157. številka. Ljubljana, petek 11. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzem&i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeraan, za avetro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dotu za celo leto 13 gold.. za torrt leta 3 gold. 30 k-, ca en meaes ! I 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za oetrt leta. — Za tuje dežel« za celo leto 20 gold.. za pol leta 10 gold. — Za golpode učitelj« na ljudskih šolah in za dijake v.-..;a znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeiuan za ietrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četici* r. Če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čf se dvakrat :" ,' ' 1 1 at in 4 kr. bo" tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat an plača atompelj za 30 kr. £>opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je V Ljubljani na celovški Ct»sti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" s topne petit-vrate 6 kr. Dopisi naj se izvole Opra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativna reči, jo v . Narodni tiakarni" v Tavčarjevi hiši. Nekoliko odgovora. Moto: l.t|' >' bilo hi berilo „Noiic" roLoJcIsko-Lmrtijskili, ('a i:i■■ n i ro I .i i ii .i li .< in monj hi kmftivskf bilo. Prešircn. Mi v „Slovenskcm Narodu" dolgo že nič nijsmo niti odgovarjali divjim napadom, s katerimi na nas list navaliva stari dr. Uleivvcis v „Novicah", kjer sosebno našega prijatelja, g. dr. Vošnjaka tako surovo in brdavsav-sko napada, kakor nij v vseh tečajih zdaj okorelih „Novic" nobenega, niti najhujšega sovražnika Slovenstva. In „Klcčcplaz" Costa, ki je žalibog dr. Bleivveisa popolno na žnoro dobil, dal je isto parolo tudi Ulagi v Maribor: Vošnjaka uničite, za to pa vpite nanj, zabavljajte, lagajte! Molčali smo in mnogo napadov potrpeli, ker se volitve bližajo, ker je sovražnik domovine pred vrati in smo vendar upali, da sc bodo duhovi potolažili tudi med sokrevco starih fanatikov, ker smo menili, da bodo nazadnje vendar še tudi dr. Blcivveis svoje najnovejše noviško geslo: rajši n e ni č u r j a kot liberalnega Slovenca — pozabil in i nehal po dr. Vošnjaku časopisno udrihati. A motili smo se, včerajšnje „Novice" so zopet polne zelenega, penečega se srda na dr. Vošnjaka. In ker dr. B. nij mogel sam dovolj jezopuha skup spraviti, pritekel mu je še nek fanatičen kaplan, ki čuje na po naši domovini zarad zvestobe in politične poštenosti lepo ime Klun, ter kakor poulični pobalin, ne kakor oznanovalec Kristovega nauka, surove psovke za dr. Voš-njakom vpije v „Novicah". In zakaj vse to? Kdo pa je dr. Vošnjak da sc cela črna in farizejska drhalda . za- ganja vanj in ščuje nanj ? Kaj pa se je pregrešil zoper domovino? Kaj je storil? Za to : da ga že čez 10 let najdete v neprestani borbi za slovenščino, da je organiziral on med prvimi narodno stranko na slov. Štajerskem, da ste ga videli in čuli pri vsakem narodnem podvzetji, pri vsakem narodnem budenji, na taborjih in privatnih shodih, da ga poleg politične agitacije vidite tudi na, delavcev tako potrebnem polji popularne literature delavnega (kakor baš letošnji tečaj Mohorjevih knjig kaže), da je dan na dan v vseh prostih urah delaven za slovenstvo po svojem prepričanji, da za vse to ne aspi-rira nič nego to kar zasluži: — gospoda! je li ta mož zavoljo tega vreden da lajete nanj v vseh listih, ki so vam na razpolog tako, kakor na nobenega nemškutarja nikdar nijste! ? Da more „redacteur - en - chef" „Novic", gospod dr. Blcivveis, tako infamen biti, da dr. Vošnjaku, o katerega kot zlato čistem političnem po stenji more sam prepričan biti, očita nekako p odk u pl j enost in celo od Bismarka, od pruskih tolarjev —gospoda! to jo nezaslišano! In dalje, da „No-vice", katerih sopatron je dr. Costa, ki je na sramoto vseh poštenih Slovencev beračil pri Napoleonu III. za orden, — predrznejo se sponašati dr. Vošnjaku, da ambicijonira pruski orlovi red —- gospoda noviška! to je mogoče samo, da iz tako korumpiranoga in zlobnega gnezda pride, kakor je vaš lisičji logor!! Da, kam bomo pa s takim postopanjem prišli? Ali se naj res pri nas take razmere v naii mali narodni stranki razvneinu, kakor jih je bil Rauch na Hrvatskem ustvaril? Osobito od starših, .,zmernih" politikov naj bi se vendar nekaj računalo, nekaj