Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišč«, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K #'30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 72.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 31. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto
Nekaj opozoritev pred glavnim zborom narodne stranke.
Tri važna dejstva nam je po zadnjem glavnem zborn narodne stranke z dne 8. novembra 1908 na spodnje-štajerskem političnem obzorja upoštevati. Najvažnejša novost je ustanovitev lastnega organa „Narodnega dnevnika", značilna je ustanovitev nove stranke zjedinjenih Slovencev ali konservativne stranke, posebno važno je pa, da se je predlog narodne in konservativne stranke o dogovoru pri volitvah v deželni zbor od klerik. stranke odklonil.
Naše časopisje je ona skoro edina svitla zvezda, ki narodnemu naprednemu gibanja na spodnjem Štajerskem z največjo gotovostjo pripravlja ugodna tla. Naravnost drzno početje ustanovitve dnevnika bode, kakor sodimo posedanjem stanju, ugodno uspevalo. — Izmed našega, politično malo šolanega občinstva se sicer, kakor je naravno, tnintam oglašajo pritožbe o nepopolnostih in nedostatkih. Vsi pa, ki iz izkušnjo vedo, kaj se pravi v naših razmerah cober dnevnik izdajati, se naravnost čudijo, da se more list vzdržati na toliki višini. V gmotnem ozirn pa jednako z veseljem poudarjamo, da je bodočnost in razširjenje lista gotova stvar, ako se bode v bodoče za list v oni meri delalo kakor doslej. To je dejstvo, katero bode naše somišljenike ob priliki bližajočega se glavnega zbora navdalo z odkritim veseljem in s pogumom za bodočnost. Tudi naš tednik „Narodni List" ni nazadoval, ampak si pridobil novih zvestih odjemalcev.
Akoravno se konstituiranju doslej izven strank stoječih slogašev v konservativno stranko, imenovano stranko zjedinjenih Slovencev, iz naše strani ne pripisuje izreden pomen, morajo naši somišljeniki vendar biti obvarovani pred kakim beganjem vsled te nove politične tvorbe. Mi omenimo toliko, da danes ne smatramo primernim,
vzroke, zakaj se je stranka ustanovila, natančno pretresovati. Nam' se konservativna stranka kot taka ne zdi niti časa niti razmeram primerna. Vsaka stranka mora imeti pred seboj vsaj eden velik idealni namen. Stranka kon-servatizma, vstrajanja pri starih razmerah, pa se pri današnjem položaju po našem mnenju ne da smatrati kot količkaj od ljudstva zahtevana ali našemu narodu v idealnih smotrih potrebna.
Ni dvoma, da bode radikalno cerkvena stranka kmečka zveza kon-servatizem, kjer je prilika, mnogo uspešnejše poudarjala in uveljavila nego nova ali stara konservativna stranka. V kolikor pa starejši politiki hočejo v konservativni stranki narodno delo izvrševati, izvrševali bi ga ravno tako lahko, ako vstopijo v klerikalno Km. zvezo, ki je slovenski narodni program večinoma pozabila in zanemarila, ali pa bi izkušeni slovenski politiki naj posvetili svoje moči edini pravi slovenski stranki, narodni stranki. V kolikor bi hoteli pozitivno narodno delati, bili bi v naših vrstah z veseljem sprejeti in po zaslugah spoštovani in odlikovani, kar sami dobro vedo. Gospodje se pa držijo oportunistiških razlogov glede sebe in svojih denarnih zavodov in simpatij ter apatij nasproti mlajšim politikom.
Vestni politični zgodovinar bode nemara izrekel britko sodbo, da je nekoč slovenski narod imel lepo vsoto izkušenih politikov, tudi dobrih narodnjakov, ki pa v odločilnem trenutku niso našli poti v tabor, kjer bi bili mogli ugodno soodločevati v velikem boj za napredek naroda. Več ne govorimo.
In zdaj o položaja vsled odklonitve Vašega predloga z dne 8. nov. 1908 o složnih volitvah, cenjeni somišljeniki narodne stranke! Nikdar nismo bili tako blizu sklepa naroda, da se naj začne v Gradcu složno uspešno delo za koristi štajerskih Slovencev, kakor še pred malo tedni. Vodstvo narodne stranke, ki nikdar ni zasledo-
valo sebičnih namenov, kakor Vam je dobro znano, storilo je vse, da se doseže podlaga za skupno uspešno delo v deželnem zborn in za delo naše stranke med narodom. Slab gmotni položaj volilstva, nevarnost žrtev vsled vojske, potreba odločnega odpora zoper prodirajoče nemštvo so bili glavni razlogi, zakaj smo hoteli dogovorne volitve. Da so bili merodajni tudi razlogi, da treba vse moči posvetiti našemu mogočno razširjenemu časopisju, ne tajimo.
Toda baš vse to je bilo merodajno za klerikalne politike, da so Vam napovedali vojsko, misleči, da pri vseh teh okolnostih njim pšenica najlepše cvete. Vsi razlogi, katere klerikalci zdaj navajajo, so navidezni. Bodimo si odkriti, vzrok je samo eden: Klerikalci so računali, da smo mi zdaj tako vsestransko vpreženi, da ne bodemo mogli uspešno odvrniti naskoka klerikalne moči, ktero tudi vlada podpira. To morajo naši somišljeniki vedeti in na ti podlagi sklepati na glavnem zboru prihodnjo nedeljo o naših nadaljnih korakih.
V tem oziru seveda nočemo in ne smemo našim zaupnikom predpisovati, poudarjamo pa sledeče. Uspešno delo slovenskih poslancev v deželnem zboru — je splavalo po vodi. Nemci in vlada vedo, da klerikalni poslanci ne zastopajo zavednih volilcev, ampak sebe in svoje politične prijatelje. Vsled tega se klerikalni poslanci ne bodo od nikogar smatrali kot zastopniki štajerskega slovenstva.
& prodrejo pri volitvah odlični politiki dr. Ploj, dr. Jurtela in dr. Hra-šovec, ki so se združili pod praporom novoustanovljene konservat. stranke, našli bodo pri pristnih klerikalcih dr. Hohnjecu, dr. Vrstovšku itd. le malo opore, odločnega nastopanja skupno 8 poslanci narodne stranke pa iz strahu osumljenja, da z nami držijo, tudi ni pričakovati. Poslanci narodne stranke, kolikor jih pride v deželni zbor, pa ne bodo smeli delati, da bi narod morebiti vsled tega ne zapuščal premnogo-številno klerikalnega tabora.
