Novo mesto, 16. oktobra 1 Stev. 41 Leto IV Lastoiki im Lztdajateljl: Okrajni odbori SZDL Črnomelj Ko-Cdvje In Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Gošn.ilk. — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. — Poštmi predal 33. — Telefon uredništva In uprave 127. — Tekoči račun pri N&rodni tanki v Novem mestu eifl.T-181. — Ledna naročnina 500 din, PoHetina 250 din, četrtletna 125 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani Dolenjski Tednik okrajev Crnome«!, Kočevje in Novo mesto Cena 12 cii> Z Dovolj je barantanja našimi interesi, ozemljem in krvjo! ^BBBUBBB&Kk padalno dejanje i državi in bomo J] tudi postopali padalcu v duhu listine Organizacj narodov. Vsako proti naši proti njim proti na-Ustanovne združenih ped naše Pogled na del demonstrantov na novomeškem Glavnem trgu 9. oktobra Kot blisk se je 8. oktobra »večer tudi po Dolenjski raznesla vest, ki je zasekala globoko rano ogorčenja v srce vsakega zavednega državljana naše domovine, posebno pa še vsakega Slovenca, Ameriška in angleška vlada sta namreč dali skupno izjavo, da bosta umaknili iz cone A tržaškega ozemlja svoje čete ln prepustili to področje Ita-UjL To izjavo so podali brez kakršnega koli poprejšnjega razgovora z našo vlado. Se celo svojega ožjega zaveznika Francijo niso o svoji nameri obvestili, ampak so jo pozneje samo seznanili z dokončnim sklepom. To, čisto mešetarsko barantanje za hrbtom in še namen Angloamerikancev, da italijansko imperialistično pohlepnost, ki ne pozna mere, nagradijo z našim ozemljem in prepuste italijanskim im-perialistom nad 63.000 naših ljudi, je upravičeno razburilo slehernega našega državljana, pa tudi vse poštene delovne ljudi v svetu. V trenutku, ko se je zvedelo za to nezaslišano novo krivico, so delov- ni ljudje mest in vasi $11 na ulice in trge ter spontano In enotno kot en mož odločno rekli: Dovolj je barantanja na naš račun. Ce hočejo zahodni zavezniki nagrajevati italijansko imperialistično po-žrešnost, naj jo nagrajujejo s svojim ozemljem in s svojimi ljudmi, z našimi pa ne. Na desettlsoče protestnih brzojavk in resolucij je bilo poslanih iz številnih protestnih zborovanj na naslov Sekretariata za zunanje zadeve FLRJ, tovarišu Titu, na naslov Organizacije združenih narodov in drugam. V soboto 10. oktobra na je pred 120 tisočglavo množico na zborovanju v Leskovcu pri Nišu spregovoril tudi naš predsednik republike maršal Tito. Spregovoril je jasno in odločno, kot bi sekal. Govoril je iz srca slehernega Jugoslovana: »Dovolj je mešetarenja na naš račun. Mera naše potrpežljivosti je polna in takih nezaslišanih krivic ne moremo več prenašati.« Ko je podrobno razčlenil vso zadevo s Trstom ln okolico od leta 1945 dalje in do kra- ja razgalil gpekulantsko me-šetarjenje s tem našim in z našo krvjo in žrtvami osvobojenim ozemljem, je pribil: »Vsak korak Italijanov na to ozemlje bomo smatrali za na- zemlje bomo hranili i vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, če bo treba tudi z orožjem.« Maršal Tito je zahteval od zahodnih zaveznikov, da umaknejo svojo izjavo, hkrati pa je predložil še en načrt za ureditev tržaškega vprašanja. Odločne in nad vse resne besede maršala Tita so globoko odjeknile v srci., vseh naših ljudi, pa tudi po vsem svetu. Naša vlada pa je istočasno pod vzela potrebne ukrepe, da v vsakem slučaju zavaruje interese naše države in naših ljudi, ki jih ne bomo pustili na milost ln nemilost italijanskih pohlepnežev. Ka- ko in kaj so naši ljudje po vsej Dolenjski, kot po vseh krajih naše domovine spregovorili o najnovejši meše-tarski akciji s Trstom, pa govore odlomki protestnih resolucij, ki jih tudi objavljamo. Papež Pij XII. hoče tudi našo Istro Rimski papež Pij XII. se je 9. oktobra javno pridružil italijanskim lredentistiičnim zahtevam po našj zemlji, V razgovoru s tržaškim županom Bartoli-jem, ki ga je sprejel v avdien-co, je Pij izrazil zadovoljstvo zaradi »radostne vesti o Trstu«. Hkrati je izrazil svoje upanje, da bo sledila prav tako »radostna vest glede vse Istre«. Ko je blagoslovil »tržaške sinove«, je glavar katoliške cerkve izjavil, da misli pri tem na »sinove vse Istre«, DOVOLJ ZEMLJE IMAMO, i)A POKOPLJEMO VSAKEGA NAPaDALCA Predsedniku FLRJ, vrhovnemu komandantu JLA tovariša Titu Beograd Dragi naš maršali Prebivalci Novega mesta in okolice smo včeraj zvedeli za odlok vlad Zruženih držav Amerike in Velike Britanije, da prepustijo upravo cone »A« svobodnega tržaškega teritorija Italiji. Pohiteli smo na ulice in poti in demonstriramo. Nimamo besed, s katerimi bi lahko Izrazili svoje ogorčenje nad takim barantanjem zahodnih velesil z italijanskim klerofašizmom na račun naše, slovenske grude, naše, slovenske jadranske obale, naše slovenske krvi, krvi vseh jugoslovanskih narodov. Mar naj dovolimo, da se nam italijanski imperialistični gad vzpne na naše Izmučene, toda ponosne prsi? Mar naj žrtvujemo našo svobodo? Ne, nikoli ne! Povej, dragi Tito, ali naj vzamemo orožje v roke! Ali naj italijanske črnosrajčnike še enkrat poženemo iz naše zemlje kot smo to storili v naši osvobodilni vojni? Mi ne damo niti enega Slovenca več v sužnost italijanskega fašističnega škornja! Žrtve za našo svobodo so bile neizmerne, toda če je treba, se ne bojimo tudi novih žrtev za naše brate. Nestrpno pričakujemo odločitev Izvršnega sveta in Tvojo odločitev, tovariš maršal! Zahtevamo od Tebe, od našega državnega vodstva, da ukrene vse, da se zavarujejo naše stoletne pravice v Trstu in Slovenskem Primorju! Tito, pokliči nas v boj, naša srca in naše železne pesti so pripravljene! Živela svobodna socialistična domovina! Živela hrabra Jugoslovanska ljudska armada! Živel Tito! Novo mesto, dne 9. oktobra 1953. 5000 udeležencev protestnega zborovanja v Novem mestu Jesensko jutro devetega oktobra. Novo mesto je preživelo težko, mučno in bolestno noč. Kdor je zvedel, ni zatisnil oče-sa. Ozke ulice so že zgodaj valovile. »Čigav je Trst?« »Naš! Taista ne damo! Nihče ne bo kupčeval z našo krvjo!« Tovarne stoje. Sole molčijo. Na glavnem trgu plapolajo zastave. Na ulicaih se zbirajo ljudje v gruče in ogorčeno demonstrirajo: »Kupčija jim je več kot naš;, kri!« Od vsepovsod se iz množice trgajo vzkliki, kj jih je rodila bolest, udarjajo med stene in režejo srca. Srce Dolenjske je spregovorilo; ni si še povsem opomoglo od ran, ki mu jih je zadalo »kulturno poslanstvo« italijanskega imperializma, zato je tembolj zabolela vest: Trst je dobila Italija! Trst — naš Trst — »o prodali! Toda že govoiri nekaj tisoč-glavi množici sekretar OK ZKS Franc Pirkovič-Cort: Ni bilo skoraj v zgodovini novejšega obdobja vojne, da bi Italija ne 'bila poražena. Toda za vsak poraz hočejo plačilo. Zadnja vojna jim je vzela vse kolonije. Zakaj jo Imperialistični zaipadni »zavezniki« ne nagradijo s kolonijami, zakaj jo nagrajujejo s tujo zemljo, z našim Trstom? — Vprašanje obvisi v zraku ln boli. Tisočglava množica ogorčeno vzklika: »Trsta ne damo, Trst je naš!« Katoliški duhovniki na Dolenjskem obsojajo barantanje z našo zemljo y zvezi z najnovejšim barantanjem Angloamerikancev s cono A Svobodnega tržaškega ozemlja in njihovo izjavo, da prepuste cono A Italiji, smo se obrnili tudi na nekaj slovenskih zdevah pač posluša-z vprašanjem, kako oni kot duhovniki in državljani gledajo na to zadevo, zlasti pa na znano izjavo papeža tržaškemu županu Bartoliju. Vsi, na katere smo se obrnili, so izjavili, da je njihovo mišljenje o tem vprašanju tako, kot vseh drugih državljanov. Zupni upravitelj g. Franc Kaste i ic v Mirni peči je takole povedal: »Boli me krivica, ki jo delajo našemu narodu Trst mora biti naš, in tudi Go-rjpa je naša, akoravno so nam jo nasilno odtrgali. Vse do Soče je naše, ker tam žive naši ljudje. Mi, kot duhovniki v verskih zadevah pač poskuša- mo papeža, v političnih in državnih zadevah pa se on lahko prav tako moti, kot drugi- On govori kot Italijan in ne kot poglavar katoliške cerkve. To ml je potrdil tudi neki duhovnih iz Gorice, ko sva govorila o tem In še pripomnil, da papež v tem ozira zastopa izključno italijansko stališče, s čimer pa se mi slovenski katoliški duhovniki ne moremo strinjati. Ko se gre za naš Trst, za naše ljudi, srno mi enotni s stališčem vseh naših ljudi in naše vlade.« Podobno izjavo sta dala tudi '.upna upravitelja v Dobrniču in Žužemberku. G. Omahen v Dobrniču je pripomnil na izjavo papeža, da tako izjavo sicer lahko da kot Italijan, kot cerkveni poglavar pa bi je ne smel dati, ker je v popolnem nasprotju s katoliško vero. Pripomnil je še, da se to, kar Pozdravljene delegatke I. kongresa SPŽZ in vse delovne žene! Ob desetletnici našega prvega kongresa, ki je pokazal dotedanje delo naše slovenske žene v času NOB in sprejel sklepe za nadaljnjo aktvizacijo in mobilizacijo žene, naj topleje pozdravljamo vse delegatke I. kongresa v partizanski Dolenjski in vam ter vsem delovnim ženam kličemo: Kot se v času NOB nismo strašile žrtev za svobodo, in smo se z ramo ob rami z našimi tovariši borile, vztrajale in žrtvovale, tako se ne strašimo žrtev in naporov danes! Naša borba, borba za lepše življenje, za mir in pravično sožitje med narodi še ni končana. Naša enakopravnost, izbojevana v času NOB in uzakonjena v naši ustavi, še ni postala dejanska enakopravnost. Zato moramo nadaljevati borbo za gospodarski dvig naše dežele, predvsem borbo za gospodarski dvig naše vasi, kar daje materialno osnovo naši enakopravnosti. Borimo se za kulturni dvig naše vasi, naše žene, za napredek našega gospodinjstva, kar bo ženo razbremenilo vsakodnevnih drobnih skrbi in ji tako dalo možnost sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja. Žrtve druge svetovne vojne nekaterim ljudem v svetu še niso bile dovolj, da bi zaščitili interese in pravice malih narodov in delovnega človeka vedno znova teptajo osnovne človečanske pravice, načela Ustanovne OZN listine. Toda me žene še nismo pozabile gorja, trpljenja in prelite krvi, še dobro pomnimo, kaj pomeni izkoriščevalec in zatiralec. Zato se bomo z isto odločnostjo kot za napredek naše države borile tudi za uveljavljanje človečanskih pravic, za pravično sožitje med narodi, za svobodo naših bratov in sestra v Slovenskem Primorju in