pre-udarjalo, kam to pelje? Tedenski listi, ki prostemu narodu v roke. pridejo, bi vendar imeli pomisliti, da s tako pisavo mečejo korupcijo v narod. Znano je, da so zanikerne kokoši, ki imajo navado, jajce, ki so ga same izlegle, prekljuvati iu izpiti. Gospod dr. Blehveis se nam zdaj že res taki kokoši enak zdi s svojim zdanjim žolčem v „Novicah". Čemu in kaj jo temu možu, ki je imel najlepše ime med vsemi strankami Slovencev, treba' bilo, zdaj na stare dni s strastnim onostranstvom vso mladino, ves inteligenten narastaj od sebe odbijati s tem, da se od Ooste, ki je iz nemškega taborja k nam uskoČil, in od posameznih fanatikov iu zelotov v zlo porabljati daje, in namestil da bi si, s svojega vzvišenega stališča, ki ga jo imel, prizadeval protivja ugladiti, — še sam naj s t rastne je mostove med narodnima strankami trgati pomaga in se za ljudi in stvari vleče, katerim tudi njegovo ime ne more stalno pomagati, temuč se samo omadežuje. J. J. V IJiiblJaiii 10. julija. „ Novice" še enkrat priporočajo grofa Hokenvvarta notranjskim volilcem , naj si ga izbero za kandidata v državni zbor. Pri tej priliki očitajo „Slov. Narodu", da ga jo tudi on nekdaj hvalil, a zdaj od grofa Hohen-vvarta nič neČe vedeti ter ponatisnejo neko zaupnico, lani Ilobenvvartu iz Slovenskega poslano. Grot Hohenvvatt je kot federalistični minister tudi nam po godu bil in smo vselej Mstefc. Meta Holdenis. (Homan, francoski spisal Viktor < 'hcrbulles. Poslovenil D a v. Ilostnik. Prvi del. (5. nadaljevanj o.) II. Gotovo vam jo znano gospa, kako se čistijo ribe. Dcuejo sc v čisto vodo, da izgube okus, ki so se ga nalezle v morji. Tudi jaz sem se hotel izčistiti, a po baš uprav nasprotnem načinu. Tako se mi je zagnjusila „krepost", da sem sklenil otresti šc to trohico, kolikor sem je še imel. Vstavim se v Dadnu, kjer se mi je jako dopalo. Tam naletim več žensk, ki so sc zelo mah« pečalo z zvezdami in katerim bi so gotovo no bilo ljubilo popisavati raja. Jaz sem jim bil po godu, — zato pa sreči nijsem bil po volji. Zastonj sem sc trudil, pridobiti v igri dve tisoč tolarjev nazaj j izgubil sem v njej zadnja peresa že tako uničene peroti. Razdražen, kakor šc nikdar, odpotujem proti Draždanom, kamor pridem skoro gol, tako malo denarja tipajoč, da sem bil prisiljen prodati dragocene malenkosti in nekaj cunj, streznen, kar se tiče malovreduega življenja, a vedno zaklet sovrag kreposti, ne zaupajoč očem nebeške barve in kakor kristal Čistemu glasu. Ta neumnost mi preide kmalu; spoznal sem, da je ves svet naša družina, da se dobiva povsod, kar trebamo za živež. Slučajno najdem zavetje pri najboljših ljudeh ua svetu, ki so, da se ue zlažem, kaj malo govorili o idealu. Plačani jim naprej nekaj za živež; drugi mesec sem bil pri kraji; izjaviti sem jim moral, da sem v denarni zadregi. Sprejmu me v prijateljstvo, dajo mi na voljo, kedaj in po koliko čem plačati, ponudijo mi jedi in novcev, da bi si napravil obleke, katere ponudbe se nijsciu branil sprejeti. Več tednov sem jedel redno lc vsak tretji dan, dva dni sem bil ob kruhu pa čistej vodi. To žalo- stno življenje pa mojemu zdravju nikakor nij škodilo; bil sem krepak in cvetoč, vesel, kadar sem se spomnil bodočnosti. Akopram sem bil čestokrat tako gladen, da nijsem mogel zaspati, žvižgal sem ipak kakor strnad spomladi. Po dnevi sem bil v muzeji; kopiral sem tam sliko Rcmbrandtovo, ki vam je znana: v roci ima kupico, na kolenih pa mu sedi nevesta. Domišljcval sem si, da bodem takoj tist dan prodal kopijo, kadar bo končana; — vera gore premice. Spominjam se teh dnij velike bede, ko sem spoznal, kaj je glad, pravi glad, kot dnij sreče, ki so prouzrokovati epoho v mojem življenji. Nesreča je dobra mati, ki podaje svojim otrokom suhe prsi, da se napijo zdravega, krcpilucga mleka. Delal sem radosten ; o svojem ]>okliei nijseiu več dvomil. Zdelo se mi je, da sem se razodel samemu sebi, da sem našel, da imam voljo, in koliko ta premore. Idoč iz muzeja srceaval sem ua ulici ljudi, ki so gotovo zajutrkovali, iu zdaj zopet šli kosit; pa sem si mislil, da je nij hvalili, kar le nam je glede občne politike hvalevredno zdelo na njegovem ministrovanji. A vsa druga stvar je posamezne čine kakega ministra hvaliti in aopet drapa, priporočati ga za poslanca našega