Mogočen uspešen nastop slovenskih poslancev v deželnem zboru so mariborski politiki, to je gotovo, onemogočili. Odgovornost za ta čin samo-pašnosti zadene klerikalne politike. Za nas je danes le eno jasno in brez-dvomno, da moramo namreč vzbuditi v našem ljudstvu spoznanje, kako lopov-stvo je zakrivila klerikalna stranka.
Spoznanje je prvi korak k zboljšanju razmer. Mi kličemo torej: Shodi, shodi in zopet shodi! To mora biti naš glavni sklep. Vse drugo se bode razvilo samo. Ali kaže narodni stranki delovati le za okrepitev najmočnejšega orožja časopisja, ali kaže doseči izvolitev vsaj nekaterih poslancev narodne stranke, ki bodo klerikalne tihotapce v Gradcu kontrolirali, ali kaže vreči se v volilni boj na celi črti ali podpirati vse samostojne slovenske kandidate zoper klerikalce, vse to so predlogi, ki imajo vsak za sebe v naših vrstah vroče zastopnike, odločilo se pa bode o vsem tem ali prihodnjo nedeljo ali v malo tednih.
Doslej je imela narodna stranka v svoji taktiki običajno srečno roko, upajmo, da bode se to obistrnilo še bolj sedaj ob priliki vsiljenega boja za naš obstanek.
Politična kronika.
v Podržavljanje železnic. Včeraj je državni zakonik priobčil zakon o podr-žavljenju železniških prog družbe državnih železnic, Severozapadne železnice in Južnoseverno-nemške spojne železnice. Zakon ima veljavo od 1. janu-varja 1908. Določitev dneva, s katerim prevzame uprava državnih železnic promet na novopodržavljenih progah v svoje roke, si pridržuje ministerstvo železnic.
v Delegacije se snidejo Šele jeseni, kakor je izjavil nek sekcijski šef vna-njega ministerstva.
v 0 imenovanju sodnikov na Češkem in Moravskem se še vedno vrše pogajanja med ministerskim predsednikom, pravosodnim ministrom ter
L i' S T E K.
Izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 43
ÒeSki spisal Svatopluk Čech.
Stanko Svetina.
Poslovenil Dalje.
Gost je večinoma preslišal to razlago, ker je obrnil pozornost drugam.
V sobo se je vrnila namreč Kunka, ki je prinesla posode za obed in velik, snežnobel, z všitimi okraski in s čipkami obrobljen prt in je začela pogri-njati mizo v kotu. Gospod Brouček si je šele sedaj pozorneje ogledal mladenko in je opazil, da je prav ljubka.
Bralke, ki so morda gospoda Broučka uvrstile iz nejevolje med trdovratne nasprotnike dam, so mu storile krivico. Res je, da se mu ne ljubi biti v damski družbi, toda vzrok temu tiči prej v gotovih ozirih in formal-
nostih, ki so bile navadno združene s tako družbo, kot pa v damah samih.
Te — seveda, če so krasne! — obračajo dostikrat nase njegovo simpatično pozornost, čeprav le iz odmerjene daljave in kjer se ne gre za dame v strogem smislu besede, kjer namreč ni potreba dotičnih ozirov in formal-nostij, tam zna biti v občevanju z ženskami naravnost prisrčen. Kajti priznal je že v svojem potopisu na mesec, če se ne motim, da je „napravil v svojih mladih letih marsikako neumnost"' in da sedaj, „ako opazi kako brhko dekletce, marsikaterikrat ne premaga izkušnjave, da je ne bi prijel za okroglo bradico ali jo vščipnil v rdeče ličice".
Zakaj je ostal vkljub temu samec prav do teh moških let, nočem podrobno opisovati. Zagotovo moram trditi le toliko, da ni prisegel niti večne zvestobe kaki umrli ljubici, niti ni bil od-
tujen najslajšim radostim življenja vsled neozdravljivega gorja prevarjene ljubezni. Za take stvari nima smisla. Skoro se mi zdi, da ga je toleg misli na mučeniški stol v paradni sobi, pred kupico čaja s piškotom, v družbi zabavnih starih tet z ponarejenimi kodri in ostrimi jeziki, poleg misli na večno poljubljanje rok mamic in na vsestranske poklone, na neprestane prošnje in zahvale z dolgim, blaženim nasmeh m, na prenašanje vsakovrstnih pokrival in kužkov, na prisiljeno veselje pri dolgočasnih družabnih igrah in na hli-njeno zamaknjenost pri napačno igranih komadih na piano, na tesnobo v elegantni črni obleki in na zaspanost po plesih, na stroške in na mnoge ne-prilike na krasnih, nepozabnih izletih — da ga je poleg misli na ves ta že-nitovanjski predpekel, odtujila od rodbinskega pristana bojazen pred vsem blaznim kipenjem čutov, preko katerih
je treba plavati k cilju: zakaj prišli so mu na misel vzdihi in mili pogledi, šopki rož in ljubezni polna pisma, šepetanje o lilijah in zvezdah, klečanje na kolenih, goreče prisege in druge podobne stvari, o katerih je čital v romanih. Konečno ga je pregovoril morda tudi pogled v različne prijetnosti zakonskega stanu samega; vendar ta stvar je zame vpričo zalih bralk preveč kočljiva in se torej nočem v njo poglobiti, kakor sem že povedal.
Naj bo že kakor hoče, čaru ženske krasote same na sebi moj junak ni nepristopen. Seveda, za privlačno ljubkost že bolj, manj za eternost, katere nedosežni vrh je spoznal na mesecu, se ne zna navdušiti; ampak drugače pa ima mnogo smisla in priznanja za vse različne vrste ženske vablji-vosti.
