Ce»a 10 din fca*. 25* decembra 1978 Srečno in uspehov polno novo leto 1979 žele vsem delovnim ljudem SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBORI IN DELAVSKA ENOTNOST G/®'/o Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin ogovori brez zadržkov DELAVSKA ENOTNOST št. 51, 52 — leto XXXVII Spel je okrog leto dni. In kot je navada, ljudje delajo obračune, kaj so naredili, kaj bi lahko, kaj jih je pri tem oviralo, kako bi bilo, če... Kaj mislijo sami o sebi in okolju, čimbolj iskreno, kolikor je to sploh možno v pogovorih za javnost. Kako so živeli nekoč in kako živijo danes. To so bila okvirna vprašanja, s katerimi so naši novinarji obiskali dvanajst občanov naše republike, občanov različnih poklicev in iz različnih krajev. Kako so izzveneli pogovori, v katerih naj ne bi bilo zadržkov, preberite na straneh 2 do 12. Stanko Perko je našel cilj, za katerega je vredno živeti in delati Dejan bo lahko vedro zrl v prihodnost Ciril Brajer Prav počasi smo se pomikali proti Kidričevemu, saj je sneženje pri precejšnjem mrazu iz ceste napravilo drsalnico. Da soli primanjkuje, že tako vsi vemo, spoznali pa smo, da menda tudi peska ni na pretek — vsaj na cesti med Slovenskimi Konjicami in Kidričevim ga ni bilo niti »za seme«. Avto je lezel, ura pa naravnost brzela — če se nam ni to le zdelo. V Tovarni glinice in aluminija smo bili namreč zmenjeni za pogovor z delavcem, nismo pa še vedeli, s katerim. Ko smo končno »pridrsali« do tovarne, smo se oglasili v prostorih sindikata in tam s predsednikom skušali izbrati »žrtev«. Zmotil nas je Stanko Perko, ki se je prišel menit za nastop tovarniške pihalne godbe, ki naj bi naslednji dan pomagala ustvariti praznično vzdušje pred referendumom o novih samoupravnih aktih. Začelo nas je že skrbeti, če bodo imeli pred pomembnim dogodkom sploh kaj časa za nas^ ko se je predsedniku posvetilo: »Zakaj se pa ne bi kar s Stankom pomenili, zdi se mi, da bo kar pravšnji! « Najprej smo mi nekaj oklevali, češ, radi bi se pomenili z delavcem iz proizvodnje.... Stanko se nam je zdel malo prelepo oblečen. Ko nas je predsednik pomiril, da se je preoblekel le za »hipec«, za sestanek v kraju, drugače je pa »še kako iz proizvodnje,« se je spet enkrat izkazalo, da ni modro delati računov brez krčmarja. Kajti zdaj je okleval Stanko, saj smo ga opozorili, da se zna pogovor pošteno zavleči. Omenjal je kopico opravkov pred referendumom, delo žal tudi ne počaka, popoldne mora po sina v vrtec.... Končno smo ga s skupnimi močmi le preprosili, da nam je obljubil nekaj ur popoldanskega časa, za dopoldne pa je pristal, da ga lahko »nadlegujemo« med delom. Tako smo imeli priložnost, da smo si og1’',''ii njegovo delovno mesto, dolgo halo elektrolize s številnimi pečmi, ki stoje v dveh vrstah. Med vrstama bel in zelenkast dim, pravi oblaki, od peči veje vročina, ognjeni zublji med zavesami dima ustvarjajo svetlobo, ki je za oči vse prej kot prijetna, smrad draži nosnice.... Najteže je delavcu, ki stoji ob zunanji strani peči — hala je namreč ob straneh odprta in delavcu, ki mu je obraz žarel od vročine, je v hrbet pihal mrzel veter in mu nosil sneg za vrat. S Stankom si v tovarni nismo mogli dosti pomagati — stali smo ob strani in pihali v premr le prste. Kdor bi gledal Stanka, kako se s tovariši trudi okoli peči, pleza po njih med plameni, dviga težke kline, gotovo ne bi vtaknil rok v žepe. Pogovor je stekel šele pri njem doma. Sosedo je poprosil, da jr pripeljala sinka iz vrtca, skuhal je kavo, sedel in začel kar sam, kot da bi bil pogovorov z novinarji vajen že od malih nog: »Rodil sem se nekaj kilometrov od tu, v Lovrencu na Dravskem polju, 32 let je tega. Oče je bil kolar, ta obrt je kmalu po vojni opešala in za zaslužek je bila presneto trda. Mati je bila tekstilna delavka, sami veste, da tudi tu kruh ni debelo rezan — nas pa je bilo sedem otrok, najmlajši sem od treh bratov in štirih sester. Oče je umrl, ko sem se pripravljal na srednjo šolo in isto leto se je mati upokojila__« Stanko je umolknil in se zamislil, pa mu je kmalu čez mladostni obraz s preresnimi očmi zbežal nasmeh: Stanko in Anica bosta znala poskrbeti, da bo Dejan lahko praznoval še mnogo takole srečnih rojstnih dni »Trda je bila, že res, pa vendar so bila to tudi lepa leta. Naši kraji niso bogati, v mestu je marsikaj lažje — pa vendar, otroških let na vasi bi ne zamenjal__« Spet sva molčala, a zadnje stavke je povedal tako živo, da čar otroštva na deželi ni potreboval nobene razlage več. Tudi pozneje je bilo tako. Stanko je bil resen sogovornik, o veselih, dobrih stvareh ni zgubljal besed, te pa so bile takšne, da so stalno razkrivale, da trdo življenje, ki je za njim, ni ubilo prav nič lepega v njem. Po končani osemletki v Lovrencu se je vpisal na učiteljišče v Ptuju, ki pa ga ni končal: »To so bila leta zorenja in razmere so iz mene napravile do skrajnosti »zakompleksanega jeznega mladeniča«. O razmerah le še to, zdajle sem se spomnil, ko gledam sneg — ko sem pozimi hodil v Ptuj v šolo, nisem imel kaj pametnega obleči. Edina topla stvar je bil dolg:zelen šal. Nikoli ga ne bom pozabil, mati mi ga je spletla in ne vem, kako sem ga izgubil — še zdaj mi je žal za njim___ Revščina je zbujala v meni ponos, danes vem, da pretiranega. Enkrat me je sošolka pol zares pol za šalo udarila in zmračilo se mi je. Udarec sem vrnil, enkrat,a krepkeje,^ bi smel — tako so me v drugem letu izključili. To me je še bolj zakrknilo ali kako bi rekel. Šolo sem imel namreč kar rad. No, potem sem se ukvarjal s priložnostnimi deli, največ sem pomagal pri gradnjah hiš. Revše z eno srajco in strganim »rekl-cem« sem iskal rešitve, izražal nezadovoljstvo in podobno — na nepravem mestu. Še tistih nekaj dinarjev je šlo za družbo, za pijačo, biljard__« Spet tisti nasmeh, ki zbeži tako hitro, da ga komaj ujameš — pa vendar ga, presvetel je, da bi lahko ušel: »Dosti premišljujem o tistem času in čeprav je bil po svoje zgrešen, mi ga ni žal. Svojevrstna druščina smo bili, v nezadovoljstvu smo si bili podobni. Kaj pa nam je ostalo, prav črna prihodnost se mi je kazala takrat, v nezdravem okolju sem rasel. Ljudi nimam v dobrem spominu. Več so imeli, manj so bili pripravljeni pomagati, nasprotno, kot da bi prežali in komaj čakali, kdaj se bomo pogreznili še globlje. Žal marsikdo misli, da se lahko dvigne s tem, če se primerja z onim, ki pade. Takrat nismo znali drugače: ko so bili kmetje sredi najtežjega dela na polju, smo se s kolesi vozili mimo in vriskali .« Ko je Stanku beseda tako stekla, sem si rekel, da je najpametneje, če ga pustim in ga ne prekinjam. Zdaj pa nisem več zdržal. Moral sem ga vprašati, kaj je njegovo pot tako korenito preobrnilo. Najprej je vstal in nama prinesel steklenici piva. Mimogrede je pogledal, kaj počne sinko. Dejan mu je ime, ki ga je med najinim pogovorom čuvala Stankova mama (skupaj s sinom ■se je preselila v Kidričevo). »Več je teh stvari, ki so me spravile k pameti. Leta, vojska, tovarna— Po kakšnem letu priložnostnih zaslužkov in klatenja sem odšel v vojsko in ko sem se vrnil, sem začel iskati stalno Šilili if: i Ničesar, tudi človeka ne smemo imeti toliko radi, da bi zapirali oči pred napakami, ki jih opazimo N upornost dela ni edino merilo, pa vendar tako težaško delo zahteva in zasluži večjo nagrado delo.Dobil bi ga le pri kakšnem gradbenem podjetju, jaz pa sem na vsak način hotel v TGA, le v tovarni sem videl bodočnost. Dvakrat so me zavrnili, menda je nekaj mojih sovaščanov, ki so že delali v tovarni, mrmralo, da tak, ki je »povohal« šole, nikoli več ne bo dober delavec. Tako sem si že priskrbel delo v Nemčiji, ko so tik pred odhodom ugodili moji tretji prošnji. Nič nisem okleval, zložil sem stvari iz kovčka in odšel v tovarno, zdaj bo menda temu že deset let.« Potem mi je spet zdrdral nadaljevanje svojega življenja (nato je začel govoriti o tovarni, o »svoji« tovarni. Vse,kar je povedal, ni bila ravno hvala, pa vendar je vedno poudarjal, da mu niti za trenutek ni bilo žal, da je v tovarni videl svojo bodočnost). Povzemimo najprej njegov »življenjepis«; »Začel sem kot dostavljalec surovin in nato dobri dve leti delal kot pulilec klinov, kar je najtežje in hkrati najslabše plačano delo pri nas. Vmes sem opravil interno kvalifikacijo in postal KV elektrolizer. To sem opravljal štiri leta, štiri leta dela v štirih izmenah, nakar sem na predlog OO ZK odšel v Maribor na enoletno srednjo partijsko šolo. Ko sem se vrnil, sem nekaj mesecev opravljal prejšnje delo in nato so me izbrali za vodjo anodne skupine v hali A, elektroliza (da ni vodja s črnimi do-komolčnimi narokavniki in s svinčnikom v roki, sem se prepričal sam. Je delavec med delavci, seveda pa poleg tega skrbi in odgovarja za delo svoje skupine). Šele ko sem tako temeljito spremenil okolje, sem začel dobivati zaupanje vase. Odnosi so tu veliko bolj zdravi, kot se jih spomnim v svojem rojstnem kraju. Kmalu sem začel delati v mladinski organizaciji, nato v sindikatu in izvolili so me za podpredsednika OO ZS. Leta 1975 so me sprejeli v Zvezo komunistov in neverjetno je, kako je to vplivalo na moj občutek odgovornosti. Zavedal sem se, da na svetu ni takšne družbe,kot je ta, ki mi je omogočila, da sem se postavil na noge. Že ta zavest je velika obveznost. Navdušeno sem se lotil dela in verjetno sem dokazal, da sem nekaj vreden. Postal sem član centralnega delavskega sveta, predsednik kontrole TOZD, predsednik OO ZS v TOZD, podpredsednik tovarniške konference sindikata, član sekretariata ZK....« Stanko je odpil požirek piva in se spet zamislil. Morda je v mislih videl fantalina, ki se v strganem suknjiču podi na kolesu, jezen na ves svet, in ga primerjal z mladim možem, ki se zaveda družbe okoli sebe in svojega položaja v njej; »Se en pomemben dogodek moram omeniti,« je nadaljeval, »ogromno mi je pomenilo, ko sem dobil stanovanje. Oče je hišo v Lovrencu postavil že pred vojno — čez 20 let pa se je že podirala. Leta 1975 smo lahko živeli le še v eni sobi, katere stene pa so bile že tako razpokane, da smo samo čakali, kdaj nas bo zbudil strop, ki bo padel na glavo.« Takrat je dobil stanovanje človek, ki je res delal dalj časa v tovarni, bil pa je tudi trden kmet. »Pošteno sem se »razkuril«, udaril po mizi — in pri naslednji delitvi sem dobil tole stanovanje.« Pokazal mi je dvosobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, v katerem živi z ženo, sinom in mamo, ki jo je takoj vzel k sebi. Kazal ga je s ponosom, z ljubeznijo: »Končno imam nekaj svojega, varno streho, veselje do opremljanja.... Počasi bom morda začel razmišljati o malo večjem...«, me je pogledal malo po strani, kot bi hotel videti, če se mi te želje ne zdijo morda predrzne. Nato me je stalo nekaj časa in truda, da sem ga kljub veliki hvaležnosti in hvali pripravil do nekaj kritičnih besed o »njegovi« tovarni. Ko je začel, se je takoj pokazalo, da mož zna gledati okoli sebe in da se ne boji povedati, če opazi nekaj, kar je vredno popraviti: »Tovarna je za te kraje neprecenljivega pomena — a če hoče to opravičiti, bo morala več moči vložiti v nadaljnji razvoj. Sami ste videli našo elektrolizo, ne le, da so delovni pogoji nemogoči, v njej se porabi preveč surovin in energije za enoto aluminija, cena raste in konkurenčnost se zmanjšuje. Tako ne gre več, morali se bomo odločiti za nove naložbe. Pred časom nas je obiskal tovariš Špiljak in dejal, da tovarna nima pravice proizvajati invalidov. Že dokaj let sem tu, pa poznam le enega delavca, ki je v elektrolizi dočakal nor® pokojnino. Vsi se upokoje i11''* dt( lidsko ali pa jih zdravniška k°, tp. sija že prej »izloči« kot tet)( ... sobne. Tudi za te invalid .j olj znamo poskrbeti. V neka^ dvoriščnih ali gozdnih skup'^ se potikajo okrog in so P“.( drugim in sebi.T.ahko si m15', to kako se počuti človek, ki je š varni dal zdravje, pa m11 j V znamo najti dela, pri katere^ sl. ne bi čutil nepotrebnega’ {o osebni dohodki — e kako je delo merilo zanje. H; nil sem že, da je najtežje ^ t; najslabše plačano, s tem je!' i rečeno. In sploh so osebni J F| hodki nestimulativni. D prihajajo vinjeni, poleti izčfP-.-, od dela doma, drugi pa le kot mravlje — in vsi so ^ ( plačani. Pred kratkim je prb'j11 nočno izmeno delavec pijaIllI,|i ^ 'jid tu so ga napojili in ga dali spJj( radiatorju — malo je mafijk3, .raoiatorju — malo je manr, pa bi ga pobralo. Takšnih dobnih primerov je več, P3,, gredo niti na disciplinsko- P ’ ................ • hočemo, veliko jih gre v inva j sko, delovne sile pa primanjkuj Pri nas so menda pretežki p0^ in preslab zaslužek.. .«Staflk°t je lotil še SOZD, v katero združeni z Impolom, pa je mel, le na papirju. Niti družbenor tične organizacije ga ne moti'' zbuditi v življenje — morda di zaradi tega, ker niso enO^J stoje za posameznimi vodilo1 s se dajo voditi. . j 1 Skoraj vedno so postavK I pred dejstvo, tako se ne 51 katu ne Žvezi komunistov ni11, sanja, na primer, o naložb3.,, Neenotnost je Stanko tudi TOZD v TGA: ’ i^ ocil, »Namesto da bi si s kupol U zadevali čimveč ustvariti, občutek, da gre le za to, kd0 šef, koga nadigral. Delavci se Šer menimo med seboj, ko pa P^- zadeva do »vrha«, je sp°f j« mevanja konec. To seveda S'J ,/i \ povezanost, solidarnost, org zacijo dela.... j Stankovo vse večjo nej^, j; je prekinila žena Anica, ^ prišla »pokukat«, kdo ji je 'J zjezil moža. Prisedla je in skf,, smo se pogovorili malo ... " - v» v/1 m ^ življenju v Kidričevem. Ov* ^ se strinjala, da je naselje leP% rada živita v njem in ga ne rfi's j,,! zapustiti. Kdor bi ju gledal, b ( prepričan, da bi se jima zde j P * v. p 11 v c* 11, vjci ui at junci . vsak kozolec, le da bi bila v ^ __________________& nemu Dejančku v njem še lyjj| tem RPVPrla VCČd •< skupaj in da bi videla moz% da ga izboljšata, da bo lahk0^ S tem seveda nočem reC .v Kidričevo ni res lepo — reS P J tudi, da sta Perkova tudi & J kraj našla marsikateri »P,/1, kraj našla marsikateri »Purj\ vek«: »Imeli smo kinodv0fMj — ni je več, ker ni bilo ob'-J imamo knjižnico, ki živ° ,i lepo dvorano, ki ni izkoriš ^vuiauu, M 111 1/.RU*- (Ji Ljudje se premalo zavedaj0’^) družba ni zato, da jim om0^ le kopičenje potrošniških d° j- Škoda je to, saj imamo toli^U gojev, kot nikjer na svetu ^^ gojev, da zaživimo srečno, gato skupno življenje.« ( In bomo ga, če bo več A® £| Stankov, to je gotovo, v to * bil prepričan, ko sem se p°s j Ijal od njiju. Menda sta že W , čakala, saj ju je čakalo de^j Stanko se je letos vpisal na L Ijansko Fakulteto za PollIjHl vede, sociologijo in novinaf ^ kot izreden študent (»TpS11^ smem pozabiti, od »svojo* ^ varne ne morem pričakovali benega povračila šolnine študijskim dopustom so teZ Anica na sc nn Hnnisni tfi iJ Anica pa se po dopisni nje izobražuje na mariborsk' ^ marksizma z osnovami ^ pravljanja. y klovni dan Slavka Vršiča, predsednika občinskega sveta zveze sindikatov v Mariboru Človek je vesel, če njegov trud ni zaman Janez Voljč Foto: Stane Ramšak :A :rp' leW le. i;: Vso noč je snežilo in v torek i^.3] je radio poročal, da so j,'v.Ceste na mariborskem po-, ciu močno zasnežene in da se le °met odvija nenormalno«, ; t, (iv®ar se je sestanek kolegija pri J^skem sindikalnem svetu it* in, ločno ob sedmih in nihče ni Val. tot Predsednik Slavko Uršič je bil, Vedno, prvi v pisarni. inedtem ko se tovariši, ki de-občinskem sindikalnem J0y" v občinskih odborih, po- i \ in irii,,i jji Tajo, kako so uresničevali iiii0Vne naloge, ki so si jih zadali , v Tinjem sestanku kolegija in je^Jn ^odo delali v prihodnjih ’ Fl 7 kličejo Slavka k Jožetu ^nčiču, sekretarju občin-|0f komiteja zveze komuni-' ' na »kratek pogovor« z de c§ac: 'Jo vojvodskega komiteja ti‘iske združene delavske par-lit' (|n:12 Nowy Soncza, ki je že tri st0v8ost mariborskih komuni-o^li' ''Takoj se vrnem,« mi je '1, »in potlej se bova pogori3 o vsem, kar želiš.« jtj |eh mojih željah, ki so me peljale v Maribor, sem mu dj^edoval že včeraj, pa je ves »^sestankoval in sprejemal Kovalce in ni imel časa zame. (k,| d bi pisal o tebi,« sem mu - ko je po nekajurnem -r cij0aljivem pogovoru z delega-ot«i d0 s'ndikata iz zdravstvenega |a ^ ljj| 2a hip postal in se priprav-o&. šq „r'a.nov pomenek z ljudmi, ki Ini"1 šen Tak ali: »Kako živiš in kak-»l(VJe ivoj delovni dan in s čim se iljfl jetoariaš v prostem času...« Pa jjit’ li0' niojo željo sprejel z nasme-liti" Sif1'l’ ki je tako značilen zanj 0» 11» ■ mu 'gra v očeh, okrog ust-^ na vsem obrazu, iz kate-H|a, Veje nekakšna prešerna ‘Čgi05.*- Sprva je ugovarjal: A, Tit pisal o meni. Sem le r bCStr°jy, l4'11111 pravimo sin-ef. ' Sploh pa nimam prostega A lii 'J^aje ^iši o našem sindika-Senčno sva se zmenila, da slJ s»i„pisal o njem in o sindikatu, .iT jutra c M ra do večera živi in dela ^delavski organizaciji, ii. f'di- jutri zjutraj ob sed- h; id Je dejal, »bova že našla čas tak , 0rnenek.« In sem prišel. tv/p. j; 1 K - a <'elavsko stvar 0 čakam Slavka, da se bo komiteja, mi Stanko 0’ H jsliF s|;e„e*’ podpredsednik občin-hipktif3 Sveta, pripoveduje o svo-,||tf ^Predsedniku: ogromno izkušenj, ki jih fl0-1 lih v dobrih treh desetlet- fljT^an-lom v družbenopolitičnih ’.ft Hv1?aciJah- ^ tem ^asu Je lz i, ^ toto Ca Postal politolog. Prav pd Pr».pv° tnu ni bilo lahko, saj se je Vi| Vejno izobraževal ob delu. k m ar Je naš Uršič korenjak, da V a ° takih; vztrajen, pogu- i.Pj hl;r ’ .Zavzet za delavsko stvar in V' 1 dober tovariš. Nikoli ni e# liitig’ če mu nekdo reče, da i, ^ ttojj Prav- Premisli, se posvetuje d1 Sl avci’ ter|ko prisluhne vsem Vi sk|eT80ni in zato so vsi naši ifU S|! rezultat kolektivnega ra-d Pozoren je do ljudi, tki ^Ovbl najde čas za pomenek s Po^o^ki se je znašel v stiski, iCi( |P v mladim in neizkušenim V kl(tiv TP vzdušju se je naš ko-;|a' ?kUpin0l,*'koval v dobro delovno V To ((°' dogovarjamo in de- V 'jjilf^mjam se mojih doseda-pi ceni Pomenkov s Slavkom Urši- V pj 11,1 Selc kaklm' tremi leti mi je 1f‘ Jjoni, ■'znanim '1'fnorSnem in šele nazadnje z okusom,« pravi strokovni vodr k0iOciu kot sin viničarja, že od Vinagove kleti Alojz Kavčič. Hiemoraisodciovatipn ° ieij. Vlnc)gradniskih m vinarskih Cjj.j Posestnika, katerega vini-Su k'1' njegovi starši. Kljub |>ot ’ je dodobra spoznal na-Ijtjjjj. >n bedno življenje teh javn’ ie ^zljubil to področje de-liidj051' in prav zato — morda pa Po '2v kljubovalnosti — se je s Ite^jo starejših vzornikov od-&) je Poklic vinarja. ,Uka žeja‘ Pa ® Vodila v sosednjo Avstrijo, ^arJ°dno Gornjo Radgono in i^del končanem šolanju k|c. ai v domala vseh štajerskih Poki' ’ .nekaj let je predaval na l?ta leni kmetijski šoli, od 1966. tav J6 v Vinagu, ,kjer nameri^ Ucii končati*. Na delo v Ma-te |,r.Se vozi iz Slovenske Bistri Pet ,'er gradi dom zase in svoji! ,otrok. Damjan Križnik V študentskih letih sem imel prijatelja, ki si je za svojo ,himno* izbral Pesem o rajnkem Martinu Kebru: »Pil ga je rad, kadil je tud* rad in ženske ljubil, če je le priPko dobil.« Tistega drugega in tretjega je imel bolj ali manj dovolj, le prvega mu je vselej zmanjkovalo. »Oh, ko bi bil kletar!« je bila v trenutku njegove .mladostne* opojnosti vedno največja njegova želja. In je vedel povedati za kraj na Dolenjskem, kjer bo kmalu pobralo* kletarja, in da bo tako priložnost izkoristil, če mu bo spodletelo pri študiju. Seveda se je dogajalo, da sva bila kdaj pa kdaj na isti ,valovni dolžini*, in tako mi je .vsilil* predstavo kletarja kot sključenega moža z rdečevi-joličastim nosom in kalnim očmi, ki je na delovnem mestu med številnimi sodi vselej pripravljen zapeti kakšno .plemenito* o zla-torumeni kapljici... Danes... Alojz Kavčič, strokovni vodja kleti v mariborskem Vinagu, je tako predstavo postavil na glavo. Ko nam je natakal eno izmed vin pozne trgatve, je že na prvi pogled pokazal, da je resen možak z mirno roko in avtoritativnim pristopom. »Vino je treba najprej poskusiti z očmi, nato z nosom in šele nazadnje z okusom. In če nam je všeč, ga je seveda treba popiti,« je povedal, ko smo ga začudeno gledali, zakaj nam, v kupico toči le tisti »0,3«. »Z očmi ugotavljamo čistost, barvo, z duhanjem cvetico ali sortno značilnost, aromatičnost, zadnji pa je okus. Vendar, okušati moramo dobrine posamezne vinske kvalitete in njih harmonijo v zvezi z vsebnostmi alkohola. Vedite, da je med poskušanjem in pitjem velika razlika. Pri poskušanju ugotavljamo vrline posamezne sorte, pri pitju ali popivanju pa le-te bolj ali manj spregledamo in skrbimo le za ko- ličino. V takih trenutkih ali ul» ~.,0K N* p« .»J' tudi zdravilo. Tedaj je škodljiv posledice pa se kažejo v bolu in podobnem.« Vino še vedno krepi duha in telo »Prav bi bilo, ko bi lju^ upoštevali vino ne le kot op0)" Pijačo, pač pa kot živilo in g" določeni meri uživali vsak oal!j Tako kot na primer Francozi3 Italijani. Imeniten je rek, da vi" krepi duha in telo. To nam, nimo, dokazuje tudi Prešet^ (1^.' ivupic pu sme '1ni dosedanjim pogovo hof’ Pa nam je že bilo krepke stik • Morda so rahli omotično lili n°trovali tudi hlapi, ki smo si l|e,j dihali med sprehodom p< Sitipi! Alojz pa se je samo na Pa >n dejal: »Kaj boste reki Hi’ niene? Že narava mojeg, Hja *Fa zahteva mnogo pokuša Sa,n neredko se zgodi, d; P°icusiti tudi po sto ra 5;e" vzorcev vina na dan!« pa .Veda nam je vzelo sapo, oi Je samo nadaljeval: »Vi —-.—.-j,. im-t; v Vu1 amno naoaiievai: »v On je ustvarjal ob vinu! No, Jej, | je 8® Pa so v taki vinski kleti, k res da je večkrat preg^bokoP , „ H«, glede na relativno vla gledal v kozarec, toda ?<'.)% j svetlobo in toploto tudi d obupa in tudi n, imel denarja," s, a'pogojj i2redno težki. Tu j b. si lahko privoščil ,ta bolj* fig.Prisotnost raznih plinov ®a4<<. . . ..J Sq 1 napor. Tako ni čudno, i Tako je pogovor nanesel te ®vmatizem in poškodbe hr na kulturo našega pitja. ... , ji. ^ Pogoste med našimi klett »Svoje znanje o vinograd"' t^b vsem tem pa mora biti ki tvu in vinarstvu sem izpopolni s, Pn svojem delu zdrav in d val v Avstriji. Verjemite, ko "J , 1^, kajti svoje delo mora tu se nekajkrat vračal domov,« ! vnetno oceniti. To še zla aj pravite, po kom spoz sedaj ob pretakanju. S da sem prestopil mejo!« se J g tudi sadjar mora loč m.nja Alojz Kavčič. »In ŠtajJ Jabolko od zdravega... smo se danes po vesoljni M . : je nam je Alojz Kavčič, slaviji razvpiti kot ljudje, ^ , ^.člari slovenske enološ , ajo preveč na zob*. Toda z ^ $5^ 'Je, strokovno razložil p m vec tako. Seveda so izjen^-J, j t^ne kvalitete vin. »Pc pa potrjujejo pravilo. A ob' ^ o tri Vrste vjn; vrhunsk0; k moram povedati zgodovinskor sef>a stno in namizno. Prvo ’ smep o tem pojavu: vzrok k. i »•. . nizko kulturo pivskih navad ) pogojen z še nedavno preI klostjo slovenskega naroda v* devah lastniško-posestniš*" odnosov. Nekatere naše pok/., jine so bile bogate z viničar]'.1 ^rj Vr'1Unsko kvaliteto, k: 'odnjif0 dogovorjenih mec t/lerilih, običajno je v /Udj, 'n ima zaščitno zna< 'kria akoyostna vina so opr ^dnk-Za^'tno značko. La j..ic so one oogate z vin.cau* . M^.mpv buteljkah ali litr koloni, tedaj brezpravno ,ra§j V niCah P°d oznako ,kž In ko so U nekajkrat na leto p ^ni 0 v'no‘. Vidite, laški rizl ,0 PIJace seveda ne . '(lei);’lahko dobite v obeh b° JSe V n iskali uteh ^ v li'rski pa je tisti, k svoje bedno življenje...« ^ jka ie nekaj ,0ČJk do vr] Poklic vinarja zahteva trdo in trezno delo Alojz Kavčič je del tega, ,• nam je orisal, čutil na lastni k '®hko^a'bete. Namizna vim Hran-0ntroliranim ali nek VJ* poreklom, so la °rte ali tipi. Zanje je j čilna,nižja', torej namizna kvaliteta. Poleg ostalih opisov lahko na etiketi odčitamo tudi označbe suho vino, polsuho, sladko in polsladko. Pri sladkih — taka so pri nas bolj redka — je nad 15 gramov sladkorja na liter, pri drugih pa od 15 navzdol. Tak sladkor je v obliki naravnega sladkorja kot neprevret ali izboljšan s pomočjo koncetrira-nega grozdnega soka.« Alojz je še poveda^ da je kvaliteta vina pogojena tudi s klimatskimi razmerami in pravilno nego. »Vino je organska, živa snov, ki je sestavljena iz vrste sestavin in v njih prisotnih mikroorganizmov. Prav slednji imajo velik vpliv na zdravstveno stanje vin. Če jih bomo vestno negovali, bo vino dobro, sicer pa bolno...« Za Silvestrovo priporoča vino po okusu vsakega posameznika Alojz Kavčič pravi, da bo kljub ne najboljšim naravnim razmeram letošnji letnik vina dokaj dober. Vino bo zdravo in prijetno, le nekoliko več kisline kot navadno bo vsebovalo. On že ve, lahko rečemo, kajti s sodelavci — 15 kletarji — mora dnevno pripraviti od 40.000 do 80.000 litrov za stekleničenje. »Za najdaljšo noč priporočam vsako vino, ki je zdravo in primerno okusu posameznega pivca,« nam je svetoval. »Izbira je velika. Jaz bom pil laški rizling, kakovostno vino, z zaščitno znamko mariborskega vinorodnega okoliša. Takim, ki bi pa radi poskusili še kaj iz naše arhive, pa priporočam laški rizling, letnik 1958....« Štajerska vina že dolgo sodijo v sam vrh najboljših jugoslovanskih in svetovnih vin. To, ne nazadnje, dokazujejo tudi medalje, ki so jih prejela za svojo kvaliteto na številnih domačih in mednarodnih sejmih. Poleg naravnih kvalitet trt pa ima prav gotovo veliko zaslug za tolikšen uspeh prav enološki strokovnjak Alojz Kavčič. Tine Hawlina je že pet let v ljubljanskih javnih skladiščih poklicni organizator rekreacije Spodbuja me kolektiv, pa tudi misel, da sem na pravi poti Andrej Vlaga Leta tečejo z bliskovito naglico. Veliko hitreje, kot si mislimo. In mi? Živimo, delamo, ustvarjamo, kujemo načrte, se veselimo. Živimo počasi, lagodno, brez posebne naglice. Tako, kot da bi se za nas čas ustavil, kot da se da prav vse preložiti od danes na jutri. In tega se dodobra zavemo šele takrat, ko ob koncu leta znova premišljujemo o svojih prihodnjih obveznostih, ko znova ugotavljamo, da so pred nami še vedno lanske naloge, pa predlanske in morda še starejše. Tako, denimo, že leta ugotavljamo, da bi vsaj večji delovni kolektivi potrebovali poklicnega organizatorja aktivnega oddiha. Ugotavljamo, pišemo sklepe, priporočila, resolucije in se s tem v glavnem — zadovoljimo. To potrjuje tudi dejstvo, da imamo ob koncu leta 1978 komaj nekaj deset poklicnih organizatorjev rekreacije. Pred časom, tega bo že približno pet let, se je odločil za to pionirsko delo tudi Martin Haw-lina. Diplomiral je na ljubljanski visoki šoli za telesno kulturo, kjer se je tudi specializiral za rekreacijo zaposlenih. »Kot večina mojih kolegov sem seveda pričel najprej z delom na šoli...« pripoveduje Martin Hawlina. »Pa ni šlo. Trudil sem se, da bi pri svojem delu res vzgajal, da bi bila telesna vzgoja zares prava vzgoja. Zato sem se boril tudi za boljše delovne razmere. To pa mnogim mojim kolegom ni bilo najbolj všeč, zato sem se po štirih letih poslovil. Zaposlil sem se v ljubljanskih javnih skladiščih, kjer so iskali poklicnega organizatorja aktivnega oddiha. S pomočjo velikega dela kolektiva sem se tudi ujel, kot pravimo...« »Začetek je najtežji. Je res?« »Priznam, ko sem prišel v Javna skladišča in še tuhtal, kje in kako bi zagrabil, sem se bal kolektiva. Kot začetnik na tem področju sem imel slab občutek, pogosto sem bil v dvomih. Tako se spominjam številnih polemik, mnogih dolgih razprav, včasih tudi prepričevanj. Včasih je šlo celo za to,- kdo bo koga, toda vedno je na koncu zmagala pamet. Ljudje so me sprejeli, mi verjeli in zaupali. Razumljivo, težav ni bilo kar naenkrat konec. Nejevernežev je bilo vedno manj, na drugi strani pa vse več tistih, ki so me vzeli resno in mi na vsakem koraku pomagali....« »Vsaka družina, vsak delovni kolektiv ima svoje značilnosti. In prav tem je potrebno prilagoditi delovni program dela_____« »Ko sem prišel v Javna skladišča, je bila moja prva naloga, da spoznam ljudi in njihovo delo. Seznaniti sem se moral s tem, kaj kdo dela, kaj ljudi telesno in duševno utruja, kje so vzroki za poškodbe na delovnem mestu, kaj bo potrebno storiti za sprostitev in učinkovit aktiven počitek posameznih delavcev. Potem sem si začrtal svoj delovni program, svoj model in ga s pomočjo drugih članov kolektiva pričel uresničevati. Samoupravni organi so kajpak moj plan malce prikrojili po svoje, vendar ne bistveno. To je zame pomenilo zeleno luč in še z večjim veseljem sem se lotil dela____« Med športniki in tudi drugimi so Javna skladišča znana ne le po organizirani skrbi za prosti čas delavcev, temveč tudi po rekreativnem odmoru. Gre za posnemanja vredno zanisel, saj za njeno uresničitev niso potrebne dodatne investicije ne novi prostori. Dovolj je malo spodbude, malo dobre volje. »Res, z rekreativnim odmorom imamo v kolektivu že nekaj izkušenj. Vem pa tudi, da na tem področju še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti...,« razlaga Martin Hawlina. »Pri nas je več kot polovica ljudi iz drugih republik, ki izkoristijo vsak prosti čas za to, da sedejo na vlak in se odpeljejo domov. To pomeni, da je potrebno za vse te delavce storiti čimveč že med samim delovnim časom. Prav tu se trudimo in iščemo čim boljše rešitve. Seveda gre šele za skromne začetke, ki pa me hrabrijo in vlivajo prepričanje, da smo na pravi poti. Žal so odmori med delom za rekreacijo precej kratki, ljudje morajo v tem času tudi nekaj pojesti. Mislim pa, da bo sčasoma več priložnosti za aktiven oddih med delovnim časom. Kmalu bo delovni dan krajši, kmalu bo potrebno posvetiti izkoriščanju prostega časa še več pozornosti....« »Kaj vas žene pri tem, ko iščete nove poti na področju rekreacije med delom? Zdravje, razpoloženje, delovna storilnost, boj proti poškodbam in izostankom od dela...?« »Morda nimam najbolj prav, ko pravim, da pri svojih prizadevanjih ne mislim na večjo delovno storilnost in podobne stvari. To naj skrbi predvsem ekonomiste, sam imam pred očmi predvsem dobro razpoloženje človeka, za kar pa je seveda še kako pomembno zdravo življenje. Zdravje ni nekaj, kar bi bilo dano človeku samo po sebi, nekaj, za kar se ni potrebno ne-nehjno boriti. Zato je telovadba med delovnim časom več kot dobrodošla vsem tistim, ki opravljajo kakršnokoli monotono delo, za pisalno mizo, za strojem, v skladišču ali kjerkoli drugje. Deset minut razgibalnih vaj, kakršne poznamo pri nas, je že nekaj. Toda mislim, da to še ni tisto pravo. Sodim namreč, da bi moral človek po nekaj urah intenzivnega dela spremeniti svoje okolje, se globoko nadihati svežega zraka in se seveda pošteno razgibati. Zakaj ne bi šli na spre- hod, zakaj ne bi, denimo, pol ure plavali ali šli za dvanajst minut na športno igfrišče, se pošteno oznojili in si potlej privoščili še nekaj minut osvežujoče prhe? Vem, razmišljam o prihodnosti. Globoko v sebi pa čutim, da sem zelo blizu tega, kar bi potrebovali med delom prav vsi, ki opravljajo svoje dolžnosti z visoko zavihanimi rokavi...« Delo poklicnega organizatorja rekreacije je mikavno, pestro, na drugi strani pa precej naporno. Delovni dan je dolg. Začne se zgodaj, le redkokdaj ali skoraj nikoli pa se ne konča ob dveh popoldan. »Res, kdor je s srcem zraven, nima veliko prostega časa. Tudi reda ni pravega. Včasih je več dela dopoldan, drugič proti večeru, kot pač nanese. Ce trpijo družina in otroci? Seveda, saj je za človeka precej bolje, če natančno ve, od kdaj do kdaj ima delo in kdaj se lahko posveti svojim najbližjim. Pa še za eno značilnost gre: da se večina dela odvija v intervalih. Včasih je hkrati veliko dela na najrazličnejših področjih, včasih pa pride do pravega zatišja, zlasti poleti, v času dopustov, ko se ljudje razbežijo in jih po več tednov ni v podjetju. Žato se v teh mesecih ponavadi lotimo organizacije izletov, pohodov v planine...« »Pa najrazličnejša sindikalna športna srečanja? Verjetno vam tudi ta vzamejo precej prostega časa?« »Precej, vendar verjetno manj kot nekaterim mojim kolegom. Udeležujemo se le tekmovanj v občini pa tudi kakemu povabilu se odzovemo. Res, ne pretiravamo s potovanji, z reprezentanco in s podobnimi dragimi stvarmi, ki so danes tako v modi. Seveda, radi merimo svoje moči med znanimi obrazi, med prijatelji, nimamo pa pretiranih tekmovalnih ambicij. Tako je tudi glede opreme. Kupimo si le tisto, kar najbolj potrebujemo. Vsekakor je bolje naložen denar v športno opremo svojih delavcev, kot v reklamno tablo na nogometnem stadionu. Imam prav?« - Tine je eden tistih organizatorjev rekreacije v Sloveniji, ki ga imajo sodelavci radi. Cenijo rezultat njegovega dela. Vedno in povsod rad poprime za delo, vedno je pripravljen iskati najboljše rešitve. Vedno je ,pri stvari*, svoje delo ima rad. »Če ne bi bilo tako,bi verjetno že zdavnaj vrgel puško v koruzo, tako kot že več mojih kolegov in prijateljev. Pa bom vztrajal. Tako sem se odločil. Pravzaprav je bistveno to, da živim v kolektivu, ki me potrebuje, ceni, mi pomaga, nemalokrat koristno svetuje. To mi pomaga, to mi vliva veselje do dela. Pa tudi misel, da sem verjetno na pravi poti...« je sklenil pripoved Tine Havvlina. TIK PRED IZIDOM: Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA Cena za izvod 190 dinarjev. Knjigi lahko naročite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali ju kupite v knjigarni Delavske enotnosti v Ljubljani, Tavčarjeva 5. Avtobus izpolnjenih želja in skritih pričakovanj Janez Sever »Dobro jutro, Ernest.« »Dobro jutro, fantje. Ha, kakšno dobro jutro! Lepo ga je nametlo.« Gorica pri Slivnici na Kozjanskem. Možje se z zavihanimi ovratniki poskušajo zavarovati pred britjem vetra, ki nosi s seboj sneg. Vsepovsod ga je čutiti, kot igle zbadajo kristali. Nekaj čez peto zjutraj je. V snežnem me-težu ne vidiš prst predse. Ernest je predtem ogrel stroj, nekoliko tudi avtobus. Vse do Crnolice bo pobiral delavce za Šentjur, Štore in Celje. Pozno sinoči je njegov tovariš pripeljal avtobus z delavci v Gorico. Na sedežu mu je pustil listek: VSE V REDU, SREČNO. Tako je že leta in leta . Ernest odpelje zjutraj, potem pa tovariš pripelje nazaj zvečer. Naj bo petek ali Svetek. Ernest Zidanški se je pred 42 leti rodil kot edini sin rudarju v Loki pri Žusmu. Oče je ril pod zemljo v tujini, mati je delala pri bogatašu. Vse do 1942. leta, ko je oče namesto v nemško vojsko zavil k partizanom'. Ko je bil Ernest star dobrih sedem let, je nekega dne z lesenega napušča domače koče gledal na cesto, kjer je bilo vse črno Nemcev. Že drugi dan je trajala hajka po Rudnici, najvišjem hribu med Bohorjem in Bočem. Nemci so stisnili tesen obroč okrog partizanske Rudnice, ker so zaradi izdaje vedeli, da se tu zadržuje večja skupina partizanov. »Stal sem na napušču in gledal Nemce, ko sem nenadoma zagledal, da nekoga nosijo. Zavili so k sosedu, kjer so bile sani, in ranjenca položili nanje. Potem sem videl, da Nemci vodijo zvezane ljudi. Ko so prišli bliže^sem onemel. Med njimi je bil tudi moj oče. Vodili so ga skupaj s Kosom, Agrežem in drugimi. Oče me je brezbesed pogledal in vzravnano odkorakal. Se ie danes ga vidim! Bilo je zadnjič. Tik pred osvoboditvijo so ga na Frankolovem obesili____« Štiri leta po končani vojni se je Ernest kot nekvalificiran delavec zaposlil v štorski železarni. Bilo je treba zaslužiti kakšen dinar, kajti mati sama v tistih časih ni mogla zaslužiti dovolj. Zato ji je Ernest dejal: »Poglejte^ mati: velik sem in močan, bom že nekako. Obema bo laže.« Šel je, Meter osemdeset visok in 60 težak. Visoka prekla. Od delavca do poslanca »V Železarni so že takrat mladim ljudem ponujali uk. Odločil sem se za šoferja. Najprej sem končal poklicno šofersko, potem še šolo za visoko kvalifikacijo in poklicno šolo za avtomehanika v Celju. Bilo je hudo. Stanovali smo v barakah, ki so jih izpraznili zaporniki. Barakam smo zato rekli Dachau. Vsak je dobil po dve odeji, barake pa majave, da si lahko pest porinil skozi špranjo v steni. Zato smo spali po trije skupaj. Da smo se prekrili s šestimi odejami. Po pouku smo delali udarniško do večera__« Iz železarne je odšel v šentjursko kmetijsko zadrugo, kjer je vozil hladilnik z mesom. Nato so pri celjskem Avtobusnem prometu iskali šoferje za avtobuse. To je bilo pred petnajstimi leti. Zdaj že trinajst let vozi isto progo: Gorica—Celje, Celje—Maribor, v Mariboru obrne, pelje do Ljubljane, kjer spet obrne in pripelje nekaj po 13. uri v Celje. Do sprejetja zakona o varnosti prometa je vozil skozi Maribor še v Mursko Soboto, tam obrnil in se na večer vrnil Ernest Zidanški v pogovoru s tovarišem. Na avtobusni postaji mu predaja avtobus Ernest Zidanški z ženo Vido in otrokoma v Celje, kjer je po deseti uri pobiral delavce do doma v Gorici pri Slivnici. Tako vsak drugi dan. Zdaj preda avtobus s potniki v Celju in se vrača kot potnik. Domov pride okrog treh popoldne. Kot dobrega in vestnega delavca so ga že pred mnogimi leti izvolili v sindikalni odbor. Več let je bil predsednik sindikata, član delavskega sveta, odbornik celjske občinske skupščine, zdaj ga je kolektiv izvolil za delegata v zboru združenega dela republiške skupščine. »K Avtobusnemu prometu v Celju, ki se je pozneje preimenoval v Izletnik, sem prišel še v času, ko smo bili šoferji, srečni, če smo s proge pripeljali avtobus do garaž. Vozila so bila dotrajana, ceste slabe. Toda vozili smo. K sreči sem tudi avtomehanik in sem okvare pogosto sam odstranjeval. Ko sem zvečer pripeljal do doma, sem se usedel v svoj avto in hajd nazaj v Celje ali v Štore, kjer sem dobil ali popravil del, ga pripeljal nazaj domov in dolgo v noč štraufal, kot pravimo. Redkokdaj se je zgodilo, da sem obtičal in je moral priti na pomoč drug avtobus. Zdi se mi, da smo bili takrat drugačni. Bolj ogreti smo bili in imeli več skrbi za družbeno premoženje. Zavedali smo se, koliko stane drugi avtobus, ki je moral na pomoč. Po drugi strani pa tudi ni bilo av- tobusov, ki bi jih lahko takoj poslali iz garaže. Danes je to drugače. Od Celja do Žalca je ravno polje Zdaj vozi mercedes. Pravzaprav že četrtega. Pazi nanj kot na punčico svojega očesa. Bog ne daj, da bi ga moral dati iž rok. Leta in leta je iskal sotovariša za svoje vozilo. Zdaj ima sovaščana. Zadovoljen je. Zaupata si. To je tudi razumljivo, vsaka zamolčana napaka bi se lahko maščevala. »Poznaš tisti pregovor, da žene, ure in avtomobila ne kaže posojati. To načelo je zame sveto. Avtobusi, ki sem jih vozil s svojimi tovariši, so vsi dobili priznanje proizvajalcev. Na stotine tisočev kilometrov so prevozili, ne da bi morali mehaniki razdirati motor. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi kakšna kontrola ugotovila, da avtobus ni usposobljen za javni promet. Pri nas, šoferjih avtobusov, lahko narediš samo eno napako in nobene več.« Sneg še vedno naletava. Cesta proti Mariboru je nekoliko bolje splužena, vendar še spolzka. Potniki dremajo v toplem avtobusu, Ernest pa molče krmari in vijuga, zavira in poganja v frankolovske hribe. V zadnjih desetih letih sem se pogosto vozil z njim. Lahko bi celo rekel, da poznam večino voznikov avtobusov na progah iz Ljubljane proti Mariboru. Dejal bi, da mi je že skoraj v kri ponikla enakomerna pesem motorja, škrtanje prestav in zibanje avtobusa. V letih, ko sem se še pogosteje vozil z avtobusi, sem se tako prevzgojil, da sem lahko ob kateremkoli času po desetih kilometrih vožnje — zaspal. »Vidiš, kako ta socalizem nekaterim gode,« slišim Ernesta. »Ko drugi garajo, ti med delovnim časom spiš.« Potniki na prvih sedežih se glasno sme jijo. »In zakaj ne bi smel potnik spati?« slišim osorni glas za sabo. Neki možakar sc je postavil v bran. »Ne sme spati, ker mene kontrolira, kako vozim.« Razvila se je splošna razprava o tem. kdo vse že in kdo lahko koga kontrolira. V Mariboru je Ernest komajda ustavil, ko znenada tresk... Avtobus se je kar zagu-gal. Ernest plane izza sedeža. Voznik mariborskega avtobusa je precenil razdaljo med svojim in Ernestovim avtobusom in zadel v odbijač. Ernest je kar medlel. Strokovno ocenjujemo škodo. Pravzaprav je skorajda ni. Dve majhni vdrtini na odbijaču. Ernest se ne more pomiriti. Nazaj grede, na vrholskem hribu, Ernest ne čuti več zavor. Slabo posuta cesta. Hitro prestavi in požene. Nihče od potnikov ni ničesar opazil »Včasih je dovolj že samo za meter ledu, da zletiš s ceste,« pravi, ko se že vozimo po ravnici proti Tepanju. Z levo roko v desni žep V Celje pripelje z nekaj mini-tami zamude, vendar jih bo dohitel, ker ima daljši postanek. Odpelje točno. Pridruži se mu voznik Viatorjevega avtobusa, ki je iz Ormoža pripotoval do Celja, tu prestopil, da bi v Ljubljani prevzel svoj avtobus. Tako je to! »Trdim«, pravi Ernest, »da bi to lahko že zdavnaj uredili. Poglej, koliko škode povzročamo s tem. Koliko časa gre v nič. Ljubljančan pelje v Lendavo in tam prespi, Lendavčan pa pelje v Ljubljano in tam prespi. Ta gre v Ljubljano, da tam prevzame avtobus in ga pelje v Ormož. Mar je to gospodarno?! Je to kakšna konkurenca? Izguba denarja, časa in po nepotrebnem mučenje ljudi! Trpijo ljudje, trpijo njihove družine. Govorili smo o poslovni skupnosti. Da bi vsi slovenski prevozniki skupno nastopali pri nabavi avtobusov, rezervnih delov in gum. To je nekaj povsem drugega, če kupiš 20, 50 ali več avtobusov. Premije so velike pa popusti in krediti. Iz vsega ni bilo nič! Skupna je ostala samo kontrola voznikov in sprevodnikov. Niti ene proge niso uspeli uskladiti, da bi se tako izognili tudi po več ur dolgim postankom na končnih postajah. Na drugi strani pa so proge, kjer voznik sam pobira denar in ne more iz avtobusa niti na potrebo.« Radijski program prekinja napovedovalec s poročili o stanju cest. Proti Ljubljani bo hudo. Trojanski klanec. Z ljubljanske strani imajo avtobusi velike zamude. Ernest enakomerno vozi proti Vranskemu. Z obraza mu ni razbrati, o čem premišljuje. Kje je z mislimi? Na cesti, doma? Pred dvema dnevoma, ko se je pozno ponoči vračal z delavci proti Slivnici, je tik pred zaselkom na cesti zagledal sneženo izboklino. Začel je zavirati in pred nenavadnim kupom snega ustavil. Ko je izstopil, je imel kaj videti. Sovaščan je pod težo alkohola omagal na cesti. Sneg ga je prekril. »Dvesto metrov pred domom bi skoraj povozil človeka. Povem ti, da sem bil čisto trd! Lani je prvič v življenju poškodoval avtobus. Celo zavestno. Pod Trojanami je namenoma zapeljal s ceste. Ker mu desna kolesa več niso »prijemala«, se je njegov mercedes naslonil na drevo. »To je bilo še vedno bolje, kot da bi ubil vso družino. Iz nasproti vozeče kolone je nenadoma planil predme avtomo-. bil. Neki inženir iz Kranja. V avtomobilu je imel vso družino. Če ne bi zavil s ceste, bi ga zmlel. Ko je možakar izstopil, se je tresel kot trepetlika. Hvala, je rekel. Hvala, nikoli več ne bo skakal iz kolone.« Iz dneva v dan sam strah Ura je le nekaj minut čez trinajsto. V Celje prihajamo z zamudo. Majhno, vendar z zamudo. V Celju bo predal avtobus. Za danes je zanj končano. Popisal bo tiste listine, sovozniku povedal za dogodek v Mariboru in se presedel v drug avtobus, da naju spravi do Gorice. Tjakaj sva prispela malo pred petnajsto. Z okna nove hiše ga je pozdravil sin. Štiriinpolleten Blaž. Še ne poldrugo leto stara hči Lucija je prehlajena. Čaka ga za vrati. »Kaj bi pisali o tem,« pravi njegova žena Vida, učiteljica. »Ne vem, kaj bi dala, da bi opustil ta poklic. On pa ne in ne. Sama sem že na robu z živci. Ta večen strah. Saj vem, previden je, toda kaj potem, vsak dan je na cesti. Kako je bilo šele takrat, ko ga ves dan ni bilo domov.« Hišo sta v Gorici pri Slivnici zgradila šele pred leti. Prej sta stanovala v osem kilometrov oddaljeni Loki pri Žusmu. Vida je bila tam ravnateljica šole. Ravnateljica stare, hudo stare šole. Ker se je leta in leta borila za ureditev šole, si je na občini nabrala prenekatero črno piko. Vida je bila rojena v bajti majhnega kmeta z mnogo otrok v Dobju pri Planini. Še ni bila stara osemnajst, ko se je že zaposlila kot učiteljica. Ker je bila premlada, je morala imeti za opravljanje poklica ppsebno dovoljenje. Potem sva si v Loki po- vila gnezdo. On je vozil aVt0jJt^Ii ona učila. Na večer sta se jala amaterskemu gjedali5*1 jktd ali pevskemu odru. Čez p1^ losel sta načrtovala napredi jpil) končno uspela z občani “Mit, vodovod. Potem se je Vida„ pga sala na pedagoški akadertU)1'«^ »Ko bi bil človek vedež,« P J bil Vida. »Leta in leta smo se ^ |a]s za šolo, potem za vodov 0<)'j ceste. Se kregali in orga^J^di veselice, da bi spravili kakšen dinar. Potem je pr'šCAo tres in zadevo rešil. Celotno J>eje jansko skupaj z Loko je P® #avj naprej vsaj za petdesej p g; Danes je tudi Loka nekajjjjj-loi sem drugega kot takrat. T0. jpr: stih let ne bom nikoli pozab*1' »j tistih noči, ko sem do svitaca J ®dt) nanj, ki ga ni bilo od n^^po Potem je prišel ves moker, i 0| avtobusom ni mogel čez p® Jr ta nele Volčje jame. Drugi0 spet prosila soseda, da me) J Ni Ijal naproti. Moža sem n.asl‘'Li ^ avtobusom. Pokvaril se je,0 J^js pod njega, da ] ga je do jutr ijj ^ pravil. Da je lahko delavce0J: a Ijal na delo. Ni ga denarja- . ot mu lahko povrnil vse tiste JV noči. Ves strah, ki ga še preživim, ko je zdoma.