža koncu, so v sredo, 8. junija, v 12. nadaljevanju glavne obravnave ob zaslišanju novih prič odkrili nekaj novih dejstev, ki bodo obravnavo zagotovo podaljšala še za kakšen mesec.
Predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, je pred nadaljevanjem obravnave senat obvestila, da je zaradi novih dejstev, predvsem pa zaradi izsledkov fo-renzičnih analiz cigaretnih ogorkov, ki so bili najdeni na kraju, kjer je bilo najdeno truplo Ervina Vidoviča, na zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ptuju predlagala izvedbo še treh dokaznih predlogov: zaslišanje priče Janeza Meška, čigar sledovi DNK so bili ugotovljeni na cigaretnih ogorkih na kraju, kjer se je zgodil umor, ponovno zaslišanje Bruna Mlakarja, čigar oče je ob raznašanju časopisov našel mobilni telefon pokojnega Ervina Vidoviča, saj so iz izpisa pogovorov mobilnega operaterja ugotovili, da je Ervinov mobilnik nekdo uporabljal od 5. do 18. februarja 2004, tretji dokazni predlog pa je pomenil zaslišanje prič Milene in Franca Vidoviča, matere in očeta pokojnega Ervina, ki sta opozorila, da med najdenimi Ervinovimi rečmi na kraju umora pogrešata Er-vinovo denarnico z bančno kartico in diktafon.
Zakaj je policija molčala
K pričanju so najprej povabili Ervinovega očeta Franca Vidoviča, ki glavno obravnavo budno spremlja vse od začetka. Ta je pred so-
Obtoženi Bojan Slana, Filip Filipovič in Slavko Hliš (z leve) so se spremenili.
Foto: M. Ozmec
od prve razprave do danes malce
diščem povedal, da je Ervin vedno imel pri sebi denarnico in v njej bančno kartico, vendar na kraju najdbe njegovega trupla teh dveh predmetov niso našli. Pojasnil je, da je žena Milena na banki sicer iskala morebitne podatke o tem, ali je v času po Ervinovem izginotju morda prišlo do kakšnih sprememb na njegovem računu, pa ji niso dali nobenih podatkov. Ob tem je opozoril, da je izginil tudi žepni diktafon Sony črne barve, ki ga je nekaj dni pred izginotjem žena posodila Ervinu.
Ko ga je predsednica senata Marjana Kosi vprašala, ali
Franc Vidovič, oče umorjenega ga začetka.
Foto: M. Ozmec
Ervina, spremlja razprave od vse-
morda ve še za kaj, kar sodišču ni znanega, pa se je Franc Vidovič potožil: "Moti me, da sem iz razprav med ljudmi in po mestu izvedel skoraj več kot tu na sodišču, da se je ves čas pojavljalo kup zadev, ki policije ne zanima, a sem nanje opozoril. Moti me tudi, da se je vedno vse skupaj vrtelo okoli droge, pa niso našli nobenega dokaza o njeni prisotnosti, pa tudi to, da sem policistom že davno, ob prvih zaslišanjih, povedal, da pogrešamo denarnico in diktafon, pa se o tem razpravlja šele sedaj."
Ponovno je spomnil na zadnji poglobljen pogovor s sinom Ervinom, v četrtek pred nedeljo, ko je za vedno izginil, ter pri tem dodal, da sta se ostro pogovarjala tudi zaradi "trave" ter da mu takrat ni povedal, da bi mu kdo zaradi tega grozil ali da bi ga bilo česa strah. Poudaril je, da je bil Ervin po značaju zelo miren, a nepredvidljiv človek: "Bil je pacifist, saj niti vojske ni služil, ker je bil proti vsakršnemu nasilju. Če je kdaj prišlo do prerekanja, se je temu in pretepu vedno izognil. Nekoč se je zgodilo, da ga je nekdo udaril, pa mu Ervin udarca ni vrnil, ampak mirno odšel vstran."
Napoved vremena za Slovenijo
i Barbara ( bodo jeseni grozdja polne kadi.
Napoved za Slovenijo: Danes bo čez dan spet več oblačnosti. Pihal bo okrepljen veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, v krajih z vetrom okoli 10, najvišje dnevne od 13 do 19 C.
Obeti: V soboto bo zmerno do pretežno oblačno. Zvečer se bodo začele pojavljati padavine in se v noči na nedeljo razširile nad vso Slovenijo. V nedeljo bo oblačno s padavinami, deloma plohami. Predvsem v severovzhodni Sloveniji bo občasno pihal okrepljen severni veter.