Dalje prih.
nemškim in češkim ministrom. Zahteve Nemcev so kakor po navad: silno pretirane.
v Carinska in trgovinska konferenca se je sešla na posvetovanje o vstvaritvi modusa vivendi, glede Srbije, Bolgarije in Meksilra na temelja po-oblastiln^ga zakona.
a Ogrski parlament je imel včeraj svojo zadnjo sejo v predvelikonočnem zasedanju. Prihodnja seja bo 26. aprila, ako bi pa bilo potrebno, je predsednik pooblaščen sklicati parlament tudi že prej. Grof Batbyany je stavil nujno interpelacijo o vnanjem položaju. V svojem govora je dejal ta interpelant, da so se Madžari, dokler je bil položaj še nevaren, vzdrževali vsake kritike, ki bi bila položaj obtežila, da so si pa to pridržali na poznejšo dooo. Ogri so bili baje vedno za vzdrževanje miru, v kolikor se to strinja s častjo in koristjo madžarskega naroda. Ker je pa v avstr. parlamentu dal avst. ministerski predsednik neko izjavo, v kateri se je dotaknil vojaških vprašanj, za katera so na Ogrskem najbolj občutljivi, treba na to odgovoriti. Bathyany imenuje te izjave provokacije, na katere Madžari ne odgovarjajo samo z obzirov na kralja in monarhijo (!) Preroditev Turške pozdravlja madžarski narod kar najbolj simpatično in bi samo obžaloval, da bi se dobro razmerje med obema državama vsled aneksije poslabšalo. Kar se tiče Crne-gore prOsi pojasnila, ker je madžarska javnost o tem nepoučena. Izjavlja pa že v naprej, da so Ogri odločno proti vsaki in kakeršnikoii koncesiji. Kar se tiče Srbije, pravi, da A.-O. ne aspirira na srbsko ozemlje, mari več popolnoma respektira integriteto kraljevine Srbije. Srbiji Ogri žele, da vscvete in se razvije v svojih mejah, ne trpe pa, da bi Srbija stavila katerekoli zahteve iz naslova aneksije. Àko teh zahtev ne opusti, je mirna rešitev spora čisto nemogoča. Govornik je za to, da se sklene carinska in trgovinska pogodba s Srbijo in da se tako urede gospodarski odnošaji med obema državama. Bathyany opisuje na to velikosrbsko propagando ter pravi, da je ta za nas zelo nevarna. Srbija naj se pač kon-solidira v svojih mejah, naj pa opusti idejo o jugoslovanski državi s središčem v Belemgradu. ker bi to bila nevarnost za Evropo.
Prav tako je z idejo Velike Hrvatske s središčem v Zagrebu. Obe stroji pomenita po njegovem mnenju nevarnost za dinastijo, za monarhijo in še posebno za Ogrsko. Proti tém težnjam mora vlada kar najodločnejše nastopiti. Na to se je globoko poklonil nemškemu zavezniku, ki nam je plemenito in vitežki stal ves čas na strani. Končna prosi ministerskega predsednika. naj poda parlamentu poročilo o pogajanjih z velesilami, da s tem pojasni ves položaj. Ministerski predsednik We-kerle je na to takoj odgovoril. Glede Srbije je dejal, da bode svet, ki ga bodo dale velesile Srbiji obsegal tole: Srbija izjavi, da aneksija ne tiče njenih koristi. Srbija opušča opozicijo proti aneksiji ter bode svojo politiko premenila tako, da omogoči prijateljsko sosedstvo obeh držav. Dosledno tej izjavi, bode Srbija razorožila ter reducirala svojo vojsko na normalno stanje, razoroži prostovoljce ter zapreči tvorenje ire-gularnih čet. Kar se tiče gospodarskega ìazmerja, je to vprašanje, ki se tiče samo nas in Srbije in bode tudi med nami rešeno. Protokol sklenjen med A. O. in Turčijo bo v kratkem predložen parlamentu. Končno pohvali dr. Wekerle zavezniško zvestobo Nemčije, nje požrtvovalnost itd. ter pravi, da se moramo trdno držati te zveze, ki je prava trdnjava miru. Ministerski predsednik upa, da se bode doseglo de-
finitivno mirno rešitev spornega vprašanja. Ta odgovor je vzel parlament soglasno na znanje.
Mirno sporazumljenje.
v Skupni korak velesil. Včeraj je posetil najpiej turški poslanik ministra vnanjih reči j Milovanoviča ter mu izjavil, da stoji Turčija glede aneksije na istem stališču ko velesile. V tem času so se posvetovali zastopniki Nemčije, Francije, Rusije in Italije na an-gležkem poslaništvu ter so se ob jed-najstih odpeljali v ministerstvo vnanjih rečij, kjer je angležki poslanik v imenu vseh uavzočih poslanikov drugih velesil predal ministru Milovanoviču spomenico o izjavi, katero bi naj da Srbija A. O. —
a Sklep ministerskega sveta. V ministerskem svetu je bilo sklenjeno vstreči zahtevam velesil. O tem sklepu je bilo obveščeno srbsko poslaništvo na Dunaju. Vlada bode poročala 31. t. m. skupštini o skupnem koraku velesil. Na to dobi srbski poslanik na Dunaju nalog dati a.-o. vladi na znanje odgovor, katerega so velesile Srbiji nasvetovale.
a Dlnastično vprašanje. V Srbiji se oglaša vedno več glasov proti kralju in dinastiji. V inozemstvu se tudi govori o tem, da Karagjorgjeviči odstopijo ter da se vlada pogaja s kraljem, da bi se ta [premena mirno in gladko zvršila. Govori se tudi že o kandidatih na srbski prestol. Med drugimi pravijo, da bodo Srbi ponudili krono vojvodi Teck, ako mu angležka vlada dovoli sprejeti to kandidaturo. Med velesilami se že vrše pogajanja o tem vprašanju. Gotovo je, da ne bodo velesile dovolile, da bi se na Srbskem proglasila republika ter da bodo velesile sporazumno predlagale Srbiji kandidata na prestol z željo, da ga veljka skupština proglasi za kralja.
f	_—,-—	ve
Dnevna kronika. -
o Zopet potres. Včeraj ob 5. uri zjutraj se je čutil v Reggio ai Calabria zopet močen potresni sunek. Nekaj zidovja se je porušilo.