« Drugače pa živimo, kot živimo Vi »I Vida vstaja pred možen*; t t; njega odpravi, mora pripraV!, ^ otroka. Potem zbudi nečak1.;] Pi ki stanuje pri njiju in obisH-Celju učiteljišče. Malo po JjdJ6 pograbi Blaža in ga pelje v ^ Ko se vrača iz šole, snaffl01 Jd sina. Potem kuha, brt- Hči je bolehna. Vida se n0; di mni noči, ko ji ni bilo treba ‘1 Najpogosteje sta jo ure prenosila na rokah. »Zdi se Ves dan samo letam. Pr* tudi njegova mama. sedeminsedemdesetern, “I potrebna pomoči. Šele naVJL^ ko otroci zaspijo, se najd° šen trenutek za naju. Poten*L|' o še moje delo, ki ga moram viti doma. Priprave, P nalog. Ernest ima nešteto ^ ^ cij. Jaz sem tokrat, na srečo- 4 ( niiti Kilo \t ronTO0 , *** njih, ker sem bila v P°r^|iilki ko so bile zadnje volitve. ^ deljo mi uide na lov. Enk* ;r teden ima pevske vaje. Jv • dober in skrben, toda otfO trebujejo oba starša.« Že nekaj let nisooiii skup .J j. dopustu. To Vido boli- ZaaL!|j. 5;! bo tudi hči večja, bodo močič.* šli na morje. Saj ne da bi n°1 Jflj denarja, ne, hči je še prenJUi^* Ernest pa kar naprej v s* »Če bi takrat, ko sem kuPjjrji| v i« Ji t stega opla, kupil tovornE VU njim toliko garal, kot gf / službi, bi bil danes mili]0;, njim toliko garal, kot g"y. ^ pravi Ernest. »Tako pa 'Uf- 'Ai kot živimo. Kar gre, žena - . r ni zadovoljna. Katera ženj^^' s svojim možem povsem * »Iž voljna,« se nasmehne Err*el:|1HL; tem Vido spodbudi, da mu ^ ^ nekaj našteje. Pipa spušča^«-ien_ ni odmetan, v hiši ni čutiti f roke. tfAlo Jutri bo Ernest doma-Vida prišla domov,, jo bo c,£ kosilo. Vsak drugi dati- t j ‘ treba, kuha Ernest. Če s v nima seje. Pov Pta- » {>1 H 11 S S 'lo x.sk 25. decembra 1978 stran 7 središču pozornosti '^/O Lajtinger zna delati! Kar je res, je res, ejga!« Štajerec, ki je pognal korenine pod Košuto | V°jko Černelč to^l;at|Pisal0 se je leto 1959. Ko je ^'ki Singer v modri uniformi ;'si' ’ j , na Ljubelj, so mu domačini tf#Cavljali 'n odkimavali, toda :|( se ni nihče menil zanj. V Casih so ljudje hodili bolj |a»m6t 0 mejo, tovariši z mej-iiji. L6a Prehoda so se držali bolj (pf;,jtbij^0rna^'ni pa tudi... Menda 11°%| ° t?*co Prav 'n vsa'c ie °prav- 1^W'"an^an' (včasih se je reklo jkAJi^elju Sv. Ana; danes vsi idrjju „ da so doma v Podljube-3^*'ev Lnterloiblu na oni strani otA,'.’. redki pa so tisti, ki zase ■t 1 'Ada so »Podljubeljčani«) i P^eln Pravzaprav opazili šele v kiab'-11' °Lleki, podobni tistim, >’pne.so nosili sami. ča^ itd!1’ ei§a> kdo pa je tisti fant, ki IcoCJ, nekaj dela in skače ie v gostilni »Ankele« se S?0- Nel.7’ .ejsa> pa res!« »N/r-? ve<^e^ povedati: !ročnik na meji je... Sicer raf ^^ajerec!« .u aJ 0ifi(le|g 1 Pa dela potem tukaj? Naj i, ^ ''o^i3 mei' • • • Mnogi so že prišli j«! S[)0(j 11 • • • Ampak, kaj dela tukaj ja! j.31 z lopato in sekiro?« KlCrne Zakaj ne bi«, se je oglasil G^nčič, po domače Smolejev PtjL, ’ ki je malo prej za vedno jj, z Dolenjskega. 1£ zakaj ne bi,« je rekel iviDeJ, 1 m še danes zelo redko-lki(i: Pqj Naca. kiij( »ej , e,h je omizje molčalo. Pre-^r° se poznajo med seboj vA,Khi,r g, [t1 V “l Je novega. Potem v glav-ra* NaK0lčii0- c #vS(|jj- a,*a Lajtingerja so se na-vsf1 )\|': Kot na mnoge druge. j, , #Hčj^Kega dne pa je nekdo prišel, »p° Vznemirjen, povedat: Lottij *°slyšajte... tisti miličnik... H3‘ W^erec Je začel zidati hišo! inaTi«t ■ rai’ nad Ankeletom, tam, ■itn k>le Lil včasih kamnolom!« A1' ie nor? °n’ Pa bo , P,nišo? No, to pa si velja njHVti! Miličnik bo sam gradil of\ ^ VLr°'g0 se n's0 tako gromko kot so se smejali tisti j[ii!k so hodili gledat. Tako cč ^ sp ®rede, se razume. In zvečer ra* »^^Sovorili. 5aj !,ia! ^rie res, je res! Zna delati, cif llfedobi si mislil?« . \ je ,Ca je počasi rasla, večkrat p#^nj Scl kdo pomagat in Šentan-3j.ij6rec° Počasi pozabili, da je Šta-,r^i ’ za sv°jega so ga jema-jijirtljj niarajo čvekačev, zanje jjlifi. ]n epaj le tisti, ki nekaj nare-u^ Vdjf0*6111, ko so videli, da je ,pJ -u*v?^1o lepo in pravo gorenj-k TiHo SlC°’ ta miličnik-Štajerec, {jst faSo ngotovili, da je sploh ,11 a1! li, >,nL so ga vzeli za svojega. v\arl° je ostal, pognal kore-olini, kjer pozimi niti pol ,()*f5j, k nf.sije sonce. Hribi spre-za^etljiribi levo in hribi desno. !S,i je in ima dva otroka, 0 Komico ter 5-letnega 5f;.V*Ne f 'i I*aM-Vern, Knj bi rekla moja ^Hasem sepogovarjal tudi z hrnovf Lrlahom, po domače s N, k , ? Zano’ a*’ mi lahko Ptav ta k!5^611 človek je pravza-»v arlo Lajtinger? PrnL.ko pr°b]err|J Vam bom P°vedal! Ni °ln je a’ da ga ne bi razrešil. " 1 ' ' prL izredno %inJC optimizma, (j^salfg er' Nikoli ni slabe volje ,0-., ®ar najde prijazno bese-ar je treba kaj narediti ^V unifo 0bro> j£ vedno zraven. 0rmi, ampak s sekiro ali Na delovnem mestu: »Rad imam to delo in rad imam tovariše, s katerimi delam. Med nami so zelo dobri od- Karlo Lajtinger: »To je lesorez, ki ga je naredil brat Ivan, po poklicu nosi.« profesor biologije. Zgoraj podoba najinega očeta in spodaj delovne roke.« Družinska hiša v Podljubelju. Od temeljev do strehe jo je v glavnem naredil s svojimi rokami in po svoji zamisli -— sam! lopato v roki. Nikoli si ne da miru in ko končuje neko deleže razmišlja o drugem! Le kje jemlje toliko energije?« »Vsak večer, preden zaspim, razmišljam, kgj sem naredil tistega dne. Več ali manj, kot sem planiral. Če manj, zakaj manj? Drugi dan ne ponavljam istih napak«, pripoveduje Karlo Lajtinger. »Rekel sem, da sem zelo srečen! Tisti, ki išče srečo v delu, ne bo nikoli razočaran, zlasti še, če živi v takšnem okolju, kot živim jaz! Kaj mi manjka, saj živim kot mali bog!« Malo Šentančanov ve, kako je Karlo Lajtinger živel prej, preden je prišel k njim, v. Podljubelj. »Kako? Tako kot mnogo drugih, revno.«- Misli se povrnejo nazaj, v čas od leta 1936, ko se je rodil, do osvoboditve. Štirinajst otrok je rodila njegova mati v Radljah ob Dravi. Ko je bila prvič noseča, so ženske govorile: »Le kaj se bo rodilo? Zlodej in če ne zlodej, sam bog ve kakšna prikazen!« »Oče je bil že pred vojno komunist. Mnogi v naši soseski, ki so imeli kaj4>od palcem in s tem tudi vpliv, so se kar prekrižali, ko so slišali to besedo. Razumljivo, da oče nikjer ni mogel dobiti dela, mati-perica pa je morala naravnost moledovati, da so ji dali 'boljši ljudje' kaj oprati jn potem nekaj piškavih dinarjev!« Žalostno, toda drugače ni šlo. Ko so se otroci skobacali iz plenic, so morali služit. Tako tudi Karlo: komaj pet in pol let je bil star, ko je moral za pastirja. »Od takrat pa do osvoboditve nikoli nisem jedel za mizo. Tam je bil prostor za gospodarjevo družino, zame pa v veži na zaboju za premog! Imel sem samo strgano srajco, zakrpane kratke hlače brez enega gumba... Ker so bile prevelike, sem si jih privezal z zarjavelo žico. Čevlji in nogavice? Kje pa... Bos pozimi in poleti. Boš videl, kako se boš utrdil, vse življenje boš zdrav, je govoril gospodar v klobučevina-stih škornjih!« Karlo je res zdrav in utrjen. Celo ob najhujšem mrazu, kadar ni v službi,« skače okrog« v sami srajci. Ob pogledu nanj strese marsikaterega domačina. »Že, že,« se danes smeji Karlo, »toda gospodar s svojimi metodami za to nima prav nobenih zaslug!« Spomini na leta, ko ni vedel, kaj pomeni biti — sit. In potem šola, nemška seveda. Nikoli ga ni nihče v življenju toliko tepel, kot tista učiteljica. Zakaj? Zato, ker so otroci med seboj govorili slovensko. Kljub vsemu pa se je v spominu na tista leta utrnilo le nekaj lepih uric. Ko je pasel, so včasih prišli tesarji. Postavljalfsp senike, hleve... Karlo jih je opazoval z odprtimi očmi. Kaj bi dal, da bi znal to, kar znajo oni! Nekoč se je odločil: ko so šli tesarji na malico, je vzel v roke sekiro in začel cepiti skodle. Delal je s takšno vnemo, da ni opazil, kdaj so se vrnili. Zdaj jih bom dobil, si je mislil in v strahu čakal na prve udarce. Toda tesarji so si ogledali, kaj je naredil in ga pohvalili. Pozneje so ga še marsičesa naučili, žal pa so vse prehitro odšli. In nadaljevali so se dolgi dnevi, ko je bil sam s čredo... Sam vse dneve in tedne. »Takrat sem se naučil, kaj je življenje... Naučil sem se skrbeti zase in za,čredo. Preživel sem!« Po osvoboditvi je bil povsod, kjer so kaj delali. Bil je star šele devet let, pa je bil kljub temu marsikomu za vzor, kako je treba vihteti kramp in lopato. Ni vedel natanko, kaj se dogaja, toda čutil je, da je to tisto, o čemer je v ' prejšnjih let sanjal. Ko so končali delo, so vsi sedli za isto mizo, vsi so na krožnike dobili enako, nihče ni nikogar tepel. Prvič, odkar je odšel od matere in očeta, je spet občutil toplino, tisto toplino, ki je značilna za ljudi v pravem pomenu besede. Občutil je, da ni več sam, prepuščen samemu sebi, čutil je, da bodo pomagali, kadar bo kaj potreboval in kadar mu bo hudo, Danes pripoveduje, kolikokrat se je bal, da so vse skupaj le lepe sanje, da se bo zbudil in da bo spet čakal, kdaj mu bodo gospodarjevi otroci dali ostanke kruha, ki ga sami — presiti — ne bodo mogli pojesti. Kako je bil srečen, ko je dobil prve čevlje. Stari so bili in ponošeni, nekaj številk preveliki. Dobil je nogavice. Kako pomemben se je zdel samemu sebi! Prej je biPsin nebodigatreba, garjava ovca, celo otroci so se ga izogibali. In nihče ne zna biti tako krut, kot so lahko otroci , ko imajo nekakšno oblast. Zdaj si je z delom pridobil nekaj ugleda, starejši so se z njim pogovarjali kot s sebi enakim , vse to ga je gnalo, da si z delom utrdi svoj prostor pod soncem. Premlad je bil, da bi si znal z možgani razložiti vse te spremembe. Srce pa je ponavljalo: s temi ljudmi bom do konca življenja, naj se zgodi karkoli. Zdaj mu, s pametjo in izkušnjami. ki jih ima, ni težko razložiti svoje razredne opredelitve. V letih, ki bi morale biti v življenju vsakega človeka najlepše, je doživel največ trpljenja, največ poniževanja in največ razočaranj. Pozneje, mnogo pozneje, je bral o sužnjih. Pred letom 1945, to ve zdaj zagotovo, on in njegovi niso bili prav nič ha boljšem. Nekaj časa je molčal, nato pa rekel: »Pogovarjajva se o čem drugem!« Prav, vendar se je pozneje nehote še večkrat vrnil v mlada leta. »Oče in mati sta se poročila šele po osvoboditvi. Vseh štirinajst otrok je bilo na svatbi. Prejšnjo državo sta tako sovražila, da nista priznavala nobenega njenega zakona, tudi tega ne!« Zakaj se je izučil za čevljarja, ne ve natanko. Takrat je sanjal, da bi bil tesar. Bržkone je kdo povedal, da mlada država potrebuje čevljarje, in ko,so iskali prostovoljce, je dvignil roko. Leta 1956 je šel služit vojsko. Zaradi njegove preteklosti, udarništva in političnega dela so mladega partijca poslali v gardo. Tam pa so se zmenili, da bo potem delal to, kar dela danes. Slekel je uniformo in oblekel drugo. Prvega aprila 1958 se je zglasil na Jesenicah, nakar je delal na vseh obmejnih prehodih na Gorenjskem, dokler ni 1959. leta »pristal« na Ljubelju. Nikoli mu ni bilo žal, da se je to zgodilo. »Naš kolektiv je Jugoslavija v malem, z vseh koncev smo. Tovariši med tovariši, kolektiv, ki želi dobro delati, in prepričan sem, da tudi dobro dela. Odnosi med nami so zelo dobri, z veseljem greš na delo!« Karlo Lajtinger je razdeljen. Ne on, ampak njegov čas. Prva je seveda njegova služba. Potem je delo v družbenopolitičnih organih, v občini in v krajevni skupnosti. Potem življenje z družino. Kaj vse ne zanima sina Aleša, od tega, kdaj mu bo naredil smuči, tako, kot je narisal, do tega, kaj poganja rakete na Luno in še dlje. »Vesel pa sem, ko vidim, da ima delovne navade. Ne morem opisati, kako prijetno mi je, ko ga gledam. Vedno mi skuša pomagati, vozi samokolnico...« In tako dalje. Ko ga opomnim, da se pogovarjava o njem in ne o sinu, pravi: »Karkoli že bo, ko bo velik, moja dolžnost je, da mu privzgojim spoštovanje do dela, da je. vsako delo, ki je pošteno, vredno truda!« Karlo Lajtinger pa še bolj oživi, ko beseda steče o družinski hišici. Ne le zato, ker je to njegovo življenjsko delo, ker je hišica takšna, kot si jo je zamislil in s svojimi rokami tudi zgradil, temveč tudi zato, ker zvesto odseva njega samega in njegova stališča o arhitekturi. Ni knjige in člankov s tega področja, ki jih ne bi znal na pamet. Kamen in les, dva primarna elementa, sta v Karlovi interpretaciji zaživela tako kot pred stoletji, v vsej slovenski pristnosti. Pozneje je okrog njegove hiše zraslo mnogo vikend hišic, prihajali so arhitekti, ki niso skoparili s priznanji. Grobi elementi, pa vendar, ko so skupaj, izvenijo v urbano harmonijo, v topel in prijeten dom. In vse je Karlo naredil sam s svojimi možgani in s svojimi rokami — od temeljev do strehe, krite s skodlami. Vsako skodlo posebej je nacepil. Sosedje prihajajo ob sobotah in nedeljah, on pa tam živi s svojo družino vsak dan. Dom in vikend na svežem zraku v čudovitem okolju, vse hkrati,. Okolje, kot ga najdeš le redko in kot ga poznamo iz etnografskih knjig ter razprav. Zna ločiti, kaj v preteklosti ni veljalo. Prav tako ve, kaj nam je preteklost zapustila lepega. Zato ni naključje, da ga vsak kmet izpod Košute zlahka pridobi za obnovo starih poslopij. Najbolj je zadovoljen, ko dedek po opravljenem delu reče: »Lepše je zdaj, kot takrat, ko je bilo novo!« ' k Poskus portreta prof. dr. Antona Dolenca, predstojnika inštituta za patologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Tudi lepa beseda lahko zdravi... Prof. dr. Anton Dolenc: »Patologi odkrivamo tudi bolezni, ki jih povzroča —zdravstvo!« Mikroskop pokaže marsikaj... Prav zdaj prof. dr. Dolenc sodeluje na razstavi v Kliničnem centru v Ljubljani Damjan Križnik Profesor doktor Anton Dolenc je živahen mož srednjih let, vedno pripravljen za šalo. Ko smo se po telefonu zmenili za tale pogovor in ga vprašali, kje ga lahko najdemo, je najprej na dolgo in široko pripovedoval, kako moramo nasproti novega kliničnega centra na Zaloški cesti v Ljubljani zaviti najprej desno, potem levo, za hišo spet desno, dokler ne pridemo do tam in tam, nato pa spet... Kajpak mu je kmalu postalo jasno, da bomo že za tretjim ovinkom krepko zašli, in je smehljaje se dejal: »Najbolje bo, da vprašate kar za mrtvašnico, pa boste zanesljivo prav prišli!« Tako smo tudi storili! Pot nas je nekaj časa vodila mimo številnih rjavo pobarvanih lesenih barak, ki po naših »medicinskih« pojmih sodijo vse drugam kot v kompleks bolnišnice, dokler se nismo ustavili pred rumeno zgradbo z napisom: »Inštitut za patologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani«. »Predstojnik je v drugem nadstropju«, nam je povedala prijazna vratarka. Našli smo ga v podstrešni »luknjici«, veliki vsega le nekaj sežnjev. Sedel je mizo, obloženo s številnimi vzorci tkiv, ki jih bo še treba obdelati. Kdo ve, kakšne bolezni se skrivajo med njimi? Na mizi je bilo še polno tiskovin. Na desni strani ob oknu stoji mikroskop, na levi pa je polica, na kateri je nekaj knjig in urniki predavanj. Zadaj je še postelja, kar očitno dokazuje, da profesor ostaja v svojem kabinetu kdaj pa kdaj tudi čez noč, nasproti pa je velik umivalnik simpatične svetlozelene barve. Na steni visi velika stenska ura, »spomin na prvega predstojnika tega inštituta prof. Hribarja«, nasproti nje pa edini predmet, ki nas je spomnil, da je prof. dr. Anton Dolenc patolog: človeška lobanja! Zanimiva zgodba neke lobanje Že na prvi pogled se je dobro videlo, da jo je možak, ki jo je njega dni nosil, dobro skupil, saj je bila vsa razbita. »Ja, zgodba tele lobanje je bila res dramatična«, pripoveduje profesor. »Pred leti so me poklicali v neko bosansko mestece kot sodnega izvedenca. Izkopali so truplo, ki je bilo že štiri leta pod rušo pod diagnozo, da je pokojnika povozil avto. Ekshumacija je pokazala prave razbitine. Obrazni del je bil poškodovan in to na tak način, ki nikakor ni mogel dokazati, da je bil vzrok smrti nesreča. Ob temeljitem pregledu smo ugotovili, da je pokojnik umrl zaradi udarcev s topim predmetom. Za to bi bil pravšen kol. Kasneje se je izkazalo, da so moškega napadli trije opiti mladi ljudje.« — Tako bi naj bilo torej delovno področje patologa prof. dr. Antona Dolenca? »Tudi! Kajti patologija se nenehno spreminja, širi področje svojega delovanja. Zato danes govorimo o spremembi te znanstvene discipline. Pa tudi bolezni se spreminjajo, postajajo dru- gačne. Poglejte, pred 100 leti smo morda poznali manj kot 5.000 bolezni, danes jih je že prek 30.000! In vsako leto jih »najdemo« še po 500 zraven!«« Profesor je ob tem še »zgodovinsko« podkrepil skokovit razvoj patologije: »Morgagni je pred 200 leti prvi začel sistematično obdelovati bolezni, ko je začel preiskovati trupla. Pred stotimi leti je Vesalius izdal prvo sistematično anatomijo... Z mikroskopi smo odkrivali celice, sedaj hočemo naprej. Odkriti hočemo funkcijo te celice in verjemite, vsak dan stojimo pred novimi prepadi. Patologija torej že dolgo ni več zgolj seciranje trupel, pa čeprav je tudi to za medicino izredno velikega pomena, Z obdukcijami namreč dobimo vpogled v bolezen naroda, vidimo, kako se bolezen od tod naprej širi, ne nazadnje pa lahko tudi strokovno ocenimo, kako so zdravniki zdravili umrlega. Sedaj se patologi »ukvarjamo« tudi z živimi ljudmi. Pacientom na klinikah odvzemajo dele obolelega tkiva, mi pa potem ugotavljamo, kakšne so bolezenske spremembe. Kar poglejte!« In nas je odpeljal v sosednjo sobo, kjer sta za istim mikroskopom sedela moški in ženska v belih haljah. »On je patolog, ona pa klinik. In sedaj se »prepira- ta«, kaj je pacientu, o katerem razpravljata in kakšen poseg bo potreben, da bi odpravili bolezen...« Nazaj grede nam je na hitro povedal še zanimivo anekdoto. »V hiši sem imel zidarja. Opazil sem, da bo zid malce kriv, če bo tako nadaljeval, pa sem ga na to opozoril. »O, dohtar, kar tiho bodite. Jaz bom to že »zglihal«, vašo napako bo pa zemlja pokrila«, mi je dejal. No ja... ampak profesor Dolenc je vsaj nas prepričal, »da so trupla le del patologove dejavnosti.« Dandanašnji tudi zdravstvo povzroča nove bolezni »Vedite, vsak je v prvi vrsti sam dolžan skrbeti za svoje zdravje,« nam je na vprašanje, kako je s »proizvodnjo za zdravje«, povedal prof. Dolenc. »Sicer utegne biti hudo. Vzemimo za primer, kaj pomeni dane^ poprečni Amerikanec. Pet tablet poje za zajtrk, tri na poti v službo, ko sede za mizo naslednjih pet za pomiritev itd. Praktično ves dan se »drogira«. Saj tak človek se bo vendar zastrupil. In vidite: tako že lahko govorimo o boleznih, ki jih povzroča — zdravstvo. Teh pa niti ni tako malo...« Seveda naš sogovornik ob tem vprašanju ni mogel mimo domačega praga. »Če bi bili pošteni do zdravstva in ne bi tako neusmiljeno trošili njegovih uslug, bi bilo lahko drugače, pa tudi boljše. Tako pa želimo imeti doma čimveč tablet. Verjemite, v predalih naših domačij ležijo težki denarji... In zdravniki pod navalom tovrstnih pritiskov popuščajo«, pravi. Mimogrede je profesor povedal še zanimiv podatek: »V Jugoslaviji imamo 35.000 zdravnikov in zobozdravnikov, nasploh pa je v zdravstvu kar četrt milijona zaposlenih. To je prava armada! Celo ledvice presajamo in vstavljamo umetne srčne zaklopke...« Zanj 42-urni delavnik ne velja Prof. dr. Anton Dolenc je star 48 let. Rodil se je v Rečici ob Savinji. Pravi, da je o medicini razmišljal že v gimnaziji, v sedmem razredu pa se je dokončno odločil. Med študijem je seveda prišel v stik tudi s patologijo in tedaj je vedel, da bo ta njegov življenjski poklic. »Res, veselilo me je. Delo je zanimivo, vrh vsega pa je od tega dela odvisno tudi drugo zdravnikovo delo«. Najprej je »pristal« pri prof. dr. Janezu Milčinskem na sodni medicini in iz te veje medicine 1974. leta tudi doktoriral. Specializacijo iz patologije je opravil pred tremi leti na beograjski vojno-medi-cinski akademiji. Zakaj še ena specializacija? »Zato, ker se mi je zdelo, da mi sodna medicina še ni dala vsega.« Ko je bil še docent na sodni medicini, se je pokazala potreba za novim vodstvom patološkega inštituta. Zaprosil je za to delovno mesto in ga tudi dobil. »S tem poklicem sem zelo zadovoljen. Delo veseli človeka in jaz zato ne delam le po 42 teden, pač pa redno več.« Profesor je tudi izredno ^ ven na družbenopolitičnem dročju. Dve mandatni dobi jej predsednik sindikata na cinski fakulteti in se je ob m>n letnih prireditvah izkazal c£': kot dedek Mraz. Deset let je predsednik slovenskega zdof škega društva, trenutno p3 predsednik informativne sije zveze jugoslovanskih zdrJ' niških društev. »Veste, če sprejmem kak5 funkcijo, potem za njo tudi s|£ jim«, pravi. »ČesopS obremel,‘. tve prehude, potem je treba ^ pač drugega človeka. Žal ni & sicer bi bilo vse O.K.« Tudi na dan našega pogov“ i so profesorja čakala »sejani3’ Ob 17. uri bi moral na sejo^| jevne skupnosti, ob istem čas11' pa tudi na sejo zdravniški društva. »Za eno sejo se moral opravičiti, zvečer P3. bom pripravljal na preda'--študentom, ki me čakajo pfik i nji teden.« Seveda se nam je zdelo nefj jetno, da je moral profesor3 radi naše radovednosti zg3" dve debeli uri svojega drag03, nega časa. »Ne, tale čas ni dt. Ijen. Sicer pa sploh ne poz^ izraza »izguba časa«. Vselej* namreč pripravljen na izmeni3 mnenj, morebitno konfront31-in podobno. To ni izguba e3** Njegova velika ljubezen je slikarstvo Prof. dr. Anton Dolenc" zmerno rad vzame v roke p3 J z barvami in čopič. Je član ^ tva likovnih umetnikov SlovČ in Jugoslavije in je imel že' samostojnih razstav — od L naja do Beograda. Pravi, d3" risanjem rekreira. »Slikanje je moja kompe,|i cija za delo v službi. Tedaj bim na službo, na to morb|3, okolje, v katerem- delam-, zdravnike je kultura sploh n3lf potrebna. Tisti, ki niso kulb|, kažejo tak nekulturen odnost( do svojih pacientov. Ne ^ smeli obnašati uradniško, pa£ človeško. Danes po vsem ^ zdravnike preveč vzgajam13 tehnologe, morali bi jih v lju !, Najraje riše krajine, pred' istrske, kamor najraje hod1' ljudi. »Če vidim lepo pokf3^ vem, da je ta delo človek" rok. V želji, da bi bil svet leP*! boljši. Vidiš individualno31 C veka. Vsak človek pa je ^ ‘------- j n novljiv, je roman zase. s register čustev. In mi bi morali naučiti, spoštovati, dosti je bolezni, ki jih labk^č dravi že dobra, človeška ^ da... , V naši družbi smo ekon03 glad že potešili, sedaj bom0 rali tudi kulturnega. Tud1 zdravnikih. Le-ti ljudem (1| smeli dajati le receptov in t3 Moramo »proizvajati« s0<: stične zdravnike...« Ob koncu našega razg0 nam je prof. dr. Anton DoK1 povedal, da je belo haljo še lahko umazati. Tudi višja st0 kulture in medčloveških odd bi morala prispevati, da d' teh madežev vedno manj-- ^ središču pozornosti DE 25. decembra 1978 stran 9 a°rut Femec, eden »rešiteljev« s številke 987 Ne želiva si mnogo... 0$ di n« taf' oci' Ciril Brajer Marsikateri voznik, ki je ^..ed vožnjo srečal rumenega fflr: z napisom »Pomoč niacije«, je že potrkal na ar-3turno ploščo (čeprav ni lese-a) in si zaželel, da ga ne bi nikoli J0,reboval. Pa kaj, ko se skoraj Sakemu enkrat zgodi, da se med jMjo ustavi in spije kavo (zani-i'.Vo bi bilo raziskati, kaj vozniki r)ej° med »kavno krizo«), ko pa °ee spet vžgati motor, mu zo-Jn° pokašljevanje in praskanje, .ga zasliši namesto znanega, ^'letnega brnenja motorja, ,aabi kaj dvomljive besede. ekdo prekolne važno, hladno rerrie, spet drugi našo ljubo av-^ftiobilsko industrijo, »kako-stne« servise, »vestne« meha- 11{e — skoraj vsa|< nesrečnik ™ končno stopi do telefona in savrti številko 987 (je že tako, da Slovenci priznano — tako enimo mi — dobri vozniki, ko ^ nas kovinski ljubljenček pusti r Cedilu, najprej res zavihamo ^ kave, čez pet minut pa do ušes ^ašmirani« stopimo do telefo- ^udi sam sem že imel to Že nekaj časa rumeni • cki ne patruljirajo več po cestah neff tuHtelefon ^ edina rešitev — pa ir f bfT' nova Pril°žnost za »krepke« m, bnSede’ sa.j človek pričakuje, da “ ; rv rurnen> »angel rešitelj« čez 'r ^et minut prišel. Kako naj gre ^nemu vozniku v glavo, da na P' ne čakajo le na to, kako “o pomagali ravno njemu?! jaz sem eno tako prilož-p0st sploh izgubil. Z Borutom l^nicem sem preživel njegov de-^.n' dan in z njim spoznal po-lc> o katerem vemo presneto ^ alo (kot o tolikih stvareh, ki so am »pred nosom«). cai ^‘rajsemy Ljubljani pokli-jc hp!;87 ln vprašal, kje lahko naj-3 : j J3) voznika rumenega fička — " p .. ajle nikjer, « me je ohladil 'lažen ženski glas. »Je na tere-’ kličite čez dve uri.« Ig ez dve uri se je stvar ponovi-> saj je voznik (zdaj sem zvedel, 0, le to Borut Femec) »ravnokar Car e'«' Mislim sem že pokli-p ' 987 in se zlagati, da imam OH] arien0 vozilo, pa sem se raje 1^ ?čil> ja Boruta počakam v p 71 za Bežigradom. Ko sem p.kaj časa užival vonj izpušnih v/n°v avtomobilov, ki so v dolgi ^stj čakali na tehnični pregled, Pridrvel rumenček in ostro vri. prj takšnem tempu sem fJ^koval, da bo voznik kar pla-te Iz vozila. pa so se najprej iz-^gnile dolge noge in nato sem se (p ra' zazreti nekam »pod obla-®orut je visok fant, tako da ciovek vpraša, kako se sploh i(jeav' za volan najbolj priljub-tp0j®8a^ jugoslovanskega avto- Ra'^ Pa Je Pri tem zanimive-ga'*--6 začudil Borut, ko sem- i°, J' jdi- i o* f . -sd Pravi pf k J Ulj MJ oClli- ^^prosil, če lahko spremljam QJ>V delavnik. »Pokličejo me, Prav' em Se’ Če ie ,e mog°če P°- bayvlrn vozilo in se vrnem v '-O.« ši|a ^ >>enoličnost« me ni preplaha ln.stoP'i sem za njim v bazo. lonj0-1'21 so 8a ze čakali trije na-Pot 10 takoj sva se odpravila na Na.mizi j* in t “Zdaj v tem vrernenu jmajno dejp. ____________ prj Cez glavo,« mi je med potjo VsgV^doval Borut. »Poleti nas deset an-kliče ie ne^ai voznikov, itijn Je ze veliko. Pozimi pa ne Petn dan’ da ne pomagamo vsaj Sk0rajstlm> tudi dvajsetim in več. hočeaj yedno gre za motor, ki vlage Vz§ati — zaradi mraza, nja „j.P0gosto pa zaradi nezna-pj 1 nevztrajnosti voznikov.« Vitez aVila sva se Pred gostilno 'ritel 0,3 Ljubljanici. Borut je > na nalogu hišno številko in Borut je nekaj mesecev delal pri vlečni službi — kot nalašč zanj, ki mu je vožnja bolj užitek kot delo registrsko številko alfe. Hišo sva našla, vozilo tudi (čeprav s težavo, saj je bilo pošteno zasneženo in je tablica le sramežljivo kukala iz belega pokrivala) — z voznikom pa ni bilo tako lahko. Borut je spraševal po njem v gostilni, zatrobil, čakal z vključeno rumeno lučjo na strehi, pa vse zaman. _ »Pogosto je tako,« se je pritožil. »Voznik kliče razburjeno, kot bi mu zbolela žena, potem pa — saj sami vidite. Četrt ure ga lahko počakamo, potem pa mu pustimo listek. To je potrdilo, da smo resnično prišli, saj takšni vozniki to kaj radi zanikajo. Če nas kdo kliče in ga ne najdemo, ali če nas kliče zaman, je namreč dolžan plačati pot. Če od baze ni oddaljen več kot deset kilometrov, plača 80 dinarjev, kar pa je več, računamo po kilometrih.« Odpravila sva se k bencinski črpalki na Župančičevi ulici — še prej sva se morala nekako spraviti v avto. Borutu so delale težave dolge noge, meni pa bolj »objektivni pogoji«. Fički 987 so namreč brez sedežev (razen voznikovega seveda), tako da sem moral sedeti na lesenem zaboju z rezervnim akumulatorjem, z nogami telovaditi med zabojčki z orodjem, vleči glavo med ramena in loviti ravnotežje na visokem »sedežu« brez naslonjala. »Udobno ravno ni,« se mi je smejal Borut. »Poznamo to, saj morava pri večjih okvarah dva na pot.« Potem se je zresnil, moje telo-vadenje ga je pač spomnilo na težave, ki tarejo njega in njegove tovariše. »Preslabo smo opremljeni, da bi svoje delo lahko opravljali kot se spodobi. Fičko je za naše delo vsekakor premajhen. Vidite, da je naravnost zasut z orodjem, pa ga je še premalo. Pri manjših okvarah še nekako gre, pri večjih pa smo nemočni. Ko sem prišel v to službo, so nam predavali, kako močna organizacija je AMZ, kar nekaj deset tisoč članov ima in mi smo praktično edini stik z njimi. Z AMZ se srečajo, ko pripeljejo avto na tehnični pregled in ko potrebujejo nas. Torej nekako poosebljamo našo organizacijo (tako so nam rekli), kar seveda nalaga določene obveznosti. Pa jo poosebljaj, ko nimaš ne orodja ne dovolj časa, da bi delo resnično dobro opravil. Tako stranke (predvsem naši člani, ki so prepričani, da bodo dobili vse zastonj in seveda v trenutku) godrnjajo, da AMZ piškavega lešnika ni vreden — a mi temu nismo krivi!« Tako je pribil Borut in ostro zavrl pred javljeno številko. Stranke tudi po dolgem zvonjenju ni bilo od nikoder, tako sva imela petnajst minut časa. Zakrivil sem, da je Borut za skoraj deset minut prekoračil rok, saj sem hotel izkoristiti priložnost in si v miru zapisati njegovo »življenjsko zgodbo«. No ja, vsaj voznik, ki je po dvajsetih minutah le prišel, mi je bil lahko hvaležen. No, najprej na kratko poglejmo Borutovo življenjsko pot: »Rodil sem se v Ljubljani, pred triindvajsetimi leti. V našem mestu sem hodil v šolo in se nato izučil za avtomehanika. Po odsluženem kadrovskem roku sem se najprej zaposlil kot prodajalec v Iskrini trgovini. Delo je bilo kar zanimivo, saj zelo rad delam z ljudmi — pa kaj, plača je bila preskromna in delo sem poiskal pri AMZ. Najprej sem vozil mercedesa vlečne službe. To je bilo lažje delo, manj znanja je zahtevalo — in pa, vozil sem. Že ko sem bil »mule«, sem sanjal o avtomobilih, resnično uživam v vožnji. No, po nekaj mesecih se je moj tovariš ponesrečil in zdaj opravljam njegovo delo. Kar zadovoljen sem, saj sem se tako le vrnil k svojemu pravemu poklicu.« O vožnji je Borut pripovedoval s takšnim navdušenjem, da sem ga povprašal, če je kdaj tekmoval. Pohvalil se je s svojim zadnjim uspehom, ko je na letošnjem memorialu Lada Ko-šička na Otočcu dosegel tretje mesto v spretnostni vožnji. Prekinil naju je naročnik in naju popeljal k stoenki, ki je žalostno ždela na dvorišču. Borut je komaj dobro pogledal v motor in že naročil vedro vroče vode. Žal ni pomagala, bencin je zmrznil v cevi in lahko je le svetoval dva dni v topli garaži. Nesrečni voznik je med zobmi preklinjal črpalkarje ali koga drugega, ki je kriv, da je v bencin prišla voda. Nato se je lotil »garažne situacije«, saj se mu še sanjalo ni, kje naj dobi (čeprav le za dva dni) toplo garažo. Ko je moral odšteti nekaj čez sto dinarjev (»že jutri se grem vpisat v AMZ«, je obljubljal), se je pritoževal čez način dela, ko moraš plačati poseg, ki ni dal pravih rezultatov... Z Borutom sva se vračala proti bazi po nova naročila. Medtem ko je spretno previjugal mestno središče, sva se malo pomenila o prometu v naši ljubi prestolnici: »Saj urejajo in urejajo, pa vse skupaj nič ne zaleže. Takole ,po koščkih1 ne bomo nikamor prišli. Prometno vprašanje smo začeli reševati prepozno (vsaj deset let), da bi se ga zdaj lahko lotevali tako neodločno. Skušal sem se držati ene od rešitev, ki nam jo tako vztrajno ponujajo, no ja, priznam, da me je bolj prisilil pokvarjen avto, in nekaj dni sem se vozil v službo z avtobusom. Vraga pa še avtobus,« se je pridušal Borut, »dvajset minut sem čakal na šestico in ko je prišla, voznik še pomahal ni, tako je odbrzel mimo postaje. Naslednja je bila pa polna, da je joj... In pa cene — fiata 850 imam in preračunal sem, koliko goriva porabim, če se mesec dni vozim v službo (saj res, Borut stanuje pri gostilni Žabar) — prav nič ne bi prihranil, če bi se vozil z avtobusom.« V bazi je Borut pobral tri nove naloge in takoj sva se odpeljala na Celovško cesto, kjer je v bližini kina Šiška čakal živčni voznik hrošča. Vračal se je domov na Primorsko, ko mu je »crknil« avto. Borut je dobrih deset minut brskal po motorju (tokrat, v veliko veselje nesrečnega Primorca, z uspehom) in vmes pripovedoval: »Vozniki, ki obstanejo na cesti, imajo vedno prednost pred tistimi, ki jih je avto izdal doma. Če niso iz Ljubljane, se seveda še bolj potrudimo.« Primorec se je hrabro odpeljal burji nasproti, midva pa sva šla na Prule reševat voznico, ki ji avto ni hotel vžgati. Malo sem pobaral, kaj meni o lepšem spolu za volanom, pa kar ni hotel z besedo na dan. »Vse sorte jih je,« je okleval, »med ženskami in moškimi imaš slabe voznike.« »Res pa je,« je končno popustil, »da največ ,skrajnežev1 najdeš med ženskami. Ni dolgo tega, ko sem pomagal voznici vžgati motor — nič ni bilo narobe, morda sem le malo dlje držal ključ in motor je lepo stekel. Sama se je menda mučila celo uro, ni mi jasno zakaj. Nato sva še malo pogledala vozilo — groza, ni znala odpreti pokrava motorja, ni vedela, kje ima rezervno kolo, dvigalo... Ne vem, kaj delajo v šolah. Brez tako osnovnih znanj človeka ne bi smeli pustiti za volan.« Ob osmih zvečer je Borut delo končal — dela trinajst ur, od sedme do dvajsete, nakar je štiriindvajset ur prost. Enkrat mesečno dela tudi v nedeljo. Da bi pogovor v miru končala, me je povabil k sebi domov. Postregel mi je s pivom in spomnil sem se, da se nisva nič pogovarjala o splošnem pojavu na naših cestah — o vinjenih voznikih. »Tudi takšnih me manjka,« se je namrščil. »Zadnjič nas je nekdo klical, da smo mu privlekli avto v našo delavnico — nekje pri Zmajskem mostu je bil parkiran in veseljak enostavno ni znal vdeti ključa v ključavnico. Ko smo mu vžgali motor, je meni nič tebi nič sedel za volan in še preden smo se zavedli, kaj se dogaja, je s polnim plinom oddrvel — seveda naravnost čez rdečo luč. Še vse premalo smo strogi s takšnimi »tiči«! Spoznal sem, da Borutov delovnik ni končan, ko se po trinajstih urah odpravi domov. Med pogovorom je izpolnjeval naloge in obračunaval, kar je ta dan »kasiral«. »V delavnici za to ni časa, saj je dela čez glavo. Danes sem se odzval šestnajstim klicem na pomoč in še sta dve naročili ostali za jutri — premalo nas je in premalo vozil imamo, da bi vedno lahko vsem ustregli. Da bi pa te stvari uredil takoj po opravljenem popravilu — saj še svinčnika ne bi mogel držati na tem mrazu!« Res sem nekajkrat opazil, da je moral delo prekiniti in si nekaj časa meti pomodrele roke. Nato se je pogovor od njegovega dela obrnil na vsakdanje težave, s katerimi se srečujemo vsi. Spoznal sem, da ga najbolj moti neodgovornost — kakršnakoli, od one, ko ga kličejo in mu dajejo lažne naslove naprej. »Povsod jo srečujem, to preklicano neodgovornost, kaj bi me ne jezila! Iz tovarn prihajajo nova vozila, ki pa so komaj še vozna, iz servisov prihajajo vozila, ki se jih mehanik še dotaknil ni — ali pa se jih je le zaradi lepšega, marsikdaj slišiš pripombe, da so plače tako slabe, da se človeku komaj še zdi vredno, da sploh pride na delo... Le malo pa je tistih, ki se zavedajo, da bodo plače (in še marsikaj drugega) še naprej slabe, če bo odnos do dela tako slab, če ne bo prave odgovornosti do sredstev in dolžnosti, ki jih družba zaupa človeku! In še nekaj se je razpaslo pri nas, čemur bi morali krepko stopiti na prste, dokler je še čas — ne do avtomobila, ne do službe, ne do zdravnika ne pride človek, če nima zvez ali če 1 mu ne vtakne nekaj v žep!« , Borutova žena Irena (leto dni sta poročena) je med tem vse glasneje ropotala s posodo in opazil sem, da se vedno bolj pogosto nejevoljno ozira k nama. Zbal sem se že, da bo opomnila moža, kako mu je beseda malce preo-stro stekla, ko se je oglasila: »Še o stanovanju nekaj povej!« Skupaj sta mi razložila njune težave: »Irena je bila devet let podnajemnica po Ljubljani in odirali so jo, da človek komaj verjame, da ljudi ni sram za takšne »luknje« zahtevati toliko denarja. Zdaj sva si končno našla tole sobico, osemdeset starih tisočakov plačujeva zanjo, brez tople vode in kopalnice in še poceni se nama zdi. Irena izredno študira na Višji šoli za socialne delavce, sam bi se rad vpisal na Višjo prometno šolo — pa kako naj se v teh razmerah učiva?! Da bi imela otroke, si sploh pomisliti ne upava. Jaz bi lahko dobil v službi za petnajst starih milijonov posojila, Ireni bi dali več, a še vedno je premalo. Saj štediva, kjer le moreva, pa vseeno ne vidiva prave rešitve...« Poslovil sem se s trpkim občutkom, pa sta mi ga pregnala: »Nekako bo že,« sta se nasmehnila. »Saj sva še mlada in ni vrabec, da nama bo uspelt^kar si želiva — saj to ni tako mnogo!« VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1979 izdelujemo vse vrste kovinske galanterije — značke, embleme, plakete — srebrne kontakte —- galvanske storitve AUREA CELJE « Tilka Kolarič, kmetica iz Obreža, podpira kar pet oglov kmetije l Emancipacija po kmečko i Janez Sever Nebo je nizko v teh zimskih dneh. Ko se kazalci pomikajo proti peti, pol šesti, je kot sredi noči. Kmetje so imeli nekoč radi dolge zime, saj so jim prinašale vsaj malo počitka. Danes je vseeno, ali je poletje ali mraz. Se preden otroci vstanejo, je treba toliko postoriti. Prve ure vsakega dneva so za Tilko najhujše. Do devetih, čeprav škriplje pod nogami, so njena lica vroča, jopica odveč, ko vsa zasopla hiti po posestvu. Tilka Kolarič, kmetica iz Obreža Moža je spravila na pot. Skočil je kot ura iz postelje, da ga Lojz ne bi čakal. Tri dni je Č>il doma in kar nekam predolgo mu je bilo. »Za njega ni kmetija. Prerodi se, ko sede v svoj tovornjak s prikolico in začne ubirati kilometre proti Nemčiji. Vseeno, kakšno je vreme, led ali sneg na cesti. Po tri dni ga ni doma. Vsak teden vozi radensko nekemu privatniku. Če ta ne naroči pošiljke, mu iz Maribora naročijo kakšno drugo vožnjo. Tudi v Belgijo, v Kuvajt in drugam je že vozil. Z njim sem se peljala samo enkrat. V Nemčijo. Toda to ni zame. Slabo mi je v avtomobilu in od potovanja mi ni ostalo veliko. Drugačna sva pač. On si želi eno, jaz drugo. On bi rad imel avto, urejeno stanovanje, jaz sodobno mehanizirano kmetijo, ki v tem trenutno resda še ne vrača zadosti, a mi pomeni za bodočnost trdno oporo. Kaj, če se njemu na teh dolgih vožnjah, bodimo realni, tudi to se lahko zgodi, primeri nesreča, da nekje ostane, da ga ni več nazaj. Ali pa meni. Tudi meni se lahko kaj zgodi. Kako naj potem spravimo h kruhu naše štiri ježe?« Včasih je hudo, ko mož godrnja in sprašuje, kam je spet izpuhtel njegov mesečni milijon. Kmetija je nenasitna vreča. Blizu sto milijonov sta že vložila vanjo, blaginje pa še vedno ni, nasprotno, vedno več je trdega dela. Saj tudi on naredi precej v tistih nekaj dneh, ko je doma, a vse breme dela in odgovornosti vendarle leži na Tilkinih plečih. Direktor, računovodja, veterinar... Še preden zahrumi stroj tovornjaka, je Tilka v hlevu. Živina ne sme čakati. Medtem ko postilja petdesetim pitancem, razmišlja, kaj bi se zgodilo, če bi ji pljučnica pobrala živali. Zadnjič je bila že prav obupana. In veterinar, ki mu je vodila tele za teletom, ni bil prav nič spodbuden, ko ji je med cepljenjem večkrat omenjal, da to vendar ni delo za ženske. Fizični napori, odgovornost, garaško delo. Res, veliko si je nakopala na glavo. Sodelovanje s kombinatom Jeruzalem — Slovin ji nalaga velike obveznosti. Petdeset milijonov sta z možem vložila v hlev za pitance. Za traktor petnajst, za škropilnico štiri. Če računa ves reprodukcijski material, semena, škropiva, krmila, pride na_ okroglih pet milijonov na leto. Že večkrat se je odločila, da vzame v roke svinčnik in beležnico, da izračuna, kolikšne izdatke in kolikšno korist imajo od kmetije. Na sredi se je ustavila in vrgla beležnico v kot. Tako nebo prišla nikamor. Dobiček bi bil samo, če ne bi štela svojega dela in še takrat bore malo. »Toda gledati moramo naprej. Letos, ko gojimo pitance od sto do dvesto kilogramov, ti niso donosni. S petsto kilogramskimi je že drugače. Čez dve leti bomo na zeleni veji. Tudi z rdečo peso se Tilka z materjo in najmlajšim da v kooperaciji zaslužiti. Res je z njo veliko dela, a kaj bi to. S krompirjem je bilo slabše. Nisem poslušala naših v kombinatu in odšla po cenejše seme na Hrvaško. Potem pa sem imela. Dobro je delati v kooperaciji in poslušati nasvete. Na posestvu moraš biti vse, od direktorja do računovodje, od tehnika do veterinarja, od načrtovalca do delavca. Moj oče ni dovolil, da bi odšla v šolo. Starejši sestri sta odšli, ena se je omožila na drugo kmetijo, druga odšla v uk, sama pa sem morala ostati doma. »Če bi povohala svet,« je rekla, »bi šla stran in pozabila na domačijo.« Vsega se naučiš Ko vstanejo otroci, Tilka hiti v hišo. Veliki so že in samostojni, a zato so z njimi tudi velike skrbi. Precej ji pomagajo, a vsega vendar ne morejo. Spraviti jih je treba v šolo, nahraniti. Tilka se preobleče. V hlačah, s katerimi brodi po hlevih, ne more hoditi po stanovanju in deliti krožnike. Očka je odšel in zato so zjutraj bolj sproščeni. Mali Jožek šepne mami, da bodo danes pisali kon-trolko iz matematike. Silvi spet stopijo solze v oči, ko vztraja, da ne bo več hodila k tisti ženski na klavir. Mama jih miri in nato strogo zabiča, kako naj ravnajo popoldne, ko nje nebo doma. Na sestanek predsedstva zveze kulturnih organizacij v Ormož mora popoldne. Drug za drugim, vriskajoč odidejo v sneg. Poleti je laže. Odpeljejo se tudi s kolesi. Zdaj racajo poldrugi kilometer skozi debelo snežno odejo. Mame ne bo doma. Zato bodo lahko tudi nazaj grede malo postali, preskusili nove sanke. Babica bo že počakala s kosilom. Tilka ne more s pogledom drseti za njimi. Preveč dela jo čaka. Znova se preobleče. Na vrsti je njenih deset telet, poln hlev svinj, med katerimi ima plemenske mladiče. Na srečo že sami jejo in jih ni treba več nadzoro- vati pri sesanju, pitati. Tudi sedemdeset pernatih dvonožcev vrešči. Nekaj hrane je pripravila zvečer, z nožem narezala več škafov. Drugo hrano pripravi zdaj. Nekoliko močnejši obrok, ker je popoldne ne bo doma in jih bo znova nakrmila precej pozno. Prebrati mora rdečo peso. Dve ženski sta jo prosili zanjo. Spotoma premišlja, da se bodo v bodoče morali preusmeriti. Če bodo hoteli imeti vedno poln hlev, potrebujejo predvsem pšenico in koruzo. Drugo bo treba opustiti. Morda dokupiti še nekaj zemlje. Obdelovala jo bo že, saj je kar spretna na traktorju. Sploh je spretna pri opravilih, čeprav trdijo, da so moška. Zadnjič se je skorajda lotila cisterne, a si je zadnji hip premislila. Ali krpanja gum pa vinograda. Če bo poprijela še tu, ne bo več izgovora: »Napravi prosim, preden odideš. Saj veš, da jaz tega ne znam.« Košček kruha in klobasa mimogrede Ko se dopolne preveša v poldne, se Tilka znova preobleče. Odhiti k mamr v kuhinjo, da ji priskoči na pomoč. Ducat hlebcev je izginilo v treh dneh. Za danes ga bo še dovolj, peke se bo lotila zvečer. Mama je ne potrebuje, zato se lahko za nekaj minut posveti nam. Ne, še ne. Samo trenutek. Včeraj so se otroci dvakrat zmočili. Pogledat gre, če so oblačila in čevlji že suhi. Da bodo imeli kaj obleči, ko se vrnejo iz šole. Okoli enih bi morali priti. Za štedilnikom se vrti mama Marija. Redno skrbi za sedem, osem lačnih ust pri hiši. Še najmlajši Jožek je odrasel jedec. Včasih viha nos, a kaj bi, njen ljubljenček je. Pred nekaj meseci je bila mama še v večjo pomoč Tilki. Lahko ji je za nekaj ur, dan, prepustila skrb za posestvo. Zdaj matere, ki gara več, kot bi smela, ne obremenjuje preveč. Pred dvema mesecema jo je hudo prizadela možganska kap in bali so se najhujšega. Vendar se je klena sedemdesetletnica spet postavila na noge. Od štedilnika se ozre k nam. Kuha ham čaja in pripravlja prigrizek. Zmajuje z glavo, ko gleda za hčerko. »Kmet je ostal kmet. Tilka dela še več, kot smo delali mi. Tudi jaz sem bila mnogo časa sama. Mož je z vozom služil naokoli. Že ob svitu je naložil kubik s svojim »pikasom«, z lopato, ki jo je dvignil le sto petkrat, pa je bil voz poln. Vračal se je pozno zvečer. A vsaj včasih smo malo pre-dahnili, se odpeljali v vinograd, posedeli, se poveselili. Poleti smo z otroci, tremi hčerami, hodili na Dravo.« V kuhinjo spet prihiti Tilka. Za kosilo ni časa. Preoblekla se je, ker mora v mesto. Na sestanek. Mimogrede vzame s krožnika košček kruha in klobase. »Nikoli nimaš časa za kosilo,« zamrmra mati. Tilka se nasmehne in že brzimo z avtomobilom jproti Ormožu. »Že lani smo rekli, da moramo kupiti nov avto. Wartburg je odslužil. Mož sicer pravi, da naj se, kadar ni njega doma, ne vozarim z avtom, zlasti ne za mojo folklorno skupino. Da tako precej prihranim, a to ni res. Toliko časa izgubim. Čakam na avtobuse in vlake, doma pa delo stoji.