Ostani zdrav tovariš TITO Naš voditelj, predsednik FLRJ Josip Broz Tito je dopolnil 69 let plodnega življenja. 25. maj je praznik vseh Jugoslovanov. Vsi mu ob tem jubileju iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga, zdrava leta. Tito pomeni simbol miru, pomeni srečno domovino svobodnih ljudi, ki ljubijo svojega največjega sina iz globine srca in iz vseh čustev. Tito pomeni garancijo napredka v naši domovini, pomeni sožitje med narodi vsega sveta. Bilo je pred leti ob priliki velikega partizanskega slavja v Dolenjskih Toplicah. V množici ljudi je bila stara ženica. Prosila je zraven stoječe ljudi: prosim vas, dvignite me za trenu-tek, da bom videla ljubljenega maršala Tita. Ugodili so ji. Potem je vsa srečna pripovedova-Ni mi žal za tistih 20 km Pes poti, samo da sem videla rta. To je samo drobec tisočerih primerov velike ljubezni, ki SjSmtT naši ljudjc do t0' šteto «estitkbTi^)čtechI1^hlj||®j aK mu je izreklo svojo naklonjenost in najiskrenejše želje. Štafete s pozdravi so pretekle na de-settisoče kilometrov iz vasi, mest, preko partizanskih krajev, mimo novih gradbenih objektov, tovarn, po novih cestah, da bi v imenu nas vseh čestitali predsedniku Titu za njegov 69. rojstni dan. V juniju bo občinska konferenca SZDL Izvršni odbor Obč. odb. SZDL v Kočevju je na zadnji seji sprejel sklep, da bo meseca junija v Kočevju obč. konferenca Socialistične zveze. Obravnavali bodo vlogo komune v novem gospodarskem sistemu. Vsem krajev, organizacijam, Mlade bolj ki jih je v kočevski občini 20, so predlagali naj skličejo sestanke, na katerih naj obravnavajo omenjeno vsebino. Sestanki bodo zaključeni do 5. junija, obiskali pa jih bodo predstavniki Občinskega odb. SZDL. upoštevajo v Kočevju je bila 19. maja druga plenarna seja Občinskega komiteja LMS. Obravnavali so bodoče naloge mladike pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema, ter se pogovorili o idejno vzgojnem delu. Plenum je pričel predsednik tov. Milan Rus. V referatu je poudaril, da s ora tudi mladina aktiv, vklju v spremembe gospodarskegi ■sterna, ki slone na dolgoletni! kuinjBh. Mladi proizvajalci, pi JUdi drugi mladi ljudje ne smej< oiti indifirentni do novih gospo darskih ukrepov. Pri delu z mladino je trebi aJti način, da se bo mladinski organizacija razvijala v sodobni organizacijo, ki bo tudi v novi! Pogojih znala razvijati pozitive: evolucionarni elan mladih lju ■• Danes so oblike mladinskegz ela drugačne, problemi pa bol zaPleteni. Dna ■ r®?Pravi so ugotovili, da \ 0r *tjih zadnji čas mladinske v ganizacijo znatno bolj upošte-J0- Vendar pa so mladi ljudje še vedno premalo seznanjeni z delom podjetja, predvsem pa z problemi, ki so odraz novih gospodarskih ukrepov. Konkretno so tudi razpravljali o mladinski organizaciji v Stari cerkvi, ki je bila lani med najaktivnejšimi v občini, letos pa je mladinsko delo zamrlo. Po poročilu tov. Petra Sobarja sej razpravljali tudi o idejno vzgojnem delu med mladino. Organizirano izobraževanje najde odmev le v nekaterih mladinskih aktivih. Čeprav deluje precej različnih krožkov, ki skrbijo za to, ni mogoče zajeti vanje vse mladine. Tudi v tem delu je treba najti nove oblike, ki bodo mladino pritegnile k aktivnemu delu. Mladina med razpravo Občinska konferenca Zveze komunistov v Ribnici 9 Krepitev gospodarstva - naša naloga RIBNICA 24. MAJA. - DANES JE BILA V RIBNICI OBC. KONFERENCA ZKS, KATERE SE JE UDELEŽILO VEC KOT 80 DELEGATOV IN GOSTOV. KONFERENCI JE PRISOSTVOVAL TUDI CLAN OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS LJUBLJANA TOV. LUDVIK ZAJC. POROČILU O NEKATERIH NALOGAH KOMUNISTOV KI GA JE PREČIT AL SEKRETAR OBC. KOMITEJA ZKS RIBNICA TOV. FRANCE DEBELJAK JE SLEDILA OBŠIRNA RAZPRAVA. IZVOLILI SO TUDI NOV OBC. KOMITE KI ŠTEJE 24 ČLANOV. Iz poročila sekretarja Obč. komiteja ZKS Ribnica Franceta Debeljaka bomo povzeli nekatere najznačilnejše misli. Uvodoma je dejal, da današnje naloge ki stojijo pred člani ZK niso nič manjše, kot so bile v času naše revolucije. Boj za razvijanje socialističnega družbenega sistema in za hitrejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov zahteva popolnega človeka, ki ima jasno perspektivo svojega delovanja, ki ima široko obzorje in pozna naloge Partije... Ko je govoril o napakah v delu komunistov je med drugim dejal: Napake v delu komunistov, nepravilni in nezdravi pojavi, ki so se marsikje pokazali, so bili že na mnogih posvetovanjih in seminarjih obravnavani, nakazane so bile prave smeri in poti. Mnenja sem. da je še vrsta problemov, ki se pojavljajo in niso odpravljeni in vrsta napak, ki stalno rastejo tudi iz naše prakse, ki jih moramo odstranjevati. Komunisti v podjetjih stojijo še posebej pred ogromnimi nalogami v zvezi s spremembami v gospodarskem sistemu. Čeprav je bil narejen v naših podjetjih velik korak naprej, so pa še vedno nekateri pojavi, ki kažejo na nerazumevanje komunistov. Namesto, da bi komunisti v podjetjih razvili čim širšo akcijo za tolmačenje novega sistema in da bi seznanili najširši krog delovnih ljudi s politično pomembnostjo teh ukrepov in njihov pomen za naš nadaljnji razvoj, so se v glavnem omejili le na izračunavanje, kako bodo prišli skozi ali pa celo tega ne. Verjetno še vedno mnogi vidijo v tem le neke upravno-administra-tivne ukrepe za prenašanje kompetenc navzdol, ali pa celo, da se uvaja nekaj novega, kar ni v zvezi z našimi dosedanjimi ukrepi in dejavnostjo. Taka pojmovanja so popolnoma napačna in škodljiva, kažejo pa tudi na ozko obzorje komunistov. Čakanje na vse mogoče predpise, potrjuje navedbe, kajti v Ko je govoril o decentralizaciji delavskega samoupravljanja je med drugim dejal, da se v gospodarskih organizacijah o tem premalo razpravlja in ukrepa, premalo se tudi tolmači politični pomen le-tcga. Osnovne organizacije bi morale to bolj analizirati, sprejemati konkretne sklepe, ki pa naj ne bi bili samo formalizem in bi se dejansko pod plaščem ustanovljenih ekonomskih enot in decentraliziranih samoupravnih organov skrivali stari odnosi. Sindikalna organizacija na LIP je prišla do zaključka, da bo mogoče njeno dejavnost uspešno razvijati le z decentraliziran jem, po drugi strani pa se čuti v nekaterih vodilnih uslužbencih odpor proti ustanovitvi ekonomskih enot. Ali je to odraz nepoznavanja teh teženj, ali pa strahu pred nečim novim, ki je gotovo pogojeno v prvem. Opozoril bi še na nekatere primere, ki povedo, da smo komunisti stalno budni. V trgovskem vseh tistih primerih se čaka le na računico, ki bo tedaj končno izdelana, tako, da boš šel lahko pred delavca in mu povedal »kako stojimo«. Toda ali smo s tem komunisti svoje opravili, ni to le zgolj administrativno gledanje na spremembe v gospodarskem sistemu, ne vidimo pa v tem pomembnega družbenega Procesa. Imamo tudi vrsto negativnih Pojavov s strani delavcev. Marsikje se opaža pritisk oz. izsiljevanje višjih osebnih dohodkov brez objektivnih vzrokov, zahteve po povečanju plač, ne da bi se dvignila storilnost, ne da bi se iskale in odkrivale skrite rezerve, ki jih je v naših podjetjih še mnogo itd. Vse take Pojave znamo odločno in močno kritizirati, ne vprašamo pa se, kaj smo komunisti storili, da bi to preprečevali, to pa pomeni, kaj smo storili, da bi delavcem pravilno tolmačili spremembe v sistemu, vprašamo se, kakšna je bila politična akcija komunistov ... Tov. Debeljak je opozoril, da je treba pri nadaljnjem delu predvsem razvijati in vzpodbujati ustvarjalno iniciativo kolektiva, kajti dejstvo je, da je družbena zavest delavcev v neprestani rasti. Med vodilnimi uslužbenci se odnos in ravnanje do delavca še marsikje premalo izraža, enako tudi odnos do organov samoupravljanja. Izjava delavca, ki je tudi član delavskega sveta v nekem podjetju, da sploh ne ve, kaj se v podjetju dela, da na vprašanja ne dobi odgovor, da je tehnično vodenje slabo, ker mu odgovorni samo izroči načrte, potem pa naj se sam ubada z