o Zakoni od 50 let neveljavni. V St. Jamesu v Stantonbougu na Angleškem so dognali, da tamošnja cerkev nima pravice sklepati zakonov. Zato je zadnjo nedeljo duhovnik s pri-žnice naznanil, da so vsi zakoni od zadnjih 50 let neveljavni. Vendar se bo našla oblika za legaliziranje zakonov.
o Reški župan dr. Vio je naznanil svoj odstop. Umakniti se hoče v zasebno življenje.
o Revolucije se boji menda ban Rauch na Hrvatskem. Vlada je izdala ukaz, da mora vse prebivalstvo vladnim organom izročiti vse strelno orožje in vsa razstreliva. Slabo vest imajo Rauchovi mameluki!
o Za predsednika deželnega kulturnega sveta na Češkem je imenovan princ Miroslav Schwarzenberg.
o Na mesto dr. Pattaia, ki je postal predsednik drž. zbora, je izvoljen za dež. odbornika na Nižjem Avstrijskem poslanec prof. Sturm. Sturmov oče je bil Slovenec, sin je vnet nemški kršč. socijali8t.
o Baronstvo je na smrtni postelji dobil član gosposke zbornice, predsednik protestantskega cerkvenega sveta, sekcijski načelnik in tajni svetnik dr. Rudolf Franz na Dunaju. Umrl je 20. t. m., baronstvo pa je dobil 19. t. m.
o Preklicana suspenzlja. Ker je župnik Tremel nadškofu v Bambergu podal izjavo, da ne pripada več liberalni stranki, se je preklicala njegova suspensio a divinis.
o Za Strossmajerjev spomenik se je nabralo že nad 150.000 K. Trezni
hrvaški rodoljubi, ki jim ni za parado, ampak za umstveno povzdigo naroda, so že davno predlagali in vstrajajo še danes pri tem, naj bi se namesto mrtvega spomenika dvignil Strossmayerju živ spomenik: spomenik narodnega in kulturnega življenja — narodne šole za povzdigo narodne izobrazbe kot predpogoja gospodarskega in političnega ojačanja naroda. Vendar se vidi, da odbor vstraja pri prvotni nameri in namerava L 1917., ob petdesetlet-letnici akademije za znanost in umetnost (veliko delo Strossiaayerjevo!), odkriti spomenik Strossmayerju. Ob enem se misli takrat dvigniti spomenik enemu največjih hrvatskih učenjakov, dr. Račkemu. Za tega spomenik je nabranih tudi že 30.000 kron. Prav pravi „Riječki Novi List": „Pa kaj hočemo! Nam je glavno parada, za-njo dobite takoj ljudi, kolikor hočete. Prihranimo spomenike mrtvim za boljše čase, sedaj pa delajmo, da ohranimo narod. Slavnim generalom se dvigajo spomeniki po dovršenem boju, a ne, dokler vojska traja. Mi smo pa še vedno v bojnem položaju." — Ali ne velja to tudi za nas Slovence v polni meri?
o Rusko „anarhi8tko" so aretirali v Feldkirchu na Predarlskem. Baje je v obleki in v kovčku imela polno razstreliva, ki ga je vtihotapila iz Švice.
d Protektorat nad mednarodno lovsko razstavo 1. 1910 na Dunaju je prevzel cesar Franc Jožef I.
d Krščansko - socijalni siromaki. Navajamo številke: Eden generalov kršč. socijalcev, dr. Gessmann, dobi na leto 8000 K penzije kot kustos vse-učiliške knjižnice, 20.000 K penzije kot bivši minister, 8000 K plače kot dež. odbornik na Dunaju, 6000 K dijet kot drž. poslanec, 4000 K dijet kot deželni poslanec. Skupaj 46.00 0 K. Drugi tak siromak je tndi eden generalov kršč. socijalcev dr. Weisskirchner. On dobi na leto: 21.000 K penzije kot ravnatelj mestnega magistrata na Dunaju, 40.000 K kot trgovinski minister, 6000 K dijet kot državni in 4000 K dijet kot deželni poslanec, skupaj 7 1.000 kron. Upamo, da nobeden teh ne trpi pomanjkanja. Ko bi bilo ljudstvo, ki ju vodita za nos, tako dobro preskrbljeno!
Štajerske novice.
d Socijalni odsek „Zveze slov. štaj. učiteljev In učiteljic" poziva slov. štaj. učiteljstvo, da se naj blagovoli v obilnem številu udeležiti glavnega zbora Narodne stranke, ki se vrši v nedeljo dne 4. aprila t. 1. v Celju v Narodnem domu (začetek ob 11. Uri dopoldne); zlasti pa naj učiteljstvo upliva na kmečko in delavsko ljudstvo, da ta dan v velikem številu pohiti v Celje na glavni zbor Narodne stranke. Ker so klerikalci ošabno odbili ponu-deno spravo ter napovedali slovenskemu narodu volilni boj. naj bo glavni zbor Narodne stranke proti temu odločen protest, da svet vidi, da slovensko ljudstvo ne odobrava hujskanja mariborskih duhovnikov in njihovih privržencev. Ker bo glavni zbor Nar. stranke objednem začetek volilnega boja, bo tem zanimivejši. Tovariši, torej vsi na krov in takoj na delo!
d Spominjajte se „Narodnega sklada" veselicah, sestankih, prijateljskih krogih! Aritirajte za udeležbo na gl. zboru Nar. str. v nedeljo dne 4. apr. iu pridno dopisujte našim listom!
d Izpraševanje vesti. Na oDčnem zboru kmečke zveze 29. oktobra 1908 v Mariboru je vstal po besedah dr. Korošca, češ, da bode narodno stranko glede kompromisa za nos vodil, odbor-
nik lajik kmečke zveze üi je žalosten in potrt zaklical dr. Korošcu: „Prijatelj, kaj vendar delaš? Kako moreš našo dobro katoliško stvar omadeževati z neodkritostjo ! Usodno more vendar biti za večne čase, da je vodja katoliške stranke pred celim zborom danes sankcijoniral neodkritosrčnost v političnem življenju?" G. dr. Korošec, povejte nam, predno greste k velikonočni spovedi, ali je to res ali ne. Ali ste tako grešili ali niste?