« Od folklore do sej v Ljubljani Tilka je pred štirimi leti ustanovila v Obrežu folklorno skupino. Prej so mladi in stari delovali v gasilskem društvu, potem pa so ustanovili kulturno društvo. Tilka je predsednik in vodja folklorne skupine. Trenutno je v njej 16 parov. Prav danes je dobila novoletno čestitko iz Avstrije, kjer je lani gostovala s svojo skupino. Enkrat na te den se zberejo in vadijo. To jo posebej poživi. »Človek ne more živeti kar tako, tja v en dan,« pravi, ko se že spet odpravlja na plan. V klet mora, da odbere tisto peso. Drugo leto bo zasadila še več sladkorne pese, navrže mimogrede. Z možem sta že dodobra opremila s stroji kmetijo, toda brez človeških rok nekaterih del le ne moreš opraviti. V Obrežu so že pred leti ustanovili kmetje posebna združenja, v katerih imajo skupne stroje. Tako pomagajo drug drugemu. Delo mora biti opravljeno. Zdaj Tilko navdušujejo, naj bi se začela ukvarjati tudi s kmečkim turizmom. Veliko hišo imajo, zakaj ne bi tiste velike sobe preuredila v dnevni prostor. »Preuredili že, toda s čim? Mož je že tako nejevoljen, ker sva se zadolžila za hlev. Ko bo hlev začel vračati/ bova lahko razmišljala o naložbah v hišo. Toda tudi otroci rastejo. Če jih hočeš obleči, je milijon premalo. Samo zimski plašči stanejo več kot 600 starih tisočakov. Otroci pa trgajo, da je veselje. Vsak dan so dvakrat mokri. Starejša bi rada študirala. Tudi to bo stalo enkrat več kot zdaj, ko se vozi v Središče bo Dravi. Morali bodo dokupiti še nekaj zemlje. Pred skoraj petimi leti sta z možem dokupila nekaj zemlje, ki je bila že takrat presneto draga. Toda, če hočeta večji izkoristek iz hleva, bosta morala pridelati več krme. Na srečo sta začela zdaj že vračati tudi vinograda na Brebrovniku in Kogu. Letos je sicer pozeba mnogo pobrala, nekaj pa je le bilo. »Današnja seja v Ormožu bo dolga. Načrtujemo delo za prihodnje leto. Za vso občino in vsako društvo posebej. Ko se bom vrnHa domov, me bo delo čakalo. Še huje je s sejami v Ljubljani. Že samo vožnja ti požre pet, šest ur pa tudi seje so pogosto razvlečene. Rada imam kratko in jedrnato, nekaterim pa se pod milim bogom nikamor ne mudi. Ne vem, kako to.« V ormoškem hotelu skoči®0 na kavico. Gostinski del je p®' p poln ljudi. Tilka bega s poglede01 ^ od omizja do omizja. Zdi se ®’ |; da vem o čem razmišlja. O eman.' * cipaciji. O ženski emancipa01)1’ j Potem dregnem v njo. ii k »Dajte mi mir s tem. Nihče a „ ceni kmečke ženske. Res, d® j bimo se enkrat ali dvakrat na le10 t in malo potožimo, potem novi' t narji popišete, nas pa doma čak3 p še vse delo. In gremo naprej. SaJ v je res, da mi nihče ne krati m°ie r samoupravne pravice. Tod3 v kakšna je ta moja samouprava3 p pravica? Moja sestra, ki je zap°' f slena v tovarni, pusti svoje delo' predalu mize, ko gre na sestanek’ Njena skrb se v glavnem neha, ^ r zapusti tovarniško dvorišč0, r Mene pa vsepovsod pregani3 r skrb, ker je ne morem nanikogat t preložiti. Potem me udari še n3' \ rava. Toča, bolezen. V ene® | dnevu, v eni uri sem lahko ob vs0, j Ugotavljam, da zdaj mnogo ve0 \ delamo na kmetiji, kot so dela11 t mojistarši. Imamo stroje, toda® , še ni vse. Kdaj bom jaz lahko z3' ( vila v lokal, sedla za mizo in ^ < mirno predala srebanju kave- t Ha, kdaj?« s ( i Polno življenje ] Oba s Tilko veva, da se to ne bo zgodilo. Ker je preveč zra*' čena s svojo zemljo. In prav j° tako. Sicer pa jo ura hoje P° mestu tako utrudi, kot bi moral3 ves dopoldan okopavati koruz® Mesto utesnjuje. Zdaj dela l0, o čemer kot šolarka ni sanjal3, vendarle je pozneje sprejela Z3 svoje poslanstvo. Ponosna je, d vodi zdaj skoraj enkrat vecj kmetijo, kot je bila tista, ki J> 1 je pustil oče, prav tako uspešn0, če ne še bolj. 1 i 1 Njena hiša je nenehno p0*^ Če ni doma otrok, so tu drugi- y. blizu in daleč. Nihče ne bo odse od hiše lačen in žejen, nihče br0^ pozdrava. Za vsakega ima 1£PU besedo in široko razprto dla® Zato je srečna. Kako ne bi bil3-ko ve, da so ji otroci vsak dan večjo pomoč. S kakšno resnost] se lotevajo njim zaupanih nal°f Vsi. Od najstarejše do najnd3^ šega. Spoštujejo in cenijo nj£l® napore, spoštujejo delo. Zato J nanje tako ponosna. Tudi zato s je tako zavzela za idejo o kulturnega doma v Obrežu. Zb3 je že pod streho. Še dve leti in & bodo dogradili. V Obrežu j. kakih 150 družin in bodo zgrao1 kulturni dom, da mu ne bo Že zdaj možje računajo, da v£l) skoraj dvesto starih milijon0'^ Od družbe so dobili komaj pp1 j no. Vse drugo so postorili satu1, svojimi stroji, s svojimi roka®^ svojim denarjem. Njenim otf°£ kom bo že mnogo laže. Naj s£ pridno učijo. »Povem vam, da živim ta^ polno življenje, da si prepr0*., ne morem niti zamišljati drug‘lC. nega. Samo, da bi bili zdrav j Boste videli čez leto, dve. Tn hišo bomo obrnili naokoli--’ ^ogovor s književnikom Ferdom Godino Človek mora biti vedno v ospredju M. Horvat Ferdo Godina... slovenski patelj, predvojni aktivist Zveze I dečkih fantov in deklet, sode-avec Sodobnosti, Ljubljanskega pVona, Modre ptice, Zavednosti. . artizan od začetka, aktivist OF n inštruktor pri pokrajinskem ontiteju zveze komunistične gladine... Pravi encikloped. °kumentarist z natančnimi da-u,ni, številkami, imeni in priimki er opisi dogajanj. Tudi, pravza-Ptav predvsem človek, ki v živi in v Pisani besedi biča vse, ki se bi-r°kratsko, dvolično in neodgo-vorno vedejo do svetinje samoupravnega socializma — ČLO- veka .Tako so mi pripovedovali o Jem njegovi znanci, ki ga poz-> že dolga leta. Za razgovor z 1'i'm sem se želel pripraviti. Po-?vno sem pobrskal za njego-'rni črticami, povestmi, nove- atni in romani... V resnici je bilo to c bral spominjanje na čas, ko sem nekatera njegovih del. Čr-'Ca »Žemljice« mi bo ostala yedno v spominu. Spominjala me 0 na čas, ki smo ga vsi kmečki ')troci preživeli, doživeli in hkrati udi na srečo, ki me je obšla, ko dobil žemljico od očeta ali ne(ta, ko sta se vrnila iz mesta, j^roška prizadetost? Morda! °rnače so mi Bele tulpike... Vse, da prav vse, kajti Ferdo — fko mu pravijo vsi znanci — piše 0,hače, iskreno in predstavlja j^ni like, njihove usode, ljudi, akšne kakršni so v resnici. »Ferdo je resnicoljuben«, mi J5 dejal prijatelj. O tem mi je ferdo Godina, dnevih ki sem ga obiskal )C ----- pred praznikr dejal: . pesnica o vsem, kar se je doga- jalo v z našimi ljudmi; resnica o ,.Ceraj in danes — to je moja živ-.Ipnjska maksima. To je moj aeal. Tako, kot je resnica mak-naa in ideal vsakega pravega pi-Satelja.« Mrzlo in megleno je bilo po-Poldne, ko sem se namenil na Pjsk k Ferdu Godini. DolnjaBi-|j'ca, le streljaj oddaljena od I^Ure in glavne ceste Murska So-ota—Lendava, je bila tiha v ti-em decembrskem popoldnevu, •kogar ni bilo na njenih uliči-va"- Ko sem na začetku vasi Prašal, mamko, kje živi Godina, ^ie odgovorila: »Katerega pa „Saete, pisatelja?«. »Ja,« sem ji Zvrnil. pokazala mi je njegovo hišo. •'lašel sem ga. Ko sva v njego-,.rri delovnem domovanju (Go-?na je eden redkih, ki tedaj, ko tjtrujen, odide v Ljubljano, na , °eitek), sem se počutil najprej ri°l prvošolček. Njegov široki . Srneh in preprosto povabilo, S’ tnalo se že poznava, sta od-avila pregrado med nama. Kako je začel pisati? kiti aiPrej sem P'sa' za Kle_ ČasVe Novine. To so bili, dijaški -i | '• Moje sodelovanje je trajalo spora z njim, z mojo usmeri- do s “^°je sodelovanje je trajalo T°’ na levo. ares sem začel pisati kot štu-ljan!' Moj sostanovalec v Ljub-^ 1 je prebral nekaj spisov in k ^Prepričal, da sem jih odnesel (Li_erc*u Kozaku, uredniku So-a°sti. Ni bil navdušen, ni pa bil "J3?113! aF narjul, temveč je ^ kljub nezadovoljstvu nad Š|, pisanjem do mene člove-k02toPel- Že kot pojava je Ferdo e]0 a, ohrabrujoče deloval na ^acH t ^raV Sotovo sern tuc*' Se k ■ te.§a vt’sa vprašal, če lahko jit^M Ponesem. Kot dober vzgo- I mladih, ki je zelo hitro oce- S strahom sem šel vprašat Ferda Kozaka, Domači kos kruha je slajši _ Socialne krivice so me najbolj prizadele kako je z mojo novelo »Ljudje« Delam v Dolnji Bistrici, spočit pa se grem v Ljubljano nil, kaj bo iz katerega, je očitno presodil, da imam talent. Pritrdil mi je v odgovoru na moje vprašanje. Poslal sem mu novelo Ljudje. S strahom sem šel drugič k njemu. Komaj sem odprl vrata, me je objel, posadil v fotelj in zelo toplo govoril o moji noveli. Tako sem začel pri Sodobnosti in kaj kmalu potem tudi v Ljubljanskem zvonu, pri Modri ptici in v založbi Obzorja. Toplini Ferda Kozaka pa se verjetno lahko zahvalim, v njem šem našel izrednega mentorja, ki je bil poln spodbud, saj menim, da je bil to najboljši urednik v slovenskem revialnem tisku, kar smo jih imeli.« Vse to je bilo pred vojno. Že tedaj se je uveljavil kot pisatelj. Kaže pa, da je Ferdo Godina med tistimi redkimi Slovenci ki so svoj pisateljski »poklic« povezali z življenjem Prekmurcev. »Socialne krivice so me najprej zmotile,« mi je pripovedo- val Ferdo Godina. »Že kot dijak v Ljubljani, kasneje v Mariboru in potem spet kot študent sem to doživljal. Doma smo imeli štiri orale orne zemlje in tri orale gozda. Prekmurci mu pravimo šuma. Prav toliko je bilo vsega skupaj, da nisem nikjer dobil podpore, kot so jo dobivali drugi dijaki in študenti, od doma pa tudi nisem mogel pričakovati pomoči, saj nas je bilo kar enajst otrok. Videl sem kmete, znojne in zgarane do konca, pa so komaj prehranili svojo družino. Na drugi strani pa ljudi, ki na lahek način živijo bogato. Le malo se je treba znajti, — včasih je dovolj znati govoriti ob pravem času — pa se dokoplješ do lepšega življenja. Če to človeka ne prizadene, še posebej pa mladega človeka, ga gotovo ne prizadene nič. Tu so zajemala moja dela...« Godinova dela govore o življenju včeraj. Njegova kritika je ostra, vendar tudi odkrita, najmanj pa črno-bela, tako slika osebe, njihovo ravnanje in hotenje. Pa kasneje? Še ostrejši je! »Kot skojevec sem prehodil dobršen del Slovenije. Ljudem sem obljubljal, raj saj ste slišali, kaj vse smo obljubljali, zdaj želim, da bi uresničili vsaj tisto, kar je možno uresničiti. Vpet sem v življenje v domači krajevni skupnosti. Vsak dan se pogovarjam z ljudmi, s kmeti in tistimi delavci, ki jim pravimo sodobni industrijski nomadi. Poznani njihove tegobe,‘težave življenja, ki ga preživljajo in njihovo vročo željo, da bi doma dobili svoj kos kruha. Saj ni potrebno, da bi bil ravno tako velik, kot ga dobijo v tujini! Doma je slajši! Pred leti so krajani v bistriški odranski, polanski in črensovski krajevni skupnosti poslali nekaj prošenj, da bi v teh vaseh ali pa v bližnji okolici zgradili nekaj industrije. Ferdo Godina je bil »motor« v tej akciji — tako pripovedujejo ljudje — kajti pismene prošnje ki so jih poslali tovarnam v razvitejših predelih Slovenije, ni vse. Zanimiva so njegova pisma, ki jih je pisal ljudem, ki naj bi podprli njihova prizadevanja, pa telefonski razgovori o pričakovanjih, o odločitvah, mnenjih... »Občinska birokracija se ni zganila. Lahko bi dejal, da je pobudo občanov celo zavirala... Očitali so nam, da hočemo mimo občine, mimo forumov, ki so pristojni in podobno. Toda dobili so vse naše dopise, seznanjeni so bili sproti pa kaj, ko so bili dolgo časa gluhi na obe ušesi. Red v družbi mora biti, to mi je povsem jasno, toda zagotovo je v skladu z našimi družbenimi hotenji, da se krepi samoupravna pobuda, da delavci, ki so zaposleni v tujini, lahko tudi prispevajo svoja sredstva za gradnjo tovarniškega obrata v domačem kraju. Zakaj pa drugje uspevajo takšne pobude!? Pri nas so poskušali zasliševati ljudi, ki so se lotili akcije za novo tovarno.« Tako nam je pripovedoval Godina, ki se veseli vsega nove- ga, kar pridobijo njegovi rojaki, naj gre za nasipe ob Muri, za most čeznjo ali pa za novo tovarno. To je neizčrpna tema pogovorov z njim. Ne zmanjka mu besed, dokazov in sodb, kaj bi bilo še potrebno postoriti, da bi si Prekmurci izboljšali svoje življenje. Vedel sem, da se v razgovoru s Ferdom Godinom ne bom mogel znebiti še enega vprašanja — zgodovine narodnoosvobodilnega boja v Prekmurju. Prebral sem njegovo knjigo »Prekmurje 1941—1945« in zapise drugih. Zanimalo me je, zakaj pripravlja ponatis in razširitev svoje knjige, še posebej pa njegovo mišljenje, njegova sodba o gibanju v Prekmurju, ki je bilo v začetku svetovnega požara sorazmerno močno razvito. Pa naj sam spregovori o tem: »Štiriinš-tiridesetega me je glavni štab NOV Slovenije in CK KPS poslal na Štajersko z enajstimi fanti in radio-postajo. Centralni komite v oktobru tega leta ni vedel, kakšne so razmere v Prekmurju. Nisem bil najbolj navdušen nad nalogo, saj sem vedel, kako je v Prekmurju pod Madžari. Moral sem iti. Tam sem našel Ateno in Frančka Majcna pa tudi druge borce, vendar nobenega od prekmurskih budimpeštancev, ki bi danes radi imeli dvojna leta za svoje delo v OF. Celo taki bi radi dvojna leta, ki so bili organizatorji Stranke madžarskega preporoda, ki pa so se ob tem še — sami sebe — imenovali za člane okrožnega odbora OF. Ko je prišla rdeča armada se je eden izmed njih oglasil celo za partizanskega generala. Ti potvarjajo resnice, pišejo in govorijo o tem, da je bilo vodstvo OF za Prekmurje v štiriinštiridesetem letu v inozemstvu. To tezo bom ovrgel, kajti to je gola laž. Vodstvo je bilo v Prekmurju, No, pa pustiva to! Odpraviti moram tudi pomanjkljivost moje prve knjige, da nisem »obdelal« naših ljudi v taboriščih. Tega v Prekmurju sploh še nismo dovolj proučili. Ti ljudje so hudo trpeli, tudi oni so dali svoja življenja za svobodo. Moja knjiga pa ni le moje delo, ampak tudi drugih borcev, ki so spregovorili v njej o narodnoosvobodilnem boju v Prekmurju. Predaleč bi zašla, če bi nadaljevala to temo. Sicer pa smo se namenili spregovoriti predvsem o Ferdu Godini kot pisatelju in človeku. Pa kaj, ko ga ni mogoče ločiti od njegovih razmišljanj in ocen. Tako sva se dotaknila tudi pred nedavnim dokončanega romana, ki mu je dal naslov »Molčeči orkester«. Upodobil je like izpred tridesetih let, spregovoril pa je o njih mladi študent, ki se v svojih razmišljanjih in raziskovanjih srečuje z dilemami, tragičnimi usodami svojih očetov, ki so bili partizani. Pripravil je že koncept za novo delo, o katerem pa vnaprej noče govoriti. Vsakdanjik Jožeta Breganta, smetarja iz Novega mesta ;s Potreba rojeva čast in ponos ir m r* fyo Kuljaj Novo mesto ob pol šestih zjutraj. Na Glavnem trgu mravljišče. Ljudje kot da ne čutijo mrzlega decembrskega piša in ne kapljic meglenega dežja. Hitijo! Ogromna množica se v dolgi in nepretrgani vrsti vali proti Industriji motornih vozil. Reka ljudi, ki teče v nasprotni smeri, ni nič manjša. Ta se deltasto izliva v Krki, Labodu, Novoteksu, Iskri in še kje. V upravnih prostorih delovne organizacije »Novograd« TOZD Komunalne storitve so se že zbrali delavci. Govori Jože Kožuh, vodja oddelka. Smetarji že vnaprej vejo za vsako njegovo besedo. Jože pa razlaga in podpisuje šoferjem potne naloge. Tu pa tam še beseda o dopustu, bolniški, potlej pa je bilo vsakdanjega delovnega sestanka konec. Smetarji, oranžno oblečeni, so se razšli. Za njinji so odpeljali trije kamioni. Začel se je delovni vsakdanjik. S »katrco« smo spet zunaj, na cesti. Urin kazalec se je že premaknil s številke šest. »Toplo jim ne bo danes, pravi Jože Kožuh, moj spremljevalec. Mislil je na »svoje« delavce. »Seveda jim ne bo,« pomislim. Kako tudi, ko pa je še naju treslo, dasi sva bila v avtomobilu in v toplih zimskih kožuhih. Mravljišče na cesti pojenja. Več je avtomobilov. Hupajo, cvilijo, se poganjajo in spet ustavljajo. Nova, tretja reka. Tej se najbolj mudi... Prve kante za smeti na grmskem koncu so že ob cesti. Smetarjev ni bilo opaziti. Tudi kamionov ne. Najbrž so se šli malce pogret. Mraz je bil res od sile. Vodnik ob moji levi v »katr-ci« je za hip ujel moj vprašujoč pogled. »Ne, niso v gostilni,« pravL, »Nositi morajo. Nekatere kante so celo sto in več metrov oddaljene od pobirališča. K cesti jih je treba ročno znositi. Zelo so težke. Tudi po sto kilogramov nekatere. Polne so mokrega leša, ki ni lahek. Smetar Jože Bregant Končno opaziva oranžen kamion. Stoji. Poleg njega so kante, zraven njih Jože Bregant, smetar. »Porka..., same izbrane besede se vsujejo iz Jožetovih ust, ko mu puhne v oči, usta, obraz in za ovratnik prah iz pravkar stresene kante. Malce se še otepe, potlej pa spet: »Hoo-ruk« in osemdeset ali tudi večkilogram-ska vsebina iz kante je že na pravem mestu. V trebuhu kamiona. Njegovo delo je opravljeno. In tako se ponavlja vsak trenutek, dan za dnem, mesec za mesecem, že celih 14 let. Jože Bregant, doma iz Dolnjega Grčevja pri Otočcu, je prišel k »smetem« kot 23-leten mladenič. Zdaj jih ima 37. Če ne bo slabše, kani ostati v sedanji službi do upokojitve. Takrat, ko je prihajal k novomeški komunali, so ga prijatelji in znanci gledali po strani, češ kaj boš tj, smetar. To je bilo nekaj, kar ni sodilo v njihov .ambiciozen4 krog. Bilo je manj vredno in ponižujoče delo. Jože takrat tudi zaslužil ni kdovekoliko, tako da so bile prijateljske opazke še bolj pikre. Svet pa se spreminja in od takrat se je marsikaj spremenilo tudi z Jožetom in njegovim poklicem. Z nekdanjimi prijatelji je že zdavnaj izgubil stik. Vsepovsod so se raztepli. Eni so odšli za večjim kosom kruha v tujino, drugi so poiskali imenitnejše delo kot je bilo Jožetovo, doma. In če se Jože danes primerja z njimi, ugotavlja, da nekateri od prijateljev danes res bolje živijo od njega. Imajo več kot on in v vasi tudi več veljajo. Mnogo pa jih je tudi, ki v imenitnih službah niso dosegli tistega, kar so upali. Skratka, Jožetu danes ni žal, da se je takrat zapisal med smetarje. Še posebej zato, ker v primerjavi z dru^mi niti ne zasluži slabo. Poleg tega pa njegov poklic v očeh okolja postaja vse bolj spoštovan. Jože pozna profesorja, častitljivega petdesetletnega možaka, ki ga vsako jutro pozdravi. Pa se nikoli nista seznanila. Nikoli se profesor pri Jožetu tudi ni ustavil, da bi z njim pokramljal, pozdravi pa ga vedno. Jožetu ta pozdrav veliko pomeni. Toliko, kot da bi delal v veliki tovarni za strojem... Jože se ne sramuje svojega dela. Ponosen je nanj, ker ve, da je vsako delo, pa naj bo še tako umazano, vredno svoje časti in ponosa. Ve, da ljudje potrebujejo njegovo delo in če je tako, potem je neumestno razmišljati o časti in ponosu njegovega poklica ... Jožetov »roženkranc« Kamion odpelje dalje. Ustavimo se ob upravni stavbi novomeškega gozdnega gospodarstva. Ne zato, ker bi bilo treba izprazniti kante, ampak zavoljo nepazljivega voznika, ki je zadel in malce pomečkal ob cesti stoječo kanto. Jože Kožuh pristopi k razjarjenemu vozniku in mu pojasni, da bo treba nastalo škodo najbrž poravnati. Le-ta pa ga je gledal, kot da bi prišel z drugega sveta. On da bi plačal škodo in to še zavoljo ene, počenega groša nevredne kante? Kajpak je Kožuh kaj kmalu ugotovil, da se ne gre prepirati, zato je nepazljivemu in povrhu vsega še nesramnemu vozniku samo pojasnil, da je treba smeti, ki so se raztresle po cesti, ponovno spraviti v kanto. In smo odpeljali. Najbrž je odveč pisati o tem, da lastnik niti kante ni postavil na svoje pravo mesto, kaj šele, da bi spravil vanjo smeti, ki so potlej razmetane ležale naokrog. »Tako je to,« vzdihne Jože Bregant in nadaljuje: »Nekateri so res nesramni. Ne mislim samo na voznike, ampak tudi na lastnike smetnjakov. Kanta je za to, da vanjo mečemo smeti, ne zraven nje, kar se običajno dogaja. Samo po sebi se razume, da smo potem vsega krivi mi smetarji.« Peljemo se po Zagrebški cesti mimo Industrije motornih vozil. Jože samo malce pogleda in že je ves v kletvicah. »Spet ista pesem,« govori ves ogorčen. Samo poglejte. Zdi se mi, da ti nepridipravi namerno mečejo smeti poleg kant, namesto vanje. Jaz pa naj jih pobiram in mečem v kanto. Se ti ljudje sploh zavedajo, da sem tudi jaz nagrajen po .. delu, da imam svoj akord, da me zebe, da sem moker...« in še se je jezil Jože. Seveda je vse skupaj začinil s sočnimi kletvicami, »Kdo preklinja?« je Jože po svoje ponovil moje vprašanje. »To je roženkranc za vse tisto, čemur bi rekel^dnos ljudi do smeti in našega dela. To so zelo mile govorice na rovaš njihove spačene kulture, ki se ob teh kantah zelo lepo kaže,« je pojasnil Jože svoje ,mile‘ besede. Šeststo bi moralo biti Čas malice. Priložnost za pogovor o pomembnejših stvareh. Jože pripoveduje o osebnih dohodkih. »Zdaj, ko imamo novega šefa, zdaj je bolje, Še vedno pa dobimo premalo. Šeststo bi moralo biti. Kaj pa je to danes petsto jurjev, vas vprašam. In za teh petsto jurjev moram marsikaj narediti. Poleti se kadi, tako da sem ves prašen. Pozimi me .zebe in večkrat sem tudi moker. Z zdravjem sem na psu. Kante pa nič ne vprašajo. Dan za dnem jih je treba stresati v ta nenasitni trebuh kamiona. Samo pomislite, 800 kant dnevno moram vzdigniti. Nekatere je treba na pobirališče tudi zelo daleč nositi. Včasih 200, 300 ali celo 500 me-■ trov. Pravijo, da bodo dali po novem letu nekaj gor. Saj tudi P morajo, tako ne gre več. Ves,e! je pa težko tudi za naše šefe- ^ ne morejo dati kar tako, sarm0" sebe. Mi ne dobimo nobenih d0-tacij. Kolikor kant pobere’111! toliko imamo in niti ficka ve.c. Potlej pa zvišaj plače, če )' moreš. V izgubo pa tudi ne ^ remo iti. Kam bi pa prišli, če tako delali...« Jože je potlej povedal, & njihovi TOZD združuje delo delavcev. Ti so razporejeni vš® , rih službah, in sicer v ces*111! - snagi, odvozu smeti in pogn el”1' dejavnosti. Ker. ne dobijo no^, nih dotacij, ampak živijo le tegaA kolikor naredijo, tudi 11 morejo zaposliti novih delavk' Zavoljo tega pa morajo vsi paj trdo delati, ker drugače 11 gre. Ure so tekle in kaj kmalu |3ci prišla štirinajsta. Jože se ) oddahnil. Pa ne misliti, da se n) ^ gov delovni čas vedno konča tej uri. Pobrati in stresti je tn eP* vse kante, pa čeprav se kazalec Po: uri pomika proti tretji, četf11 jPo popoldanski uri. poslop)1 jei< Pdo t Pri Jože tudi kmetuje Pred upravnim TOZD Komunalne storitvep stal prislonjen Jožetov moped- Hi njim se je odpeljal naš sogov0 nik v domače Dolnje Grče”)’ kakih 8 kilometrov oddalji H "»Sl /O.' % |0V( “ies ?iič s,|j; sod( *ili *6ni ’lis Po | d- TU H )£ ?Po Sp), Doma ima družino manjšo kmetijo. Ima tudi P' konj, ki jih je zapregel takoj. ^ je pojedel. Na polju ga je čaKa nez orana njiva, na kateri bo^j' pomlad posadil krompir- ^ kmetiji veliko dela, zanj njegovo družino. Žena doma ž ( spodinji, tri hčerke pa hodij0 j osnovno šolo. Eno bo po kone” šoli lahko dal učit, več ne bi gel. Šola namreč danes ve11 stane in Jože pravi, da ima za lanje vseh treh hčera prema} dohodek. Sicer pa mora neV tudi doma delati... Njivo je Jože zaoral. Ko j^Pj!, šel domov, je nakrmil živin0 postoril še druga nujna oprayl£. Potlej pa je, že v trdi temi,0 .£, del v kotu za mizo še nedogri1L nega doma. Ponudil je koz”^ letošnje domače kislice, P0'^ čerjal in legel, kajti zjutraj ^ treba zgodaj vstati. In tako 0 za dnem... V Pavao Brajša Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja V založbi Delavske enotnosti je pravkar izšla knjiga dr. Pavaa Brajše SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA. Njen avtor —specialist za nevrologijo in psihiatrijo, doktor medicinskih ved s področja psihiatrije in ugleden hrvaški publicist — načenja tematiko, katere aktualnost že dolgo slutimo, vendar se ji neko-likanj sramežljivo izogibamo. Zato izid te knjige pomeni hkrati novost na naših knjižnih policah in izziv v našem življenju. Za naš podlistek smo izbrali nekaj strani iz knjige in prepričani smo, da bodo pritegnile bralčevo pozornost. Voditelj v skupini razvija in ne duši ustvarjalnosti drugih članov skupine, si jih ne podreja, ne ovira njihovega samostojnega razvoja. Ne zahteva uniformiranosti in šablonske monolitnosti skupine. Ne sumniči, ni nezaupljiv. Ne ustvarja posrednikov med seboj in skupino. Ostaja v neposredni krožni in v horizontalni povezavi s skupino. Špoš-tuje tuje mnenje, čeprav je drugačno od njegovega. Ne izogiba se konfliktu, temveč ga pomaga rešiti. Skupine ne razvija v podskupine, da bi ji tako laže vladal. Ni mu potrebno ustvarjati sovražnikov, da bi tako ohranil skupino. Ne loči se od skupine, ostaja v njej. Ne skriva se za načeli, predpisi, zakoni, ideologijo, ostaja v osebnem stiku s skupino. (VI) Ostaja človek, ki je dostopen skupini, se ne dviga na piedestal božanstva, ki ga je treba oboževati. Potrjuje se s prakso in ne s teorijo. Uporablja vsakdanje in ne nerazumljive besede. Ne predstavlja sebe, temveč skupino. Je strpen, potrpežljiv, razumen. Razume svojo psihodi-namiko in psihodinamiko skupine. Nevrotično ne zlorablja skupine, da bi reševal lastne probleme — bodisi tiste iz preteklosti ali zdajšnje. Lahko dojame težnje, ki vodijo k takšnemu zlorabljanju. Končni cilj voditelja je, da usposobi skupino za delovanje brez voditelja, da svojo avtoriteto prenese na skupino, da svoje funkcije porazdeli v skupini, da je skupina v določenem trenutku sposobna priznati vodstvo tistemu članu, ki je tedaj najbolj sposoben in najbolj primeren. Končni cilj slehernega voditelja v skupini mora biti zmanjšati in odpraviti potrebo po stalnem in fiksiranem položaju voditelja. Voditelj mora slabiti svoj položaj, krepiti pa položaj skupine. Vloga in položaj posameznika v skupini Za resnično skupino je značilno, da se ne deli na voditelja in na tiste, ki ga branijo, na brezpogojne somišljenike, pogojne somišljenike in na nasprotnike. Povedali smo že, da je v skupini voditelj le prv’ enakimi in da je brez posrednikov v stiku s skupino. Položaj v shl‘?, ,1'' ni opredeljen z osebnostjo, z zaslugami niti ne s povezanostjo z vo0* l Ijem, temveč njegov položaj določata lastna sposobnost in horizo111! t skup no-krožna povezava z drugimi člani skupine. To je vzrok, da v s*-1 ^ niso potrebni brezpogojni somišljeniki voditelja. Zavoljo enak1"', ah vzroka tudi ni potrebe, da bi se skupina strokovnjakov izoblikoV’- . skupino pogojnih somišljenikov voditelja. In slednjič tudi tisti, kise ■( strinjajo s tem, kar se dogaja v skupini, nimajo potrebe, da bi ustvlL| podskupino nasprotnikov, saj skupina spoštuje nasprotno mneOJ^,, omogoča tistim, ki drugače mislijo, da to nasprotno mnenje PoV£;|):i- ga utemeljijo, pojasnijo in tudi obdržijo. Razslojevanje skupine vedene podskupine ima svoje opravičilo v masi, ne pa v skupini sprotnik skupine ni tisti, ki misli drugače kot drugi, temveč tis11^ onemogoča dinamiko skupine. Skupina si ne izmišlja nasprotnikoV’ ^ le brani proti vsakomur v skupini in zunaj nje, ki ji preprečuje, ostala skupina. Vloge posameznikov v skupini niso fiksirane. Vodilni položaj y sameznega člana skupine pogojuje situacijska problematika, v h” (1 se je skupina znašla, in ustrezna sposobnost posameznika, da 1 problematiko. Tako je torej lahko prvi v določenih razmerah ne^lj j> tirr N Van S Ve °r, »os sli Pta Mn ha} Mai drugačnih razmerah pa drugi. Za primer naj navedemo družino- K'jj, '4 odšla na izlet s šotorom. Ko v taboru postavlja šotor, je, denimo, ^j 1 tel j oče, pri kuhi je mati, pri vožnji s čolnom najstarejši sin. Pr0^ situacije in sposobnosti posameznika torej določa vodilni polo2" nec družini. Če pa bi bila ta družina masa s fiksirano hierarhično l°stvl:;|f sr bi moral biti oče ne glede na svoje sposobnosti voditelj in stroko^ j; ^ tako pri postavljanju šotora kot pri vožnji s čolnom. Bistvo skup10 J v e fleksibilnost, reverzibilnost in možnost rotacije vodilnih položaU 1 Za resnično skupino je značilno, da ni »padanja« in »dviganj3*.. 0 pozicijski hierarhični lestvici, saj ni vertikalne povezanosti, temvy- ^ ji* ,v le horizontalno-krožna povezava med posamezniki v njej. Ven1 j- ^ je v takšni skupini zamenjala komplementarnost, se pravi dop0* vanje v odnosih na horizontalni ravni. Masa ne priznava kompl0*^/ m h stran 13 prisluškovati Upornik danes ni prava beseda lepo jtni' ^ jei« Ciril Brajer ^ako je v avtobusu 1 jublj an-v mestnega prometa, vsi n’°- Če nikomur ne stopiš na ^e’ če nihče ne pohodi tebe... J1,’0 so stare šale, res pa je, da v j0vSn' gneči ni greh, če slišiš po-tjc0r> ki ni namenjen tvojim iijj„SotI'. To se mi je zgodilo zad-j., in če sem po »krivem« sli-tj ne bo hudega, če zveste še ,^Ve tovarišici, prva mlajša in obe«a malo manj mlada, očitno 5Qj vna poti iz službe (po uri vj]j^)> tudi nakupe sta že opra-iSodeč P° polnih mrežah, j|j Iaar ni bilo mogoče ugotoviti, p0sl? ga opravili med službo ali Lotit, i mo se njunega pogovora. pobŠa (malo manj mlada) je 'f. taCjVaLla svojo delovno organi-" lip J0’, ki lepo skrbi za svoje dojene delavce. Prva (mlaj-x ^ega še zdaleč ni lepo sprejela padimo pravični, nič ni imela spQ' skrbi za upokojence, le V ^Hila se je na nekaj, kar jo L “Orni reakciji sodeč) pošteno j.Prisluhnimo ji: t0tJ.a) tudi pri nas smo zelo po- ■(]}> c«* rti" (j t iti p0, ’ ttorda kar malo preveč. Le eJ» Novo leto je pred vrati in nas pripravljamo za upoko-e majhno slovesnost, čisto i! Pti majhno, le skromno pozornost. To ni prva takšna slovesnost. Eno smo letos že imeli. Trije »šefi« in eden malo manj kot »šef« so se letos upokojili. Zaslužni ljudje, dolgoletni delavci pa smo dali za slovo vsakemu cekin, vreden 4.000 dinarjev. Seveda so dobili tudi odpravnino. Pokojnino imajo ti štirje tovariši kar lepo — nihče manj kot stari milijon. Ko smo se od njih že lepo, kar malo ganjeno poslovili, smo zvedeli, da jih nikakor ne moremo pogrešati. Kdo je prišel do tega spoznanja, ne vem. Nihče nam ni razložil, zakaj so nam tako zelo potrebni, nihče nas ni vprašal, ali res ne moremo shajati brez njih. Tako zdaj delajo po 4 ure na dan, za kar bodo vsak mesec dobili 8.000 dinarjev.« Do tu je tovarišica sopotnica pripovedovala dokaj mirno. Kar naenkrat pa ji je planila kri v glavo in krepak glas se je razlegel po avtobusu: »O tem sploh nisem razmišljala, zdaj pa pripravljamo novoletno srečanje z upokojenci. Tudi moja znanka, snažilka, se je letos upokojila in kot vse tudi njo čaka novoletna nagrada — 1.000 dinarjev. In naša pozornost seveda.« ^ iovg°st'’ temveč zgolj hierarhične ravni neenakosti. Ustvarjalno sode-Pa ni mogoče na podlagi vertikalnih hierarhičnih položajev v VgJ’ temveč je možno le na ravni krožno-horizontalnega dopolnje-)a v skupini. temeljnih emocionalnih stališč v skupini Sk ’Ha na Preneha biti skupina, če podleže svojim iracionalnim poteg/11 Po odvisnosti, mesijanski bodočnosti in stalnih sovražnikih. Odv^Pina podleže svojim globljim notranjim potrebam in željam po sprejn°st> od vsemogočnega voditelja in če se tak voditelj pojavi, % v ta^šno vlogo, se spremeni v regresivno maso. Vsaka skupina 4i jev sebi to globljo iracionalno potrebo. Ali bo premagala skušnjavo t>raVine L*0’ ie odvisno tako od nje kot tudi od voditelja skupine, se ^ °d njegove sposobnosti, da dojame »igro« in se ne pusti zavesti. Ping^ieitvijo potrebe po odvisnosti od vsemogočnega voditelja sku-^gP^aeha biti ustvarjalna, začne stagnirati, se več ne razvija, pre-■. Nso v/*1 sekiln postane orožje v rokah voditelja, spremenmi se v ' ! ^aa r 110811110 v sebi potrebo, da bi bili odvisna, neodgovorna, bo-Nrek1 tePena, hvaljena ali kaznovana majhna, nemočna bitja. Ta akcjjQ ? se najbolj uresniči v masi. Skupina namreč zahteva zrelost, SL"1 odgovornost slehernega člana v njej. Cilj skupine je čimvečja i 1Snost 1,1 samostojnost slehernega člana ob hkratnem dopolnje-'t SLupi/n sodelovanju. V skupini se deli delo pa tudi odgovornost. V f sLupj ! nihče ne dela za drugega in nihče ne odgovarja za drugega. V 'J ''Seh i!.Vsi odgovarjajo drug drugemu. Skupina zahteva aktivnost / Vno 'P neaktiven, neodgovoren, prepuščati pobudo pa tudi odgo-f. Piog^ drugemu, pasivno slediti drugemu in ne razmišljati — to je l Llamrae Sarno v maši in ob vsemogočnem voditelju, ki za nas misli, fj °dgovarja. Odvisnost v masi nas pravzaprav vrača na raven f a°Ža a]neea otroka, ki mu zadošča že to, da ga nekdo nahrani, po-^ >>^^^kaznuje, sam pa neodgovorno počne, kar hoče. Ciril Brajer Gordan, zakaj se razburjaš? — Kdo pa pravi, da se razburjam, saj sem čisto miren, roke se mi ne tresejo, utrip je normalen, pritisk tudi.... Vendar kolegi pravijo, da si — milo rečeno — zelo nemiren fant. Vedno te nekaj moti, vedno se za nekaj zavzemaš, za nekaj boriš___ — Kolegi že mogoče. Pa vprašajte mojo ženo. Pravi, da sem bolj mrtev kot živ, da mora vsako besedo zvleči iz mene. Hopla, tovariš, za ženo se nikar ne skrivaj! Menda že veš, kaj sem te hotel vprašati? — Prav, naj bo! Res se razburjam. To mi ni v naravi, saj sem bolj »pri ta lenih«. Hočem reči, da imam rad svoj mir. Včasih pa mora človek kakšno stvar ceniti bolj kot mir. Vedno se mora najti tisti »cepec«, ki je prvi pripravljen iti po kostanj v žerjavico. To se mi je zgodilo enkrat — in ko se to zgodi prvič, se zelo rado ponovi. In kako gleda nate okolje, kako sprejema to, da si tak »cepec«? — Saj to je tisto! Prvič jih malo presenetiš, drugič manj, nato pa to že pričakujejo. Marsikdaj moraš »požreti«, da ustvarjaš napeto vzdušje, da nisi z ničemer zadovoljen — prepričan pa sem, da nikoli nisem iskal težav tam, kjer jih ni. Se pravi, da najdeš težave tam, kjer so. Menda se z njimi tudi spopadaš. Zaupaj nam, kakšne uspehe so ti takšni »spopadi« prinesli. — Ja, pa sem res marsikaj dosegel — predvsem več dela, kar pa je čisto v redu. Najprej ti rečejo: »Kaj boš rogovilil, raje se vključi v delo in pomagaj!« Tako sem začel sodelovati v samoupravnih organih in kmalu sem bil član mnogih komisij, svetov... Uspehi so že tu — niti z menoj niti z mojimi sodelavci ni več tako lahko »manipulirati« kot včasih prej. Marsikdaj jih dobimo »po grbi«, veliko časa gre, živcev — izplača se pa le. Drži, da sem dobil pečat upornika — le da se meni zdi to v redu. Z marsikom sem na ta način uredil prej rahle odnose, res pa je tudi, da je mnogo takšnih, ki malo ostrejše razprave ne pozabijo tako kmalu. In kaj te zadnje čase najbolj »bode«? —1 Nekakšen dvojni kriterij »nekih struktur«. Mi smo črni, oni so beli — hajd, spravimo bele na svojo stran in s črnimi bomo že kako opravili. Opažam pa, da je ta taktika dvorezen meč — vsak pritisk prej ali slej zbudi kolektivno zavest. Ko se upre prvi, se mu kaj hitro pridruži drugi__ Pa še nekaj, s šefom se bodeš, nikamor ne prideš, polena ti meče pod noge... To traja in traja — dokler se ne sprejo »na vrhu«. Takrat je pa šef takoj tu — hopla, bratci! Smo kolektiv, mar ne...? Rudarji in rokavi Kuli »Le čevlje sodi naj kopitar,« se je njega dni zjezil največji slovenski pesnik France Prešeren. Nedvomno ta njegova misel velja še dandanes. Kaže pa, da ne povsem (vsaj za nekatere), kar so ugotavljali pred dnevi tudi velenjski rudarji, ko so prebrali v časniku, češ da nakopljejo za normalno obratovanje šoštanj-skih termoelektrarn premalo premoga ter da bodo morali zavoljo tega bolj zavihati rokave. Seveda se rudarji za takšno pisanje niso veliko zmenili. Naneslo pa je, da so rudarji vendarle prišli na svoj račun. Pred dnevi jih je obiskala številna ekipa neke naše pomembne novinarske hiše. In se je zgodilo, da mlada in prikupna tovarišica vpraša rudarja: Da bi skupina ostala skupina, mora premagati še eno skušnjavo. Sedanjosti ne sme žrtvovati za pričakovanje meglene, nejasne in negotove mesijanske bodočnosti. Temeljna značilnost skupine je, da živi »tukaj in zdaj« in ne »tam in jutri«. Skupina rešuje sedanje, ne pa bodočih ali preteklih problemov. Skupina mora biti globoko zakoreninjena v sedanjem trenutku dogajanja. Skupina ne pričakuje odrešenika, ki bo ješil vse njene probleme. Vendar pa nekje globoko v nas tli ta želja in dovolj je, da pride nekdo, ki jo v nas zbudi in nas s spretnimi obljubami o srečni bodočnosti povsem iztiri iz sedanjosti. Bodočnost je potrebno planirati, se boriti zanjo, toda bodočnost mora kontinuirano slediti sedanjosti, izvirati mora iz nje. Skratka, bodočnost ne sme negirati sedanjosti, nas od nje odvračati. To je pravzaprav »sedanja bodočnost« in ne mesijansko-demagoško-fantastična bodočnost. Za prvo bodočnost se bori skupina, za drugo masa. Skupina ne živi od sovraštva in napadanja. Skupine ni potrebno odvračati od sebe in svojih problemov z nenehoma pretečim sovražnikom. Skupine ni potrebno ohranjati s pomočjo sovražnika. V skupini vlada medsebojno razumevanje, skupna ustvarjalnost in med seboj dopolnjujoče sodelovanje, usmerjenost v stvarno problematiko skupine 'tukaj in zdaj. Skupina ustvarja in ne napada. Skupina se morebiti brani, toda samo pred tistim, ki jo hoče spremeniti v maso ali množico. Skupina ne obtožuje tretjega, ki ga ni. Skupina se ukvarja s seboj. Sovraštvo, napadanje in sovražnik — to so značilnosti mase in množice, ne pa skupine. Skupine ne ohranjata niti voditelj niti sovražnik. Skupina ostaja skupina zavoljo medsebojne potrebe njenih članov, zavoljo skupnega cilja, h kateremu aktivno in angažirano stopa sleherni posameznik. V skupini vsi živijo drug za drugega, ne pa ob drugih (množica) niti ne drug z drugim .(masa). Odvisnost od voditelja, primarna usmerjenost v negotovo in zamegljeno mesijansko bodočnost pa tudi sovraštvo in napadanje dejanskega ali izmišljenega sovražnika moti ustvarjalno in delovno sposobnost skupine, jo slabi ter jo spreminja v maso ali množico. Gordan Šibič, samostojni sistemski analitik pri IM P: Prepričan sem, da »upornik« ni prava beseda za človeka, kot sem jaz. Zavzemam se le za pravične rešitve tistega, kar žuli mene in tudi moje okolje . »Kaj res niste nič reagirali na tisti sestavek?« »Pa še kako!« brez razmišljanja odgovori vprašani. »Nikje ni bilo ničesar zaslediti,« vztraja ona. On pa: »Nemogoče, saj smo se na vso moč trudili.« »Kako?« »Zmanjšali smo proizvodnjo!« »Kaj pa ima tisti sestavek z vašo zmanjšano proizvodnjo? Tu vendar ni nobene logike.« »Za tistega, ki ni bil nikoli v jami, je res ni!« »Hočete reči...« »Nič drugega kot to, da je zmanjšana proizvodnja posledica iskanja rokavov, ki jih pač rudarske majice nimajo... Pa naj še kdo reče, da sedma sila nima svoje moči... Posameznik v skupini Skupina je edina oblika skupnega življenja ljudi, v kateri je možno ostati individualen, specifičen, sam svoj, in to ob drugih in skupaj z drugimi. V skupini se posamezniku ni potrebno žrtvovati. V skupini je človek največja vrednota, nihče ne zahteva od njega, da bi postal takšen, kakršni so drugi, da bi se oblikoval po določeni šabloni. Od posameznika zahteva skupina prav njegov specifičen prispevek. Skupina ceni različnost, se ne izogiba konfliktom niti jih ne poskuša prikriti, pospešuje komplementarnost, se pravi dopolnjevanje, subjekt v partnerju v ospredju. V skupini se razmišlja, pojasnjuje, argumentira, razlaga, informira in odloča skupno in ob usklajevanju in kompromisih. Za to pa je potrebna samostojna, samozavestna, neodvisna in samosvoja osebnost slehernega člana skupine. Ustvarjalnost skupine je odvisna od ustvarjalnosti in izvirnosti slehernega njenega člana, ne pa od ustvarjalnosti voditelja. Glavna oblika skupnega življenja v skupini je sodelovanje in ne brezpogojna vdanost. Sodelovanje ni možno v šablonizirani uniformiranosti in konformizmu. Svoboden razvoj posameznika v skupini omejuje zgolj svoboden razvoj drugega ob njem. Posameznik ne izginja v skupini, šele v njej se razvija. Skupina ne uničuje posameznika, temveč ga spodbuja. Skupina posameznika ne siromaši, ampak ga, nasprotno, bogati. Skupina je pravzaprav dialektična sinteza solipsističnega individualizma množice in uniformirajočega kolektivizma mase. S psihodina-mičnega stališča gre za zbližanje obeh protislovnosti. Individualizem v množici je antiteza kolektivizma v masi in narobe. V skupini se ti dve nasprotji spajata v kreativno sintezo. Posameznik in kolektiv najdeta v skupni modus vivendi in še nekaj več. V skupini obe navidezni nasprotji prenehata biti nasprotji. Zlijeta se v celoto, nastane neka nova tvorba, neki nov fenomen — skupina. Skupina je edini možni način zadovoljujočega obstoja posameznika v kolektivu. Skupina je ustvarjalno in svobodno združevanje posameznikov. Skupina pomeni dogovarjanje, usklajevanje, skupno nastopanje, skupno reševanje. (Nadaljevanje prihodnjič) Predsedstvo republiškega sveta ZSS o resoluciji o razvoju v prihodnjem letu Ogledalo, ogledalce — povej... PREDSTAVLJAMO VAM BOŠTJAN PIRC, novi predsednik odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando. Po poklicu je diplomirani politolog-novinar. Naša javnost ga pozna kot dolgoletnega urednika in komentatorja TV Ljubljana NAJ OSTANE MED NAMI Člani predsedstva so kljub živahni razpravi pozorno prisluhnili novicam s tekmovanja v slalomu za svetovni pokal iz Kranjske gore. Predsednik Hafner je celo pohvalil »osvežitev razprave«, o Križajevem četrtem mestu pa je dejal: » Čestitke ne bomo pošiljali, toda, dobro je, dobro...« Potem pa je še ob novici o številnih diskvalifikacijah na tekmi dejal: »Pravzaprav je nam, politikom, laže: spustiš vratca, morda tudi več, paše vedno lahko upaš, da boš prišel na cilj...