Trstu. Za napredek naše domovine, za svobodo našega Primorja, za enakopravne odnose med narodi, strnjene v enotnih vrstah pod vodstvom tovariša Tiia, smo bile in smo pripravljene na napore ,in žrtve. Izraz takega našega razpoloženja naj bo naša manifestacija v Dobrniču! OO AFZ Novo mesto papež v tej izjavi želi glede vse Istre, ne bo nikdar zgodilo. V Smihelu pri Žužemberku so imeli duhovniki v soboto 10. oktobra dekanijsko konferenco, katere se je udeležilo 11 duhovnikov. Dasi je bila to samo duhovna konferenca, so se pred dnevnim redom spomnili obletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem, obenem pa ostro obsodili sklep Angloamerikancev, da prepuste cono A Italiji. V tem smislu so tudi poslali protestno resolucijo Izvršnemu svetu LRS. Podpredsednik Pokrajinskega odbora CMD za Dolenjsko kanonik g. Frančič je glede na imperialistično poseganje Italije po naši zemlji in skrajno krivično namero in sklep zapadnih velesil Amerike ln Vel. Britanije izjavil: »Mi dolenj. duhovniki odločno obsojamo poseganje Italije po naši zemlji. V teh dneh morajo prenehati vsakršna morebitna nasprotja in notranja trenja, v teh dneh se borimo za našo zemljo, za domovino. Dolenjski duhovniki se pridružujejo izjavi Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS, saj boli prenagljena, krivična odločitev slehernega zavednega Slovenca. Priprav-vljamo se na skupščino CMD v Črnomlju V odločni resoluciji bomo izrazili naša občutja glede na prenagljene sklepe ameriške in britanske vlade. Duhovniki bi ne smeli biti za prelivanje krvi, toda naš narod, posebno Dolenjska pozna Italijane in si lahko predstavlja, kako bo bratom za mejo, če jih bodo na milost in nemilost prodali njim.« Glede papeževe izjave, ki jo je dal tržaškemu županu in v kateri je izrazil zadovoljstvo, zaradi »radostne vesti o Trstu« ter nado, da bo prav tako »radostna vest« sledila kmalu glede Istre, pa je g. kanonik izjavil, da papež kot cerkveni poglavar ne bi mogel podati take izjave, ker je to očitno potegovanje za italijansko državo. Obiskali smo tudi patra Ci-prijana v Novem mestu. Ta VREME za Čas od 16. do 22. oktobra V prvi polovici prihodnjega tedna lepo vreme z delno ohladitvijo, od sredine tedna povečana oblačnost s krajevnimi pa-daivinami. edini je odklonil vsako izjavo, češ, da se on s politiko še nikdar ni bavil in da tudi ne čita dnevnega časopisja. Tudi vesti, ki je bila objavljena v Ljudski pravici-Borbi pod naslovom: »Papež hoče tudi Istro«, v katerem je navedena izjava tržaškemu županu, pravi, da jo ne bo prebral, ker je po pokorščini vezan k molku. Val ogorčenja je preplavil tudi Belo krajino Vest o krivičnem angloameri-škem sklepu je zbrala okrog pol desete ure usodnega večera sredi Črnomlja nad 500 ljudi, ki so demonstrirali proti enostranski priključitvi Trsta in cone »A« Italiji. Množica je vzklikala: »Dajte nam puške, gremo v Trst!« Na Glavnem trgu je govoril sekretar Okrajnega komiteja ZKS ZugelJ. Demonstranti so med njegovim govorom zahtevali naj bi brzojavno poslali resolucijo maršalu Titu. Izraža naj pripravljenost belokranjskega ljudstva na v®* najhujše. Tudi v Metliki se je zbralo nad tisoč ljudi, ki so prav tako ogorčeno obsodili krivično me-šetarjenje z našo zemljo. V protestnih resolucijah naisim voditeljem, so zagotovili da partizanska Bela krajina stoji v vseh odločitvah trdno za njimi. Novomeška mladina tovarišu Titu Zveznemu Izvršnemu svetu Beograd Ob nepričakovani vesti o krivičnem sklepu zapadne politike, se ml. mladina novomeških srednjih Sol, ogorčeni nad krivico, ki nam je Nla storjena, pridružujemo enoglasno klicem vseh naših narodov: ne dovolimo trgati naše zemlje! Prepričani smo, da bo naše vodstvo na kakršenkoli način preprečilo, da hi se naši primorski bratje vrnili pod fašizem. Ljubljeni naš maršal! Zaupaj v moč Tvoje mladine: V vsakem trenutku smo pod Tvojim vodstvom pripravljeni lt| po stopinjah SKO.Ievcev in po njihovem vzgledu pripravljeni tudi umreti za svobodo naše zemlje! Smrt fašizmu — svobode primorskim bratom! Ml?dina srednjih Sol v Novem mestu »Se imamo dovolj zemlje, da pokopljemo vsakega agresorja!« Govornikove besede usahnejo v nepretrganem vzikliikanju enotnosti in bratstvu naisih narodov, našj budni Armiji in našemu neuklonljivemu vodstvu. »Toliko, da je zemlja vpila kri otrok in starcev ...« Sivolasa žena a košaro v naročju si utrinja solzo. Kdo bi uganil zakaj? Morda so ji vzeli moža in Sekretar OK ZKS Novo mesto Franc Pirkovič — Cort med govorom ga postavili OD zid? Morda ji je zgorel otrok v leseni hiši med rosiko ofenzivo? Kdo bi iz ene same solze razbral bolesti, ki jih skriva starka v srcu? »... komaj se je na grobovih na Rabu sesedla zemlja... Ob palici se naslanja Matevž in o&i mu gore. Revrnatizma, ki si ga je nakopal na Rabu, se ne bo ofcresel nikdar več, a imel bo toliko moči, ko bo treba, da bo maščeval dvoje bratov, ki ju ne bo več iz Gonarsa nazaj. Morilci! »...že segajo po naii zemlji, hočejo Trst. Toda mi Trsta ne damo! Svoje pravice bomo branili do zadnje kaplje krvi!« Zdaj ni več jesenskega jutra. Dopoldan je. Cas nevidno poteka. Ljudstvo Novega mesta sprejema resolucije in se počasi razhaja; težko bo, ko bo vsak sam. Takrat bolečina bolj skeli. Bolečina in ogorčenje, da sta vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije prodali tisoče Slovencev in Jugoslovanov na milost in nemilost italijanskimi fašistom. To je izdajstvo. Na izdajstvo pa je ves pošteni svet doslej še vedno pljunil. Pljunil — in ga kaznoval. &oče?ie in Ribnica, dne 9. oktobra Kočevje 9. oki Partizanska Kočevska, ki je še vsa pod vtisom slavnostnega zborovanja 3. in 4. okt. na Pugledu in Kočevju, je z največjim ogorčenjem sprejela vest, da pade Trst s cono A zopet v suženjstvo italijanskih imperialistov. Borbeno prebivalstvo Kočevja se je takoj po objavi v radiu, zbralo na ulicah ter o-gorčeno protestiralo proti krivičnemu in izdajalskemu sklepu vlad ZDA in Vel. Britanije. Ogorčeno prebivalstvo je manifestiralo po ulicah mesta in vzklikalo proti nenasitnemu apetitu laških imperialistov in izdajalskemu početju tako-imenovanih naših »zaveznikov* Manifestanti so burno vzklikali maršalu Titu, Partiji, naši ljudski Armadi ter svobodnemu Trstu. Življenje damo, Trsta ne damo! Ribnica, 9. okt Ob 9. uri se je na pisk številnih siren zbralo v središču trga v Ribnici okrog 2000 ljudi — delavcev iz podjetij, uslužbencev, kmetov iz okoliških vasi, šolske mladine z zastavami in pripadnikov Jugoslovanske ljudske Armade iz ribniškega garnizona in ostalih prebivalcev Ribnice. Protestno zborovanje je začel tov. Abraham Ančik. Na protestnem zborovanju je govoril tudi komandant ribniškega garnizona in sekretar OK ZKS Ribnica tov. Maks Nosan, ki je prebral protestno resolucijo maršalu Titu, da naj ukrene vse, da bodo naši bratje v Trstu rešeni suženjstva. Nato se je razvila povorka iz Ribnice proti Gorenji vasi Protestna zborovanja so bila tudi po vseh večjih krajih Kočevske. Narodni heroj Cana Babovič se bo udeležila Jutrišnje proslave 10. obletnice I. kongresa SP2S v Dobrniču, kjer bo ^pregovorila vsem delovnim ženam. Cana Babovič je zgled komu-nistke, pravo poosebljenje revo-lucionarke, žene, ki je vse svoje delo posvetila boju za pravice ln boljše življenje delovnega človeka. Rojena je bila leta 1907. Delala je v raznih tekstilnih tovarnah. Ze po šesto januarski diktaturi je pričela kot komumi-stika aktivno delati. Leta 1987, v času kragujevačke provale so jo ujeli in zaprli. Preživela je vse grozote mučenje, toda ničesar ni izdala. Nato je pretrpela 2 leti robije v Požarevcu. 2e pred vojno je bila članica Centralnega komiteja KPJ. Med vojno je posvetila vse svoje moči partijskemu političnemu deliu. — Po osvoboditvi dela na odgovornih političnih jn državniških mestih. Z velikim razumevanjem rešuje socialno problematiko, predvsem za zaščito matere in otroka ter za čim boljšo ureditev delovnih odnosov. — Bila je tudi predsednica CO AF2 Jugoslavije. Kot človek je izredno preprosta, tova-riiška, prisrčna in je zelo priljubljena. Vse žene borbene Dolenjske ji kličemo: »Prisrčno pozdravljena v naći sredi!« Niti koščka zemlje, kt je prepojena z nado krvjo, ne damo Tako je odgovorilo ljudstvo Novega mesta prvim vestem o zahrbtni prepustitvi Trsta in cone A Italiji. Neverjetno vest, ki jo je prebivalcem Novega mesta posredoval radio, je ljudstvo drugega terena na množičnem volilnem sestanku sprejelo »Življenje damo — Trsta ne damo!« — Tisočt Novomesčanov so to razJo&no povedali na zadnjih velikih demonstracijah z ogorčenjem. Mestne ceste so se v hipu napolnile. Tako odločnih demonstracij v Novem mestu že dolgo nismo videli. Trajale so preko polnoči. Demonstranti so prepevali borbene partizanske pesmi in vzklikali: »Ničesar se ne bojimo! Mirno zremo v bodočnost in čakamo na odločitev maršala Tita!« Komaj se je vest med ljudmi razširila in utrdila, že so dajali demonstranti svoji ogorčenosti dušika z vzkliki: »Življenje damo, Trsta ne damo, Trsta ne damo- Trst je naš! Dajte nam puške!« Nikdar ni v prebivalcih Novega mesta tako živo vzplam-tel spomin na vsa medvojna grozodejstva, ki so jih podivjani nosilci »dvatisočletne kulture« zadajali Dolenjski . vse dokler jih niso v septembru 1943 osramočene, ponižane in premagane razoroževaie žene, dekleta in celo otroci. Novo meste je v enem samem večeru pokazalo, da čuti in diha kot vedno doslej: »Za Tita, za socializem, za svobodno domovino, ki ima dovolj kruha in strehe tudi za naše zamejske brate.« Stran 1 DOLENJSKI LIST Stev. 41 Odlok Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na poala^i 2. odstavka 15. el. m 1. točke 59. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 89/52) v zvezi z 8. členom Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS St. 10—88/49) in Stev. 40—18451) ter s 3. in 4. členom Temeljnega zakona o prekrških na sej; obeh zborov dne 24. IX. 1853 •prejel ODLOK 0 JAVNEM REDU IN MIRU L Splošne določbe 1. člen Državljana morajo uravnavati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varujejo javno moralo, pazijo na »nago, ne kvarijo lepote zunanjega lica naselij, ne delajo škode na javnih prostorih in ne ogrožajo zdravja ljudi. Dobrine iz prednjega odstavka uživajo upravno - kazensko varstvo po predpisih tega odloka. H. Varstvo miru 2. člen Prepovedano je vsako dejanje na javnem ah zasebnem prostoru, ki moti mir okolice, in sicer Je prepovedano: 1. uporabljati zvočnike, radio »parate, gramofone in druga glssbila, ali kakršnekoli druge na,prave na tak-način, da v veliki meri motijo okolico; 2. Uporabljati v nočnem času po strnjenih naseljih motorna vozila, ki niso opremljena z izpušno dušilko. 