njimi itd. kažejo, da se odnosi ne razvijajo v pravi smeri. podrobneje sc je zadržal v oceni notranjih partijskih odnosov, ki se razvijajo v pozitivni smeri, ter vlogi komunistov in njihovem mestu v družbenih funkcijah v upravnih odborih in delavskih svetih v podjetjih, sindikatu itd. podjetju v Ribnici sta dva uslužbenca pripravila novo razdelitev osebnih dohodkov pa niti komisija pri DS niti DS ni obravnaval novega predloga. Lahko si mislimo kakšne posledice lahko rodi tak odnos do DS in do delitve osebnih dohodkov. Naj omenim še en primer, kako naj se ne dela in kje bi morali komunisti zavzeti drugačno stališče. To je Zdravstveni dom, kjer so si uredili precejšnje povišanje plač. Svet za zdravstvo je vse predloge zavrnil. Povrh vsega pa še ne vedo kakšno tio njihovo finančno stanje v tem letu, niti nimajo pogodb s Socialnim zavarovanjem. Tudi reagiranje v prosveti in državni upravi na 5 % gibljivi del, ki se je izplačal linearno, ni pravilno. Ne gre za visoke materialne diference v osebnih dohodkih zaradi tega procenta, ima pa ta procent kot gibljivi del plač izreden politični pomen, saj se s tem pričenja proces delitve tudi v tistih dejavnostih, kjer tega do sedaj ni bilo. V gospodarskih organizacijah je sistem nagrajevanja razvit ponekod bolj drugod manj. Prepočasno pa je prizadevanje za hitrejše uvajanje novih oblik, saj je še skoraj povsod osnovno izhodišče za delitev, tarifna postavka. Tudi odnos do razvijanja in modernizacije v posameznih podjetjih ni pravilen. Vzemimo za primer Žične pletenine Sodražica, ki imajo 12 milijonov na skladih, vendar so začeli šele sedaj razmišljati, kaj naj bi z njimi. Poudaril je pomembno nalogo, ki stoji pred komunisti v gospodarskih organizacijah, to je uvajanje ekonomskih enot. Nobeno naše podjetje se ne more pohvaliti, da je resno začelo z reševanjem tega problema in da bi doseglo znatnejše uspehe. Tega ne moremo poenostavljati. Formalno lahko proglasimo ekonomske enote, toda vprašanje je ali je to zgolj formalizem, ali gre za to, da smo s tem dejansko angažirani pri soodločanju neposrednega proizvajalca. Mnogim komunistom ni jasno, kaj so ekonomske enote, kje je njihov družbeno politični pomen in vrednost. Tudi komunisti v sindikatu so premalo posvetili pozornosti temu problemu. Tu gre predvsem za osnovno vodilno misel, gre za udeležbo človeka-proizvajalca, gre za decentralizacijo, ki naj omogoči neposredno sodelovanje in soodločanje proizvajalcev. Proces decentralizacije je doživel v drugih krajih že zelo širok razmah, lahko tudi že vidimo prve pozitivne rezultate. V tistih podjetjih, kjer so politično razumeli spremembe v gospodarskem sistemu, so razumeli tudi naloge v zvezi z decentralizacijo upravljanja... Sindikat opravlja še posebno važno vlogo. Sindikat ne more biti le zato, da bo urejal letova- Vloga komunistov v kmetijstvu je še posebno pomembna. V zadrugah moramo pospešeno razvijati boj za socializacijo naše vasi, hitreje se morajo te spremembe odražati v sami praksi. Ce je danes vrsta ljudi, ki bi radi oddali svoja zemljišča zadrugi, pa jih zadruge (ribniška in sodražka) ne sprejemata, potem pomeni to zaviranje procesa, ki bi ga morali pospeševati. S formiranjem prvih obratov in ekonomij pri zadrugah so nastali vsi pogoji, da se širi in krepi družbeni sektor. Z novim gospodarskim sistemom se spreminjajo tudi odnosi med podjetjem in komuno. V komuni vse prečesto vidimo le uslužbenski aparat in občinsko hišo, pozabljamo pa na to, da je vse, kar se v komuni dogaja stvar nas vseh. Tudi podjetja ne morejo biti vase zaprta. Kolektivi morajo biti zainteresirani za delo komune, saj se tam trošijo sredstva, ki so jih prispevala podjetja in kolektivom ne more in ne sme biti vseeno, kam sc ta sredstva vlagajo in kako racionalno se izkoriščajo ... Od vseh teh nalog pa nenehno raste pomen in delovanje naše najširše ljudske tribune, to je Socialistične zveze. Tu se na najbolj demokratičen način oblikujejo predlogi, kristalizirajo stališča, ki postanejo osnova in izhodišče za akcijo. Zato je najvažnejša naloga članov ZK, da oblikujejo pravilno gledanje na funkcijo SZDL in njenih kolektivnih članov. SZDL se ne more zapirati sa- nje in razne osebne probleme, potreben je kot politična organizacija, da s svojim članstvom zagotavlja napredek podjetja, da vzgaja, poučuje in prepričuje, ter tako omogoča čim hitrejše napredovanje gospodarske organizacije. Delo naših sindikatov ni bilo slabo, vendar bi morali komunisti v sindikatu prav ob najaktualnejših problemih pokazati več akcije pri tolmačenju in razpravljanju o teh stvareh s kolektivi. Med nalogami komunistov je tudi njihovo delovanje izven podjetja — vključevanju na terenu v razne dejavnosti, kamor je tudi treba prenašati ideje samoupravljanja ter tako pospešiti razvijanje družb, upravljanja. Komunisti v organih delavskega samoupravljanja nosijo še posebno odgovornost. Njihova dolžnost je, da skrbe, da se delavski svet ne spremeni v privesek vodstva podjetja, ali da postane zgolj administrativno telo. Živ kontakt med DS in kolektivom je osnovni pogoj za njegovo uspešno delo. mo v ozke meje neke dejavnosti. Program dela ji narekuje široko družbeno aktivnost. Med zelo pomembne dejavnosti, ki jih mora SZDI. razvijati spada tudi delovanje stanovanj, skupnosti. Vzemimo za primer stanovanjsko skupnost v Ribnici. V unalizi dela te skupnosti ugotovimo, da je dosegla lep napredek, čutimo pa, da je še marsikje pomanjkljivo razumov, za to skupnost, da se podcenjuje njen pomen in njena družbena vloga. ObLO je do nekje razumel njeno vlogo, ki pa se je končala le pri materialnih problemih, ne pa pri njeni družbeni -funkciji. Mislim tu predvsem odnos samih uslužbencev, ki nočejo ali pa ne znajo razumeti vloge stanovanjske skupnosti... V zadnjih mesecih se je zelo široko razvila dejavnost aktivov. Le-ti so pokazali, da je taka oblika dela dinan-Jična. Doseženi so bili lepi uspehi. Smatram, da tej obliki dela posvetimo vso pozornost. Aktivi naj postanejo tudi forma za vzgajanje naših članov, za njihovo izobraževanje in politično ideološko rast. V zaključnem delu poročila je tovariš Debeljak govoril o seminarjih in dejal med drugim: Seminarji in nekatere šole so v dosedanji praksi pokazali pomanjkljivosti pa tudi togosti, premajhno povezanost z življenjem. Samo klasično formo vzgajanja nam premalo in prepočasi usposablja komuniste. Ko imamo nek seminar, kjer na primer obrav- (Konec na 2. strani) Od razgovorov na dejanja Večjo skrb izobraževanju Večjo skrb izobraževanju KOČEVJE, dne 19. maja. — Danes je bila v prostorih Kemične tovarne v Kočevju seja Sveta za gospodarstvo. Poleg članov Sveta in predstavnikov Kemične tovarne sta se seje udeležila tudi predstavnika projektantskega biroja iz Ljubljane in SGP Zidar Kočevje, ki je izvajalec gradbenih dei. Razgovor o Kemični tovarni (Nadaljevanje s 1. strani) navamo tudi družbeno upravljanje, bi verjetno dosegli mnogo več, če bi po predavanju o nekaterih konkretnih problemih s tega področja seminarist! tudi v praksi nekaj storili. Tako bi lahko vsak v svojem podjetju napravil določeno analizo, o kateri bi potem poročali in razpravljali na seminarju. Na kraju je dejal, da vidni napredek v komuni v zadnjih mesecih nalaga komunistom še več odgovornosti, zahteva od njih še več poglobljenega dela in prizadevanja, da bi se na vseh področjih kazal čim hitrejši napredek. Člani obC. komiteja zks RIBNICA 1. Abrahamsberg Bogo, 2. Blatnik Nada, 3. Cihal Veno, 4. Debeljak Franc 5č Gelze Fani 6. Goršič Stane 7. Kovačič Ivan 8. Kovačič Slavko 9. Lavrič Dušan 10. Mikulič Jože 11. Keržan Ela 12. Petek Alojz 13. Plcek Janez 14. Samsa Dane 15. Šporar Vida 16. Stupica Srečko 17. Košmrlj Marija 18. Varga Ivan 19. Zibert Justin REVIZIJSKA KOMISIJA 1. Marn Ivan 2. Maležič Anton 3. Grubišič Marija 4. Knavs Marta 5. Sega Alojz Udeleženci seje so najprej poslušali poročilo direktorja