POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI L POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—•. — Uredništvo in upravah Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, znalaja. vsaka beseda Din l.—i mali oglasi, ki sluiijt v social, ie namene delavstva in namtičene em, vsaka beseda Din 0.50 ____________________________________________ it,______________________ Štev. 76 • Maribor, sobota, dne 6. |ull|a 1940 m Leto XV Reforme gospodarstva obetajo Zadnje čase smo slišali o tein, da se »gospodarstvo« ogreva za reforme, s katerimi se spravi v sklad kapital in delo. Italijanski tisk pa obširno razpravlja o tem, kar smo deloma v posnetkih čitali tudi v jugoslovanskem časopisju. Italijanski tisk pravi, da se uvede v Jugoslaviji korporativni sistem. Jedro korporativnega sistema je, da se razne panoge gospodarstva organizirajo v dveh skupinah. Eno skupino tvorijo delodajalci in podjetniki sploh, drugo skupino tvorijo delavci in nameščenci stroke. Oblika je podobna našim obrtniškim združenjem na eni strani in pof močnišldm odborom teh združenj na drugi strani, ki pa izključuje vsakršno politično aktivnost. Bistvena razlika je v tem, da korporacije ne volijo svojih funkcijonarjev brez oblastvene odobritve, ampak jih mora oblast potrditi in imajo pravico osebne ali korporacijske diktature, dočim danes v svojih poklicnih obrtnih združenjih svobodno volimo svoje upravne odbore. Danes imamo kapitalistični družabni red, ki ga zastopajo tudi vsi vidni po-litičarji. Korporativni sistem ima nalogo čuvati gospodarstvo, kapital. Kapital se mora obrestovati, mora biti produktiven, da se z njegovim donosom razvija še večje gospodarstvo. Korporativni sistem pa tudi pravi, da mora biti delo v soglasju s kapitalom, mora mu služiti, dasi dostavlja, da mora ta sistem skrbeti obenem za splošni socialni položaj. Tu je razlika le v tem, da kapital vlada s stališča kapitalističnega gospodarstva, dočim mora delavstvo in nameščenstvo služiti temu namenu in je deležno socialnih ugodnosti toliko, kolikor prenese gospodarstvo, kar se mu odreja od zgoraj, da se varuje skupnost dela in kapitala. Postranskega pomena je, ali se dobro ali sla bo gospodari. O tem delavstvo v korporativnem sistemu ne more niti toliko soodločati, kakor v današnjih obrtniških združenjih, katerimi so priklju čeni pomočniški odbori. O korporativnih sistemih smo že mnogo razpravljali. Znan nam je oni v bivši Avstriji, imajo ga tudi v Italiji. M a •• • « - • • * * Ne bomo se prerekali o tem, koliko je to stališče opravičeno ali ne, rečemo pa, da smatramo ljudi z moralno kvaliteto enakovredne in da mora tudi gospodarstvo služiti vsem ljudem enako in da morajo ti soodločevati v vsem in tudi o svojem življenjskem vprašanju sami. To je nauk socializma Politične stranke se k napovedanim načrtom niso izjavile. Mislimo pa, da je nujno, da tudi te, zlasti srbske, povedo svoje mnenje, da ne bo presenečenj in razočaranj. \ - . r v . VI |l VII II vecu Angleži zaseg Irancosk J ! vojne mornarice V Oranu in Alžiru je francoski admiral odklonil predajo in se spustil v boj z Angleži Alarmantne vesti o radlkar-nlh gospodarskih posegih ^ Finančni minister dr. šutej je izjavil časnikarjem, da ni res. da bi vlada pripravljala drastične ukrepe davčne in denarne narave. Zlasti ji je tuja vsaka misel na kakšne ukrepe, ki bi mogli omajati vero v vrednost našega denarja. Vlagatelji nimajo nobenega povoda, da bi se bali za svoje vloge. Neša zunanja trgovina v maju aktivna. Naša zunanra trgovina je bila v maju aktivna za 181.8 milijonov, dočim je bila lani v istem mesecu aktivna le za 22.4 milijone dinarjev. V črvih petih mesecih je zunanja trgovina aktivna letos za 668.5 milijonov dinarjev. ni ladji »Dunkerque« in »Strassbourg«,' nadalje še 2 oklopnici, več lahkih kri-, žark, več rušilcev in podmornic. Angleška admiraliteta je poslala bivšega mornariškega atašeja v Parizu, Hol-landa k poveljniku francoskega vojnega brodovja admiralu Jean Soultu, ki pa je odklonil sprejeti angleškega odposlanca. Angleški odposlanec je nato izročil svoje predloge pismeno. Angleška admiraliteta je dala francoskemu admiralu rok šestih ur, da sprejme ali pa odkloni naslednje pogoje: 1. Da francoske ladje odplovejo z angleškimi vojnimi ladjami ter skupno z. njimi nadaljujejo boj proti Italiji in Nemčiji ; 2. da odplovejo z omejenim številom posadk v Anglijo, nakar bodo posadke poslane v Francijo; 3. če nočejo, da bi sodelovale v vojni proti Nemčiji, naj ladje odplujejo v zapadno Indijo -ali v Martinique v Afriki in ostanejo tam do konca vojne, dočim bi bile posadke poslane v Francijo. Dve uri na to je priplulo pred luki Oran in Alžir močno angleško ladjevje pod poveljstvom admirala SommerweI-ia, ki je rešil več stotisoč francoskih vojakov pred Dunkerquejem. Pogajanja za predajo francoskega brodovja so se nadaljevala, toda brez uspeha. Zato je angleški admiral ukazal napad. Po dveh urah boja, katerega so se udeležila tudi letala ladje »Are Royal«, je bila poškodovana francoska oklopni-ca »Strassbourg« in potegnjena na o-balo. Oklopnica tipa »Bretagne« je bila potopljena, druga oklopnica istega tipa pa hudo poškodovana. Potopljena sta bila dva francoska rušilca in nosilka vojnih letal. Le »Dunkerque« se je prebila skozi angleški obroč in z nekaj drugimi ladjami, ki so se ji priključile blizu alžirske obale odplula v Toulon pod nemško oblast. Vendar je »Dun-kerque« zadel en angleški torpedo in več mesecev ne bo sposobna za akcije. Izmed angleških ladij ni bila nobena onesposobljena za streljanje in manevriranje. Velik del francoskega brodovja zaseden Vsled akcije angleške vojne mornarice je bil zasežen velik del francoskega vojnega ladjevja. Kolikor ga je pa še ostalo, bomo skrbeli za to, da ne bo prišlo v roke sovražniku1. Angleški narod naj bo pripravljen Na predvečer možnega poskusa Nemcev, da napadejo naš otok, je nadaljeval Churchill, je treba, da ostanejo vsi Angleži na svojih postojankah, izpolnijo svojo dolžnost in ohranijo pazljivost. Ni nobenega vzroka misliti, da bi Nemci lahko po morju ali po zraku izkrcali večje število čet v Angliji, nego jih moremo uničiti s svojim' sedanjim orožjem. Najodločnejše pa je treba zavrniti govorice, da ima angleška vlada namen pričeti pogaianja z nemško in italijansko vlado. Če bi bilo to res. ne bi bila zasidrani najmodernejši francoski boj- izvedla vlada tako drastičnih in ener- Najvažnejši Vojni dogodek zadnjih dni predstavlja zaseženje francoskega vojnega brodovja in trgovinske mornarice po Angležih. O tem je dal ministrski predsednik Churchill dne 4. julija v parlamentu tole obvestilo: V boju proti skupnemu sovražniku je bila Francija poražena. Zaprosila je Anglijo, da naj jo odveže obveznosti, ki sta jo sprejeli obe državi, da ne bo nobena izmed njiju sklepala posebnega miru. Angleška vlada je na to pristala pod pogojem, da pride francosko vojno brodovje v angleške luke, preden bodo pogajanja za poseben mir zaključena. To se pa ni zgodilo. Kljub izjavam admirala Darlena, da bo Francija podpisala samo take pogoje za premirje, ki bodo častni, je Petainova vlada izročila vse francosko vojno ladjevje Nemčiji in Italiji. Razen tega je izpustila tudi 400 nemških pilotov, ki jih je obljubila poslati v Anglijo pred sklepom premirja. To je francoska vlada storila, da bi si na ta način pridobila nemško naklonjenost.