« Boris Rugelj Kako naj bi oblikovali politiko izvajanja družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v prihodnjem letu in katere naloge čakajo sindikate pri uresničevanju te v kratkem dogovorjene politike, sta bili glavni vprašanji, na kateri je skušalo na svoji zadnji seji odgovoriti predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Po dinamični razpravi o predlogu resolucije ter o nalogah sindikatov je predsedstvo, ki ga je za to nalogo pooblastil republiški svet na svoji zadnji seji, priporočilo Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, naj pri dokončnem oblikovanju besedila resolucije upošteva predloge in dopolnitve, ki so jih izoblikovali sindikati v javni razpravi in tudi predsedstvo. Tako je predsedstvo podprlo zamisel, da bi v resoluciji bolj motivacijsko zapisali, čemu težišče naše aktivnosti usmerjamo prav na določene dejavnosti (sindikatom ni všeč, ker je zapisano, kot da te naloge izhajajo samo iz ugotovljenih slabosti pri dosedanjem uresničevanju srednjeročnega plana razvoja). Prav tako sindikati sodijo, da bi v poglavju, ki obravnava delitev sredstev, bolj poudarili, da gre za uveljavljanje spodbudnejših sistemov delitve sredstev za osebne dohodke. Poudarili so, da mora besedilo resolucije dosledno upoštevati že uveljavljeno načelo, da morajo sredstva za razporeditev na skupno in splošno porabo rasti počasneje od družbenega proizvoda. Izrecno pa so sindikati priporočili izvršnemu svetu, naj v resolu- cijo vsekakor vključi obvezo delavcem v združenem delu, da ob sprejemanju zaključnih računov tudi temeljito ovrednotijo vzroke za izpolnjevanje (ali neizpolnjevanje) zastavljenih nalog ter prav tako temeljito prevetrijo možnosti za uresničevanje novih razvojnih ciljev. Obravnavanje zaključnih računov naj bi tako ne ostalo le razprava o morebitni razdelitvi »trinajste plače«, pač pa pomemben, lahko rečemo tudi eden ključnih elemnetov tudi za postavljanje novih planskih izhodišč, Razprava pa je, opozorila tudi na dejstvo, ki je sicer znano še iz preteklih let — da je resolucija, oblikovana po sedanjem konceptu, precej daleč od tistega, kar naj bi takšna resolucija združenemu delu dala — namreč opredelitev osnovnih nalog v tekočem letu na republiški ravni. Resolucija naj bi v bodoče postala izvršni dokument in na tem naj bi se začelo delo že takoj v začetku prihodnjega leta, da bi lahko republiški organi, planski organi, zbornica, sindikati itd. pripravili nov vsebinski koncept resolucije že do prihodnje jeseni. S tem pa seveda razprava o resoluciji ni bila izrečena, žal nam prostor ne dopušča, da bi podrobneje pisali, kaj so na predsedstvu sodili o družbenem planiranju, o potrebi po varčevanju, o socialni politiki in vrsti drugih družbenoekonomskih odnosov, ki jih resolucija obravnava. Sicer pa marsikaj o resoluciji sami in o stališču sindikatov do tega pomembnega dokumenta odkrivajo tudi naloge, ki so jih sindi- kati sprejeli in s katerimi naj bi pripomogli k uresničevanju zastavljenih razvojnih ciljev v prihodnjem letu. Za začetek uresničevanja razvojnih ciljev v prihodnjem letu sindikati predlagajo delavcem v zadruženem delu, naj bi že sedaj začeli ocenjevati letošnje (ker bo ta sindikalna akcija stekla po novem letu — lanske) rezultate gospodarjenja. Temeljita analiza doseženega in »izpuščenega« ter vzrokov za rezultate in možnosti (realnih, kajpak, ne pa takšnih, ki jih ponavadi tozd napišejo v vlogo banki za investicijsko po-stojilo) za doseganje novih ciljev bo pomagala predvsem pri izbiri ključnih nalog v prihodnjem letu — ne le v temeljnih organizacijah oziroma njihovih sindikalnih organizacijah, pač- pa na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. Dela na področju družbenoekonomskih odnosov je za sindikate veliko, od temeljitih analiz postorjenega pa bo odvisno, katerih nalog se bodo na posameznih območjih morali lotiti bolj pospešeno, kot drugih. Skratka, temeljita analiza gospodarjenja za minulo leto lahko odločilno pripomore h kar najbolj smotrnemu trošenju sil pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Vsekakor bo treba sile zelo smotrno trošiti, saj bo treba glede na dosedanje relativne neuspehe pri doseganju zastavljenih srednjeročnih razvojnih ciljev še dosti bolj »zavihati rokave«: tako v združenem delu, kot v negospodarski »sferi« (zlasti z varčevanjem in večjo učinkovitostjo) ter v družbeno- političnih organizacijah, ki bodo — če zdaj govorimo samo o sindikalni — morale postati bolj prodorna pri akcijah za odpravo slabosti tako v gospodarjenju kot pri uveljavljanju samoupravnih odnosov. Predsedstvo je ugotovilo, da se bodo morali sindikati, na vseh ravneh svoje organiziranosti, zlasti pa v tozd, zavoljo dejstva, da bomo v naslednjih dveh letih sedanjega srednjeročnega razvojnega obdobja le z največjo prizadevnostjo vseh delavcev v združertem delu ter ob usklajeni ekonomski politiki lahko ustvarili pogoje za dinamičen in hkrati stabilen družbenoekonomski razvoj, lotiti predvsem nalog na več področjih. Tako tudi uveljavljanja kakovostnih dejavnikov razvoja — kar med drugim pomeni, da bo treba dosti strožje izbirati, kakšne proizvodne zmogljivosti bomo gradili in za kakšno ceno. Pri tem pa seveda ne gre pozabiti na ustrezne sistemske rešitve (politika cen, izvozna politika itd.), za kar vse se bodo sindikati »bojevali«. Prav tako bodo potrebni še pre-nekateri napori, da bodo dohodkovni odnosi ter z njimi povezano združevanje sredstev res zaživeli takšni, kot naj bi bili in sindikati bodo to akcijo nadaljevali — prav tako pa akcijo za urejanje svobodne menjave dela — čeprav se bodo mnogi sklicevali na napovedana zakona, ki bosta urejala ti dve področji in brez katerih naj bi bilo urejanje teh odnosov bojda nemogoče. Veliko pozornost bodo sindikati namenili tudi povečevanju produktiv- Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije o svobodni menjavi dela Razvejati najširšo javno razpravo Sonja Gašperšič Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti je na svoji 2. seji v sredo obravnaval pomembne reči: najprej osnutek zakona o svobodni menjavi dela, z njim v tesni povezavi pa so razpravljali tudi o številnih vprašanjih, ki jih bodo morali konkretno rešiti novi zakoni o osnovni šoli, o predšolski vzgoji in varstvu, o usmerjenem izobraževanju in o izobraževalnih skupnostih. Svobodna menjava dela. K tej obravnavi je uvodne misli povedal Franci Polak, član sekretariata predsedstva RS, ZSS. Seveda iz tega uvodnega razmišljanja lahko za kratko informacijo odberem le nekaj poudarkov. Predlog zakona bo predložen skupščinskim zborom v marcu. Za opredeljevanje do predlaganih zakonskih izpeljav, kakor tudi kasneje za nadaljnje razčlenjevanje zakonskih določil v posameznih samoupravnih sporazumih pa imamo na voljo vrsto gradiva, ki lahko obogati našo vednost o svobodni menjavi dela. Med drugim gre tudi že za praktične izkušnje pri oblikovanju odnosov med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb, s tem v zvezi pa kaže poseči po brošurici »Sindikat in uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združenem delu«, ki je kot 13. izšla v Sindikalni knjižnici, pa tudi po knjižici »Iz prakse za prakso« s tako vsebino, ki jo je izdal Univerzum. Naslednji poudarek velja ugotovitvi, da je v osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela predvideno, da bodo mnoga vprašanja svobodne menjave dela podrobneje opredelili drugi sistemski zakoni, denimo šolski zakoni ali zakon o izobraževalnih skupnostih. Zakon o svobodni menjavi dela namreč ne ureja odnosov le med družbenimi dejavnostmi in uporabniki, marveč med uporabniki in vsemi dejavnostmi, ki same ne ustvarjajo z delom nove vrednosti, pač pa s svojim delom ustvarjajo ustrezne podlage za delo v materialni proizvodnji. Pri šolstvu in znanosti pa nedvomno gre za specifičnosti, denimo tole: pri vrednotenju rezultatov vzgojnega in izobraževalnega dela rezultati niso očitni takoj, niso merljivi v enem letu, so časovno odmaknjeni in jih bo mogoče vrednotiti nemara le na osnovi nekih doseženih skupnih družbenih rezultatov, kot je, recimo, rast narodnega dohodka, premik na bolje v strukturi zaposlenih itd. Specifičnost je sicer ta, da bo nemara prav za področje vzgoje in izobraževanja potrebno kdaj finančne zagate urejati tudi z zakonsko intervencijo, če bo šlo za izvršitev nekaterih nujnih nalog, pa s samoupravnim sporazumom ta finančna sredstva ne bodo določena. Vsekakor mora svobodna menjava dela prispevati k hitrejšemu reševanju problemov posameznih področij dela. Oceniti bo tudi treba, ali zvezna resolucija o svobodni menjavi dela daje dovolj prostora slovenskemu zakonu o enotnih osnovah svobodne menjave dela. Že v dosedanjih razpravah pa so se med drugim izoblikovala opozorila, da morajo denarne vire za delovne programe, standarde in normative pa vse elemente cene storitev, ki naj vključuje tudi sredstva za lastno kadrovsko reprodukcijo, opredeliti posebni zakoni, oblikovani za posamezna področja dejavnosti. O pripravi zakonov s področja vzgoje in izobraževanja je posredoval informacijo Peter Win-kler, pomočnik predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Tudi iz te le nekaj misli, predvsem o izhodiščih za pripravo zakonov. Celovita reforma na področju vzgoje in izobraževanja terja celovito revizijo zakonodaje s tega področja. Zaradi uveljavitve novih družbenoekonomskih odnosov, zakona o združenem delu in zakona o svobodni menjavi dela; zaradi zagotovitve vpliva uporabnikov na vzgojo in izobraževanje je treba uzakoniti praktične možnosti za ta vpliv; zaradi spodbude take organiziranosti, ki bo vodila k uresničevanju deklariranih vsebinskih premikov na tem področju. In kje smo z delom? O zakonu o izobraževalnih skupnostih se je šele začela prva uvodna razprava. Predvsem še ni jasna razmejitev, kaj naj vsebuje ta zakon, kaj zakon o usmerjenem izobraževanju, ki je že izoblikovan v osnutku. Januarja naj bi se začela prva faza priprav zakonov o predšolski vzgoji in varstvu otrok, o osnovni šoli in seveda zakona o izobraževalnih skupnostih. Izhodišča in dileme: v varstvo smo doslej uspeli zajeti 52.000 otrok, odpreti bi morali možnosti vsem otrokom, sicer ne v celodnevnem varstvu, pač pa vsaj v eni izmed oblik odprtega vzgojnovarstvenega dela. Za osnovno šolo, ki je obvezna, je predviden poseben sistem programiranja: enotno dogovorjeni obvezni del programa in drugi del, ki bi se izoblikoval v svetu šole in obravnaval v izobraževalni skupnosti ih njeni enoti pri šoli. V vseh fazah razprave je pomembno, kako se bo sindikat opredeljeval do nekaterih vprašanj, ki zadevajo pedagoška načela, pa tudi položaj teh dejavnosti in delavcev v svobodni menjavi dela, do vprašanj samoupravne organiziranosti, vloge svetov šol, deleža uporabnikov itd., pa tudi odprtih vprašanj, kot so pripravništvo, delovna obvze-nost, kriterij za opravljanje dela učitelja, pretok strokovnjakov z drugih področij v šole, imenovanje ravnatelja itd. O teh in drugih vprašanjih je bila potem živahna razprava, seveda brez dokončnih stališč, bolj kot evidenca dilem in problemov: tudi o nevarnosti razraščanja administracije v šolah; o nevarnosti, da uporabniki z manj razvitih področij, kjer je šolstvo deležno solidarnosti, ne bodo mogli financirati svojih zamisli za drugi del programa; o ureditvi in sofinanciranju prehrane učencev nosti dela, planiranju, pri če^1 velja posebej poudariti pripri na izdelavo osnov planov za ^ slednje srednjeročno obdobja Prav tako bo ena izmed f membnih nalog nadaljnja bi^3 za uveljavljanje delitve sredste' za osebne dohodke po rezull3'1 * K \ £||; 0Se; \ SP1< kk *ap stri dela in gospodarjenja. Pri temp': p® so na predsedstvu RS ZSS P0 Se novno poudarili že prej njano nalogo, da sindikati sp013 budijo realno analiziranje d°sC ženega in nadaljnjih možnost' razvoju. V nadaljevanju seje je j sedstvo obravnavalo še n6,' pomembnih vprašanj. Spre]1 je stališča do nadaljnjega razv°ii samoupravnih družbeno^ nomskih odnosov na podred zaposlovanja (o le-teh stal#1 bomo podrobneje poročali v n3 slednji številki DE). PriporoC' je delavcem v združenem de^ kako naj v prihodnjem letu Č bolj smotrno organizirajo izfa, delovnega časa (priporočilo0 javljamo na 18. str.) Na konCu!. še soglašalo z napovedan" spremembami v družbenem 0 govoru o seznamu telesnih okv in nazadnje sprejelo informa0" o finančni realizaciji devetin kongresa ZSS. sk k: k' Sli k Pa tu Pt to Pc te o> k >dr^ na srednjih šolah, kar je že c ^ bena sramota; o kopičenju ., lovnih ur prek 42-urnega de nega tedna »na račun počit1#; prav te pa ostajajo neizkorišee,j,: za izobraževanje učiteljev; o teljih-uradnikih in druž#, •» tij/f J preobremenjenih učiteljih; nemarjanju dela s posebno darjenimi učenci; o ukinj#;,, podružničnih šol mimo volje janov, itd. Sklep RO po cel°j. razpravi, ki ga je povzel P1^. sednik Geza Čahuk, je, da •. jp rajo v osnovnih organizacij"^. v občinah spodbuditi širokor, pravo o vseh teh zakonih, r"2^, čevati nejasnosti in hkrati g® |jj riti o problemih življenja 'tv^-šole, ki jih moramo reševati diši zakonsko bodisi s sat11 pravnim sporazumevanjem- ■. Republiški odbor jc sPrC: tudi svoj letni akcijski narC. I VI w l IV, lili U XV V J J -3 ‘ j-£ oblikoval svoje komisije in sP.£s, jel pobudo prosvetnih delali iz občine Radovljica, da bip0^-dan prosvetnih delavcev pt"zC vali enotno v vsej SlovenijC';-marca, na obletnico smrti uc » idm- Ija, revolucionarja in n^ro heroja Staneta Žagarja. rob razpravam o položaju delavke v združenem delu (II.) Kaj delaš, tovarišica? J°že Tavčar ^čiinosti v gibanjih Sebnih dohodkov Videli smo, vsaj v najbolj Pošnih obrisih, kaj se je v prebosti dogajalo na področju ko bi že na podlagi teh ugo-p '/ev sklepali, kako je prav za-tehs'en°st žensk vzrok, da so v 0 dejavnostih relativno nižji leebni dohodki kot drugje. Gre 5a Posledice, vzroki so drugje! dejstvo je, da takšna gibanja v Vse°nih dohodkih postavljajo tiv ZaPosiene — pri tem pa rela-!0.n9 večje število žensk — v po-i.()?j’ ki je manj ugoden, ki otež-slnj3 oblikovanje skladov žh i3?6 porabe v organizacijah rj^uženega dela in zato zahteva, pj-bidi širša skupnost sodeluje itej reševanju socialnih vprašanj p^čelni pristop v nagrajevanju delu vsebuje zahteve, naj bo osebni dohodek rezultat individualnega prispevka skupaj s prispevkom, ki ga je delavec dal s svojim tekočim in minulim delom dohodku svoje organizacije združenega dela in družbe. Poleg tega pa tudi zahtevo, naj bi bil za približno enako delo tudi josebni dohodek približno enak. Gre torej za takšno družbeno usmeritev v politiki osebnih dohodkov, ki naj bi zagotavljala, da se približno enako delo oziroma rezultat dela enako vrednoti ne glede na to, v kateri dejavnosti delavec dela. To načelo je zlasti pomembno za medsebojno primerjavo dela delavcev na približno enako zahtevnih delih, denimo v družbenih dejavnostih in v materialni proizvodnji itd. Na voljo so nekateri reprezentančni podatki o vrednotenju dela istih poklicev v različnih panogah. Tudi v teh podatkih lahko iščemo odgovore na vprašanja, ali so razlike med poklici, ki so pretežno »moški«, in tistimi, ki so še vedno predvsem »ženski«. Da te razlike obstajajo, nam povedo podatki o zneskih čistih osebnih dohodkov nekaterih značilnih poklicev. (Podatki so iz uradne statistike Zavoda SR Slovenije za statistiko za leto 1976). Najnižji in najvišji osebni dohodek za kvalificiranega delavca v značilnih poklicih: najnižji najvišji {imenski« poklici Clavlialka tobaka Crt-lka cigaret v trgovini !^valka brezalkoholnih pijač lzda!ka gornjih delov v obutveni industriji b, l0var & 5 »iklSničar Center mehanik filek, °!nehanik inštalater ,»l 6 kfoj.?.Valka usnjene galanterije • »ll^a teksfilne konfekcije C?°ški« poklici Cao?trugar &cač 3.004 2.794 2.852 2.155 3.467 3.140 2.474 2.790 2.852 2.764 3.337 2.812 2.967 3.074 2.511 3.393 3.561 3.336 3.427 4.854 3.292 3.884 4.221 3.692 3.269 2.991 3.477 3.586 4.979 10.022 5.281 7.998 5.438 5.780 7.322 6.098 Ni naš namen posebej obravnavati neskladje med osebnimi dohodki istih poklicev oziroma približno enakih del, ki izvirajo iz pripadnosti delavca različni panogi in dejavnosti, toda, če primerjamo te, lahko rečemo da so: — v »startu« osebni dohodki »ženskih« poklicev večinoma nižji v primerjavi z moškimi, — najvišji (žensk) so mnogo nižji od tistih, ki jih dosegajo moški kvalificirani delavci. Pri nekvalificiranih delih je pojav podoben. Tako je, denimo, znašal osebni dohodek snažilke: najnižji 1.674, najvišji pa 3.504din. Pri nekvalificiranih delavcih pa je bil najnižji osebni dohodek 2.172 in najvišji 4.415 dinarjev. Takih razlik pa ne zasledimo več pri delavcih — delavkah z nižjo, srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. Pri delih z nižjo strokovno izobrazbo pa lahko ugotovimo, da so osebni dohodki poprečno višji, ali pa so višji vsaj dosegljivi, kot to velja za delavce, ki imajo poklice na ravni kvalificiranega delavca. Zlasti v »ženskih« panogah sedanja politika nagrajevanja še ne temelji dovolj na priznanju kvalitete dela in njegove zahtevnosti kot tudi ne upošteva dovolj delovnih razmer. Vse to pa delavcu in delavki, čeprav sta v svojem dolgotrajnem delu spremenila in obvladala vsa nova delovna sredstva, odvzema pridobljeno kvalificiranost in učinke minulega delovnega prispevka. Tu pa se srečujemo z neenakopravnostjo, s prakso, ki ni v soglasju z zakonom o združenem delu in s sprejetimi načeli. Problemi so v zvezi z razvojnimi vprašanji Analize, s katerimi smo se srečali, vsekakor opozarjajo na probleme, ki bi jih veljalo rešiti. Toda pri vsem tem smo se srečali bolj s posledicami kot z dejanskimi vzroki. Tudi pri tem kompleksu vprašanj se potrjuje že znana ugotovitev, da moramo v socialnem razvoju, socialnih problemih in težavah poskušati prodreti tudi v njihovo globljo družbenoekonomsko pogojenost. To ne pomeni, da se ne ukvarjamo s posledicami, da povsod tam, kjer je to mogoče, ne bi določeni ukrepi prispevali k laj- šanju položaja vseh in tudi žensk zlasti prek sistema socialne varnosti na področju varstva materinstva, otroškega varstva itd. Smo pred razvojnimi opredelitvami slovenskega gospodarstva za prihodnje srednjeročno obdobje pa tudi pred opredelitvijo vseh prvin socialnega razvoja slovenske družbe. Kot prispevek temu in kot logičen zaključek dosedanjih analiz bo prav, če si pogledamo pogoje gospodarjenja in prvine doseganja dohodka prav v panogah, kjer prevladuje zaposlenost žensk. Zgovorni so podatki, ki nam jih ponuja analiza izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije »Analiza pogojev za pridobivanje dohodka v organizacijah združenega dela, ki zaposl ujejo pretežno ženske«. Ta analiza je bila pripravljena jeseni letos za potrebe Skupščine SRS, ki je obravnavala položaj panog, ki v pretežni rrieri zaposlujejo ženske. Gre za tisti del analize, ki dokumentirano razvršča podatke o pogojih pridobivanja dohodka in ki daje nekaj najznačilnejših informacij o opremljenosti panog, o doseženem dohodku in o izpla- čanih čistih mesečnih osebnih dohodkih na zaposlenega delavca. Vsi podatki so za leto 1977. Problematika opremljenosti, to je o poprečni uporabi poslovnih sredstev v letu 1977 na zaposlenega delavca, nakazuje zlasti smer investiranja v posameznih panogah. Nizka poprečna opremljenost kaže tudi tehnološko zamisel in neposredno vpliva na kvaliteto zaposlovanja. Višja opremljenost, to je organska sestava kapitala, zahteva večjo strokovnost in manjšo intenzivnost v zaposlovanju in narobe. Kazalci nekaterih pogojev in uspehov poslovanja po dejavnostih in panogah za leto 1977 (na zaposlenega) Dejavnost — panoga Zaposlenost Poprečno uporabljena poslovna sredstva Razporejeni čisti Izplačani čisti OD skupaj žensk % dohodek dohodek mesečno Gospodarstvo 611.636 238.486 39,0 430.356 141.049 109.006 4.821 Industrija — proizv. končnih tekstil. 335.676 143.347 42,7 432,072 136.295 104.806 4.630 izdelkov — proizv. obutve in 31.894 26.526 83,2 196.805 113.981 93.396 3.964 galanter. — proizv. preje in tkanin — elektro- 10.520 7.628 72,5 167.744 103.253 90.730 4.164 19.610 13.044 66,5 275.044 116.387 91.727 4.226 industrija — proizv. kemijskih 42.721 22.781 53,3 310.288 99.421 80.784 4.£80 izdelkov — proizv. živilskih 15.464 7.320 47,3 445.446 179.343 122.789 5.008 proizvod. — proizv. usnja in krzna — proizv. končnih lesnih 15.747 6.964 44,2 327.756 142.231 103.168 4.435 4.382 1.942 44,3 360.071 182.054 102.961 4.553 izdelkov — predelava 28.412 11.245 39,6 250.654 121.588 95.630 4.336 kovin 34.658 10.330 29,8 267.213 . 135.096 105.858 4. /06 Trgovina Gostinstvo 70.389 40.778 57,9 623.313 173.765 127.408 5.164 in turizem 20.513 15.188 74,0 389.395 110.387 93.659 4.379 Analiza podatkov zelo jasno kaže nekatere značilnosti: — panoge, kjer prevladujejo ženske, so večinoma slabše opremljene — njihova produkcijska sredstva so po svoji organski sestavi manj kvali- tetna; — doseženi in razporejeni dohodek, kot tudi poprečni čisti osebni dohodek so večinoma nižji kot drugje; — akumulativna sposobnost teh panog je na relativno nizki ravni; — možnosti za doseganje boljših, višjih kvalifikacij so ome-jene,saj narava proizvajalnih sredstev zahteva majhno strokovno znanje, z modernizacijo pa ne nastajajo boljše možnosti za dvig kvalificiranosti; stranem konkurence na mednarodnem tržišču in kjer se srečujejo s konkurenco zlasti dežel, kjer je vedno nizka cena delovne sile; — taka usmerjenost objektivno onemogoča doseganje enakih poslovnih rezultatov v primerjavi z drugimi, kar pomeni tudi slabši materialni in socialni položaj vseh zaposlenih v teh panogah. Pri vsem tem vsekakor ne gre samo za zaposlene ženske v teh panogah, saj so vsi zaposleni v gre za panoge, ki so izpostavljene vsem dobrim in slabim enakem položaju. Še manj gre za to, da so te panoge manj akumulativne zaradi tega, ker zaposl u-jejo pretežno ženske. Ženske se v večji meri zaposl ujejo v teh panogah, ker so ali kvalifikacijsko manj enakopravne kot moški ali pa so glede na sedanji šolski sistem objektivno usmerjene prav na pridobivanje znanj za te panoge. Poleg tega so pa ženske manj mobilne pri zamenjavi delovnih mest. Tako bi si morali v zvezi z nadaljnjim razvojem zastaviti nekaj vprašanj: — Ali naj v naslednjem obdobju Slovenija v svojem gospodarskem razvoju razvija zlasti panoge s tako nizko organsko sestavo kapitala? — Ali je za Slovenijo prava perspektiva prav razvoj tistih panog, ki se na inozemskem tržišču vse bolj srečujejo z neizprosno konkurenco dežel z velikim presežkom delovne sile? — Ali sistem strokovnega izobraževanja, kakršen je danes, lahko zagotovi polno enakopravnost žensk pri zasedbi delovnih mest? — Ali dovolj naglo in učinkovito odpravljamo tradicionalizem v klasični delitvi dela med moškimi in ženskami. — Ali ne delujejo diskriminacijsko nekatere na videz humane pravne norme, ki zadevajo posebno varstvo žensk, kot so to norme o prepovedi nočnega dela žensk v industriji? To so seveda le nekatera vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti samoupravni organi, zlasti pa planerji pa tudi skupnosti za zaposlovanje in izobraževanje. Vsi našteti problemi seveda niso taki, da bi jih lahko rešili čez noč. Toda odkrivanje njihovih vzrokov vsaj deloma nakazuje, kako jih reševati. Ni pa dvoma, da jih bomo lahko rešili le tedaj, če se bomo z njimi spopadli tako s stališča bodočih gospodarskih razvojnih usmeritev kot tudi s. stališča skladnega družbenega razvoja. Morda se prav na tem področju najbolj jasno kaže medsebojna pogojenost ekonomske in socialne politike. Enakopravnost ženske pa ima svoje korenine v enakopravnosti v združenem delu in v vsaki njegovi celici. n smo močni ) Andrej Agnič ,i Zagrmeli so topovi. Po vseh LVn'h mestih republik na pred-(||)Cer in v čast 22. decembra — |j6 va in praznika jugoslovanske uske armade. Morda je grme-H ,0Pov simboličen prikaz moči d P^Ptavljenosti naše armade, iu ^rani tisto, za kar smo se borili d Qali toliko žrtev, za kar se na način s pripravami na %r • r r ^ način ratnbo borimo še danes. ^opovi in puške pa ne pokajo le|U° v čast praznika, ampak vse kr.~7~ na vajah. Pokajo zato, da ^ ‘'i tisti, ki z njimi upravljajo, l| r,najbolj sposobni in priprav-d ni na vse, da bi kot neločljivi d naše socialistične samou-avne družbe bili neomajna k ra pri zagotavljanju miru in i^nsti na naših mejah. Ni torej j. n°, da ravno ob prazniku > na številnih slovesnostih j^.Sledujemo uspehe in nagra-fi^nio tiste, ki so se v naporih za j/Kjo pripravljenost najbolj p a2ali. Na vse — še posebno pa tiirf-1S,e’ najboljše, med njimi ske' v°ja^' ’n starešine Ijubljan-s. ^a armadnega območja, saj ^nied najboljšimi v Jugoslaviji snio res ponosni. Pono-p ' Morda je to premalo. Njim ^ntreč lahko zaupamo. To pa je $ 2 dvoma nekaj več. Zakaj? ^nelovanje JLA, teritorialne kj^be in civilne zaščite ter Pr^no vsega prebivalstva, ki je l;e^ravljeno braniti se proti vsa-laj^a napadalcu, je privedlo do uspehov. . Pov in delovnih ^vezavo JLA lojj1 Pa dokazujejo številni ki-djtetri novozgrajenih cest, vo-tliVod0v pa mnogi športni, kul-vor.n' 'n drugi objekti, ki so jih Jaki poleg svojega, lahko re-^p?10 napornega usposabljanja, | za občana. Seveda pa ne s(, emo pozabiti številnih obi-v;v 'n prireditev, ki so jih prebi-Vj|Cl Posameznih krajev pripra-1 Pripadnikom naše armade. dT^ibrž ni treba posebej pou-. Jati občutka povezanosti ob-j..n°v z vojaki v tistih krajih, dter.s° jim samo v tem letu med Sim zgradili 56 kilometrov i vL^odnega omrežja, za kar so 815.120 delovnih ur lenosti 10.253.600 dinarjev. V Pa je le delček tistih ur, tistega ^•ega dela in truda. Osrednja proslava dneva JLA na ljubljanskem armadnem območju je bila 18. decembra na Kodeljevem v športni dvorani, na kateri so sodelovali vojaki LAO, predstavniki slovenskega kulturnega in zabavnega Življenja ter seveda pionirji. Proslave so se udeležili najvidnejši družbenopolitični delavci Slovenije. Na tradicionalni novinarski konferenci pred dnevom JLA je v odsotnosti komandanta LAO generalpolkovnika Franca Tavčarja-Roka, ki je prav ta dan v Beogradu sprejemal odličje »22. december«, komandant teritorialne obrambe Slovenije, generalpodpolkovnik Branko Jerkič zbranim novinarjem orisal delo JLA in še posebej teritorialne obrambe v minulem letu in pri tem poudaril pomembnost in uspehe sodelovanja JLA, TO in delovtP. ljudi Slovenije. Ob koncu je razdelil tudi priznanja tistim novinarjem in redakcijam, ki so o JLA in TO najbolje obveščali javnost. dei an JLA je zato praznik vseh re(,pVr|ih ljudi in vendar bi lahko *e skromen oziroma sim-j>ra .c.en kamenček mozaika, ki ga aij° JLA, teritorialna obram-djjClvilna zaščita in delovni Iju- Med vojaki enote Momčile Marjanca so se novinarji lahko prepričali, da je ta enota ena najboljših v Jugoslaviji. Tako ni naključje, da je njen komandant med letošnjimi dobitniki nagrade »22. december«, in sicer za vojaške in družbenopolitične uspehe svoje enote. Novoletna voščila v korist boja proti raku Srečno in uspešno novo leto 1979 želijo poslovnim sodelavcem, prijateljem in bralcem: — LIP, lesna industrija Bled Bled, Ljubljanska 32 — AGRARIA BREŽICE — TOZD VRTNA-RIJA ČATEŽ — AGROEMONA —TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL Ljubljana. Kavčičeva 72 — AGROOBNOVA LJUBLJANA — TOZD GRADNJE in TOZD MEHANIZACIJA Ljubljana, Slovenčeva 93 — AGROSERVIS — TOZD PROIZVODNJA KOVINSKE OPREME Murska Sobota, Koroška c. 50 — DO AGROSTROJ — LJUBLJANA Ljubljana, Draga 41 — ARBO, Tovarna kemičnih izdelkov Ljubijana-Polje, Podgrajska 15 — DO AVTONABAVA Ljubljana, Zvezna 2a — AVTOTAPETNIŠTVO p. o. Maribor, Krekova ul. 14 — CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 — CARINARNICA MARIBOR Maribor, Einspiellerjf '' 31 — DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4 — Časopisno in grafično podjetje DELO Ljubljana — DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR — TOZD ELEKTRARNA OŽBALT — DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA KRANJ Kranj, Trg revolucije 3 — Združeno podjetje ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE — ELEKTRARNA BRESTANICA — Inženirski biro ELEKTROPROJEKT Ljubljana, Hajdrihova 4 — EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Kidričeva c. 82 — EMO CELJE — ODNOSI Z JAVNOSTJO Celje, Mariborska 86 — EMONA COMMERCE Ljubljana, Kersnikova 2 — SGP GORICA — TOZD ABK Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 76 — GORIŠKE OPEKARNE BUKOVICA n. sol. o. Renče, Bukovica 1 — GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Ljubljana, Titova 19 — GOZDNO GOSPODARSTVO BLED n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 — GIP GRADIS — TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT Ljubljana, Šmartinska 32 — Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4 — Industrijska konfekcija IKA AJDOVŠČINA Ajdovščina, Tovarniška cesta 24 — Kovinsko podjetje IMKO Ljubljana, Kamniška 41 — IMONT, Industrija kemične obdelave lesa Dravograd Dravograd, Otiški vrh 156 — IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 — IMP Ljubljana — TOZD TOVARNA REGULACIJSKIH ARMATUR IN APARATOV Ljublčjana-Šentvid, Ul. Jožeta Jame 12 — INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Zagorje ob Savi — INSTALACIJE ŠKOFJA LOKA p. o. Škofja Loka. Kidričeva 55 — INVESTICIJSKI ZAVOD ZA IZGRADNJO TRGA REVOLUCIJE Ljubljana, Trg osvoboditve 16 — ISKRA-AVTOMATIKA j TOZD INŽENIRINGI Ljubljana, Kotnikova 6 — ISKRA-IEZE LJUBLJANA — TOZD UPOROVNI ELEMENTI Šentjernej — ISKRA-IEZE LJUBLJANA — TOZD TOVARNA POLPREVODNIKOV Trbovlje — IZOLIRKA—TOZD NOVOLIT NOVA VAS — Trgovinska delovna organizacija JELŠA Šmarje pri Jelšah — JUGOSLOVANSKA AVTORSKA AGENCIJA — AGENCIJA ZA SR SLOVENIJO Ljubljana, Titova 21-1 — KINO PODJETJE MARIBOR p. o. Maribor, Grajska ul. 5 — KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA p. o. Radovljica, Gradnikova 111 — KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA Metlika, Trg svobode 3 — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — TOZD AGROMEHANIKA Kranj, JLA 2 — KOMPAS —ODDELEK ZA PROPAGANDO Ljubljana, Pražakova 4 — KORS konfekcija oblačil Rogaška Slatina, Prvomajska 9 — Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško — KULTURNA SKUPNOST OBČINE CELJE — DELOVNA SKUPNOST Celje, Muzejski trg 1 — Konfekcija LISCA SEVNICA — LIV POSTOJNA, industrija kovinskih in plastičnih izdelkov Postojna, industrijska cona bb — LJUBLJANSKA BANKA — ZDRUŽENA BANKA LJUBLJANA Ljubljana, Trg revolucije 2-XIII — LJUBLJANSKA BANKA — TEMELJNA KOROŠKA BANKA Slovenj Gradec — Časopisno podjetje LJUBLJANSKI DNEVNIK Ljubljana — LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka — Delovna organizacija ČGP MARIBORSKI TISK Maribor, Svetozarevska ulica 14 — METALKA LJUBLJANA n. sol. o. — DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB-SIPO Ljubljana, Dalmatinova 2 — MIZARSTVO VIC LJUBLJANA p. o. Ljubljana, Gorkičeva 12 — MLADINSKA KNJIGA — TOZD TISKARNA Ljubljana, Titova 145 — Trgovsko podjetje NAMA s TOZD VELEBLAGOVNICA LJUBLJANA, ŠKOFJA LOKA, KOČEVJE, VELENJE, SLOVENJ GRADEC, RAVNE in ŽALEC — Podjetje za urejanje voda NIVO Celje, Skvarčeva 4 — NOVOMONTAŽA, gradbene instalacije Novo mesto — OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE — OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE — Obrtno podjetje OBRTNIK Borovnica — ODVETNIKI KOŠOROK Rudi, FORTUNA Stanislav, MAZI-ŽUNKO Marina Ljubljana, Cigaletova 5 — Tekstilna tovarna OKROGLICA Volčja Draga — Osnovna šola GUSTAV ŠILIH Maribor, Razlagova 16 Miklavž pri Ormožu — Osnovna šola NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA — TOŽD Osnovna šola SEČOVLJE Sečovlje — ČP PAVLIHA Ljubljana, Gradišče 4 — PETROL LJUBLJANA — TOZD AVTO-PARK-DELAVNICA Ljubljana, Flajšmanova 2 — SGP PIONIR No vo mesto — TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT Novo mesto — IPK Ljubljana n. sol. o. — TOZD PLINARNA LJUBLJANA n. sol. o. Ljubljanaa Resljeva 34 — Projektivni biro REGION p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11 — REK VELENJE — DO ELEKTROSTROJNA OPREMA Velenje — SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO — SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH — SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Žalec, Ul. Savinjske čete 5 — SKUPŠČINA IN IZVRŠNI SVET MESTA LJUBLJANE . — Pleskarstvo in soboslikarstvo SLOGA Ljubljana — SLOVENIJA AVTO DO AVTOMERKUR — TOZD K-E-G Ljubljana Celovška cesta 150 — SLOVENIJAŠPORT export-import. p. o. Ljubljana Dalmatinova 1 — SOBOTA — TOZD GRADBENIŠTVO Murska Sobota Kopališka 2 - — STANINVEST LJUBLJANA Ljubljana Kersnikova ulica 6-IV — Tovarna strojev STROJNA Maribor Linhartova ul. 11 — TAPETNIŠTVO CELJE Celje Kosova ul. 10 — SOZD 1IMAV SEŽANA Sežana . Partizanska 50 — TEKSTILNA INDUSTRIJA OTIŠKI VRH s TOZD Dravograd . Otiški vrh TERMOPOL SOVODENJ Sovodenj — TOSAMA Tovarna sanitetnega materiala Domžale — TOVARNA PLASTIČNIH IN OPTIČNIH PROIZVODOV JOŽE KERENČIČ o. sol. o. Ormož — TRGOAGENT Trgovsko in posredniško podjetje p. o. Maribor Meljska 1-1 — ZAVOD SR SLOVENIJE ZA PRODUKTIVNOST DELA p. o. Ljubljana Parmova 33 — ZAVOD ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJ A p. o. v Dornavi pri Ptuju Moškanjci — ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — ZDRAVSTVENA SKUPNOST SLOVENIJE Ljubljana Kidričeva 5 — ZDRAVSTVENI DOM MARIBOR — TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO — ŽIMA industrija ščetk Ljubljana Trpinčeva 108 — ŽG-ŽTP LJUBLJANA — TOZD SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE SIGNALNO-VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV Celje Ul. XIV. div. 2 — ŽG-ŽTP LJUBLJANA — TOZD SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROG NOVA GO- RICA Nova Gorica Kolodvorska pot 8 Vsem, ki so namesto osebnih novoletnih voščil namenili sredstva v korist boja proti raku, se iskreno zahvaljujemo! Voščilom se pridružujemo: DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU Ljubljana, Komenskega 4 ONKOLOŠKI INŠTITUT Ljubljana, Vrazov trg 4 SKLAD ZA GRADNJO IN OPREMO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Ljubljana, Lipičeva 2 TA TEDEN V ŽARIŠČU Normalizacija ameriško-kitajskih odnosov Pomemben prispevek k miroljubnemu sožitju Branko Kastelic BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je ocenilo, da so bili nedavni obiski predsednikov Romunije, Bangladeša in Etiopije Ceausesca, Rahmana in Mengi-sta v Jugoslaviji in pogovori voditeljev teh držav s predsednikom Titom zelo plodni in koristni za nadaljnjo krepitev enakopravnega mednarodnega sodelovanja in boja za ohranitev miru v svetu na načelih politike neuvrščenosti. BEOGRAD — Na zasedanju centralnega komiteja ZK Jugoslavije so poleg aktualnih notranjih vprašanj obravnavali tudi mednarodni položaj. Član predsedstva CK Vladimir Bakarič je uvodoma o tej problematiki med drugim poudaril, da je Jugoslavija vselej sodila, da lahko popuščanje napetosti olajša reševanje drugih mednarodnih problemov in odpre pot k enakopravnejšemu mednarodnemu sodelovanju. Glede odnosov med komunističnimi in delavskimi partijami je poudaril, da je odkrit, svoboden, načelen in ustvarjalen dialog v prid razvoju socialistične misli in prakse. BRUSELJ — Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je »razjasnil zadnje odprte točke novega mandata za pogajanja z Jugoslavijo,« toda formalno odločitev o pogajanjih o novem sporazumu je »odložil na začetek leta 1978«. Vnovična odložitev pogajanj utegne slabo vplivati na odnose med EGS in SFRJ. WASHINGTON — Egiptov-' sko-izraelska pogajanja o miru so povsem na mrtvi točk^potem ko se je s popolnim neuspehom končala posredovalna misija ameriškega državnega sekretarja Vanča. Tokrat se prvič dogaja, da sta Egipt in ZDA enakih stališč v nasprotju z Izraelom, ki je zavrnil najnovejše kompromisne predloge, ki so jih pripravili v Washingtonu. Medtem poročajo, da so izraelska letala bombardirala palestinska taborišča v južnem Libanonu. Ž'ENEVA — Tu se je začel bržkone odločilni sestanek zunanjih ministrov ZDA in Sovjetske zveze Vanča in Gromika glede usode drugega sporazuma o omejitvi strateške oborožitve (SALT 2), ki naj bi ga po večini napovedi januarja podpisala voditelja Leonid Brežnjev in Jimmy Carter. Tako v Moskvi kot Washingtonu je slišati optimistične napovedi. ALŽ1R — Odnosi med Alžirijo in Marokom so se naglo zaostrili potem, ko je neko maroško leta v bližini alžirske obale odvrglo večje količine orožja in streliva. Alžirija obtožuje Maroko, da ji namenoma iz »imperialističnih nagibov« povzroča težave ob hudi bolezni predsednika Bumedi ena. Tudi vzrok za najnovejšo zaostritev tiči v za-hodnosaharskem sporu. Le malo je bilo v tem letu dogodkov, ki se po mednarodni odmevnosti in pomenu lahko merijo z normalizacijo ameriško-kitajskih odnosov,pa čeprav gre navidez »le« za dogovor o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in izmenjavi veleposlanikov, resda med vodilno kapitalistično državo Združenimi državami Ameriko ter najbolj obljudeno deželo na svetu, socialistično LR Kitajsko. Petnajstega decembra so namreč ZDA po skoraj treh desetletjih priznale dejstvo, da je vlada LR Kitajske edina zakonita vlada te velike dežele. ZDA so prekinile diplomatske odnose s Kitajsko leta 1949, neposredno po zmagi kitajske revolucije in niso hotele priznati celo obstoja nove socialistične države, kaj šele njeno zakonito vlado. Toda od leta 1949 do danes se je v svetu marsikaj spremenilo in bilo je očitno, posebej po letu 1970, da se bodo ZDA slejkoprej »sprijaznile« z obstojem LR Kitajske in njene vlade kot edine zakonite predstavnice ljudstva^ Kljub tej »očitnosti« je bila pot do normalizacije odnosov zelo trnova. Led v ameriško-kitajskih odnosih se je začel topiti pravzaprav leta 1970 s »ping-pong diplomacijo«, kot so komentatorji tedaj ocenili obisk ameriškega namiznoteniškega moštva na Kitajskem. Sledili so delna odprava ameriškega embarga na trgovino s Kitajsko in skrivno potovanje tedanjega zunanjega ministra ZDA Henryja Kissingerja v Peking. Leta 1971 je LR Kitajska končno le »izrinila« iz OZN tajvanski režim, leta 1972 pa je bil na obisku v LR Kitajski tedanji ameriški predsednik Richard Nixon, ki je skupaj s pokojnim kitajskim premierom Ču En-lajem podpisal znani »šanghajski dokument«. Po tem dogodku je bilo na dlani, da bo slejkoprej prišlo tudi do normalizacije medsebojnih odnosov. Vsaj formalno je bil edini kamen spotike Tajvan, kajti LR Kitajska je za navezavo diplomatskih odnosov zahtevala izpolnitev treh pogojev: ZDA naj prekinejo diplomatske odnose s Tajvanom, razveljavijo tajvansko-ameriški obrambni sporazum in umaknejo vse svoje čete s Tajvana. V letih po Nixonovem obisku v Pekingu so se stiki resda nadaljevali (Kitajsko je obiskal najprej predsednik Ford, večkrat se je tam mudil minister Kissinger,' znova, tokrat »zasebno«, tudi nekdanji predsednik Nixon) vseeno pa se je nemalokrat zdelo, da so vsa prizadevanja zašla v slepo ulico. V predvolilni kampanji za zadnje ameriške predsedniške volitve sta tako Ford kot Carter izjavljala, da si bosta prizadevala za normalizacijo odnosov s Kitajsko in kmalu po zmagi na volitvah je predsednik Carter dejal: »Kitajska je ključ za mir v svetu.« Novica o normalizaciji odnosov med ZDA in LR Kitajsko — dogodek so pripravili v največji tajnosti — je v svetu zbudila mnogo odmevov, večino pozitivnih. V vseh zahodnih prestolni- cah so jo pozdravili kot pomemben dogodek za mir v svetu. Tako sodijo tudi v velikem azijskem prostoru, dokaj nervozno pa so reagirala sredstva množičnega obveščanja v nekaterih vzhodnoevropskih socialističnih državah z namigom na »čas«, v katerem je prišlo do normalizacije med ZDA in LR Kitajsko (»tik pred napovedano sklenitvijo drugega ameriško-sovjet-skega sporazuma o omejitvi strateške oborožitve SALT«). Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev je v poslanici Carterju izrazil mnenje, da je »vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kitajsko prispevek svetovnemu miru«, medtem ko so mnoga sovjetska občila reagirala zelo žolčno, zlasti z obtožbami na račun kitajske zunanje politike. Mnogi se zdaj sprašujejo, kako bo normalizacija vplivala na . ameriško-sovjetske odnose (po zatrjevanju ZDA naj nikakor ne bi škodovala), kar bo jasno prav kmalu (te dni se namreč v Ženevi pogajata zunanja ministra Gromiko in Vanče, sredi januarja pa naj bi bil tudi vrhunski sestanek Carter-Brežnjev, na katerem naj bi podpisali SALT 2). Kakorkoli že, velja normalizacijo kitajsko-ameriških odnosov pozdraviti kot prispevek k aktivnemu miroljubnemu sožitju med narodi in kot dogodek, ki daleč presega pomen vzpostavitve diplomatskih stikov med državama in je pomemben tako za mir v Aziji kot v svetu sploh. Plan delovnega časa iMlI Obisk s Kosova Ta teden je sindikalna delegacija SAP Kosovo vrnila obisk slovenskim sindikatom. Gosti s Kosova, ki jih je vodil predsednik pokrajinskega sveta ZS Mu-stafa Pljakič, v delegaciji pa so bili še Sveta Vukovič, Šali Salihi in Ahrim Deva, so v treh dneh obiskali več slovenskih delovnih organizacij, republiški svet ZSS in občinski svet ZSS v Novem mestu. Med obiskom v Novolesu v Straži so se posebej zanimali za dohodkovne odnose in naloge sindikatov. V ljubljanskem Leku je tekla beseda o poglobitvi sodelovanja s Farmakosom. V razgovorih s slovenskimi sindikalnimi delavci, na Zavodu za zaposlovanje delavcev SRS in drugod je bilo veliko govora o značilnostih zaposlovanja delavcev s Kosova v naši republiki in o konkretnih nalogah obeh sindikalnih vodstev pri doslednem uresničevanju sklepov 8. kongresa ZSJ, 9. kongresa ZSS in zadnje konference sindikatov Kosova. Treba je povedati, da sta goste s Kosova sprejela tudi predsednik IS Skupščine SRS dr. Anton Vratuša in predsednik CK ZKS France Popit. Ob zaključku obiska lahko povemo, da sta se sindikalni vodstvi Slovenije in Kosova dogovorili za konkretne oblike sodelovanja, kar še posebej zadeva izmenjavo informacij in pomoč pri strokovnih analizah položaja delavcev v združenem delu. Na sliki: med obiskom v RS ZSS. V zadnjem času so pogoste situacije, da se ob dnevih, ki so po zakonu o praznikih SFRJ (Ur. L SFRJ št. 6- 73) določeni kot dela prosti dnevi, nadomeščajo vmesni delovni dnevi z delom v naslednjem ali prejšnjem tednu. Da ne bi v praksi prihajalo do različnih rešitev, daje predsedstvo republiškega sveta ZSS naslednje priporočilo: Razporeditev delovnega časa temeljnih in drugih organizacij združenega dela mora zagotavljati čim popolnejšo in smotrnejšo organizacijo dela ter čim učinkovitejšo in produktivno izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Z razporeditvijo delovnega časa se mora zagotoviti usklajenost skupnega dela organizacij združenega dela, kakor tudi zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov. Ob upoštevanju vseh elementov morajo temeljne in druge organizacije vsako leto v začetku leta sprejeti plan delovnega časa s podrobno razčlenitvijo (plan izrabe sklada letnega delovnega časa). V planu delovnega časa, ki ga morajo OZD posredovati pristojnemu organu skupščine občine v uskladitev, že v naprej določijo tiste delovne ure, ki ne bodo mogle biti opravljene zaradi praznikov, letnih dopustov, odmorov med delom, obnavljanja strojev in naprav ipd. Usklajevanje planov na ravni temeljne družbenopolitične skupnosti' se mora obvezno ocenjevati s stališča ustreznih določb zakona o združenem delu zakona o delovnih razmerjih. V primeru, da med letom pride do določenih okoliščin, ki zahtevajo spremembo plana (pobudo za tako spremembo da osnovna organizacija zveze sindikatov), se usklajevanje izvede na enak način kot v začetku leta. Da bodo plani izrabe delovnega časa in njihove morebitne spremembe usklajeni na ravni družbenopolitičnih skupnosti, predlagamo, da občinski sveti zveze sindikatov skupaj z izvršnimi sveti skupščin občin sproti ocenjujejo celovite interese predvsem z vidika zagotavljanja nalog in potreb, ki jih narekuje smotrnejša izkoriščenost delovnih sredstev, delovnega časa in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov. Ne glede na to, da zakon o delovnih razmerjih daje možnost spremembe letnih planov delovnega časa, pa je stališče sindikatov, da so dnevi, ki pridejo med praznike, pred njimi ali po njify delovni dnevi in da je možno njihovo nadomeščanje samo zaradi objektivnih razlogov ob vnaprejšnjem mnenju pristojnega izvršnega sveta skupščine občine ter občinskega sveta zveze sindikatov. Priporočamo, da se tak^v občini usklajena opredelitev zaradi boljšega gospodarjenja sprejme že ob planu izrabe letnega delovnega časa. S tem bi poleg boljše izrabe letnega delovnega časa dosegli večjo medsebojno usklajenost dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki uresničujejo potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov, ter preprečevali tudi hitre in nepreučene sprotne odločitve, do katerih prihaja ob nadomeščanju delovnih dni v posameznih organizacijah združenega dela. OD SOBOTE DO SOBOTE Nedelja, 17. decembra Na Pokljuki se je pri nekd*' njem Lovčevem hotelu zbra* množica nekdanjih borcev, akt1' vistov in preživelih udeleženi bitke 3. bataljona Prešern^ brigade. Na spominski svečan^ sti so obudili spomin na junas* boj padlega bataljona, ki poine. veliko in svetlo dejanje goret1) skih partizanov. Predsednik republike J°^ Broz-Tito je priredil tradie'0 nalni lov v Karadjordjevu l predstavnike tujih diplomatsk1 predstavništev. Ponedeljek, 18. decembra Predsednik Tito je v Beograd sprejel delegacijo ZSM Jugos'a’ vije, ki mu je prenesla pozdra)j kongresa mladine in ga obvestil o najpomembnejših kongresa1 sklepih. Predsedstvo CK ZKS )^ obravnavalo nekatere aktuala probleme s področja gospodaf stva in naloge komunistov P1^ učinkovitem razreševanju ra" zvojnih planskih gibanj v pr‘i . . . . - - • (udi hodnjem letu. Sprejelo je -stališča o samoupravni organi2!' ranosti in odprtih ekonomsk111 vprašanjih na področju stan0 vanjskega gospodarstva. Torek, 19. decembra V Beogradu je bila druga seP - — • ns Centralnega komiteja ZKJ, kateri so obravnavali problet11 ekonomskega razvoja, varnosti1 razmere v državi in položaj Jug0 slavi je v mednarodnih odnos1*1: Referat o teh vprašanjih je član predsedstva CK ZKJ “ Vladimir Bakarič. Centralni komite ZKS je P1 pravil seminar za sekretarje ^ reiaij', .. činskih komitejev in sekretah, medobčinskih svetov ZK- uvodni besedi je sekretar pre sedstva CK ZKS Franc Set^ ocenil nekatere pojave v delovžl nju komunistov ter zlasti op°z£! ril na učinkovitejše delo kofflul11 stov v vseh sredinah. Sreda, 20. decembra Predsedstvo RK SZDL je svoji seji obravnavalo družbe neekonomska vprašanja, p°v zana z resolucijo in planski!1 dokumenti v prihodnjem le‘ Med drugim je ocenilo tudi ja)fy razpravo o programih P1 Ljubljana v prihodnjem letu- ■ Predsednik Tito je v Ljublp obiskal Edvarda Kardelja, predsedstva CK ZKJ, in se z OJ1 zadržal v daljšem prijateljske111 pogovoru. Četrtek, 21. decembra Predsedstvo skupščine na svoji seji obravnavalo Pfj, gram dela skupščine v prib^L njem letu ter v prvem tromeseCL 11 f! prihodnjega leta. Pri tem je z*a poudarilo odprtost dela sk^P^, čine in potrebo po skupnem ^ . vanju in uresničevanju progra,n dela skupščine in delegatov- ) Petek, 22. decembra .J' b Pod pokroviteljstvom sednika Tita poteka v Beogf^ tridnevno znanstveno srečanj^, revolucionarni misli in dela .. lipa Filipoviča, znanega vodit .. 