Št. 213 (15.314) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ icnnim poštnina piačana v gotovini IOUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Hranilna pisma 10% 8,75% neto na 19 mesecev BClKB tBrAžaCška kreditna banka TOREK, 8. AVGUSTA 1995 Zal, samo pobožne želje... Vojmir Tavčar Prejšnji teden so se za-Pne duri obeh domov ita-ganskega parlamenta in Politiki - liderji, pa tudi Poimenovani »peones« -se odpravili na oddih. ~o izvzamememo nedelj-s*o »grmenje« liderja Se-veme lige Umberta Bos-spa, so kar čez noč n ti hm'-e Polemike, ki so še Prejšnji teden polnile časopisne strani, zmanjkale so izjave in ocene, ki so jih Politični komentatorji do-oesedno secirali, da bi ra- zameli, ah se na italijanski sceni kaj premika, predvsem pa, v kakšno smer Sredo morebitni premiki. V zadnjih tednih so bila v razpravi pomembna vprašanja, ki so za prihodnost države odločUne-Sa Pomena, v ozadju vseh T^roišljanj in debat pa je j^j en sam problem, saj j Volitev. Ta datum je pc jjh želeli že na jesen, kc “stili, ki bi hoteli, da bi ji Položih vsaj do pomlad fojob manevrom pa je d, vohtev še neznank ttdločih naj bi šele poten bo Dinijeva vlada izč Pela svoj program in oc Možnost vohtev ni ed 113 neznanka, Id je pohtU Pred počitnicami niso ra; Vozlali. Nejasna so še zi Veznistva, nejasni progn s katerim se bosta ka “ta (ali pa bo nastopil vee koahcij?) predstavil Volilcem, nejasna merili “a osnovi katerih bodo i; rani kandidati. Silvi Berlusconi je v zadnjei “ssu poudarjal geslo preč sedniške republike (pa h . v temu ni bil zelo jasni ht povsem prezrl ostal Probleme, s katerimi s “rora spoprijeti Italija. . brdi v Levi sredini ni bil Veliko več jasnosti, saj s se pod krošnjo Oljke vi iko ukvarjali s taktiki “olj malo pa s strategijo i Programi, čeprav naj bi b Pmv program - vsaj tako £ večkrat zatrjevah - njihc Stavni adut na volitvah. To kaže, da je nejasno S° velika. Skoraj gotovo samo, da vohtev oktobi “o bo, ker so roki za razpi ^parlamenta in razpis m ?dh vohtev predolgi, da 1 dalijanski volilci lahk Poklicani na volišča če dobra dva meseca. Kaj j potem? Kdo ve? Prosto f Phanem itahjanskem pr govoru lahko želimo le, c i avgustovski oddih na jtrbnil itahjanske pohtike onkretnostjo in z n snejšim pristopom k reš vanju problemov. Izkušn Pa uči, da so to najbrž Pobožne želje... I Bossi udrihal po desnici I in podpri Franja Tudjmana VIDEM - Nedeljske ”močne“ izjave Bossi je na političnih shodih v Vil-liderja Severne lige Umberta Bossija, li Santini in v Gradežu podprl brki je glasno udrihal po Silviu Berlu- vaškega predsednika Franja Tudjma-sconiju in Gianfrancu Finiju, so na in v bistvu osvojil njegovo sta-sprožile precej polemik. Na desnici lišče, da so mnogi v Italiji zelo proso zelo užaljeni in zahtevajo, naj se srbsko usmerjeni. ”Senatur“ pa se je predsednica deželnega odbora Aleš- v svojih posegih spretno izognil oce-sandra Guerra čimprej javno ogradi ni političnih zdrah med furlanskimi od stališč vodje Lige. in tržaškimi ligaši. Na 4. strani I V Miramaru odprli razstavo I izkopanin antične Eble TRST - V konjušnicah tržaškega primerkov, kot je glinasta tablica z Miramarskega gradu so od včeraj na najstarejšo doslej znano meddržavno ogled izkopanine antične Eble - cve- pogodbo. Razstavo je pred Trstom točega sirijskega mesta predklasične gostila rimska Palača Venezia, kjer si dobe. jo je ogledalo rekordno število ljudi: Tržaška razstava prikazuje