« Angleška vojna mornarica zasegla francoske vojne ladje v angleških lukah Spričo vsega tega se je angleška vlada s težkim srcem odločila ukazati vojni mornarici, da se polasti francoskih vojnih ladij v angleških lukah. Dne 3. julija je angleška vojna mornarica prevzela velik del francoskega vojnega brodovja. V lukah Portsmouth, Plymout in Shearness sta bili zaseženi 2 francoski oklopnici, dve lahki križarki, več podmornic, med njimi ena velikega tipa »Surcouf«, osem rušilc.ev in približno 200 manjših vojnih ladij vseh tipov, zlasti lovilcev min in ladij za boj proti podmornicam. Vse to se je izvršilo mirno, razen na podmornici »Surcouf«, kjer je bil po nesporazumu ubit poveljujoči angleški častnik, dva mornarja pa ranjena, nadalje je bil ubit tudi en francoski mornar, eden pa ranjen. Ko se je položaj razčistil, je okrog 900 francoskih mornarjev prosilo, da lahko nadaljujejo boj ob naši strani. Podeljeno jim je bilo angleško državljanstvo, ostali pa bodo poslani v Francijo, čim se francoska vlada pogodi s svojimi nemškimi gospodarji. Več francoskih podmornic se je prostovoljno priključilo naši mornarici. Pogajanja za prevzem vojne mornarice v Aleksandriji V pristanišču • Aleksandrija (v Egiptu) je zasidranih več francoskih vojnih ladij in sicer 1 oklopnica, 4 križarke in več manjših ladij. Pogajanja za prevzem teh ladij so v teku. Ako ne pristanejo na predajo, bodo potopljene. Med tem pa je ena izmed francoskih vojnih ladij že streljala skupno z angleško mornarico na italijanska letala. Francoski admiral se spusti v boj z Angleži Najresnejši dogodki pa so se odigrali pred Oranom in Alžirom. Tu sta bili gičnih akcij proti francoskemu brodov-ju. Hočemo nadaljevati vojno, dokler ne bo dosežen pravičen cilj, za katerega smo šli v vojno. Zakaj se je francosko brc-dovje upiralo? Reuter poroča, da so se francoski pomorski častnik uprli izročiti brodovje Angležem, ker je nemška vlada zagrozila, da bo v tem slučaju internirala njihove rodbine. O francoskem mornariškem ministru Darlanu pa pravi ameriški poročevalec Knickerbocker, da je izdal na podrejene oklic: »To je moj zadnji ukaz. Ne izvršite nobene mojih bodočih odredb. Nisem več svoboden človek. Ne izročite niti ene ladje!« Ta brzojav pa je francoska vlada zasegla, predno je bil odposlan. Zato so se ladje branile. Churchill v svojem govoru tega ni potrdil. Nemci obsojajo nastop Anglije Nemško časopisje je ogorčeno nad nastopom Anglije proti francoskemu vojnemu brodovju, ki bi moralo dospeti v francoske luke in se pustiti razorožiti po italijanski in nemški vojaški komisiji. Nemški listi pravijo, da je Churchillov nastop vreden vse obsodbe in vprašujejo, če je morda to v korist Francije. Ameriška javnost odobrava zaseženje francoske vojne mornarice po Angležih Reuter poroča, da ameriška javnost odobrava zaseženje francoske vojne mornarice po Angležih. V vladinih krogih izjavljajo, da so se ves čas bali, da Anglija tega ne bo storila in da bo brodovje izročeno Nemciem in. Italijanom. Angleška mornarica je pokazala svojo sposobnost in moč, je rekel senator Pittman, s tem pa je tudi povečala moč ameriške vojne mornarice. Dllbutl odklanja kapitulacijo Po nalogu frančftsko-nemške-italijan-ske komisije za premirje je poslala Italija iz Abesinije posebno odposlanstvo v Džibuti, da bi prevzelo oblast od francoskega generala. Ta pa je predajo odklonil in stavil Italijanom kratek rok, da zapuste ozemlje, nakar so Italijani tudi takoj odšli. ' Franclja bo dobila novo ustavo na korporativni osnovi Vesti iz Francije pravijo, da hoče Petainova vlada spremeniti ustavo in uvesti parlamentarizem na korporativni podlagi. Bodoči mož je Laval, znan desničar. Letalski napadi na nemško in angleško ozemlje se nadaljujejo še kar naprej. Nemci in Angleži poročajo, da so sestrelili po več letal. Nemci nadalje poročajo, da so potopili angleško matično ladjo za letala »Illustrios«. . 1 R omunija ■w isce VVll I zaščito obrača se v Rim in Berlin Romunija se nahaja v veliki zagati. Sovjetska Rusija ji je odvzela Besarabijo in severovzhodni del Bukovine, Madžari zahtevajo Sedmograško in Bolgari Dobrudžo. Dva dni pred ruskim ultimatumom se je romunski kralj odločil za vzpostavitev čistega fašističnega režima in za naslonitev na Berlin in Rim. Po zasedbi Besarabije je ta politika Romunije postala še bolj očitna. Romunija išče sedaj zaščito svojega ozemlja pred zavojevalnimi nameni Madžarov in Bolgarov v Berlinu in Rimu. Toda v Berlinu in Rimu so že neštetokrat izjavili, da so zahteve Madžarov in Bolgarov upravičene. Ako v Romuniji kljub temu računajo na podporo Nemčije in Italije, potem vsekakor radi tega, ker mislijo, da imajo v rokah močen adut — petrolejske vrelce, ki so neprecenljive važnosti za državi osi. Ta račun za sedaj gotovo ni pogre-šen. Iz razvoja dogodkov zadnjih dni je videti, da se bosta tako Madžarska, kakor tudi Bolgarija zadovoljili z nasveti Berlina in Rima, da ne kaže sedaj in zlasti ne s silo uveljavljati teri-torijalnih zahtev napram Romuniji. Toda kaj bo po vojni? Merodajni ljudje v Romuniji računajo s tem, da bodo do tistega časa odnošaji med Romunijo in Rimom ter Berlinom postali že tako prisrčni, da se bo moglo preiti preko zahtev Madžarske in Bolgarije na dnevni red. Tako kombinirajo Romuni glede zunanje politike. Kaj bodo prinesli bodoči meseci, ni mogoče reči. 1 -'nv is? ' >»*•••! - ' ttbii lil »*r Romunska vlada je ponudila Nemčiji vojaško zvezo Romunska vlada je zaprosila Nemčijo za sklenitev vojaške zveze, kar je pa Nemčija odklonila, ker bi bila ost take zveze preočitno naperjena proti Sovjetski Rusiji, pa tudi proti Madžarski in Bolgariji. Fašistična vlada v Romuniji Tatarescova vlada je odstopila Tatarescova vlada je odstopila in na njeno mesto je prišla vlada »Železne garde«, vlada izrazitih fašistov, na čelu vlade je prejšnji zunanji minister Gigurtu. Nova vlada bo izdala ukrepe proti Židom. Pogajanja z Madžari in Bolgari Širijo se vesti, da bi bila nova romunska vlada voljna pričeti pogajanja z Madžari in Bolgari glede odstopa dela spornih ozemelj. Sovjetska Rusija stavila Romuniji nove zahteve? Kakor poroča Assoc. Press je sovjetska vlada sklenila zahtdvati od romunske vlade, da ji izroči vsa mostišča preko reke Prut in ob izlivu Donave. Sovjetska vlada smatra, da je naslonitev Romunije na os Rim-Berlin in njeno prizadevanje za sporazumi z Madžarsko in Bolgarijo s posredovanjem držav osi, naperjeno proti Sovjetski Rusiji. dotna pa svetu Kaj bo s kapitalizmom? Pred par leti bi bil še ogenj v strehi, ako bi bil kdo naipisal, da je kapitalizmu odklenkalo. Dandanes se o tem piše tudi v listih, ki bi bili pred par leti linčali človeka, ako bi jim rekel, da bodo tudi oni vstali proti kapitalizmu. Seveda je njihov boj proti kapitalizmu samo prizadevanje, da se ljudi žejne prepelje preko vode. L* :* bj ^ ' * • * i