3. člen V ča.su od 22'. do 5. ure so prepovedana vsa dejanja, ki kakorkoli motijo nočni mir. Izvzete so motnje, ki izvirajo iz kmetijskega al] industrijskega dela. Zabavni sporedi in prireditve, ki trajajo čez 22. uro, se morajo izvajati v zaprtih prostorih tziko, da ne motijo nočnega miru. 4. člen Cerkveno zvonenje je dovoljeno: a) v zvezi z rednimi cerkvenimi obredi enkrat za posamezen 0'bred in sme trajati največ 1 minuto. b) zjutraj ln opoldne sme trajttj naJv«č 1 minuto. c) pri pogrebih sme trajati na;več 3 minute. Pritrkovanje z zvonovi ni dovoljeno. Ce je nutno potrebno zaradi miru, kot na primer v bližini o Javnem redu in miru novomeškem okraju javnih ustanov, sme tajništvo za notranje zadeve OLO na določenih krajih in ob določenem ča-su predpisati nadaljnje omejitve zvonenja. III. Varstvo mladine 5. člen Mladina pod 16 let starosti ne sme brez spremstva staršev ah drugih odraslih oseb: 1. udeleževati se Javnih prireditev, ki se končajo po 22. uri. 2. obiskovati gostilne in druge podobne lokale; 3. obiskovati kino predstave, ki se končajo po 22. uri; 4. javnih plesov se mladina pod 16 let starosti sploh ne sme udeleževati, mladina med 16 in 18 ler.om pa samo v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb, vendar ne po 22. uri. Za Šolsko mladino veljajo šolski predpisi, v kolikor so strožji. i Zaradi prekrškov iz 1, odstavka tega člena se kaznujejo mladoletnik ali njegovi starši, kakor budi lastnik, zakupnik ah uslužbenec obrata. IV. Varstvo zdravja, snage ln zunanjega lica naselij 6. člen Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom snage ah kazijo zunanjost naselij, in sicer: 1. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti tla ah predmete na javnih prostorih; 2. poškodovati, uničiti aH odstraniti posodo za odpadke, nameščeno v javnih prostorih; 3. odlagati odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določena, zlasti ob javnih cestah in poteh; 4. odlagati odpadke na prostem, kjer so izpostavljeni sončni pripeki, da se Siri smrad zaradi raakrajanja; 5. spuščati odpadne vode ln gnojnico na javno pot ali odprt cestni jarek; 6. nameščati lepake, letake sli objave na mestih, ki niso za to določena, pisatj po poslopjih, po zidovih, ograjah ali javnih lokalih. 7. voditi pse v Javne lokal«. V. Varstvo družbene discipline 7. člen Vssk državljan se mora vesti na javnih prostorih dostojno in se Izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina in moti gibanje in delo ter razvedrilo sodržavljanov ali se zavajajo ti k nedisciplini sli i kate- Izpred sodišča Šest mesecev zapora za poneverbo ljudskega denarja Lani v decembru je dobil službo občinskega blagajnika pri občni Dolenjske Toplice Stanislav Zupančič. Pobiral je davke in dru^t; dohodke ter jih odvaja! naprej, vendar je poleg tega v januarju in februarju letos nekaj or držal za sebe. 31.261 din je hodilo navskriž med plačanimi in odvedenimi dajatvami, ker se je ta znesek prijel njegovih prstov. Kako je poieg tega prišlo do dveh enakih potrdil za en znesek, tudi na razpravi 25. septembra pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu ni bilo pojasnjeno. Ko jc začutil, da mu je vsled kriminalnih podvigov postalo v Doi. Toplicah prevroče, je odšel brez slovesa proti severu, kjer je nameraval ,menda z uradnim dovo-'jcnjeni prekoračiti državno mejo. Na razpravi je zatrjeval, da je 25.000 din moral vzeti, ker mu je nekdo iz predala ukradel prav toiiko denarja. Tatvine seveda ni nikdar prijavil, druge zneske pa jc porabil za sebe. Zastopnik jav- nega tožilstva je na razpravi umaknil točko obtožb« za poizkus nezakonitega prekoračenja oržavne meje. za kaznivo dejanje goljufije z uradno listino pa ga je .senat obsodil na 6 mesecev zapora, plačilo stroškov postopka in povrnitev zneska 31.261 din. Ob mejniku so se spraskali Mejaša Angela Simčič in Mar-t n Malenšek iz Dol. Težke vode sta se sprla ob mejniku pri potoku, ker je po zatrjevanju Simči-Čeve Malenšek prestavljal mejnike. Med prepirom je Simčičeva tudi z udarci po Malenšku uveljavljala svojo pravico, ta pa je zaradi tega svojo poiskal na sodišču,ker ga je Simčičeva lahko telesno poškodovala. Po vudh razpravah je senat okrajnega sodišča v Novem mestu obsodil Angelo Simčič na 15 dni zapora in 2000 din denarne kazni, pogojno za dobo dveh let.ki pa bodo verjetno, sodeč po obnašanju na sodišču zanjo trda preizkušnja. rim se žali Javna morala. Zato je prepovedano: 1. izzivati, nadlegovati, smešiti alj ogrožati osebe v javnih in zasebnih prostorih; 2. peti nedostojne ali žaljive pesmi, nedostojno govoriti, preklinjati, žaliti z nedostojnim vedenjem čut dostojnosti drugih, kazati nedostojne slike ali predmete; 3. kljub opominom se zadrževati v gostinskem loksJu po končanem obratovalnem času; 4. surovo pretepati (na različne načine) živali ali preobre-menjevati živali alt jih uporabljati za dela. za katera so zaradi bolezni, onemoglosti ali starosti nesposobne. VI. Varstvo ljudi in premoženja 8. člen Prepovedana so vsa dejanja, s katerunj se ogroža varnost ljudi oziroma premoženja, in sicer je prepovedano: 1. pustiti ob javnih poteh ogirajo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice; 2. poskodovatj ali odstraniti table ali druge javne znake ter svetilke, nameSčene za razsvetljavo javnega prostora; 3. opustiti popravilo zgradb ali naprav, če ogrožajo varnost; 4. poškropiti aH pomazati ljudi ali pročelje stavb z brezobzirno vožnjo; 5. zasipatj ali drugače poškodovati vojaške obrambne objekte; 6. i metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi; 7. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve; 8. zadrževanje otrok pod 10 let starosti brez nadzorstva na prometnih krajih, zlasti ob cestah. VII. Kazni 9. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v 2. členu (razen v 2. točki), v 3., 4., 5. členu, v 6. členu (razen v L, 2., 6. in 7. točki) v 7. členu (razen v S. točki) in v 8. členu. Za kršitev predpisa pod tč. St. 8 in 8. čl., se kaznujejo osebe, ki jim je poverjen« vzgoja ali nadzorstvo nad otroki. 10. člen Pripadniki Ljudske milice smejo takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku, izterjati denarno kazen v znesku 50 din, za prekrSitev določb iz 2. točke, 2. člena in iz L, 2., 6. in 7. točke 6. člena. VIII. Končne določbe 11. člen Javni prostor je po tem odloku tisti prostor, ki se uporablja za javni promet, kakor tudi Jav- nostj dostopen prostor. 12. člen Določbe tega odloka ne veljajo za območje Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor občine s posebnimi pravicami izdal samostojen odlok o javnem redu in miru. N 13. člen Ta odlok prične veljati v 8 dneh po objavi v Uradnem listu LRS. Stev. I. — 9233/1—53 Novo mesto, dne 24. IX. 1953. Predsednik OLO Viktor Zupančič Z nepozabnega srečanja na Pugledu: skupina starih aktivistov krajine Proizvajalci novomeškega okraja so izbrali kandidate za svete proizvajalcev Predlagan'« kandidatov za svete proizvajalcev v novomeškem okraju je končano. Predloge bo sedaj pregledala In potrdila, v kolikor so v skladu z zakonitimi predpisi, okrajna volilna komisija. Predloge za kandidate za republiški in zvezni zbor proizvajalcev bo pregledala in potrdila republiška, odnosno zvezna volilna komisija. Za zvezni zbor proizvajalcev kmetijske panoge voli vsa Dolenjska z Ljubljano vred enega poslanca. Proizvajalci kmetijske panoge novomeškega okraja so v ta zbor predlagali tovariša Janeza Hribarja, člana Izvršnega sveta LRS. V Industrijski skupini pa volt novomeški okraj skupno z okrajema Kočevje ln Črnomelj enega poslanca za zvezni zbor proizvajalcev. Novomeški proizvajalci industrijske panoge so za to mesto predlagali tovarl-Sa Avgusta Jazbin^ka, uslužbenca Sekcije za vzdrževanje proge, za katerega je največ predlogov, predlagali pa so tudi tovariša Jožeta Kneza, direktorja Lesnoindustrijskega podjetja Novo mesto in tovarila Ludvika Simoniča, upravnika Telekomunikacije v Šentjerneju. V republiški zbor proizvajalcev v kmetijski panogi voli novomeški okraj enega poslanca. Skoraj vsi predlogi volivcev za to mesto to za tovarlšlco Ing. Vilmo Pirkovičevo, predsednico Glavnega odbora Zveze za-družnic za Slovenijo. V industrijski panogi je za republiški zbor proizvajalcev največ predlogov za tovariša Staneta Smi-da, direktorja tovarne lesnih izdelkov v Novem mestu, pred lagan pa je tudi tovariš Henrik Clgoj, upravnik vodovodnoin-štalacijskega podjetja v Novem mestu. Za okrajni zbor proizvajalcev, ki bo imel, kot smo že poročali, 43 odbornikov, je predlaganih blizu 100 kandidatov, tako, da bodo volivci imeli izbiro, akoravno ta ne to lahka, ker so že pri izbiri kandidatov dobro premislili, koga so predlagali. Prav zato r?o treba na dan volitev, to je od 3. do 5. novembra z listki izbrati izmed dobrih najboljše, to je take, ki bodo sposobni In pripravljeni delati v duhu krepitve našega gospodarstva kot celote. Glede poteka sestankov proizvajalcev, nr katerih so predlagali in sprejemali kandidate, pa moramo reči, da so bili ti vse preveč enostranski. Na teh sestankih se je na splošno razpravljalo le o tehnični Izvedbi volitev in o kandidatih, zelo malo aH nič pa se ni govorilo o splošnih gospodarskih in političnih problemih v državi, re- publiki, okraju In občini. To Je očitna politična napaka aktivistov na terenu in člmov mno žičnih organizacij, ki jo je treba na splošnih zborih volivcev popraviti. Naši delovni ljudje hočejo in morajo biti seznanjeni z vsemi gospodarskimi in političnimi problem', ker le tako bodo znali pri volitvah pravilno izbirati in odločati, kdo jih bo zastopal bodoča štiri oziroma tri !v*ta v naj';*jih obla stvenih organih. Tudi malomaren odnos izvoljenih organov kmetijskih zadmg m ljudskih odborov do zakonitosti pri skli- Generalnemu sekretarju OZN Nevv Tork Prav vsi prebivalci Novega mesta In okolice smo nepopisno ogorčeni zaradi odločitve vlad Združenih držav Amerike ln Velike Britanije, da prepustijo upravo cone »A« STO Italiji in da iz nje umaknejo svoje čete. ^ tem so zadali nam, svobodoljubnem Jugoslovanom novo, neozdravljivo rano. Mar smo se borili in zmagali, mar smo žrtvovali 1,700.000 ljudi, mar smo žrtvovali nasa mesta in vasi zato, da sedaj vlade nekih velikih "sil podlo in zahrbtno barantajo z včerajšnjim in današnjim skupnim sovražnikom? Mar nismo vodili neizprosen boj proti silam fašizma, Mus-golinija in Hitlerja z ramo ob rami z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta? AH se vlade Združenih držav Amerike in Anglije zavedajo, kakšno strašno krivico delajo s takimi enostranskimi in nepoštenimi odločitvami ne samo Jugoslaviji in njenim narodom, pač pa vsemu naprednemu svetu sploh? Zahtevamo od Vas, gospod generalni sekretar, da Organizacija združenih narodov podvzame takoj vse potrebne ukrepe, da se italijanski fašistično-imperi-alistični hijeni onemogoči okupacija Trsta in okolice! Ne dovoljujemo, da se o usodi jugoslovanske, slovenske zemlje ln ljudi slovenske narodnosti odloča brez Jugoslavije! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Živel boj Organizacije združenih narodov za mir, za enakopravnost med narodi, za svobodo ln samoodločbo narodov! Novo mesto, dne 9. oktobra 1953. 5000 udeležencev protestnega zborovanja v Novem mestu Terena kam nI mar bodočnost tiragatoške mlad ne Dragatuški trg so Nemci ln I koliko pod vasjo, alcer na ustaši 1944. leta močno zbom- | lepem prostoru vendar dokaj bardiraL, Se v septembru 1952 Bkrita od ceste. Za Izgled sa-so ruševine cerkve ob trgu nevarno grozile, da se bodo sesule in pokopale kakega ne-previdneža. Prejšnji župnik Vi-dic n| hotel slišati o odstran.tvi ruševin, češ da Je zidovje »blagoslovljeno!. Toda občinski odbor je organiziral prosto, voljno delo in vasčani so spremenili ruševine v velik kup kamenja, ki so ga začeli šele letos na župmkovo prigovarjanje odbirati za gradnjo nove cerkve. Zrastla naj bi na prostoru ,kjer je stala prejšnja. Pri tem pa nekateri »marljivi« Dragatuščani niso pomislili na to, kako zelo je Dragatušu in okoliškim vasem potrebna nova moderna šola. Otroci se uče kar v treh hišah. Nekatere terci j alke so v »sveti gorečnosti« celo zahtevale, naj se zgradi najprej cerkev, nato iele šola, češ da je za šolo ie vedno čas. Da bi dobili čisto sliko o vsem, kar se plete v Dragatušu okrog zidave in šole, srno obiskali predsednika občine m domačega župnika. Načrte za novo šolo Je naredil Projektivni zavod v Ljubljani. Kakor povedo načrti, bo nova šola ena najlepših šol v Bell krajini, toda stala bo ne- mega kraja bi bilo lepše, če bi jo gradili na temeljih stare ob zadružnem domu, na naj-v.šjem prostoru v Dragatušu. Vprašanje je, koliko upošte*-vanj a vredni so razlogi Projek* tivnega zavoda lz Ljubljane, da bi promet na trgu otežkočal mladini Izobrazbo. Obflinski ljudski odbor je zato na svoji seji sprejel sklep, da naj stoji nova, modema šola na najvij-jem prostoru vasi. Dragatuški župnik razuma, da je trenutno šola bolj potrebna kakor cerkev, ne razumejo pa tega dragatuske tercijalke, ki bi hotele pod parolo — ali šola aH cerkev — rovariti proti naši ljudski oblasti in proti napredku. Kulturna ln človečanska dolžnost nas vseh je, da nudimo mladim ljudem pogoje, da svobodno razvijejo vse svoje duhovne ln telesne sposobnosti. Zato nikakor ne smemo dopustiti, do bi se po pobožnih željah dragatuških tercijalk dragatuška mladnna le naprej vzgajala v tesnih sobah in v treh hišah samo zato, da bi si te ženske v novi cerkvi pri-molile več »posmrtnih radosti«. Volitve odbornikov okrajnega zbora proizvajalcev v okraju Crnome!] Na podlagi 9. točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19.89/1952) razglašam sklep o določitvi dneva volitev odbor, nikov Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj v obeh proizvajalskih cevanju zborov volivcev in do skupinah, ki sta ga sprejela priprav za te zbore je »reba ostro obsoditi. Tako je na primer predsednik občinskega ljudskega odbora in tajnik splošne kmetijske zadruge v Sko-cjanu Blaž Sutar v nedeljo 11 oktobra odšel na lov, akoravno je bil sklican pri njih zbor volivcev. Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj na svojih sejah dne 22. septembra 1953 na podlagi 2. točke Odloka o razpisu volitev v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-104/1953) in ki se glasi: Popravek V poročilu zasedanja OLO v Črnomlju, ki je bilo objavljeno v 39. številki Dolenjskega lista dne 2. X, 1953 pod naslovom »Ljudski odbornik tastopa ljudstvo, zato naj dela za ljudstvo« ni pravilna navedba, da je tov. Plut Martin lastnik hiše v Črnomlju in 22.85 ha velikega po- sestva. Hiša v Črnomlju je bila Martinu Plutu zaplenjena in ima v njej samo užitek stanovanja. Lastnik 22.65 ha velikega posestva je brat Martina Plutu, ki se nahaja v Argentini. Martin Plut pa-živi na tem posestvu in ga uživa. SKLEP o določitvi dneva volitev odbornikov Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj v obeh proizvajalskih skupinah. 1. Določijo se dnevi volitev v Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj na vsem območju okraja Crno, melj. 2. Volitve odbornikov v pro" Izvajalski skupini industrije, trgovine in obrti bodo v četrtek, dne 5. novembra 1953. Volitve odbornikov v prolz. vajalski skupini kmetijstva bodo v nedeljo, dne 8. novembra 1953. 3. Za Izvršitev tega sklepa skrbi Okrajna volilna komisL ja Črnomelj. 4. Ta sklep velja takoj in se ga razglasi na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj in v Dolenjskem listu. Del. št. 1.3330/9.53 C'.nomelj, 22. IX. 1953. Predsednik OLO; Janez 2unič Desettisoče bralcev »Slovenskega poročevalca« je dne 16. septembra letos seznanil članek »Bela krajina v znamenju gospodarskih sanacij« z vrsto vtisov novinarja J. K., ki je prisostvoval z dvema članoma republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo raznovrstnim sestankom in konferencam v Beli krajini. Izkušnje uče, da vtisi nekajdnevnega posedanja na konferencah pogosto niso odsev resničnega življenja, vsaj veren ne, zato bi jih v nobenem primeru ne smeli formulirati kot trditve. Toda pisec navedenega članka jih formulLra! Ze kratek ogled Tovarne učil v Črnomlju mu »zadostuje«, da svoje osebne vtis« zgosti v začudenje, kako neki more biti direktor te tovarne tudi predsednik odbora za Industrijo pri OlA) Črnomelj. In to svoje začudenie posreduje s kutpi smeti, ki čakajo na metlo, desettisočim bralcem »Slo-vensik»?a poročevalca« — komu v korist? Beli krajini? Bela krajina ne pričakuje od redkih obiskovalcev, ki navadno službeno zabredeio čez Gorjance, fraz o zaostalosti, neredu, smeteh ln o možnostih, ki jih ima za razvoj. Bela krajina ne samo, da sama vidi vse, kar ji Se manjka, Bela krajina tudi že šest let raste, si celi medvojne rane in se gospodarsko krepi skoraj brez vsakršnih strokovnjakov. Toda o tem ni besede! Vtisi, nanizani v omenjenem članku, naj bi bili vsaj odraz zauedanj sindikalnih svetov, če r.e že resničnega dela belokranjskih sindikalnih organizacij. Človek pri prebiranju članka nikjer ne najde odgovora tiA vprašanje, kako je z belokranjskimi sindikalnimi organizacijami. Vendar so na sestankih razpravljali »tudi« o delu sindikalnih podružnic, čeprav bi morah na teh sestankih govoriti predvsem o delu sindikalnih podružnic. Tako pa so za gospodarske nnuspehe v Beli krajini krive le »nemočne roke« direktorja, ki bi ps spet ne smpl imeti močnih rok, ker b{ ga potlej prekrstili v diktatorja. Res je, da živi Bela krajina danes v tako občutni gospodar-fk; zaostalosti, kakršno bi Se ?ar.«li svi. ,e slavn» preteklosti nikdar ne zaslužila. Vendir bi analiza današnjega gospodarske* Ni vse slabo, kar se ne sveti, a tudi zlato ni vsef kar se sveti RESNICA O TOVARNI UČIL V ČRNOMLJU — VTISI NISO VSELEJ ODRAZ RESNIČNEGA STANJA — BELA KRAJINA JE ZA INŽENIRJE IN TEHNIKE SE VEDNO KRAJ NEKJE ZA GORJANCI, O KATEREM SE MALO SLIŠI IN KAMOR NI VARNO PRITI ga stanja v Beli krajini zahtevala vrsto poglobljenih gospodarskih študij, nikakor pa ne »kratkih ogledov«, ki bi »zadostovali«, da si človek ustvari v nekaj stavkih dokončno sodbo o propadajoči belokranjski industriji. To velja še posebno za sodbo o direktorju Tovarne učil v Črnomlju. Kaj nam pove »kratek ogled« Tovarne učil? Ograjena j« z bodečo žico in zato podobna koncentracijskemu taboriš"?!!. Ob vhodu stoji samski dom, ki Ima nekaj pobitih šip. Na dvoriščih so kupi starega železa, ki ga bo treba odpeljati ln prodati. Imajo tudi zsloge in dva milijona dinarjev jim leži v ležalnih stolih, ki jih bodo lahko prodali šele drugo leto. To nam pove »kratek ogled« Tovarne učil, ki rodi lahko presenetljive vtise. Toda pogled v zgodovino tovarne, će že ne opravičuje prejšnjega industrijskega sveta pri OLO Črnomelj, opravičuje vsaj direktorja tovarna Zvoneta Kranjca. Zavod za vzgojo mladoletnikov je pred šestimi leti iskal primeren kraj, kjer bi zgradil tovarno in zaposlil mladino. Tako je zrastla v Črnomlju z investicijami Ljudske prosvete Tovarna učil. Gradili so jo mladi prestopniki sami in mladinske brigade; še dane« ni dograjena. Prestopniki so se vozili delat v tovarno iz Grada-ca in učili lesne in kovinske obrti od polkvalificiranlh »maj-strov«. Vsekakor so imelj precej dela: učili so se, se borili s proizvodnjo, odsluževali svoj poboljševalni rok in se vzgajali v poštene državljane. Dolžnost prejšnjih vodstev bi bila, da bi utrdila v tovairni delovno disciplino. Toda tovarni so vladali preizkušeni mački, ki so delali v »uradnih urah« k;kor se jim je zdelo, v prostih urah pa ljudem ključavnice in zase pohištvo. Pod vplivom nekaterih anarhično nastrojenih ljudi so v tovarni žagali »močne roke« — direktorje. Nekatere upravičeno, — Skoka. Tako se Ovni-ček trka po Črnomlju po prsih, da je že tri zrušil, kot četrtega Pa si Je vzel na muho Zvoneta Kranjca. Toda navsezadnje mu je le zmsnikalo tal pod nogami in so ga delavcj