slovenskog* na-roda. Tu ne gre samo sa visoko politiko, ampak treba bode, naše narodne teinje odkrivati, v slovenskem duhngovoriti,ker mi §mo prvič Slovani potlej ie le opozici-jooalci. Grof Hobenwart je Nemec, on je dokazal, da ne mara za Slovence. V kakšnih razmerah bi tedaj v državnem zboru bili dragi slovenski poslanci zraven svojega nemškega in nemško-Čutega tovariša? Y „Novicah" omenjena zaupnica je res bila Hohemvartu poslana, a „Slovenski Nar." je nij niti sprožil niti kolportiral, on jo je po svoji časopisni dolžnosti le objavil. Ono zaupnico je sestavil g. Černy, bivši glavni zastopnik „Slavije in Costov dober prijatelj ; in agenti Slavije pobirali so podpise. „S1. Narod" je zanpnico natisnil, ko je že bila odposlana, tedaj kot faktam. Še enkrat ponavljamo, kar smo pisali 114. št „S1. Naroda" tega leta o grof Ho-ben\vartovi kandidaturi: „I)a si visoko cenimo zasluge g. grofa Hohcnvvarta kot soboritelja proti centralistični sistemi, in da si jako želimo, da bi prišel v državni zbor med opozicijo, vendar bi njegovo kandidaturo v karerem koli slovenskem volilnem okraji ne hoteli priporočati." Od vrlih notranjskih volilcev, vselej vnetih za napredek in svobodo, smo prepričani, da kot pravi Slovenci in svobodoljubni možje ostanejo »noji pri svojih. Politični razgled. Kot rit nje dežele. V LJubljani 10. julija. Centralni volilni odbor za Štajerska v Gradci, kateremu stoji na čela Kaiserfeld, bode svoje glavno skrb obračal po deželi in volitve v Gradci prepustil samim graškim volilcem. — V Mariboru je župan dr. Reiser stopil iz mestnega volilnega odbora, kateremu je on predsedoval. To je slabo znamnje za Reuterja, ker je bai mestni volilni odbor njega kandidoval in najkrepkeje podpiral. Mogoče, da se naposled res še kak kandidat oglasi proti Reuter-Brandsteterju. Naši avstrijski *•••##«> trt, zlasti Las-serin Stremavr, koketujejo z Rauscherjem in njegovo centralistično stranko. Dah tega pri- bliževanja se kaže V mnogih činih minister stva od kaznovanja eolskega nadzornika Bobiesa do konfilkovanja nemških ustavo vernik listov a 1» .Tagoapost* in do raz paščenja nemških in slovanskih političnih društev. Razčiščenih je ie več učiteljskih društev in te dni {udi ncmJko-politično dru itvo v Kgerji na Češkem. Posebno ta poli eijski čin je bodo vznemiril nemške kroge Da pa je tudi slovansko politično društvo v Prosnicah na Češkem bilo na povelje okraj nega glavarja zaprto, zato se ti nemški svo-bodnjaci ne mene; stara „Presse" je celo tako nesramna, vlado hvaliti, da je to sto rila. Vidi se pač še zmirom, da ustavover cem nij aa pravo svobodo, ampak samo sa gospodstvo nad dragimi narodi. V n tanje driave. rtu*ki car Aleksander biva sedaj v Nemčiji, dokler se earjevič naslednik ne po vrne iz Angleškega. V sredo je prišel car iz Emsa v Jagenheim, kjer ostane do 27. julij«. V francoski narodni skupščini je hotel v seji 7. t m. poslanec Lainv vlado in terpelirati, zakaj da je še zmirom v Parizu in v okrajih obsedni stan. A monarhisti so sklenili, da se ima ta interpelacija razpravljati stoprv 15. novembra. (!) Javaljue bo to napravilo dober vtis na Parižane. V pon-deljek je bilo prvo branje načrta nove vojne postave. Poročevalec general Charenton je dejal, da francoska nij dovolj pripravljena za vojni slučaj. Postava od 24. maja lanskega leta ne zadostuje. Vpeljati je treba splošno vojno dolžnost, kakor je to že tudi v dragih državah. Zbornica je sklenila, da bo drugo branje že denes v petek. Po tem takem bo zbornica dovršila postavo v kratkem, na kar neki tišči tudi Mao Mahon. Po novi vojni postavi bo Francosko razdeljeno v 18 ar-madnih oddelkov, devetnajsti oddelek bo pa v Algeriji. Vsak vojni oddelek bo štel dve diviziji s potrebno artilerijo. Tudi Pariš se bode močneje utrdil. Mtnlijttnski kralj je v sredo definitivno imenoval nove ministre. Predsednik Mingbctti prevzame začasno tudi liuauce, ker Benečan Maurogonato nij hotel sprejeti tega mesta. Ricotti, Scialoja in Visconti-Venosta obdrže svoja mesta, pravosodje pa prevzame Vigliani, do sedaj profesor prava, javna dela pa poslanec Sparenta. Levica državnega zbora v ministerstvu nij zastopana, dasi je Mingbctti s početka ponujal levičnjakom tri mesta v njem. Levičnjaki so baje preveč zahtevali, zato je Mingbctti