vzorec nad stotrideset tisoč. Ob odprtju zajetnega gradiva - nekaj več kot pet- tržaške razstave so spregovorili žu-sto predmetov, med katerimi nekaj pan Illy, odbornik za kulturo Damia-značilnejših, že skorajda legendarnih ni in sirijska ambasadorka. Na 3. strani HRVAŠKA / REKA SRBSKIH BEGUNCEV BE2I IZ KRAJINE r-lTRGI / DOBER ZAČETEK TEDNA U ZAGREB - Hrvaški obrambni mi- zdaj odrezala kos Bosne, in poudaril, vaška vztrajno ponavlja, da je njihova nister Gojko Sušak je včeraj sporočil, da se bo njegova vojska držala vseh varnost zagotovljena. Hrvaške sile so da je ofenziva za osvoboditev zasede- določil sporazuma z bosansko vlad- včeraj vkorakale še v Glino in nekate- nih ozemelj končana. Hrvaška vojska no vojsko. Ta je včeraj vnovič osvoji- re ključne vasi na Kordunu ter zased- naj bi rešila Bihač, kar naj bi bil glav- la izgubljene dele bihaške enklave. le Topusko, kjer se je predalo več kot ni cilj operacije. Zavrnil je trditve Proti Bosni se valijo kilometrske pet tisoč srbskih vojakov, tujih novinarjev, da si bo Hrvaška kolone srbskih beguncev, čeprav Hr- Na 15. strani Istatova potrditev znižanja inflacije krepko spodbudila borzo in liro RIM - Osrednji statistični zavod Istat je včeraj potrdil, da je povprečna letna inflacijska stopnja v juliju znašala 5, 6 odstotka, kolikor so jo bili ocenili že na osnovi podatkov iz vzorčnih mest. Na vest so nemudoma reagirali trgi, kjer se je lira vidno okrepila do marke, ki je padla pod 1.120 hr, in do dolarja, ki je dosegel najnižjo raven 1.565 lir. Kasneje se je sicer zeleni bankovec spet okre- pil, o živahnih poslih pa poročajo tudi iz Milana, kjer so borzni kazalci pridobili skoraj odstotek. Znižanje inflacijske stopnje je bilo včeraj predmet številnih komentarjev, med katerimi so mnogi opozarjali, da je za optimizem prezgodaj, medtem ko je vlada posvarila pred navijanjem cen, ki bi bilo v tej fazi kropljenja lire naravnost samomorilsko. Na 2. strani Podrobnosti poboja v Zaim RIM - O zverinskem poboju šestih Italijanov, do katerega je prišlo v nedeljo v naravnem parku Virunga Zairu, se je včeraj izvedelo nekaj več podrobnosti. Poleg težko ranjene Noelle Ca-stiglioni, ki je izgubila, moža in dva otroka, je namreč napad nepoškodovan preživel tudi eden od izletnikov, ki se je rešil tako, da se je pod trupli prijateljev naredil za mrtvega. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Vse več spolnega nasilja Iz raznih krajev Italije se množijo vesti o številnih primerih spolnega nasilja nad dekleti, o napadih po odhodu iz diskotek, o izkoriščanju prostitucije. Stran 3 Zaslišali Reo, a ne o Di Pietru V Milanu so zaslišali nekdanjega načelnika mestnih redarjev Eleuteria Reo, med zaslišanjem pa ni bil govor o njegovih odnosih s sodnikom Di Pietrom. Stran 3 Trst: polemika o parkiriščih V Trstu se nadaljuje javna polemika o parkiriščih, ki jo je pred nedavnim izzval župan Riccardo Illy. Stran 5 Davke terjajo le po italijansko Tržaška hranilnica (CRT) je v teh dneh v odgovora na pismo dolinskega občana Primoža Sancina odgovorila, zakaj pri izterjevanju davkov ne uporablja slovenskega jezika. Strane Šola Trinko: protest SSŠ Sindikat slovenske šole protestira proti namenu go-riške občine, da bi srednjo Solo Ivana Trinka premestila v šolski cenetr v Ul. Puccini, in predlaga alternativne rešitve. „ ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU Sanjski dosežek Britanca Edvvardsa v troskoku -18,29 m