Kemične tovarne v izgradnji Jožeta Koširja. Le-ta je obširno obrazložil problematiko v zvezi z investicijami, krediti, gradnjo novih prostorov, sedanjo proizvodnjo itd. Kemična tovarna v izgradnji je začela z delom 1954. leta. Že od vsega začetka so težave s finančnimi sredstvi in krediti. Prvotna proračun, vrednost investicijskih del in nabava strojev se je doslej znatno dvignila in bo treba zato dobiti dodatna investicijska sredstva. Lansko leto so začeli z gradbenimi deli novih prostorov Kemične tovarne. Le-ti so v neposredni bližini sedanjih prostorov. Temelji so zabetonirani. Računajo, da bodo gradbena dela predvidena za to leto, pravočasno izvršena. Kemična tovarna ima za sedanjo poizkusno proizvodnjo razmeroma visoko število zaposlenih (54), kar brez dvoma obremenjuje proizvodnjo. Upravičenost tolikšnega števila kadra utemeljujejo s tem, da bo kader obvladal ves tehnološki proces kemične industrije in tako pripravljen na vključitev proizvodnje, ko bo začela tovarna z redno proizvodnjo. Kolektiv Kemične tovarne že sedaj proizvaja nekatere predmete. Letos bodo proizvod, znatno povečali. Z redno proizvodnjo pa naj bi začeli prihodnje leto, ko bodo zgrajeni potreijni prostori, ko bodo v pogonu stroji — skratka, ko bo kemična tovarna zaživela v polnem obsegu. Pred-no pa bo to uresničeno, bo treba rešiti nekatera vprašanja, predvsem pa najti vir za dodatna investicijska sredstva oz. kredite. V razpravi o problemih, ki nastajajo v zvezi s porajajočo kemično industrijo, so osvetlili razna vprašanja. Želja nas vseh je, da Kemična tovarna res kmalu upraviči svoje ime in da se bodo sredstva, ki jih v njo vlagata komuna in posredno ostala kočevska podjetja ter skupnost, čimprej obrestovala. Na seji so razpravljali tudi o dodeljevanju kreditov za osnovna sredstva iz investicijskega sklada ObLO ter o obrtnih zadevah. ©DPIRM §© IUCVC V nedeljo dopoldne so v Strugah odprli galanterijsko delavnico. V šolskih prostorih pa je bila razstava predmetov, ki jih izdeluje obrt v Strugah. Obiskalo jo je veliko število ljudi. V Strugah že dalj časa razmišljajo, kako bi zaposlili ljudi v domačem kraju. V ta namen je tudi krajevna organizacija SZDL ustanovila sekcijo, ki se je bavila s tem vprašanjem. Skupno z Zavodom za zaposlovanje invalidov iz Kočevja so organizirali obrat, ki izdeluje galanterijske predmete, sedaj predvsem ležalne stole, po katerih je precejšnje povpraševanje. Kolektiv, ki šteje sedaj le 7 članov, ni čakal, da jim bo nekdo zgradil moderno delavnico. Obnovili so prostor, ki je nekdaj že služil temu namenu. Tudi stroje so izpopolnili in izdelali razne priključke, ki jim pri delu odlično služijo. V Zamostecu so slavili Zastave, godba, gasilci v uniformah, zbrani iljudje iz bližnje in daljnje okolice, vse to je dalo pečat gasilskemu jubileju preteklo nedeljo v Zamostecu pri Sodražici. Zamoščanski gasilci so proslavili 40. obletnico delovanja svojega društva, obenem pa so proslavili tudi 20. obletnico ljudske vstaje. Proslavo je otvoril tov. Lojze Mestek, zatem pa je govoril predsednik Gasilskega društva Zamostec tov. Nace Gačnik. Orisal je štiridesetletno delo društva, napore in uspehe. Posebej se je spomnil pionirjev gasilstva v tem kraju, ki so položili temelje za uspešno rast gasilske organizacije. Društvo je bilo med zadnjo vojno zelo prizadeto, ker je okupator uničil skoro ves inventar. S skupnimi močmi gasilcev in prebivalcev so se kmalu postavili na lastne noge. Zbrali so tudi sredstva za gasilski prapor. V načrtu imajo tudi gradnjo novega gasilskega doma. Pokrovitelj proslave Anton Šobar je nato razvil prapor. Praporu sta kumovala rojaka Jože in Francka Okorn iz Clevelanda. Pokrovitelj tov. Šobar ga je nato izročil v varstvo predsedniku Gasilskega društva tovarišu Gačniku. Igrala je gasilska godba iz Sodražice. Gasilski prapori so se poklonili, pionirji pa so prinesli pozdrave in čestitke. Tov. Šobar je v krajših besedah pohvalil prizadevnost in marljivost zamoščanskih gasilcev in jim zaželel še veliko uspehov. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik Republiške gasilske zveze tov. Matevž Hace, ki je orisal pomen gasilske organizacije pri čuvanju ljudske imovi-ne. Med drugim je dejal, da deluje v Sloveniji 1350 gasilskih društev, ki združujejo 70.000 članov. Poudaril j^ da je gasil- stvo v Sloveniji najbolj ljudska organizacija, ki ima člane iz ljudstva in dela za ljudstvo in zato so člani te organizacije najbolj požrtvovalni v svojem delu. Gasilske vrste je treba stalno izpopolnjevati z novimi člani iz vrst mladine in pionirjev. Zamoščanskim gasilcem sta čestitala k lepemu jubileju v imenu Obč. komiteja ZK in ObLO Ribnica z najboljšimi željami za bodoče tov. France Debeljak in predsednik OGZ tov. Božič. Po razdelitvi diplom zaslužnim gasilcem je bil mimohod gasilcev na čelu z gasilsko godbo. Sodelovali so gasilci iz bližnje in daljnje okolice, dekleta v narodnih nošah in desetina pionirjev. PIONIRSKA PARADA V nedeljo 28. maja 1961 bo ob 9. uri dopoldne v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in proslave dneva mladosti PIONIRSKA PARADA kjer bodo pionirji v sprevodu prikazali svoje znanje. Zbirališče pionirjev je pred osnovno šolo »Mirko Bračič« v Kočevju, od koder se bo pomikal sprevod po mestu in nazaj na zborovanje pred Samskim blokom, kjer bo tudi kratek Pro" gram. VREME Dež z ohladitvijo pričakujemo okrog 28. maja, v ostalem deloma sončno vreme s pogostimi krajevnimi plohami ali nevihtami. Predhodno izboljšanje vremena bo okrog 2. junija. * 1 Popoldne ob 14.30 uri pa bo v Šeškovem domu oddaja »Spoznavajmo svojo ožjo domovino«. Sodeluje 22 ekip po tri pionirje, in sicer iz pionirskih odi redov šol: Fara vas 3 ekipe — Jože Šeško, Kočevje 5 ekip — Kočevska Reka 2 ekipi - Koprivnik 1 ekipo — Kostel 1 ekipo — »Mirko Bračič«, Kočevje 5 ekip — Onek 1 ekipo — Polom 1 ekipo — Stara cerkev 1 ekipo — Stari log 1 ekipo — Vimol 1 ekipo. Vabimo starše in vse ljubitelje naših najmlajših, da si te prireditve ogledajo in tako dajo priznanje našim poinirjem za njihov trud in požrtvovalnost. TT DOMA 11 INI iPO! 1 SVETU ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS LJUBLJANA, 23. maja. — Ljudska skupščina LR Slovenije je začela z 19. rednim zasedanjem. Zasedanje vodi predsednik Miha Marinko. Po sprejetju dnevnega reda je Ljudska skupščina prešla k razpravi o poročilu Izvršnega sveta za leto 1960. Poročilo je LS soglasno sprejela. Ljudska skupščina je obravnavala tudi poročilo Odbora za družbeni nadzor o vzgoji strokovnih kadrov za gospodarske organizacije, ki ga je podal tovariš Franc Leskošek. FRANCOSKO-ALŽIRSKA POGAJANJA V EVIANU ŽENEVA, 23. maja. — V Evl-anu nadaljujejo razgovore med predstavniki franc, vlade in začasne alžirske vlade. Doslej so imeli že več sej. O dosedanjih rezultatih pogajanj ni znanega še nič konkretnega. Poročajo, da so okrepili varnostne ukrepe okrog zgradbe, v kateri ^je nastanjena alžirska delegacija. Ba- je prejema vsak dan grozilna pisma. Med tem pa se je akcija ultraških atentatorjev v Franciji spet obnovila. TEŽAVE V ŽENEVI ŽENEVA, 23. maja. — Vodja komboške države Norodom Si-hanuk je izjavil, da so propadla njegova prizadevanja, da bi v Ženevi sklicali pogovore o ustanovitvi enotne laoške vlade. Dejal je, da je sprejel odgovor princa Suvana Fume v katerem pravi, da sedaj ne želi, da bi se sestali v Ženevi. Podoben odgovor je dobil tudi od Bun Umove vlade. »ČISTKA« V JUŽNI KOREJI SEUL, 23. maja. — Vrhovni svet vojaške junte v Južni Koreji je izdal odlok v katerem je rečeno, da se razpustijo vse politične in društvene organizacije, razen študentovskih, verskih in nepolitičnih organizacij. Prepovedane so tudi kakršnekoli demonstracije. Poročajo, da so novi oblastniki doslej zaprli nad 2000 »političnih« ljudi ter 3000 »postopačev«. Člane prejšnje vlade so aretirali že preje. NASILJE PROTI CRNCEM MONTGOMERY, 23. maja. -Neredi