d Odpust rezervistov. Ker je sedaj ohranitev miru gotova, bode morala armadna uprava misliti na odpust rezervistov. Ta odpust pa se ne bode mogel naenkrat zgoditi, temveč se bode vršil 8topnjema in v gotovi vrsti. Najprej bodo odpustili tretjeletnike, kateri so bili v Bosni z ozirom na politično napetost pridržani v službi; potem pridejo na vrsto nadomestni rezervisti, ki služijo izvanredno od 1. dee. naprej in potem ostali rezervisti, in sicer tako, da pridejo oni, ki so bili prej poklicani pod orožje, tudi prej na vrsto pri odpoklicu. Zadnje dneve je bilo mnogo rezervistov poklicanih k 13 dnevnim vojaškim vajam; to pa ni z dogodki na Balkanu v nobeni zvezi, temveč se bodo vršile po garnizijah običajne spomladanske vojaške vaje.
d Šest kaplanov hoče kandidirati ! Kakor se sliši iz klerikalnega tabora, zahteva baje šest kaplanov, da bi bili pri postavljanju kandidatov Km/ zv. upoštevani. Med njimi celo Janež Čemažar iz Teharja!
a Nemški ne znajo. Okrajni zastop ptujski je razposlal 12. marca 1909. na vsa občinska predstojništva ter šol. vodstva okraja razglas štev. 184 glede pokončevanja mrčesa na drevju. Razglas je samo nemški in ima nič več kot 29 pomot. V razglasu žuga očka Ornig z žandarmarijo onim, kateri bi ne izpolnili do pičice njegovih ukazov. Vse prav! Pripominjamo samo: Največja nesramnost je dtov. občinam slov. okraja ptujskega pošiljati samonemške razglase; (kje je § 19. drž. zak.?) nadalje se naj Ornig sam prime za nos, ker so mn lansko leto na nekdaj Vuščičevem posestvu, Zgor. Breg pri Ptuju, gosenice vse mlado drevje uničile in slednjič pa zahtevamo, da nam pošilja razglase brez ocvirkov, to je brez napak.
a Umrla je v Maribora včeraj 30. t. m. gospa Josipina Sernec roj. Srebre, odvetnikova vdova v Mariboru, v 72. letu svoje starosti. Pogreb ranjke je jutri 1. aprila ob 4. uri pop. od hiše žalosti, Cesarska cesta 4. Blag ji spomin!
d Izvrševaini odbor Narodne stranke in uredništvo „Nar. Dnevnika" in „Narodnega lista" izrekajo vrli narodni Sernečevi rodbini v Mariboru, osobito gg. sinom, ki stoje v prvih vrstah v boju za naše narodne zahteve in pravice, svoje najiskrenejše sožalje.
b Knjige Hrvatske Matice za leto 1908 se še dobijo pri poverjeniku dr. Jurju Hrašovcu, odvetniku v Celju.
o Rogaški sodnik dr. Pavllček je „fajn" mož. S strankami občuje, kakor kak prmojdušovec. Nedavno je rekel očetu, čegar sin je bil v preiskovalnem zaporu: „Vaš sin ni boljega vreden, kakor da bi ga eromska strela z jasnega vrezala." No, glejte ljudje božji, ako c. kr. uradnik tako govori, pač nima spoštovanja med ljndmi. Pro* sim na tem mestu, naj bi eden gg. državnih poslancev tudi to ministru pravosodja povedal, morebiti se mu bode zljubilo tega sodnika med ljudi njegovega kalibra prestaviti. Nam bi bilo veliko pomaga»o, ker smo se že davno navolili tega gospoda poslušati, ki v pisarni, ki je c. kr. urad in ne sejmišče, tako neznansko kriči, da človek res misli, da je na sejmu in ne v c. kr. uradu.
o Od St. Duha na Ostrem vrhu.
Dne 29. 3. so imeli tuk. šolski otroci spoved.-. Do 11. ure dop. je bil! vedno kdo v cerkvi. Ko pa je cerkovnica prišla poldan zvonit, našla je, da je pri glavnem oltarjn odtrgan nabiralnik. Misleč, da je dal g. župnik istega popravljati, ni nikomur povedala in tako se je tatvina šele proti večeru •opazila. Nabiralnik so našli visoko v zvoniku neodprt. Tat je opazil, da ni nič v njem in si je torej delo prihranil. Ker se je ravno opoldan klatila tokaj sumljiva oseba, bi se uzmovič najbrž dobil, ako bi cerkovnica hitro tatvino naznanila. Mož je imel zelo dolg črn plašč, je velike postave in ima črne ruse.
d Požar. Pogorelo je v Šikarcih v Slov. gor. 25. marca okrog poldneva ht^o in. gospodarsko poslopje zakonskih Konrada in Alojzije Šaveder. — V Oplotnici je zgorela minulo soboto hiša Pavla Regoršeka.
d Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino se je ustanovila dne 21. stiSea v Orižah pri Celjn. Od 50 zborov&lcev jih je takoj pristopilo 36. Upamo, da se bo število članov še izdatno pomnožilo in da bo podružnica dobro napredovala, tembolj, ker imamo v svoji sredini razen izkušenih in navdušenih čebelarjev enega izprašanega čebelarskega mojstra in enega potovalnega čebelarskega učitelja. Kdor bi želel pristopiti, naj se oglasi pri pred-svedmštvn podružnice v Orižah, ali pri blagajniku g. Andreju Piklu v Spodnji Ložtwei pri Žalen ali pa pri tajniku g. Srečku Pečarju v Št. Pavlu pri Preboldu. — Letna udnina je samo 2 K ter j« s tem že tudi plačan izborni časopis „Slovenski čebelar", ki ga dobivajo člani vsak mesec. Podružnica se bo z vso vnemo lotila dela: prirejala bo pridno, poučne shode, oskrbovala panje, orodje itd. Naj torej noben čebelar, ne odlaga s pristopom.
b Za železnico Štanjel - Brežlee, t. j. od Štanjela na Krasu čez Notranjsko in po Krški dolini mimo Novega mesta do Brežic so zopet vložili predlog poslanci dr. Hočevar, Žitnik itd.
d Učiteljsko društvo za ptujski okraj ne zboruje aprila. Prosim pa vse. da v obilnem številu pohite 4. aprila v Celje. Anton Pesek, tč. predsednik.