GOTEBORG - Britanski atlet Jonathan Edvvards je včeraj na svetovnem prvenstvu v Goteborgu premagal magično mejo 18 m v troskoku. Ne samo: kar dvakrat je presegel to mejo z 18, 16 in 18, 29 m. Zares sanjski skok! Tudi včerajšnji dan je bil uspešen za Italijo: Eli-sabetta Perrone je v hoji na 10 km osvojila srebrno kolajno. Zmagala je Rusinja Irina Stankina,. Na 100 m je bila najhitrejša Američanka Gwen Tor-rence pred Jamajčanko Merlene Ottey. V desete-robju pa je slavil Američan 0’Brien. Na sliki AP: veselje novega rekorderja. POKOL ITALIJANOV V ZAIRU / PRETRESLJIVA PRIPOVED PREŽIVELEGA IZLETNIKA V NARAVNI PARK VIRU.NGA »Pod razkosanimi trupli sem se naredil mrtvega« Flavio Rivo ni videl napadalcev, ki so svoje žrtve oropali Preiskovalci tavajo v temi, Farnesina pripravlja vrnitev trupel Virunga - epicenter regionalne krize GOMA - Območje parka Vimnga, v katerem je bilo pobitih Sest Italijanov, se nahaja na meji med Zairom, Ruando in Ugando in je ne samo geografski, ampak tudi politični epicenter regionalne krize. Njeni protagonisti so avtokraticni in neizmerni Zaire generala in predsednika Mobuta Sese Seka, mala Ruanda, ki se je komaj izvila iz državljanske vojne, in Uganda Yowerija Museve-nija, dejanskega sponsorja zdajšnje ruandske vlade. V Zaire, ki ga kronično pretresajo politične krize in je ves Cas na robu državljanske vojne, je lani pribežalo veC kot milijon beguncev iz Ruande, ki so se namestili prav na območju Čudovitega parka Virunga. Okrog mesta Go-ma je še vedno več sto tisoč beguncev, ki jih nadzirajo miličniki Butu, naj-vecji krivci genocida Tu-cev. Ti se zdaj oborožujejo za napad na novo ruandsko veCetniCno vlado, zairski general Mobuto pa ima ves interes, da ohrani ruandske begunce, ker mu zagotavljajo humanitarno pomoC in ponujajo izgovor, da ne razpiše demokratičnih vohtev, ki bi bile morale biti že pretekli mesec. Razlogov in potencialnih krivcev za poboj italijanskih državljanov je to- rej za celo kopico, kajti poleg revščine premore območje parka Virunga tudi obilico orožja. Bolj kot krvavi rop iz potrebe, se zdi neusmiljena eksekucija v Virungi dejanje oborožene tolpe, ki spoštuje le zakon močnejšega. Podobno, kot se je zgodilo lani v Somaliji prav tako nedolžnima žrtvama Miranu Hrovatinu in Ilarii Alpi. Vhod v park Virunga, v katerem je bilo v nedeljo zverinsko ubitih šest Italijanov (Telefoto AP) KINSASA - Poleg Noelle Castiglioni, ki je izgubila moža in dva otroka, je poboj v naravnem parku Virunga v Zairu preživel tudi Flavio Riva. Življenje si je rešil tako, da se je naredil mrtvega pod trupli ostalih nesrečnežev. Velik džip, s katerim so se vozili, se je po napadu neznancev s strelnim orožjem zeletel v drevo in obtičal. »Med razkosanimi in prerešetanimi trupli so bili tudi možgani male Roberte, zraven ostankov njenega bratca Samue-leja. Bilo je grozljivo.« Tako je predstavnik Visokega komisariata OZN za begunce, Lino Bordin obnovil pričevanje edinega preživelega elana skupine izletnikov, ki so bili v nedeljo pobiti v parku Virunga. Bordin je bil med reševalci in tako je lahko govoril z Rivo, ki v napadu ni bil poškodovan, in tudi z Noelle Castiglioni preden je padla v šok. Edino, kar je povedala, je bilo to, da je videla svoja otroka, ki so ju »ranili« streli. Ne ve, da sta mrtva. Zenska je paralizirana, ker se ji je eden od nabojev zaril v bližino hrbtenice. Včeraj so jo prepeljali v bolnišnico v Nairobi. Riva se je včeraj