II Ni nameravano. »Obzor« poroča, da ni namena, da ‘bi se razpustile politične stranke i»i u-stanovila samo ena narodno socialistična. Prav tako ni nameravano, da bi se ustanovila oz. dopustila samo ena strokovna organizacija. Posvetovanja združene opozicije so bila v Beogradu od ponedeljka, dne 1. do četrtka, dne 4. julija. Udeležili so se posvetovanj demokrati, JNS, radikali in za socijaliste s. dr. Topalovič. V avdijenco pri knezu namestniku Pavlu je bil sprejet podpredsednik JNS Banjanin. Naš poslanik v Moskvi dr. M. Gavrilovic je odpotoval dne 2. julija iz Beograda do Carigrada in iz Carigrada po morju v Odeso. V kratkem bo pričelo poslovati naše diplamat. zastopstvo v Moskvi. Sovjetski poslanik je medtem tudi že prispel v Beograd. Naša vlada mu je poslala naproti poseben salonski voz. Za enotnost delavstva vneti ljudje so pričeli širiti nek list, v katerem napadajo socialiste in zopet samo socialiste. Drugih aktuelnejših problemov v sedanjem času ne najdejo. Kapitalizem je za nje sovražnik druge vrste. S tistim gibanjem, proti katerumu so nekoč klicali na po din 26, žensko osobje od din 18 do din 20 To je sedaj že tretji povišek, Prvi je bil dosežen 22. decembra 1939, drugi 9. aprila in tretji dne 27.. junija z veljavnostjo od 3. junija za nazaj. Tiskarska tarifna pogodba je obvezna na vsem področju Slovenije. Štipendije za beograjske visokošolce. — Italijanska vlada je določila 14 štipendij za beograjske visokoJtilce, ki žele v letu 1940-41 dovršiti svoje študUe v Italiji v bodočem šolskem letu. Strela je zažgala veliko skladišče celuloze in lepenke. Na Količevem pri Domžalah je dne 3. julija udarila strela v skladišče celuloze in lepenke Bonačeve tovarne. Najprvo se je vžgala lopa, ki predstavlja 100 m. dolgo skladišče, nato je ogenj kmalu preskočil še na sosednji loipi, ki sta dolgi vsaka po okTog 60 do 80 m. Ognjeni zublji so švigali 40 im visoko. V skladiščih je bilo okrog 2 milijona kg celuloze in lepenke Gašenje je trajalo vso noč in še dopoldne dne 4. julija. Prizad ne odvzame majhnih zalog pšenice in koruze pridelovalcem, ki se ne bavijo s piome-tom in ki nimajo več kakor 5000 kg pšenice ali konuze, in trgovcem, zadrugam in ostalim imetnikom, kf se bavijo s prometom iblaga, če nimajo več kakor 10.000 kg pšenice ali koruze v enem kraju. Izguba hrvatskih kmetovalcev radi kužne bolezni, ki razsaja med živino, je ocenjena letno na 300 milijonov dinarjev. Mnogo še manjka, da bo preprečena špekulacija. Zagrebški listi poročajo, da se prodaja v Zagrebu olje po din 24 liter, to je 9 dinarjev dražje, kot je določil odbor za pobijanje draginje in preprečenje špekulacije. To znači, da so kazni — preblage in da v gosipodarstvu ni nobene prave organizacije. Kadar se določa cene, je treba, da imajo oblasti na razpolago tudi zaloge blaga, da ne nastane ipomanjkanje, «-----, - . ,------ ------------- — ——------------------ —. lu,Q1 zaiofie oiaga, da ne nasi pomoč ljudske fronte, so pa naravnost prija-1 ki ima za posledico veriženje. KolikSne so bile nemSke izgube na zapadnl fronti? Nemško vrhovno armadno poveljstvo je objavilo pregled o poteku bojev od časa nemškega vpada v Belgijo, na Nizozemsko in Luksemburško ter do zaključka premirja s Francijo, dne 25. junija. Poročilo označuje to vojno kot največji vojaški pohod vseh časov, ki je bil končan v šestih tednih z največjo zmago nemške vojaške sile. Kakšne pa so bile izgube nemške vojske ? Padel je armadni general v. Speck, razen njega pa 27.074 oficirjev in podoficirjev ter vojakov, izginilo jih je 18.384, ranjenih pa je bilo 111.034, torej skupno 156.493. V bojih od 15. do 25. junija je padlo 16.822 častnikov, podčastnikov in vojakov, 9921 jih! je »Delavska Politika" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! izginilo, 68.511 pa je bilo ranjenih. Številke o izgubah, od 5. do 15. junija so že vštete v skupnih izgubah od 10. maja do premirja. V/) »O IVMlrri c U(l. ,i i.n i£cli NemSka podmornica torpedirala ladjo z nemSklmi In Italijanskimi ujetniki Iz Anglije prihaja vest, da je neka nemška podmornica torpedirala parnik »Arandora«, na katerem se je nahajalo 1500 nemških in italijanskih ujetnikov, katere so imeli namen prepeljati iz Anglije v Kanado. 1000 ujetnikov so rešili. Pri tej priliki je prišlo do velike borbe za rešilne čolne med nemškimi in italijanskimi ujetniki. Nemški ujetniki so italijanske izrinili iz čolnov. Šele s posredovanjem angleških vojakov se je posrečilo vzpostaviti red. telji, kajti ni čuti žal besede iz njihovih ust proti tistim, ki mučijo in trpinčijo njih najboljše ljudi in socialiste, Le tako naprej, boste videli, kam bo to vodilo. Kot zanimivost omenia-mo, da so isti ljudje izdali neko brošuro, ki je bila pa poprej v rokah tistih, ki bi jih ne smela priti v roke, kot ipa v rokah tistih, katerim je namienjena. Kdo bi vedlel, kakšno vlogo igra tu provokaterstvo. Izgleda, da veliko! Trije brezmesni dnevi. Hrvatski ban je objavil, da za Hrvatsko ne velja uredba osrednje vlade o uvedlbi tretjega brezmesnega dne. Listi so ipriobčili to uredbo in povzročili z objavo precejšnjo zmedo. Vsled tega je banska uprava naročila cenzuri, da prepove v bodoče časopisom objavljanje uredb osrednje vlade, dokler 'ban ne proglasi, da so veljavne tiudi za banovino Hrvatsko. »Hrvatski dnevnik« pravi, dia je uredba osrednje vlade prekršila avtonomistični princip Hrvatske banovine, ker je ibila izdana s pripombo, da velja za vso državo. To ipa nikakor ne gre, modruje »Hrvatski dnevnik« dalje. V sedanjih težkih časih se ne sme vnašati nezadovoljstva v široko hrvatsko javnost in V hrvatske gospodarske kroge. Vendar je treba pripomniti, da je uredbo izdal hrvatski minister v centralni vladi, dr-Andres. — ii(t i tit {*» »i l.b Sem prav posebno radoveden, kako vam bo vašo kožo žigosala.« »Snake, dovoli mi, da spravim dekleta nazaj v Pine«, je rekel Jim Wilson. Anson je od začudenja zaklel. »Najbolj ipametno bi bilo«, je nadaljeval Wilson. »Mi imamo sami dovolj skrbi, če pa jo obdržimo, bo še več sitnosti. Imam dober domislek. No, saj veš, da nisem eden izmed tistih, ki bi se tvojim ukazom upirali. Amipak tale zadevščina mi pa kar nič ne prija. Dekle bi morali poslati domov.« »Morda bi pa moglo to nam kaj koristiti; njena sestra bi dobro plačala, če bi jo nazaj dobila.« »No, upam samo, da se boš še spomnil mojega predloga — in s tem naj bo to končano«, je zaključil Wilson. »Jim, če bi se je hoteli iznebiti, potem bi lahko pustili, da jo Riggs odpelje«, je pripomnil poglavar. Bil je zmeden in neodločen, Wilsonovo obnašanje ga je vznemirjalo. Dolgi Teksanec se je bliskovito okrenil in pogledal Ansona naravnast v oči. Globoko izpremembo je bilo čitati v njegovem obrazui »Pravega hudiča bi s tem napravili«! fe rekel. Ni mogel biti samo naglas teh besed, ki je povzročil da se je Anson začel izmikati. On je bil sicer poglavar, vendar ni bil v tej družbi najmočnejši mož. Obraz mu je potemnil. »Pospravite taborišče!