in rasistični izgredi v glavnem mestu Alabame Mont-gomeryju (ZDA) so se nadaljevali. Nacionalna garda je v noči od nedelje na ponedeljek stražila pred neko baptistično cerkvijo, v kateri je bilo 1000 črncev in 18 članov študentske skupine »potniki svobode«, ki so jih v soboto napadli. Policiji se je posrečilo šele v jutranjih urah razgnati množico, tako, da je nato evakuirala črnce. SESTANEK VELIKIH DVEH BO NA DUNAJU DUNAJ, 23. maja. — Kakor je znano se bosta premier Hru-ščev in predsednik Kennedy sestala na pogovorih 3. in 4. junija na Dunaju. Sovjetski ministrski predsednik Hruščev bo prišel na Dunaj že 2. junija, ameriški predsednik Kennedy pa 3. junija. VOJNA V ANGOLI LIZBONA, 23. maja. - Na področju severozahodne Angole se nadaljujejo uporniške akcije. Uporniki so napadli vojaško kolono vladnih sil. Ker so vladne enote na tem področju odrezane, jim z letali dobavljajo strelivo in hrano. Portugalci še vedno sejejo smrt med domačim prebivalstvom. Po dosedanjih podatkih so pobili že 30.000 domačinov. VELIKE POPLAVE V SRBIJI IN METOHIJI SVETOZAREVO, 23. maja. — Nad 6000 ha plodne zemlje v okraju Svetozarevo je pod vodo. Zahodna in Velika Morava sta v kruševskem okraju poplavili nad 3000 ha njiv. Poplave so zadele tudi Metohijo. Reke in potoki so prestopili bregove in poplavili nad 100 ha njiv. Poplave so povzročile veliko škodo tudi v Kosovem. VOJAŠKI INVALIDI SO ZBOROVALI KOČEVJE dne 22. maja. — Danes je bila v Kočevju konferenca ZVVI. Prisotnih je bilo 47 delegatov in gostov, med njimi tudi tajnik Okraj. odb. ZVVI Stanko Hrast. Izčrpno poročilo o delu ZVVI je podal tajnik organizacije Nace Kamšek. Poročilo navaja, da je bilo delo invalidske organizacije zelo plodno. 16 osnovnih organizacij, ki vključujejo 509 članov, je v letošnjem letu uspešno izvedlo občne zbore. Le-ti so bili lepo obiskani. Na teh sestankih so člani razpravljali o socialni zakonodaji, o pravicah invalidov predvsem pa o zaposlitvi in prekvalifikaciji članov. Mnogo invalidov si je že pridobilo ustrezno kvalifikacijo. Veliko pozornost so posvetili skrbi za vzgojo in šolanje otrok padlih borcev. Rešeno je bilo tudi nekaj perečih stanovanjskih vprašanj za invalide in borce. Za zdravljenje in okrevanje invalidov je bilo izdanih precej sredstev, ki so jih člani zbrali s prostovoljnimi in delovnimi akcijami. Na ta način je Obč. odb. ZVVI idealno reševal finančno problematiko organizacije, za kar zasluži vse priznanje. V razpravi, v kateri je sode- ; loval tudi tajnik OO ZVVI tov. » Hrast, so med drugim govorili tudi o predvidenem združenju ZVVI, Zveze borcev in Zveze re- j zervnih oficirjev in podoficirjev v eno organizacijo oz. v formiranje koordinacijskega telesa. Ugotovljeno je, da so omenjene tri organizacije že dosedaj posamezna sorodna vprašanja skupno reševala. V osnutku je predlog naj bi te tri organizacije tvorile enotno organizacijo, pri čemer pa bi vsaka od teh še vedno ohranila neko samostoj- , nost v reševanju izključno svo- . jih ' zadev. Ta organizacijska sprememba naj bi zajela le nižje organizacije do okrajnih. Invalidska organizacija v Kočevju se v načelu s tem predlogom strinja. Na kraju so izvolili nov 25-članski odbor in 4 delegate za okrajno konferenco. Izvolili so tudi 7-članski sekretariat. Predsednik novega odbora ZVVI je Jože Vodopivec, tajnik pa Nace Kamšek. Uspeh, ki ni zadovoljil Pretekli teden se je končala mladinska politična šola, ki jo je s pomočjo Delavske univerze organiziral Obč. komite LMS. Šolo so obiskovali mladinci iz mestnih aktivov, prijavili pa so se tudi mladinci iz okoliških aktivov, vendar jo nekateri zaradi oddaljenosti in ker je bila šola v večernem času, niso mogli obiskovati. Grajo pa zaslužijo prijavljenci iz mestnih aktivov, pa tudi nekateri večji aktivi, ki niso poslali v šolo niti enega mladinca, ali pa je ta šolo neredno obiskoval in tako ni mogel opravljati zaključnega iz- pita. V šolo se je prijavilo 59 mladincev, vendar je izpite lahko opravljalo le 50 mladincev« ki so redno obiskovali predavanja. Med temi so bili tudi mladinci iz osemletk, ki pa so bili oproščeni izpita in tako je opra- ; vilo izpite le 22 mladincev, kar je za šolo, ki je trajala pet mesecev po štiri ure na teden, zadovoljiv uspeh. Saj so se mladinci naučili marsikaj koristnega, kar jim bo pomagalo pri nadaljnjem delu v mladinski organizaciji in njihovem nadaljnje!# usposabljanju. -er Konferenca podmladka Rdečega križa na osnovni šoli v Ribnici Tudi letos so Imeli podmlad-karji Rdečega križa svojo konferenco. Po kratkem kulturnem sporedu je predsednica šolskega odbora PRK povedala nekaj misli o pomenu in razvoju krvodajalstva. Iz poročila tajnika šolskega odbora PRK smo slišali, da so bili preefej delavni. Sodelovali so v vseh akcijah, ki jih je organiziral Obč. odbor RK Ribnica. Posebno so se izkazali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov v Tednu borbe proti TBC in v Tednu Rdečega križa. Zbrali so precej prostovoljnih prispevkov. Takoj v začetku leta so priredili igrico Rdeča kapica za starčke in jih ob tej priliki tudi pogostili. V Tednu Rdečega križa pa so spet obiskali 27 bolnikov in jih obdarili s skromnim darilcem, ter šopkom cvetja, ki so ga sami nabrali. S kakšnim zadovoljstvom so prinašali cvetje, saj so vedeli, da vsi ne bodo mogli k bolnikom, so pa vsaj na ta način nekaj storili Higienske aktive imajo v vseh razredih. Te aktive pa čaka še precejšnje delo, prodno bo njihova higiena zadovoljiva. Predavanja pa so imeli v Tednu borbe proti TBC in za mednarodni dan zdravja. Takrat so tudi začeli pisati spis: takole se mi je zgodilo. Najboljše spise iz višjih razredov so poslali v Ljubljano, od koder pričakujejo nagrado, najboljše spise s tem naslovom iz tretjih in četrtih razredov pa je nagradil Občinski odbor Rdečega križa v Ribnici s knjigo Mali bolnik. Na- grajenci so prejeli nagrado ha konferenci PRK. Občinski odbor in Delavska univerza v Ribnici sta pripravila tudi nekaj filmov, ki so jih gledali podmladkarji (Osebna higiena v dveh delih, Dva dečka, Alkohol, Prvi koraki, Rešilne kaplje krvi, Delovanje srca ih Transfuzija krvi). Podmladkarji so bili zelo pridni tudi v jesenski sadni akciji in, ker ni bilo dovolj sadja, so nabrali toliko bezgovih jagod, da so skuhali preko 100 litrov bezgovega soka, ki ga zdaj dobe včasih za malice. Iz poročila blagajničarke P? smo slišali, da so že vsi razred' poravnali članarino, trije Pa s še v zaostanku In upajo, da 1 bodo tudi ti kmalu poravnali. V svojem programu pa imajo še tečaj prve pomoči. PO JUGOSLAVIJI POT LADJE »TRBOVLJE« PO OCEANIH Po krajšem postanku v koprskem novem tovornem pristanišču je odplula na pot okoli sveta čezoceanska ladja »Trbovlje«-Ladjo so v zadnjih tednih dokončno notranje opremili v lad' jedelnici Uljanik v Pulju. T® naj novejša plovna enota piranske Splošne plovbe pluje s potniki in tovorom proti Solunu-Od tam jo bo vodila pot v Port Sudan — Aden — Bombaj " Karači — Japonska — Zahodna obala ZDA — Panamski prekop — Atlantik — Sredozemlja II. MLADINSKO ŠPORTNO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL »IT AS«, KOCEV JE Podjetje »ITAS« Kočevje prireja mladinsko športno tekmovanje za pokal »ITAS«, ki se ga bo udeležilo večje število ekip iz kočevskih podjetij. SPORED: 1. ob 7.45 uri sprejem gostov na železniški postaji ob 8.15 uri zbor nastopajočih v kino dvorani Jadran 2. Pričetek tekmovanja: Odbojka — od 9.—14. ure (v Gaju) Namizni tenis — od 9.—14. ure v Šeškovem domu Streljanje — od 9.—12. ure (v Gaju) 3. Ob 15.30 uri podelitev prehodnega pokala »ITAS« zmagovalnemu aktivu in nastopajočim aktivom, ki so se plasirali do 6. mesta v skupni oceni. 4. Po podelitvi pokalov prijateljska nogometna tekma mladincev »Belt« Črnomelj : »ITAS« Kočevje. 5. Od 9.