vrnil v bazo organizacije »Mondo giusto«, za katero je prostovoljno delal, in povedal, da so se v trenutku oboroženega napada vozili po glavni cesti parka Virunga. Približal se jim je nek avtomobil, iz katerega so najprej streljali na voznika Luigija Cazza-niga, ki je izgubil nadzor nad težkim vozilom, to pa je trčilo v drevo. Rivo je sunek vrgel na tla, kjer so ga pokopala trupla ostalih potnikov, ki so padala drugo za drugim pod streli napadalcev. Tarcisio Cattaneo je uspel zakričati, naj prihranijo vsaj Zenski in otrokom, nato pa je omahnil. Rivi ni uspelo videti napadalcev, ki so mislili, da je mrtev. Približali so se truplom in jim pokradli vse, kar je bilo uporabno, tudi Čevlje. Nato so odšli, alarm pa je kasneje sprožila izvidnica vojakov, ki se je pripeljala mimo. Preiskovalci v Zairu medtem še vedno tavajo v temi in čakajo, da bi jim morebiti pomagala Castiglionijeva žena, ko si bo opomogla. Predsednik republike Scalfaro je vodstvu organizacije »Mondo giusto« v Leccu poslal sožalni telegram, zunanja ministrica Susanna Agnelli pa osebno sledi razvoju dogodkov. Farnesina pripravlja tudi prevoz posmrtnih ostanjov šestih žrtev v Italijo, do katerega bi lahko prišlo že danes. Na sliki (Telefoto AP): mali Samuele Castiglioni na sredi arhivskega posnetka. TRGI / PO OBJAVI PODATKOV O JULIJSKI INFLACIJI Lira krepko pritisnila na marko in dolar Nemški bankovec padel pod 1,120, dolar pa na 1.565 lir, vendar se je popoldne okrepil MILAN - Kot je bilo pričakovati, je lira včeraj pridobila nadaljnji teren v menjavi z marko in dolarjem, k Čemur ji je veliko pomagala tudi Istatova potrditev podatkov o julijski inflaciji. Po tečajnici centralne banke je dolar veljal 1.572,8 lire, kar je približno 7 lir manj kot v petek, marka pa 1.121,8 lire ali približno 9 lir manj kot konec preteklega tedna. Sredi dopoldneva, takoj po objavi podatkov o inflaciji pa se je lira še bolj okrepila in spravila marko celo pod 1.120, dolar pa na 1.565 lir. Pozitiven je bil tudi borzni sestanek v Milanu, ki je reagiral na rast lire in na krepko ovrednotenje pogodb na državne vrednotnice. Vrednost poslov je dosegla solid- nih 670 milijard lir, zadnji Mibtel pa se je povzpel za 0,92 odstotka. Viden skok so naredile skoraj vse vodilne delnice, saj se je njihov indeks Mib-30 okrepil za 1,08 odstotka, medtem ko je splošni kazalec MIB dosegel 0, 97-odstono ovrednotenje (3,8 odstotka več kot v začetku leta). Kot rečeno, so se krepko povzpeli tudi tečaji BTP future, ki so bile v petek vredni 103,37, včeraj pa so dosegli raven 104,14. Analitiki menijo,'da finančni trgi čutijo pozitiven vpliv pričakovanj za finančni zakon in' za obstoj Dinijeve vlade, ki uživa njihovo zaupanje. Kot rečeno, so dokončni podatki o julijski inflaciji dali trgom nov zalet, Čeprav marsikateri komentator opozarja, da je treba za utrditev deinflacije počakati na september, ki je tipično vroč inflacijski mesec. Minister za industrijo Alberto Cio in njegov proračunski kolega Rainer Mašera pa sta včeraj na obisku v deželi Apulija znova posvarila pred neutemeljenim višanjem cen, saj so lete že absorbirale podcenjenost lire in tudi posledično podražitev surovin. Vlada zato upa, da bo okrepitev tečaja lire takoj vplivala na cene, saj so se v padajoči fazi italijanskega bankovca po zaslugi špekulacije te podražile celo anti-cipirano. Skratka, proizvajalci in distributerji bi morali po mnenju vlade preklicati napovedane