vrgli iz tovarne. Prvega decembra 1952 Je bil nastavljen za direktorja tovar- ne Zvone Kranjc. Čeprav je z oglasi in osebno iskal stike z lesnimi strokovnjaki, mu vendar doslej še ni uspelo, da bi vpeljal v tovarno red. Vsakdo se Črnomlja brani z izgovorom, da je ta kraj predaleč za Gorjanci ln da mora človek živeti v njem odtrgan od kulturnih središč, nekje svetu za hrbtom, brez možnosti nadaljnega strokovnega izpopolnjevanja. Sele pred dobrim mesecem je tovarna namestila vse tehnično in upravno vodstvo in si prviij v zgodovini uredila računovodstvo. • Morda bo kdo vprašal, kaj Je delal delavski svet7 Toda dejstvo je, da delavsko samoupravljanje v tej tovarni še ni dobilo svoje revolucionarne vsebine. Zakaj? Zato, ker vodstvo tovarne doslej še ni bilo sposobno dati delavskemu svetu poročila o svojem delu in ga tudi ne se-znajati z vsemi problemi proizvodnje. V čem so? Tovarna učiti dela za Šole, ki deset mesecev nimajo denarja, a v dveh bi hotele kupiti vse. Proizvodnjo je težko normirati, saj tovarna ne prejema serijskih naročil. Izdelki prihajajo na trg predragi zaradi slabo urejenega proizvod- nega procesa in zaradi nepopolne mehanizacije. Toda tovarna se že osamosvaja; izdeluje čebelne panje in šolsko pohištvo. V juliju je ustvarila za dva milijona vrednosti v izdelkih, v avgustu za 4,200.000, a september je dal tovarni že sedem milijonov. To je napredek kolektiva in tovarniškega vodstva. Kakor vse kaže, bodo v tovarni plačali delavcem že ta mesec ves zaslužek, pa tudi prihodnje mesece bodo izplačevali polne plače. Kupili so tračno brusilko, iz Inozemstva bodo dobili za proizvodnjo prepotreben stroj, a Industrijski biro pri Gospodarskem svetu LRS jim bo do 30. novembra temeljito preuredil tovarno, ki bo nato res dajala delavstvu toliko kruha, kolikor ga zasluži. »Kratek ogled« Tovarne učil nikakor ne zadostuje, da bi človeku posredoval vse probleme, ki še tarejo delovni kolektiv. Človek dobi le bežen vtis ali vrsto vtisov, ki diše morda nehote močno po smrtni obsodbi. Toda živlienje samo bo razsodilo, v koliko prikazujejo površni vtisi resnično stanje Tovarna Učil v Črnomlju. B, Pepca Kraljeva I spet v š a s tovarišicam Dobrnič Pepco Kraljevo lz Verduna pri Dolenjskih Toplicah, staro antifa.Mstko, ki jo pozna bližnja in daljna okolica, smo dobili pri delu na polju. Treba je pospraviti pridelke in vsejati ozimino, da bo drugo leto dovolj kruha .In Pepca ga mora precej pridelati za svojo Številno družino. Pepca je dobra mati enajstim otokom in skrbna gospodinja, delavna, tiha In skromna, pravi lik naše kmečke žene-matere. Toda navzlic veliki skrbi za številno družino najde Pepca čas tudi Za politično delo med ženami. Ze v začetku NOB je sodelovala s prvimi partizani In aktivisti in kmalu postala ena najvidnejših antifašistk novomeškega okrožja. Med drugim je bila tudi članica plenuma Pokrajinskega odbora AntifaSistične fronte žena. Udeležila se je številnih sej, konferenc in sestankov, seveda pa tudi prvega kongresa AFZ v Dobrniču oktobra 1943. Iz spominov na kongres nam je povedala: »Sest nas Je potovalo na vozu. Ena je bila iz Irce vasi — njeneea imena se ne spominjam — dalje Rezka VIrantova lz Straže. Cvetka Staniša iz Vav-te vasi, Zalka Poglajenova iz Podturna, Terezija Klobučar Iz Uršnih sel in jaz. Spotoma smo inorale večkrat z voza In se ■krlvatl pred sovražnimi letati, ki so preletavali osvobojeno ezemlje. Sle smo, ker nismo poimale zaprek. V Dobrniču se nas je zbralo zelo veliko žena. Dve noči Je trajal kongres, čez dan pa smo Sle v okoliške vasi. Na koncu kongresa so partizani igrali nalašč za nas žene lsrro »Mati«. Res je bilo lepo. Med drugimi se spominjam Bo- risa Kidriča, ki je *mei referat, dalje Mare Rupe na-OsoI ni-kove in Angele Ocepkove, Staneta Mikuža in drugih. Tudi letos bom šla v Dobrnič na proslavo desete obletnice našega prvega kongresa; kdo oi zamudil tako priložnost, da se sreča* g starimi znankami in znanci, na katere me veže toliko spominov iz časov med vojno! O, seveda ni bilo lahko delati med vojno sredi sovražnl-kovih postojank, pa smo vedno našle pota in sredstva za povezavo. Imeli smo zvezo z Novim mestom, odkoder ie prihajal različen material, katerega smo odpremile naprej Največkrat je to bil sanitetni material za partizanske bolnišnice. Žene so ga pretihotapile iz Novega mesta vse do nas, sem pa Je po navadi prišel ponj dr. Lu-naček, partizanski zoVavnik. Navzlic okupatorjevim postojankam in patrolam smo imele redne seje in sestanke, čeprav 10 bili ti skoraj vsakokrat drugje, kjer je bilo pač najbolj varno in skrito Vi selim se proslave v Dobrniču In upam, da se tam zagotovo vidimo!« ZGODBA ENE IZMED TISOČERIH Tovarišica Zalka Poglajenova it Podturna se dobro spominja, da so šle žene na L kongres na pot 16. oktobra 1943. Nazaj-grede se niso mogle ustaviti biti žena Ladota Ambrožiča tako drzna, da se je na zagi v Rogu iztrgala ln zbežala v gozd spričo tisočev vojakov. Njen beg Je uspel, toda ki nji dve Flnkova hiša v Podturnu št, 64, kjer Je bil med vojno dalj časa sedež novomeškega okrožja. Tu Je bil tudi sedež Okrožnega odbora AFZ IZGUBIL. >«m na ooti od Bistri. C* do Pljavtce dokumente: osebno Izkaznico volaftko knjižico, sindikalno izkamico ln drugo Vse se glas; na ime Murna Anton, roj B. II 1923 Zg Vode'e M obe LO Trž'ftče Po. St^n najditelj naj vime orotl nagradi. dnma, ker je že divja.i nemška ofenziva. Sle so kar naprej In v gozdove. Zalka je bila ves čas vojne sekretarka odbora AFZ za rajon Podturen. Leta 1942 je Sla z bratom v partizane, pa so jO fašisti ob koncu roške ofenzive ujeli. Se danes se strese ob spominu na fašistično mučenje po aretaciji. Tri žene so Italijan) zvezali skupaj in jih gnali s seboj skozi Rog. Tudi sedaj jI je nerazumljivo, kako Je mogla se je šele potem začelo le večje trpljenje. Pod naperjenimi puškami sta morali, zvezani za roke, preiskovati grmavja, kjer naj bi našli drzno ubežnico, sicer so jima grozili s smrtjo, če je ne odkrijejo. Pa je niso našli in tudi tisoči vojakov ne. Obe so fašisti odgnali v Črnomelj, kjer so J1ma dali samo enkrat na dan Jesti, potem pa so romale v internacijo na Rab. Po povratku iz Internacije so žene a političnim delom nada- fle dopu&tsmOf da 6i pieMi v pQ$a(so 1 bila Prijazne vasice zdijo na Hribu nad Sodražico. Pet jih je. Vendar se imena teh vasi malo uporabljajo, vse se Imenujejo Gora. Marsikateri partizan jih pozna, saj je v njih in tam okrog preživel toliko lepih dni avojega življenja. Blizu je Travna gora, ki je bila skrito do. movanje naših partizanskih enot. Tu se je v juliju 1*11 rodila prva partizanska enota v okraju Kočevje — Ribniška četa, katere komandir je bil Filip Tekavec - Gašper, sedaj oficir JLA. Močno opoldansko sonce pripeka. Ljudje se vračajo s polj. Pozdravimo se. Nepoznani. Nismo se še videli, toda pogovor nas hitro zbliža. Vse več ljudi ae zbira okrog nas. Vprašujejo nas o vsem. Kako gre doma in v svetu, o letini, cenah in se" veda tudi o- davkih. Kritizirajo, toda obrazi se jim zresnijo: »Nič se ne smemo pritožiti. Živimo dobro in tudi letina še gre, moški zaslužijo, me žene pa dobro gospodinjimo.« Tako je rekla priletna žena iz Krže-tov. Želimo, da bi nam pokazali rojstno hišo narodneea heroja Majde Sile. Hišna številka 35 — to je rojstni dom naše Maj. de. Ali bi nam lahko povedali kaj iz življenja tovarišice Majde? Ljudje Be zamislijo, prikličejo si v spomin vse dogodke In vse, kar so slišali o njej. NI jim Škoda časa. Govorijo o svoji rojakinji in ponosni so nanio. Majda Sile — narodni heroj. Rodila se je 17. 3. 1923. Kmečka hči. Ze v rani mladosti je odšla od doma v Ljubljano, kjer Člani Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte v VOLILNI SKLAD. Vsa denarna sredstva nakazujte na tekoči račun pri NB Stev. 601-T-290. Spremembe voznega reda na avtobusnih postajah, ki jih vzdržuje »AVTO-PROMET« Novo mesto S 15. oktobrom 1953 stopijo v veljavo spremembe voznega česa na imasledinjlh progah: Nov o me. sto- DobripoHe vozi samo ob delavnikih: — Novo mesto—LUiblja-na odhod iz Novega mesta ob nedella.h ob 16.30 (preji? ob 18 00); — Novo mesto—Sme.rleške To>a V#i> dunu pri Kraljevih ter na Gornjih Sušlcah pri Mu'-novih, kjer Je doma Kraljeva. Veliko so prestale naše lene-aktivistke med vojno, nI* manj kot moški tovarljt. z ramo ob rami z nitmi ao se borile proti fašizmu in s tem manifestirale odločno voljo za očuvanje čio-večanskih pravic 1n enakopravnost vseh delovnih ljudi na svetu. Za te visoke cilje so bile pripravljene žene-aktivlst-ke prenesti vse napore in žrtve. Zato bo praznovanje dVsete obrtnice prveira kongresa AFŽ v Dobrniču. ki bo 17. oktobra tos m istem kraju, hkrati zgodovinski praznik borbene Dolenjske. DELO ŽENA V ČRNOMALJSKEM OKRAJU V okraju Črnomelj je 19.763 volilnih upravičencev, umed ten 022 že ji a. Vseh članov SZ1>L je 9.400, od tega 3.500 žena. Članov ZKJ ;e yj2, zena i'H3. Zene črnomaljskega okraja mnogo pomenijo, poseono p 11 delu na kmetijah, ki »o men vojno izgUDile svoje gospodarje. Zene se živo zanimajo 1.1 politične in gospodarska dogodke doma in v svetu. Najraje berejo Dolenjski Ust in Kmečki glas, druge časopise manj. Zene so zastopane v vseh organih ljudske oblasti; posebno se pozna njih delo na področju socialnega skrbstva in zdravstva Močno je padla umrljivost dojenčkov. To J« sicer res zasluga naš* oblasti ln razvite preventivne zdravstvene službe, vendar pa tudi zasluga ženske organizacije, ki je ženo prosvet-Ijevala. Posvetovalnice za mate- Meetn« občina Koč^vj* obv«#ei da bo opuščeno mestno pokom* 11 iS« v Kočevju «roomw ibM od. pravljeno. Svojci pokojnikov, ki 7*1e pokojnik* lz t*aV pokopališč* ore-konav 'n pne*v*ti na 00. kooallšče n« Trati a tj kam d rti. °am nal to stor»* na1>ca*m<»le do t9 «wrav1l Partizan, drugega WiJ«. k<>t prvega, nato pa se J« sreča obrnila na stran Ill-rIJ« zla«b: P» *»trti ntiz ■a j« tolkla ogorčena borba. No- vomesoanke so hotel« zmagati 'n s t»Tn 1,|.to zaključiti lilaiiamke KL^EŽft To * * sladnUr, tuc Z (3). Kaatolic in Ju.pelj 1 in do-(3) itd Prihodnji teden se bo zač*! turnir vaeh članov SD »stojan Puc« tn SD Novo meato. ki imajo iv kategorijo Prijavite a« ort tovarišu