'revolucionarnega delavskega^,-banja in komunistične par Jugoslavije pred vojno. kobraževanje, kultura, znanost . Vfl rob IV. konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije Izraz prebujenosti Združeno delo in izobraževanje Nov dom učencev v Velenju Sonja Gašperšič , Poleg tistega, kar je na letni ''''ferenci običajno (govor je o Uničevanju delovnega pro-®.atna in o programu za nasled-Je leto, je bila IV. konferenca vVeze kulturnih organizacij Slo-enjje značilna po tem, da so na :,eidelegati obravnavali in spre-Pomemben dokument, ki go-pomanjkljivostih in ne- mostih v našem ljubiteljskem k ^ ‘'urnem svetu. Čeravno je tVa spodbuda za takšno kritično ^Sejanje prišla iz komisije za vprašanja kulture pri CK pa je nemara največja edn0st tega kritičnega in sa-°kritičnega trenutka v tem, da ( Se delegati ZKO strinjali s l^šnim kritičnim pristopom ne ^vlastnem imenu. Resni bilo na pferenci delegatov kar iz štiri-v^sdh občin, toda vsi, ki so go-prr|l' — in govorili so mnogi, so JP.ovedovali o tem, da se s kri-nim pogledom in razvidom l Ivanjki ji vosti in nevarnosti, j I r jih je za konferenco zapili Predsednik Jože Humar, v a^r>em strinjajo vse sredine, ki To zvez, ponekod razširjeni ^ SVeti z društvenimi predsedni-P°nekod je bila razprava tudi v posameznih društvih. Če s0t 10 gradivo široko verificirale. s° bili najpogosteje občinski p^ini »v glavnem«, mislim na ^katera dopolnila, predloge za ( ’l izostrene ocene. Mnogi so tle 1 zahtevali, da bi o tem kritič-tut? §radivu morali razpravljati So t ^ogih sredinah, vsi tisti, ki . kakorkoli povezani in sood-(jrv?rni za kulturno podobo naše lru?kie. In da naj se ta »kritični "Utek« spremeni v trajno pri-le p° metodo kritičnega vredno-p nvJa vseh odmikov in stranpoti v SvSe,n kulturnem ljubiteljskem kui'U ^Pa tuc*' med poklicnimi črnimi, prosvetnimi in dru- gimi delavci, katerih delo posega na področje kulturne vzgoje in umetnosti). O pomanjkljivostih in nevarnostih našega kulturnega ljubiteljskega sveta, o katerih je bil govor na VI. konferenci, smo bralce Delavske enotnosti pravzaprav že obširno seznanili pred konferenco, ko smo objavili pogovor s predsednikom Humer-jem pod značilnim naslovom »... Kolikor je več prometa, toliko bolj je potrebna metla...« Pomembno pa je povzeti s konference nekajkrat poudarjeno zahtevo, ki jo je še posebej dobro označil delegat Karlin iz Maribo-rarko je dejal, da so zdaj na vrsti mnogi, da o teh kritičnih vprašanjih spregovore in se povprašajo tudi za lasten delež odgovornosti: prav je, če bo o tem spregovorila komisija za idejna vprašanja kulture CK ZKS, toda morali bi tudi ZK, sindikati in SZDL v občini. Zavod za šolstvo SRS, komisije za kulturo v krajevnih skupnostih, seveda pa tudi društva, članstvo v posameznih društvenih ansamblih. Mnogi so ugotavljali, da se je prvi in marsikje uspel zagon akcije Komunista »Človek, delo, kultura« utrudil. Tako delegati o kritičnem pristopu, o sebi in drugih. Na konferenci je kot gost sodeloval v razpravi Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Ocenil je konferenco kot izraz prebujenosti, kajti le prebujena organizacija je sposobna spregovoriti o svojih slabostih. Da je konferenca uvrstila na dnevni red vprašanja, ki zavirajo nadaljnji razvoj ZKO, je hkrati dokaz, da je med ljubitelji toliko moči, da hočejo slabosti odpravljati. Zveza komunistov je to organizacijo vedno cenila kot nepogrešljiv dejavnik v družbi, v Ve pevski prireditvi Revija zborov v Idriji I **• J prj, 9^ 35. obletnici sklepa o d0|/ iučitvi Primorske k matični Hji^vini in v počastitev letoš-*ve s'ndikalnih kongresov sta Sve.a kulturnih organizacij in l(]r.. Zveze sindikatov občine pjsr)? Priredila 9. decembra v rud-pev' dvorani II. občinsko revijo Pese '^borov pod geslom Naša Zaj9v'*nemu občinstvu, ki je do HišJ1 ega kotička napolnilo rud-pf-,0 dvorano v Idriji, so se P navili naslednji zbori: zbor V0(j Va upokojencev Idrija pod Zb0r Vom Ivana Rijavca, ženski rnoš.. Slovenijales Sp. Idrija, avtomZbor Združenje šoferjev in žbor o®*lan>kov Idrija, ženski (sled .ga Črni vrh nad Idrijo Oloj.1?!6 tri vodi Janez Rijavec), valci * 2k°r France Prešeren No-Paj^ ^°d vodstvom Stanka La-^°rk a’ moški komorni zbor stv0n? plovec Idrija pod vod-Pfan ^da Kumra, moški oktet stv0mVBevk 'z Otalež pod vod-fetg,. rarje Seljak, moški zbor stv0n, Iereb Cerkno pod vod-.. W alči Poljanec, jih je zh)or J6 zapel tri pesmi, ki Uh kj1 astudiral v zadnjem letu. v, ncu revije pa so združeni pevski zbori pod vodstvom Ivana Rijavca zapeli pesem Vstajenje Primorske. Pevce je občinstvo nagradilo z aplavzi, zveza kulturnih organizacij pa je vsakemu zboru podelila priznanje za sodelovanje. Revija pevskih zborov ni bila temkovalne narave, ampak je pomenila le pregled enoletnega dela amaterskih pevskih zborov idrijske občine, ki so nepogrešljivi na kulturnih prireditvah v svojih krajih, nekateri, denimo moški komorni zbor Zorko Pre-lovec, zbor Združenje šoferjev in avtomehanikov Idrija in zbor Peter Jereb iz Cerknega pa že leta uspešno nastopajo tudi na reviji Primorska poje in na pevskem taboru v Stični. Letošnja revija pevskih zborov je ponovno potrdila veliko priljubljenost zborovskega petja na Idrijskem in Cerkljanskem, za kar imajo veliko zaslugo poleg vodij zborov tudi številni kulturni animatorji v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. SILVO KOVAČ kateri naj človek postane subjekt vsega kulturnega dogajanja. To svojo vlogo je ZKO že neštetokrat dokazala, med drugim, ko je spodbujala ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti kulture, ko je prispevala k širjenju množičnega stika ljudi z umetnostjo, s prebujanjem človekove ustvarjalnosti na področju kulture in umetnosti. Ljudje naj ne bi poznali le ekonomska vprašanja, družbenoekonomske odnose v naši družbi, poznan jim mora biti tudi jezik duhovnih vrednot, človek se mora odpirati umetnosti in z njo zaživeti. Marsikaj pa bi bilo v življenju že drugače, celo vrsto vprašanj bi lažje reševali, če bi se za delo v kulturnem ljubiteljstvu odločala tudi društva poklicnih kulturnih delavcev, čeravno mnogi posamezniki to že počno in jim gre tudi vsa zahvala. Kritična dopolnila, ki so jih predlagali delegati in gosti, pa so bila naslednja: jasno je treba povedati, kakšno vlogo imajo v kulturni vzgoji pionirska in mladinska šolska kulturna društva, ki jih zveze marsikje že povezujejo, je predlagal delegat Stane Koman iz občine Ljubljana-Be-žigrad; delegat kaiz Ljubljane je predlagala, da se med področja, ki kulturno vzgajajo mladino, vključi tudi predšolska vzgoja, na področju usmerjenega izobraževanja pa ne smemo terjati le kulturne informacije, pač pa prav tako spodbude za kulturno ustvarjalno delo mladine; enostranskostim kulturnega dela v društvih botruje tudi pomanjkanje strokovnega kadra, je ocena, ki jo je posredoval delegat iz Žalca; odpreti je treba možnosti za sodelovanje med ZKO in Zvezo delavskih univerz, je predlagal Šali, da bi poglabljali in širili tudi našo teoretično kulturo in dodal, da bi se običajna ljudska zavest morala vključevati tudi na področje kritičnega vrednotenja in odpraviti bi morali predsodke, da je kritika le domena strokovnjakov; kot pomanjkljivost bi morali oceniti tudi pogosto odsotnost glasbenega šolstva v delu kulturnega ljubiteljstva; in končno — društva in zveze so se doslej premalo vključevale v pogovore in dogovore o splošnih družbenih vprašanjih, kot je svobodna menjava dela, samoupravna organiziranost kulturne sfere, zakonodaja s področja kulture, reforma usmerjenega izobraževanja... Koroška pesem y Logatcu Med delavci tovarne KLI Logatec se je uresničila zamisel o sodelovanju s Slovenci onstran meje naše domovine. Letos so praznovali 25-letnico svoje tovarne in jubilanti, ki delajo v tovarni že dvajset let, so šli na izlet na Koroško v Avstrijo. Spremljali so jih pevci moškega okteta KLI Logatec. Tako kot vedno je tudi tokrat pesem najbolj združila ljudi, bila je most, ki je povezal enako misleče. Temu prvemu srečanju med pevci Logatca in Bilčovsa je sledil koncert v Borovljah, kamor je Slovenska prosvetna zveza povabila oktet KLI Logatec. Pevci iz Logatca so nastopili skupaj z moškim pevskim zborom iz Škofeljč in z vo-kalno-instrumentalno skupino Drava. Vezi med Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca in kulturno skupnostjo ter zvezo kulturnih organizacij v Logatcu so se krepile, še posebej zaradi prizadevnosti nekaterih posameznikov, med njimi tajnika SPZ in koroškega pesnika Andreja Kokota. Tako so drugo soboto v decembru logaški pevci, sem štejejo tudi pevci obeh logaških zbo- rov in MPZ Hotederšica, sprejeli v goste vokalni oktet SPD Danica iz Šentvida pri Celovcu. Prireditev z naslovom Korotan v srcu je bila posvečena 100-let-nici Župančičevega rojstva. Zvesti obiskovalci pevskih prireditev v Logatcu so tudi tokrat prišli in niso bili razočarani. Prisluhnili so mehki koroški pesmi iz grl pevcev okteta SPD Danica pod vodstvom Hanzija Kežarja in uporni poeziji Andreja Kokota. Koroške pesmi so zapeli tudi pevci MPZ Hotederšica, MPZ Tabor in MPZ Dol. Logatec ter logaški oktet. »Tu sem in tu bom ostal in se postavil med vaše mesijanske račune,« je v eni od svojih pesmi dejal Andrej Kokot. In prav tako trdnost je bilo čutiti v nastopu in vedenju naših rojakov iz Šentvida pri Celovcu. Povedali so tudi nekaj o delu SPD Danica in o prizadevanjih za ohranitev slovenske besede in kulture v Avstriji. Gotovo jim bodo tudi knjige, ki jim jih je podarila knjižnica iz Logatca, v veliko pomoč pri njihovem delu in uresničevanju njihovih želja. STANKA RITONJA Rudarski šolski center Velenje, ki slavi letos 20-letnico, je počastil 35-letnico II. zasedanja AVNOJ s pomembno delovno zmago. Ob tej priložnosti so namreč odprli nov dom učencev. Hiter razvoj Velenja in tukajšnjega .gospodarstva terjata vse več strokovno usposobljenih kadrov: ne le tistih, ki bodo proizvajali, ampak tudi takih, ki bodo obstoječo tehnologijo oplajali z novim znanjem. Zato zamisel o gradnji novega doma učencev v Velenju ni od včeraj. Leta 1976, ko smo v Sloveniji sprejeli družbeni dogovor o gradnji domov za učence in študente, so se v Velenju nemudoma lotili akcije. Pripravljenost, da nemudoma zagotovijo vse potrebno za začetek del, je omogočila, da so začeli graditi nov dom učencev v Velenju že kot. četrto tovrstno gradnjo v Sloveniji. Nov dom s 720 ležišči sodi med naj večje domove učencev na Slovenskem. Sredstva za 240 ležišč in za prostore za interesne dejavnosti mladih v vrednosti 38 milijonov dinarjev so prispevali delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Dom je mnogo pridobil s 3.000 kvadratnimi metri površin skupnih prostorov, namenjenih dejavnostim doma in interesnim dejavnostim mladih v domu kot tudi drugih mladih iz središča Šaleške doline. Z odprtjem novega doma učencev so v Velenju sklenili prireditve ob 20-letnici Rudarskega šolskega centra. Zavedajo se, da bodo lahko uresničevali svoje odgovorno poslanstvo le, če se bo vzgojnoizobraževalna dejavnost nenehno vraščala v združeno delo. Ta hotenja in njihovo uresničevanje izpričujejo že podatki o dosedanjem razvoju tega šolskega centra. Pred dvema desetletjema je imela industrijska rudarska šola 100 učene j in 25 zaposlenih, danes pa se šola na srednješolski in višješolski stopnji 2.300 učencev, vseh delavcev v centru pa je več kot 1.100. Letos bo dosegel Rudarski šolski center blizu 400 milijonov din realizacije, kar daje solidno materialno podlago za njegov prihodnji razvoj. Ker so si vseskozi prizadevali, da bi mladino in odrasle usposobili za tiste poklice, ki jih potrebuje združeno delo v velenjski občini in na širšem območju, prehod na usmerjeno izobraževanje velenjskemu Rudarskemu šolskemu centru — kot so znova ugotovili in poudarili na slovesnosti ob odprtju novega doma učencev — ne bo povzročal večjih težav. P. O. SVET IN UMETNIŠKO VODSTVO MARIBOSKE DRAME DAJETA V JAVNO PRESOJO PROGRAM SPOMINSKE SEZONE 1979-1980 OB ŠESTDESETLETNICI DRAME SNG MARIBOR VELIKI ODER T. Čufar (1905—1942): ŠČURKI B. Kreft: V JEČI ŽIVLJENJA A. Hiena: VEČERJA ZA MILICO H. D. Grabbe (1801—1836): DON JUAN IN FAUST (Prevod Maila Golob) A. Gribojedov (1795—1829); GORJE PAMETNEMU (Prevod Josip Vidmar) H. de Montherlant (1790—1972); PORT ROYAL (Prevod Aleš Berger) T. S. Eliot (1888—1965); STAREJŠI DRŽAVNIK (Prevod Veno Taufer) B. Strauss: VELIK IN MAJHEN E. Bond: ŽENSKA, Prizori o vojni in svobodi N. Avila: HAK1MOVE DOGODIVŠČINE (Prevod Marijan Kramberger) V pripravi: H. Ibsen (1828—1906): PEER GYNT (Prevod Janko Moder) MALI ODER, GLEDALIŠKI PROTOKOL, KAZINA, ODER BRATSTVA IN ENOTNOSTI A. Schnitzler (1862—1931); RAJANJE (Prevod Maila Golob) J. Joyce (1882—1941): PREGNANSTVO (Prevod Janko Moder) S. Majcen (1888—1970): ZAMORKA L Cankar (1876—1918): ZGODOVINSKA SEJA F. Kozak (1894—1957): VELIKOMESTNA KOMEDIJA, VRNITEV M. Jarc (1900—1942): VERGERIJ B. Martinec: AVANTURA M. Švabič: ODRSKA PRIPOVED O MLADEM JANKU F. Žižek: NESMRTNI BATALJON M. Burell: RUDOLF HEES B. Vian (1920—1959): VEČER CHANSONOV V okviru Odra bratstva in enotnosti pa bomo za delavce iz drugih republik uprizorili večer komedijskih prizorov iz srbske, hrvaške in slovenske dramatike. Prizori bodo uprizorjeni v jeziku izvir- nika. Pismene predloge, želje in dopolnila k umetniškemu programu spominske sezone 1979-1980 pošljite ravnateljstvu Drame SNG Maribor, do 15. 1. 1979. Šport, oddih in rekreacija 25. decembra 1978 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji močnejše za tri društva stran 20 h Ni meje med dobrimi prijatelji Bogato sodelovanje naših športnikov onstran in tostran meje Andrej Ulaga Ni naključje, da je bil redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji prav v času »tedna mladih za globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«. V zavesti širše slovenske zemejske javnosti se je namreč že močno utrdilo prepričanje, da mora imeti v našem zamejskem prostoru telesnokulturno življenje eno izmed vodilnih vlog pri vzgoji in osveščanju naše mladine v Italiji. Vse to je med drugim potrdil tudi nedavni posvet o športu, ki ga je organizirala Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Na posvetu so namreč ustanovili poseben odbor za telesno kulturo pri omenjeni Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, kar nedvomno predstavlja veliko pridobitev za naš zamejski šport. »S tem smo postavili zamejski Slovenci v Italiji trdne temelje za ustreznejše vrednotenje naših prizadevanj in za uspešnejše delo na telesnokulturnem področju«, je na občnem zboru v Gorici poudaril Vojko Kocman, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Vsak občni zbor je za ljudi, ki so vedno in z vsem srcem pri stvari, ki se v svojem življenju iz leta v leto borijo za nekaj več, kot za dobro plačano dopolnilno delo in svoj življenski standard, velik in pomemben dogodek. In še posebej, če gre za občni zbor slovenske športne organizacije v zamejstvu, ki združuje več tisoč mladih ljudi in jih obenem uspešno uči, vzgaja, izobražuje, osvešča. Še posebej, če ne gre le za šport in rezultate, če gre za mnogo več. Zato tudi danes nekoliko več pozornosti našmu slovenskemu zamejskemu združenju, katerega člani se pri svojem vsakdanjem delu pogosto spominjajo Grudnovih verzov »vedi, zemlja ta je naša, dedi tvoji spijo v njej, zanjo bori se naprej!«. Odkritosrčno o »poteh in stranpoteh« Zelo zgovorna in obenem spodbudna je ugotovitev, da go-riški občni zbor ni bil lormalnost. Daleč od tega. V prenapolnjeni dvorani goriškega Slovenskega dijaškega doma so predstavniki več kot dvajsetih slovenskih športnih organizacij v zamejstvu zelo odkritosrčno spregovorili o prehojeni poti, o opravljenem delu, prav toliko, če ne še več časa, pa so posvetili neopravlje- Vojko Kocman Viljem Prinčič nim nalogam, svojim slabostim, manjšim in večjim spodrsljajem. Šlo je za sproščen in odkritosrčen pogovor o »poteh in stranpoteh« združenja, kot se je izrazil delegat Bora iz Trsta, za neorokavi-čen obračun dela. Zato ob koncu zbora tudi nihče ni bil v dvomih, kje bo potrebno v prihodnjih dneh najprej zagrabiti, kje čaka naše športnike v Italiji največ dela. Čeprav združujejo slovenska športna društva v Italiji že več kot 4000 ljudi, je bil dobršen del razprave namenjen prav množičnosti. Kaj storiti, da bi združenje še bolj okrepilo svoje vrste, kako pritegniti tista slovenska športna društva, ki se še vedno osamljena bore za svoje pravice? »Število naših športnikov je razveseljivo, še posebno, če vemo, da nenehno narašča. Vendar ne smemo biti z njim preveč zadovoljni. Saj vemo, koliko mladih in tudi odraslih še vedno stoji ob strani...«, so poudarili na zboru v Gorici. »Zato nas čaka, posebno z mladimi, v prihodnje še zelo veliko dela. Morali se bomo podati v vrtce in osnovne šole. Morali bomo poskrbeti za to, da bomo privzgojili športne navade in potrebo po zdravem načinu življenja žč pri naših otrocih.« Ko je bilo govora o množičnosti so delegati več kot enkrat poudarili, da bo potrebno na tem področju v prihodnje več načrtnosti. Ob tem so imeli v mislih zelo konkretne naloge, kot so-denimo-planiranje množičnih trim tekmovanj, načrti za akcijo v Beneški Slovenije, kjer je športno življenje naših ljudi še sila skromno, programi za ženski šport in podobno. Na vseh omenjenih področjih namreč doslej ni bilo opravljeno dovolj. Lahko bi celo zapisali, da so bila mnoga izmed njih zapostavljena na račun manj pomembnih dejavnosti. Rezultat vsega tega je med drugim ta, da je odstotek.aktivnih žensk skoraj simboličen, kar razumljivo ne more biti nikomur v posebno korist, še manj v čast. Potrebna je pomoč domovine! Pomanjkanje pokritih prostorov za naše delo predstavlja glavno oviro, s katero se srečujejo praktično vsa naša druš- Foto: M. Magajna Srečanje zamejskih Slovencev (levo) z italijansko ekipo Inter v Zgoniku pri Trstu. predsednik združenja. »Svojih pokritih objektov in telovadnic nimamo, izjema je telovadnica 1. maj v Trstu, ki pa je seveda pretesna celo za naše ljudi v mestu. Zato si morajo društva pomagati z maloštevilnimi šolskimi in občinskimi telovadnicami, ki pa so že tako prezasedene in vrh tega tudi zelo drage. Pomanjkanje objektov predstavlja vedno bolj nepremostljivo oviro za večjo množičnost. Upal bi si celo trditi«, je poudaril Vojko Kocman, »da je naša množičnost, glede na možnosti, na najvišji ravni. Ni kaj skrivati: nekatera društva ne morejo zadovoljiti povpraševanja mladine! Zato so pod silo razmer mnogi tudi neaktivni.« Brez izjeme so delegati poudarili, da slabi materialni pogoji v premnogih primerih hromijo napore društev da še uspešnejše delo. Z udarniškim delom telovadnic ni moč zgraditi, večjo pomoč od državnih in krajevnih oblasti pa razumljivo ni mogoče pričakovati. Kje je torej izhod? Zamejski Slovenci upravičeno računajo ne le na svoje vire, temveč tudi na pomoč svoje domovine. Imajo namreč številne spodbudne načrte, ki pa jih bo razumljivo moč uresničiti le ob vsestranskem razumevanju in pomoči obeh držav. Tako bodo med drugim že v bližnji prihodnosti dogradili oziroma adaptirali nove telovadnice v sklopu kulturno-športnega centra v Gorici, v repentaborski, so-vodenjski in po vsej verjetnosti tudi v'zgoniški občini ter društveno dvorano v Kontovelu. Obenem pa bo potrebno zastaviti vse sile za čimprejšnjo izgradnjo telovadnice v sklopu načrtovanega športnega centra v Trstu, so meniji delegati na svojem rednem občnem zboru v Gorici. Ob tem so poudarili, da bo potrebno vzporedno s tem misliti tudi na potrebe zaledja, kjer je pomanjkanje objektov prav tako boleče. Prijateljski most med obema državama Ko smo že omenili vprašanje telovadnic in drugih pokritih športinih objektov," naj k temu dodamo še nerešen problem financiranja same dejavnosti. Društva morajo večino svojih sredstev zbrati s prostovoljnimi prispevki in organizacijo najrazličnejših prireditev. •» -----7 nekaterim stroškom nikakor, moremo izogniti...«, je V0, -. Viljem Prinčič, tajnik Združil* slovenskih' športnih drušRv ; Italiji. »Tako se denimo, ne1”^ i remo izogniti honoriranju i nerjev, kar hudo bremeni Oh 1 društvene proračune. Zato H I dimo, da bi moralo breme zo11 grajevanje strokovnih kauL prevzeti naše združenje, ki naJ,j bilo zato deležno vseh potreb', dotacij. O tem smo se tudi izr* na naši trenerski organizacij: misel potrdili celo na.sku#' društev. Moramo, uskladiti ^ noriranje trenerjev in vafl'1, Ijev, tudi tu so potrebni krit j in določen red. Pa ne sam0 Če bi honoriranje naših strok0 Ijakov prevzelo združenje. P ; lej bi imeli odborniki društev' časa za delo s svojimi športnik1. Združenje slovenskih Sp0' nih društev v Italiji je v sod j vanju z Zvezo telesnokultur0' organizacij Slovenije in Sloj, sko športno zvezo iz Cel0' tudi letos poskrbelo za sernj za odbornike društva. Seminj se je udeležilo 41 predstavni* slovenskih društev v Italiji i0 iz Koroške. Kljub temu, ^ 4 ležba niti ni bila slaba, pa «*]' je od 25 včlanjenih društev u0 i ležilo seminarja le 12. Prem j To kaže, da nekatera društvj vedno ne kažejo prevelikega^ nimanja za izobraževanje svj kadrov, ki je ključnega por^el za^ kakršnokoli uspešno d* »Žal naša društva zelo pogj' tarnajo, da imajo premalo*, drov, premalo trenerjev, k°,r jim ponudimo možnost teča) seminarjev, strokovnega polnjevanja, se v mnogih pfij rih niti ne pozanimajo, če k0-veseli izobraževanje«, je p°' dal Viljem Prinčič. Vsekakor, občni zbor v Goj je bil kritičen. In prav je tak0' tem je opozoril na po metu j naloge, na katere člani drus‘ včasih nehote pozabljajo, s°j velikega pomena za usp*5 uveljavljanje našega za0^ skega športnega življenja-zboru združenja so sprejel' svoje vrste še tri nova Špor' društva iz Romjana, Peči-P°l in Štandreža. S tem je p05'? "Z »o sloV^fb Združenje stovc*-: športnih društev v Italiji, k1, dlje časa uspešno nastopa * povezovalec in predstavlja ^ kakšen prijateljski most f Italijo in Jugoslavijo, še moč0 še. s« Akcija »hoja in tek na smučeh« osvežujoča novost v naši telesnokulturni praksi (111.) K be Da bi bilo med nami čimmanj zapečkarjev! tu, de N Herman Berčič Med posameznimi kraji, kjer je akcija zaživela, naj omenimo ljubljanske občine, Škofjo Loko, Domžale, Mursko Soboto, Hrastnik, Idrijo, Jesenice, Maribor, Novo Gorico, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Radovljico, Postojno in druge. To kaže na dokajšnjo zavzetost v tem začetnem delu, tako da je odziv zaenkrat presegel pričakovanja. Na posameznih »točkah« vadi približno že 1100 občanov dvakrat na teden. Dosedanje izkušnje in delo v praksi Začetek akcije je torej spodbuden, vendar kljub temu osvetlimo nekatera vprašanja, ki se porajajo ob rekreacijski vadbi v posameznih krajih. Osnovni problem obveščanja in animiran ja občanov smo zadovoljivo rešili, za kar gre zasluga predvsem radiu in televiziji pa tudi dnevnemu tisku. Občani so se odzvali in prišli na posamezna zbirna mesta, tam pa so jih sprejeli vodniki, ki so poskušali kar najbolje organizirati vadbo ne glede na znatne razlike v fizičnih oziroma psihofizičnih sposobnostih posameznih udeležencev. Vodniki, učitelji in pedagogi so ob pričetku vadbe imeli na voljo navodila, ki jih je pripravil znani smučarski delavec, tekač in dolgoletni reprezentant v smuških tekih Janez Pavčič. Že takoj na začetku je napisano pomembno napotilo, namreč da bi morali vadbo tako na »suhem« kot tudi na snegu prilagoditi telesnim zmogljivostim občanov. Tu pa so se pojavile prve težave, kajti za nekatere so bile na začetku vadbe prevelike zahteve. Pisec tega članka se je tudi sam udeležil enega takih vadbenih do-poldnevov in se neposredno prepričal in seznanil s težavami, s katerimi so se srečevali vodniki. Poleg hoje in teka pa naj bi v vadbo vključevali tudi gimnastične vaje, zlasti tiste, ki učinkujejo na posamezne mišične skupine, ki so kasneje na snegu najbolj obremenjene. Navodila vsebujejo tudi napotke o opremi, hrani in pijačah ter spremljanja prilagoditvene sposobnosti srca med vadbo z ugotavljanjem srčnih utripov v določeni časovni enoti. Napotki so v veliko pomoč organizatorjem in vodjem »predzimske vadbe«, seveda pa bo ob pridobljenih izkušnjah va čedalje bolj uspešna in učinek vedno večji. Po So v st: Odmevi na akcijo ,, Akcija je torej poskusno stekla v posameznih krajih. Zato bi ^ morda zanimivo spoznati nekatera mnenja in stališča, ki so se obi|K vala v tem času. .v V pomoč naj nam bo radijska oddaja »Studio ob sedemnajsti«. IfL bila ob koncu oktobra posvečena akciji »Na teku se dobimo«. V o°0£; ji, ki jo je vodil znani radijski delavec Stane Urek, smo slišaliv jO- mnenj o akciji sami pa tudi o drugih vprašanjih, ki so povezana z Zanimivo je bilo mnenje zdravnika dr. Jeršeta, kardiologa, k' dlje sledi dogajanjem na področju športne rekreacije. Izrazifje sVl navdušenje nad akcijo in kot zdravnik, ki se ukvarja z boleznimi'' in ožilja, poudaril pomen hoje in teka v naravi. va eri Nadaljevanje prih°a J v. •< zgodovine delavskega gibanja _____________________________ ^morski Slovenci pod fašizmom (1918—1941) (Vlil.) Močnejši od groženj in terorja žilica Kacin — Wohinz .m ^ ^rek časopisov Borba in Svoboda ter letakov so 1(jj| revolucionarji razpihovali sovraštvo do fa- 2l>ia jn njeg0vih ustanov, zlasti do šol kot potujče-i. nic in vzgajališč v militarističnem duhu, svarili I J pred vstopom v fašistične organizacije. Sprva I bila ta propaganda usmerjena proti vsemu itali-n^, {?Jf?kem narodu. Šele okrog leta 1930 je prišlo do lave spoznanje, da tudi italijansko ljudstvo trpi jarmom in da kaže voljo do odpora. Poseben ■ Jjdarek je organizacija tedaj dajala povezavi z ra'jjansko politično emigracijo, sodelovanju pri .^s>rjanju protifašistične literature po Italiji in režnju italijanskih protifašistov pred policijskimi cgoni. do ^ 2razito napadalni so bili narodni revolucionarji *tr P°tujčenih Slovencev, »trebušastih županov«, tr(JePetaj0čih licemercev«, »potujčenih šolmaš-''« in ovaduhov, ki so jim napovedali neusmiljen |)0.aeun. Boj za narodne pravice so povezovali z , sta)etn.za socialno pravičnost, ko so ugotavljali, da £. priPo !zgonu srednjih slojev ostala med Slovenci na MeH?1'skem v glavnem obubožani kmet in delavec, tg® ljudstvom, ki je bilo ne samo sproletarizirano, pa Več tudi ponižano in narodno tlačeno, so pro-pr“!rali revolucionarne oblike odpora po zgledu V etarskih revolucij in uporov narodnih manjšin. v Oljenem samoobrambnem boju so predvideli na sredstva od sabotaž in provokacij do atentatov Cev lanove 'n ž'vljenja odgovornih raznarodoval- ^ resničevanje takega programa je zahtevalo po-Iro16 0rganizacijske oblike in najstrožjo tajnost. 8 aktivnih borcev, kakor so sami sebe imenova-. ltro,c 0rgan>zacijske oblike in najstrožjo tajnost. 8 aktivnih borcev, kakor so sami sebe imenova-u“ Pta ■ omeien na uclcuJ oseb v posameznem kraju, n# žrtvVl*0ma samskih, piogumnih in pripravljenih na % pPovezani so bili v četvorkah, le-te pa v sred- w ' * Osphpl nnmpmHnp tn mnnnp* cn Kilo /-»olioo z-»K »le"' °?e^ej pomembne in močne so bile celice ob gl’’ ki so vzdrževale skrivne kanale za stike z Ju-pr av'jo. Prek teh kanalov je prihajala v Italijo liv .rasistična literatura, tudi italijanska, razstre-Pj ,.ln orožje. Prek teh kanalov so bežali antifašisti 1 lz notranjosti Italije. .glavne akcije narodnih revolucionarjev so bile ]t) eta 1930 požigi fašističnih otroških vrtcev,, šol tp^kteticijskih ustanov kot glavnih potujčevalnic |jC'. e generacije; napadi na patrulje fašistične po-SpJe, zlasti na Krasu in Pivki, atentati na vohune in (jj|Pacli z obmejnimi stražniki ob ilegalnih preho-Cez mejo. Med atentati na policijske konfidente p^mo omeniti ustrelitev Viktorja Kogeja avgu-p 1929. leta v Gorici, ki je privedla do aretacije fjv.Csetih narodnjakov in komunistov. Posebno J^no sodišče jih jena treh procesih obsodilo na p.^ke zaporne kazni. Značilen je tudi atentat na 4.paSc 1|) j: J u1 pljuval v usta, če so govorili slovensko. Clt®Ua Sottosantija v Vrhpolju pri Vipavi, izveden ktobra 1930. leta, ker je mučil slovenske otroke ,P° letu 1930, ko so policijski vdori organizacijo Pj|esetkali, je bilo manj terorističnih akcij, pač pa i,ae.Pogoste napisne in listkovne akcije, izobešanje ',°nalnih zastav, uničevanje nasadov in premo-j l.5 italijanskih kolonizatorjev. Precej razširjena ’*a obveščevalna dejavnost. o^f^istične oblasti atentatorjev praviloma niso tijs nle. Pozaprle so sicer mnogo ljudi, vendar jim 0r rn°gle ničesar dokazati. Teror so pripisovale Sq Uni> češ da prek meje pošilja atentatorje. Zato Jp vso ilegalno narodnjaško dejavnost dolžile keo 'av’j° ’n izrabljale priložnost za napade na tggSrajsko vlado in njeno zunanje ministrstvo. S site stabšča so tudi zahtevale ukinitev Jugoslovan-t^j^tice in Orjune, kar je jugoslovanska vlada tle| .storila leta 1930. Ta kampanja je bila sestavni *ačJSte agresivne politike do Jugoslavije, ki jo je p0 Mussolini do prenehanju prijateljske g0|°^be med državama leta 1928, čeprav sta si ju-*ade°Vanski kralj Aleksander in njegova vlada pri-vala ohraniti dobre sosedske odnose. v Stanek narodno-revolucionarne organizacije stranyenskem narodnem gibanju je komunistična tavlj 1 zazna*a ^eta 1^26 hkrati s tem, ko je ugo-. a> da je ta struja izrazito levičarsko usmer-je D ln ^a želi enotno fronto s komunisti. Pravilno spQ ^dvidevalB, da utegne postati ta organizacija iti cei a revolucionarna sila, ki bo delovala mimo slte 0 Proti komunistični, kot orodje jugoslovan-je na? 'tike, če je ne bodo pridobili komunisti. Zato !a8ala primorskim komunistom, naj podpro zUje| Ov°listvo in bojevitost mladine ter naj pove-SanJ0 8eslo o delavsko-kmečki vladi z geslom o Odločbi narodov. 'J vala°^a Sektaška stališča, ki so v teh letih obvlado-etio,n Se komunistične stranke, niso dopuščala ontp "7 r« 1f rr ‘i n i / o z-1 _ m r°nte z narodnorevolucionarno organizaci- tO- JU1.UA 11*0. npi q inti 0CŽCL ZDOUŽITCK! ll .\ISTIl'.\K STHA.SKK I Prri avgust je dam proletarskega boja protiTojni! Delavci, kmetje! manifestirajte svojo odločno protivojno voljni lun nirVuiukili ilrlu« jr IniuMlil mmmm Sššsšiilšžs Zadnja lojna ar jr tnla i Imrnu parolr o "amoodkVb' narodov in v imrnu parolr. da jr tu jHialrdnja vojna, ki da Im retila vaa v|-,ma vprokanju mrd juiaamrininii drlaiami. Kakknr m. Itilr rranknr poalrdn-r* Skom In Inlo ndvri’ irnvu jKilrrknrmu inijarijalirniu |Miaaiiirriiili kapilali.lh'*uili dr/.n^ nianjklo ar Jr (uiojalrilu. Pulo/uj drlavakdi ninoji. Jr jmotul-aul v v arh kapilalialu nili drtav.di \0'|-r.dju v kapd.dialt. urinii kuaiuulanlali u ... Kri/.. Idlvanju drliiiafcili".!,.kupduli/ru'. ..rv .iiKiral l .-i/. i., , ... /alnnll i-r karh.dl ar ur ' JMIka 'oljk vnjaako diktatur. i|«djul i/ndiu, ....i- .. ki ulmjap. ... i,.|„r |„.r „„,..,1, kaiulalialarni n* » lirhiv akr iu kuirl.k l.ijn nikr na d.dv.di l ur ka/m ni , . .na. l.ur/ua.^.I|M..... .1 rmr 'I I | l^\^\\ ri^ar Delo, glasilo komunističnih strank Italije in Jugoslavije. Izhajalo je v Parizu v letih 1930—1935. pine brez vednosti komunistične stranke in ne da bi iz nje izstopili. Kljub ostri ločnici med izrazito nacionalno usmerjeno organizacijo TIGR, ki je proti-fašizem v tej zgodnji dobi enačila s protiitaiijan-stvom, in razredno komunistično organizacijo, ki se je le s težavo otresala sektaške miselnosti, zasledimo že v prvem obdobju ilegalnega odpora stike, čeprav začasne ali naključne, med posameznimi privrženci obeh gibanj. Včasih so bili ti stiki posledica idealizma, več je pomenil aktiven boj proti fašističnemu režimu kakor ideološke razlike, sicer pa so komunisti čutili potrebo, da prek konkretnega sodelovanja vnašajo svojo miselnost v vrste revolucionarne mladine. Znana so dejstva, da je prek tigrovskih ilegalnih mejnih prehodov prihajala na Primorsko tudi komunistična propagandna literatura za Slovence in Italijane, ki so jo tiskali emigranti v Jugoslaviji ali v Parizu, da so se zborovanj nacionalno usmerjene mladine pa tudi nekaterih požigalnih akcij udeleževali komunisti. Do hujših represalij je prišlo ob plebiscitu za fašistični režim marca 1929. leta. Skupina narodnih revolucionarjev v Istri je s streljanjem nameravala razgnati volivce, ki so jih orožniki v koloni gnali na volišče v Pazin, in pri tem enega po nesreči ubila. Sledil je proces od 14. do 17. oktobra v Pulju, kamor se je izjemoma preselilo posebno sodišče za zaščito države. Vladimir Gortan je bil obsojen na Fašistična vlada: v sredini Mussolini, tretji z leve G. Gentile, tvorec šolske reforme jo, le-ta je bila predvsem zgolj v bazi, neposredno med delovnimi množicami. Medtem ko je vodstvo komunistične stranke načrtovalo politično-organizacijske naloge, ne da bi sestavilo tudi stvaren revolucionaren narodni program, čeprav so bile okoliščine dejansko revolucionarne, so ga dogodki v deželi prehiteli. Konkretne teroristične in sabotažne akcije narodnih revolucionarjev so namreč zbujale pozornost in simpatije ne le tistih kmečkih množic, ki jih je stranka nameravala angažirati kot potencialne zaveznike proletarske revolucije, temveč tudi med mnogimi komunisti ip, kakor razberemo iz dokumentov, tudi med nekaterimi italijanskimi protifašisti. Ivan Regent je v avgustu 1928. leta zapisal v reviji Stato Operaio, da te akcije ne opravlja neka teroristična sekta, pač pa so odsev splošnega sovraštva in ljudske jeze, kajti vse prebivalstvo je solidarno z atentatorji, varuje jih, čeprav tvega hude kazni. Metode boja narodnih revolucionarjev pa ni odobravalo vodstvo komunistične stranke. Medtem ko je priznavalo, da je fašizem mogoče premagati samo v oboroženem spopadu, in predvidevalo množični teror kot sestavni del boja, je individualni teror obsojalo, ker je neučinkovit, predvsem pa nevaren, ker vodi le k zaostrovanju represalij, ki bi utegnile zdesetkati že tako šibke organizacije. Voditelji mladinske komunistične organizacije in nekateri strankini delavci v Italiji pa so dokazovali — zlasti na II. državni konferenci 1928. leta in na IV. kongresu leta 1931 — da je fašizem v ofenzivi, propaganda in politična akcija pa nezadostni, da bi vodili množice, ki žele konkretnih akcij, zato so zahtevali priprave za oborožene akcije, spremembe mirnih demonstracij v oborožene spopade in kombinacijo individualnega terorja z množičnimi akcijami. Ob takem razpoloženju je mogoče razumeti, zakaj so se nekateri slovenski komunisti, zlasti mlajši, vključevali v narodnorevolucionarne sku- smrt in ustreljen, njegovi štirje sodelavci pa vsak na 30 let zapora. Do razkritja organizacije v slovenskem delu Julijske krajine je prišlo spomladi leta 1930 po razstrelitvi uredniških prostorov fašističnega časopisa II Popolo di Trieste. Sledile so aretacije dvainpetdesetih osumljencev iz različnih krajev Primorske, le manjša skupina se je z begom rešila v Jugoslavijo. V septembru tega leta je bil v Trstu proces pred posebnim sodiščem, ki se je v ta namen v drugo preselilo iz Rima v Julijsko krajino. Na tem prvem tržaškem procesu so bili štirje voditelji: Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič obsojeni na smrt in 6. septembra ustreljeni pri Bazovici, dvanajst soobtožencev pa je bilo kaznovanih na 2 do 30 let zapora. Drugi skupini tridesetih aktivnih narodnih revolucionarjev je posebno sodišče sodilo naslednje leto v Rimu. Vse je kazalo, da je ilegalno narodnjaško gibanje enkrat za vselej zatrto. Smrtne obsodbe, izvršene v Bazovici, pa so rodile drugačne posledice, kot jih je morda utegnila predvidevati fašistična oblast. Če so teroristične akcije ostale znane le najbližji okolici ali če so zbujale celo nasprotovanje miroljubne javnosti, so streli v Pulju in v Bazovici odjeknili ne le med primorskim prebivalstvom in v Jugoslaviji, temveč tudi v svetu. Komunistična stranka Italije je v ilegalno razširjenem proglasu posebej poudarila boj zatiranih narodnih manjšin in naročala italijanskemu proletariatu, naj uvrsti ustreljene borce za svobodo Slovencev in FIrvatov med svoje najboljše junake. Po letu 1930 je komunistična stranka dopolnila svoje stališče do slovenskih nacionalnih struj in poskušala snovati široko enotno fronto slovenskega prebivalstva. Reševanje vprašanja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini pa je bilo nujno povezano z reševanjem vprašanja Slovencev v Jugoslaviji in v Avstriji in s koordiniranjem delovanja s komunistično stranko v Jugoslaviji. Dogovori med pred- stavniki komunističnih strank Italije in Jugoslavije so se začeli leta 1927 v Moskvi, na pobudo slovenskih primorskih komunistov. Prvi rezultat teh stikov je bil časopis Delo kot skupno glasilo obeh komunističnih strank. Časnik je izhajal v letih 1930—1931 na Dunaju, ponovno pa v letih 1933—1935 v Parizu pod uredništvom Lovra Kuharja—Prežihovega Voranca. Ta časopis je za razliko od hkrati izhajajočega Dela, ki so ga tiskali komunisti iz goriške okolice, posvečal pozornost predvsem narodnemu vprašanju Slovencev v Italiji in v Jugoslaviji. Naslednja stopnja v razvoju poenotenja stališč in delovanja med komunističnima strankama dyeh sosednjih držav je bila »Izjava centralnih odborov Komunistične stranke Jugoslavije in Komunistične stranke Italije«* podpisana februarja 1933. V izjavi sta stranki obsodili priprave na imperialistično vojno in se zavezali za dosledno podporo »boju vseh zatiranih narodov in narodnih manjšin v Jugoslaviji in v Italiji za popolno pravico do samoodločbe in do odcepitve.« Prvi izjavi je sledila druga, v aprilu 1934. leta, ki so jo sprejele tri komunistične stranke, italijanska, jugoslovanska in avstrijska. Nastala je na podlagi obsežnega elaborata o gospodarskem in političnem položaju v Sloveniji, ki so ga sestavili slovenski komunisti v Moskvi (Gustinčič, Regent, Hudomal), in potrdila dotedanja stališča glede slovenskega narodnega vprašanja. Vse tri stranke so »vezale boj za uresničitev osvoboditve in združitve slovenskega naroda z bojem proti lastni buržoaziji« in ugotavljale, da slovenski narod lahko doseže cilj »samo z revolucionarnim bojem pod vodstvom delavskega razreda in v zvezi s proletariatom vladajočih narodov«. Obveznost za aktivno podporo italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih komunistov gibanjem za osvoboditev in združitev Slovencev ter obveznost, da bodo podpirali in se borili za vsakdanje slovenske zahteve narodnega in socialnega značaja, pomenita nov korak v komunistični nacionalni politiki, saj je bila usmerjena k neposrednemu uresničevanju dotlej deklariranih načel. Glavni pomen izjave pa je dejstvo, da je bilo slovensko narodno vprašanje prvič postavljeno v okvir mednarodnega delavskega gibanja. O izjavi je razpravljal tudi balkanski sekretariat in politični sekretariat Komunistične internacionale, in to v trenutku, ko je stopalo delavsko gibanje v novo fazo, v fazo Ijudskofront-nega povezovanja vseh demokratičnih sil v svetu za boj proti fašizmu in vojni. Pogoj za rešitev narodnega vprašanja, kakor so ga formulirale komunistične stranke, je bila združitev vseh plasti zatiranega slovenskega prebivalstva v Julijski krajini v enotno fronto pod vodstvom slovenskega proletariata in povezava te fronte z italijanskim proletariatom. Glavno sredstvo za ustvarjanje enotne fronte pa je bilo prizadevanje za vsakdanje narodne in socialne zahteve prebivalstva. Komunistična stranka Italije je že od leta 1926 iskala oblike enotnega frontnega povezovanja v naslednjih smereh: povezava kmetov ne glede na nazore v avtonomno Zvezo slovjenskih in hrvaških kmetov, povezava komunistov z ilegalno narodnorevolucionarno organizacijo, povezava s slovensko drobno buržoazijo in inteligenco prek delovanja komunistov v legalnih, nato ilegalnih kulturno-pro-svetnih društvih. Na ta način naj bi namesto meščanskih, narodnoliberalnih in krščanskosocialnih voditeljev prevzeli vodstvo narodnega gibanja delavci in kmetje. Enotna fronta je navzlic nekaterim uspehom na terenu obstajala še več let le v načrtih in v pozivih komunistične stranke. Tako je še v letih 1933 in 1934 časopis Delo ponavljal pozive k enotnosti, zakaj osvoboditev zatiranih narodov je dosegljiva le z akcijo širokih množic, združenih v enotno fronto na podlagi boja za vsakdanje gospodarsko-socialne in narodne potrebe vsega zatiranega ljudstva. Slovenci v Italiji »smo zatirani in izkoriščeni dvakrat, izkoriščeni od kapitalistov in zatirani naci-nalno... Zahteve slovenskih delavcev in kmetov se strinjajo popolnoma z zahtevami narodne svobode« in komunisti morajo na tej podlagi zbrati okrog sebe vse delovne ljudi. (Nadaljevanje prihodnjič) Humoreska Ubogi naši delegati! Sindikalno prepričevanje Janez Voljč Pa je spet prišlo novo leto, leto 1979! Koliko sreče v vseh očeh! Na koše prisrčnih vošči! je prejel naš delovni človek, pohvalnih in razzmevajočih; še nikoli doslej toliko in takšnih! Zdaj nič več od zadaj ne steguje vratu, če se kje kaj novega odpre, ampak tudi sam pogumno sega po Škarjah in reže trakove, ploskajo pa mu zdaj tisti, ki so jih rezali včeraj. Enkrat eden, drugič drugi, svet stoji na glavi! Samou-pravljavska zavest zori zdaj zelo naglo; nekateri se komaj lovijo na ledu — tako je prav! Tudi zgoraj- se nekaj vidno premika. Sov republiškem izvršnem svetu pohiteli in že sestavili »predlog družbenega plana razvoja SR Slovenije v letu 1979, spet z našim predanim delovnim človekom v sečišču vseh naprednih prizadevanj. Res, ko bo plan povsem dozorel, bo veljal toliko časa za nazaj kot za naprej, kar pa niti ne moti, saj je znano, da je srednja pot najboljša pot. Sred-nja pot je — podobno kot naš delovni človek — vedno v sečišču zdajšnjega časa in prostora. Naš slovenski delovni človek je v davnih časih, ko še ni bil delovni človek, ampak bolj kmečki človek, čez novoletne praznike, že od božiča naprej, najrajši bral Mohorjeve bukve in stoletno pratiko. Tako je za tiste nemoderne čase zelo na hitro in preprosto zvedel, kako se živi drugje po svetu in kakšna bosta vreme in letina. Nekaj iz tistih knjig je držalo, nekaj pa ne! Tako kot nekoč pa zdaj ljudem ni več mogoče česa dopovedovati; tisti kmečki časi so minili, spodrinila jih je moderna doba. Zdaj je moč povsem točno napovedati, kaj se bo pomembnega tu in tam godilo. O, veliko drugače je kot nekoč! Resnici na ljubo je sicer treba reči, da moramo veliko računati in se pogovarjati, preden butne prava beseda na dan, ampak, kar potem iz takšnega besedovanja in tuhtanja zraste, drži kot pribito. Velik napredek, ni kaj reči! In tako sem vzel pred novim letom s seboj na deželo nekaj takšnega preoroškega branja, predlog družbenega plana ali kar že tisto je. V peči tnalo, v poliču cviček, na mizi potica. Sedem kot tisti davni moji predniki z mohorjavkami v rokah, na tisti zlizani zapeček in zalistam po belih skupščinskih papirjih. Zakaj se kar naprej trapiš?! Si tudi ti za takšne praznike ne moreš dati miru? Povej raje kaj! godrnja mati. — Ni kaj! se,ne dam motiti. — No, pa mi kaj beri! Dobro mi bo delo, vid mi peša! Oh, te matere! Že Cankarjeva in od takrait naprej! Nekaj toplega bo treba poiskati, sočnega, otožnega, nekaj o človeku. Nič lažjega! Naš človek diha vendar iz vsakega belega, nadrobno popisanega lista in še posebej v planu, v poglavju z naslovom KADRI. — Tak odpri že usta! Saj menda nisi prišel domov le jest! — Ali bi radi kaj o ljudeh? — Naj bo! O ljudeh beri! — Najprej je treba vedeti nekaj na splošno o času in prostoru, kjer žive naši delovni ljudje, mati! Poslušajte: »Razvoj znanosti, izobraževanja in sploh aktiviranje kvalitetnih dejavnikov razvoja postaja vse bolj odločilen in neposreden faktor v tekmi, kjer očitno dobivajo prednost ekonomije, kjer se te komponente kumulirajo.« — Kaj ne poveš! Bo mendaže res, če tako praviš. Veš, meni se pa le zdi, da se na nas kmečke ljudi in stare ženske rado pozabi. Ni res? — Ni! Takole piše tu: »Poleg manjšega naravnega priliva v aktivno prebivalstvo so se zaradi intenzivnega transfera v preteklosti močno zmanjšale tudi delovne rezerve v celotnem kmečkem prebivalstvu. Tudi v ženskem prebivalstvu ni večjih rezerv, saj znaša dosežena stopnja aktiviza-cije žena v starosti med 15 do 65 let že blizu 70% in je znatno višja od stopnje v industrijsko razvitih državah.« — Ojej, ojej, se vidi, da si hodil v šole, ko ti jezik tako gladko steče čez vse to branje. Pa je kje kakšna možnost, da bo za nas kdaj kaj bolje? Kaj piše? — Brez skrbi, da bo, ne bojte se! Tu stoji črno na belem: »V okviru politike aktiviranja razpoložljivih virov so kvalitetne spremembe izobrazbene strukture prebivalstva in zaposlenih nujen pogoj za doseganje še naprej dinamičnega družbenoekonomskega razvoja, ki bi temeljil predvsem na porastu družbene produktivnosti dela.