podražitve, kajti v nasprotnem primeru tvegajo, da si sami zadrgnejo zanko okoli vratu. EKONOMSKA GIBANJA / DOKONČNI PODATKI STATISTIČNEGA ZAVODA ZA JULIJ Islat potrdil julijsko povprečno letno inflacijsko stopnjo pri 5,6 odstotka »Večno mesto« ni samo prestolnica države, ampak tudi življenjske draginje RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil, da se je povprečna letna inflacijska stopnja v juliju ustavila pri 5,6 odstotka in da je bilo torej predvidevanje, opravljeno na osnovi podatkov iz vzorčnih mest, popolnoma pravilno. Enako velja tudi za mesečno inflacijsko stopnjo, ki je znašala 0,1 odstotka, kar je znatno manj kot v juniju, ko so se življenjski stroški glede na maj povišali za pol odstotka. Najobčutneje so se v mesečni primerjavi povišali stroški za stanovanje (+0,9 odstotka), in to zaradi periodičnega prilagajanja najemnin gibanju življenjskih stroškov, do katerega je prišlo prav v juliju. Podražitev nekaterih revij in periodičnega tiska pa je povzročila tudi 0,4-odstotno zvišanje indeksa pri poglavju »rekreacija, prireditve, izobraževanje in kultura«. Do znižanja izdatkov je prišlo na področju prehrane (-0,1 odstotka) in ener- gije (-0,2 odstotka), medtem ko so variacije v letni primerjavi veliko bolj nihajoče in gredo od +9, 1 odstotka za »prevoz in komunikacije« do -2,1 odstotka za »zdravstvene storitve in izdatke za zdravje«. C e bi od junijske letne inflacijske stopnje odšteli vpliv zvišanja posrednih davkov (IVA ipd.), bi namesto 5,6 znašala 4,8 odstotka. Julijskega zaviranja cen niso občutili v Rimu, Neaplju Firencah in Anconi, kjer so življenjski stroški obilno presegli državno povprečje, medtem ko se je v Palermu draginjska stopnja ustavila daleC pod njim, pri komaj 3,9 odstotka. Razpon letne inflacijske stopnje v dvajsetih glavnih mestih italijanskih dežel nam nazorno kaže druga preglednica, medtem ko vidimo na prvi gibanje povprečne letne inflacijske stopnje v zadnjih trinajstih mesecih od junija lani. Rast letnega indeksa cen v glavnih mestih dežel: MESTO INFLACIJA (%) RIM +7,1 NEAPELJ +6,4 FIRENCE +6,3 ANCONA +6,2 BENETKE +6,1 TRENTO +5,9 GENOVA +5,6 BARI +5,6 MILAN +5,6 PERUGIA +5,5 POTENZA +5,5 BOLOGNA +5,5 TURIN +5,3 TRST +5,2 L’AQUILA +5,1 AOSTA +5,1 CAMPOBASSO +5,0 CAGLIARI +4,8 R. CALABRIA +4,2 PALERMO +3,9 Konjunktuma (v primerjavi z mesecem prej) in tendenčna (v primerjavi z enakim mesecem leta 1994) nihanja inflacijske stopnje od junija 1994 do ju- lija 1995: MESECI VARIACIJA mesečna letna JUNIJ 94 +0,2 +3,7 JULIJ +0,3 +3,6 AVGUST +0,2 +3,7 SEPTEMBER +0,3 +3,9 OKTOBER +0,6 +3,8 NOVEMBER +0,4 +3,7 DECEMBER +0,4 +4,1 JANUAR 95 +0,4 +3,8 FEBRUAR +0,8 +4,3 MAREC +0,8 +4,9 APRIL +0,5 +5,2 MAJ +0,6 +5,5 JUNIJ +0,5 +5,8 JULIJ +0,1 +5,6 TOR SRE ČET PET PON 1590,6 1581,6 1576,2 1579,8 15723 11481 1118,3 11'0,4 1130,2 1121,8 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 EBLA / V KONJUŠNICAH MIRAMARSKEGA GRADU NOVICE Izbor petstotih primerkov iz bogate eblaitske zakladnice izpit za kulturno politiko lllyjeve uprave: bo res 50.000 obiskovalcev? Stražnik »za šalo« grozil gro predsedniku republike RIM - Verjetno je treba iskati v vročini in v dolgCa-sju vzroke za »šalo«, ki bi utegnila zelo drago stati korasirja Častne straže predsednika republike. Mladenič (njegovega imena niso objavib) je namreč v petek, 4. marca, ob 23.40 med straženjem s svojim premičnim telefonom anonimno poklical pobcijo na Številko 113 ter