« je ukazal. Riggs tega zadnjega pogovora med Ansonom in Wilsonom najbrž ni slišal, ker je stopil po svojega konja. Ko so se nekaj minut pozneje odpravili, so šli Burt, Jones in Moze s prtljažnimi konji naprej, za njimi Anson in dekle med njim in Rigigsom, a kot poslednji je navidezno slučajno jezdil Wilson. Na pot so se podali malo po opoldanski uri. Vzpenjali so se v serpentinah v hrib in so potem zavili v globoko sotesko, po kateri so šli dokler se ni končala v raven gozd. Od tu naprej so šli precej hitro, prtljažne konje so pognali v lahek dir. Ko je na nekem mestu pridrlo iz goščave na odprto livado krdelo srn, ki so strigle z ušesi in prisluškovale, je mladi Burt četo ustavil. Njegov dobro pomenjeni strel je podrl eno izmed srn. Potem so ostali možje jezdili naprej, on pa je ostal zadaj, da žival očisti in priveže na konija. Pozneje so se ustavili še enkrat, ko so prišli do nekega potoka; tu so si ljudje in konji ugasili žejo z bistro vodo. Tukaj je tudi Burt došel svoje tovariše. Prekoračili so potem še neko ijaso in dolino s pašniki, potem pa je vodila steza skozi vedno gostejši goizd, dokler se niso začeli vzpenjati od terase 0.0 terase vedno više v gore, medtem ko je na zapadu zahajalo sonce vedno nižje in nižje in je vedno bolj temnordeče žarelo. Sonce je zašlo in večerna zarja ije kratek čas še razsvetljevala mrak, ko ije Anson prekinil svoj trdovratni molk in je zapovedal odmor. Mesto, kjer so se ustavili, je bilo divje in neprijetno, plitva dolinica med dvema grebenoma temnih smrek. Trave, drv in vode je bilo tu več ko dovolj. Možje so že vsi bili na tleh in jemali sedla in prtljago raz konij, predno je utrujeno dekle moglo zlesti iz sedla. Riggs, ki jo je opazoval, ji je uslužno hotel pri tem pomagati. A s svojo orokavičeno ročico mu je prisolila gorko zaušnico. »Ne dotikajte se me s svojimi umazanimi tacami«, je rekla. V njenem glasu ni bilo sledu o utrujenosti. Wilso,n je ta prizor opazoval, Anson pa ne. »Kaj se ije zgodilo?« je zato vprašal. 7g/ kcaiev m CELJE Obrtniki so se uprli neupravičenim zahtevam. »Skupno združenje obrtnikov v Celju« ie objavilo v tukajšnjem lokalnem listu »Nova doba« na naslov Delavske zbornice v Ljubljani odprto pismo, s katerim pojasnjuje uradno poslovanje tukajšnjega dopisnika g. Jože Arnšeka in prosijo Delavsko zbornico v Ljubljani, d'a jim pravno raztolmači uradni postopek svojega zostop-nika v Celjiu. V članku je točno navedena vsebina dopisa ki ga je prejel nek celjski obrtnik od Delavske zbornice v Celju, češ, da dolguje svojemu bivšemu zaposlencu na raznih zahtevkih še din 2728 z določenim terminom in grožnjo, da b.o Delavska zbornica prizadetemu svetovala tožibo. Iz zahtevkov v pismu Delavske zbornice je razvidno, da je odlpuiščeni pomožni delavec, ki je bil, kakor v članku navedeno, zaposlen pri iprejišnjih gospodarjih kot hlapec, prejel v Delavski zbornici zelo čudne informacije, ker se je vzelo za podlago bansko uredbo o minimalnih mezdah za višje trgovsko osobje to je din 1000 mesečno, vsled česar je razumljivo, da so tudli ostali zahtevki narasli na precej visoko svoto in se tudi odtegljaji za OUZD niso mogli ujemati. Ako bi naše članstvo biLo oproščeno iprispevkov za takšno poslovanje v Delavski zbornici, bi se na takšne sipore ne ozirali, tako pa smelo zahtevamo tudi mi. da se dalav-stvu daje v Delavski zibomici pravilne nasvete, ker nedosegljive obljube na sodišču ne pro-dro, temveč nastajajo nepotrebni stroški in razočaranje. Navedeni slučaj naj bo našim čitatel-jem v opozorilo, da se v slučaju' potrebe obrnejo za nasvete le k svobodiniim strokovnim' organizacijam ali pa tudi na našega pravnega svetovalca. “»-J •"!-* Tg (Juj so bili razrešeni svojih funkcij v ZFO sledeči gospodje1 pros. Mavčec Jožef, vodja mladcev Vrabec Ivan, gospodar Vrabl Tone, ter ibivši predsednik Janežič Tone. ZFO je imenovala .začasne vršilce odporniških funkcij: znanega prof. Bitenca Mirka (bivši poslanec t » ■ » t i ' - za laški okraj za predsednika, za načelnika Laha Ivana, tajnika Vrtačnika Vida, za blagaj. m gospodarja Kompana Ruperta, za odbornika pa vodjo mladcev Zupana Alojza. Kakor izvemo, so razrešeni poskušali urediti z naprednimi nacionalnimi vrstami, to je med Sokoli in krščanskimi slovenskimi fanti znosne razmere za razne skupne nastope ter je njihovo delo rodilo že baje lepe uspehe, i , tt .U ti»2 ti|t ***-“ ‘vri-TS 2.13C Po mestu se mnoigo šušlja, češ, da si prizadeti ne bodo pustili onemogočiti svojega uspešnega delovanja ter da bodo ukrenili vse potrebno, da se spori med enako mislečimi ne bodo poostrili, im e . . - _ ..UK HRASTNIK Delavski otroci na odhodu v počitoiške kolonije. V četrtek dne 4. t. m. je odpotovalo iz tukajšnje občine 50 otrok na letovanje v počitniško kolonijo v Gornja Rečico nad Laškim za dobo 4 tednov. Pobudo za tako letovanje je dal kraj. odbor »Unije za zaščito otrok«, sredstva pa bodo oskrbele: občina in banovina in sicer nosi občina dve tretjini, banovina ipo eno tretjino vseh stroškov. Aiko pa se bodo našla sredstva^ bo poslanih še 50 otrok za en mesec na počitnice. Kolonija je ipod vodstvom učiteljic. Preskrbljeno je, da se bodo otroci kar najudobneje počutili v vsakem oziru. Kot 'f® "ekai let, pa pošlje tudi kraj. bratovska SKiaanica 30 otrok, ki so po mnenju zdravni- a nujno potrebni oddiha na svežem gorskem zraku, na letovanje k Sv. Križu nad Jesenicami, dva pa na morje in sicer v Bakar, vse za dobo 3 tednov Vsekakor je treba uvidevnost pristojnih ciniteljev. ki jo kažejo na terni področju, toplo pozdraviti, vendar pa smo mnenja, da bi se dalo to število podvojiti' vsaj kar se tiče onih, ki gredo na morje. Kajti ta sredstva, ki jih žrtvuje ustanova v te svrhe, nikakor niso proč vržena, ker blagodejne posledice takega letovanja se prej ko slej gotovo pokažejo. To vemo iz izkušenj. LJUBLJANA—MOSTE Pod okriljem Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« se bo ustanovil pevski zbor pod imenom »Združeni delavski pevski zbor ljubljanskih okoliških .Vzajemnosti’«. Vsled tega pozivamo vsa naša okoliška društva, da pošljejo čim več svojih članov in članic v ta pevski zbor, da bo čim številnejši. Ker je kulturno delo posameznih društev radi obstoječih razmer zelo omejeno, je tu dana možnost, da združeni pomnožimo nam potrebni delavski pevski zbor. Kljub težkim časom, v katerih živimo, mora delavstvo svoja kulturna društva okrepiti čUm bolj. Delavska pesem ne sme utihniti, temveč se mora slišati še bolj kot preje. Pevske vaje bodo ob sredah ob 20. uri v društvenem lokalu v gostilni Lasan (na dvoriščni) v Mostah. V poletnem času bodo tudi malo bolj oddaljeni mogli k pevskimi vajami, pozimi bomo pa iskali lokal bolj v središču, da bo vsak nekoliko v ta namen žrtvoval. — Družnost! J. F. Pri nas primanlkuje delavskih stanovanj. — I ar let se je v Mostah gradilo zelo malo stanovanjskih hiš. Za vsako izpraznjeno stanovanje se potegujejo kar cele trume povPraše-valcev. I ako tekmovanje številnih povpraše-valcev je povzročilo, da so hišni gospodarji zbirčni in se je bati. da bo to vplivalo na podražitev stanovanj, Tu naj bi mogoče pomagala mestna občina s tenu, da bi tudi v Mostah zgradila nekaj delavskih stanovanjskih hiš. ZABUKOVCA Mrtvega so našli upokojenega rudarja Franca Polaka