« — Oho, oho! Saj mi ne zameriš ne! Ne smeš zameriti, ampak jaz vsega tega čisto nič ne razumem. Si hud, da imaš neumno mater? Po pravici povej, če si hud! — Kaj bi bil hud! Saj še jaz veliko ne razumem. — A kdo razume? Kdo bere takšne stvari? — Naši delegati. — Ubogi naši delegati! JANKO ŠPIČEK » Vsaka osnovna sindikalna organizacija mora sprejeti svoj lovni program in ga oblikovati tako, da bo v njerp'zajeto vse kar delavci telijo od svojega sindikata«. (Iz lanskoletnega delovnega programa občinske organizacije zvezek dikatov v Dolgi vasi). Tole zgodbico mi je povedal dolgovaški delegat na nedavnem kongresu slovenskih sindikatov in nič ji ne bom dodal pa tudi ničesar ji ne bom odvzel. Začelo se je tedaj, ko je Micka, predsednica osnovne organizacije v enotnem podjetju PIT, ki že 18 let deluje v Dolgi vasi, dobila osnutek delovnega programa, ki ga je naredila posebna komisija 'izvršnega odbora, in je rekla, da je tako »dobesedno prepisovanje« iz programov višjih forumov družbenopolitičnih organizacij škodljivo in da nič ne koristi sindikalnemu delu. V prihodnjih dneh so se odprle vse zapornice, ki so dotlej preprečevale sindikalno delo v PIT in vsakdo je najbolj vedel, kaj bi bilo potrebno napisati v osnutek programa. V februarju so namreč ljudje okrog sekretarja Franceta na seji izvršnega odbora povedali, da se z Micko »nikoli več« ne bodo pogovarjali, ker ne doume bistva družbenega dela in pravega nagrajevanja po učinku. Rekli so tudi: »Izvolili smo te za predsednico samo zato,- da bi znala povedati delavcem, kaj morajo delati. Pri nas pa so skoraj vsi zaposleni polproletarci, ki v fabriko hodijo samo zato, da bi dobivali »po učinku« in jih prav nič mar, kako bomo gospodarili.« Delavka Micka, ki že dolgo dela v sindikatih in je »veliko storila na tem področju«, kot je ugotovila komisija občinskega sindikalnega sveta, pa je terjala, da bi v programu prevladovali delavski interesi in da bi delavec resnično bil gospodar svojega dela. Tako so se prerekali vse leto. Micka je terjala, naj bodo »av- tentični delavski interesi« vklj11 čeni v delovni program kot stvo« bodočega sindikaln^ dela, France, ki je že tri leta v strokovnih službah in še nik0'1 ni prišel med delavce v proizv’0^ nih obratih, pa je trdil, da m°ra sindikat v prihodnjem lel11 predvsem vzgajati delavce. Ta spor je povzročil v koRk tivu veliko neprijetnosti; nek3 teri so se--odIočili ža France13, drugi za Micko in kar naprej s° premlevali, kdo ima prav, ^ da zavoljo vsega tega sploh n’50 imeli časa, da bi delali v sindik3' tu. Izvršni odbor je noč in da|,, kot mi je dejal delegat kongresa: razpravljal, kdo ima prav in kol1 bi pri sestavljanju programa doče dejavnosti sindikata podpreti, pri tem pa je pozab'1 da mora kot sindikalni fot^ tudi delati. V minulih nekaj mesecih pas° se razmere močno spremenil Micka in France se nič več ^ kregata in oba podpirata sklepa devetega kongresa, ki sta J1 prepisala v program bodoče!!;1 dela njune sindikalne organizad je. Kaj bo v bodoče delal njih0' sindikat, pa delavci PIT še vedo. Program dela pa imajo. In t°dl to je nekaj! 1 : Humoreska Novoletni obračun »Dragi tovariši«, je rekel Sindik, »zdaj bomo napravili obračun čez leto, ki se izteka.« Pomembno je nekajkrat zakoračil po sobi in niti najmanj ga ni motilo, da je bil sam. Saj res, tisto govorjenje v množini je bilo bolj stvar navade. Tovariš Sindik se je pač zaradi vplivov vsakodnevne prakse že zdavnaj uvrstil med tiste družbenopolitičee delavce, ki so znali kontaktirati samo še z množico in niso več »videli« delavca na štiri oči. Dobro, sicer je pa to stvar, ki ima širše dimenzije in po tej logiki nikakor ne zadeva nekega predsednika osnovne organizacije sindikata, ki se mu po naključju reče tovariš Sindik. Prav zato se tovariš Sindik niti približno ni ukvarjal s temeljnimi vprašanji, temveč se je resno vprašal, kaj je pravzaprav on, torej osebno, napravil v preteklem letu, za katerega hočejo kar naenkrat vse strukture imeti natančne podatke. Sindik je sklenil, da bo izredno natančen: »Dragi tovariši, v preteklem letu sem osebno prisostvoval na dvesto triinpetdesetih sestankih' (in še na petintridesetih, kjer sem bil vabljen, vendar me ni bilo), ker je že kategorija, kjer bi se lahko pogovarjali o beneficiranem delovnem stažu, vendar ta hip ne bi načenjal problematike. Bistvenega pomena je, da se na sestankarskih »soočenjih z r snico« imel kar petinsedemdes referatov, skoraj prav toliko k referatov, da sem prav na vsi sestankih najmanj enkrat »vz besedo«, da sem imel števili pripombe, dopolnila k predlag nim sklepom... in kaj bi še gov ril, saj prav vsi dobronamer (no, sem sodijo tudi tovariši, so zadolženi za kadrovska vpr šana) dobro vedo, kako sem trudil.« Potem je Sindik napravil tri pospešene sprehode po sobi gor in dol. Kar videti je bilo, da se mu je kost zataknila v grlu: »In veste,« je naposled izdavil, »kaj se mi je navsezadnje zgodilo za zahvalo vse moje aktivnosti? Našel se je nekakšen tip, kaj vem, od kod je bil, ki mi je mirno vrgel v obraz: Poslušaj, ti, kaj si pa pravzaprav spremenil s svojim gobezdanjem... Si lahko predstavljate? Nikakršnega spoštovanja in tako dalje... Potem sem mu jo zabrusil: Veš, bil sem tudi na petih okroglih mizah! In on, kreten, ni niti trznil. Samo mahnil me je nazaj: Pridi ti k meni v rudnik na okroglo lopato in boš videl, kakšne ideje se ti bodo začele porajati! Ne glede na to pa, tovariši, z bazo bo treba vzpostaviti boljši in konkretnejši stik... Ne glede na lopate...« Tig Rešitve pošljite do K). januar^r 1 1979 na naslov: TOZD Pf’ LAVSKA ENOTNOST Lj0^ f Ijana, Dalmatinova 4, s pripi^j* j na ovojnici NAGRAD*' . KRIŽANKA št. 50. Nagrade*0; narjev. prva nagrada 500 din, dve 1 gradi po 300 din, tri nagrade K 200 din in pet nagrad po lOd REŠITEV NAGRADNE ' ŽANKE ŠT. 48 ' Murska Sobota, Arandje'0 vac, kode, Atenej, Al3,1\' Evora, Romani, Emina, °®v' zakotje, visenje, ee, IJ, CIA, f°a čas, alkar, trgovina, TimaV' •Inka, Solaris, Tarn, AB, oa' okan, Ras, EB, lopa, Okin2v ; Olib, nalet, laguna, grapa, At" K : 5 k AflC Izžrebani reševalci nagfa križanke št. 48 m 1. nagrada 200 din: Ivanj, Čede, Polzela, 63313 Polzel3’ nagrada 150 din: Oliver L°n.j. rič, Hrpelje 29,66240 Kozin3 V nagrada 100 din: Franc Pote Preddvor 2, 64205 Preddvor- Nagrade pošti. bomo poslali ■■'iv' m m. raiaiMira Kolektiv splošnega gradbenega podjetja »Pionir« Novo mesto vam v novem letu zeli mnogo uspehov NOVO MESTO SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČIN IN MESTA LJUBLJANE: ANEKSI K SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM 0 TEMELJIH PLANA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI ZA LET11979-80 DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM LJUBLJANE V letu 1977 smo sprejeli samoupravne sporazume o osnovah planov družbenih dejavnosti v ljubljanskih občinah za srednjeročno obdobje 1976—1980. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja so tudi vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti dolžne spremljati uresničevanje planov in če je potreba po spremembi oziroma dopolnitvi teh z letnimi plani, kar terja družbeni in ekonomski razvoj, morajo svoje samoupravne sporazume o osnovah planov tudi dopolniti. Izkušnje letošnjega leta, ko smo sprejemali dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1978 šele v maju 1978 terjajo, da za leti 1979 in 1980 vse samoupravne interesne skupnosti pripravijo dopolnila k samoupravnim sporazumom o osnovah planov družbenih dejavnosti do roka, ki bi omogočal, da delavci v združenem delu, kot tudi občani v krajevnih skupnostih, obravnavajo tako dopolnila k samoupravnim sporazumom kot tudi programe dejavnosti za leto 1979 v času, ko sprejemajo tudi svoje letne plane. Predložena dopolnila k samoupravnem sporazumu o osnovah planov družbenih dejavnosti kot tudi programi dejavnosti za leto 1979, so nastali ob upoštevanju vseh elementov družbenoekonomskega razvoja Ljubljane, sprememb v dejavnostih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti kot tudi spremenjenega sistema združevanja sredstev za solidarnostno prelivanje sredstev na območju SR Slovenije. Javna razprava o dopolnilih samoupravnih sporazumov o osnovah planov in družbenih dejavnostih in programih dejavnosti za leto 1979, bo potekala 30 dni v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Razprava in podpis dopolnil pa morata biti zaključena najpozneje do 10.12.1978. Razpravo bodo v organizacijah združenega dela in samoupravnih delovnih skupnostih vodile občinske organizacije zveze sindikatov, v krajevnih skupnostih pa občinske organizacije SZDL. Mestna konferenca SZDL in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, pa bosta po zaključku opravila analizo javne razprave. Ker razpravljamo o aneksih in programih za leti 1979 in 1980 že v novembru 1978, samoupravne interesne skupnosti h gradivu niso predložile poročila o izvajanju programov in uresničevanju začrtanih nalog. Je pa to naloga, ki jo bodo morale samoupravne interesne skupnosti z vso odgovornostjo predložiti združenemu delu po končanem koledarskem, najkasneje pa po zaključnem računu za leto 1978. Mestna konferenca SZDL in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana pozivata vse delovne ljudi in občane Ljubljane, da konstruktivno pristopijo k razpravi dopolnil k samoupravnim sporazumom o osnovah pianov družbenih dejavnosti in jih sprejmejo. Mestna konferenca SZDL Mestni svet ZS Ljubljana Ljubljana PREDLOGI SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI ZA LETO 1979 IZ BOD IN DOHODEA. o o o rH g V (D -n) d cq ftaN •H O [N LA ^ -P CA W H g -LA OJ **• #> O O H CA LA 4-4- O LA r« #* 000 CD 4-OJ LA r» #• H OJ o co KS OOO OJ LA O- #% r» tAH 4" LA LA O CD LA OJ ** r>» ^ O O H CD LD OJ 4-0 LA 00 O w LIH -OJ H H H O r» O OJ H H LA O O-CO KN OJ H OJ H H H CNt>- 4- ^ r> CA [>- CO OJ H OJ H H H CA rt A-d CA rt H H • H fcD o rt H tšl Tj rt CQ d H OtCO o o 4 OJ 4 4 OJ LA [>-CD OJ 4 O CD CO • D- KS o KSH 4 LA OJ tO-CO CD 4 • • • LAA- KS CACD CD CD OJ CA lAO lA OJ 4 CD CD H A-• • * O-CO LA 4 O LA H H OJ 40 4 OJ CA H CDO O- • • • KS H 4 OH H H H > CO rt 0- P CA rt H Tj rt • O KS KS OH H d H O CO CO 0 co co W rH O CO CO 0 LA la > • • • • • • d CALA 4 LA LA 0 rt co 1—1 (A H KSCA KS H H OJ KS CD LA OJ 00 P4C0 S S rt rt d d O hO hO > O O H d M d 03 Ph Ed « 5-H > ^ > « CO W cg 0 d >tq d M -H H H P CO co>oco «>0 co -4 H OP« Pn FQ P « P4 CO « O CO p 9 0 w B EH « tSJ M O 1 1 CO H t 1 CO OH H 0 0-0-lACA 4 • • * LAO CD H CA O H OJ OO O O OJ OJ CA 4 KS • * • CA CA CA ? © O 'O PN rt to PlON ■H O O- LfN rt -P ON Pl to H H 00 ON KDO & 0* r» r* oo o s © © T3 Oi d to PiOO rt O IN 4-rt -PCTn Pl t0 H O LTN Lf\ KQ i—I C'-0* 0* 0* oo o o [N LA 00 #* 00 OJ OJ O CA #* O OJ o OJ OJ o 0 o OJ I OJ I to rM H © rd *• Pl M OJ CA 05 CN 2 CA 3 rrt rrt Pl • rrt faO O 05 rrt N rpJ ©ca rt H Ph ca > oo © IN +3 CA W H a) » rt rrt to > §: ca H h Pnca 4-0 0 #** r» A-rA IN OJ EN H rrt rrt CA CN CAH kQ (N 4- • • • 00 CN OJ H H kD H O 4- H (NO LA 00 O O • • H 4-O OJ H K\ 4- H • LA OI H KNIN O 0* #s fN KNOJ OJ OJ (A OJ H H LA H CD COLA H LOLA OJ • • • O O H (NCN 4-O H H 4" W §.g >>o ca gs oca n i i LA CA O • LA LA CN »* i—I H H O •s #* r* [NOJ CA H OJ H H H H lALA fALA 4- OJ • ® H O rAOJ 00 00 KO • H LA KMA 4- CA 00 LA • • KO KO OJ H CD LA 4- (A 4- OJ CN 4- 0% 0s 0* LA LA O OJ O OI H H H CA 4- LA LACA LA lA EN H • t • O O H LA LO 1—I 4- CA 4-#«• LA 4" H 00 CA LA OJ KO Ljubljana 18/10-1978 OPOMBA: Predlogi sredstev SIS ne upošteva;]o SKUPNOSTI INVALIDSKO - POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA za katero smo v letu 1978 združevali sredstva po prispevni stopnji 11,00 % , predlog za leto 1979 pa je 10,90 IZOBRAŽEVANJE OSNUTEK 2. 10. 78 Delavci in drugi delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinskih izobraževalnih skupnosti Ljublja-na-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980 sprejemamo DODATEK k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinskih izobraževalnih skupnosti Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980. 1. člen S tem dodatkom k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinskih izobraževalnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rud- nik za obdobje 1976—1980 udeleženci podrobneje določamo obseg planskih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti združevanja sredstev za njihovo uresničitev ter sistem solidarnosti občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji. PROGRAM OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI V LJUBLJANI 2. člen V letu 1979 in 1980 bo v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani potekal program osnovnošolskega vzgojnoizobraževalnega dela v naslednjem obsegu: osnovnošolsko 1. izobraževanje BEŽIGRAD CENTER MOSTE - POLJE ŠIŠKA VIČ - RUDNIK 1979 198o 1979 198o 1979 198o 1979 198o 1979 198o učenci 5.516 6.944 4.571 4.692 6.647 7-972 8.797 9.761 8.194 8.8o2 učni oddelki 167 166 166 133 238 213 277 265 279 264 učenci v COŠ 848 1.848 316 1.26o - 2.o92 958 2.23o 687 1.712 oddelki v COŠ 3o 66 11 45 - 64 35 79 29 68 učenci v PB 1.411 1-.128 1.826 'l.ol2 1.852 1.641 1.813 2.o59 1.525 2.184 oddelki PB 6o 47 75 44 79 69 79 83 67 77 otroci v POŠ 73 73 73 73 73 73 73 73 73 73 oddelki v POŠ 8 8 8 8 8 8 7 7 8 8 otr.v POŠ del. uspos. 26 26 26 26 27 2? 26 26 27 27 oddelki v POŠ del. uspos. 3 3 3 3 4 4 3 3 3 3 otroci v jptr.v. 741 741 434 434 631 631 l.o73 l.o73 1.232 1.232 skup.jutr.varstvo 24,5 24,5 14,2 14,2 2o,8 2o,8 35,5 35,5 4o,8 4o,8 otr. v mali šoli 3o5 3o5 132 132 551 551 606 606 7o3 7o5 odd. male šole 16 16 7 7 25 25 31,5 31,5 34 34 sluš.v OŠ za odr. 271 265 271 263 271 263 272 264 271 263 otr.-domska vzgoja 26 27 29 3o 4o 41 3o 31 65 66 otr. v OS l.o44 1.134 687 687 641 641 615 7o5 657 657 štipendisti 49 49 35 35 54 54 78 78 69 69 2. Skupne naloge občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji, ki obsegajo v skladu s 7. in 8. členom samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih programov OIS in Izobraževalne skupnosti Slovenije v obdobju 1976—1980: — zagotavljanje materialnih pogojev za osnovnošolstvo narodnosti in etničnih skupin, — osnovno izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organizacijah za usposabljanje, ki jih je ustanovil Izvršni svet skupščine SR Slovenije, — dopolnilno vzgojo in pouk v slovenskem jeziku za otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, — sofinanciranje otroškega in mladinskega tiska, — sofinanciranje programa eksperimentalno-hospitacijskega centra Podčetrtek. 3. Program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor v SR Sloveniji. 4. Naložbe: — osnovna šola v soseski MS-Fužine; 18 učilnic, telovadnica, kuhinja, zaklonišče, — osnovna šola Rakitna, 2 učilnici, telovadnica, kuhinja, — osnovna šola Zvonka Runka; adaptacija kuhinje in jedilnice za potrebe COŠ, — osnovna šola ŠS-S-2 N. Dravlje, 18 učilnic, telovadnica, kuhinja, zaklonišče. 5. Program občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani obsega še: — dejavnost glasbenih šol, — dejavnost svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, — dejavnost TOZD Center za kulturo mladih pri Pionirskem domu, — program srečanja osnovnih šol — »Prijateljstvo«, — dejavnost družbenih organizacij in društev, — dogovorjene obveznosti do programa Indok cšntra in — Glas Ljubljana, — Poti spominov in tovarištva, — obveznosti do izvajanja programa SLO v vzgojnoizobraževal-nih organizacijah, — kadrovske štipendije in pomoč prosv. del. pri pridobivanju ustrezne usposobljenosti ob delu, — stroški investicijskega vzdrževanja in anuitet, — sofinanciranje programa samoprispevka II. v Ljubljani in — dejavnost skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane. 3. člen Program občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani vrednotimo po standardih in normativih, sprejetih v skupščinah občinskih in mestne izobraževalne skupnosti v Ljubljani. Cene enot storitev in dejavnosti iz programa so za leto 1979: — učni oddelek osnovne šole — 262.810,55 — oddelek celodnevne osnovne šole — 441.987,45 — oddelek podaljšanega bivanja učencev — 172.172,60 — oddelek za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju — 326.679.30 — oddelek za delovno usposabljanje otrok z motnjami v razvoju — 320.838,10 — oddelek za osnovnošolsko izobraževanje odraslih — 117.823.30 — oskrbovanec organizacije za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju (domska vzgoja) — 30.348,60 — oskrbovanec v Zavodu M. Langusa, Kamna gorica — 61.210,60 — oddelek male šole — 29.972,95 — oddelek PB za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju — 195.773,80 — učni oddelek hospitaliz. učencev v klin. boln. — 299.935,25 — učni oddelek v pedopsihiatr. bolnišnici — 355.494,35 — oddelek PB v pedopsih. bolnišnicah — 203.640,90 — skupina jutr. varstva učencev — 26.571,85 — skupina jutr. varstva v organ, za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju — 30.557,60 — skupina jutr. varstva v organ, za delovno uspos. otrok z motnjami v razvoju — 31.886,20 — kombinacija iz 2 razr.-odd. — 22.392,00 — kombinacija iz 3 razr.-odd. 29.856,00 — težko delovno mesto, I. kateg.-uč. — 17.913,60 — težko delovno mesto, II. kateg.-uč. — 29.856,00 — svetovalni delavec — 155.583,00 — knjižničar— 155.583,00 — snažilka v podružnični šoli — 73.767,00 — vodja podružnične šole — 35.827,20 — administrativni delavci podružnične šole — 12.718,70 — regres k prehrani 1 učenca osnov, šole — 270,30 — regres k prehrani 1 učenca v celodnevni osnovni šoli — 337,80 SISTEM SOLIDARNOSTI: 4. člen Občina, ki s svojimi družbenoekonomskimi možnostmi ne more zagotoviti relativno enakega obsega obveznega osnovnega izobraževanja, je upravičena do manjkajočih sredstev za zagotovitev vrednosti zajamčenega dela programa. 5. člen Zajamčeni del programa osnovnega izobraževanja, ki ga zagotavljamo po načelih solidarnosti, obsega v letih 1979 in 1980: 1. pouk po predmetnikih — za osnovno šolo, — za celodnevno osnovno šolo (v obsegu 10 % oddelkov v občini) — za osnovno šolo organizacije za usposabljanje, — za delovno usposabljanje v organizacijah za usposabljanje, — za osnovno izobraževanje odraslih, 2. prevoze in vzdrževalnine za učence, ki so do tega upravičeni po •zakonu. 6. člen Zajamčeni del programa osnovnega izobraževanja vrednotimo po cenah izračunanih na osnovi standardov in normativov, sprejetih v Skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Cene enot storitev za pouk po predmetniku so: — oddelek osnovne šole 269.179 din — oddelek celodnevne osnovne šole 422.106 din — oddelek osnovne šole v organizacijah za usposabljanje 308.621 din — oddelek za delovno usposabljanje 303.964 din — oddelek samostojne osnovne šole za odrasle 91.313 din — oddelek za odrasle pri osnovhi šoli 71.516 din Cena iz prejšnjega odstavka se poveča v primerih: — kombiniran oddelek dveh razredov osnovne šole za 18.863 din — kombiniran oddelek treh razredov osnovne šole za 25.150 din — oddelek s težkimi delovnimi pogoji za 25.150 din Stroške za prevoz učencev računamo v višini ocenjene realizacije v letu 1978. Stroške za vzdrževalnine učencev vračunamo na osnovi standardov in normativov, sprejetih v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. 7. člen Sredstva za zajamčeni del programa iz 5. člena tega dodatka bomo v letih 1979 in 1980 zagotavljali solidarno skupaj z delavci in drugimi delovnimi ljudmi na celotnem območju SR Slovenije. Sistem solidarnosti temelji na: 1. obveznosti tistih, katerih prispevek po povprečni prispevni stopnji v SR Sloveniji za zajamčeni del programa presega vrednost tega dela programa v njihovi občini 2. upravičenosti tistih, katerih prispevek po povprečni prispevni stopnji za zajamčeni del programa v SR Sloveniji ne dosega vrednosti tega dela programa v njihovi občini. Ne glede na določbo 2. točke prejšnjega odstavka pa občinska izobraževalna skupnost ni upravičena do solidarnostnih sredstev, če: a) solidarnostna sredstva predstavljajo do 10 % njihovega zajamčenega dela programa, b) družbeni proizvod na prebivalca občine presega 80% poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za leto 1976. Solidarnostna sredstva prejmejo: a) občine, ki so po zakonu nerazvite in Idrija — celotno razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zajamčenega programa, b) občine, ki imajo nerazvite krajevne skupnosti (po zakonu) — le razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zajamčenega programa znižano za 10%, c) ostale občine, ki so glede na določbo 2. tnčke tega člena upravičene do solidarnostnih sredstev — le razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zajamčenega programa znižano za 25%. Sredstva solidarnosti se oblikujejo v višini, ki je potrebna za zagotovitev razlike vsem občinskim izobraževalnim skupnostim iz 3. točke tega člena. Vsaka občinska izobraževalna skupnost iz 1. točke tega člena bo združevala v sredstva solidarnosti razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji za zajamčeni del programa v SR Sloveniji, zmanjšani glede na potrebno višino sredstev solidarnosti in vrednostjo tega dela programa v njihovi občini. 8. člen Občinske izobraževalne skupnosti, ki je zanje z letnim planom združevanja in razporeditve solidarnostnih sredstev določeno, da bi bile po planskih predvidevanjih upravičene do solidarnostnih sredstev, imajo pravico do mesečnih akontacij v višini dvanajstine s planom predvidenega letnega zneska zanje. Znesek, do katerega je občinska izobraževalna skupnost upravičena, se dokončno ugotovi z letnim obračunom. Razlika med akontacijami in zneskom iz prejšnjega odstavka se poračunajo v naslednjem letu. 9. člen Izvedba programa skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti in program vzajemnega zagotavljanja sredstev za naložbe v osnovnošolski prostor ter njihove cene in vrednosti so opredeljene s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. 10. člen Besedilo VSEGA BEŽIGRAD CENTER MOSTE ŠIŠKA VIČ-HUDNIK Program 1978 v cenah 1979 Razširjeni program Investicije A.SKUPAJ program ot>S. Ljubljana 652.764.1?h,oo 25.255.247.00 17.855.500.00 695.852.921,oo 115.290.190.00 4.421.247,00 117.711.457.00 98.737.o21,oo 5.29o.l89,oo lo2.o27.21o,oo 119.976.405.00 4.161.517,00 15.500.000,00 157.657.720.00 161.720.786.00 8.402.158.00 3.353.500.00 173.476.444.00 159.059.774,00 4.98o.556,oo 98o.ooo,oo 165.ooo.llo,oo Prisp. za solid. Program vzajemnega kreditir. Skupne naloge B.SKUPAJ republiški program 218.805.000. 00 16.953.000. 00 51.865.000. 00 267.621.000. 00 40.259.752.00 5.119.352.00 5.865.160.00 49.242.264.00 29.1oo.799,oo 2.254.749.00 4.258.045.00 55;593.593,oo 42.010.176.00 5.254.976.00 6.118.080.00 51.585.252.00 59.186.211,00 4.585.787.00 8.619.485.00 72.591.4Sl,oo 48.246.062.00 5.738.156.00 7.026.252.00 e 59.010.450.00 SKUPAJ A + B 965.475.921 166.953.7ol,oo 157.62o.805,00 189.o2o.952,00 245 .-867.925,00 224.olo.54o,oo Vrednosti progn S •4 N CT' [>- \ O 00 ON rH O M €> •d d •H O 00 cr* rH o co 0> rH ON O* ON rH 00 CN \ ON IN ON rH CO S S ON IN ON rH 00 cv. ON rH O tS3 I O M P M co W (d KN VD KN ^ CO ON O ITN rH CO O O OJ iH vi) IN IA O C\J CN- CD © °t ^ LA OJ ON H rH S © ^ IN O CO • • • CVJ KN IN IA 4- rH VO S ON OJ rH LA C\J CN O C\J C\J š s o ♦H -P CO 0 § •H cb N d b0 o ■p ■g o KN LA O rH CO CVJ (N KN IN X IN O O KN rH m KN LA CO • IA ON VO > o o o • IA KN LA 1 s £4 M g M >o § 5 CVJ LA CO co LA LA O CA iH l £ $ CVJ GO rH VO rH KN rH KN CVJ C'- CO KN O *• r •• LA CN 00 d- rH rH fH KN O 00 ■ - co rH OJ LA • rH KN ON KN rH Vi) LA CVJ LA • rH rH o •o 9 S 5 -P •H g •• a ^ g S o ill bO O N g « > (d I I O LA CVJ VO ON IN CVJ . v o ON rH cvj VO & CVJ N rH CO LA • LA £ g H 00 o LA O rH n ' N H II R I O S ON R KN H oj I! rH n O B # H rH R B II H N ^5 O N O R - U VO R rH R rH R R R R ON CN- ON •rH 0 O O Pr d 0 0 o o 0 •o o 00 ON rH bO 0 P Pr « 1 «§• O oo ON rH I Pl 3 KN O KN O rH g IN CVJ KN IN IA Cn. rH • - rH rH C^- VO O * I rH O rH ON d* H KN O 00 • • CO CN CN rH VO O CM ON O & KN cfr O ITN KN O VO rH 00 CM CM VO IN VO KN IN IN CVJ U bO O P 0 Pr ‘O •H M -H 0 -p d o •H 0 . LA Cn. rH rH rH CM IN CN KN LA O VO rH KN LA 00 LA $ CM Cn» ON (N £ i ® 4- 1 cd 0 p • to *0 O 0 P N P« > • •H rH O d ^ •H CQ »O « CQ O •r» 9 d (4 & S j? S cn P4 $ o K\ S r ON 00 vo on o ON vO • ON CN. o 00 ON rH d P € VO rH •O rH "§ TS Hi OBRAZLOŽITEV K DODATKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O OSNOVAH PLANOV OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI LJUBLJANA-BEŽIGRAD, LJUBLJANA-CENTER, LJUBLJANA MOSTE-POUE, LJUBLJANA-ŠIŠKA IN LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Obseg planskih nalog v dodatku k samoupravnim sporazumom občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani za leti 1979 in 1980 izhaja iz planskih usmeritev in ciljev, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani za obdobje 1976—1980 in ostaja v dogovorjenem obsegu razen za investicijske naložbe v osnovnošolski prostor. V letu 1978 so delovni ljudje in občani prek svojih delegatov v skupščinah občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani sprejeli samoupravni sporazum o osnovah in merilih za uresničevanje svo- bodne menjave dela v okviru občinskih in mestne izobraževalne skupnosti v Ljubljani. Z njim so opredelili enote vzgojnoizobraževal-nih storitev in določili elemente njihove cene. 2. člen DODATKA opredeljuje obseg, 3. člen pa ceno vzgojnoizo-braževalnih storitev, ki naj veljata v letih 1979 in 1980. Glede na načrtovani obseg osnovnošolskega vzgojnoizobraževal-nega dela v letih 1979 in 1980 (2. člen DODATKA) bomo v ljubljanskih občinah dosegli v prihodnjih letih naslednje vključitve otrok v oddelke PB in COS (v % od vseh osnovnošolcev v konkretni občini): Občina Ljubljana stanje 1978 leto 1979 letp 198o PB COŠ PB ’ COŠ PB COŠ Bežigrad 25,6 15,4 22,o 18,7 16,2 26,6 Center 39,9 3,8 27,3 21,o 21,6 26,9 Moste-Polje 27,8 - 28,3 - 2o,6 26,2 Šiška 2o,6 lo,9 18,6 22,2 21,1 22,8 Vič-Rudnik 18,6 8,4 23,o 15,8 24,8 19,5 VZ Janez Levec •54,1 ' - 55,1 — 55,1 - LJUBLJANA 25,4 7,8 23,7 15,4 21,5 23,6 Elementi za vrednotenje enot vzgojnoizobraževalnih storitev so uresničevanje svobodne menjave dela v okviru izobraževalnih skup- dogovorjeni s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za nosti Ljubljane. Pri oblikovanju cen vzgojnoizobraževalnih storitev v 3. členu tega dodatka so upoštevana naslednja izhodišča: KALKaMTIVNI ELEMENTI CEN ZA VREDNOTENJE VZG.STORITEV 1978 1979 indeks 1979/78 Osebni dohodek na PHD 37oo 4366 118 Skupne potrebe delavcev(regres za letni dopust, jubilejne nagrade,solidarnostna pomoč in preventivno zdravstveno varstvo delavcev; netto 2ooo 25oo 125 Regres za prehrano za 11 mesecev - mesečno 25o 3oo 12o Materialni stroški 115 Predvideno povečanje elementov cen za leto 1979 za vrednotenje vzgojnoizobraževalnih storitev pomeni sicer korak naprej k objektiv-nejšemu vrednotenju dela izvajalcev vzgojnoizobraževalnih programov, vendar se v posameznih elementih (OD, regres za prehrano, skupne potrebe) še vedno zadržuje na ravni, ki smo jo po statističnih podatkih v združenem delu dosegli že v prvem polletju leta 1978. To pomeni, da bomo v letu 1979 morali zagotoviti vsaj predvideno ceno vzgojnoizobraževalnih storitev. V primeru omejenih materialnih možnosti za družbene dejavnosti se bomo morali v procesu svobodne menjave dela uporabniki in izvajalci vzgojnoizobraževalnih storitev dogovoriti o možnostih za uresničevanje v tem DODATKU planiranega obsega dejavnosti (investicijske naložbe, širjenje mreže glasbenega šolstva, COŠ, PB, regres k prehrani otrok) kar predstavlja približno 40.000.000 din od planirane razširjene dejavnosti v letu 1979 (glej 10. člen DODATKA!) Investicije v letu 1979 in 1980 Vključene so v 4. točki 2. člena DODATKA Potrebe po osnovnošolskem prostoru v Ljubljani rešujemo z izvajanjem dogovorjenega programa Samoprispevka I. in II. v Ljubljani. Potrebe po gradnji kompleksnih stanovanjskih sosesk v Ljubljani narekujejo gradnjo še več šol in vrtcev kot jih je lahko zajel program obeh samoprispevkov. Za kompletiranje stanovanjskih sosesk, ki so že v gradnji, je treba zagotoviti sredstva tudi za gradnjo šol. V stanovanjski soseski MS-4,5 Fužine je v srednjeročnem planu stanovanjske izgradnje predvidena izgradnja 3800 stanovanj. Zato je treba v tej soseski zgraditi tudi šolo. Predvideno je, da bo ta šola stala 45.000.000 din. V stanovanjski soseski šS-8-2 N. Dravlje naj bi po srednjeročnem programu stanovanjske izgradnje zgradili 1385 stanovanj. Tudi ta so- seska mora imeti osnovno šolo. Ta bo predvidoma stala 46.000.000 din. Za dograditev podružnične šole na Rakitni je treba zagotoviti še 980.000 din za preureditev OŠ Zvonka Runka za potrebe celodnevne osnovne šole 6.707.000 din. Izobraževalne skupnosti Ljubljane načrtujejo investiranje v osnovnošolski prostor s koriščanjem bančnih kreditov. Pri izgradnji obeh novih šol naj bi striktno upoštevali že pridobljene izkušnje pri izgradnji šol iz I. in II. samoprispevka. V obeh primerih naj bi z ustrezno prilagoditvijo ponovili najustreznejše projekte že zgrajenih šol. Solidarnost, vzajemnost in skupne naloge OiS v SR Sloveniji Občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani izpolnjujejo svoje obveznosti do solidarnosti, vzajemnosti in skupnih nalog v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju skupnih programov občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije v obdobju 1976—1980. V sistemu solidarnostnega prelivanja sredstev med OIS v SRS je za leto 1979 in 1980 predvidenih več sprememb. Skrčen je zajamčeni del programa osnovnega izobraževanja, ki ga zagotavljamo po načelih solidarnosti (v njem ni več oddelkov PB, male šole, kadrovskih štipendij, OD na PND je na letošnji ravni 3700 din itd.), spremenjen pa je tudi sistem »upravičenosti« do solidarnostnih sredstev. Taje predvsem ustrezneje usmerjen v iskanje lastnih rešitev tudi v občinah, ki jim je potrebno zagotoviti del sredstev za pokrivanje relativno enakega dela osnovnega izobraževanja — tako imenovanega zajamčenegr programa (5., 6. in 7. člena DODATKA). Obseg skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji je opisan v 2. točki 2. člena tega DODATKA. Tudi pri tem gre za naloge, ki so za to srednjeročno obdobje že dogovorjene s samoupravnim sporazumom o izvajanju skupnih programov OIS in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Vrednost solidarnostnega programa, programa skupnih nalog, programa vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor v SRS je razvidna iz 10. člena DODATKA. Stopnja prispevka, s katerim bomo zagotovili sredstva za uresničitev programov v obsegu in višini, ki jih opredeljuje ta DODATEK bodo ugotovile skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti. Ta stopnja bo v vseh ljubljanskih občinah enaka. OPOMBA: Cene enot storitev v 3. in 6. členu so neprimerljive. V skladu s Samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela v okviru izobraževalnih skupnosti Ljubljane niso v cenah na enoto storitve v tako imenovanem občinskem programu vključeni materialni stroški in amortizacija. Cene enot storitev zajamčenega dela programa (6. člen) pa ta dva elementa že upoštevajo. Ljubljana, 17. 10. 1978 OTROŠKO VARSTVO Osnutek Na osnovi določil 24. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53-76), 25. in 26. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana družbene vzgoje in varstva otrok za obdobje od leta 1976—1980 skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik sprejemamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost DODATEK k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana družbene vzgoje in varstva otrok skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980 o izvajanju programa skupnosti otroškega varstva v letu 1979 in 1980. 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem dodatkom k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana družbene vzgoje in varstva za obdobje od leta 1976—1980 podrobneje določamo obseg načrtovanih nalog za leti 1979 in 1980, vrednost teh nalog in višino obveznosti v udeležbi za združevanje sredstev v okviru skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane) I. Osnovne na\oge skupnosti otroškega varstva 2. člen Osnovne naloge, vključene v program skupnosti otroškega varstva, ki se bodo izvajale v letih 1979 in 1980, so: a) Zajamčeni program: — vzgoja in varstvo predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: VVO) po dogovorjenih osnovah in merilih; — izvajanje 80-urnega vzgojnega programa v okviru VVO za 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO; — varstvo otrok v varstvenih družinah; b) Dopolnilni program: — sofinanciranje izgradnje objektov za vzgojnovarstveno dejavnost po programu samoprispevka II; — investicijske naložbe za izgradnjo novih objektov v okviru skupnosti otroškega varstva in z združenimi sredstvi TOZD; — druge dogovorjene naloge (kadrovske, štipendije, sofinanciranje gradnje in opremljanje otroških igrišč, dnevna in počitniška letovanja otrok, anuitete za objekte VVO, zgrajene pred letom 1971); c) Skupni program: — varstvo matere in novorojenčka (nadomestilo OD za podaljšani porodniški dopust, pomoč za opremo novorojenčka) — denarne pomoči družinam delavcev in kmetov (otroški dodatek, posebni dodatek) — pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti. Skupni program se bo izvajat v okviru naiog iz vza\emnos\i in soii-darnosti v okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Obseg in vrednost programa Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za območje občin Ljubljane je sestavni del tega dodatka. II. Obseg nalog v programu skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane za leto 1979 in 1980 3. člen Zajamčeni program Program skupnosti otroškega varstva bo v letu 1979 in 1980 potekal v okviru dogovorjenih osnov in meril za sofinanciranje vzgojnovarstvene dejavnosti, z osnovnim izhodiščem, da združujejo sredstva za opravljene storitve v VVO vključenih otrok, starši kot neposredni uporabniki in skupnostjo otroškega varstva. Starši, neposredni uporabniki, bodo v letu 1979 udeleženi v dogovorjeni ceni storitve VVO poprečno v Ljubljani kot celota 50%. Razliko do polne dogovorjene cene storitve VVO se bo zagotovilo v vrednosti programa skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane. Kriteriji in merila za udeležbo staršev neposrednih uporabnikov vzgojnovarstvenih storitev za otroke, vključene v VVO, se bodo oblikovali z dogovorom med uporabniki v delegacijah in na konferencah delegacij v skupščinah skupnosti otroškega varstva v Ljubljani. 4. člen Obseg vzgojnovarstvenega dela v VVO V letu 1979 in 1980 bo v občinah Ljubljane opravljen program družbene vzgoje in varstva otrok v naslednjem obsegu: Skupnost OV občine Število vkl.iučenih otrok v dejavnost VVO v notranjih enotah 7V0 1979 organiz. 1980 v družinskem varstvu v varstvenih družinah 1979 1980 Lj.-Bežigrad 2.886 3.oo6 80 13o Lj.-Center 2.634 2.634 lo lo Lj.-Hoste-Poloe 2.972 3.292* 80 83 Lj.-Šiška 3-930 4.5oo 4o 5o L.i. -Vič-Eudnik 2.73o 3.430 93 115 L.iubl.i ana-skuna.i 13.172 16.862 5o3 388- V skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Center se bo v okviru Kliničnega centra v Ljubljani, TOZD Vzgojnovarstvene organizacije, opravljal vzgojnoizobraževalni program za predšolske otroke, ki so v posameznih klinikah na hospitalizaciji, v naslednjem obsegu: leta 1979 12 oddelkov za 310 otrok leta 1980 12 oddelkov za 310 otrok 5. člen V okviru skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane se bo z dogovorom z izvajalci v VVO zagotovilo izvajanje posebnega programa za otroke, ki so vključeni v razvojni oddelek VVO (otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju) in izvedbo 80-urnega vzgojnega programa za otroke 5-letne starostne dobe, kateri niso vključeni v VVO vse v naslednjem obsegu: Skupnost OV občine Izvedba 80 urnega vzgoj. programa število otrok 1979 1980 Število 'otrok vključ» v razvojni oddelek 1979 1980 L j.-Bežigrad 16o 16o 6 6 L j.-Center 365 265 6 6 Lj .-Moste-Polje 432 463 9 9 3j j.-Šiška 46o 46o 15 36 L.I • -Vič-Eudnik 52o 55o 14 14 L .1ubl .1 ana- skuo a.1 1937 1898 5o 71 6. člen Za opravljanje nalog in opravil vzgojnovarstvenega dela v VVO se vključitve otrok) pridobival strokovni kader (kadrovske štipendije in bo za novo pridobljene prostorske zmogljivosti (za povečani obseg dopolnilno izobraževanje ob delu) v naslednjem številu: SOV občine S t r okov n i k a d er medic. sester 79 - 80 vzgo- jitelj 79 - 80 varu- hinj 79- 80 spec.pedag. fizioterapevt itd. 79 - 80 varuhinj v druž. varstvu 79 - 80 Ig.-Bežigrad > . — 18 6 16 5 2 — 14 10 Ig.-Center - 11 — 9 - - - - L j.-Mo s t e-»Po 3g e 6 - 14 17 12 15 - — 2 1 Ig .-Šiška 4 4 12 29 lo 26 — 8 2 2 L.i.-Vič-Rudnik 4 2o 11 2? 9 26 2 — - 4 L.iubl ,i ana- skup a ,i 14 24 66 81 56 72 4 8 18 17 7. člen Vrednosti nalog zajamčenega programa strani skupnosti otroškega varstva za leto 1979 in 1980 v naslednji vi- šini: Program skupnosti otroškega varstva za obseg nalog v 4. in 5. Sofinanciranje vzgoje in varstva otrok, vključenih v vzgojnovar- členu tega dodatka vrednotimo za višino udeležbe v ceni storitve s stveno dejavnost’ Načrtovana sred.po srednjer.planu po cenah 1975 skupaj za 1. 1979 in 1980 Valorizacija vrednost za leto 1979 Valorizacija vrednoti za leto 1980 na osnovi cene 1979 L j.-Bežigrad 52,388.621 35,747.854 39,822.685 Lj.-Center 43,465.7o8 38,635.724 39,27o.44o L j.-Moste-Polj e 52,651.139 36,6o8.617 42,712.422 L j.-Šiška 79,195.490 52,2o9.8?o 59,891.075 Lj.-Vič-Rudnik 63.998.189 36.7o4.565 43.398.081 Ljuhljana-skupaj 283,919.062 199,9o6.63o 225-o94.?o3 V vrednosti za naloge iz programa vzgojnovarstvene dejavnosti so t>) Financiranje 80-urnega vzgojnega programa za otroke 5-letne vključena tudi sredstva za regresiranje k ceni storitve za otroke, vklju- starostne dobe, kateri niso vključeni v VVO čene v razvojne oddelke VVO. Načrtovana sred. po srednj. planu po cenah 1975 skupaj za 1. 1979 in 1980 Valorizacija vrednost za leto 1979 Valorizacija vrednosti za leto 198o na osnovi cene 197 Lj. Bežigrad 89.596 187.6oo I88.800 Lj. genter 127.994 422.1oo 306.800 Lj. Moste-Polje 191.992 515.9oo 542.8oo Lj. Šiška 286.788 539.350 542.800 L.i. Vič-Rudnik 3o7.186 6o9.7oo 660.800 Ljubij ana-Skupaj 985.556 2,274.65o 2,242.ooo c) Sofinanciranje k ceni storitve za otroke, vključene v varstvo v varstvenih družinah Načrtovana sred. po Valorizacija srednj. planu po ‘vrednost za cenah 1975 skupaj leto 1979 za 1. 1979 in 1980 1 Valorizacija vrednosti za leto 198o na osnovi cene 1979 Ig. Bežigrad L*j. Center Ljj. Moste-Polje Lj. Šiška L.i. Vi5-Rudnik 2,743.1o4 293.9o4 3,o37.oo8 2,645.136 2.057.328 l,4o7.ooo 175.875 l,4o7.ooo 7o3.5oo 1.670.813 2,3ol.ooo 177.000 1,469.1oo 885.000 2ro35.5oo Ljubi j ana-Skupa j lo,776.48o 5,364.188 6,867.600 8. člen Vrednost programa za leto 1980 je ocenjena po ceni, ovrednoteni za leto 1979. V vrednost programa za leto 1980 so vključene novo pridobljene zmogljivosti vzgojnovarstvenega dela. Dejanska vrednost programiranih nalog za leto 1980 bo valorizirana ob zaključku leta 1979. 9. člen Občina, ki ne doseže ob enaki udeležbi udeležencev v prispevanju iz BOD v Ljubljani znesek vrednosti zajamčenega programa, je upravičena do manjkajočih sredstev, ki se prelivajo iz druge občine za za- gotovitev enotnega vrednotenja nalog in dela vzgojnovarstvene dejavnosti v Ljubljani. Prelivanje se bo izvajalo prek Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. 10. člen Dopolnilni program Udeleženci tega dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana družbene vzgoje in varstva otrok sprejemamo vrednosti nalog dopolnilnega programa v naslednjem obsegu: a) udeležba skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane za izgradnjo objektov samoprispevka II. Načrtovana sred. po srednj. planu skupaj za 1. 1979 in 1980 1 Dogovorjena udeležba 1979 Dogovorjena udeležba 1980 Lj. Bežigrad Lj. Center Lj. Moste-Polje Lj. Šiška L.i. Vič-Rudnik 8.750.000 7.900.000 8.750.000 13.200.000 11.400.000 4.375.000 3.950.000 4.375.000 6.600.000 5.700.000 4.375.000 3.950.000 4.375.000 6.600.000 5.700.000 Ljubij ana-Skupaj 50,000.000 25,000.000 25,000.000 b) Investicijske naložbe za gradnjo objektov vzgojnovarstvene dejavnosti (naloga dopolnilnega programa z dopolnitvijo samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok za obdobje od leta 1976—1980). Za pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti v pridobivanju novih prostorskih zmogljivosti vključujemo v dopolnilni program investicijsko naložbo v naslednjem obsegu velikosti in vrednosti: Leto 1979 1. Investicijska naložba za vzgojnovarstveni objekt v soseski MS-4,5 Fužine občina Ljubljana Moste-Polje z zmogljivostjo za 200 mest — 26,000.000 din, 2. Investicijska naložba za VVZ objekt v KS Milan Česnik, občina Ljubljana Vič-Rudnik z zmogljivostjo za 80 mest (sočasna gradnja objekta po programu sam. II) — 10,000.000 din Leto 1980 3. Investicijska naložba za VV objekt v soseski 8-2 Novo Dravlje, občina Ljubljana Šiška, z zmogljivostjo za 200 mest — 30,000.000 din, 4. Investicijska naložba za ponavljajoči VV objekt (III. faza gradnje) v soseski BS-3 občina Lj.-Bežigrad (VVZ ob Allendejevi ul.) za 220 mest — 22,000.000 din. Izvedba nove naloge investicijskih gradenj za vzgojnovarstveni prostor se bo izvedla s pridobitvijo investicijskega posojila ob solidarnem jamstvu s sredstvi skupnosti otroškega varstva vseh občin Ljubljane vse prek Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Za to nalogo, pogojno vezano na pridobitev posojila, bodo skupnosti otro- škega varstva združevale sredstva za odplačevanje anuitet v letnih finančnih načrtih v skladu s pogodbo o najetju posojila. V zbirnik ovrednotenih nalog za leto 1979 in 1980 se ne vnese ocenjena višina investicijske naložbe. c) Druge naloge dopolnilnega programa v okviru samoupravnega sporazuma o osnovah plana družbene vzgoje in varstva otrok za leto 1979 in 1980, ki obsegajo: — odplačevanje anuitet iz posojil za gradnjo VVZ iz prejšnjih obdobij (od leta 1965 do leta 1971); — sofinanciranje novih zmogljivosti skupaj z združevanjem sredstev z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in z družbenopolitično skupnostjo; — sofinanciranje gradnje in opremljanje igrišč za otroke v okviru programov KS, VVZ in družbenih organizacij; — udeležba skupnosti otroškega varstva k stroškom za dnevna in počitniška letovanja skupaj z drugimi skupnostmi in investicijska vzdrževanja počitniških objektov; — štipendiranje kadra s kadrovskimi štipendijami; — združevanje sredstev za izvajanje novih prevzetih z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi in za naloge, ki jih opravljajo za področje dejavnosti otroškega varstva humanitarne in druge družbene organizacije ter društva na ravni občine in mesta Ljubljane; — dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe in druge naloge, ki se podrobno določijo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok za leto 1976—1980 z vsakoletnim finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva. Za izvedbo navedenih nalog srednjeročnega plana za leto 1979 in 1980 vrednotimo v naslednji višini: Načrtovana, sred. po srednjer. planu po cenah 1975 skupaj za 1. 1979 in 1980 Valorizacija vrednost za leto 1979 Valorizacija vrednosti za leto 1980 na osnovi cene 1 Lj.-Bežigrad 6,o78.224 8,112.997 8,112.997 Lj.-Center 6,329.977 5,624.186 5,624.186 Lj.-Moste-Polje 5,77o.421 7,277.275 7,277.275 Lj.-Šiška 10,583.963 1o,592.4o9 1o,592.4o9 Lj.-Vic-Rudnik- 7,81o.3ol 8,287.665 8,287.665 Ljub1jana-skupaj 36,572.886 39,894.532 39,894.532 11. člen Skupna vrednost dogovorjenega dopolnilnega programa za nalo- obdobju od leta 1976—1980 za leti 1979 in 1980 za združevanje ge, ki so vključene v osnove plana družbene vzgoje in varstva otrok v sredstev za izgradnjo objektov družbenega standarda samopri- spevka II in za druge naloge znaša: Občina Skupaj vrednost dopolnilnega programa za 1. 