na svet Lanzc akceptiral nekoliko prejšnjih ministrov, ter sprejel kljubu svojej neizvedenosti v tej zadevi tudi nepriljubljeno finančno ministerstvo, ker se je bal, da inače Cambrai Dignv in Menabrea prideta na kormilo. Lanza in Sella zavzameta zopet svoja mesta v zbornici. Poslednji *i je pridobil mnogo simpatij s tem, da s* je odločno uprl vrtoglavemu prevratu državnega proračuna. Pri njegove j sposobnosti in eneržiji je lehko mogoče, da pride v kratkem zopet na kormilo kot predsednik ministerstva. Špttfjski „nespra vodljivi" so hoteli po izutopn tz kortesov proglasiti Katalonijo neodvisno državo, a opustili so svoj namen, ker so vodji narodnih prostovoljcev izrekli, da se bodo ustavljali se silo vsake j naredbi, katera bi bila sklepom postavnih kortesov nasproti. Iz tega je razvidno, da ima sedanja vlada dobro podlago v naroda, in da se ji nij treba bati vsakega viharja. tnf/lciki državni parlament bode odložen početkom prihodnjega meseca. Vlada je vzela vsled tega več svojih predlogov nazaj, med temi tudi postavo o bankah in občinskih davkih. — Sir Bartle Frere je naznanil angleški geografični družbi da pošlje vlada dvoje vojnih ladij v vzhodno Afriko. Turski namestnik v Sarajevu se je podal z ondotnim avstrijskim poslancem Tco-dorovičem v staro Gradiško, da preišče uzroke ondotnega boja med Turki in Srbi, vsled katerega je mnogo rodovin pribežalo na Hrvatsko. Dopisi. Iz ]* temni kil 9. julija [Izv. dop.j Nedavno so našli na Perovem zjutraj za Smal-cevem gradičem v cunjah zavitega novorojenega otroka v praproti ležati zapuščenega od svoje neusmiljene matere. Ker se nič nij moglo zvedeti, čegavo je in od kod je prineseno, vzela ga je naša občina v preskrblje-vanje in dobilo je nesrečno dete ime Mica Perovšek. Ta teden pa je otrok umrl. Komaj ko je naš že tolikokrat imenovani dekan to izvedel, pride v občinsko pisarno in vpraša kdo bode po nesrečnem revčetu pogrebne stroške plačal. Akoravno se vsacemu Človeku privošči zaslužek, vendar je tako postopanje malo umazano. Sicer se pa tudi ne vjema z vzvišenim duhovnim poklicem, če mašnik kakor navadni težak pri svojih poslih le gleda na denar, posebno če gre kakor v tem slučaji za to, da se revno dete, kateremu je v življenji manjkalo skrbi matere ali vsaj milosrčne žlahte, krščansko pokoplje. Iz Trsta 9. jul. [Izv. dop.j Od štirih let sem že obiskujejo amerikanski vojni brodovi srednjezemsko morje, in napravljajo resneje reči na svetu, nego je Bembrandt pa njegovo „čisto-temno." Ako se je li zde-halo mojemu želodcu po žlici, učil sem ga ponosno, da je njegov strašni glad gola ši-mera, kakor i obedi drugih ljudij, dastrijca Gedeona nij več, akopram si ga domišljuje, in da je na tem domišljivem svetu tisto telo najsrečnejše, ki mu nij treba prebavljati. Ta preskušnja nij tako dolgo trajala, da bi mi presegla moči. Ko vstopim neki večer v svoje gnjezdo, najdem na mizi dva lista pa zapečaten paket. Eden teh listov bil je od pobožnega gospoda Holdenisa, Harris mu je bil dal mojo adreso. Poročal mi je v naj slovesnejšcm stilu, da se je njegova poštenost v obče pripoznala, akopram so brezvestni jezici napadali njegovo Čast in resnično poštenost. Pisal mi je dalje, da so upniki podpisali konkordat, ter se zedinili, naj se njihove terjatve reducirajo načasno do dvajset od sto, ker se trdno nadejajo, da bode gospod Holdenis z božjo pomočjo iz nova začel tržiti, in da se jim bode izplačalo vse z obrestnimi obrestmi. Potem dostavlja, da je dovolil svojej hčeri, naj se meni v prid oropa družinskih dragocenosti, ki so vredne te svote, pa rajše še več, tako da se mu mudi pokazati mi staro poštenost. Ta starinski človek in način, ki ga je imel pri izplačevanji dolgov, ki so bili od njegove poštenosti zavisni, — to mi je bilo všeč, in mislil sem, da bi ne bilo znamenje blage duše, da bi se dal izplačevati po nje-govej hčeri. Drugi list odprem, pisala ga je tresoča roka. To-le je bil njegov obseg: „Gospod, ubogi oče mi je povedal, da je vaš dolžnik. Zagotavljal me je, da je braselet, ki je v doposlanem zabojčku, vreden svote, ki vam jo je dolžan. Pridevam tudi, ne da bi on vedel, vsa svoja žlahtna kamena, s prošnjo, da razpolagate z njimi, kakor se vam rači, samo da stvar ostane tajna. Želim vam sreče; za nas je na veke