M.heii-nul Začetek turnirja bo objav-ldtm na vid«**n t matu. TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN V METLIKI NAMERAVA RESNO PRIJETI ZA DELO TVD PARTIZAN (NOVO MESTO) : AOK (LJUBLJANA) 3:2 (13:11.1S.S, 14:1«, iSill 11:14). Novomasčanl so tokrat z veli-ki'in poletom m voljo do zrnate ter borbenostjo nadomestili na. np.oui.kdvo rutino. AOK v ka. teimn Igra več repr«k Megusar Turk Kovač. Punčob Partizan: Pučko Dolenc Medic Sonc. Simi*. LapaJn«. Ing. Sodri, k Pivi nJz Je pripada' goatom žele po večkratnih izenačenjih na. zadnja pr> B:9. ko se Je Novome-sčenom malce zataknilo Hitro Je bilo 12:« in 15:^ M AOK DrugI niz se je odv Jal v znamenju raz-burljive borbe na izenačen 1*. Paiitcan sa Je povzpel na 6:1, Vetuftar i* nasprotnik s skrajnimi napori Izenačil n« 7:7 nakar 1e zopet Partizan pottgin.il n« 18:8 Vodstvo od 5:0. k,, g« je imel AOK v začetku tretjega niz« Je Partizan s premišljeno Igro po. stopoma zmanjševal ln Izenačil na 6:8. toda na*protnik Je zopet pobegnil, vendar ga Je Partizan lovil ln še dvakrat izenačil na-zadmje pri 14:14 ko ae je po neštetih menjavah sreča nasmehnila goatom, k| so zabeležili 16:14. Tu dl v četrtem nizu J* vodil AOK, Partizan pa mu ie atalmo s.edii m pri stanju 10:10 izenačil ter tulnkuio zaključil s 15:iu Z-io napeto n dramatično borbo sta na sprcit.uika nudil« v zadnjem n»zu Nalet domačih Je nasprotnik pa. Tiral ln r» izenačenju pri 4:4 skušal pobegnit vendar Je ur-šel samo do »:6 ko Je Partizan izmaOil na 8:9. nato zopet pobe* AOK k| ga zasleduje Partizan Stanje 11:11 AOK oovISa na 14:12 domači izenačijo na 14:14. Se ne kaj dramatičnih jfl razburil vlh potez in t«:i4 pa Partizan. Z danaSnjo Igro domačih smo lahko povsem zadovoHnl Funti" so pokazali da premorejo zado. voljivo znanje. v*» ostalo pa so nadomeatli s po*rtvov«lno«t1o in borbenostjo Prav posebno zahvalo zasln*. 1o Dolenc Sone in Pučko S to zmago Je Partizan na prvenstveni lestvici krinko četrti tfk za AOK. Prva Je Mladost fZa,«rrb) druga pa J« Branik (Maribor). AOK j« rutintrana ekiio* Glav. no s'lo ored*tav!i1alo Skrbne1«. Kosec. Megneer in Jost SodnJk Slanina lz LJubUane Je zadovolji Gledalcev 200. Po nekaj letih spanja, ko }« raitta enega ai-i dveh nastopov iu.au .1* s proaimi vajami, bila v Meu:ki te-otaob« omejena le n« cbvezno telovadbo učencev oano.11« soie in dijakov gimnazije. Kasže. da se bo tudi ta važna teleanovzgo |na peuo^a pre-nvakn .« z mitve to6ke C«» potni, s.mio na bogato toiovadno življe, nje pied radnjo vo no ko so njeni t«lo\adoi nastopal r.a tek-mov»i.ij.h tudi iizven naie diriave. Je to mrtvilo komaj Se opravičljivo. Kes je bilo doeti kr vo. da telovadci zaonj* leta mso taeti pravega prostor«, saj J« teiovad. na dvorana v Flzkultunvm domu služd >a za k;no. zboro\enja za najinazliCneJae Igre in naatope n končno tudi za veselice in ple«. Tako Jr bla ta dvorana za vse, samo z« ti Lovadce ne Z letožnj'm le-tom na se le mar. sikaj Rprr§no.-).ilo. Kino le dobil svoje nov* prostore v mali dvoran na Grajskem vrtu veselice, v Flzkultuin-m domu »o bile prepovedane, razne predstave m zbr> rovanja pa omejena na mir mutn Se!« ta mesi-e so takoj po občnem zboru k; le b:! 2. oktobra, pričeli s temeljitim ooa-avi'.cm doma Novi odbor je dal preple skabi vso dv01*110 in ostale pro- store očiščena bodo parketna tla. namestili bodo manjkajoč« zuna-nje okenske okvire in. Oe J%n bodo denarne sredstva dopuščala, bodo stene v dvorani obložili z U«'i-,o oblogo Naibavlti namera, vajo tudi no\e P*či. Polet teg« je b lo letos poleti popravljeno vse telovadno orodje tako da bodo lahko v najk.ra1.1em Času začeli s orodno telovadbo. Društvo čaka seveda Se precej dela. Poleg dnigeea bo treba tu-d1 dokonom o urediti letno telova-d'fiče ob Fizkulturniem domu n« Pungertu členi re bodo morali sodelovati tudi pH ured-itvl špoet-n--g« ii»riSČ« na kopališeu ob Kol. r>!. Bre« dvome so rud! med Metlicam dobri lahkoat!et:. orav o« bf bilo če bi se ustanov!!« še odbojkarska in nogometne »ekcij« Nedvomno za telovadce sft Sportnlike v Metliki ne bodo v zediregii. treba je le te mlade sil« p-aTi* m« poleg celotnega odbo. ra največ zaslug dosedamj: društveni predsednik tov. Plut ki pa odhaja lz Semič« na novo službeno mesto Za novega predsednika je bil izvoljen tov Tome NOGOMETNO PRVENSTVO LNP SD ILIRIJA (LJubljana) : TVD PARTIZAN (Novo mesto 8:2 (4:0) V današnji tekmi J* Partl2an nastopil brez vratarja, dvanajste, g« Vrata« za goste pa *« pred stavljal pristranski sodmifck. Iliri-jani so se ix>kaza!.: kot mlado in s'mpatično moštvo vendar Je re. zultat previsok. Gola za domači-sta dala Toni in Božo, ki j« ob zaključku uapelega obč. n*g« zbora pozval vse članstvo k še vztrajnejšemu delu in povečanju discipline ker vse skupaj bo prpemoglo društvu do še ra«. veseljivejših uspehov. ČRNOMALJSKI ATLETI V KARLOVCU Preteklo nedeljo so nastopili na meddništvenern tekmovanju v Karlovcu tudi mladinci :n mladinke TVD Partizan iz Črnomlja. Med tekmujočimi Crnomaljci so bile spet nove mlade moči, ki bodo uspešno zamenjale Pluta, Brinca in dr. Posebno pozornost je vzbudil 16-letni Mušič, ki je zmagal v ko«.ju z daljino 49,31 m. Mladi atleti iz Črnomlja so v nekaterih disciplinah dosegli kar dvojne zmage. Med najboljšimi rezultati Je vredno omeniti naslednje: 1000 m: Brine 2:52,2, Simon-ciČ 2:57. Kopje: Mušič 49,31, Kastelic 42,77 Krogla: Muilč 12.17, Cop 12.11, Kapš 11,71. Mladinke: Krogla: Grden 9,8», 2alec 9,59. Balkanska Štafeta: Crnom. 3:51,2, Karlovac 3:5f,X K. { Stran 4 DOLENJSKI KIST Stev. 41 Mara Rupena-Osotnik: (Nadaljevanje ln konec) Kar je v njej prej le tlelo, 5e sedaj močno zagorelo. Besede, dejanja, vse je bilo posvečeno enemu samemu cilju. Živela, ni veli zase, ampak za vse. Skoraj ni bilo partizana, ki no bi poznal Majcniove matere. Postala je mati vsem in zdielo se ji Je, da bi bilo biti mati samo osnih sinov —; premalo. Za vsakega je imella toplo besedo, košček taulha in skodelico mleka. Naj je vzela kjerkoli, imela Je. Več kot tisto, kar je dala, so bile vredne njene besede. Tako preprosto ln iz dna srca povedane. Koliiiko čiste ljubezni je bilo v njih! Neštetokrat je vstala sredi noči — skrbno in ljubeče — brez trohice nejevolje, čeprav je ves dan trdo delala in je zvečer utrujena omahnila na posteljo. 'Vendar je zadostovalo samo raihlo trkanje in že je bila pri oknu ali vratih. Kolikokrat je sama' »tražila in budno pazila, da bi njenih sinov, utru- rih, premraženih in od dežja potu premočeniih ne premotila faš'istKna golazen. In partizani. Ti njeni sinovi so ji znalli vračati ljubezen. V reenloi So jo ljubili in spoštovali kot mater. Majcnova mati, si iijšal neštetokrat med pogovorom naših borcev. Ze v samih njihovih besedah je bilo toliko ljubezni in toplote, da je čuitil vsakdo, kaj jim pomeni Majcnova mati. Prav zato, ker je iivela bolj sa sinove kot z-a sebe, se ruj nikdar nikogar bala. Bila je pripravljena brani tU pravico tudi s svojim življenjem. Kot begunka je živela pr,i sorodnikih. Beli psi so jo preganjali in nikdar ni imela miru pred ni'imi. Ko Je zemlja tretjič puhtela v preoranih brazdah, so ji sredi noči ustrelili moža. Kot partizanska patrulja so prišli — s partizan-kami na urniazarnih glavah! Poklicali so kot partizani in ko je v temi odpirala, ni mogla slutiti, da odpira morilcem svojega moža. Ko je prižgala luč, so se zaravetiile rdeče petokrake zvezde. Prepričana je bila, da govori s partizani. Ljubeznivo, kot s sinovi, je začela, pa so jo grobo zavrnili Ni si opomogla od presenečenja, ko je že odjeknil strel v temno noč. V trenutku j'i je postalo vse jasno. »Po- Podprite podeželsko mladino pri njenem izobraževanju s prispevki v prehrani za Dijaško kuhinja v Novem mestu! čakajte, prekleti! Tudi na vas pride kazen!« jim je vrgla v obraz. Takrat, ko so pred cerkvijo uradno razglasila, da bo kaznovan vsak, kdor govori, da so Majema ustrelili belogardisti, je zakričala na ves gla: »Hinavci! Kar v vrsto se postavite in pred vsemi bom pokazala, kdo izmed vas je morilec . ..!« Besede so zamrle na ustnicah belogardistov in njihove žene in matere so začele raz-mlišljati, da to, kar počenjajo njihovi možje in sinovi, ni pravično. Pomlad je minevala. Majcnova mati je skrbno in ljubeče obdelovala vsak košček zemlje. Čeprav že precej izčrpana, ni nikdar tožila. Vselej, kadar jo je obhajala slabost, se je spomnila: Sinov je veliko. Hrane potrebujejo. Nič več ni čutila utrujenosti In motika v njenih rokah ni bila več težka. * Dogodki so se razvijali doma in po svetu čudovito lepo. Naši borci so bili preko čet in bataljonov že trdno povezani v brigade in divizije. Sovražniku so delali velike preglavice. Vedno bolj so se, kot pri mlačvi, ločile pleve od zdravega semena. Pleve je veter raiznašai na vse strani, vendar niso rodile. Zdravo seme pa je kalilo, se bohotilo in rodilo prve sadove ... Propadle 1 je italijanski fašizem — pomagale so ga zrušiti naše oboroženo pesti, je pomislila mati, ko je gledala aoročo letino po spomladi; preoranih njivah in j0 primerjala z našimi uspehi. Zdaj žamjeimo prvi uspeh — kot poleti ječmen, potem pride r»a vr jfco pšenica.,. Del naše zem- lje je že osvobojen, že .svobodno diha. Majcnova mati je čutila, da dobivajo žrtve vse večji pomen. Takrat, ko so prvič v zgodovini v jeseni 1943 zborovaie slovenske protifašistke, jih je Majcnova mati pozvala, naj častno izpolnijo svojo dolžnost in nesebično žrtvujejo na oltar domovine svoje najdražje. Bogato je to jesen obrodilo zdravo seme po spomladi preoranih njivah. Pleve pa so vse bolj pokazale svojo jalovost in veter jih je pustil na najbolj smrdljivem gnojišču... Po cestah so brneli partizanski tanki in po vaseh je odmeval topot partizanskih konj. Vendar pa je Majcnova mati VO oblakih, ki so se zbirali v ozadju, čutila, da se pripravljajo še hude nevihte. Potem je zagrmelo od vseh strani in močno treščilo. Razdraženi, nič več oholi in samozavestni klici so se v svojem onemoglem besu znesli nad našimi onemoglimi vasmi. Klali, ropali in požigali so vse, kar so dosegli. Ves čas so jim pridno pomagali domač: izdajalci — ple_ ve. Majcnovo mater so našli pri ognjišču. S kopitom so jo udarili po glavi, z bajonetom so