izustil vrsto žaljivk in groženj na raCun predsednika Scalfara in njegove hčere. Policija pa je prav kmalu prišla na sled korasirja, ki je brez oklevanj priznal svoje početje, v svoj zagovor pa je znal povedati le, da si je hotel privoščiti šalo. Zal, zdaj tvega vec let zapora. Ne klestiti prispevkov za krajevne uprave! RIM - Poslanci VViller Bordon (Demokrati), Giovan-ni Bianchi (LS), Franco Bassanini (DSL) in Roberto Maroni (SL) so vCeraj naslovili poziv na predsednika vlade Lamberta Dinija, naj bi novi finančni zakon ne klestil prispevkov za krajevne uprave. Podpisniki med drugim poudarjajo, da bi bilo takšno klestenje proti krepitvi avtonomije krajevnih uprav, za katero se vsaj v besedah vsi zavzemajo. Zaščiteno poreklo za špagete s paradižnikom NEAPELJ - Zakonca Franco in Anna Circiello iz kraja Castellamare di Stabia sta se lotila nekoliko neobičajnega podviga. S svojim fiatom 500 sta z zavojem špagetov, paradižnikov, olivnega olja in raznih začimb odpotovala v Bruselj, da bi Evropski zvezi predlagala, naj prizna zaščiteno poreklo za znano neapeljsko in sploh italijansko jed. Po poti zbirata tudi podpise pod zadevno peticijo, in to kar uspešno. 2e na prvih postajah je njuno pobudo podprlo kakih 2 tisoč podpisnikov. , Z današnjim dnem so v ^njušnicah tržaškega Mi-Ntnarskega gradu na ?|bed izkopanine antične - cvetočega sirijskega jfiesta predklasiCne dobe. Razstavo, ki jo je pred Tr-gostila rimska PalaCa anezia, je doslej obiskalo Akordno število ljudi: nad sk>trideset tisoC. Odkritje Eble je eno najpomembnejših arheo-°ških odkritij zadnjih petdesetih let. Italijanska od-Ptava rimske univerze La ^apienza, ki jo je vodil Pmfesor Paolo Matthiae, )e na dan privedla nad 17-000 glinastih tablic najrazličnejše vsebine, votiv-ne predmete, kipe in ttakit. Po tridesetih letih Okopavanj je danes mo-8°Ce s precejšnjo natančnostjo izrisati tloris mestnega središča s kraljevo Palačo, templjem, akropo- Tržaska razstava prika-vzorec zajetnega gra-mva - nekaj vec kot petsto Predmetov, med katerimi nekaj najznačilnejših, Ze skorajda legandamih pri-nrerkov: glinasto tablico z najstarejšo doslej znano Meddržavno pogodbo, 2lati kipec s človeško gla-y°' bogato izdelano tolka-o egiptovskega izvora. Razstavišče v nekdanjih konjušnicah je razdeljeno v hi skope. Prvi prikazuje razvoj arheoloških razi-skovanj v Siriji, s posebnem poudarkom na ita-hanski espediciji; drugi del prinaša izkopavanja iz darejše dobe eblaitske ci-vmzacije (iz obdobja 2400 2300 pred n.š.), tretji del Pa zadnje obdobje razcve-ta Eble (2000 - 1600 pred n-8-). Razstavljene predmete dopolnjujejo fotogra-nje, makete in video rekonstrukcije. Skozi celotno pot spremljajo obiskovalca opisni panoji. Tokrat je najbrž zadnjic na ogled tako obsežen izbor izkopanin: v Združenih državah Amerike bo predstavljenih veliko manj primerkov, v Evropi pa je to bržkone celo zadnja možnost za srečanje s starodavnimi predmeti. Razstava Ebla - ob začetkih mestne civilizacije v Siriji bo na ogled do 7. januarja vsak dan od 9. do 19. ure. Spremno gradivo je na razpolago v italijanščini, angleščini in nemščini, kaseta z razlago pa tudi v slovenščini; skupine bodo lahko povprašale tudi za slovensko govorečega vodica. Razstavo so včeraj v jutranjih urah pred popoldansko svečano otvoritvijo neuradno predstavili novinarjem. Predstavitve so se udeležili prof. Paolo Matthiae, ki je vodil obisk, nekaj njegovih ožjih sodelavcev, sirijska