izgubljena Meta." Ta list me je zopet malo sprijaznil s spominom na „Miluschen." Takoj nesem dragocenosti k poštenemu zlatarju, ki mi je bil moje malenkosti dobro platiI. Rekel mi je, da je braselet k večjemu 500 frankov vreden, prstan in drugo pa polovico menj. Prodam mu braselet za pomenjeno ceno, ostalo pa zavijem ter pošljem Meti nazaj z besedami: „Hvala, bilo je veliko preveč." Njenemu hinavskemu očetu pišem te-le vrstice : „Gospod, dal sem ceniti dragocenosti, ki ste mi jih poslali. Ničesa mi nijsto več dolžni. Moja lehkomišljenost vas oprošča vsega, ostalega." To storivši plačam poštenim ljudem zastalo stanovnino, ter vprašam svojo filozofijo, ali bo mi pripustila delat iti bombanco v Belvedere. Enkrat nij še navada. Okrepčavši se sprehajam po brilski terasi, ki omeja levi breg Labe. Mislim si: kdo je ta Meta, ter si hočem razložiti njen značaj. To sem premišljeval še več ur; drugi dan ne več. izlete tndi t Ađrijo. Več ko enemu politi-karjn to glavo beli, kajti od kar je ruska vlada svoje posestvo v Ameriki zedinjenim dcržavam prodala, videti je, da so te dve mogočni državi si pravi prijateljici postali in dobro se ve, ako bode Rusija na vsbodu kako vojno imela, bode jej amerikanska ljudovlada s svojim mornarstvom važne posle izvrševala; zato pa bode tudi s pripravnim otokom v srednje-zemskem morji odškodo-vana, kjer Amerikanci iščejo glavno postajo za svoja brodovja, ladjedelnice in zaloge premoga. Na vse te reči v Ameriki že več let špekulirajo, in zdi se jim, da orijentalsko vprašanje, kadar se bode reševalo, prinese vse te važne faktorje soboj. Kakor sem zgoraj omenil, da nas Amerikanci radi s svojimi krasnimi vojnimi ladjami pohajajo, tako je prijadrala tudi v nedeljo ob 9. nri zvečer velikanska amerikanska fregata „ vVabasck" s 45 topovi in s 560 možmi. Poveljnik Franklin na ladiji, i pod admiral Lanler Čase se je tudi pripeljal, da ide gledat dunajsko raztavo. Ladja je došla izSirakuza. V ponedeljek zjutraj ob 8. nri, ko po navadi brodovje zastave ovesi, pozdravila je amerikanska fregata naše mesto z 21 streli in ko je na gradu z ravno toliko streli odzdravljalo, je zopet amerikanska pozdravljala s 13 streli avstrij-ansko zastavo, kar je naša brodovje oklep niča Lisa tudi vrnila. Amerikansko ladjo sme vsak obiskati in ogledati si jo, mornarji so ljudje raznih jezikov, tudi dva Hrvata služita na njej, katera sta nam prijazno vse prostore razkazavala. Ofl Nlttv!■■€» na Notranjskem, 8. jul. [Izv. dop.j — Zdaj pa zopet laže dišemo KoČanci, Selčanje, Slaviuci, Žejci, Matenj-čanje, Rakitničanje in Grobiščanje. liže tri dni skoro nij več novih bolnikov; vražji uščev menda jemlje slovo od nas, a prikazuje se v našem sosedstvu, katerega varuje božja milost, saj so naše žrtve dosti ogromne. Bolezen se je začela 6. junija v Že jah ; uže prvi bolnik je umrl kmalu, ko je jo bil legel. Po tem dneva do 4. julija zvečer je zbolelo v Slavini: 13 moških, 39 ženskih; v Kočah: 14 m., 37 ž.; v Selcih : 17 m., 45 ž.; v Žejah : 7 m., 11 ž. in 14 leten mladencČ \ v Matanjej vasi: 12 m. 25 Ž., v Rakitniku: 7 m., 18 ž. in d va otro ka; v Grobišči: 2 m., 7 ž.; v Pristianku: 1 m., Bil sem umetnik, rojen pa v Beaunc-u. Slutnja me nij prevarila. Ravno tisti treno-tek, ko sem, s paleto v roci, delal zadnje retuše na kopiji, vstopi v galerijo mož precej visoke postave, katerega obličje me osupne. Bil je pri kakih petdesetih, a njegovi svitli, črni, gosti lasje, kjer nij bilo ni enega sivega, so hranili to tajnost. Zunanjost mu jc bila veličastna, ročnost velika, obnašanje tako, kakoršno se nahaja pri boljših stanovih, oko prebodljivo, ostro, obličje važno, skoraj resno, a razsvetljeval je je naj-zapeljivši smehljaj. Nijsem se dolgo pečal ž njim; ogledoval sem svoje platno, je primerjal z modelom ter kramljal s svojo vestjo; le nekaj nemira nama je ostajalo. Namah zaslišim za hrbtom glas: „Če je ta kopija na prodaj, jaz jo kupim." Obrnem se živahno, ta govor bil jc namenjen meni, iu kupec, ki ga je poslala previdnost, ki skrbi za berače, bil je ovi mož ponosne postave, ki se je znal tako lepo smehljati. Imenoval se je go- 3 ž.; v šent. Petru: 6 m., 19 ž.; v Petelin-jah: 9 m. 20 ž.; v Gradci: 4 m., 6 ž.; t Trn ji : 5 m., 21 ž.; v Nemške j vasi: 7 2.; v Klenku: 5 ž.; v Radahovej