jo sunili v hrbet. Sap las je držal v roki podivjani nemški krvoses ln se blazno režal. Roko ji je odsekal in pijano gledal, ko je curljala kri iz zevajoče rane. Kri, kri partizanske matere. Raztrgali so ji obleko in rezali grudi. Niti beseda nt prišla iz njenih ust, samo oči — izmučene in na pol prjprte — so nemo sodile ... In v dušah vseh, ki so poznali zločin nad Majcnovo materjo, je rastlo sovraštvo. »Nobenega prL zanašanja — neizprosna borba proti podivjanim Nemcem«, je postalo geslo vseh njenih sinov. Takrat je tud, Peter, najmlajši sin Majcnove matere, težko ranjen padel v roke zverem, ki so ga nečloveško raztrgal«. Niko nj pozabil, da je sin Majcnove matere. Usoda očeta, matere in bratov mu je naložila maščevanje, Niko ni zatajil materine krvi. Kadar se je na čelu brigade razvnel v borbi, se je zdelo, da ga opremljajo bratje in materina podoba ga je vodila skozi nevarnosti. Kakor blazen je kosil sovražnika in zdelo se je, da ga sovražna krogla ne more zadeti. Na čelu brigade je stopal tudi takrat, ko ga je zadel strel v srce in kri Majcnove matere je še enkrat oblila domačo grudo. Nedolžna kri matere-mučenice, kri njen.h petih sinov-junakov je naložila r.jenim neštetim sinovom po domovini veliko in sveto dolžnost — maščevanje. In med njimi sta še dva čisto njena, ki jn je sama rodila. Takrat, ko so bili naši delegati II. kongresa USAOJ na bratskem jugu, so slišali, da je najboljši borec v eni izmed srbskih divi. zij — Joško Majcen — sedmi Jim Majcnove matere. * Spet je puhtela zemlja v sveže preoranih brazdah. Pomladno sonce je božalo njene razgaljene rane, iz katerih je pognalo novo življenje. Pomladanske sape so prinesle prsti, ki sprejema vase žlahtno seme, oznanilo Majcnove matere: »Iz krvi in trpljenja vstaneš čista, prerojena!« Kmečkemu človeku dobro in ceneno strokovno knjigo (Nadaljevanje) Da bi to dosegli, se poslužujemo raznih sredstev in načinov. Poleg množičnih organizacij, sestankov, predavanj, poučnih filmov, tečajev, izletov, poučnih obiskov in kulturno-prosvetnih društev skrbimo za to zlasti s tiskom, z okrajnimi časopisi, s kmečkimi listi, pa tudi z Izdajanjem kmetijskih knjig za potrebe naše vasi. Prej kmečki človek ni dobil zlahka dobre knjige,- ki bi ga zanimala, ki bi jo z lahkoto razumel, ki bi reševala važna Shranjevanje ličkanja za pletarstvo Lickanje (slačevje, iperušina) koruznega klasja postaja važna surovina, ker izvažamo precej izdelkov iz tega materiala. Lanska suša je povzročila ,da smo Imeli premalo ličkanja za predelavo in tako je rnarsikatara pletarka ostala brez zaslužka. Lickanje je treba pravilno spraviti, da se ne pokvari. Ko se koruzni klasi ali Stroki potrgajo, je najbolje, da se lickanje takoj odbere in sicer samo lepo belo in najdaljše, ker le iz ii. taksnih listov se lepo in hitro plete. Obrano 'lickanje je treba na soncu posušiti in ne čakati večera, ko postane vlažno, ampak Še vročega kmalu popoldne spraviti na suh prostor pod streho. Nato presušimo lickanje Še enkrat aH dvakrat in ga spravimo v zaprt suh prostor ali na podstrešje, ki pa mora biti zaprto, da ne pride vlaga do ličkanja. Dobro je tudi pred spravilom prostor za-žvepljati, ker s tem preprečujemo plasnobo, ki napravi lickanje pikčasto in s tem neuporabno. Najbolje spravimo lickanje t vrečah, kjer je obvarovano tudi pred prahom. Pozimi, ko začno plesti cekar-je, copate, natikače, predpražnike in preproge, je treba lickanje navlažiti ali namočiti, da postane voljno in se da viti. Med delom se cekarji navadno že posuše in imajo lepo obliko po modelu, na katerem so delani ali pleteni. Izdelane je potem treba ponovno navlažiti, kar lahko storimo s trdno Škropilnico, toda bolj od daleč in prav na laliko. Obesimo jih na vodoravne palice ali preklje v velik zaboj, k! se tesno zapira, ali pa v kakšen drug prostor, ki se tesno zapita, da ne pušča preveč žveplcnih plinov skozi špranje. Na dno zaboja postavimo podstavek cvetličnega lonca z žerjavico na katero snio potresli 1 do 2 žlici žveplencga cveta ali praha in hitro zapremo. V žveplencm dimu ostanejo cekarji do ene ure in so lepo beli. Dodobra jih posušimo in spravimo v omare, da ne more prah do njih. Kdor pravilno spravlja lickanje, napravi lepe izdelke; če jih še t žveplom obeli, jih bo lahko prodajal. Površno izdelana roba in še mogoče plesniva bo težko našla kupca in še ta bo plačal polovico manj. Pletarke naj se torej potrudijo, da bodo dela.e lepo, material pa naj bo vestno pripravljen. R. B. in bistvena vprašanja njegovega življenja in dela ter bi mu pomagala zboljševati način kmetovanja. Prav zaradi tega, da se ta vrzel spopolni, da tudi kmečki človek lahko dobi ceneno in dobro strokovno knjigo, je bila osnovana zadružna založba »Kmečka knjiga«. Njen namen je, da dviga kulturnoprosvetno raven našega kmeta, da mu pomaga lz njegove gmotne ln duhovne zaostalosti ter da ga s sredstvi nematerialne prirode usposablja za povečanje kmetijske proizvodnje ln za dvig njegove življenske ravni. »Kmečka knjiga« Je do sedaj Izdala že 33 kmetijskih, stro« kovnih in leposlovnih knjig, ki Jih lahko dobite v vsaki kmetijski zadrugi. Razen tega izdaja Kmečka knjiga tudi periodičen tisk, ki je med kmetovalci zelo razširjen in priljubljen. »Naša vas« je štirinajstdnevnik, ki s svojo pestro in zanimivo vsebino ter bogatimi ilustracijami osvaja naše podeželje. Izhaja šele eno leto ter dobiva na svojem pomenu ravno sedaj ob sprostitvi našega zadružništva in kmetijske proizvodnje. »Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo« je revija, kj jo sedaj tudi izdaja založba »Kmečka knjiga«. Ta revija ima že svojo staro tradicijo in je priljubljena posebno med drobnimi proizvajalci sadja, med ljubitelji in gojiteljl vinske trte in med vrtičkarjl. »Socialistično kmetijstvo« je namenjeno predvsem agronomskim inženirjem in kmetijskim tehnikom. V njem so znanstvene razprave o naši kmetijski proizvodnji. »Zbornik za kmetijstvo |n gozdarstvo« je glasilo naše mlade samostojne agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete v Ljubljani. Izdaja ga prav tako založba »Kmečka knjiga«. Poleg tega je založba »Kmečka knjiga« izdala tudi vrsto žepnih kmečkih koledarjev, raznih brošuric, navodil, plakatov, letakov, tiskovin, stenskih koledarjev itd. za potrebe vaškega prebivalstva in kmetijske proizvodnje. (Nadaljevanje prihodnjič) Največje potniško letalo na svetu Pred nedavnim je vzletelo največje potniško letalo na ovetu. Letalo ima tri razrede, luksuznega, prvega in turističnega in sprejme lahko 99 potnikov in 2000 kg tovora. Največja dosegljiva hitrost znaša 600 km na uro in letalo lahko leti nad 4000 kilometrov brez prestanka. Štirje motorji s 3300 KS porabijo 1800 litrov goriva na uro. To potniško letalo že redno vozi na progi Evropa—ZDA, kmalu pa bo vzletelo še 14 takih letal, ki bodo vozili iz Evrope v Južno Ameriko. Kam vse gredo naše vžigalice Na leto izvozi tovarna »Drava«, podjetje za Izdelovanje vžigalic v Osjeku, že več kot sto milijonov škatlic vžigalic. In kam vse: na Malto, v Sirijo, Nigerijo, Francijo in ZDA. V Avstraliji, Indiji, Pakistanu in Turčiji tudi prodajajo naše vžigalice, Jordan pa jih je že v letu 1952 naročil dvajset milijonov zavojčkov. Kritične razmere na ameriških šolah V VVashingtonu bo letos obiskovalo šolo 3.500 šolskih otrok prvega in drugega razreda sa. mo Po pol dneva, ker nimajo v šolah dovolj prostora za nje. Nekateri učenci se že sedaj uče na hodnikih in v jedilnicah, ker so vsi razredti prenapolnjeni. Včasih je imel en razred 35 do 40 otrok, sedaj pa jih ima tudi do 150 in sta potrebni za en razred dve učni moči. Navzlic apeiu šolske uprave, da je treba graditi nove šole, je kongres še znižal izdatke za šolo. Šolska uprava je opozorila kongres, da bi z odpravo diskriminacije (rasnega zapostavljanja) otrok črncev lahko prihranili najmanj en milijon dolarjev. Tudi predsednik unijtskih uči. teljev Carl J. Megel je na konvenciji unije v mestu Peoria, 111., navedel, da so ameriške šole zelo ogrožene in zanemarjene ter da mora zvezna vlada priskočiti na pomoč, da jih reši bankrntstva. Opozoril je vlado, da je 350.000 učiteljev zapustilo svoj poklic In da bo zato v začetku šolskega leta manjkalo najmanj 200.000 učnih moči. Do-dai je tudi, da potrebujejo naj. mainj 14 milijard dolarjev za gradino novih šol in popravilo sedanjih, kajti v šole zahaja v Ameriki 35 milijonov učencev, kar je rekordno število. Pozval je starše ln organizacije, n;jj pritisnejo na oblast, da se bod,, izboljšale razmere na šolah, obenem pa je pozval tudi prpd. tednika Eisenhowerja naj ustavi MC Carthvev »lov« v šolah, ker je le-ta pognal največ dobrih učiteljev iz d-osedamjih poklicev. r(jtaj$I{a ljubezen Nekje ob oceanu na obrežju Kitajske je v palači med cedrami živela deklica Ko-Sta-Va, hči mogočnega plemenitaša. Imela je sinje oči in rožnata lica in ljubila je mladega vrtnarja, dečka Van-Li-Poja, kot ljubi morje sinje nebo in kot ljubijo orli skalne planine. Nikomur na svetu ni pravila o svoji sreči, da bi ji je ne vzeli. Le vetru, ki je tiho šepetal njegove pozdrave. V toplih, rosnih večerih, ko padajo zvez le z neba, sta Van-Li-Po in veter zalivala, gredice belih raz-cvelih rož in Ko-Sta-Va je v somraku božala razprto cvetje. Šepetala sta ji o snežni planini Kamrbani, o soncu, ki meče v morje cekine in o cvetju, ki ga večerna zarja siplje na zardela lica. Veter bi ga rad lovil, toda Van-Li-Pojeva ljubezen je bila hitrejša kot veter. Z ustnicami je pobiral po njenih licih razsule rože in utrgal tudi cvet, ki se še ni osipal. Zato je zrastla na njenih licih divja vrtnica. Imela je Ko-Sta-Va hudo sestro Aj-Ke-Mo, ki jo je učila ljubezni, čeprav sama še ni nikoli ljubila. Ko je Aj-Ke-Ma zagledal črno vrtnico na Ko-Sta-Vinih licih, je povedala o tej hudi nesreči staršem, kajti sovražila je ljubezen, ker je ni še nikoli doživela. Ko-Sta-Vo je mogočni oče vrgel v temnico za debela stekla in debele križe. Nič več niso cvetele rože na njenih licih in zvezde niso ob večerih več padale z neba. Samo veter je butni ob hrastova vrata in tiho ječal. Neke noči so štirje razbojniki s sekirami posekali stražo in razbili hrastova vrata. Van-Li-Po