d K noticama „Umor" in „Iz Smaija" v št. 70. „Nar. Dn." prejeli smo od druge strani to le pojasnilo: Sodnijski ogled je dognal, da zginoli iii kot mrtvec najdeni kmet Pišek ni umrl vsled kake telesne poškodbe. On je ali slučajno ali šiloma padel v strugo Me8tinjskega potoka, kjer je utonil. Resnici do dna je v tem slučaju še daleč. — Ne tako glede pogrešanega ravnatelj» g. Jurkoviča. Zdrav in čil se je vrnil, ter zopet zadošča dolžnostim svojega poklica. Salve director redivivus!
d Od Sv. Janža pri Telenjn. Veselo omizje, zbrano na godovanju gospe Cvikl, poslalo je naši šolski družbi Cir. in Mdt v Ljubljani K"50 K z željo, da še se najde več posnemovalcev med „pristnimi Slovenci" v Št. Janžn na Vinski gori:
d Sv. Janž na Vinski gori. Na Velikonočni pondeljek se priredi v tnk. šol. prostorih veselica v prid ubožnim šolarjem. Prijatelji mladine in gledal, predstave dobro došli! Na ta dan je „Emavs" v Št. Janžu na V. g. Torej na svidenje!
d Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali v veseli družbi v Zi-daričevi gostilni v Središču K 1'30. Živeli!
d Ustavljen je promet na železnici med Zeltwegom "'n Weisskirchen na Zg. Štaj., ker je pri km 2"8 voda spodkopala tir.
a Iz Laškega trga. Te dni je bil premeščen poštni urad v „Vilo Falta". Prostori so se okusno uredili in prenovili, a na tabli znnaj na poslopju, pa se vkljub popravilu, še vedno blišči samonemški napis. To pa gotovo ra raditega, ker se je bati, da bi od vi soke Tatre došli diktator, ozir. njega namestnik, nekdanji zastavonoša pri Žalskem sokolu — v sveti nemški (??) jezi znal razburiti, kar bi seveda slabe posledice imelo.
d V Strassu je neki adjunkt Wagner iz Maribora besno hujskal proti Slovencem. Naj bi si slov. državni ali deželni uradnik upal storiti kaj tacega!
d V Selniei ob Dravi je umrl posestnik J. Krelj, 34 let star.
d „Štajerčev" urednik Linhart bo stal dne 5. aprila pred porotniki v Mariboru.
d Vodo dobi iz mestnega vodovoda zastonj posestnik parnega kopa lišča v Celju Markus Tratnik. „Ar^w." dostavlja: Pa naj še kdo reče, da se v Celju v higijeničnem oziru nič ne stori!
b Iz Ponikve. Kljub raznim poskusom nekaterih ljudij, ki vedno nasprotujejo vsakemu narodnemu delu, se naša Ciril - Metodov« podružnica vendar lepo razvija. Zadnjo nedeljo se je vršila važna odborova seja, da so se pojasnile nekatere nejasnosti in ne sporazumljenja, pokazalo se je, da je to prepotrebno društvo v prav dobrih rokah in vse poslovanje v najlepšem redu. Objednem se je sklenilo, da priredi podružnica po Veliki noči večjo narodno slavnost. Podružnica je odposlala že v tem kratkem času glavni Družbi v Ljubljano 120 K, kar smo dolžni povedati javno, da ne bo nepotrebnih zahrbtnih očitanj, češ, da smo poslali nabrani znesek na Srbsko (!). Narodni Ponikvi pa kličemo, naprej v tem smislu v prospeh in napredek narodov!
Za odbor: Anton Podgoršek, Anica Vrečko,
predsednik.	tajnica.
Kranjske novice.
Ljubljanski „Slovence" je ostudno napadel slovensko ženstvo v Ljubljani, ki je sklenilo se organizirati v svrho oskrbovanja ranjencev v slučaju vojske. Klerikalni dež. odbor kranjski jim je celo odrekel deželno bolnico. Lepi človekoljubi!
v Umrl je v Ljubljani včeraj 30. tm. mestni učitelj in hišni posestnik Ivan Bahovec.
v Okrajni komisar je postal dež. vladni koncipist J. Friedl.
v „Aljažev dom" v Vratih je odnesel včeraj 30. tm. velikanski snežni plaz z Rogice. Postavilo ga je Slov. plan. društvo, ki ima 40.000 K škode. Za društvo pomeni to katastrofo, ako ga slovenska dobrotljivost s pomožno akcijo ne podpre.
v O burnem shodu klerikalcev na Čatežu pri Veliki Loki poroč „SI. N ". Pridigat so prišli dr. Lampe, Man-delj in dr,. Kočevar. A vse je ljudstvo napodilo. Pride dan maščevanja tudi za klerikalne demagoge.
b Pri občinskih volitvah v Dol. LogatCH so v III. razredu prodrli klerikalci.
Primorske novice.
a V opazovalnico za umobolne v Trstu so včeraj dovedli 5 oseb, ki so kazale znake hipne blaznosti.
a Nar. Del. Org. v Gorici se je
osnovala v nedeljo 28. t. m. ob veliki udeležbi. Predsednikom organizacije je bil izvoljen tov. Vlad. Knaflič.
Yeleizdajski proces v Zagrebu Včeraj: dvavketi da.
Nadaljuje se zaslišanje Sime Živ-koviča. Odgovarja trezno in jedrnato. Glede svojega obiska v Belemgradu pravi, da tudi drž. pravdnik ima soi od-nike v Belgradn, celo med srbskimi častniki, in je bil mnogokrat v Belgradu, pa nikdo mu ne imputira vele izdaje. Na očitanje o „velikosrbski pro pagandi" pravi, da se je delo mlade genei acije gibalo baš v nasprotni smeri. Naša naloga je bila povzdigniti to malo Hrvatsko, da jo storimo svobodno, da dvignemo blagostanje, duševno in ma-terijalno, našega naroda. V tem je tndi razlika med staro in mlado generacijo. Te naše ideje smo prinesli iz napredne Evrope, posebno iz Češke. — O klicih „živio kralj Peter" in „živela Srbija" ne ve nič; ti „pojavi" so pač prišli odzgoraj, a v narodu jih ni bilo.