vasi i 1 m., 7 I.; v Hrastji: 5 ž. — Vse to so vasi in bolniki slavinske žnpnije, močne: 4.451 duš. Zbolele pa so v tem tudi v Postojni: 4 ž.; v Zalogu (Post.): 1 m.; v Zagorji (vik.): 1 m., 14 ž.; v Drskovičab (Zag.): 1 m. 6 ž.; v Orehku (Hrenovice) : 9 m., 7 ž.; izmej vseh teh bolnikov je do 4. julija umrlo jih 29. Najhujše je bilo v Žejah, kder jc blezu 145 bivateljev; v tej vasi je umrlo šest ljudij. Ta vest kaže, da ta bolezen ima ženske rajša, nego moške; dosti kvaren je ženskim bil strah; dosti je lotila se njih bolezen za tega dclj , ker so morale delati po polji, kodar so počepale ali bose hodile in torej zbolevale. Izkušnja je pokazala: kdor je vino ali druge močne pijače užival v svojej bolezni, — da je skoro umrl, ali pa, kedor se je prehladih Mnogo več mrtvecev pa bi bilo gotovo, da gospoda dr. Razpet in Zepuder nijsta tako pridno stregla bolnikom, res je to: neumorno skrbna sta bila doslć. Hvala pa tudi našim gospodom duhovnom, ki so po njijunem podučenji v cerkvi ljudi učili, kako se morejo vesti v bolezni zdravi in bolni, — in svarili, česar se morajo ogibati. Prav zdaj-le iz zanesljivega vira zajem-ljem, da ta bolezen razsaja tudi uže po sedmih vaseh v hrenovškej župniji, a ne tako neusmiljeno in nevarno, ker so ljudje užc podučeni, kako se morajo vesti in slušajo rajši, nego so skrajema naši ljudje pokorni bili gospodoma zdravnikoma. Ie Klrljt' 8. julija [Izv. dop.] Kakor iz druzih krajev pošiljajo uradnike in ume-teljnike k Dunajski razstavi, tako je tudi od našega rudnika poslanih nekaj gospodov uradnikov in oglednikov, kateri bodo na razstavi imenitne in v njih posel spadajoče reči natančno ogledovali, ter po svoji razumnosti tudi pozneje tukajšnjemu rudniku mnogo koristili. Poslati pa menda tudi mislijo nekaj mašinskih delavcev, katerim bo veliko mesto Dunaj gotovo zelo dopalo, in tudi v razstavi bodo različne reči z velikimi očmi ogledovali ker kaj posebnega še tako nijso nikol videl.i Ali pa bodo v razstavi na vednosti kaj pridobili, in ali bo to tukajšnjemu rudniku spod Mauscrre, iu nij bil nič menj, nego francoski poslanik v Draždanah. Seznaniva sc tako urno , da me povabi na drugi dan k obedu. Osem dni poznej začnem njegovo sliko, ki jo dokončam v šestih tednih; v čast izvršitvi napravi gospod Mauscrre velik obed, h kateremu povabi vse diplomatičnc osobe. Rad bi bil jaz, da bi bil ta dan sodar iz H ca u ne a videl, kako se njegovemu trapastemu sinu ljubka in priklanja, — kako ga slavi vse. Prihodnjo pomlad pošljem to imenitno sliko v salon; velikej množici nij bila po okusu, a umetniki so jo hvalili ter prorokovali, da bom še velik slikar. Kakor je gospod lloldcuis dejal, vsaka reč ima svoj začetek. Blažen bodi strijc Ocdcon , ki je bil uzrok, da sem šel v Draždane nemškega jezika se učit. iu da sem tam naletel na gospoda Mau-scrre-a. Da nij ta odlični mož ena glavnih osob povesti, ki vam jo pripovedujem, govoril bi vam še več o njem, tako sem mu kaj koristilo, to je drago vprašanje na katero bo prihodnost odgovarjala. Gotovo bi bilo koristnejše in pravičnejše, ako bi se bilo namesti g. H. sina in njegovega stri j čnika kaka dva izkušena in bolj izvedena delavca odbrala. Da se pa to nij tako zgodilo, krivi so rudniški gospodje sami ker brž ko ne so le g. II. vprašali, kdo od delavcev naj bi šel na Dunaj? Ta pa je urno odgovoril : „Kdo neki drug kot moj sin in strij-čnik; denn die kann ich brauchen, aaf die kann ich mich verlassen, die andern sind so ftlr nichts". G. H. pa tudi vse stareje delavce Črti ker ima dovolj svojih sorodnikov. Iz Dmitijia 7. julija, j Izv. dopis.) Vidi se, da se je na „ višji ukaz" v vladnih krogih sklenilo: volitve v državni zbor pospešiti. Vsaj na Tirolskem se je z okrajnim glavarstvom Kufstein začelo in sicer z nalogom na podredjeno oblastnijo , da se imajo volilni zapisniki sestaviti in na Dunaj poslati. Pripoveduje se v dobro podučenih krogih, da je izvedeni minister notranjih zadev Lasser zapazil, da veje hladna sapa v dvornih krogih in da je temu samo s tem pomagati , če se volilna agitacija krepko in hitro poprime in Re s pomočjo birokratičnega aparata znamenita večina za vlado ulovi; ker to vedo vsi, tudi ministri, da centralistična stranka jedva tretji del stanovalstva znaša. Pri teh ljudeh