jim je dal mošnjo cekinov. Ko-Sla-Va se je Van-Li-Poja močno oklenila. Bežala sta na grič in vse do morja. Ob poteh so cvetele rože in zvezde so vso noč padale z neba. Ob zori ko sonce še ni pogledalo iz vode, sta pribežala na skalno čer; eloboko pod njima so butali valovi Zrl je Van-T.i-Po v Ko-Sta-Vine sinje oči in v rože, ki so Ni mu za poroko Lerov Holzman v New Orle ariuu (ZDA) je dobil dve leti napora, ker je žive) v mmogo-žensfvu. Bil je, seveda nezakonito, šestkrat poročpn, pravilno razvezan pa samo od prve žene. C<*is za življenje z večimi žena. mi si je takole razdelil: od pol-no?i do osme zj^ltraj z eno, od >smih do enajstih z drugo in tako naprej, kolikor mu je pač dopušča] Čas. Na vprašanje, če se bo, ko bo spet na prostosti, redno poročil je izjavil, da na poroko sploh ne misli. S PODMORNICO POD LEDENO PLOŠČO SEVERNEGA Ti ČADA Ni še dolgo tega, kar je ameriška podmornica »Redfish« Izpolnila, eno najzanimivejših in najnevarnejših nalog v zgodovini pomorstva. V spremstvu ledolomilca in nekaj helikopterjev je podmornica prišla v Arktični ocean, severno od Aljaske, do velike ledene planjave, ki prekriva Severni tečaj in se tam spustila pod ledeno ploščo. Cilj te zelo nevarne plovbe je bil preiskusiti, Če bo kdaj v bodočnosti podmornica Sposobna prepluti Severni tečaj pod ledom ln se nenadoma pojaviti nekje v bližini sovjetske vojne luke Murmansk. Polarna ledena plošča, ki leži na Severnem tečaju, zavzema 10 milijonov kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je podobna velikemu kontinentu. Led je debel od enega do desetih metrov ln tako čvrst, da bi mogel streti debele železne plošče podmornice, če bi ta ne bila zgrajena P*av za to priložnost. Potovanje pod ledom Severnega tečaja je možno posebno sedaj, ko v Ameriki dograjujejo prve atomske podmornice na svetu, ki bodo sposobne prevoziti pod vodo tudi do nekaj tisoč kilometrov, ne da bi medtem izplule. Na prvi poizkusni vožnji bi debeli led skoraj zlomil vse krake dveh propelerjev ledolomilca, tako da se je moral vrniti v izhodno luko, medtem ko se je podmornica še prebijala skozi led. Ko ga nI mogla več razbijati, se je potopila ln iskala poti pod ledeno ploščo. Skozi periskop so mornarji videli krasen prizor: svetloba je padala na ledene kapnike, ki so v obliki nekakih stebrov viseli iz ledene plošče. Nekateri so bili dolgi tudi do 20 metrov. Podmornica »Redfish« se je drzno prebijala skozi strašno ledeno džunglo }n se neprestano zadevala v ledene stebre. Vsa notranjost, se je stresala, kot bi jo premetavale neke strašne roke. Kapetan je z različnimi elektronskimi aparati, z radarjem in sonerjem iskal spet poti na površino, toda povsod je bila le modrikasta svetloba. Plovba pod ledeno ploščo je trajala že nekaj ur in že je primanjkovalo kisika. Bele po osmih urah so aparati odkrili vrzel v ledu in podmornica je lahko izplula. Nekajmesečne plovbe »Red-fisha« so dali ameriški vojni marnaricl dragocene podatke, kako naj grade svojevrstno sestavljeno atomsko podmornico, ki bo podv'ozila Severni tečaj. Ce bo dosegla hitrost 35 milj na uro, bo prispela od Aljaske do ruskih obal v štirih dneh. Člani Socialistične zveze in vsi volivci, segajte po blokih volilnega sklada! jI spet vzcvetevale na licih ir| jo prijel za trepetajoče roke^ Zrla je Ko-Sta-Va za orli v skalnih planinah in v zarjo, razlito na morju in v temne Van-Li-Pojeve oči. Potem sta se objela in morje se je med čermi zapenilo. Tihe so na kitajski obali noči, ko padajo zvezde z neba in ko morje buči. Veter ječi med čermi in pljuska bele pene na nizko obrežje. Kadar so noči meglene, vl«» dijo kitajski ribiči dvoje objetih teles; mrtvo Ko-Sta-Vo ini mrtvega Van-Li-Poja, kl ju ja šele smrt združila. Tudi »blagoslov« okupacije Zveza japonskih žena se je obrnila na zavezniško komando s prošnjo, na,j pouči svoje vojake oostojnosti. Zveza očita zJasti ameriškim vojakom, da so krivi širjenja prostitucije na Japonskem iti visokega števila nezakonskih rojstev. Po uradnih podatkih jie na Japonskem najmanj 200.000 neza* konskih otrok, katerih očetje so zavezniški vojaki. Umrl je mehiški Metuzalem V Mehiki je umrl živinorejec Marcial Pina, ki je dočakal kar 149 let. Njegova starost je uradno potrjena. Pina ima najstarejšega sina starega 105 let. Zapustil je nad 200 bližnjih in daljnih potomcev. Utrinki Zaljubljenci So podobni vzigalh cam. Kadar se vnamejo, izgube llave. Pozabljivec je založnik svojih misli. Kakšna je razlika med kurjim očesom in doigovif Razlike ni. Oboje se poveča zaradi zunanjega pritiska. Niti prvega niti drugega se človek z lahkoto ne more rešiti. V sonce in smrt je težko pogledati. Največja budalost je, če hoče kdo biti najpametnejši. MARK TWAIN Kralj zapoveduje Ludvik XIV., »kralj sonca*, je nekoč na dvoru govoril o neomejeni moči vladarja nad prebivalstvom. Eden izmed po-slušalcev, grof de Quiche, pa si je drznil odgovoriti, da ima tudi velika vladarjeva moč določene meje. Kralj o tem rti hotel ničesar slišati in je v jezi še pristavil: »Če bi vam zdaj zapovedal, da se fioralc utopiti, bi bila vaša dolžnost, da bi takoj skočili v morje.* Grof je molče vstal in je hotel oditi iz dvorane. »Kam pa ste namenjeni grof?* je vprašal kralj, »Veličanstvo,* je vzdihnil de Qitiche, »grem da se naučim piavati.« VZROK *Zakaj ste se ločili od svoje iene?« »Ker se, ial, nisem mogel ločiti od svoje tašče!* »Kaj, tokrat samo eden!?n LOJZE ZVPANC: 11 VELIKI DNEVI Povest Tako jim je v razgovoru potekal čas. Nikomur se ni ljubilo delati. Ded je bil v mislih pri partizanih, ki so že pred tremi dnevi odšli proti Su-horju. Vsak večer je vlekel na ušesa, da bi slišal streljanje. »Vrnejo se,« je razmišljal. »Potolčejo suhorsko flašisnčno posadko in se vrnejo. Potem bomo spet laže dihali...« Zunaj pa je sijalo sonce. Vsa Bela krajina se je kopala v njem. Ljudstvo v tej deželici pa se je proti fašistični oboroženi premoči zagrizeno borilo za prostor na soncu. Borilo se je in trpelo. Trpelo Jn verovalo v zmago pravice in resnice. Bela krajina je gorela. Z nadčloveškimi napori so partizani branili revne, od fašistov zasedene vasi pred njihovim nasiljem. Sovražnik je bil neprimerno boljše oborožen od njih. Vsak dan so v borbah ugajala mlada življenja. Ljudstvo se je zlilo s parti/ani v eno misel. Eno dejanje je bilo vsem pred očmi, zanj so trpeli: borba! Borba proti zatiralcem slovenske besede, pesmi, svobode. In ljudje so pomagali partizanom, kakor so vedeli in znali. Zbirali so hrano za borce, mladina pa je obiskovala ranjence ln jim nosila vsega, kar so premogle revne hiše. Iz Črnomlja, Metlike, Starega trga in Semiča, od vsepovsod, kjer so bile zbrane močnejše vojaške posadke, so fašisti na vasi, ki so jih bili partizani v borbah osvobodili, grmeli s topovi. Topovske krogle so ružile, zažigale ln uničevale, kar so zgradili ln postavili rodovi. Ni bilo noči, da ne bi zdaj tu, zdaj tam zaregijala strojnica. Po vaseh, ki so jih obstreljevali fašistični topovi, so begali ljudje in tekali na vse strani in iskali zavetja. Skrivaj; so se v podzemskih jamah in po kleteh, želeč si ohraniti golo življenje. Partizanov je bilo vsak dan več. Vsaka fašistična posadka, ki so jo premagali, pregnali ali potolkli, je okrepila njihovo oboroženo silo. Z orožjem, ki so ga zaplenili sovražniku v borbah, so vračali udarce tistim, ki so zanesli gorje v deželico ob Kolpi. Fašisti so se ponekod divje borili, nekatere postojanke pa so zapuščali brez borbe in veseli, če so lahko zbežali pred maščevanjem in odnesli celo kožo. Zg seboj so puščali orožje, mu -nicijo, Živež, obleko in rezervno obutev, ker niso ničesar mogli odnesti s seboj. Ljudje pa so se veselili svobode, ki se jim je okopana v krvi, ognju in dimu zasmejala, čim so tuji vojaki odšli, Čim so partizani zavzeli njihove utrdbe in bunkerje. Toda tudi fašisti niso mirovali! Iz večjih središč, kjer so bile nastanjene njihove močne posadke, so uprizarjali hajke na mirne vasi, požigali hiše in gospodarska poslopja, lovili može in fante ter jih ubijali ali odganjali v pregnanstvo. Vsak teden so napolnili vlak pregnancev za tujino, vsak teden so jih vozili v pregnanstvo, v smrt. Tistega dne, ko se je bil stric Jurij zglasil pri Starihovih v Dobravicah, so fašisti odpeljali na železniško postajo može in fante, ki so jih imeli zaprte v gradaškem gradu. Kam so jih vodili? Na vlak, ki bo siromake odpeljal v pregnanstvo. Nekaj mož je bilo vklenjenih. Med njimi je bil tudi učitelj Milan Potočnik. Ničesar mu niso mogli očitati, ničesar dokazati, saj za zveze, ki jih je imel s partizani, niso vedeli. A prijeli so ga, ga zaprli, na poti na železniško postajo pa vklenili kakor zločinca. Dovolj je bilo že to, da je bil Potočnik slovenski učitelj... Na postaji so jih kakor živino nagnali v vagone Kmalu se je vlak premaknil. Skriti za zaveše-nimi okni po bližnjih hišah, z« grmovjem ob progi, v jarkih pod železniškim nasipom so se tisti, ki so še ostali doma, s solznimi očmi poslavljali od pregnancev. Vlak pa je vozil dalje, dalje proti Rabu, proti otoku smrti... A glej, kaj se je zgodilo, da se je vlak iznenada ustavil sredi proge med Gradacem in Črnomljem? Nekdo je bežal proč od proge proti bližnjemu gozdu. Ah, to je Potočnik! Skočil je z vozečega vlaka. Padel je v jarek ob progi. Urno se je pobral in z vklenjenimi rokami bežal, bežal, bežal. Vojaki, ki so spremljali vlak, napolnjen s pregnanci, so pričeli streljati za njim. Vlak se je ustavil sredi proge. Toda Potočnika ni zadela nobena krogla, četudi so mu žvižgale mimo ušes. Ubral je cikcakasto pot proti bližnji lozi, ki ga je skrila pred sovražnimi kroglami. Utonil je v gozdove in se po znanih stezah onstran Kloštra prebil v Veliko lozo. Gozdovi so dobri. Skrili so ga pred fašisti in 'Mihovimi puškami. Velika loza... Poznal jo je. Kolikokrat je hodil lod! Sam ali pa z ženo in s sinčkom Vladijem, ki ju je vodil na sprehod v vročih poletnih dneh po senci njenih košatih dreves. Tod je včasih vodil dolarje na sprehod. Na kratkih šolskih izletih skozi Veliko lozo jim je odkrival lepote gozdnega življenja, nabiral z njimi rdeče jagode in gobe ter se od srca nasmejal, kadar so prebudili na ložu spečega zajčka,