1979 Skupaj vrednost dopolnilnega programa za 1. 1980 Lj.-Bežigrad 12,487.997 12,487.997 Lj.-Center 9,574.186 9,574.186 Lj.-Moste-POlje 11,652.275 11,652.275 Lj.-Šiška 17,192.4o9 17,192.4o9 L j.-Vič-Rudnik 13,987.665 13,987.665 Ljubij ana-skupaj 64,894.552 64,894.552 III. Program in vrednosti skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1979 in 1980 12. člen Skupni program Program skupnih nalog družbenega varstva otrok, kot so določene s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 vsebuje: a) Varstvo matere in novorojenčka — nadomestilo OD delavcem v času podaljšanega porodniškega dopusta, v trajanju 141 dni ali skrajšani delovni čas do enega leta starosti otroka; — nadomestilo osebnega dohodka za daljši podaljšani porodniški dopust v trajanju do enega leta starosti otroka oziroma skrajšani delovni čas do 17. meseca otrokove starosti (za nego dvojčkov ali več, hkrati rojenih otrok, ter za težje telesno ali duševno prizadetega otroka) — pomoč za opremo novorojenčka b) Denarne pomoči družinam: — otroški dodatek za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke c) pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti po osnovah in merilih, dogovorjenih v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, d) dejavnost samoupravnih organov, strokovne službe in za izločitev v obvezno rezervo. 13. člen Za izvedbo nalog programa iz prejšnjega člena tega dodatka bodo udeleženci v občinah Ljubljane zagotovili delež v naslednji višini sredstev: Sredstva po samo-upr. spor. v cenah 1975 leto 1979 leto 1980 Valorizacija Vrednosti za vrednosti za leto 1980 leto 1979 (111,5 na izrač. po cenah 78) Lj.-Bežigrad 55,545.ooo 57,o55.ooo 85,637.ooo 89,26o.ooo Lj.-Center 45,915.000 47,554.ooo 61,9ol.ooo 64,519.000 Lj.-Moste-Polje55,623.ooo 57,542.ooo 89,361.ooo 93,141.ooo Lj.-Šiška 83.665.000 86,250.000 125.663•000 15o,979.ooo Lj.-Vič-Rudnik 67,6o9.odo 69,699.ooo lo2,858.ooo lo7,2o8.ooo Lj.-skupaj 3o8,157.ooo 317.68o.ooo 465.42o.ooo 485.lo7.ooo 14. člen Delavci in drugi delovni ljudje, organizirani v skupnostih otroškega varstva, se zavezujejo, da bodo za skupne naloge družbenega varstva otrok v SR Sloveniji združevali sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevni stopnji od osnove bruto osebnih dohodkov. Višino prispevne stopnje, s katero se zagotavljajo sredstva za uresničitev programa, določijo skupnosti otroškega varstva v skupščini Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za vsako leto posebej v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih planov. Upokojenci, združeni v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije bodo prispevali v višini dejanskih izdatkov za denarne pomoči otrokom upokojencev. Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost, bodo prispevali v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju pravic in obveznosti delovnih ljudi, ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in delovnih ljudi, ki na podlagi zakona o blagovnem prometu oziroma zakona o gostinski dejavnosti opravljajo to dejavnost po pogodbi, v skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 9-77, 16-77). 15. člen Vrednosti programa skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane in vrednosti programa vzajemnosti in solidarnosti v okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1979 in 1980 znašajo: a) Vrednosti programa za leto 1979 — priloga tabela 1 b) Vrednosti programa za leto 1980 — priloga tabela 2 16. člen Delež udeležencev sprejemanja tega dodatka k samoupravnemu sporazumu v stopnji prispevka za ovrednotene naloge SOV občine bodo ugotovile skupščine skupnosti otroškega varstva občin za vsako leto posebej v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok za obdobje od leta 1976—1980 in po določilih tega dodatka k samoupravnemu sporazumu. Veljavnost ugotovitve razglasi pristojni zbor občinske skupščine v občinah Ljubljane. V7 . fc\er\ Dodatek k samoupravnemu sporazumu sprejemajo udeteženct v temeljni in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih na način, ki ga določa samoupravni akt. Ta dodatek k samoupravnemu sporazumu je sklenjen, ko ga sprejmeta najmanj dve tretjini pooblaščenih organov samoupravljanja v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih, udeležnih v sporazumevanju. Veljavnost dodatka razglasi skupščina skupnosti otroškega varstva občine in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva z ugotovitvijo, da so udeleženci sporazumevanja in skupščine skupnosti otroškega varstva v občinah Ljubljane sprejeli dodatek v enakem obsegu in vrednosti za programirane naloge v letu 1979 in 1980. Ljubljana, dne 17. 10. 1978 Predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana-Bežigrad ZLATA SKOK Predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana-Center META BAJEC Predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje BOGDAN FAJON Predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana-Šiška MIRKO DAMJAN Predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik VILI inž. GERJOL ZBIHNIK OVBEMOTENIH NALOG SKURJOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V LJUBLJANI ZA. LETO 1979 S s • >o •n>*H ^ > d • M •OHO H?-H >03 C -P • a •o c h? •o O H? O T5 d U U •H • >N •o © h?« *oo> c> 05 • P^H 5 g 00 d CN h a> H1 M LA OJ O- • KO OJ O' zf KO O 00 KO • OJ OJ KO *» O LA OJ OJ OJ LA KO ON 00 CT' ^0 KO ON LA ^0 • OJ O LA O OJ LA • OJ A- 00 rH C' rH O LA • O O KO C0 LA rH © > ■P •H 9 ^ d o © -p P ‘O © W-H P Š © °’dxi >>0 O ©-H 3 MO.M © -O O (H h0rHX)^ ® © .M ^ t» © O -d >ra d « o OM d M O^R tCA -P d O ©-H O +> LA d O 'O •H -H d O P O P-H > © >-H N o p >cn^ d d ra-h © P > > d d Pt> M >-r\ m ^ m p p © d>o o 44 d -H © P o P Prad >n o p< p © -o o o o rH O p4p © bo © d 'd N > O N o o d > p o 00 o- o • to- čo 00 LA KO <*■ t>- 4- O rH L0 S' LA fH LA S O rH rH LA • A- K0 d © a > P d -H £ o.g ra p.H Prad d © d © * M o © 44 44 >ra 044 P O P P O P o •H S, O +3 > ra o © d s >.d •H © > ■p o > g m t* +> d o +> -H d ra>ocg P.d doo p © -okn 5 >HrH ® -g'-' d > © *H XI X> ©-H >ra O t> P © -i-a O r-l O d ® © b0 td »d N d p tP > N O O O o LD o LA KO • KO LA O O ON LA rH LA O O rH • OJ OJ 4 o o L0 • F- 00 rH lO OJ rH 5^ • A- rH LO KO rH CO • O o- vO o o LA • KO O CN O O O • l>- O 4 LA C0 • LA CV rH O O o • c^- o 4 § vO OJ OJ VT) tN ©S a? S'3 Pr® >0 d d bo td ©H TD > O bD O m ra d W)-H r. d © o o C0 P p © o TD g © d d p p •h © O rH H N H ■ K II II CO* tNll Ol • N LAH C0H ONI HI OOH KOI I H H OH OJ H tNM •H OJ« LTNI 4« HI roj« LA« II II n l CMI iHtl LA« #U rH« KNI LAJ HI C0« KOH It I H ONI ONI L0« •H KOH KN1 OJ II HI ONI KO« N I 4« •H OJ« HI CN« KM S 'd © O © , rt > © d p > ra > > d © to rt © © 44 >0 >ra d o TD o t> •H © P44 ra o as PrO laii & HI O« OH OJ« II II H« CMI VOH • H OH OJ II LOB HI O« lOh HI II II II N II II II S •H d frr « d tQ d © p > >N P © H H P © O Tj P £> ra LA CO O o o o o o o - o o o vO o o o • LA l>- KO © TD rO O oj.; 1 ■ n a: p« O« P« P* N •d! ©H >o« m T* d« N« H »-D« «411 *l« i! CO« '1 H O p o © n o p o H O H H © td S 4 O O o o • o LA o^ O o o • LA t>- K0 4 CO O o o • o o o LA OJ O O o • o o 0 01 £ I bO o p ©'d bO H bO a PrM ®H © > d © •h a o ra S d P Pr •H O 03 ! KM 41 OJ CNU ONI HI OJ H LfM a « OJ« H« • H lA« s: Hi Ol CN« H ■ OJ« OM CN« •I KM C0« HM HI OM LA« ■ a ■ UM 8! •I CN« OR 00« Hi ?i N « HI LA« 4« •H O« KM C0« Hi OM n 01 o« ON ON H OJ« « N OR O« O« •I o« ON as LOM OJ« OJ« « M N ■ N N I N n 1 N • N N N R N I d bD © 44 . HOOM OCN« POM P H« O H O« © PR bO ©R O HM « d« M« S d« © d« S P -ra O HM © T* ^S o P« N *"D « « I 1 I N N R I I N R H ■ O« Ol OR •N 00« UM co« HI OJ« O« HM ■ N N OM O« OH •« KM 8! HI UM OJ« H« H a « o« 01 OR •u d" vOn KM HI OM G0U M H « Ol OH Ol •H H« on OM HI H« VOU R H I O« O« ON •« IN« KM vO« HI UM 001 N O« OH Ol •U o« OJ« *.s UM s: I OM O« on •N KM 8! •n UM OM KM • •H P ra ©1 •H .. d © © TD P sa °> K c3 M I ■ N « H I N H KM 41 (NH •« OM KM 001 HI UM LA« HM I U H OM OJ M H« •> OOM Ol KM HI L0« OM HM I H OJ« OM IN« •H II HI OM KM HI II UM 8ž •M 8! (NH HI O« as I a HI UM *.! cnh Sj UM KM H« R Ol O« Ol •N 3« HI C"« KM CN« O O o K> S H** 0 H • C^. H 1 TD H 'd ZBIRNIK OVREDNOTENIH NALOG SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1980 a PU J *o>o cti • >« •f-D-H H? >03 •r; rH O ‘V o ■P • CQ TD O o •g TJ N TD 0> & « TD rH TD tf trt C/3 M rt o> cfl O H 0> P4 rH ® bD O rH rt a •5 C\J irs CN • CO o CO kn IA CVJ CA KN vO C\J a ■ch +> CA K> O C^- CVJ CA KN LA vO rH • vO rH fOv CA IA IA tN O rH OJ O rA vO O CA CA CA rH 4> > P > »iH . . J rt > <1> O ■P Čl TD-P 03 «H rt rt rt rt p rt ® > -H >>p p rt.rt rt bO©-H rt td o o bO rH T* rH ® ^4 M ® ,M > rt 'd >w rt w -d o,y rt o rt o>£..rt -P rt o b0^3 O P LA rt -H o rt rt •H -H TD p o rt rt o rt ^ -H •H > O P>rt N rt rt *h /-n rt P rt rt rt rt > ,5 > -h p > rt rt -h rt >0 rt rt rt -H rt o 4<{ & rt P O O P< rt rt © TD O P rH O P^o O rt hO rt -d m > rt rt » C N o rt > CA CVJ IA • CO o IA O A rH • vO IA CVJ CA A rH £ o CO A • vO O A ER CA A A rH O O 03 O O CO o o CO t CvJ Sv o o CO vO -o A o o CO EB O o o £ vO •' cl- CN CVJ rt rt N > P o .rt 03 P -H rt 03 rt rt rt >TS rt rt rt bO O bO © N/-n M X O -P >05 >05 0» O « h o a 0 +> p O -P > 43 O -H •H ID > P O > O 05 > P fl O P-H d 05 »O C0 »H dco d aj-ntCN » > rH T| “ (-1 rt > N O > P rt td o 44 rH O rt rt rt ho TD *d n rt p P > N o rt > bO s'd Pi rt >0 rt d bO td §a TD > o bD O C9 03 ^'d rt W-H d tQ •H 2 rt TJ rt o © > © rt & rt 03 rt > > rt © bo rt (D rt MK> >03 d O TD o > •H rt P 44 03 O o rt rt p Pr O 5 rt 03 t) rt rt p > >N P © *iH rH rt 0» II! T3 rt n N« n pn Sli t^n con rt hC O rt P •H rt rH •d rH O P 'd © t; rt o > o U o Q H H O o o • o o o A CO O o o • o o vO o o o A c^- A 4- O- O o o • o A CA A A O O O • A A > O P M rt TD p O © TD 1 a o rt PiH H rt •o rt 2* rt o •H Pr O 03 J ‘H rt Pr •H O 03 n o n rt On P co« O ONI HM © II bO OH O P« H rtll rt« © au d n rt .rili p pil o rtil 131 rt pu rt pil >T3I opil R h> 11 << ■ l u R N 3 N ON O« on •11 001 01 CVJ« HI O« on HI N I II O« on 011 •u ONI o« ONI Hi on KNI Hll H I OH OH O« •n Hll 4-« HU HI KNI ONI n u N on ou o« •11 ONI HU A« HI Sl! n n l on o« ou •1 on vDii CVJ« HI ONI con 1 1 OH Ol OH •I 041 Ol HH •R Al s: I on o« OH •II o« HH Al •i OH von 3 R II ? 5 R II I It B n II •H P 03 O p •d •H H O 03 P •H •H P II II II II I II II II II B 03 rtll O t"3I rds rt ©B TD >11 .c QH £4 ra« > u rt« © c/3H bo n o>« H OH rt C/3« JZr l>3j[ •H Ol ONI cvj n HI o« vO« H« II I II Sl! CVJ« •« Ol ONI S! ONI OH rt« n H R O« ONI A« •I 041 Hll A« HI ONI 4-n HI II II I V0H rt« Sil O« Si HI KNI H« H« H I rtll O« VOU Ol HI 3' HU n 1 Al KNI C0» •U A« OU rtll HI cSn o« u R 4-u rt« Al •I VOU ONI rtll HI O« PM •H« >Oll > P« O OH 03 U IS3 PH •HI -0 4411 rt 0311 rt P« bO rtu O T31 rt HH PrPH P-n« •H HH I © ©n P T3I rt >o« TD OB H 0U P PH P O« TD II P rtn Nil P II •H rt« >0 T3I P .Hll O P« rtll išl! rt PH bOc/3« O H rt Pril Pr 03« II *"D -4 C0 O- 0> H • O H • O- H rt 5 TJ Skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane OBRAZLOŽITEV PROGRAMA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1979 in 1980 Temeljno izhodišče za oblikovanje obsega in vrednosti osnutka programov skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane za leto 1979 in 1980 so naloge posebnega družbenega interesa, ki so uveljavljene v: — samoupravnem sporazumu o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok za obdobje od leta 1976—1980; — samoupravnem sporazumu o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980; — dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za leto 1978; — samoupravnem sporazumu o osnovah menjave dela za opravljanje vzgojnovarstvene dejavnosti za leto 1978 v občinah Ljubljane; — sprejetih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, v katerih so sprejele pravice in dolžnosti z drugimi udeleženci tudi skupnosti otroškega varstva. Naloge, ki izhajajo iz teh aktov so naštete v dodatku k samoupravnemu sporazumu o osnovah družbene vzgoje in varstva v letu 1979 in 1980. Poleg nalog, ki so se v letu 1978 že izvajale, bodo vključene v naloge zajamčenega programa povečan obseg s pridobivanjem novih prostorov za vzgojo in varstvo. Po dinamiki programa gradnje objektov iz samoprispevka II iz objektov, ki se gradijo s sredstvi skupnosti otroškega varstva skupaj s sredstvi OZD, bodo v letu 1979 in 1980 prevzeti v dejavnost naslednji objekti: V občini Ljubljana-Bežigrad: V letu 1979: VVE Črnuče (pri Elmi). Zmogljivost 80 predš. otrok s pričetkom poslovanja 1.12. 1979. VVO Jelka. Dodatna zmogljivost za 60 predšolskih otrok, pričetek poslovanja 1.8. 1979. VVE Posavje. Zmogljivost 240 predšolskih otrok s pričetkom poslovanja 1.10. 1979. V letu 1980: VVE v stanovanjskih blokih stolpnice E in F. Skupna zmogljivost za 120 predšolskih otrok, s pričetkom poslovanja 1. 9.'1980. V občini Ljubljana-Center: V letu 1979: VVO Vodmat. Dograditev objekta z zmogljivostjo 120 mest, s pričetkom poslovanja 1. 6. 1979. VVE Poljane 11. faza gradnje ob šoli Toneta Tomšiča za 60 predšolskih otrok, s pričetkom poslovanja 1. 2. 1979. Leto 1980: Po dinamiki plana gradnje objektov VVZ je prvi krog pridobivanja novih zmogljivosti v tej občini zaključen. V letu 1980 ne predvidevamo novih gradenj. Z gradnjo novih objektov v drugih občinah Ljubljane bo sprostitev mest za otroke iz te občine. V občini Ljubljana Moste-Polje: Leto 1979: VVE Sneberje. Zmogljivost za 60 mest predšolskih otrok, s pričetkom poslovanja 1.3. 1979. VVE Novo Polje. Objekt bo dograjen do 1.8.1979 in bo imel zmogljivost za 60 predšolskih otrok. VVE štepanjsko naselje. Ponovitev gradnje pri obstoječem VVZ za 204 otroke. Pričetek poslovanja 1. 11. 1979. Leto 1980: VVE Nove Jarše. Dograditev objekta za 144 mest. Pričetek poslovanja 1.4.1980. VVE Zalog. Dograditev objekta za 116 otrok. Pričetek poslovanja 1. 3. 1980. VVE Vevče. V enoti bo 60 mest in prične s poslovanjem 1.2.1980. Občina Ljubljana-Šiška: Leto 1979: VVE Draveljska gmajna. V novem objektu, ki bo dograjen 1. 8. 1979, bodo pridobljena 204 mesta. VVE Koseze. Gradnja v bloku E-1. Enota bo dograjena 1.1.1979 za 60 mest. Leto 1980: VVO Dravlje za 180 mest s pričetkom poslovanja 1. 8. 1980. VVE Zg. Šiška za 200 mest s pričetkom poslovanja 1. 1. 1980. VVE Medvode. Pridobitev novih zmogljivosti v stanovanjski etaži v blokih v Medvodah. Zmogljivost za 90 mest, s pričetkom poslovanja 1. 2. 1980. VVO Andersen. V gradnji so 4 oddelki kot prizidek. Novi prostori bodo namenjeni za razvojne oddelke (za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju) za 40 otrok, s pričetkom poslovanja s 1.1.1980. VVE Hinko Smrekar s pričetkom poslovanja 1.9.1980 ža 60 otrok. V občini Ljubljana Vič-Rudnik: Leto 1979: VVE Vnanje gorice. Novozgrajeni objekt bo dograjen 1.5.1979 za 100 otrok. VVE Brezje pri Dobrovi. Zmogljivost za 20 otrok, s pričetkom poslovanja 1. 9. 1979. VVE v Preserjah. Objekt bo dograjen 1. 9. 1979 za 60 otrok; VVE ob Mokrški ulici. Z obnovo obstoječe stavbe se bo S1.8.1979 pridobilo 40 mest. VVO Horjul. Povečal se bo obseg vključitve otrok za 20 s 1.9.1979. Leto 1980: VVE Kozarje. Objekt bi bil dograjen 1. 6. 1980 s 100 mesti. VVE v KS Milan Česnik. Z združitvijo investicijske naložbe po programu samoprispevka II in Skupnosti otroškega varstva bo z dograditvijo objekta zagotovljenih 160 mest s pričetkom poslovanja 1. 6. 1980. VVE Trnovo. Objekt bo dograjen 1.7.1980 in bo v njem dobilo prostor 140 predšolskih otrok. VVE Krim Rudnik. Enota bo imela 160 mest za predšolske otroke. Pričetek poslovanja 1.5.1980. Z dograditvijo navedenih objektov za vzgojnovarstveno dejavnost bo v Ljubljani povečana zmogljivost v naslednjem obsegu: Skupno število predvidenih novih mest: Občina 1979 1980 Ljubljana-Bežigrad 380 120 Ljubljana-Center 180 — Ljubljana Moste-Polje 324 320 Ljubljana-Šiška 264 570 Ljubljana Vič-Rudnik 240 680 Ljubljana skupaj 1.388 1.690 Vrednotenje nalog programa 1979 in 1980 ima osnovno izhodišče, da skupnost otroškega varstva sofinancira vzgojnovarstveno dejavnost za otroke, vključene v VVZ v enakem razmerju, kakor v letu 1978. Tako bodo starši združevali k ceni storitve poprečno 50%. Za leto 1979 načrtujemo povečanje vrednosti storitve VVO za 18% na osebne dohodke in 15 % na materialne stroške. Financiranje 80-urnega programa za tiste otroke, ki niso zajeti v VVZ (5 letih) je naloga zajamčenega enotnega programa v vsej republiki SRS. Zajemanje otrok do 3 let starosti v t. i. družinsko varstvo, je ena izmed dejavnosti, kjer omogoča vključevanje malih otrok v organizirano varstvo pri eni družini do 5 otrok brez večjih investicijskih naložb (samo nujna oprema). V letu 1979 predvidevamo vključitev 90 novih otrok do 3. leta starosti in v letu 1980 nadaljnjih 83. V dogovorjenem dopolnilnem programu je največji del sredstev namenjen za sofinanciranje programa samoprispevka II. V dodatku k samoupravnemu sporazumu razširjamo dopolnilni program za gradnjo štirih novih objektov vzgojnovarstvene dejavnosti v letu 1979 in 1980. Za leto 1979 je srednjeročni program razširjen za dva objekta in to v soseski Fužine in v KS Milan Česnik. V Soseski Fužine bo v naslednjem letu zgrajeno 1125 stanovanj. Nujno je, da se v prvi fazi načrtuje izgradnja VVZ objekta za 200 predšolskih otrok. V KS Milan Česnik na Viču je v načrtu izgradnja objekta iz samoprispevka II. za 80 mest. Ker dovoljujejo tehnične in druge zmogljivosti možnost gradnje večjega objekta s posebnim ozirom na to, da v območju te KS izredno primanjkuje vzgojnovarstveni prostor, predlagamo, da se vnese v program še 80 dodatnih mest. Za leto 1980 načrtujemo izgradnjo dveh vzgojno^arstvenih objektov in to v občini Ljubljana-Šiška v soseski SŠ 8-2 za 200 mest in ponovljen objekt v BS-3 za Bežigradom prav tako za 200 mest. Natoge za investicijske naložbe v dopolnilnem programu za izgradnjo objektov v letu 1979 in v letu 1980 vrednostno ne vključujemo v zbirnik ovrednotenih nalog skupnosti otroškega varstva, ker bomo predlagali, da SOV v Ljubljani pridobijo investicijski kredit pri Ljubljanski banki. Skrb za pridobivanje novega prostora ima prioriteto, ker se število čakajočih otrok za sprejem v VVZ vsako leto povečuje. V letu 1978 čaka na sprejem v Ljubljani prek 6500 otrok. Skupni program, ki se izvaja v okviru ZSOV SR Slovenije, obsega naslednje naloge: — varstvo matere in novorojenčka — denarne pomoči družinam — pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti. Podrobno so naloge opisane v dodatku k samoupravnemu sporazumu. Skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Bežigrad Ljubljana-Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana-Šiška Ljubljana Vič-Rudnik Skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana KULTURA OSNUTEK 17. 10. 1978 i DOPOLNILO k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinskih kulturnih skupnosti Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979—1980 V skladu s 17. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, sklenejo dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980. 1. člen S tem dopolnilom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinskih kulturnih skupnosti, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za leto 1976—1980 se natančneje opredeljuje program in potrebna sredstva za leto 1979 in 1980 ter druge medsebojne pravice in obveznosti. 2. člen Program za leto 1979 in 1980 obsega: 1. programe občinskih kulturnih skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti ter 2. program Kulturne skupnosti Slovenije OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA BEŽIGRAD Program skupnosti za leto 1979 in 1980 obsega: dejavnost kulturno-umetniških društev in skupin ter program kulturne akcije v okviru Zveze kulturnih organizacij, dejavnost Muzejske zbirke NOB Črnuče in Bežigrajske galerije, delovanje knjižnice Bežigrad ter dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe občinske kulturne skupnosti. Predlagano je tudi združevanje sredstev za razširjeni dogovorjeni program, in sicer.za: — novo zaposlitev v knjižnici, — razširjeno dejavnost društev in Zveze kulturnih organizacij, zlasti prireditev v okviru kulturne akcije, — šolska kulturna društva, — dejavnost organov skupnosti in strokovne službe, — kulturni program ob prazniku občine in državnih praznikih ter drugih spominskih dnevih, — kulturno sodelovanje s pobrateno občino. Občinska kulturna skupnost bo poleg sredstev za skupni program v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti združevala sredstva še za naslednje naloge: — varstvo spomenikov NOB, — izpolnjevanje nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe, — naložbe v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih, — nakup knjig — obogatitev knjižnega fonda, — mejne dejavnosti, — ter druge naloge, ki so skupnega pomena za Ljubljano. OBČANSKA KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA CENTER Program skupnosti za leto 1979 in 1980 obsega: — dejavnost kulturno-umetniških društev in skupin, — program občinske Zveze kulturnih organizacij, predvsem prireditve v okviru kulturne akcije, — dejavnost organov in strokovne službe občinske kulturne skupnosti in dejavnost Mestne knjižnice. Predlagano je tudi združevanje sredstev za razširjeni dogovorjeni program, in sicer za: — novo zaposlitev v knjižnici, — razširjeno dejavnost društev in občinske Zveze kulturnih organizacij, — šolskih kulturnih društev, — organov skupnosti in strokovne službe, — kulturne programe ob prazniku občine in državnih praznikih ter drugih spominskih dnevih, — kulturno sodelovanje s pobrateno občino. Občinska kulturna skupnost bo poleg sredstev za skupni program v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti združevala sredstva še za naslednje naloge: — varstvo spomenikov NOB, — izpolnjevanje nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe, — naložbe v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih, — nakup knjig — obogatitev knjižnega fonda, — mejne dejavnosti, — ter druge naloge, ki so skupnega pomena za Ljubljano. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE-POLJE Program skupnosti za leto 1979 in 1980 obsega predvsem: — izvedbo kulturno-politične akcije Teden knjige, — krepitev delovanja občinske Zveze kulturnih organizacij, — dejavnost knjižnice Jožeta Mazovca in Jelovškove galerije, — nadaljevanje priprav v zvezi z realizacijo projekta o graditvi kulturnega centra občine Moste-Polje, — kulturna akcija, — redna dejavnost društev in skupin. Predlagano je tudi združevanje sredstev Za razširjeni dogovorjeni program, in sicer za: — novo zaposlitev v knjižnici, — razširjeno dejavnost društev in skupin ter občinske Zveze kulturnih organizacij, — šolskih kulturnih društev, — delovanje organov skupnosti in občinske strokovne službe, — kulturno sodelovanje s pobrateno občino,' — kulturni program ob prazniku občine in državnih praznikih ter drugih spominskih dnevih. Občinska kulturna skupnost bo poleg sredstev za skupni program v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti združevala sredstva še za naslednje naloge: — varstvo spomenikov NOB, — izpolnjevanje nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe, — naložbe v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih, — nakup knjig — obogatitev knjižnega fonda, — mejne dejavnosti, — ter druge naloge, ki so skupnega pomena za Ljubljano. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA ŠIŠKA Program skupnosti za leto 1979 in 1980 obsega predvsem: — delovanje kulturno-umetniških društev in skupin ter občinske Zveze kulturnih organizacij, — dejavnost matične občinske knjižnice in enote Vodice, — kulturno-vzgojno dejavnost za mladino. Predlagano je tudi združevanje sredstev za razširjeni program, in sicer za: — novo zaposlitev v knjižnici, — šolskih kulturnih društev, — razširjeno dejavnost društev in skupin, — dejavnost organov skupnosti in strokovne službe, — kulturni program ob prazniku občine in državnih praznikih ter drugih spominskih dnevih, — kulturno sodelovanje s pobrateno občino, — izvedba Tedna kulture, — program občinske Zveze kulturnih organizacij, predvsem prireditve v okviru kulturne akcije. Občinska kulturna skupnost bo poleg sredstev za skupni program v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti združevala sredstva še za naslednje naloge: — varstvo spomenikov NOB, — izpolnjevanje nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe, — naložbe v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih, — nakup knjig — obogatitev knjižnega fonda, — mejne dejavnosti, — ter druge naloge, ki so skupnega pomena za Ljubljano. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Program skupnosti za leto 1979 in 1980 obsega predvsem: — dejavnost kulturno-umetniških društev in skupin ter občinske Zveze kulturnih organizacij, — prireditveni program kulturne akcije, — delovanje knjižnice Prežihov Voranc, — dejavnost amaterskih ljudskih knjižnic, — dejavnost organov in strokovne službe. Predlagano je tudi združevanje sredstev za dogovorjeni razširjeni program, in sicer: — novo zaposlitev v knjižnici, — razširjeno dejavnost društev in skupin ter občinske Zveze kulturnih organizacij, — dejavnost šolskih kulturnih društev, — delovanje organov skupnosti in občinske strokovne službe, — izvajanje kulturne akcije, — kulturni program ob prazniku občine in državnih praznikih ter drugih spominskih dnevih, — kulturno sodelovanje s pobrateno občino. Občinska kulturna skupnost bo poleg sredstev za skupni program v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti združevala sredstva še za naslednje naloge: — varstvo spomenikov NOB, — izpolnjevanje nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe, — naložbe i/ prostore za kulturo v krajevnih skupnostih, — nakup knjig — obogatitev knjižnega fonda, — mejne dejavnosti, — ter druge naloge, ki so skupnega pomena za Ljubljano. PROGRAM LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNOSTI V program Ljubljanske kulturne skupnosti, za katerega so se dogovorile občinske kulturne skupnosti v petih ljubljanskih občinah, bodo v letu 1978—1980 zajete naslednje naloge: 1. Zagotavljanje soudeležbe za dejavnosti organizacij združenega dela, ki jim je pripisan širši (vseslovenski) pomen in je glede na to dogovorjeno, da krije 50% njihovih finančnih potreb Kulturne skupnosti Slovenije, preostalih 50% pa Ljubljanska kulturna skupnost. Te organizacije združenega dela so: s področja gledališke, glasbene in baletne dejavnosti: Slovensko narodno gledališče TOZD Drama in TOZD Opera in balet, Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovenska filharmonija; .s področja muzejske in galerijske dejavnosti: Narodna galerija in Moderna galerija, Narodni muzej, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Tehniški muzej Slovenije, Slovenski gledališki muzej in Mestni muzej Ljubljana (ki ga Ljubljanska kulturna skupnost financira z dvotretjinskim deležem); filmska dejavnost: Jugoslovanska kinoteka — dvorana v Ljubljani. 2. Zagotavljanje rednega dela naslednjih organizacij združenega dela: Delavska knjižnica, Slovanska knjižnica in Bibliobus, Šentjakobsko gledališče, Mestna galerija, Arhitekturni muzej, Zgodovinski arhiv in Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo (skupaj z drugimi kulturnimi skupnostmi); ' 3. Zagotavljanje delovanja naslednjih stalnih kulturnih akcij, med katere je vključenih nekaj kulturnih ustanov, več ljubiteljskih kultur-no-umetniških društev ter posebne akcije. Med prve sodijo: Prireditvena poslovalnica Festival, Mednarodni grafični bienale, Eksperimentalno gledališče Glej (združeno s Pekarno), Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Mednarodni jazz festival, Filmski muzej s knjižnico, Študentski kulturni center, Glasbena mladina Ljubljane, Bienale industrijskega oblikovanja, Lutkovno gledališče Jože Pengov, Radio Študent, Godba milice. Kulturno-umetniška društva, ki so tretirana kot stalne kulturne akcije, so: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Akademska folklorna skupina France Marolt, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, Partizanski pevski zbor, Slovenski oktet, Oktet Gallus, kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc in Studio svobodnega plesa. Med posebne akcije sodijo: Akcije spomeniškega varstva; Župančičeve nagrade, ki jih podeljuje Ljubljanska kulturna skupnost; sodelovanje s pobratenimi mesti; proučevanje zgodovine delavskega gibanja v Ljubljani; Vaša matineja in Vaša razstava (v izvedbi občinske Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Center); Ljubljanski umetniki Ljubljani (v izvedbi Društva glasbenih umetnikov Ljubljane). 4. Ostale kulturne akcije, predvidene na različnih področjih kulturnega in umetniškega delovanja, upoštevaje njihov namen in pomen v uresničevanju prioritetnih nalog na področju kulturnega razvoja, pri čemer so zlasti poudarjene krepitev samoupravne demokracije, manifestiranje kulturne politike Zveze komunistov, še prav posebej pa prispevkov k bogatejšemu kulturnemu življenju delovnih ljudi, k dviganju obče kulturne ravni v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. 5. Informiranje in propaganda za področje kulturnih dejavnosti ter dejavnosti kulturnih skupnosti v Ljubljani. 6. Štipendiranje delavcev na področju umetniške dejavnosti, kot sestavni del kadrovske politike. 7. Dejavnost Zveze kulturnih organizacij mesta Ljubljane. 8. Dejavnost organov in strokovne službe Ljubljanske kulturne skupnosti; strokovna Služba opravlja del nalog tudi za potrebe občinskih kulturnih skupnosti. 9. Posebne naloge, izhajajoče iz sklenjenih družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov, h katerim je ob neposrednem soglasju občinskih kulturnih skupnosti pristopila tudi Ljubljanska kulturna skupnost. Te posebne naloge zadevajo: a) soudeležbo pri financiranju Poti spominov in tovarištva; b) soudeležbo pri financiranju Radia Glas Ljubljane; c) soudeležbo pri financiranju informativno-dokumentacijskega centra (Indok centra); č) soudeležbo pri urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov NOB; d) izpolnjevanje posebnih nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe (SLO). 10. Soudeležba pri financiranju mejnih kulturnih dejavnosti, kot so: a) dejavnost Zveze prijateljev mladine; b) dejavnost Zveze za tehnično kulturo; c) dejavnost Medobčinskega društva slepih in slabovidnih; č) dejavnost Zveze slušno prizadetih; d) dejavnost Centra za kulturo mladih v okviru Zavoda Pionirski dom, kot vzgojnoizobraževalne ustanove na področju kulture. 11. Dejavnosti na področju naložb v gradnjo in vzdrževanje prostorov: a) odplačilo kredita in obresti za obnovo poslopja Slovenskega narodnega gledališča TOZD Opere in baleta, izvršeno v preteklih letih in odplačilo kredita in obresti za izgradnjo Jakopičeve galerije v Ljubljani, b) investicijsko vzdrževanje v OZD v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti V LETU 1979 NE BO MOŽNO URESNIČITI NEKATERIH DODATNIH NALOG V RAZŠIRJENEM OBSEGU PRI: — novih zaposlitvah — nakupu knjig — stalnih kulturnih akcijah — investicijskem vzdrževanju OZD — uresničevanju dogovorov in sporazumov o sodelovanju s prijateljskimi in pobratenimi mesti — mejnih nalogah — spomeniškem varstvu — izgradnji kulturnega centra Medvode, — nadaljnjega urejanja Ljubljanskega gradu in društev v skupnem znesku 13.500.000 din ter — obveznosti do programa Kulturne skupnosti Slovenije, kjer nastaja primanjkljaj v znesku 8.565.000 din. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE S tem dopolnilom se ne spreminja obseg sredstev za program Kulturne skupnosti Slovenije v obdobju 1976—1980, kot je bil dogovorjen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma z dopolnilom k samoupravnemu sporazumu za leto 1978, kjer je bil ohranjen dogovorjeni obseg petletnih sredstev, a spremenjena časovna razporeditev. 3. člen V skladu z metodologijo, ki jo je pripravil Zavod SRS za družbeno planiranje, je bilo na temelju samoupravnega sporazuma doslej združeno: — leta 1976 po cenah 1978 — 294.043.000 din — leta 1977 po cenah 1978 — 318.324.000 din — leta 1978 pa bo predvidoma združeno po cenah 1978 — 393.347.000 din, skupno torej v letih 1976—1980 po cenah 1978 — 1.005,714.000 din. Ker znaša vrednost celotnega sporazuma, preračunana na osnovi uradnih statističnih podatkov v cene 1978, skupno 1.950.791.000 din, ostane za združitev v letih 1979 in 1980 (v cenah 1978) skupaj: — v letu 1979 — 450.954.000 din — v letu 1980 — 494.123.000 din NAČRT ODHODKOV OBČINSKIH KULTURNIH SKUPNOSTI V LJUBLJANI IN LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNOSTI V LETU 1979 (v 000) 1978 1979 Indeks 1.1. program OKS Lj. Bežigrad 1.2. program OKS Lj. Center 1.3. program OKS Lj. Moste-Polje 1.4. program OKS Lj. Šiška 1.5. program OKS Lj. Vič-Rudnik 1.6. nakup knjig 1.7. invest. vzdrževanje OKS 2. Program LKS 2.1. OZD širšega pomena 2.2. program ljublj. OZD 2.3. stalne kulturne akcije 2.4. ostale kulturne akcije 2.5. nakup knjig 2.6. mejne dejavnosti 2.7. mestna ZKO 2.8. štipendijski sklad 2.9. delo org. skup. in str. sl. 2.10. stroški SDK 2.11. operativna rezerva 2.12. invest. vzdrževanje 2.13. anuiteta za Jakopič, gal. 2.14. anuiteta za Opero in balet 2.15. drugo 2.16. delovanje Jakopičeve gal. 2.17. nove zaposlitve (8) 2.18. prostori za delov, skupnosti 2.19. izgradnja Lutkovnega gled. 2.20. medmestno sodel. (dodatno) 2.21. mejne dejavnosti (dodatno) 2.585 3.165 3.843 4.780 2.776 3.499 2.837 3.514 2,807 3.514 2.218 2.934 132,3 2.587 2.975 115 59.315 71.593 120,7 12.612 15.223 120,7 6.586 7.903 120 2.253 3.703 164 1.166 1.543 132,3 1.138 1.309 115 905 1.059 117 432 510 . 118 3.994 4.673 117 1.544 1.853 120 791 1.410 115 2.602 2.993 115 682 1.364 200 504 1.008 200 1.323 1.200 1.200 1.200 2.000 1.200 300 SKUPAJ 1—2 115.500 147.625 127,8 Letna zneska bo skupščina Kulturne skupnosti Slovenije vsako leto sproti valorizirala na ta način, da bo znesek za prihodnje leto povečala za toliko odstotkov, za kolikor naj bi se v prihodnjem letu povečale cene na drobno po letni resoluciji o izvajanju družbenega plana. Od tako dobljenega zneska pa bo odštela morebitni presežek sredstev, ki se bo natekel iz prispevkov preteklega leta. Za program Kulturne skupnosti Slovenije bodo podpisniki v letu 1979 združevali sredstva po enotni prispevni stopnji 0,51 % od OD (v skladu z 11. členom sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih planov kulturnih skupnosti za obdobje 1976—1980) oziroma v din: Bežigrad 19.898 Center 14.274 Moste-Polje 20.871 Šiška 29.198 Vič-Rudnik 23.899 skupaj: 108.140 Za program v letu 1980 bodo podpisniki združevali sredstva v višini din: Bežigrad 21.186 Center 15.198 Moste-Polje 22.222 Šiška 31.088 Vič-Rudnik 25.446 skupaj: 115.140 (cene 78) Za leto 1980 je po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 načrtovano skupaj za programe občinskih kulturnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana šiška, Ljubljana Vič-Rudnik din 166,198.000 (cene 78). 4. člen Za programe občinskih kulturnih skupnosti v Ljubljani in Ljubljanske kulturne skupnosti v letu 1979 bodo podpisniki združevali sredstva po enotni prispevni stopnji 0,70 % od OD oziroma v din: Bežigrad 27.163 Center 19.487 Moste-Polje 28.492 Šiška 39.859 Vič-Rudnik 32.625 skupaj: 147.625 Za programe občinskih kulturnih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik ter Ljubljanske kulturne skupnosti v letu 1980 bodo podpisniki združevali sredstva v din: Bežigrad 30.580 Center 21.938 Moste-Polje 32.076 Šiška 44.874 Vič-Rudnik 36.730 skupaj: 166.198 (cene 78) Vi\\AVS IVO vj-a 5. člen Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 postane veljavno, ko k njemu pristopi najamnj dve tretjini upravičenih udeležencev, kar ugotovijo skupščine kulturnih skupnosti s posebnim sklepom. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Bežigrad Občinska kulturna skupnost Ljubljana Center Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje Občinska kulturna skupnost Ljubljana Šiška Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljanska kulturna skupnost TELESNA KULTURA V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesno-kulturnih skupnosti občin in mesta Ljubljane ter Telesnokulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 telesnokulturne skupnosti občin Ljubljana: Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik, telesnokulturne skupnosti Ljubljana in telesnokulturne skupnosti Slovenije sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinskih in mestne Telesnokulturne skupnosti Ljubljana in Telesnokulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980. 1. člen Delovni ljudje s tem dopolnilom k samoupravnem sporazumu o temeljih plana telesnokulturnih skupnosti za obdobje 1976—1980 opredeljujejo program in potrebna sredstva za leto 1979 ter druge medsebojne obveznosti in pravice. 2. člen V program za leto 1979 sta vključena — program Telesnokulturne skupnosti Ljubljana in — program Telesnokulturne skupnosti Slovenije. 3. člen V ospredju programa dejavnosti telesnokulturnih skupnosti občin in mesta Ljubljane za leto 1979 so predvsem naslednje naloge: — krepitev prizadevanj za socialistično usmerjeno in angažirano telesno kulturo v osnovnih športnih in telesnokulturnih organizacijah ter samoupravno organiziranost, — izenačevanje pogojev razvoja telesne kulture v Ljubljani tako na področju množične aktivnosti delovnih ljudi, občanov in mladine, dejavnosti osnovnih športnih organizacij kot tudi na področju vrhunske športne dejavnosti, — razvijanje delegatskih odnosov na vseh ravneh, — sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi, še posebej z zvezo sindikatov in z zvezo socialistične mladine, — uveljavljanje sistematične politike in načrtovanja v telesni kulturi z izvajanjem stališč in sklepov SZDL in ZK o telesni kulturi, — skrbi za take pogoje v telesni kulturi, ki naj zagotovijo kar največjemu številu delovnih ljudi, občanov in mladine, aktivno udeležbo v telesni kulturi, — skrbi za resnično amatersko obnašanje in delovanje vseh v telesni kulturi, — dogovor za usklajevanje delovanja na področju telesnokulturne problematike z otroškim varstvom, izobraževanjem in zdravstvom. 4. člen Izhajajoč iz sprejetih dogovorov o samoupravnem sporazumu o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji, so temeljne naloge za leto 1979 naslednje: 1. Pospeševanje dejavnosti na področju množične telesne kulture predšolskih in šolskih otrok, dejavnosti v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih ter množične aktivnosti v osnovnih telesnokulturnih organizacijah in raznih oblikah neformalne telesnokulturne dejavnosti. 2. Izgradnja, investicijsko vzdrževanje objektov in zagotavljanje amortizacije za odprte in zaprte športne in rekreacijske objekte, pri čemer velja izvajanje amortizacije kot dodatna nalogajOpredeljena z določili zakona. 3. Zagotavljanje nadaljnjega razvoja vrhunskega športa v izbranih panogah predvsem z vidika utrjevanja dela in organizacije in izboljševanja strokovnega dela. 4. Organiziranje kvalitetnih in vrhunskih prireditev v Ljubljani. 5. Sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane. 6. Redno izvajanje drugih dogovorjenih nalog v skladu z opredelitvami v družbenem planu razvoja Ljubljane 1976—1980. Programi občinskih telesnokulturnih skupnosti A) Dejavnost na področju množične telesne kulture. Na področju dela s predšolskimi otroki bomo, skupno z otroškim varstvom poskušali preseči različno obravnavanje otrok, ki so v vzgojnovarstvenih zavodih in tistih, ki nimajo te možnosti. Posebej si bomo prizadevali na razvoju športne značke in panog, ki jih ta zajema. V osnovnih šolah bomo zopet usmerili vso pozornost množičnosti in pa samoupravni organiziranosti. Zagotovili bomo delovanje krožkov in tekmovanj do ravni mesta v vseh športnih panogah, za katere je interes in sodijo v telesnokulturni minimum. Uvedli bomo športno značko za nižje razrede osnovne šole. Ponovno bomo spodbudili dejavnost v ŠŠD srednjih šol in zagotovili delo krožkov in samostojno organiziranost v okviru Ljubljane. Na področju rekreacijske vadbe v osnovnih telesnokulturnih organizacijah, delavskih športnih društvih in drugih nosilcev, si bomo prizadevali sofinancirati dvakrat tedensko redno vadbo po dogovorjenih kriterijih. Še predvsem pa bomo spodbujali vadbo v trim kabinetih, trim stezah in akcijah, kot bo: Na teku se dobimo. Posvetili se bomo pomoči pri ustanavljanju delavskih športnih društev v OZD, usposabljanju osnovnih telesnokulturnih organizacijah, da bodo sposobne izpolnjevati želje in programe občanov v krajevnih skupnostih in organizaciji na ravni krajevne skupnosti, da se bodo tam lahko dogovarjali in usklajevali v programih in njihovem izvajanju. ob\eW.ov '\r\ zago\av\\an\a amort\zac\\e. Temeljna pozornost bo usmerjena v izvajanje sprejetih sklepov skupnega zasedanja skupščine mesta Ljubljane in telesnokulturnih skupnosti v Ljubljani, pri tem pa so temeljne naloge: — program izgradnje in izpopolnitve objektov v krajevni skupnosti, — oblikovanje enotnih kriterijev za vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje objektov ter amortizacijo, — izvajanje srednjeročne usmeritve, po kateri do leta 1980 ne bomo gradili večjih objektov, ampak te objekte le usposobili in zboljšali njihovo funkcionalnost, — združevanje sredstev iz bruto osebnega dohodka tako na ravni občin kot na ravni mesta za vzdrževanje objektov, — zagotovili skupno z izobraževalno skupnostjo smotrno uporabo objektov, ki so bili zgrajeni iz samoprispevka in — opredelili vlogo upravljavcev in uporabnikov športnih objektov. V občini Bežigrad in Moste-Polje delujeta samoupravni interesni skupnosti za izgradnjo objektov družbenega standarda, v katere so vključeni tudi nekateri objekti s področja telesne kulture. Podobna prizadevanja teko v občini Center, Šiška in Vič-Rudnik. Z združevanjem sredstev (soudeležbo) v posebne sklade in delno z izločanjem sredstev, ki so v programih, bomo v letu 1979 dogradili nekatere športne objekte, predvsem za množično aktivnost. Po posameznih občinah je program naslednji. Bežigrad: — trim steza v BS 3 — športno rekreacijski center KS Boris Kidrič in Savsko naselje (odprt) — izgradnja manjše večnamenske dvorane in zunanjih igrišč v KS Črnuče Center: — ureditev kopališča Ilirija — ureditev TVD Partizan — Tabor — začetek gradnje rekreacijskega centra Tivoli Moste-Polje: — nadaljevanje izgradnje rekreacijskega centra KS Šmartno — izgradnja kombiniranih športnih igrišč KS Nove Jarše — pričetek izgradnje rekreacijskega centra KS Zelena jama — pričetek izgradnje športnih objektov Nove Fužine Šiška: — dokončanje športnega igrišča Ljubljana — dograditev igrišča v Medvodah — ureditev skakalnice Mostec — ureditev gimnastične dvorane TVD Partizan — Zg. Šiška — razširitev objektov ŠD Ilirija — izgradnja kombiniranih ploščadi Vič-Rudnik: — izgradnja telovadnice v KS Krim — izgradnja (in dograditev) ploščadi v KS Horjul, Krim, Kolezija in Tomišelj — začetek izgradnje ŠRC Svoboda. Skupno predstavljajo probleme mestnega pomena obnova hale Tivoli, obnova centralnega športnega stadiona (tartan, pokritje, garderobe) in rekreacijskega centra za vodne športe Ljubljanica. Program Telesnokulturne skupnosti Ljubljana (skupne naloge, ki jih telesnokulturne skupnosti ljubljanskih občin izvajajo v okviru TKS Ljubljana) A) Dejavnost na področju vrhunskega športa. Na področju vrhunskega športa bomo zagotavljali nadaljnji razvoj v izbranih panogah (atletika, gimnastika, namizni tenis, plavanje, smučanje — alpsko — skoki — teki, košarka, nogomet, rokomet in hokej na ledu) predvsem z vidika utrjevanja dela in organizacije ter izboljševanja strokovnega dela ob doslednem izvajanju sprejete srednjeročne usmeritve. Ob tem bomo ob letošnjem letu izvajanja koncepta večjo pozornost posvečali drugim selekcijam, medtem ko bomo v prvih izpopolnili organizacijo dela in pa dosegli večjo množičnost, predvsem pa z zavze-tejšim delovanjem v okviru šolskih športnih društev. Zadnjim selekci- jam moramo zagotoviti najboljše pogoje, da bodo lahko ljubljanski vrhunski šport učinkovito zastopale v jugoslovanskem in mednarodnem merilu. Obseg vključenih v vrhunski šport (letos 5717 tekmovalcev) bomo zmanjšali za 20 odstotkov, predvsem zavoljo tega, da bi lahko z zagotovljenimi sredstvi ustrezneje sofinancirali koncept in kvaliteto dela, ob tem, da je za izvajanje programa tudi premalo objektov in kadrov. Na tem področju si bomo prizadevali za vse udeležence na področju vrhunskega športa tudi zagotoviti izvajanje samoupravnega sporazuma, ki naj predvsem zagotovi normalne pogoje za delo in socialno varnost (štipendije, reševanje stanovanjskih problemov, itd.). B) Organiziranje kvalitetnih in vrhunskih prireditev v Ljubljani Temu vprašanju v skladu z dogovori in predvsem srednjeročno usmeritvijo moramo v naslednjih letih dati polno pozornost. Kar zadeva vrhunskih prireditev v Ljubljani, bodo ostale na ravni preteklega leta s kvalitetnejšo udeležbo športnikov — posameznikov in ekip. C) Sodelovanje 3 prijateljskimi mesti Ljubljane Po podpisu protokolov o sodelovanju z Reko in Tbilisijem bomo to v letošnjem letu še razširili s Karl Marx-Stadtom, hkrati pa sodelovali tudi z drugimi prijateljskimi mesti. V okviru Ljubljane bomo podpirali eno od slovenskih društev na Koroškem in v Julijski krajini-Furlaniji (sofinanciranje programa, pomoč v kadrih, izmenjava športnih ekip). Č) Redno izvajanje drugih dogovorjenih nalog Predvsem gre za: — sofinanciranje in sodelovanje pri izvedbi pohoda po poteh partizanske Ljubljane, — skupno vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih in organizacijskih kadrov, — aktivnost na področju zdravstvenega varstva tako vrhunskih športnikov kot udeležencev v množični aktivnosti, hkrati z organizacijo izpostav centralne športne ambulante v vsaki izmed občin, — pripravo posvetovanja o športu v velikih mestih in vlogi telesne kulture v SLO, — delovanje organizacije za pomoč in izvajanje športnih prireditev ter izposojanje športnih rekvizitov, — sofinanciranje programov organizacij po dogovoru med SIS Ljubljane: Aero klub Stanko Bloudek, organizacija slepih, gluhih in invalidov, PZS — gorske reševalne službe. Vse te naloge izhajajo iz sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980. Program Telesnokulturne skupnosti Slovenije Telesnokulturne skupnosti občin Ljubljane bodo skupno izvajale na ravni republike: — sofinanciranje priprav skupnih programov in propagandnih akcij za področje športne rekreacije, — sofinanciranje vrhunskega športa in predvsem izpopolnjevanje obvez glede statusa najboljših športnikov v SRS, strokovnega dela z zadnjimi republiškimi selekcijami, — sofinanciranje enotnega izobraževanja strokovnih kadrov za potrebe množičnega in vrhunskega športa, — sofinanciranje izgradnje slovenskega športnega centra in oblikovanje skupnega kreditnega sklada za izgradnjo športnih objektov. 