ne gre za čutje pravice ; — vladati in izplenjati, to je geslo cen-tralistov in to nameravajo vedno. Začasno se drakoničen sistem posilnosti in cnoplatno strankarsko vladarstvo drži. Na Češkem n. pr. se volitev dveh spoštovanih možev za okrajne predstojnike nij potrdila in najvišji sankciji nij predložila. Med tema jc grof. Janez Harrach , kateri kakor ob svojem Času nepotrjeni knez Lobkovic in Schwarzenbcrg, k najlojalnejšim graščakom na Češkem spada. Tu se ne dela razločka. Delavec ali mestjan, maloposestnik, grašeak ali fidei-ko-misni velikoposostnik — vsak se zavrže, če je Ceh ali češki narodnjak. Od kod naj dobiva Avstrija moč, če se sistematično celim vrstam prebivalstva brez povoda krivica dela, to se tedaj imenuje: liberalno, ustavoverno delovanje. — Stano- hvaležen. Meni se zdi, gospa, da dobra prijateljstva ne nastajejo iz podobnosti situva-cij in značajev, nego v nekakem soglasji v Čutenji in sodbi. Midva , gospa, sva dobra prijatelja, a sva si, menim da, malo podobna. Izprašcval sem se, kako-li morem biti po gospod Mauscrrc-ovem okusu, iu kako jc mogel ta sprijateljiti se z mladim človekom, komaj malo otesanim, nevednim v vsa-kej reči, ki ne spada v njegov strok, ki živi in misli tja v en dan in ki mu nij mar ni-jenc stvari. Ko ga vprašam o tej točki, reče mi, ne da bi se jaz sam hvalil, o čemer je on dobro prorokoval, da rac jc spoznal za prebrisano glavo. On sam jc imel olikanega duha; veliko je bil popotoval, veliko ogledal, veliko čital. Skušnje in berilo, — to dvoje bilo je povod njegovoj finesi in naravnej sodbi. Videla se jc v njem inteligencija, ki jc dobila veliko brane, ki je pa vso prebavila. (Dalje prih.) valstvo vsake krono vine mora po takih iz gledih do prepričanja priti, da „izboljSanja okolščin v Avstriji" nij mogoče, dokler ta koterija na krmilu ostane in jej je dovoljeno, svojevoljnost uganjati pod ormo : liberalne vladne oblike. Samo edinost v delovanji more vse rešiti. Ako se sledeča prigodba obistini, bi to pokazalo, kako je Avstrija slaba in kljnbu „blišča in borzne politike" onemogla nasproti močnejšim sosedom. Pravi se, da grof Andraši na intimnost z nemškim državnim kaneelarjem knezom Bismarkom raeunjajoč , so kot njemu enakega diplomata smatra, kar politično tehtnost zadeva, in pri nastavljenji malega di-plomatiČnega mesta v Berolinu (pri tamošnjem avstrijskem poslanstvu) se za Bismar-kovo mnenje nij brigal. Imel je menda .,usus • pred očmi, da malih uradnikov v diplomaciji nij treba oglaševati. Pa slučaj je hotel, da je „nck vnanjemu uradu služeč mlad mož" bil Poljak in od grofa Andrašija za diplomatično službovanje v Berolin poslan. Dasi tudi je ta mladi mož sin pravega birokrata, torej v popačeni čruo-rumeni lojalnosti znan, vendar je knez Bismark neki zoper njegovo bivanje in službovanje v Be-rolinu ugovarjal, ker on nobenega Poljaka v diplomaciji ne trpi, dasi tudi je taisti kot postaven zastopnik Avstrije. Dotičnik je sin gališkega namestnika, tajnega svetovalca in souda avstrijske gospodske zbornice in po odstopu Baclia bivšega državnega ministra (za celo Avstrijo z ogersko vred) grofa Golukovskcga. Ta slučaj kaže vsakemu, da smo mi po vladni obliki, katera je proti volji iu bla-gorji večine avstrijskega stauovalstva vzdržana, tako oslabeli, da so nam vse poniževanja dajati smejo in jih mi prenašati moramo, zarad naše — slabosti. Domače stvari. — i„.S7oi. julija tri poslopja s pristavami in vsem, kar je v njih spravljenega bilo pogorela. Ogenj je bil neki raztrosen po kadilcih tobaka. — (Grozna nesreča.) Iz Zave a na slovenskem Štajerskem se nam piše: V nedeljo G. julija proti 5. uri popoldne se je v naši okolici hudo vreme začelo. V pire-ški soseski na Ponikvi so šolarce ravno iz šole domu šle, ko jih huda ura na potu dobi. Devet deklet hiti pod ueko kapelo vedrit; a komaj so notri, udari strela v kapelo in vrže onih devet deklet iz kapele. Štiri so precej mrtve obležale, pet pa je strela samo nekaj osmodila iu omotiia. Zdaj so se spet ozdravile. V torek zjutraj ob S. uri je bil pogreb nesrečnih deklet, h kateremu se je zbralo mnogo ljudij iz okolice. Razne vesti. * (Čudni prosilci pred cesarjem.) Iz vasice Laudshut, poleg Luudenburga na Moravskom jc prišlo črez 200 prebivalcev, možje, žene in otroci, pod* vodstvom