Drž. pravd.: Ljubezen obtožencev do Hrvatov je le finta.
Obt.: Dejstva govore nasprotno, Zavarujem se proti temu, da se mi imputira neiskrenost. Minila je doba starih generacij.. Mi vemo, da treba mnogo delati, da se razširi in utrdi misel edinstva v narodu.
Razvije se živahna diskusija med drž. pravd, in obt. glede „separiranja" Srbov v posebna društva. Živkovič dokazuje, da bi se v skupnih društvih zasejala klica razdora vsled nedozore-losti ideje narodnega jedinstva. — Dalje pravi, da je on prvi z drugom Bekičem izobesil hrvatsko zastavo v Dvoru.
Ko državni pravdnik pravi, da po dozdaj izvedeni preiskavi more imeti premise, da zaključuje na veleizdajo, odgovarja obtoženi, da bi se po takih premisah prej lahko sklepalo, da je on (drž. pr.) težil za Srbijo, ker je bil mnogokrat v Belgradu.
Obt. pokaže nato cigaretni papir, ki jih izdeluje Mat. Freund v Zagrebu; na njem je srbska trobojnica in slika Dušana Silnega. Ali je tudi M. Freund širil veleizdajo? Kaže dalje avstrijski papirnat denar, na katerem so tudi napisi v cirilici.
V daljni debati z drž. pravd, pravi obtoženec: Danes ni važno to, ali so se Srbi naselili tn 20 let prej ali pozneje, glavno je, da jaz nisem Srbov napravil, kakor mi obtožnica imputira.
Senat obsodi na to obtoženca na 24 ur samotnega zapora, ker se je baje, ko ga je drž. pravdnik nehal izpraše-vati, temu ironično (!)naklonil.
Na vprašanje dr. Lukiniča glede nasprot8tev, ki so glasom obtožnice nastali zadnji čas v dvorskem kraju med Hrvati in Srbi, pravi obtoženec, da je baš nasprotno res.
Dr. Lukinič pa vpraša, jeli vedel za kako prepoved, da se ne sme kupovati slika kralja Petra, dočim se je smela kupovati slika kraija Aleksandra.
Obt. : Nihče ni slutil, da je v tem razlika.
Dr. Lukinič: Jeli opazil, da so se poslanci srbske samostalne stranke vedno v prvih vrstah borili za prava Hrvatske? Jeli jim je narod zato izrekel kedaj nezaupnico?
Obt.: Nasprotno, mi smo popolnoma odobravali njih postopanje, ker je odgovarjalo našemu delu.
Dr. Lukinič predloži na to vojaško pozivnico iz Dalmacije, pisano tudi s čirilico; predlaga, da se čita Miklošičeva knjiga „Monumenta Serbiae", kjer se dokazuje da je bila cirilica diplomatsko pismo; predlaga, da se priklopi spisom manifest Nj. Veličanstva Fr. Josipa I. od 15. dee. 1848, tisk n v cirilici, kateri manifest imennje „hrabri srpski narod". To predlaga zato, ker obtožnica trdi, da se za srbsko ime na Hrvatskem ni znalo.
Senat odklanja druge predloge in sklene le, da se prečita cesarjev manifest.
Zagovornik dr. Valentekovič še p.edloži knjižico vojaškega zavezanca, ki je tiskana v cirilici; to knjižico je izdala vojna oblast za nekega Hrvata; a tukaj je ista cirilica obtožena.
Slede še nekatera vprašanja zago vornikov glede organizacije srbske samostalne stranke v dvorskem okraju
Najnovejša brzojavna in telefoničnajorožila.
Srbski ministri v klubih skupščine.'
Belgrad, 31. marca. (Brz. „Nar. D.") Včeraj popoldan je imel staroradikalni klnb sejo, v kateri so bili navzoči tudi minibtri Milovanovič, Pasič in Protič. Na dnevnem redu je oila demarša velesil. Milovanovič je izjavil, da velesile zahtevajo od Srbije, da izpolni vse av-stro-ogrske zahteve, kakor pravno priznanje posesti Bosne in Hercegovine brez vseh pridržkov, razoroženje srbske vojske in garancije, da vlada ne bo pripustila, da bi se ustanavljale vsta-ške čete, ki bi vznemirjale Bosno in Hercegovino. Minister je izjavil, da se je vlada odločila, da vse te zahteve sprejme in sicer iz sledečih vzrokov1 Stališče srbske vlade, da se da Bosni in Hercegovini avtonomija, nima več pomena sedaj, ko sta se že o tem pogodili Turčija in Avstro-Ogrska. Demarša dokazuje, da so velesile aneksijo popolnoma priznale in smatrajo vprašanje za rešeno. Ker se Srbija nikakor ne more protiviti volji cele Evrope, zato je srbska vlada sklenila, da predloži skupščini, naj te nasvete velesil sprejme. Rusija je srbski vladi dala trdno zagotovilo, da bo ob primernem času in boljši politični konstelaciji v Evropi vzela obrambo interese srbskega naroda v svoje roke. Sprejel se je sklep„ vlado v tem podpirati.
Dinastično vprašanje.
o Belgrad, 31. marca. (Brz. N. D.) Razni dogodki v Belgradu in po deželi kažejo na to, da se v Srbiji pripravljajo resni notranji dogodki, ki bodo najbrž končali s tem, da se bo kralja Petra odstavilo. Že 3 dni sem so v Belgràdu vsak dan tajna zborovanja časnikov in uradnikov, ki se ba-vijo z dinastičnim vprašanjem. Kakih 40 poslancev Že tvori skupino proti dinastiji Karagjorgjevičev. Umerjenejši zahtevajo, da se odstavi kralja Petra in proglasi princa Aleksandra kraljem z regenstvom iz vodij največjih strank ob strani. Radikalna skupina pa zahteva, naj se rodbina Karagjorgjevičev popolnoma odstrani. Jeden del zopet zahteva, da se postavi na prestol princa Pavla, sina kraljevega brata Arzena. Angleška skupina pa je za to, da se pozove kakega angleškega princa na srbski prestol.
Odstop Izvolskega.