iz Migojnic v cestnem jarku v Kostrivnici pri Kalobju. Najbrž je umrl naravne smrti. MARIBOR Tekstilnemu, delavstvu grozi katastrofa Že večkrat sino v našem listu opozorili na katastrofo, ki grozi tekstilni industriji, ker ni na razpolago potrebnih surovin. Opozarjali smo, aa bo prizadetih na tisoče in tisoče delavcev, če se ne bo pravočasno preskrbelo dovolj bombaža in drugih surovin, ker bodoi morale tekstilne tovarne ustaviti obratovanje. Ze doslej je večina tekstilnih tovarn obratovala v znatno skrajšanem obsegu, večinoma' le tri dni na teden, radi česar so seveda v prvi vrsti najhujše prizadeti! delavci, ki že skoraj eno leto ne dobijo več izplačanih polnih mezd. Znano je tudi, da so bili prejemki v večini tekstilnih tovarn skrajno nizki. Sedaj pa je oči-vidno nastopila doba, ko bo pretežna večina tekstilnih tovarn popolnoma prenehala obratovati. Nekatere tekstilne tvrdke v Mari/boru so že odpovedale večjemu številu delavstva, v nekaterih pa baje pripravljajo odpovedi službe vsem delavcem. Kakšne posledice bo to imelo za delavstvo, niS manj pa tudi za vse ostalo gospodarstvo, je jasno vsakomur, ki Ne nasedajte denuncijantom! V sedanjih izrednih časih se dogajajo stvari, ki bi v normalnih časih bile popolnoma nemogočle. Zato* je prav, da je vsak na svojem mestu im da budno zasleduje dogodke po svetu, prav tako pa tudi v njegovi bližnji okolici. Cesto so na delu razni temni elementi, ki širijo med ljudmi vse mogoče in nemogoče vesti, ki so seveda po vetčfrnii izmišljene in če,sto tudi do skraj nosti bedaste. Vsak resen človek mora skušati onemogočiti delo teh temnih elementov, kar se da s primernim nastopom tudi dosetčli. Zr tve takšnih vesti pa pogostoma postanejo povsem nedolžni ljudje, ki so v svoji lahkomiselnosti povedali naprej to, kar jim takšen prišepetovalec natrobi v uho. Te izredne poh jave, ki jih je prinesla s seboj sedanja doba pa neštetokrat skušajo v svoj prid porabiti denuncijanti, ki iz golega koristolovstva, ali pa tudi iz osebne mržnje označijoi svoje nasprotnike kot državi škodljive elemente, dasi dobro vedo, da to ni res in s tem zavajajo tudi oblasti. V povojna dob? smo zlasti' v Mariboru imeli priliko opazovati delovanje raznih Prefriganih denuncijantov, ki imajo na vesti ogromno nedolžnih žrtev. Kdor pa' je po nedolžnem prizadet, postane na to seveda tudi rad zagrenjen in se ga na ta način takore-ko2 sili na stranpota. Predvsem je potrebno pri nas mnogo vzgojnega dela med preprostimi ljudmi* tu se jih ne sme kar pavšalnoi obdolžiti dejanj, ki jiih niso zakrivili hote, temveč so morda le nasedli kakšnemu prišepeto-valcu. Smo za to, da se brezpogojno onemogoči v;se te elemente, vendar pa je treba istočasno onemogočiti tudi denuncijante, ki; kakor že rečeno, te koristolovstva vršijo ta nečedni posel. V preteklosti smo imeli mnogo takih nemoralnih kreatur, ki so se posluževale patrijotičhega plašča in na v.sa usta razkladale svojo državotvornost, v resnici pa so se pod tem plaščem: skrivali navadni koriistolov-ci, ali Pa ljudje, ki so imeli mnogo masla na glavi. Baš te dni se zopet širijo po mestu govorice, da je nenadoma izginil nek takšen »nacijonalni junak«, ki je ob vsaki priliki skušal očrniti svoje nasprotnike, blatil pa je tudi številne idealne ljudi, ki jim ni bila narodnost samo pretveza, ampak so to neštetokrat dokazali tudi s svojimi dejanji; Prizadeti je, kakor se čuje, izfeinil iz Maribora radi tega. ker njegovo denarno' poslovanje, tam kjer je služboval, ni bilo v redu. Še celo več!! Ta človek je s svojim vplivom onemogočil zaposlitev delavcerv-socijalistov, ki so za narod in državo storili rnnnogo več, kot pa marsikateri drugi, ki je bil za to mastno plačan. Prepričani pa smo, da bo takoj stopil na njegovo mesto zopet nov tak »patrijot«. ki bo nadaljeval nečedni posel svojega prednika, če se ne bo v temi Pravcu pravočasno nekaj ukrenilo in onemogočilol enkrat za vselej delovanje takih koristolovcev. Nov zemljevid Balkana je razobešen že par dni v Gosposki ulici. Na zemljevidu ■ so označena imena mest in krajev v tujem jeziku, dočim so: prava imena v oklepaju. ‘ . *«=■ ' Iz drvečega vlaka je padel železniški sprevodnik Štefan Slomšek iz Maribora. Pri ipadcu je zadobil težke telesne poškodbe in se zdravi v tukajšnji bolnišnici. ipozna naše razmere in ki ve, da ni nikakega izgleda, da bi dobili prizadeti delavci zaslužek drugod. Na teh posledicah pa bodo ipoleg delavstva hudo trpeli tudi obrtniki in trgovci; ker bo kupna moč koinzumentov še bolj padla kakor je že doslej. Zagotovljen je baje uvoz bombaža ta. Sovjetske Rusije in sicer okrog 2000 ton. vendar pa boi Sovjetska Rusija dobavila bombaž šele, ko bo prispelo njeno stalno trgovinsko zastopstvo v Beograd. Ker ni izgleda, da bi lahkci naša država nabavila potrebne surovine poprej v kateri drugi sosednji državi, je verjetno, da bo tekstilno delavstvo ob zaslužek, če se dobava bombaža iz 9ovjet-ske Rusije ne pospeši. V Mariboru je bilo že doslej ogromno število delavstva brez posla, sedaj bodo to brezposelno armado' še pomnožili tekstilni delavci, ki bodo prepuščeni bedi in pomanjkanju. S tem v zvezi pa bodo seveda prišepetovalci imeli še lažji Posel kakoT doslej. Ameriški in finski konzul iz Zagreba sta te dni obiskala naše mesto. Prvi absolventi Obrtne šole pri dnavnici drž. žel. v Mariboru. S šolskim letom 1936-37 je bila ctvorjena pri delavnici drž. železnic v Mariboru nova Obrtna šola, edina in prva te vrste v Sloveniji. Šola je štirirazredna, zato je letos prva generacja šolo že absolvirala. V drugi polovici junija so se vršili končni: izpiti. Od pred štirimi leti sprejetih 40 učencev je napravilo končna izpit 30 učencev, trije ga bodo moralii ponoviti po dveh mesecih, trije imajo še popravne izpite, trije soi pa bili že v prejšnjih letih izključeni iz šole radi slabega uspeha. Šola ima namreč to posebnost, da v njej razreda ni mogoče ponavljati. Kdor razreda ne izdela, ga šola takoj izključi; Trije učenci: Košir Jože, Orat Jože in Kuhar Jože so končali šolo z odličnimi uspehom, ti so bili zato oproščeni končnega izpita. Z odliko so napravil-« končni izpit še: Jezernik Franc, Karlin Rudolf in Lorbek Rudolf. S prav dobrim uspehom: Bavcon Karel, Belič Franc. Dobrovnik Stanislav, Dolenc Emil, Gclob Dušan, Hacin Franc, Ivanovič Dušan, Jazbec Ernest, Je-žovnik Franc, Likovnik Maks, Lorti Josip, Maher Rajko, Palčič Kriistijan, Pezdir Stanislav, Štiftar Franc, Terpin Zdravko, Verbič Iva«, Zalokar Franc in Zupovc Bogomil. Z dobrim uspehom: Cehtelj Adolf, Deisinger Janez. Galrovec Radoslav, Imenšek Stanislav in Kumer Frančišek. Občni zbor »Mariborskega tedna«. Dne 3. t. m. se je vršil občni zbor zadruge »Maribor-sk teden«, na katerem je upravni odbor podal obširno poročilo o delovanju te ustanove. Pri volitvah novega upravnega in nadzornega odbora so bili povečini izvoljeni dosedanji odborniki s predsednikom dr. Lipoldom na čelu. 12 mesecev starega otroka so te dni našli v Gregorčičevi ulici, kjer ga je nek neznanec odložil. Redni polletni pregled motornih vozil, ki služijo javnii uporabi ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih voizil iz Maribora. bo dne 10. t. m. ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč Članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 7. julija g. dr. Korenčan Andrej, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Sprejmejo se gojenci v pomorsko-letalsko šolo v Divuljah, p. Trogir in v strojniško šolo mornarice v Kumboru. Več je razvidno iz razglasov na uradni deski mestne občine. Velik vrtni koncert priredi Splošna delavska zveza Jugoslavije, podružnica v Maribom v nedeljo, dne 7. julija t. 1. pop. ob 4. uri na vrtu gostilne Žunko v Zg. Radvanju s sodelovanjem delavskih pevskih društev. Vabimo vse sodružne, strokovne, kulturne in športne organizacije in posameznike, da se vsi udeležijo tega koncerta, da pokažemo našo solidarnost v teh zgodovinskih časih! — Diužnost! SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvrši takoj FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. LAŠKO Čudno pojmovanje gradbenih predpisov. — Znani1 g. M. je odločno proti graditvi; odnosno adaptaciji skladišča v tovarno po g. Derganu, češ, da gradbeni zakon določa 4 m oddaljenosti od ceste, da se je izrekel proti gradnji tudi cestni tehnik K. in vprašuje, kdo so bilii tisti gospodje, ki so bli proti industriji v Laškem. Sedaj pa poglejmo ograjo g. H. ob njegovem vrtu, ki se v loku zajeda v okrajno cesto, da je razgled voznikom skoro nemogoč, a je bila ograja postavljena šele pred kratkim. Kdo je odgovoren za odobritev te gradnje? Na občinski seji dne 25. oktobra 193& je g. H. vneto zagovarjal .gradnjo keramične tovarne ing. Handla, ki jo je odobrila obrtna in gradbena komisija, ker bi s tem dobila občina velike koristi, delavstvo pa zaslužek, na seji dne 31. marca 1940 pa je glede tovarne g. H. govoril povsem nasprotno. Proti keramiki je glasoval celo g. Trop. Zanimiva je tudi seja Olepševalnega društva, kjer je g. G. izjavil, da bi s keramiko bilo mesto zadimljeno, a ga je g. M. zavrnil: »Kaj Vaša tovarna pa ne povzroča nobenega dima?« Ko je hotel g. Henke graditi ipalačo na svoji njivi pri kolodivoru, ni grozil noben dim, a je uprava pod T. in G. enostavno zavrnila prošnjo za zidavo te gradnje. Za gradnjo tovarne po «. D. pa sta bila dne 31. marca t. 1. oba T. in G., dočim svoj Sas g. Helebrandt v isti ulici ni smel nadzidati svoje hiše. Danes, ko peša tujski promet, ko propada Huda jama in je konec Drobnega dtola, bi lahko imeli v Laškem najmanj 8—10 tovarn, s čemer bi bilo vsaj nekoliko zajamčeno gospodarsko življenje našega mesta. V pojasnilo dodajemo. da je gradnjo tovarne keramičnih izdelkov končno zavrnila banska uprava sama. Za stavbo pole« trgovine g. Časla se je pred leti zanimala tudi neka češka tvrdka s tekstilnimi izdelki, za stari »Kamenit«, ki je sedaj v razpadu, na tudi mnoge tvrdke, a brez uspeha. Iz ČeSke STUDENCI PRI MARIBORU Škropljenje cest. V poletnem čaisu je škropljenje cest važno vprašanje, ker vzlic temu, da pogosto dežuje, je še vedno po ulicah in cestah neznosen prah. Slišijo se pa pritožbe, da se pri tem šikropljenju popolnoma pozabi na postranske ulice in izgleda, kakor dai bi do-tične sploh ne pripadale naši občini, akoravno plačujejo prebivalci enake davke. — Ni se čuditi, da se tukajšnje prebivalstvo s takimi razmerami ne strinja in zato smatra, da- bi bila edina pomoč, ako bi se cbčina Studenci končno le priključila Mariboru, ker nai ta način bi dosegla nekoliko več reda, pa tudi nedeljski nočni nemiri, o katerih smo že tolikokrat pisali, bi se dali preprečiti, ako bi nam bili na razpfllago varnostni organi, katere sedaj zelo pogrešamo. Pri tej priliki pripomnimo tudi, da gotovi ljudje ne smejo računati na nekako prednost in bi jim bilo neljubo, ako bi se gotove govorice mogoče le uresničile. Naj ne Pozabijo na pregovor, ki pravi: Nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat odkrito! — Več Studenčanov. Velike vaja gasilcev mariborskega okrožja bodo v nedeljo, dne 14. julija v Studencih. Združene bodo z otvoritvijo novega gasilskega doma. i ČRNA PRI PREVALJAH Kam greš mladina? Žalostno je, ko srečuje človek mlade fante, ki se opotekajoč »primoj-dušajo« pa cesti, kakor da bi bili v stanju prevrniti ves svet na glavo; dasi' ne morejo niti sami sebe držati v ravnovesju. Kam greš mladina? Ako se čutiš prikrajšano in manj-redno v življenju, tedaj se ne zatekaj v gostilne. tam je začetek poti navzdol! V beznicah st le ubijaš svoje zdravje in si kvariš svoj značaj. Ven iz gostiln in iz objemla alkohola! V tebi, mladina, so sveže moči in naj bo tudi trdna volja do dela, da si ustvariš boljšo in lepšo bodočnost! ' ' »fti- *' * J '■ • • Namesto, da hodiš v gostilne, PoseSaj rajši knjižnice. »Vzajemnost« ti nudi dovolj dobrih knjig raznovrstne vsebine, pa tudi razvedrilo. V njih boš našel odgovore na mnogo vprašanj. Knjižnica »Vzajemnosti« je odprta vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. ure Mladina, uteho, ki jo iščeš v alkoholu, boš našla v stvarnem delu, ki bo posvečeno fe-šitvi vseh zatiranih ljudi. In to dfclo ti bo v ponos, ko boš enkrat zagledala v vetru plapolajočo zastavo bratstva. Svobode in enakosti! Češki parlament za nemilo koncertno bilo. V praškem stanovskem gledališču, sedaj Stande theater, je poročal vodja kulturnega urada SDP dr. Hiebsch pred izbrano nemško publiko1, da bo iposlopje bivšega češkoslovaškega parlamenta ob Vltavi izročeno Nemcem za nemško koncertno dvorano. »Der Neue Tag« povdarja iz govora dr. H^ebscha, da je s terni v Pragi zopet popravljena ena izmed velikih starih krivic. Pred vojno ie bila v tem poslopju galerija slik in koncertna dvorana, v kateri je v glavnem prirejal svoje koncerte deželni konservatorij češke dežele. Sedaj se nahaja v poslopju edina politična poluradna organizacija »Narodna zajed-nica«, ki se bo morala izseliti. Imenovanje Nemca v ministrstvu železnic, DNiB poroča, da je bil kot prvi nemški ministe-rijalni svetnik v češkem ministrstvu za promet imenovan dr. Karl Fensel, doslej v Dresdenu. Osem nemških dijaških domov pravkar dozi-davajo v raznih čeških ^mestih izven Prage. »Der Neue Tag« pravi, da je bila to ži/vljenska pt>" treba za številne nemške rodbine, ki so raztresene na deželi ipo Češkem* in Moravi in sta-riši nimajo sami toliko sredstev, da ibi mogli plačevati svojim otrokom, dijakom v mestih, zdrava stanovanja s iprimerno ihrano. .Treba je tudi popraviti raznarodovalne grehe prejšnjega češkega režima, ko so unioraH hoditi nemški otroci v češke šole in so počeiščili celo govorico nemških otrok v rodbini. Vse to bo sedaj vzgoja v nemških dijaških domovih nadoknadila. V načrtu ie še otvoritev novih dijaških domov po drugih čeških krajih. V Mladi Boleslavi je pravkar otvoril okrožni vod5a Hoss nemiško šolo in isti dan v bližnjem mestu Podjebrady, znanem češkem termalnem kopališču, 8 dnevni tečaj nemških strokovnih funkcionarjev. Gruppenfiihrer K, Frank je obiskal češki tis-kovani urad v Pragi, kjer £a je pozdravil od' pro-tektorja postavljeni nemški komisar, nakar sc je podal državni tajnik Franik še v prostore DNB. Jan Žiška na razstavi. V praškem umetniškem paviljonu »Nanes« je bila sredi junija otvorjena razstava »Monumentalna umetnost«. Češki listi priašajo sliko velikanske sohe slavnega enookega poveljnika češke ihusitske vojlske Jana Žiška, pod katerim je takrat trepetala vsa Evropa, ko je prispel s svojimi vojaki Husiti celo do Severnega morja. Soha stoji sredi raizstavne dvorane in je delo umetnika proifesorja Karla Dvoraka. Kakšne iilme bodo gledali? Ministrstvo trgovine v Pragi je dovolilo uvoz šestih novih filmov in sicer dlveh nemških, dveh ameriških in dveh italijanskih filmov. Doma so izdelali Čehi zopet šest novih čeških filmov, ki jih bodo prav-kar predvajali za javnost v znani velikanski Batovi dvorani v Zlinu. Učbenik družabnega stika. Ministrstvo šolstv8 je odobrilo kot ipomožno knjigo za meščanske, srednje, učiteljske, trgovske, indutrijske in o-brtne šole pravkar izšlo knjigo »O družabnem stiku«. Čeprav i» družabni stik glavni temelj uspehov v današnjem' praktičnem življenju, je bila ta stran vzgoje^ do nedavne dtolbe zanemarjena. Knjiga ie torej prišla o: 1 i -Enake operacije je japonska vlada pričela tudi pri Honkongu. Sicer je imela ozadje Honkonga zasedeno 'že 'doslej, toda najbrž je tudi ta zasedba imela toliko lukenj, da je skozi te luknje šlo orožje čez vse od Japoncev »osvojeno« ozemlje v od Čankajška zasedene pokrajine. Zasedba Kitajske je sploh zelo problematična. Pokrajine. ki jih je osvojila Japonska so tako ogromne, da se mora Japonska zado- NajnovejŠe vesti Prekinitev odnošajev francoske vlade z Anglijo Francoska vlada je sklenila, da prekine odnošaje z Anglijo radi napada (angleške vojne mornarice na franco- tajski četaši. Velika odprta luknja, ki je ni mogoče zamašiti zeva na meji med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Od Sovjetske Rusije si Japonska kljub pregovorom: ni upala zahtevati, da bi prenehala s pošiljkami orožja. Pa tudi Angleži so izjavili, da glede tega ne sprejmejo nobenih obveznosti. Odreči se Kitajcev, bi pomenilo za Sovjetsko Rusijo in Anglijo na Daljnjem vzhodu toliko, kot odpreti vrata Japonski na stežaj. Ako se Japoncem ne posreči likvidirati vojne na Kitajskem s silo svoje armade, se ji s pomočjo kitajsko-ja-ponske Vapčingvejeve vlade v Nankingu gotovo ne bo. S tem pa so ogroženi vsi načrti Japonske,ki bi rada prišla v posest francoske Indokine in pa Holandske Indije, kjer je nakopičeno ogromno bogastvo. Na kretanje Japonske v Aziji, ki hoče imeti Azijo za sebe, seveda pazijo poleg Sovjetske Rusije in Anglije tudi Zedinjene države. Velika napaka Japonske je bila, da se je lotila Kitajske. v čisto drugačnem položaju. Imela bi nedotaknjeno svojo armado, katere cvet je že davno požela smrt na Kitajskem. Ostala ji je sicer njena vojna mornarica, toda to je mnogo premalo, ako hoče osvajati neskončna ozemlja Azije. Kako mnogo bi lahko koristila Japonska politiki osi Rim—Berlin, s katero je zvezana politično in ideološko po antikomunističnemi paktu (kateri kljub dobrimi odnošajem Nemčije in Sovjetske Rusije ni bil nikdar odopovedan). Tako pa je nevarnost, da bi Japonska na Daljnjem vzhodu utegnila zabresti v nove avanture, ki bi lahko postale usodne za njo samo. , Na Tihem oceanu sodelu|eta angleško In ameriško vofno brodovje Vesti iz Washingtona potrjujejo, da sta se Anglija in Zedinjene države odločile za sodelovanje v Aziji oziroma na Tihem oceanu. Toda samo za slučaj napada z japonske strani. Amerika si je za ta primer zagotovila prijateljsko podporo angleškega vojnega brodov-ja. Angleška in ameriška vojna mornarica sta v stalnih stikih in se medsebojno obveščata o vseh dogodkih. Izgube angleške mornarice v boju s Sranco-sko pri Oranu so: ubit je bil en častnik in en mornar ter sestreljeno eno letalo. (Reuter.) Italijanska mornarica ni bila na licu mesta in zato ni mogla poseči v boj proti angleškim ladjam pri Oranu, pravijo v Rimu. (Reuter.) Reuter tudi poroča, da je Nemčija zahtevala intervencijo italijanskega brodovja, čim se je zaznalo za angleške namere, da pa so bili v Rimu drugačnega mnenja. Letalski napad. Angleži so dne 4, julija z letali napadli letališča v Rotterdamu, Bruslju in Haagu. V Bruslju so uničili 4 nemške aparate tipa »Junker«, v Haagu pa 3. Nadalje so napadli Achen, Osnabrlick, Hamburg. Eno angleško letalo se ni vrnilo. V teku tega dne je bilo uni-čeifih 8 nemških letal, 11 pa težko poškodovanih. (Reuter). Nad Libijo so bili letalski boji dne 4. julija. 6 angleških lovcev je napadlo 9 italijanskih bombnikov in jih 7 sestrelilo. Italijanske bombe so padle v puščavski pesek. Eno angleško letalo je zgubljeno. (Reuter.) Pri b"mbnih napadih Nemcev na Anriijo je bilo v 12 dneh sestreljenih 21 bombnikov. (Reuter.) Več francoskih ladij je po poročilu Reuterja prispelo v škotska pristanišča. Ameriški notranji minister o demokraciji. Na proslavi neodvisnosti Zedinjenih držav je govoril angleški notranji minister, ki je dejal: Totalitarne sile govore, da je demokracija na zatonu in da bo odpravljena. Dokazali jim ibomo z vso našo močjo nasprotno. Demokracija se bo šele po tej vojni razvila v vsej svoji veličini. (Reuter.) Romunska vlada je objavila poslanico, v kateri pravi, da bo uredila vse zunanje in notranje politične probleme. V zunanji politiki se bo naslonila na os Rim-Berlin in to ne samo radi zunanje političnih dogodkov, ampak, ker to odgovarja mišljenj,u članov vlade in romunskega naroda. V notranjosti bo skrbela za red in mir z vso1 strogostjo. O apelu romunskega ljudstva na vlado, da bi se naslonila- na Sovjetsko Rusijo, ni poročal moskovski radio, pravijo v Moskvi, ampak angleški. O dogodkih v Galacu v Romuniji poroča Tass: V Galacu se je zbralo več tisoč delavcev iz Besarabije, ki so hoteli domov. Ko so se peljali1 vojaki v avtomobilih mimo, je pa- Dokumentl o vojni krivdi Nemška vlada objavlja že 6. knjigo o vojni krivdi. V knjigah priobčuje dokumente, kako sta hoteli Anglija in Francija zaplesti v vojno ves svet, vse nordijske države. Belgijo, Nizozemsko, Luksemburško, Švico, vse balkanske države, Turčijo in njene sosede, pa tudi Sovjetsko Rusijo, oz>. sta se posvetovali o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se zaščiti Turčija pred ruskim napadom. Nasprotno pa Nemčija in Italija nista hoteli vojne. Balkanska politika Sovjetske Rusija Rusija vodi na Balkanu povsem slovansko politiko, četudi ni enaka panslavističnim idejam v nekdanjem zmi-slu. Ruska slovanska politika ima to prednost, da se ta vodi samo toliko, kolikor soglaša z vojnopolitičnimi interesi. Tu|l diplomati moralo iapu< stltl od Namcev zasadano ozemlje Nemška vlada je sporočilo vsem tujim diplomatskim zastopnikom v Belgiji, Nizozemski, Luksemburški in Norveški, kakor poroča United Press, da zapuste svoja mesta do dne 15. julija del en strel? nakar so ljudje pričeli bežati,, vojska pa je streljala s strojnico. Opoldne se je zopet zbralo 2000 ljudi in zopet so se ponovili dogodki kot zjutraj, zvečer je bilo ponovno zbranih 1000 ljudi in zopet je prišlo do streljanja s strojnico. Slični dogodki soi bili v raznih drugih krajih. V enem kraju pa so okrog 1000 ljudi vkrcali na neko ladjo in jih odpeljali v neznano