—12. ure ogled podjetja »ITAS«, ki se lahko udeleži vsak. Lep napredek minili _ V soboto in nedeljo so bile Sirom Slovenije republiške atletske tekme I. kola ekip za mlajše mladinke. Sistem tega tekmovanja zahteva, da mora imeti vsaka ekipa svojega nasprotnika in se iz tega boja sešteva -dosežene točke, katere potem ■veljajo za skupni republiški Tlasman. Mladinke TVD Partizana Kočevje so tekmovale vi Novem mestu. To je bil njihov Prvi večji nastop po celoletnem treningu, ki ga imajo dva do trikrat tedensko. Mlada dekleta so dokazala, da je vodstvo dru- CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI V prihodnjem tednu, to je od 29. maja pa do 2. junija 1961, se bo v občini Kočevje izvedlo tretje, to je zadnje cepljenje proti otroški paralizi. Cepljeni bodo vsi otroci, ki so rojeni od 1. januarja 1949 pa do 1. decembra 1960, ki so bili v letošnjem letu že dvakrat cepljeni. Tudi tokrat se bo cepivo dajalo skozi usta, zato naj otroci oziroma starši otrok prinesejo na cepišče tudi žličko. Cepljenje se bo izvedlo po razporedu, ki je bil objavljen v NOVICAH 4. marca 1961. Zdravstveni dom Kočevje štva pravilno ocenilo položaj športa v Kočevju, ko je pričelo z delom z novimi mladimi športniki. Uspeh ni izostal. V Novem mestu so prepričljivo zmagale z 5910 točkami proti 5110, kolikor so jih nabrale novomeščanke. V posameznih dosežkih se je zopet odlikovala Bohančeva z 4,76 m skokom v daljino in v teku na 60 m v 8,3. V teku se je odlikovala tudi Jermanova, v skoku v višino Lavričeva in Jermanova, v metu krogle Kavčičeva in Jer-šetova. V skoku v daljino. je tudi mlada in nadarjena športnica Menardova preskočila preko 4 metre. Odličen čas 33,6 so dosegle mladinke v štafeti 4 X 100 v postavi Opaka, Jerman, Vesel, Bohanec. Po teh rezultatih smo računali na dobro uvrstitev, na republiški kakovostni listi. Po dose-daj še nepopolnih podatkih nimamo še vrstnega reda, ker z nekaterih krajev še niso prišle ocene. Do sedaj so pred nami samo mladinke Kladivarja I. iz Celja in Olimpija-Svoboda iz Ljubljane. Za našo ekipo pa so mladinke Novega mesta, Kladivarja II. iz Celja, Branik I. in II. iz Maribora, Ledina iz Ljubljane in Triglav iz Kranja. V začetku junija bodo zopet tekmovali v II. kolu in tedaj bomo imeli dokončni vrstni red. Del tega kola se bo tekmovalo tudi v Kočevju, kjer bomo imeli v gosteh atletinje iz Novega mesta in Kranja. Ta uspeh bo dal mladim atletinjam novega poleta in tako bomo imeli skupno s člani zopet močno atletsko skupino, ki bo povrnila TVD Partizanu Kočevje mesto kakovostne atletike v republiškem merilu. PORAZ NA DOMAČEM IGRIŠČU Ribnica: Trnovo 0:3 V tretjem kolu odbojkarske lige je v Ribnici gostovala ekipa Trnovega iz Ljubljane. Domačini so nastopili oslabljeni. Nastopili so brez najboljšega igrača Gibala. Pokazali so slabo igro, boljša sta bila le Mate in Zobec. (et) ZABAVNA REVIJA V SOBOTO, DNE 27. V. OB 20. URI BO V ŠEŠKOVEM DOMU REVIJA ZABAVNE GLASBE. SODELUJEJO ZABAVNI ANSAMBLI IZ OKRAJA LJUBLJANE. Qiianlt pceluxatcev Zahvale JUodam JzguMietta Jjieklid Gibanje prebivalstva KOČEVJE Poročili so se: Šercer Franc, kmetovalec iz Bezgarjev 5, star 27 let in Štimec Monika-Zdenka, gospod, pomočnica iz Rib jeka 15, stara 23 let, Janež Stanislav, delavec iz Osilnice, star 22 let in Lautar Marija, gospod, pomoč-IV™ ‘^ Padovega pri Osilnici 5, Hčar w ret’ Veselič Jožef, avto-in f LL?lda 20, star 24 let Mozlia 15 R?Zalija’ delavka iz S® \ 'S,tara 28 let, Resnik ■d. j ar’ električar iz Kočevja, Rudnik 16, star 24 let in Fekonja Antonija, študentka iz Kočevske Reke 43, stara 21 let, Ku-tSinič Dragotin, gradbeni delovodja iz Kočevja, Kolodvorska c., star 30 let in Praznik Ana, roj. Bavdek, delavka iz Konca vasi 14, stara 32 let, Vidervol Janez, kovač iz Mrtvic 2, star 25 let in Kljajič Aleksandra iz Mlake pri Kočevju 17, stara 27 let. Na Bledu sta se poročila: Poje Jurij, učitelj iz Kočevja, Trg svobode 1, star 28 let in Šuštaršič Danica, uslužbenka iz Kočevja, Trg svobode 4, stara 22 let. Rodile so: Bartolme Marija, delavka iz Kočevja, Trg svobode 21 — deklico Romanco, Mi-iat Jožica, uslužbenka iz Kočevca. Ljubljanska c. 26 — dečka M°rja in Cvelbar Marija, gospo-, jMa iz Šalke vasi 118 — de-bc° Dragico. Umrl je Štefane Ivan, kmetovalec iz Predgrada 11, star 64 let. DOLENJA VAS Rodili sta: Merhar Štefanija, gospodinja iz Kota pri Rakitnici 1 — hčerko Ireno, v ljubljanski porodnišnici pa je rodila Bančič Frančiška, gospodinja iz Blate 9 — dečka Igorja. Umrla je Andoljšek Marija, kmetica iz Prigorice 42, stara 64 let. RIBNICA Poročila sta se: Kovačič Anton, upokojenec iz Zimaric 27 in Šilc Danica, delavka iz Gorenjih lazov 27. Umrli so: Ruparčič Franc, strojni ključavničar iz Ribnice ®6, star 30 let, Češarek Silvester, delavec iz Ribnice 178, star 30 let, Zuk Milan, delavec iz Ribice 85, star 20 let in Ulaga Marija, delavka iz Goriče vasi 3, stara 17 let. LOŠKI POTOK „ R°dila je Debeljak Vida, go-Podinja iz Malega loga 20 — uečka Franca. — glasilo Občinskega ynhora SZDL Kočevje In Ribnica. «daja in tiska CZP »KOČEVSKI n lisi., v Kočevju. Urejuje ured-,‘Skl odbor. Odgovorni urednik anez Merhar. Uredništvo In upra-14/ V Kočevju, Ljubljanska cesta b8'.b» telefon uredništva In uprave Naročnina je 500 din, polletna n ® din in jo je treba plačati v 1 *0?* Inozemstvo 1000 din oz. 6nn5»r,iike dolarje. Tekoči račun: ifc.1*.1 1."268 Pr« Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje V Brezovici sta se poročila: Palčič Janez, mesarski pomočnik iz Brezovice, star 26 let in Grum Ema, trgovska pomočnica iz Reti j 17, stara 23 let. SODRAŽICA Umrla je Vesel Angela, roj. Klun, gospodinja iz Sodražice 110, stara 51 let. VELIKE LAŠČE V Ljubljani sta rodili: Šilc Terezija — dečka Slavka, Rokovnik Karolina — deklico Metko in Hočevar Stanislava — dečka Boruta. Umrla je Hiti Marjeta, pre-užitkarica iz Štrlet j a, stara 73 let. KOSTEL Umrl je Marinč Jože, kmetovalec iz Fare 15, star 81 let. PRODAM Dobro ohranjeno kompletno spalnico prodam po ugodni ceni zaradi selitve. Fajfar, Banja loka Za 10.000 din prodam samsko spalnico. Informacije na upravi »Novic«. __ * _ Prodava kravo in teličko. Pleničar Avgust in Žužek Peter, Črni potok 8. KUPIM Kupim dobro ohranjeno lovsko puško »bokarico«. Naslovna upravi lista. ČESTITKE Dobri sestri Danici Samec, učiteljici v Velikih Laščah želi za rojstni dan mnogo lepega sestrica Mici z družino. Dragi mami Mariji Debeljak iz Klinje vasi želijo za 60. letnico vse najboljše Micka, Jože, Tone, Slavka, posebno pa Gorazd. Dragemu možu Antonu Debeljaku iz Klinje vasi, enako sinku za rojstni dan, vse najboljše, žena oz. mamica, mama in ostali. PREKLIC Preklicujem besede katere sem govoril proti Karolu Dejak iz Dolenje vasi št. 26 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Pahulje Anton, Dolenja vas št. 21 ZAHVALA Brnčič Vida, šoba Stanislava in Šoba Miha, vsi iz Stare cerkve, se najlepše zahvaljujemo delavskemu svetu Tekstilane Kočevje za materialno pomoč. Se posebno se zahvaljujemo tovarišici Mariji Bremec za njen trud. Ravno tako najlepša hvala sosedom in vaščanom. Šoba Miha, Stara cerkev ZAHVALA Ob tragični smrti našega očeta FERDINANDA MIKLIČA iz Mlake pri Kočevski Reki se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Francu Gabriču za poslovilne besede in Jožetu Koširju za vso njegovo skrb. Žalujoči otroci ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi JADRAN, Kočevje: od 26. do 28. maja ameriški barvni cinema-scopski film »Carmen Jones«, 28. in 29. maja matineja angleškega filma »Oliver Tvist«, od 30. maja do 1. junija francoski barvni film »Slabe žene«, 1. in 2. junija nemški film »Rože za državnega tožilca«. ■RIBNICA: 27. in 28. maja itali— jansko-francoski barvni vista-vision film »Evropa ponoči«, 3. in 4. junija slovenski film »X 25 poroča«. SODRAŽICA: 27. in 28. maja francoski film »Kalna voda«, 3. in 4. junija angleški film »Pot v visoko družbo«. LOŠKI POTOK: 28. maja italijanski film »Običajno nepoznani lopovi«, 4. junija češki film »Peto kolo«. VELIKE LAŠČE: 27. in 28. maja ameriški barvni film »Gora«, 3. in 4. junija angleški film »Povest o dveh mestih«. DOBREPOLJE: 27. in 28. maja ameriški barvni cinemascopski film »Sayonara«, 31. maja angleški film »Veliko pričakovanje«, 3. in 4. junija ameriški barv. film »Benny Goodman«. PONIKVE: 1. junija angleški film »Veliko pričakovanje«. KOČEVSKA REKA: 27. in 28. maja angleški film »Vreži njeno ime s ponosom«, 31. maja kitajski film »Prehod čez Jangce«, 3. in 4. junija francos. barv. film »Brez družine«. PREDGRAD: 27. in 28. maja jugoslovanski film »Rafal v nebo«, 1. junija japonski film »Legenda o Ugetsu«, 3. in 4. junija italijanski barvni film »Teodora«. BROD NA KOLPI: 27. in 28. maja ameriški barv. film »Hiša skrivnosti«, 3. in 4. junija franc, film »Črni dokument«. SVOBODA, RUDNIK: 27. in 28. maja angl. film »Preplah«, 3. in 4. junija amer. film »Beg v okovih«. Nogomet v Kočevju Bližamo se koncu prvenstvenega nogometnega tekmovanja. 