5. člen Vrednost programov telesnokulturnih skupnosti občin in mesta f Ljubljane ter telesnokultuene skupnosti Slovenije za leto 1979 je: VREDNOST PROGRAMOV TELESNOKULTURNIH SKUPNOSTI OBČIN IN MESTA LJUBLJANA ZA LETO 1979 1. Poslovanje SITKS in ZTKO 2. Investicije 3. Vzdrževanje objektov 4. Delovanje VVZ in ŠŠD 5. Rekreacijski šport 6. Šolanje in izpopol. strokovnih kadrov 7. Obveznosti po DD 8. Sklad za prireditve 9. Stanovanjski sklad 10. Razno 11. Provizija SDK 12. Združevanje v TKS Ljubljana 13. Združevanje v TKS SRS 14. Prenos dogovorjenih obveznosti 15. Obvezna amortizacija Skupaj: Bežigrad Center Moste-Polje Šiška 1.522 1.300 1.198 1.640 650 294 1.376 — 442 1.181 983 2.472 718 590 786 1.210 3.302 2.617 2.667 5.092 108 59 69 118 128 147 187 344 59 59 216 — 63 98 245 98 70 118 30 147 85 59 88 133 8.471 7.674 9.339 13.263 2.080 1.482 2.169 3.034 1.334 1.182 1.443 2.619 19.032 16.860 20.596 30.170 Vič-Rudnik Skupaj Realizacija 1.166 6.826 4.467 2.457 4.777 3.442 2.162 7.240 5.642 885 4.189 3.938 3.106 16.784 15.639 197 551 400 346 1.052 — 246 580 346 147 651 852 163 528 357 93 458 372 12.798 51.445 43.146 2.425 11.090 9.420 1.299 1.965 8.543 28.056 114.714 89.320 6. člen S takim programom k samoupravnemu sporazumu o osnovah planov telesnokulturnih skupnosti občin in mesta se povečuje obseg planskih nalog za del izdvajanja obvezne amortizacije (8,000.000 din). 7. člen V januarju in februarju 1980 bo opravljen proračun obveznosti zavezancev združevanja sredstev po tem sporazumu. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem dopolnilu, zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1979 višja ali nižja od planirane rasti. 8. člen Stopnjo prispevka, s katerim zagotavljamo sredstva za uresničitev programov, bodo ugotovile skupščine občinskih telesnokulturnih skupnosti za vsako leto posebej v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o osnovah plana. 9. člen Ta dodatek sprejmejo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih na način, ki ga določa statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi. Ta dodatek je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi večine delavcev, ki so udeleženi v sporazumevanju. Telesnokulturna skupnost skupščine občine Bežigrad Telesnokulturna skupnost skupščine občine Center Telesnokulturna skupnost skupščine občine Moste-Polje Telesnokulturna skupnost skupčine občine Šiška Telesnokulturna skupnost skupščine Vič-Rudnik TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČIN IN MESTA LJUBLJANE OBRAZLOŽITEV URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA IN DOPOLNILO K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČIN LJUBLJANE: Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik, TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Ljubljana in TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Slovenije ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1979 (OSNUTEK, 17. 10. 1978) Nesporno lahko ugotovimo, da je uresničevanje srednjeročnega plana razvoja telesne kulture v ljubljanskih občinah in mestu uspešno in da le na nekaterih, a vendar plansko pomembnih točkah našega razvoja, zaostajamo. Naj ta še posebej opredelimo zato, da bi v dveh poslednjih letih tega srednjeročnega obdobja tudi na tem področju te-lesnokulturne aktivnosti uresničili dogovor — v programu smo predvideli do leta 1980 vključiti v aktivno dejavnost 40 % delovnih ljudi in občanov Ljubljane, vendar smo jih doslej le 26% — leta 1970 smo imeli v Ljubljani 1,97 kv. m športne rekreacijske površine na prebivalca, sedaj le 1,17 kv.m! Dogovorov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi drugih področij družbenih dejavnosti o delitvi dela in sofinanciranju programov (otroškim varstvom, izobraževanjem in zdravstvom) ni bilo mogoče uresničiti zaradi prioritetnih obvez na teh področjih, kar je pomenilo, da je morala telesna kultura prevzeti nase nekatere obveze s tega področja dejavnosti, saj so za telesno kulturo osnovnega pomena. To je hkrati pomenilo ne le primarno prerazporeditev sredstev, ampak tudi sekundarno, ki izhaja iz prevzemanja nalog na določenih programih. Nekateri podatki bi prav gotovo lahko potrdili upravičenost po primarni prerazporeditvi, saj bi z več vlaganja v programe telesne kulture nedvomno zagotovili zboljšanje delovnih sposobnosti in zdravja delovnih ljudi, mladine in občanov. Naj ob tem navedemo zgolj podatek, da se je odsotnost z dela (zaradi boleznin in poškodb pri delu) v eni od ljubljanskih organizacij združenega dela zmanjšala od 7,1 na 4,2% v obdobju 1975—1977 po uvajanju redne telesnokulturne vadbe v okviru delovnega ciklusa. Za prva tri leta srednjeročnega obdobja velja zapisati tudi, da se združevanje sredstev za izvajanje programa telesne kulture nenehno manjša, čeprav se je število prebivalcev v Ljubljani povečalo za 4,8 odstotka in s tem nedvomno tudi del tistih, ki združujejo svoja sredstva za programe družbenih dejavnosti. V letu 1976 je znašal delež sredstev za programe telesne kulture v okviru vseh programov samoupravnih skupnosti 2,7 odstotka (prispevna stopnja 0,63), medtem ko je to razmerje v letu 1978 znatno slabše in znaša 2,4 odstotka (prispevna stopnja 0,51). Posledica tega je, da so programi sofinanciranja množične telesnokulturne dejavnosti uresničeni le do 70 odstotkov, programi na področju vrhunskega športa pa le do 64 odstotkov. Vse to nas obvezuje, da do konca srednjeročnega obdobja tako vsebinsko kot materialno zagotovimo uresničevanje srednjeročnega plana razvoja, pri čemer mora že leto 1979 predstavljati odločujoč korak, kajti telesna kultura je v letih 1976,1977 in 1978 po izračunu na osnovi metodologije izvršnega sveta SRS za izvrševanje srednjeročnega programa po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976 1980 dobila premalo —13,543.000 din (v letu 1976 — 3,583.000 din, v letu 1977 — 5,494.000 din, v letu 1978—4,466.000 din), kar bi morali v letih 1979 in 1980 doseči. To zaostajanje moramo odpraviti v naslednjih dveh letih prek dopolnil k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana tele-snokulturnih skupnosti občin, mesta in republike, predvsem zato, ker so delovni ljudje tak srednjeročni plan sprejeli tako v programskem pogledu kot v pogledu zagotavljanja sredstev in ga mimo njihove odločitve ne moremo spreminjati. Poleg tega moramo opozoriti še na naslednja pomembna dejstva, ki jih moramo vključiti v program za leto 1979 in 1980, po eni strani zaradi zakonskih obveznosti po drugi strani pa zaradi nalog, ki jih ima Ljubljana na tem področju v skladu s širšimi družbenimi dogovori. Ta so naslednja: 1. Telesnokulturne skupnosti, še manj pa upravljavci, v preteklosti niso razpolagali s sredstvi za amortizacijo, ki je sedaj po zakonu obvezna, ob sprejemanju srednjeročnega programa pa ni bila in zato tudi ni bila vključena v temelje srednjeročnega plana. Tudi lastna prizadevanja za usmerjanje dela sredstev v amortizacijo niso bila uresničljiva, saj prikaz realiziranih sredstev v prvih treh letih izvajanja srednjeročnega programa kaže znatno zaostajanje v združevanju sredstev. Za leto 1979 bi po ocenjeni vrednosti telesnokulturnih objektov morali odvesti za amortizacijo skupaj 16,297.000 din. Ta sredstva vključujemo zaradi zakonske obveznosti v letošnji program (točka, vendar le delno 15). 2. Investicijsko vzdrževanje in obnova velikih objektov skupnega mestnega pomena kot so obnova hale Tivoli, obnova Centralnega športnega stadiona (tartan, pokritje, garderobe) in rekreacijskega centra za vodne športe Ljubljanica, zahtevajo dodatna sredstva, ki znašajo za leto 1979 8,500.000 din. Ta sredstva ostanejo še naprej odprto vprašanje. 3. Organizacija velikih športnih prireditev (balkanska, evropska in svetovna prvenstva) je naslednja neposredna naloga. V letu 1979 je predvidena izvedba balkanskega prvenstva v gimnastiki, hkrati pa bi v tem letu začeli z organiziranim prizadevanjem, da bi v naslednjih letih pridobili še druge prireditve na taki ravni in kakovosti. Tak program je ovrednoten z 2,500.000 din. Tudi ta sredstva (točka 17) so še naprej nezagotovljena. Te tri točke, od katerih je prva zakonsko opredeljena, drugi dve pa izhajata iz širših družbenih dogovorov in zahtev delovnih ljudi in družbenopolitičnih dejavnikov v Ljubljani, predstavljajo razširjen program, ki je tako kot je zapisan, postavljen tudi po prioriteti, bomo lahko izvedli le ob dodatnem združevanju sredstev. Če tega ne bomo uresničili, bo to povzročilo v prvem primeru nadaljnjo škodo pri vzdrževanju objektov, v drugem primeru, da ne bomo mogli še nekaj časa obnoviti pomembnih skupnih objektov v Ljubljani in v tretjem primeru, da bo Ljubljana še dlje časa brez ustreznih velikih športnih prireditev. SOCIALNO SKRBSTVO OSNUTEK 17. 10. 1978 Udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana socialnega skrbstva v obdobju 1976—1980 sprejemamo, v skladu z zakonom o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu SFRJ ter po dogovorjenih izhodiščih in merilih med ljubljanskimi občinskimi skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva SR Slovenije DODATEK k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana socialnega skrbstva v občinah Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, mestu Ljubljani in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980. 1. člen Z dodatkom si udeleženci v okviru srednjeročnega piana in opredeljenih programov zagotavljamo izvajanje nalog in ciljev socialnega skrbstva, določamo njihov obseg ter višino in način združevanja sredstev za izvedbo programov v letih 1979 in 1980. PROGRAM NALOG SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA LETI 1979 IN 1980 2. člen Program nalog občinskih skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik obsega vse naloge, ki jih skupnosti izvajajo po zakonitih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih in sojih skupnosti predvidele v svojih srednjeročnih načrtih. Sestavni del občinskih nalog so tudi enotni programi, ki predstavljajo zagotovljeni program socialnega skrbstva za vse občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Občinski programi za leti 1979 in 1980 znašajo: Skupaj Občinski Enotniobč.program 1979 17,469.950 3,200.100 20,670.050 Bežigrad 1980 18,270.550 3,193.260 21,463.810 (v cenah I. 1979) Center 1979 19,430.180 3,541.740 22,971.920 1980 19,989.780 3,605.940 23,959.720 Moste-Polje 1979 18,595.470 3,605.640 22,201.110 1980 19,873.450 3,605.440 23,478.890 Šiška 1979 24,156.840 4,816.920 28,973.760 1980 26,711.040 4,871.160 31,582.200 Vič-Rudnik 1979 23,467.980 5,692.560 29,160.540 1980 23,645.040 5,793.840 29,438.880 1979 103,120.420 20,856.960 123,977.380 SKUPAJ 1980 108,489.860 21,069.640 129,559.500 Vrednosti programov za leto 1980 so izražene v cenah 1.1979. Podroben pregled nalog iz občinskih programov je viden na tabeli I. 3. člen V programu skupnih nalog socialnega skrbstva v mestu Ljubljani so zajete obveznosti in naloge občinskih skupnosti, za katere so se skupnosti dogovorile, da jih bodo urejale prek Skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane. Za uresničevanje tako dogovorjenih nalog bodo občinske skupnosti v letih 1979 in 1980 prispevale naslednje zneske: 19791980 Bežigrad 939.280 1,555.980 Center 947.690 1,567.990 Moste-Polje 935.490 1,555.790 Šiška 955.630 1,575.930 Vič-Rudnik 943.390 1,563.690 Skupaj 4,721.480 7,819.380 Podroben pregled skupnih nalog v mestu je viden na tabeli II. Deleži občinskih skupnosti socialnega skrbstva za skupne naloge v letu 1980 so izraženi v cenah 1979. leta. Solidarnostne in skupne naloge socialnega skrbstva v SR Sloveniji 4. člen S solidarnostnimi sredstvi sofinancirajo občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljane zagotovljeni enotni program socialnega skrbstva v SR Sloveniji v tistih občinah, ki po enotno ugotovljeni prispevni stopnji iz osebnih dohodkov delavcev ne zberejo dovolj sredstev za realizacijo tega programa v svoji občinski skupnosti. V letu 1979 bo 24 občin prejemalo iz solidarnosti, 9 jih ne bo ne dajalo ne prejemalo, 27 slovenskih občin bo združevalo solidarnostna sredstva. V letu 1980 bo iz solidarnosti prejemalo 23 občin, 10 jih ne bo ne dajalo ne prejemalo in 27 občin bo združevalo sredstva za solidarnostne namene na področju socialnega skrbstva. V letu 1979 in 1980 bodo ljubljanske občinske skupnosti združevale za solidarnost naslednja sredstva: 1979 1980 Bežigrad 2,022.160 2.129.430 Center 1,461.670 1,539.210 Moste-Polje 2,110.080 2,222.020 Šiška 2,967.300 3,124.710 Vič-Rudnik 2,428.760 2,557.630 Skupaj 10,990.000 11,573.000 5. člen Skupne naloge socialnega skrbstva v SR Sloveniji so skupnega pomena za vse občinske skupnosti, izvaja pa jih Skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije. Delež ljubljanskih občinskih skupnosti je naslednji: 1979 1980 Bežigrad 1,240.430 1,883.250 Center 904.090 1,360.540 Moste-Polje 1,260.610 1,964.080 Šiška 1,845.180 2,761.990 Vič-Rudnik 1,476.550 2,260.740 Skupaj 6,726.860 10,229.600 Podroben pregled programa skupnih nalog v skupni vrednosti za vso Slovenijo je prikazan na tabeli III. Vrednost deleža za leto 1979 ostaja na isti ravni kot v letu 1978, vrednosti za I. 1980 pa so izražene v cenah 1979. Vrednost celotnega programa 6. člen Vrednost programov vseh občinskih skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani v letih 1979 in 1980 je v skupnih zneskih naslednja: 1979 1980 Občinski program 123,977.380 129,559.500 skupne naloge v Ljubljani 4,721.480 7,819.380 solidarnost 10,990.000 11,573.000 skupne naloge v SRS 6,726.860 10,229.600 Obč. in mesto skupaj 128,698.860 137,378.880 SRS skupaj 17,716.860 21,802.600 Skupaj 146,415.720 159,181.480 Pregled skupnih vrednosti programov po posameznih občinskih skupnostih je viden s tabele IV. 7. člen Občinske skupnosti bodo sredstva za navedene programe združevale iz BOD delavcev po enotni prispevni stopnji in združevale sredstva tudi za notranjo ljubljansko solidarnost na področju socialnega skrbstva za tiste občinske skupnosti, ki po enotni stopnji ne bodo zbrale dovolj sredstev za uresničevanje s tem dodatkom opredeljenih programov. 8. člen Skupščine občinskih skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik bodo sredstva za programe leta 1980 (čl. 8) valorizirale v skladu s smernicami resolucije o izvajanju družbenega plana (rast cen) SR Slovenije, občin in mesta Ljubljane. 9. člen Nove naloge, ki so jih skupnosti sprejele v svojo obveznost in niso bile zajete v srednjeročnih načrtih, so vključene v navedene programe in se udeleženci opredeljujejo zanje s tem dodatkom. Obseg in vrsta novih nalog sta vidna v posameznih tabelah. 10. člen Dodatek je veljaven, ko ga na svojih skupščinah potrdijo občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Priloge: tabele I, II, III, IV. c o CTN KO uN C3 o CJ o VD UN • CvJ 0> KD rt CVJ cS o rH cc $ • ITN C O O 4- C^. bil C a •H d ■P O 0 O cd o o o O 4 CvJ O OJ • • • rH KD K^' VD rH t>-4 OJ 4 ^ 4 KD CvJ UNOC (T-OJ ^OJ CO O O O k£) CO C J G^KO • • t o co o O-rH 'D rH CT-CN (\J rH At CO C^-vJj OJ OJ o o o 4 o a' OJ OJ • • t OJ 0>C' 00 O vi) o cvj ir\ rH r-J rH O O C lC U5 C\| C-rKVO' • • • CTVCVJ rev OMC -H 1/NrH ffN cvj cvO' ^ .c o rH rH O O O 4 0 0 00 4V.O • • • CO C^-cev LTV4 KV C^CV cC KV O O lACO (M rH CVJ O O O O O O CVJ CVJ CO • • • rH rH CD O-OVrH UNCJVKV 6 0 0 4 4 I-H rH i—t i i i i t Cl Ol cci •i UM CJI UM 1 CM I I I t I I ! I Ol Ol V0I •I CVJI cel •s r~\ I coi cd! rH I I I Ol Ol ooi •I UM CM CM 1 r(| I COI H CM .-HI j 'Dl •I Ol Ol UM H COI 1 KM rH| I I I Ol Ol Ol •I CD CM I O # O O ON • ' o OJ ro m •< rH I H| \ I O O O cr^4 i rH IfNCVJ p 11 • ? •! rH H Oj oj O P -P cd OH E KM 0 I rltMI •H "J ^ > fH ..2 6 • l •H rH > .H Ml C HB tC h I •H CV fn '6 <61 •6 O 'd d fe I ® -d C5 X CHj • • • • | rH OJ fOs;3* | O % * res o rH C OCJ er. o^ KD tc\ OJ LOJ .H £ o o-l 4 • ir> er o co rH • O 4 • eri rH O U> 0> • O co 4 * D- rH >0 c| ::2 •i) •H O & c O O O V£ 00 O O k oc a> o • • • • LMfSCVi IN OJ LfMA C'- o er k % CJ rH »—! ev ld 'r* ir c C LTc r--C'. LO rH rH r-i ooococ coooooooooooooooc oo O OOOvOO OOOOCO 00 0 00VD4'X)00 oec oo O O VO VD er vo er A- cc 4 o ctac 4 O er O lA. • • • • [>. •••••••••••■•* oo a' ec O' er vo vo vo 4 4 4 »o la o oo a; o o 00 OJ 4 O • LA OJ lA rH CvJ 4 VC KA O OJ CO CO Oi O1' v o rH 4 'vO ,-H CVJ fA ec CC’ rH rH K\i-* lA I ( o o o O LA • I A O C 4 CO vOa»rA Al K\ 0 KV 1 A 4 X: rH ^5^ KA rH ocoo o o o o "»v CvJ 4 oj rH okno O CAJtAO 4 O CO rH fA, OTO-|H vO o o o c o O O O O J C O 4 ve '0 Ol -H A C C t • • • ,*o, O- 4' •CA4VD O CAVD ovc c I I I o o 4 o o C lA O VD CA AJ O O • CA 4 Al Al A) (A O' 4 K^ OJ 4 CA OJ CA 4 KvrH rACO-H VD 4 4 CACVJ 4 A rH NA C O O KA CAVD c\i CJ vD KN O 00 O CA 4 LA O O v\i vC vi) CVJ r-l rH K\ rH rH O A LALArr lA C O iA«r, rc oj rH ;c. A-KA 4 ocoo oooooooco ocoo oooooooco AOOVDOAOA4XOOOO •4 uAeT'CM lAuMiA O A-CCl O 4 '0 4 (____^ ____ 4 4 A-A- • rH VO CO 4 CA rH O 4 CA CJ 4 A- NV C^- ^T 4 CJ 4 rH O A KNO^ rH f A rH O C O O CA O O O O LA O • ••v • O CC • O LA O O ■vO o o o O O X' A- O O LACO • • • « • vO o o 4 i-H A- VO OJ KVVO OJ KN O »r O CA rH <\) O O JA LA C 4 4 KA rH rH rH (\J C0O4OLAOOO rH KANAff^rH rH CO KN O O O CO o C O O O O O o O O CO o o o o o O 4 CVJ O o o o o o O o o o o co 0000 O CAlA o o I-0 0JIAOIAC O O LA OJ 4 lAlArH CM O KN K'. a? o S o o o o c >-J OOO (JvvD 00-0 I -H 0-104- 00 o 4 >-< 4 {>>•••••• 0) cd 4 NA KNrH nH rH O U I I I I I I I I OOO CL • CJ > o J* •H O rH TT> {> O *H O jd o Ti rW o Cd.H O JS4 tJ rH f-l rH *H CC O rH c; 'n ! Hi: -P m o « >0 O T3 Ti d o e o al o C O fl > 000 • d P C< d 4) d -o • o, m Pi o • • 31 o -d .........d co S4 d d i» tjM ‘ o • d ' O -f—; O ^ CO *H -H d ■P 0 > d d -H C « OXJ -P > OtO C 00 1-t •H d d •H >0 •d d a> N a to o o W -H o -d o K t» 0 d d d « N TS-H • O 0 d > bD-o > d k; a> d •H P< O • ri 0 >rQ O _ r. _ P tsj •1-3 5C--I 0-0 > PM > O d M +3 I ‘OrH Pl P w > •rl O 0 p- 0 rH > O d 'O d -H 0 • C O 0-odott)4)COt»d •> ».vo -o0p 0opdp>o-p>o«;,,> « d ^ d -h • -p P< -o >6 >tfl ,Q a d O P K3 t) t3 0 ^ O t3 N O P o o rH -H 0 •>« p ^3 O- • N P PP0,««.HP »HSIT! > • ........- * > r3 PO O M fP 'd d -H a 0 -d >4 t£i ® • o KS d>o t» 0 0,0 P> -H O «1 B P NrH pl,b0d+3-H 0CO>O0 >0 PP-I -- ' ■ ■ p NI O _ . dOOO-HdrHrHM^OPdOP>43 S 0,N >pt3 p >0-0 P-Ti rH ^ (4 O -0 -H 01 d CC P6 CQ li O J>J l. O I! •h -p r p o .« o -d * p> cc d 0 0 P P.M 1 M d ti •o •H d d o ‘n, O +3 *H -H CO 0, d +3 N |> 03 P* CC -rt • -H d P» O +3 0 > O O O 0 0 p « d -h o, II II H li H N li U II :i n n S 1! ii " il ii U li II U :l ii li 11 (< II It 'I :! U J ii :i n u • I! i! U ;t i. i: !! li li I, I. 11 J: V. ! š E : li i< l< i I' 1 ! i 1 ¥ I- i E ! rH Al NN4 lAvr A-CO r A rH 0.' KN4 IfMD A-X 4 UAvD A*C0 (A li r—»rHf~lrHrHrHrHrHrHiHCVjOJCVIOJOJC\jOJOJOj<\J N Jgl k in S >o o “O G E E .-’M 1 --§.5^8 £ J, i s g O I E, I > O. « O ^ .d — CO £ v* CD 2 £ ^ ^ > -o O O C N d CO > C E CO d M 31Ei“E Q 5 M E C ^ 0^0) o o E ?--š 3 > čn JC 11 0 -Q Z3 co N E o .2.c’§ S S. “ —I •” "q_ C/5 C/5 CO > ;£ “ d O. J. E- > ^ I i I E"^ d g >o d ^ c/) c E 0 P rr "S d > £ d 2 d ~ CO co p >N . p o- c Pl ^ c co 2. id ^ ■5 .2. 2 S > •£ "o 0 O ^ 0 O. CO CJ 6 :5 2 >o ■- 8>5 ^ §-3 .o i g * |i|l R P-°° =6 ’8I E O « cl 0 r—>s N > .2.8 > E > S | 3 73 p d d >- o. o f g g>§ 8 d^ 3 g CO S — 3. O li lie Fabela II SKUPNE NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA V MESTU LJUBLJANI 1. Demonstracijsko eksp. center, sofinanciranje dejavnosti 2.300.000 2. Sofinanciranje dejavnosti mladinskega sprejemališča za begavce Ljubljana 713.000 3. Sofinanciranje dejavnosti ZPM mesto 22.000 4. Temeljna organizacija civilnih invalidov vojne Ljubljana 93.150 5. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Ljubljana 100.360 6. Temeljna organizacija slušno prizadetih Ljubljana 238.170 7. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Ljubljana 49.000 8. Radio »Glas Ljubljane« 125.800 9. Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane 20.000 10. Stroški delovanja skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane in njene službe 360.000 11.1 Investicija — gradnja novih delovno-varstvenih in bivalnih prostorov DEC-a 700.000 Skupaj 4,421.480 Za uresničevanje navedenih nalog prispevajo občinske skupnosti enake deleže, razen pod. točkama 5. in 6., kjer je ključ za delitev število članov omenjenih organizacij iz posameznih ljubljanskih občin. 1 = nova naloga izven srednjeročnega programa Mestna skupnost je ustanovitelj Demonstracijsko eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in zaposlitev duševno zmerno in težje prizadetih oseb in bo v dogovoru z drugimi interesnimi skupnostmi mesta Ljubljane sofinancirala gradnjo novih prostorov. Tabela lil SKUPNE NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SR SLOVENIJI 1. Sofinanciranje tretjega zavoda za varstvo in delovno usposabljanje težje duševno prizadetih otrok v Ljubljani (investicija) 2. Investiranje gradnje zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov 3. Oskrba oseb neznanega bovališča v zavodu Hrastovec — Trate 4. Sofinanciranje programa Skupnosti socialnega varstva SR Slovenije 5. Sofinanciranje programov republiških humanitarnih organizacij 6. Sofinanciranje programov za izboljšanje življenjskih razmer Romov 7. Pomoč in oskrba begavcev in repatriirančem, osebam neznanega bivališča 8. Financiranje programa predzakonskega svetovanja 9. Financiranje programov raziskav na področju socialnega skrbstva 10. Sofinanciranje republiškega INDOK centra 11. SLO in družbena samozaščita 12. Financiranje samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije 13. Financiranje strokovne službe delovne skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije 14. Sredstva rezerve za nepredvidene rizike 20.626.000 5.490.000 474.000 150.000 297.000 683.000 550.000 683.000 683.000 100.000 40.000 830.000 2.976.000 352.000 Skupaj 1979 33.934.000 Za leto 1980 predstavlja program skupnih nalog socialnega skrbstva v SR Sloveniji skupno vrednost 39.568,000 din ob istih nalogah, vendar s povečanim obsegom predvsem investicij. A •H KO £ T 4» « £ •CN S o H •H • Š a H ¥. *>r-4 * *> O KS CM O r4 u • • ©S * » US KS CM t • C0r-* m m H • e 'S B s* KS CK r-i 8^ 9 • KSC^ * fj P & « 4 i § n I »C * KS O H & O SO « us us « • KN IR « OJ O o • « rrt 00 • aTNKN OJ rrt rrt KN 4- $1 »rt o • • O KN ON • O KN frt • O o CN- • »rt H &£ 0 0 lA IN IfN 0 « UN frt i 0 W »rt KN KN UN H 0 0 O a: 0 i 0 O O rrt 0 ITNKN NO »rt • ON £ « • KNOn rrt »rt UN Ol OJ O O O O o V£>lf\ OJ ITN • • 8. • S • s • ' KN O S& •* • ITN ITN tf\ • ON H O • rH rH O • KN« »rt rrt KN OJ * © B « 0 O ». i § a0»i% H »“J to B O ri i ^ # . 0 rv. U U rt. 43 < M s Ma w •rt © fi d »g ♦ i_J ■ « frt W w P *H rt Ii r~*l |n»^ UJ § rt ja šh rt jrrt s w vJ UJ • * -* i H 0 ,0 rn H CQ ff H *-l €0 r-4 <£ irs r~t • O OJ GO • lf\ tcs a a a a a « a a a M a a a a a a a a a a a a a o a kn a oo a • a ? ’ CA KN O co D*- o OJ OJ • s • KN NO 0 1 a a a u a a a a u a a a a a a a a a a a B a a a a a « « a a a a a « M > U © 0 -P •H • • fl ON © *H tN*0 T$ On KO r-H *H O _ > O ca o ■P Ti • ©»O C'- Hl $ s a a >o HO A •H B <^\ •0M O O *H r~i XS f-t © 64,0 *0 •H O O 0 d (4 rt O © *H C0 P O 0> rt o «H ^ M • © r-f CJ B 64 rt t> « xi © *H •H T3 ^ rt -p ©•rt rt T3X © Irt O > *“ rt ► !> rt © • rt«o o > •rt rt o © rt © itn o # < o*»o o ► •rt « O > O Orrt (Q rt O 00 © rt O *d . Bo,«© * > rt o *oon p o rt n-" © o o rt »h • > © rt-rt KN OTO m > -p g ©O © B PO > > BKBM © O bD P P ©rt o © rt o-rt o •rt © o o o SgJJa« © 0 tt 64 rt K> • Tt O •rt © > ©JU P > fl h0 n o*rt p,© o p rt i I i o. •• rt on •• ^ o- © ©ON W) frt o •fl • rrt rt I 0 © C > © o © rt ZDRAVSTVO Na podlagi 24. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-76) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti na območju mesta Ljubljane za obdobje 1976—1980 ter na predlog skupščine občinske zdravstvene skupnosti, sprejemamo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih prek svojih delegatov v samoupravnem organu delovne Organizacije ali na zboru delavcev PREDLOG 18. 10. 1978 ANEKS K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE V OBDOBJU 1976—1980(spremembe in dopolnitve) ZA LETI 1979 IN 1980 1. člen S tem aneksom določamo' delavci način in obseg združevanja sredstev v občinski zdravstveni skupnosti za leti 1979 in 1980 ter dodatne ukrepe k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980. 2. člen V letih 1979 in 1980 so potrebni odločnejši in učinkovitejši ukrepi zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela s ciljem izboljšanja dostopnosti zdravstvene službe ter za nadaljnje zboljšanje odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva. Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letih 1979—1980 bomo dali prednost: 1. vsestranskim ukrepom za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev v združenem delu ter zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z dela, pri čemer je potrebno dosledno in sistematično izvajati preventivne preglede delavcev, skladno s predpisi; zmanjševati število neupravičenih izostankov od dela na račun zdravstvene skupnosti na podlagi programov odgovornih zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela; v teh letih povečati število zdravstvenih delavcev v dejavnosti medicine dela najmanj po dogovorjenih in sprejetih normativov v zdravstvu; spodbujati odpiranje obratnih ambulant v TOZD Materialne proizvodnje zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva v okviru neposredne menjave dela; 2. ustanoviti službe dispanzerja za zdravstveno varstvo borcev, kjer bo v letu 1979 organizirana posebna ambulanta v okviru tovrstnega dispanzerja pri Zdravstvenem domu Ljubljana. Prostor bo zdravstvena služba zagotovila v novih prostorih prizidka pri Zdravstvenem domu Ljubljana-Šiška; 3. izboljšanju zobozdravstvenega varstva za odrasle s ciljem skrajševanja čakalne dobe s posebnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci v okviru neposredne menjave dela in zagotavljanju možnosti zobozdravstvenega varstva na osnovi neposredne menjave dela med uporabnikom in zobozdravstveno službo (ambulante za samoplačnike); 4. sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite; 5. postopnemu ustanavljanju ambulant za starostnike kot nadaljnji razvojni obliki ambulant in dispanzerjev za borce ter izpopolnitvi dejavnosti nege bolnika na domu. V domu starejših občanov v občini Ljubljana-Šiška bo z letom 1979 delala ena zdravniška ekipa s polnim delovnim časom ter povezovala svojo domsko dejavnost z dejavnostjo nege bolnika na domu; 6. izboljšanju preventivnega zdravstvenega varstva v vzgojnovar-stvenih zavodih in šolah z zagotovitvijo stalnega zdravstvenega kadra za vzgojnovarstvene zavode ali šolo; 7. izdelavi konkretnega programa zazdravstvenovzgojo v organizacijah združenega dela s strani društev in drugih organizacij, vendar preko občinske in mestne organizacije Rdečega križa Slovenije. 4. člen Delavci v združenem delu na območju zdravstvene skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva v zneskih: 3. člen Delavci s tem aneksom zagotavljamo sredstva za uresničevanje izvajanja tistega dela programa zdravstvenega varstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti, ki zadeva naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabavo opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu. Tako združena sredstva se lahko opredelijo v te namene le ob zagotovitvi sredstev iz samoprispevka in iz drugih občinskih virov vsaj do 50 % vrednosti posamezne naložbe. Hkrati zagotavljamo tudi sredstva za naložbe, dogovorjene v aneksu za leto 1978 in valorizacijo teh sredstev tako, kakor se sicer valorizirajo sredstva za zdravstveno varstvo. v tisoč din N 1979 1980 din (v cenah 1979) 1. Ljubljana-Bežigrad 369.693 388.547 2. Ljubljana-Center 1,007.084 1,058.445 3. Ljubljana-Moste-Polje 248.164 268.120 4. Ljubljana-Šiška 332.263 349.208 5. Ljubljana-Vič-Rudtiik 184.012 193.397 Obč. zdrav. skup. v Ljubljani 2,141.216 2,250.417 5. člen Delavci soglašamo, da se potrebna sredstva za nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela, za pogrebnine in posmrtnine obračunajo po dejanskih izplačilih, upoštevaje rast osnov za nadomestila in spremembe števila upravičencev. 6. člen Prav tako soglašamo s predlogom skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da združimo sredstva za dodatno zdravstveno varstvo, in sicer za: 1. nujno medicinsko pomoč; — nove zdravstvene zmogljivosti v 1979. in 1980. letu; — pediatrično zdravstveno varstvo v vzgojno varstvenih zavodih; — zdravstveno nego v domovih za starejše občane, 2. za naloge ljudske obrambeni družbene samozaščite za kar so potrebna dodatna sredstva: 1979 v tisoč din 1980 din (v cenah 1979) 1. Ljubljana-Bežigrad — 1. 10.135 14.161 — 2. 1.183 - 1.229 2. Ljubljana-Center — 1. 22.063 22.632 — 2. 3.297 3.421 3. Ljubljana-fuJoste-Polje — 1. 9.217 12.054 — 2. 883 917 4. Ljubljana-Šiška — 1. 22.788 26.258 — 2. 1.189 1.234 5. Ljubljana-Vič-Rudnik — 1. 5.656 12.106 — 2. 745 773 Obč. zdrav. skup. v Ljubljani — 1. 69.859 87.211 — 2. 7.297 7.574 7. člen Delavci bomo za dograditev Medicinske fakultete v Ljubljani zunaj skupnega programa v regiji, kot neposredno naložbo ljubljanskih občinskih zdravstvenih skupnosti združevali sredstva za 1. Udeležbo pri dograditvi Medicinske fakultete v Ljubljani. 2. Udeležbo pri II. fazi gradnje šolskega centra šole za srednje medicinske sestre v Ljubljani. v tisoč din 1979 1980 dni (v cenah 1979) 1. Ljubljana-Bežigrad — 1. MF 3.803 2.567 — 2. šolski center 1.711 1.711 2. Ljubljana-Center — 1. 10.284 6.941 — 2. 4.627 4.627 3. Ljubljana-Moste-Polje — 1. 2.601 1.755 — 2. 1.170 1.170 4. Ljubljana-Šiška — 1. 3.510 2.368 — 2. 1.579 1.579 5. Ljubljana-Vič-Rudnik — 1. 2.029 1.369 — 2. 913 913 Obč. zdrav. skup. v Ljubljani — 1. 22.227 15 000 — 2. 10.000 10.000 Delavci se sporazumemo, da bomo za zagotovitev uresničevanja programa zdravstvenega varstva v okviru devizne bilance SR Slovenije namenili potrebna devizna sredstva za uvoz opreme, reprodukcijskega materiala, zdravil in drugih sredstev, ki so potrebna za izvajanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva. 8. člen Znesek za leto 1980, ki so v tem aneksu določeni v cenah iz leta 1979, bo na tekoče cene valorizirala skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Pri tem bo upoštevala: — za zneske iz 4., 6. in 7. člena tega aneksa porast cen, — za nadomestila iz 5. člena tega aneksa po porast osebnih dohodkov. 9. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo za združevanje sredstev iz 4. člena tega aneksa določila prispevne stopnje od osebnih dohodkov zaposlenih delavcev: 1979 1. Ljubljana-Bežigrad 9,70 2. Ljubljana-Center 9,70 3. Ljubljana-Moste-Polje 9,70 4. Ljubljana-Šiška 9,70 5. Ljubljana-Vič-Rudnik 9,70 Obč. zdrav. skup. v Ljubljani 9,70 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo, upoštevaje stopnje iz prvega odstavka sklepala tudi o prispevkih za zdravstveno varstvo drugih delovnih ljudi, občanov in skupnosti. 10. člen Delavci bomo z odločitvami v skupščini občinske zdravstvene skupnosti združevali ustrezen del sredstev za solidarnostno in skupne naloge v regiji in v republiki. Občinska zdravstvena skupnost predvidi z letnim finančnim načrtom vse vrste prihodkov, sredstva iz solidarnosti na regionalni in republiški ravni in vse vrste odhodkov, vključno s prispevki za solidarnost in skupni program v regiji in republiki. , Načrtovani odhodki, predvideni z letnim finančnim načrtom ne morejo presegati načrtovanih prihodkov. Prispevke občanov k stroškom zdravstvenih storitev (participacija), zdravstvena skupnost posebej prikaže ob letnem finančnem načrtu. 11. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotovi ali so aneks sprejeli v večini temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in obenem predlaga skupščini občine potrebne ukrepe za tiste organizacije in skupnosti, ki aneksa niso sprejeli. Ta aneks velja od dneva, ko skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejme ugotovitveni sklep, da je bil aneks sprejet v večini organizacij združenega dela in delovnih skupnostih. Številka: Datum: Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Bežigrad Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Center Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Šiška Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik K predlogu od 18. 10. 1978 OBRAZLOŽITEV predloga aneksa k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v Ljubljani za leti 1979 in 1980 Samoupravni sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti za srednjeročno obdobje so bili sprejeti v združenem delu v 1977. letu. Ti sporazumi so opredeljevali obseg zdravstvenega varstva po letih, stopnje rasti v skladu z družbenimi usmeritvami, potrebno solidarnostno združevanje sredstev tako na ravni republike, kot na medobčinski ravni v regiji in celoten obseg potrebnih sredstev za srednjeročno obdobje. V aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za 1979. in 1980. leta je potrebno v smislu zakonskih predpisov o družbenem planiranju urediti predvsem sledeče: — določitev letnih sredstev za zadnji dve leti srednjeročnega obdobja, — dopolnitve srednjeročnih programov in zagotavljanje sredstev za take dodatne naloge, — predstavitev korigiranega programa za leti 1979 in 1980 in potrebnih sredstev (stopnje prispevkov) združenemu delu zaradi obravnave in odločanja. V aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za leti 1979 in 1980 so za osnovo leta 1978 upoštevane spremembe, kot jih je opredelil aneks št. 1 za to leto. Sprememba zneskov spreminja možnosti izpolnjevanja dogovorjenih prioritet, planirane kadrovske rasti v zdravstvu in razvoja posameznih zdravstvenih dejavnosti, ki ne more več ostati taka kot je bila načrtovana za srednjeročno obdobje. Upoštevaje zahtevo, da se v aneksih za 1979. in 1980. leto uporabijo kot izhodišče za izračun spremenjeni zneski, ki so bili sprejeti z aneksi št. 1 za 1978. leto, se posledice poračuna strnejo in nakopičijo v zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja. Predvsem je to očitno v kazalcih za leto 1979, ki bodo odstopali od poprečne srednjeročne dinamike. V prvih letih tega planskega obdobja so bile s samoprispevki in s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov dogovorjene in deloma sofinancirane nove kapacitete in nekatere nove dejavnosti. Za njihovo funkcijo se predvidevajo posebej opredeljena sredstva za 1979. oziroma za 1980. leto. Občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani predvidevajo kot razširitev zdravstvenega varstva, uvajanje službe nujne medicinske pomoči, pediatrično službo v vzgojnovarstvenih zavodih in zdravstveno nego v domovih starejših občanov. Že z aneksom št. 1 so za leto 1978 ljubljanske občinske zdravstvene skupnosti sprejele obveznost do izgradnje Medicinske fakultete v Ljubljani. V tem aneksu pa se predlaga nadaljevanje te obveznosti še za dve leti. V aneksu za 1979. in 1980. leto se temu priključuje tudi obveznost do gradnje šolskega centra za srednje medicinske sestre. Kot nova obveznost za 1979. in 1980. leta se v srednjeročne načrte vnaša obveznost za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Solidarnostno združevanje sredstev in njihovo prelivanje med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ljubljanske regije je bilo z aneksom št. 1 za leto 1978 znižano. Tako znižana sredstva so osnova za solidarnost v naslednjih dveh letih. K samemu besedilu aneksa je treba povedati, da prvi trije členi opredeljujejo namen in združevanje sredstev in izhodišča za izoblikovanje programa zdravstvenega varstva z opredelitvami prioritetnih nalog ter načelo o združevanju sredstev za skupne programe zdravstvene skupnosti. Podano je tudi določilo, ki naj omogoči normalno devizno poslovanje preko SIS za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) za tiste devizne zneske, ki so potrebni za izvajanje zdravstvenega varstva. Ljubljana, 18. 10. 1978 Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljane ZAPOSLOVANJE osnutek Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja, na območju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljublja-na-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980, sklenejo naslednji DODATEK K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA ZAPOSLOVANJA NA OBMOČJU OBČIN LJUBLJANA-BEŽIGRAD, LJUBLJANA-CENTER, LJUBLJANA MOSTE-POLJE, LJUBLJANA-ŠIŠKA IN LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETIH 1979 IN 1980 1. Skupnost za zaposlovanje Ljubljana bo na območju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik v letih 1979 in 1980 izvajala naloge iz samoupravnega sporazuma o obsegu enotnih minimalnih standardov dejavnosti zaposlovanja, opredeljenih v sporazumu. Varianta za skupnosti, ki bodo izvajale dodatni program v občini: Poleg izvajanja enotnih minimalnih standardov bo skupnost za zaposlovanje Ljubljana v letih 1979 in 1980 izvedla še naslednje naloge: 2. Na podlagi samoupravnega sporazuma je bilo za izvedbo dogovorjenega programa doslej združeno: — leta 1976 po realnih cenah (1975) 23.903 din oziroma po cenah 1978 29.924 din — leta 1977 po realnih cenah (1975) 31.065 din oziroma po cenah 1978 34.327 din — leta 1978 pa bo predvidoma združeno 43.436 din skupno torej v letih 1976—1978 107.687 din Ker znaša vrednost celotnega sporazuma, preračunanega na podlagi uradnih statističnih podatkov v cene v letu 1978, skupno 211.063 din, ostane za združitev (v cenah 1979) — v letu 1979 51.688 din — v letu 1980 51.688 din. Letne zneske bo skupščina skupnosti za zaposlovanje vsako leto sproti valorizirata, tako da bo znesek za prihodnje leto povečala za toliko odstotkov, za kolikor naj bi se v prihodnjem letu povečale cene na drobno po letni resoluciji o izvajanju družbenega plana. Od tako dobljenega zneska pa bo skupnost odštela morebitni presežek sredstev, ki se bo natekel iz prispevkov preteklega leta. 3. Za izvajanje enotnih minimalnih standardov oziroma enotno dogovorjenega minimalnega programa skupnosti za zaposlovanje Ljubljana na območju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik bomo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih združevali v skladu s proračunom iz zgornje točke tega dodatka v letih 1979 in 1980 naslednja sredstva: Program: v tisoč: 1. Zaposlovanje in posredovanje 5.557 din 2. Poklicno usmerjanje 4.866 din 3. Strokovno usposabljanje 2.565 din 4. Analitika in statistika 1.845 din 5. Usposabljanje in zaposlovanje inv. oseb 7.487 din 6. Štipendiranje 1.745 din 7. Zavarovanje za primer brezposelnosti 7.368 din Vrednost programa skupaj 31.433 din 4. Zavezanci po tem dodatku bomo za izvedbo enotno dogovorjenega minimalnega programa združevali sredstva po enotni prispevni stopnji, in sicer: 1. v obdobju januar — december 1979 prispevni stopnji 0,22 % din 51.688 odBOD din 23.917.201 2. v obdobju januar—december 1980 po prispevni stopnji 0,22 % din 51.688 odBOD din 23.917.201 5. Vrednost programa za leto 1980 se revalorizira na osnovi rasti družbenega proizvoda, cen in smernic resolucije za leto 1980. 6. Ta dodatek k samoupravnemu sporazumu se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Dodatek je sklenjen, ko pristopita najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. Daje ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje s posebnim sklepom. Ko je dodatek sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine, na območju katere deluje skupnost za zaposlovanje. o •o A. Ljubljana Lj-Bežigrad Lj.-Center H O O -P m 0 S • •O 05 X >CQ •H >03 • L j.V.-Rudnik Prispevek za zaposlovanje stopnja o,22 •n 51.688 11.113 2o.727 5.944 8.787 5.H7 B Sredstva za izvedbo občinskega programa 51.433 5.495 11.7o9 4.171 5.180 4.878 C Solidarnost - prispevajo - sprejmejo 13.846 4.24o 6.448 1.036 2.517 - 395 D Skupne naloge 6.4o9 1.378 2.57o 737 l.o9o 634 E Sredstva za izvedbo obč. programa za enotni prog. 31.433 5.495 11.7o9 4.171 5.l8o 4.878 - zaposl.in posred. 5.557 972 2.o7o 737 916 862 - PU 4.866 851 1.813 646 80I 755 - strok.usposabljanje 2.565 448 956 34o 423 398 - analitike in stat. 1.845 323 687 245 3o4 286 - uspos.in zap.inv.oseb 7.48? 1.308 2.789 994 1.234 1.162 - štipendiranje 1.745 3o$ 649 232 288 271 - zav.za primer brezpos. 7.368 1.288 2.745 977 1.214 1.144 PREDLOG za oprostitev,plačila prispevkov iz BOD Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih je zaprosil, da se ga v skladu z republiškim Zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, zlasti s členom 40 in 41 ter drugimi členi tega zakona (Ur. list SRS, št. 18-76) oprosti plačila prispevkov iz bruto osebnih dohodkov. Komite za družbene dejavnosti Skupščine mesta Ljubljane je o tej vlogi razpravljal na svoji 4. seji dne 2.10.1978 in predlaga, da se jih oprosti plačila prispevkov iz BOD za leti 1979 in 1980. S poročilom o izvajanju programa za leto 1978 so prikazali, da je bila poraba teh sredstev v skladu z dogovorom. Tudi za leti 1979 in 1980 morajo Učne delavnice usmeriti odstopljena sredstva v poslovni sklad in jih uporabiti za izboljšanje delovnih pogojev v zavodu zaposlenih govorno in slušno prizadetih oseb in za odpiranje novih delovnih mest za zaposlovanje govorno in slušno prizadetih. Ljubljana, 18. 10. 1978 Komite za družbene dejavnosti Skupščine mesta Ljubljane I