Pariz, 31. marca. (Brz. „Nar. D.") V tuk. ruskem poslaništvu še danes ni bilo nič znan., o odstopn Izvolskega. Temps" poroča iz Petrograda, da se ostavka ni dejstvo, pač pa je gotova. Izvolskij bo demisijoniral, ker že dalje časa hoče zamenjati svoje mesto s kakim poslaniškim, najraje v Rima.
Tržne ceni.
30. marca. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare ——, za maj 36'25, za september 33'75, za december 32'75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'80, za oktober — december K 22'40. Tendenca mirna — Vreme lepo.
B u d i m p e š t a, 30. marca. Pšenica za april 13'76, pšenica za maj 13 o4, pšenica za oktober K 1105, rž za april K 10 —, rž za oktober K 9 06, oves za april K 8'79, oves za oktober K —"—, koruza za maj K 7'53. Promet 12.000 met st.
B u d i m p e š t a, 30. marca. S v i -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 144 vin, mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 142 do 144 vin.; zaloga 22.859 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 156'—, namizna slanina 136"—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke. 30. marca. Pšenica, rž in koruza zopet padli za 10 v, oves za 5 v. Promet skoro popolnoma mrtev.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30'70, moka za prihodnji mesec 30'90, moka za maj — junij 31'25, moka za maj — avgust 31'40, pšenica za tekoči mesec 24'35, pšenica za prihodnji mesec 2405, pšenica za maj — juuij 24'35, pšenica za maj — avgust "24 30, rž za tekoči mesec 16'60, rž za prihodnji mesec 1675, rž za maj — junij 1685, rž za maj — avgust 1710.

Proda se
ali pa tudi v najem da takozvani
Viranto< hotel 4 Žalen
z velikim hmeljnim skladiščem, s hmeljno sušilnico, z obširnim gospodarskim poslopjem s hlevi, tamkaj se nahajaječim inventarjem in k temu posestvu pripadajočim zemljiščem. — Ponudbe naj se stavijo na tvrdko:
„Sonnenschein et Eandestnann"
v Pragi.
167 6-2
R. Bichl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—21
101 40-6
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —-
Vabilo
rednemu občnemu zboru
zadruge „LASTNI DOM",
SfiS^uV"" '* """" - v Gaberju pri Celju,
kateri se bode vršil
v sredo, dne 7. malega travna 1909 ob 6. uri zvečer v zadružnih prostorih v Celju, Rotovške ulice štev. 12.
Dnevni reda
1. Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1908. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Celju od 31. sušca 1909.— 4. Volitev načelstva. — 5. Volitev nadzorstva. — 6. Slučajnosti.
Načelstvo.
Potrtim srcem naznanjamo v imenu cele rodbine pre-tužno vest. da je naša iskreno ljubljena, nepozabljiva mati
Josipina Sernec roj. Srebre
ßdvetnikova vdova v Mariboru
danes, dne 30. marca 1909 mirno v Gospodu zaspala v 72. letu svoje starosti. Pogreb drage ranjke je v četrtek. 1. aprila, ob 4. uri od hiše žalosti, Cesarska cesta št. 4. Sv. maša za-dušnica je v petek, 2. aprila ob 9. uri v stolni cerkvi. Blag ji spomin! MARIBOR, dne 30. marca 1909.
Micka Koprivnikova roj. Sernčeva, c. kr. profesorja soproga v Mariboru, Josipina Rudolf-ova rojena Sernčeva, odvetnika soproga v Konjicah. Vanka Sernec v Mariboru, Božena Sernec, o. i. kr. učiteljica na meščanski šoli v Puljn, dr. Janko Sernec, zdravnik v Celjn, Ing. Radovan Sernec, c. kr. inženir v Brežicah, dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru. Ing. Dušan Sernec, zastopnik družbe Union A. R. G. v Ljubljani, otroci. Dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah, brat. — Marijana Sernčeva rojena Srebretova, sinaha. —1 Ivan Koprivnik, c. kr. profesor v Mariboru, dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, zeta. — Ana Sernec v Gradcu. Josipina Srebre v Brežicah, Terezija Sernec v Celju, Konstancija Sernec v Vojniku, svakinje. — Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju. svak. Vojteh, stud. forest., Mara in Ivan Koprivnik; Ivo, Vladimir, Dušan, Hanzi, Vida in Branko Rudolf; Peter in Pavel Sernec, vnuki.
189 2-1
A 12«.'8, 16-
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja sledeče:
V sredo, dne 14. aprila 1909
se bode potom javne dražbe dala v zakup gostilničarska obrt, katera pristoji mladim dedičem po umrlem Jakobu Brinovc po dom. pri Gorograncu na Vranskem. Javna dražba se bo vršila rečenega dne ob 10. uri predpoldne na licn mesta v Brinovčevi hiši štev. 12 na Vranskem. —, Ta gostilničarska obrt se bo oddala v zakup na 3 leta, pričenši s 1. majnikom t, 1.
Za izvrševanje te gostilničarske obrti določeni prostori in premičnine m natanko popisani v dražbenih, obenem zakupnih pogojih, katere je lahko vpo-gledati na sodniji na Vranskem v sobi štev. 2 aii pa na dan dražbe na licu mesta pri sodnem komisarju. Kot izklicna letna cena, obenem zakupnina za vse v zakup dane prostore in premičnine se določuje na 900 K, kot varščina ali kavcija pa dvajseti del izklicne cene, to je znesek 180 K. — Ponudbe pod imenovano izklicno ceno se ne sprejmejo.
€. kr. okrajna sodnija Vransko, oddelek I.
dne 28. marca 1909.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
„LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine =======================3 pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejfie pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice it. 12
©©©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o®o dopoldne, eos
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavuice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih. © © © © ©
diso narodno (puntoselo podjetje il Celjn.
pria jnžnojtajcrsKa Kamnoseka
Stavbena in umetna kam-nose&ka obrt s strojnim ::;	obratom.	:::
IzvrSevanje vseh stavbe-■ih dele kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :;:	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:;t
Bruèenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
m

industriila družba.
Brzojavi : ,Kamnoseška industrijska družba Celje1.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
j::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 šamotnlm ali ::: cementnim tlakom. ::t
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. ;:;