14. maja so nogometaši Kočevja gostovali v Kamniku, kjer so mladinci Kočevja premagali Kamnik 1:0, člani Kamnika pa so premagali člane Kočevja 3:2. V nedeljo 21. maja pa je bila prvenstvena tekma v Kočevju, ko so se srečali s Proletarcem iz Zagorja. Domači nogometaši so bili kar dvakrat uspešni, saj so mladinci Kočevja zmagali z 2:1, člani pa 4:1. To je lep uspeh kočevskih nogometašev posebno, ker so nastopali v pomlajeni postavi. Z nedeljsko zmago so mladinci že dve tekmi pred koncem zanesljivo mladinski prvaki, člani pa so v sredini lestvice. , .-ji,vice. -er Trening tekma s Kočevarji Preteklo sredo je rokometna ekipa Ribnice odigrala trening tekmo s Kočevjem. Zmagala je Ribnica s 33:19. Zaradi slabega sojenja je tekma izgubila na pomenu. Gostje so igrali resno le v prvem polčasu. (et) izgubi ljube in skrbne mame — žene ANGELE VESEL, roj. KLUN iz Sodražice 110 izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ter drago pokojnico spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Cirilu Ku-melju za njegovo skrb in lajša-* nje bolečin v času bolezni in g. ž. dr. Leniču za poslovilne besede. Prav lepo se zahvaljujemo tudi pevcem, godbi in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož s sinovi, sestre z družinami, družina Ilc in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob- tragični izgubi našega nepozabnega sina MILANA ZUK se najiskreneje zahvaljujemo kolektivu LIP Ribnica, organizacijam ZK, LMS, vsem gasilskim društvom, godbi, pevcem, tov. govornikoma za poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami, ter ga spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Zuk Uprava komunalne skupnosti Ribnica r a z p is.u j e naslednja delovna mesta: 1. Oskrbovalca-ko javnih nasadov v trgu Ribnica 2. Dva cestarja na cesti IV. reda Bukovica—Dane ter Hrovača—Otavice. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje pošljite na Upravo komunalne dejavnosti Ribnica najkasneje do 10. junija 1961. OBVESTILO Obveščamo, da poslujemo za svoje člane na občini I. nadstropje, soba 28 vsako nedeljo od 9. do 11. in vsak četrtek od 14. do 18. ure. Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje OPOZORILO KRVODAJALCEM Ker se bo krvodajalska akcija v občini Kočevje letos vršila v avgustu, značke za 5 in večkratne krvodajalce pa se delijo na proslavi krvodajalcev v juniju, zato naprošamo vse tiste, ki še niso prejeli značk, pa so dali kri najmanj že 5 krat, da se prijavijo Obč. odboru RK Kočevje ali svoji osnovni organizaciji RK ki naj obvesti Obč. odbor RK Kočevje najkasneje do 5. junija 1961. Krvodajalci naj svojo izjavo dokažejd s potrebnimi dokazili. Komisija za krvodajalsko akcijo Obč. odbora RK Kočevje NEPREVIDNOST Zaradi mladostne prešernosti se je 21. maja pripetila nesreča, katere žrtev je bil 9-letni Stanko Logar iz Črnega potoka. Mladoletni kolesar iz Črnega potoka je s kolesom podrl Stanka Logarja, posledice pa so — zlom desne noge. Starši naj opozorijo svoje otroke, da bodo po vaških poteh z dvokolesi vozili z večjo previdnostjo. Zmaga Ljubljančanov RIBNICA : OLIMPIJA 51:87 (28:45) V nedeljo je bila v Ribnici prvenstvena košarkarska tekma med Olimpijo iz Ljubljane in ekipo Ribnice. Gostje so bili favoriti, kajti moštvo so sestavljali bivši državni reprezentanti in člani državnega prvaka Olimpije. Domačini so bil le nekaj minut boljši, ko so vodili s 7:0. (et) Ribničani premagali Ižance V nedeljo popoldne je bila v Ribnici prvenstvena tekma v rokometu. Pomerili sta se ekipi SODOBNE METODE PRI ZAŠČITI LESA V Beogradu se je 23. maja začel, 27. maja pa se bo končal seminar na katerem razpravljajo o sodobnih metodah za zaščito lesa. Les se množično uporablja v raznih gospodarskih panogah, predvsem pa v gradbeništvu, prometu in rudarstvu. S pravilno zaščito se lahko življenjska doba lesa znatno podaljša. V našem gospodarstvu pa imamo izgubo zato, ker velikokrat uporabljamo les, ki ni pravilno impregniran ali kako drugače zaščiten. Iga in Ribnice. Ribničani so takoj v začetku silovito napadli in preko odličnih strelcev dosegali gol za golom. Napadi Ižancev so se v glavnem končali pri obrambi Ribnice ali pa v rokah zelo dobro razpoloženega vratarja. Ribničani so zmagali z rezultatom 39:9. GOSTILNA V SODU Na priljubljeni točki izletnikov in turistov v bližini Mun-chena stoji ena izmed najbolj čudnih gostiln na svetu. Narejo-na je iz velikega soda, v katerega bi lahko dali 1,700.000 litrov vina. 600 METROV POD VODO Iz Amerike poročajo o nadvse uspelih poskusih za osvajanje in raziskovanje morskih globin, Amerikanci so izdelali posebno napravo, ki jo imenujejo »Solaris« in bo služila za raziskave na morskem dnu, za preiskovanje opornikov mostov, zidov v pristaniščih in za dviganje raznih predmetov v velikih globinah. Nova naprava ima obliko krogle, med katero sta nameščena dva elektromotorja z vijaki, pod njo pa so velike prijemalke, ki lahko dvigajo z dna predmete, težke do 2.500 kg. Naprava zmore globine dp 600 m, upravljajo pa jo z ladje na morski površini. Umrla je partizanska mati spominu. Tudi ona je darovala krvni davek za svobodo — njenega sina so Nemci ujeli in internirali v taborišču Dachau, kjer je umrl. Pokojnica je živela v težkih gmotnih razmerah. 30 let je bila vdova, zato je bila vsa skrb za preživljenje otrok na njenih ramenih. Partizansko mater bomo ohranili v trajnem spominu, njenim otrokom pa izrekamo sožalje. L. K. DU KOČEVJE RAZPISUJE VPIS V NASLEDNJE ŠOLE — v redno večerno Srednjo ekonomsko šolo — pogoji za vpis, dovršena osemletka — v enoletno večerno Administrativno šolo — pogoji za vpis, dovršena osemletka — v A. odd. (5. in 6. raz.) šole za odrasle — v B. odd. (7. in 8. raz.) šole za odrasle — pogoji za vpis, dovršeni 6. raz. osemletke — v večerno gimnazijo Vpis za vse šole na DU — stavba obč. komiteja ZK do sobote. 3. VI. 1961. KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE ObLO KOČEVJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DIREKTOR ZAVODA ZA KATASTER IN IZMERO ZEMLJIŠČ (geometer z večletno prakso) 2. REFERENT ZA SKLADE (srednja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso) 3. DAVČNI IZVRŠITELJ (nižja strokovna izobrazba s triletno pisarniško prakso) 4. REFERENTA ZA NABORNE ZADEVE IN PRED VOJAŠKO VZGOJO (srednja strokovna izobrazba z znanjem srbohrvaščine in nekaj let upravne prakse) Temeljna in položajna plača po uredbi. Prijave je poslati najkasneje do 15. junija 1961 Uradu tajnika ObLO. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje Komisija za razpis in imenovanje direktorjev podjetij pri ObLO Kočevje razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA komunalnega podjetja »VRNARIJA« v Kočevju. Pogoji: visokokvalificiran vrtnar z večletno prakso v tej stroki. — Prijave je poslati na Urad tajnika ObLO Kočevje najpozneje do 15. junija 1961. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev ' podjetij pri ObLO Kočevje Šolski odbor Osnovne šole »Mirko Bračič«, Kočevje razpisuje mesto TAJNICE Pogoj: Dokončana popolna srednja šola. Prošnje pošljite do 15. junija 1961 na šolski odbor Osnovne šole »Mirko Bračič«. Prošnji dodajte življenjepis. V njem navedite predvsem šolsko izobrazbo in dosedanje zaposlitve. Šolski odbor Osnovne šole »Mirko Bračič« RAZPIS Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Kočevju razpisuje 1 mesto POMOŽNEGA PISARNIŠKEGA REFERENTA za posle izvršilnega organa in odpravnika pošte. Pogoj je nižja šolska izobrazba. V poštev pridejo le moški prosilci. Lastnoročno napisane prošnje kolkovane z din 50.— in življenjepisom je treba vložiti najkasneje v 30 dneh po tej objavi na Predsedništvo okrajnega sodišča v Kočevju. V Podplanini pri Dragi je pred kratkim umrla 81-letna Alojzija Poje. Bila je delavna žena in skrbna mati svojih otrok, ki jih je vzgajala v naprednem duhu. V času narodnoosvobodilne vojne je kot zavedna slovenska žena po svojih močeh pomagala partizanski vojski s hrano in drugim. V njeni hiši se je nahajal tudi rajonski od-, bor. Številni partizani so bili deležni njene skrbi. Zato je 'ostala vsem, ki so jo poznali, v lepem IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Večina vaščanov na Hribu je že legla k počitku. Noč je bila temna, in nebo preprečeno z oblaki. Skupina mladih ljudi v gasilskih uniformah se razigrano poslavlja od potoških fantov. Nasvidenje! Rdeč gasilski avtomobil je pripravljen za odhod. Motor Je zabrnel, v avtomobilu je veselo... Po nekaj metrih vožnje se je avtomobil sunkoma dvignil na kopico kamna ob robu ceste, potem pa mu je zmanjkalo trd-nih tal ■.. Sledili so strašni trenutki... Vse se Je zgodilo tako nenadoma. Črna gmota se je valila po bregu, V avtomobilu je bilo 12 ljudi. Obračal se je po bregu, pod seboj pa tri ljudi. Kdo bo ostal živ v tem peklu.______________________ Smrt Je bila tokrat posebno okrutna. Zahtevala je življenja Štirih mladih ljudi, med njimi tudi 17-letnega dekleta, najmlajšega člana smrtne druščine._______________________________ Klici ponesrečencev in molk mrtvecev je bil tako pretresujoč, da bi ganil tudi kamenito srce. Reševalci so storili več, kakor je bilo v njihovi moči. In kdo je kriv te hude tragedije? Mnenje komisije: nepremišljena vožnja in alkohol! bilo to tudi vzrok, da se je voznik avtomobila odločil obiskati še Loški potok, ki je od Zamo-stcca oddaljen kakih 15 km in vas Retje v tem kraju kjer je doma. Prostore zraven voznika sta zasedla Ignac Meh in Jože Gornik. V prostoren gasilski prostor za kabino pa Peter Jc-celj, Marija Bojc, Anica Ulaga, Franc Ivanuša, brata Drago in Silvo Češarek, Tone Tomšič ter brata Milan in Jože Žuk. Več ton težki gasilski avto je zapeljal nasproti največji prometni katastrofi, kar jih pomnijo ljudje v teh krajih. Po strmi serpentinasti cesti Vagovke, je skupina vozila do odcepa proti Malemu logu. nato pa zavila v vas. V dobrem razpoloženju Milan Žuk. Težak avtomobil jih g je pritisnil ob zemljo. Na pol g odprta vrata so stisnila tudi voz- g nika, ki so ga lahko potegnili g izpod avtomobila šele tedaj, ko g so z goseničarjem dvignili vozi- g lo. Vsi štirje so bili mrtvi. || Zdravnik, ki je prihitel na kraj §§ nesreče je mnenja, da so umrli g zaradi zadušitve, ker jih je pre- §j vrnjeni avtomobil tiščal na prs- g ni koš. Poškodovana sta bila tudi Jo- g že Žuk in Franc Ivanuša, ki sta g bila prepeljana v ljubljansko g bolnišnico. Tu so jima nudili g zdravniško pomoč, vendar po- g škodbe niso težjega značaja in g sta oba ponesrečenca že doma. g Ostalim se, razen malenkostnih g prask, ni ničesar zgodilo. Pionirji iz Kočevske Reke so obiskali Rašico Kdo ne pozna male, a lepe vasice Rašice, kjer se je rodil Primož Trubar, mož, ki je napisal PROMETNA TRAGEDIJA v Loškem poloku | Sliri zrine nepremišljene vožnje Loški potok je bil v nedeljo nekaj pred 23. uro prizorišče najhujše letošnje prometne nesreče v Sloveniji. Življenja so izgubili France Ruparčič star 31 let, ki je bil zaposlen na Kovin- štva in razvilo gasilski prapor. Proslave se je udeležilo več okoliških gasilskih društev, med njimi tudi PGD Ribnica, ki je svoje člane pripeljala z novim gasilskim avtomobilom. Avto- Gasilski avtomobil po nesreči skem podjetju v Ribnici in predsednik PGD Ribnica, Silvo Češarek star 30 let, Milan Žuk star 19 let, delavec pri LIP Ribnica in Anica Ulaga stara 17 let, delavka pri istem podjetju. PGD Zamostec pri Sodražici je v nedeljo priredilo proslavo V zvezi z 40. letnico obstoja dru- mobil znamke TAM je upravljal predsednik Društva France Ruparčič, ki je vozil brez vozniškega izpita. Končani slovesnosti je sledila veselica na prostem. Po dogovoru je voznik Ruparčič že kmalu popoldne odpeljal nekaj starejših gasilcev v Ribnico in se vrnil po ostale. Slabo vreme je prekinilo dobro razpoloženje. Verjetno jc so v gostilni popili nekaj vina in se okoli 22. ure odpravili naprej proti Loškemu potoku. Tudi tu so se ustavili v gostilni, vendar so se zadržali le krajši čas. Cesta proti Retjam je dokaj položna brez velikih ovinkov in dovolj pregledna. Približno 150 metrov od gostilne se spusti v blagi levi zavoj nato pa spet izravna. Ko je voznik Ruparčič privozil do tega mesta, je nenadoma zapeljal na levo stran ceste in zavozil preko kopice gramoza na strmo travnato pobočje v sadovnjak, ki se razprostira približno 20 metrov pod cesto. Zaradi nagiba se je avtomobil prevrnil, na nesrečo za nekaj metrov zgrešil dokaj debelo jablano, ki bi katastrofo nedvomno preprečila. Ustavil se je na robu sadovnjaka obrnjen na levi bok. Trušč je zbudil ljudi v sosednji hiši, pa tudi ženska, ki se je v tem času vračala proti domu je zavpila na pomoč. Prihiteli so ljudje in vsak po svojih močeh skušali pomagati ponesrečenim. Obstajala je velika nevarnost, da se avtomobil vžge. To se kljub neprevidnosti, ki botruje v takih primerih na srečo ri zgodilo, čeprav je benzin curljal iz obrnjenega rezervarja. Pri obračanju so sc odprla vrata v prostor za gasilce, pri tem so iz avtomobila izpadli Anica Ulaga, Silvo Češarek in Žrtve prometne nesreče in preživele so v zgodnjih jutranjih urah prepeljali v Ribnico. Skoda na avtomobilu je ocenjena na več kot pol milijona dinarjev. Pisk gasilskih siren je naznanil zadnje dejanje tragično preminulih žrtev avtomobilske nesreče v Loškem potoku. Že pred četrto uro 23. maja se je zbrala pred poslopjem stavbe ObLO : Ribnica, kjer so počivali posmrt- : ni ostanki ponesrečencev, velika j množica ljudi. V pogrebnem : sprevodu se jc zvrstilo nad 2000 ; ljudi. V velikem številu so bili j zastopani člani delovnih kolektivov, gasilci iz bližnje in dalj-nje okolice s prapori in številni drugi, na čelu z gasilsko godbo iz Sodražice. Izzvenele so besede govornikov, izgubili so se zadnji akordi pesmi, gasilski prapori so se poklonili v zadnji pozdrav. Votlo so zabobnele grude prsti na rak-ve prezgodaj umrlih mladih ljudi. Vse oči so bile solzne ob pogledu na sveže gomile, pokrite s številnimi venci. Zadnje slovo jc pokazalo, kako priljubljeni so bili pokojniki. Slovo je pokazalo izraz iskrenega sočustvovanja ob tragični nesreči, kakršne povojna zgodovina Ribniške doline še ni doživela. Vsem prizadetim družinam tudi naše iskreno sožalje. Sport v strugah V okviru praznovanja krajevnega praznika v Strugah so se v sredo zbrali na športnem prostoru šole v Strugah pionirji in mladinci osnovnih šol Struge, Videm, Polom in Stari log. Pomerili so se v streljanju, športnem temkovanju in igri med dvema ognjema. Domačini so bili uspešni. Mladinec Pugelj se je pognal pri skoku v višino 140 cm. prvo slovensko knjigo. Vas stoji na hribčku ob cesti, ki vodi v Ljubljano. V nedeljo 21. maja je ta prijazna vasica sprejela v goste pionirje iz osnovne šole Kočevska Reka. Sprejem je bil zelo prisrčen. Pionirji iz omenjene šole so v dvorani novega Gasilskega doma na Rašici izvedli program za tamkajšnje vaščane. Nastopil je pevski zbor, ki