smer. Priključitev Sedmograške Madžarski sta zahtevala v romunskem parlamentu dva madžarska poslanca. (Tass.) Prisilno delo ob žetvi. Madžarska vlada je izdala uredbo, po kateri se sme vsakogar prisiliti, da pomaga pri žetvi. Kdor ima več kot 10 stotov pridelka, mora pridelek prijaviti v svrho odkupa oblastim. Danska suvereniteta ni bila kršena z nemško zasedbo, je rekel danski ministrski predsednik te dni-. Pač pa je Da-nska vložila ugovor proti zasedbi Faroerskih otokov in Islandije po Angležih. Na ta Protest Anglija sploh ni odgovorila. Gospodarska pogodba med Norveško in Nemčijo je bila podpisana v Oslu. Litvanske delavce je pozval minister dela, da se naj organizirajo, ako hočejo imeti svoje pravice. Na Malajskih otokih so internirali vse tuje državljane. (Reuter.) Bomba je ekspodirala pred poljskim pav!;jo-nom na rtewyoršk' razstavi. Tri osebe so bile ubite, več pa ranjenih. * Madžarski pravosodni minic'er je prispol v Beograd in bci imel jutri predavanje v parlamentu o madžarskem pravosodstvu. Nemško - hrvatska gospodarska zbornica bo ustanovljena v Zagrebu. Pomisleki proti novim reformam »Obzor« piše, da bi kopiranje korporativnega sistema po italijanskem ali portugalskem vzorcu pomenilo ojačenje centralističnih stremljenj v gospodarstvu. To ipa nikakor ne gre. Pri nas smo trije narodi. Ako se že hoče uvajati korporativizem, potem ibo treba ta sistem prikrojiti tako, da ne bo centralističen, ampak federalističen. »Hrvatski dnevnik« pa pravi, da je treba za reforme moralne podlage. Zlasti morajo biti prežeti socialnega duha ljudje, ki bodo rokovodili socialne reformne zakone. Brez duhovnega ozdravljenja, brez poštenosti in nesebičnosti ni mogoče nič koristnega storiti, še tako ddbri zakoni nič ne koristijo, ako jih iz • vajajo ljudje, ki niso na mes^u. Nemci proglasili nizozemskega vrhovnega poveljnika za ujetnika in ga odvedli v Berlin Kakor znano, je vrhovni poveljnik holandske vojske general Winkelmann par dni po nemškem navalu poslal parlamentarce v nemški glavni stan in ponudil kapitulacijo, ki jo je nemška vlada tudi sprejela. General je storil s tem Nemcem veliko uslugo. Zato tem bolj začudi, da so ga Nemci sedaj prijeli, češ, da je on odgovoren, ker se kapitulacija ni tako izvršila, kot je bila dogovorjena, in ga odpeljali kot vojnega ujetnika v Berlin. Ne ve se še, kako bo odgovorila nemška vlada na dejstvo, da se je velik del francoskega vojnega brodovja predal Angležem, ker so s tem tudi kršene bistvene točke francosko-nemškega premirja. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din t0.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in oikantne omake, od n®' vadne pečenke do naifinejše mesne specijali-tete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače tler tuje specijalitete lahko skuha ipo tej knjigi,okusno vsaka žena in dekle. To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun poštne hranilnice št; 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani mestit. 16. Slovenci in šport V kolikor se nahaja jugoslovanski šport (n°~ gomet, tenis, plavanje itd.) na precej vidni višini, ugotavljam, da slovenski šport vkljub u-spehom ne da onega minimuma, ki ga slovenski sportaši zmorejo. Zakaj? To je vprašanje, ki ga čestokrat razmotrivajo strokovnjaki po časopisih vsak po svoje in iščejo krivce in krivdo, ali vedno brez uspeha. Slovenski športni vseznalci namreč niso zmožni ali pa nočejo biti čisti sportski delavci, ki bi gledali na šport ne kot na nekaj, kar naj godi častihlepju posameznika in kluba, ampak kot na nekaj idealnega, plemenitega, kot na nekaj, ki ie potrebno, da ohrani zdravo telo tudi zdrav duh, Malo je Slovencev, zato imamo tudi komaj okoli 80 prijavljenih športnih društev, a še ta drobec organiziranih sportašev dela eden proti drugemu, kot da bi imeli najmanj 1000 športnih društev. Strašna nevoščljivost vlada med športniki. Konec naj bo tega, kajti čast in ugled slovenskih sportašev zahteva, da se te napake takoj-odstranijo. Na odgovorna mesta v športnih, forumih naj pridejo le sposobni, ki bodo voljni in zmožni obvladati vse neprilike, ki nastajajo na športnih terenih in ki bodo imeli polno zaupanje športne javnosti. Druga vrzel, ki ovira razvoj in delo slovenskih sportašev je brez dvoma nelojalno, neobjektivno strankarsko poročanje o nogometnih tekmah v listih. S svojim neobjektivnim poročanjem odtujujejo športnike igriščem in delajo zgago ter sejejo sovraštvo med igralce in pristaše posameznih klubov. Gospodom športnim poročevalcem polagam na srce, da enkrat premislijo, kaj delajo in kaj zahteva njih poklic. Priporočam vsem prizadetim, da ne pišejo poročil o športu, ako niso na tem področju doma, s tem boste naredili slovenskemu športu veliko uslugo, za katero vam bodo hvaležni vsi sportaši. Ne branimo se kritik, posebno ne onih, ki so na mestu in v dostojnem tonu. Delajmo skupno,, ker le pod tem pogojem bo naš šport zavzel ono mesto, ki mu po njegovi sposobnosti pripada. P-skv Delavski pravni svetovalec Zastaranje dolga (Zabukovca) Vprašanje: Čez 15 let že dolgujem trgovcu in me je pred 10. leti zadnjič1 opominjal. Te dni sem dobil naenkrat opomin za ta dolg preko nekega odvetnika 'm Beograda. Po mojem mnenju je dolg zastaran. Ali naj odvetniku sploh kaj odgovorim? D d govor: Terjatve trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, živinozdravnikov, babic, zas. učiteljev, notarjev, patentnih zastopnikov radi plačila za njihova opravila in radi povračila njihovih izdatkov za dobavo stvari ali izvršitev del in drugih dajatev zastarajo v 3 letih. Ako torej tega dolga v zadnjih 3 letih niste vnovič priznali ali obljubili plačati. Vas trgovec ne more več terjati. Sam opomin ne prekine zastaranja, ampak šele vložena tcižba. Odvetniku to lahko sporočite, ali pa tudi ne. Vzdrževanje slaboumnega (Guštanj) Vprašanje: Pri nekem: kmetu služi slaboumen fant, ki dobiva po starrših radi slaboumnosti majhno pokojnino. I.ani se je fant pri kmetu ponesrečil, ker je dobil rokol v slamoreznico in mu je pri tem porezalo 4 prste, tako da- sedaj tudi za to delo ni več sposoben. Kmet zahteva radi tega pokojnim« slaboumnega za sebe kot stroške za prehrano. Ali lah- ko sorodnik tega fanta vloži proti- kmetu tožbo radi poškodbe in jeli je kmet upravičen zahtevati pokojnino za sebe? Odgovor: Imenom slaboumnega lahko vlaga tožbo le njegov oa sodišča postavljen skrbnik, ki pa mora imeti za pravdo tudii odobritev varstvenega sodišča. Ako slaboumni nima skrbnika-, bo lahko vložil totžbo- v svojem imenu. Vsekakor pa ie bolje predlagati pri sodišču postavitev skrbnika. I ožba za odškodnino bi imela proti kmetu le tedaj uspeli, če bi mogli dokazati kmetu kako krivdo na nezgodi. Morda- bi bilo sodišče mnenja, da je krivda podana že s tem. da je sploh zaposloval pri. slamoreznici slaboumneža. Pokojnine sicer kmet ne more zahtevati za sebe, a na drugi stra-ni tudi ni dolžan slaboumnega zastonj rediti, če ni sposoben več za delo. m OBLEKE PRI LAMA, MARIB°r S Za konzorcij izdala in arelaje Adolf Jelen v Maribora. - Tiska ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.