svojih predstojnikov na Dunaj in so šli z dvema cerkvenima banucraina v dvorsko burgo, da bi šli k cesarju na zaslišanje in se črez prejšnjega svojega grasčaka pritožili. Povedalo se jim je, da na ta način, vsi, ne morejo pri cesarji zaslišani biti, naj so deputacija iz njihove sredine v cesarsko kabinetno pisarno poda in tam za zaslišho prosi. I dali so se temu iu med tem ko se je deputacija v cesarsko kabinetno pisarno podala, so se dmgi na vnanjem dvornem trgu razpostavili. Policijski kiniisar , ki je med tem prišel , je zahteval od teh Budnih prosilcev, da se razidejo, kar so z nevoljo in hrupom tudi storili. * („Strijc.") Nek bogat kupec se je vozil po želczniei v rusko mesto Harkov. V istem kupeji prvega icda jc bil samo Še nek mlad mož. Razgovarjala sta se in kupec pove, da ima 5000 rubljev v novih bankovcih po 100 rubljev soboj. Kasneje sta popotnika pila flašo vina vkup. Mladi mož je začel reči kupcu „strijc," kar je onemu dopalo. Vsi drugi tujci, ki so kasneje vstopili, so slišali, da se titulirata „strijc" in „nečak". Kupec zaspi. „Nceak" začne drugim praviti smijaje se, da bode „atrijon" za nalašč denar vzel, v drug va#on preael se, da bo „strijca" malo strah, ko se prebudi. Vzame spečemu denar, smeje se, drugi se smejejo. Mladi Človek odide. Ko se kupec prebudi — „nečaka" nij bilo. Narodno-gospodarske stvari. Goveja kuga. Ta strašna živinska kuga letos hudo razsaja ter se je z Ogrskega in Hrvatskega že tudi raznesla po Štajerskem in Kranjskem. Pokončala je letos že mnogo govedine. Zato je po postavi (zakonu) ostro ukazano, da vsak občinski poglavar precej vladi naznani, če katero govedo v njegovi občini zboli. Potem se občina zapre drugim občinam, da bolna živina ne pride se zdravo v dotiko; a vso bolno živino jo treba končati. A kako joto bolezen poznati? Govedo več ne prežvekuje, gleda žalostno na tla, oči se mu solzo, ušesa in nogo so hladne, vse truplo se Čas) od mraza trese, a navadno je v hudi vročini. Potem je koža suha, in to je gotovo znamenje kugo. Na dlesni, jeziku, po goltanci in požiralniku se prikažejo male, mdeče pike, katere se večajo, dokler je vse polno gujid po žlez-natih kožah. Govedo pogine od pokvarjeno krvi. Vrlo malo kužne živine ozdravi, izmej sto glav, le 5 ali 10. Zato ukazuje postava, da je bolno živino precej pokončati, a gospodarju se povrne škoda iz državne kase za govedo, katero se po ukazu vladnega komisijona ubye, ker je utegnilo biti že okuženo. Na Hrvatskem je neki gospodar v Kere-stinu svojo že okuženo in bolno živino tako ozdravljal. Ko je videl, da govedo boleha, pomešal je žlico salniijakovea (Salmiakgoist; dobiva se v šta-cunah) v masljec lanenoga oBa ter je to mešanico tresel, da je bila videti vsa bela. Potem jo vlije govedi v gobec tako, da je bilo prisiljeno vse požreti. Po toliko salmijakovca daje volu, a slabejšemu govedu menj. Bolno govedo so potem s hladno vodo polije in štirje možjo ga po vsem životu drgnejo s slamo, dokler se ne začne potiti. Če se prikaže pot, ovije se žival s koci in ostane brez krme. Večkrat na dan dobiva vodo, kateri se je hudičevega olja (Sehvvefelsilure) primešalo toliko, da se voda malo kisno. Tudi so vsak dan po enkrat nekaj žlic čistega lanenoga olja govedu vlije. Od četrtega dneva dobiva govedo po en funt žernjene ržene ali grahove moke na dan; tudi malo-dobrega sena se nm sme osi, Bolmo iz Dunaja. — Prager iz Linca. — Milila iz Trsta. — Mlohas in Nabiv/.ine. — Glišič, Nikič iz Zadra. Pri l 'ima ii: Barohovka Gal z baroneso iz Gradca. — Baron (»ali z barouuvko iz Celja. — Stafier, Schloss, Leurifl iz Trsta. — IIofstKter iz Postojno. — Domladič, Valenčič iz D. Bistrico. — Žur-halek krajuvaki nvotovalec iz Ko ko. Pri M al i <5i: pl. K reč, Pnkemueiur, Anger, Kisner, Juiifr iz Dunaja. — Knipp iz Ofcnbaha. — SahKffer iz liajdo. Dunajska borsa 10 julija. (Izvirno tolegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. 60 Enotni drž. dolg v urobr u . . 7:3 „ 75 ia«0 dri. posojilo.....108 „ — Akcije narodne banke . . „ — Kreditne akcije......^30 „ 50 London.........111 „ 00 Napol..........3 „ 90 C. k. cokini.......— „ — Srebro.........109 r 25 Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan S e m en. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".