je sodeloval na reviji pevskih zborov v Kočevju, posamezniki pa so peli in deklamirali. Precej priznanja sta dosegla tudi mlada harmonikaša. Telovadna grupa pionirjev je prikazala nekaj prav uspelih vaj v parterju in s: tem pripomogla, da je programe; dosegel svoj namen. Ob tej priliki so bili predvajani tudi barvni diafilmi. Po končanem programu so pionirji ogledali znameniti Turjaški grad. Prebivalci Rašice so bili z: obiskom in programom pionirjev zelo zadovoljni. Izrazili soi željo, da jih spet kmalu obiščejo. V spomin na ta obisk je tamkajšnje PGD poklonilo pionirjem veliko umetniško sliko njihove vasi. Polni lepih spominov, so pionirji zapustili prijazno vasico. Obisk in izvedba programai pionirjev osnovne šole Kočevska Reka na Rašici je v sklopu jugoslovanskih pionirskih iger, katerih namen je spoznati svojci domovino in ljudi, ki v njej živijo. NIL Divjad naj živi v gozdu ŠSllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll ||i||||||j,,ll,l,,,,,,,IIII,I|H,,,,,111,11,11,11,11111,llN|,,,,,,,1,1,1,11111,lllllllllll||l||||1|||||||||||^ Nenavadna smrtna Predgradu nesreča v V soboto, 20. maja je šel posestnik Stefane Ivan iz Predgra-da z nekaterimi sosedi na svojo gozdno parcelo v Debelem vrhu. V gozd so šli, da bi uredili mejo. Na povratku proti domu se je dogodila nenavadna nesreča. Iz bukve je padla suha veja Ste-fancu na glavo, tako da se je takoj onesvestil. Njegovi spremljevalci so ga prinesli na njegov dom, od tam pa ga je rešilni avtomobil takoj odpeljal proti Kočevju. Ponesrečenec je že na poti umrl. Pokojnik je bil dolgo predsednik Gasilskega društva Predgrad in je imel čin oficirja. K zadnjemu počitku na pokopališče v Starem trgu ga je spremilo veliko ljudi in gasilske čete iz Kočevja, Predgrada, Prelesja, La- zov, Starega trga in Radenc. Pred hišo žalosti Je zapel pevski zbor, gasilska godba pa je igrala žalostinke na poti do pokopališča. Od pokojnika sta se pri odprtem grobu poslovila predsednik Gosil. društva Kočevje in predstavnik PGD Predgrad. Poškodbi je podlegel Na Bregu pri Kočevju je prišlo v petek 19. maja do težke prometne nesreče. Pešec Jože Miklič iz Mlake je takoj umrl zaradi udarca na glavi. Navedenega dne okoli 11. ure dopoldne je šel Jože Miklič, star 76 let po cesti proti Stari cerkvi. Za njim je pripeljal kolesar Ci- ril Murat. Kolesar pravi, da je za pešcem pozvonil, na kar se je ta obrnil in tako nerodno padel, da je udaril z glavo po tleh in obležal mrtev na cestišču. Vzrok nesreče še raziskujejo. Pri zasipanju bajerja na Rudniku so našli račje gnezdo. V njem jc bila divja raca in osem mladičev. Ker so bile mlade račke stare le nekaj dni, niso mogle odleteti. Člani LD Mala gora iz Rudnika so jih polovili. Ujeli 50 brez truda tudi raco, ki ni zapustila svojih mladičev. Prenesli so jih v večjo mlako, kjer se je zadovoljna družina kmalu skrila v gostem bičevju. Lov je del našega narodnega gospodarstva, živa divjad v gozdu pa splošno ljudsko nremoženje. Uplenjena' divjad postane last Lovske družine, izkupiček za nm-dano divjačino pa gre v blagajno Lovske družine. Le-ta skrbi za gojitev divjadi, gradi lovske koče, visoke preže itd. Tako se stekajo dohodki zopet nazaj v lovišča. Lovci smo že v novem lovnem letu. Imamo že novino: zajčke, račke, divjo kuretino itd. Kako ljubka je mlada divjad, ki bo nadomestila staro, ki je morala lansko leto oditi v večna lovišča. Komaj zagleda mladež ta svet, že živi v prirojenem strahu. Roparice in ujede napadajo in morijo mlado divjad. In ne samo roparice. Tudi nekateri brezvestni ljudje so jim nevarni. Dogodi se, da tak človek najde v gozdu mlado divjad in jo vzame s seboj do- mov, da bi jo odgojil. Divjad v večini primerov pogine, Ce bi jo pustil v gozdu,' se mladiču ne bi nič Zgodilo. Mati hi mladiča toliko časa iskala, da bi ga našla. S pivkanjem išče svoje mladiče več dni. Zato naj velja vsem opozorilo: Ce najdemo v gozdu ali kjerkoli mlado divjad, jo pustimo pri mini. Pa še na nekaj naj opozorimo' Tisti, ki bo uplenil mlado divjad, bo denarno kaznovan. Kazni sor za eno srnjad 10.000 din, za zajca: 3000 din, za raco 500 din itd. Obračamo se na šolska vodstva, naj seznanijo šolsko mladino o naših ukrepih za zaščito mlade divjadi. Obveščajo naj nas o morebitnih kršiteljih lovskih predpisov. Gospodar LI> Kočevje Naslednji prizor: Melissa se je sklanjala nad mizo in mešala vedeževalske karte. Nekaj jih jc odbrala, se obrnila k nevesti in ženinu in rekla: »Glej no, štirje malčki se vama obetajo.« Nato je zašumel šampanjec. Ženin je plesal z nevesto, gostje pa so sc spakovali v kamero. Potem je bilo filma brž konec. »Prosim, zavrtite vso reč od kraja,« je zamrmral Zucker. »Krantz, vi pa to pot dobro opazujte ozadje!« Tudi Gray je gledal ozadje filmskih prizorov, čeprav si ni obetal kaj prida. Stanovanje je bilo polno drobnarij, vendar ni Gray opazil nič takega kar bi moglo biti iz McCreeryjcvc hiše. Ko so tretjič vrteli film o poroki Beverly in Chrisa Bond, je Gray tiho vstal in odšel. Na stopnicah je razmišljal o Melissi, ki je umrla pred šestimi meseci, in o Beverly, ki jc bila mrtva šele dva dni. In se je spomnil Eileen Herrickove, svoje pacientke. Ali bi dekle res zmoglo kaj takega? Zdelo se mu je neverjetno, vsaj kolikor jo je poznal. In vendar je bila Beverly mrtva. Eileen pa... Napravil je nekaj korakov in spet obstal. Obšla ga je nova misel. Včasih je histerija le krinka. Pacientka, ki jo jok že stiska v grlu, reče: »Kako me morete izpraševati reči, ki me preveč bolijo? Mar ne vidite, da sem vsa objokana?« Kaj je Eileen odgovorila na Grayeva vprašanja? Izogibala se je odkrite besede. Noče vedeti cele vrste reči v zvezi z zločinom, si je reki Gray. Navsezadnje jc vse skupaj le preveč grozljivo za njen občutljivi značaj. Sunkovito se je obrnil in se vrnil po stopnicah. Pred vrati v sobo, kjer je bil nekaj ur poprej izpraševal Eileen, je stala ista paznica. Pogledala ga je in prikimala. »Prej je jokala,« je rekel. »Kako ji je zdaj?« »Umirila se je, brž ko sem jo odpeljala v celico.« »Ali je zdaj tam?« je vprašal. »Da. Nekdo, mislim, da se piše Abel, dela nekakšne poskuse.« Gray je prisluhnil. Slišal je hripav, vendar še kar prijazen moški glas. »Hm, Abel jc,« si je rekel in potrkaL Odziva ni bilo, zato je sunkovito odprl vrata. »Morate govoriti!« je vpil Abel, ki je bil s hrbtom obrnjen proti vratom. »Saj smo na vaši strani, prekleto! Pomagati vam hočemo! Zakaj za vraga...« Tisti trenutek je bila Eileen popolnoma drugačna od dekleta, ki ga je poznal. Bleda je bila molčala je, iz njenih oči pa je razbral, da t silovito upira. »Ne potrebujem, ne maram vaše pomoči,« rekla. »Ne maram pomoči nikogar. Sama bom iravila z vsem tem.« »Saj hočete napraviti samomor, punčka!« je :kel Abel in spet udaril s pestjo po mizi. »in c ustim vas! Ce že ne marate teh poskusov, vsaj tvorite! Pa govorite s Quinom, če nočete z me oj! Eileen, obsodili vas bodo! V plinsko celico as bodo poslali! Izoblikovati si morate obrambo, CC »Ubila sem' jo,« je vztrajala. »O tem nočem eV0»Elleen,« je Abel iztegnil roko čez mizo in rijel dekle za roko »Eilecn!« Glas se mu je rahlo •esel. . . „ Abel se je zavrtel na peti in zardel. »Ven se spravite, prekleto!« je zavpil. Gray jc opazil, da se je na Eileeninem obrazu naselila domačnost, brž ko ga je zagledala pred seboj. Potem se je v trenutku vse sprevrglo. »Zdaj pa še vi!« je zavpila. »Le zakaj ml ne daste miru!« »Molčite, Eileen,« je zavpil Abel. »Gray, ali boste šli sami, ali naj vas vržem ven?« Gray ga je pogledal od strani. Eileen je bila v trenutku na nogah. Abel je spet iztegnil roko. »Mar moram govoriti?« je zajokala. »Le kaj me nadlegujete? Ali mi res nihče ne privošči miru? Mir mi dajte vsi po vrsti!« »Že dobro, Eilecn,« je prijazno rekel Gray. »Ni treba storiti ničesar takega, kar vam ni všeč. Samo k vratom stopite in to povejte paznici, pa naju bo oba odslovila.« Malce presenečeno