Na vprašanje odvetnika Vladimirja Toplaka, zagovornika obtoženega Bojana Slane, ali bi se morda Ervin še naprej družil z nekom, ki bi ga dvakrat udaril, pa je Franc Vidovič odgovoril, da ni možnosti, saj je bil Ervin preveč ponosen in trmast. Toplak je ob tem opozoril na izjave prič, da naj bi Fi-lipovič pred lokalom Kegl-ban dvakrat udaril Ervina in da naj bi potem še skupaj preživela ves večer. Franc Vidovič pa je opozoril, da je zamegljeno dogajanje od Ervinovega zadnjega obiska v Keglbanu do kraja, kjer je bilo najdeno njegovo truplo: "Vmes mi nekaj manjka, po mojem je vsa zgodba od Keglbana naprej namišljena, nikomur ne verjamem, še najmanj pa Hlišu ..."
V nadaljevanju glavne obravnave je predsednica senata Marjana Kosi povabila k pričanju Bruna Mlakarja iz Ptuja, da bi pojasnil, kdo vse je lahko klical z Ervinovega telefona, ki ga je našel njegov oče in ga je uporabljal tudi on, saj so po Ervinovem izginotju, to je od 5. do 18. februarja 2004, torej po tem, ko naj bi bil Ervin že mrtev, še zasledili klice z njegovega telefona.
Več o tem, kaj vse je pred 5-članskim senatom povedal Bruno Mlakar, čigar oče je našel Ervinov telefon med raznašanjem časopisa na Ormoški 26, predvsem pa o poznejšem nenavadno plahem, negotovem in razburljivem pričanju Janeza Meška, ki je tudi pri okrožnem državnem tožilcu povzročil kar precej dvomov in je v spremstvu policistov odšel z razprave domov po dva para bulerjev, predvsem pa o ugotovitvah in odločitvah senata, pa v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • G. Šmigoc - novi predsednik MLD
Konec maja so se na drugem rednem občem zboru sestali člani ptujske Mlade liberalne demokracije (MLD). Poleg tega, da so sprejeli smernice delovanja za naslednje obdobje, so izvolili tudi novo vodstvo. Tako bo ptujski MLD v naslednjih dveh letih vodil Gregor Šmigoc (na fotografiji). Na mesto podpredsednika so izvolili dosedanjega predsednika Vasjo Strelca, sekretarka je postala Meta Majnik, v izvršni odbor pa so bili potrjeni Luka Žižek, Nina Horvat, Saša Lončar in Matej Crnjavič. Kot je na občnem zboru poudaril Gregor Šmigoc, želi MLD Ptuja aktivno sodelovati v lokalnem okolju pri oblikovanju mladinske in socialne politike ter politike enakih možnosti. Takšno vlogo sodelovanja vidijo predvsem s prisotnostjo v mladinskem in mestnem svetu. "Pri oblikovanju mladinske politike bi morali stremeti k temu, da bi ustvarili okolje in pogoje za osebnostni razvoj mladih, ob tem pa bi bilo potrebno upoštevati tudi družbene potrebe v prihodnosti. Mladinska politika mora temeljiti predvsem na odločenosti, zaznati želje in potrebe mladih, zato mora biti oblikovana z mladimi in ne le za mlade,"so vpro-gramu dela navedli v ptujskem podmladku LDS-a.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Glasbeno-plesna prireditev
Na OŠ Breg že vrsto let cveti ustvarjalnost tako na glasbenem kot plesnem področju. Učenci so svojo nadarjenost letos že pokazali na zabavnoglasbeni prireditvi Korajža velja, ki jo po slovenskih šolah organizira Studio H. V sredo, 18. maja, pa so se v Domu krajanov Breg predstavili še svojim staršem in ostalim obiskovalcem glasbe-no-plesne prireditve učencev OŠ Breg. Poslušalcem se je najprej predstavil otroški šolski pevski zbor, ki ga vodi Oliver Buček. Svojo nadarjenost in ljubezen do glasbe so pokazali še z igranjem na flavto, blok flavto in harmoniko. Predstavili so se tudi mali in nekoliko večji pevci. Učenci pa niso le dobri pevci, številni med njimi so tudi že prav dobri plesalci. Nekateri učenci urijo svoje plesne korake v plesnih šolah, spet drugi so samouki. Na odru se je najprej predstavila mlada baletka, nato pa so se v ritmih zabavne glasbe pozibavale skupine mladih deklet.
PK
Videm • Koncert tamburaškega orkestra
To nedeljo, 12. junija, ob 18. uri bo v videmski občinski dvorani tamburaški orkester Kulturnega društva Videm pripravil svoj vsakoletni koncert ob koncu sezone 2004/5, ki letos sicer ni v okviru občinskega praznika kot vsa leta doslej, vendar bo kljub temu enako svečan in zelo pester. V goste so tokrat Videmčani povabili tamburaški orkester iz Dupleka, nastope tamburašev pa bodo popestrili pevci solisti Milena Gabrovec, Metka Ostroško in Jože Hrga, harmonikar Rajko Verbančič, kvartet Fantje izpod Vurberka in instrumentalni trio KD Videm.
ji
^ifftAiirof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	átufa26a !EEMS>
^H ^H iMljaii«niiiit.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: MZ