ambasadorka v Italiji in odbornik za kulturo Damiani. Podčrtali so pomen pobude s kulturnega in turističnega vidika. Profesor Matthiae je posebno zahvalo namenil sirijskim oblastem, ki so omogočile in podprle najprej izkopavanja, nato pa razstavo, in tržaški krajevni upravi. V poznem popoldnevu so ob prisotnosti krajevnih obasti tudi uradno prestri-gli trak ob vhodu v konjušnice. Prisotne je po-navno pozdravil Damiani, za njim pa sta besedo prevzela župan Illy in sirijska ambasadorka. Pomen razstave je v daljšem posegu poudaril profesor Matthiae.MG Predstavitve sta se udeležita prof. Matthiae in sirijska ambasadorka (foto Križmančič/KROMA) ZASKRBLJUJOČE VESTI OD VSEPOVSOD IZ ITALIJE Vse več nasilja nad dekleti RIM - Primerov nasilja nad ženskami, od severa do juga Italije, je te dni vse vec. Edina uteha, ki pa ne more izbrisati ali popraviti storjenega gorja, je aretacija storilcev (vsaj v primerih, ki so prišli v javnost). Za žrtve pa se trpljenje s tem ni končalo, Čaka jih še muCna pot po sodiščih, obnavljanje in ponavljanje vsega, kar so doživele. Marsikdo je krivdo že naprtil diskotekam, v bližini katerih je prišlo do zadnjih napadov na dekleta. Diskoteke same po sebi pa ne navajajo k nasilju, meni duhovnik Greste Benzi, pobudnik skupnosti »Giovanni XXIII0«, ki je angažiran z nekakšnim »apostolstvom v diskotekah«, saj se z mladimi srečuje na raznih koncertih v obmorskih krajih v Romagni in Toskani. Razlog je drugačen, pravi Benzi, in sicer v pomanjkanju trdnih moralnih vrednot, mladino družba prisili, da postane porabnik emocij, in sploh ni pomembno, Ce je nekaj dobro ali slabo, važno je, da je prijetno. Na vsak naCin, trdi še Benzi, v diskotekah prihaja do masovne eksaltiranosti občutka vsemogočnosti, nekateri jemljejo mamila. Glede spolnega nasilja pa duhovnik dodaja, da v preteklosti ni bilo nic drugače, in pri tem omenja vaške praznike. Kot smo dejali, so storilce zadnjih primerov nasilja odkrili. Dekle, ki so posilili v Milanu, naj bi bila ugrabila mlada Romuna, 23-Ietna Andreis Vitalie in Adrian Boda, ter jo odpeljala v neko sobo, kjer je prebival Vitalie. Soba je bila za trgovino, v kateri je delal Vitalie, ki je dekle veC ur posiljeval. Oba sta v Italiji brez potnega lista, avto, s katerim sta odpeljala žrtev', pa je bil ukraden. Za zapahi je tudi trojica, ki je prav tako obtožena, da se je znašala nad nekim 23-letnim dekletom v Civitavecchii. Namesto domov, so jo iz diskoteke odpeljali na neko samotno mesto in jo vec ur zadržali. Eden od nasilnežev je tudi poročen. Podobna je zgodba neke 22-letne Poljakinje, ki je zaposlena v Bologni kot »baby sitter«: z nekate- rimi fanti je prebila večer v diskoteki, ponudili so ji prevoz, med potjo so se ustavili na neki samotni cesti, a dva sta jo posilila. Se bolj žalostna je zgodba 15-letnega dekleta iz Sarajeva. Pred mesecem dni naj bi jo 21-letni Albanec pripeljal v Italijo, obljubil ji je, da jo bo poročil. Namesto poroke pa jo je prisilil, da je končala na pločnik v Turinu, pri Čemer mu je pomagal neki rojak. Skupaj s SarajevCanko je bila še neka 19-letna Makedonka. Podobna usoda je Čakala neko 18-letno Albanko: neki 24-letni rojak jo je najprej posilil, zatem pa še pretepel, ker se je uprla, da bi »delala« pod njegovim nadzorstvom. Jože Pirjevec 11. Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992< Ozna, ki so jo izučili inštruktorji sovjetske NKVD, in v katero so smeli stopiti samo elani partije, je postala prava država v državi ler nadzirala vsa vozlišča socialnega življenja. Svoje zaupnike je imela v vsaki hiši, v vsaki ulici in od njih zahtevala sprotne karakteristike za vsakega državljana. Kmalu po zmagi “ljudske oblasti” se je prebivalstva polastila psihoza strahu, servilnosti in splošnega nezaupanja. »Moloh laži, goljufije in nasilja se zažira v slovensko telo«, je zapisal Edvard Kocbek na začetku leta 1946 v svoj dnevnik in s tem izrazil moro, ki se je raztegnila nad vso Jugoslavijo. Država je bila mesece in mesece prepuščena na milost in nemilost vsemogočnemu režimu, ki je lahko udaril kjerkoli in kogarkoli je hotel. Civilna sodišča so ukinili, revolucionarno pravico pa zaupali trem organom, vojaškim in ljudskim sodiščem ter Ozni, ki 80 se ravnah po napotkih Višinskega, organizatorja velikih stalinističnih Čistk v tridesetih letih: »Priznanje je kralj vseh dokazov.« V razmerah, v katerih je v bistvu vladalo brezpravje, so bili primemo sredstvo za Pregon vojnih zločincev in kolaboracioni--Stov, pa tudi, špekulantov, gospodarskih sa- boterjev, resničnih ah namišljenih nasprotnikov režima in vojnih dobičkarjev. Vse te ljudi je ljudska oblast vzela pod udar, jih pozaprla in zaplenila premoženje. Sekvestra-cijo, konfiskacijo in “patriotiCno” nacionalizacijo velikega kapitala, rudnikov, bank, zavarovalnic, železnic, tovarn, gradbenih in trgovskih podjetij je izvedla v tako pospešenem ritmu, da jo je praktično že zaključila, ko je 5. decembra 1946 izdala ustrezni zakon. Z izjemo Češkoslovaške je šlo za naj-veCji prehod lastnine iz privatnega v javni sektor, kar jih je doživela srednja Evropa. Ta “ekspropriacija ekspropriatorjev” pa se je zdela nadvse obetavna tistim, ki so videli v revolucionarnem odvzemanju proizvodnih sredstev zmagoslavje socializma. »Naša država,« je izjavil Djilas na začetku leta 1946, »se bo razvijala hitreje kot Sovjetska zveza.« Bolj previdne so bile oblasti, vsaj na začetku, do kmetov. Zavedale so se namreč njihovega odločilnega prispevka v partizanskem boju in pomena poljedelske produkcije za preživetje države. Z zakonom o agrarni reformi, ki je bil potrjen 23. avgusta 1945, so pod geslom »zemljo tistemu ki jo obde- luje« brez odškodnine odvzele zemljiško posest bogatejšim zasebnikom, bankam, podjetem, Cerkvi, samostanom in verskim ustanovam. Reforma je omejila obseg kmetij na petintrideset oziroma v goratih območjih na petinštirideset hektarjev, a ni imela velikega pomena, saj je veleposestva v glavnem odpravil že prejšnji režim- Razlaščenih površin tako ni bilo veC kot za milijon in pol hektarjev, vključno z zemljo vojvodinskih Nemcev, na posestva katerih so naselili 60.000 družin iz Bosne, Like, Korduna in Cme gore. Na plodnih ravnicah Vojvodine so se ti gorjanci le s težavo ukoreninili in pridobljene zemlje pogosto niso znali primemo obdelovati: a to v bistvu ni bilo pomembno, bolj vazno je bilo, da so v prid Srbom odločno spremenili etnično strukturo pokrajine. (Se nadaljuje) V soboto nam je tiskarski škrat zmešal štrene, tako da smo po pomoti ponovno objavili že enkrat objavljeno nadaljevanje. Bralcem in avtorju se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo MILAN / PREISKAVA Rea, štiri ure pred sodnikom, a o Di Pietru niso rekli niti besedice Nekdanji vodja milanskih mestnih redarjev obtožen podkupovanja MILAN - Štiri ure, toliko Časa je trajalo včerajšnje zaslišanje nekdanjega vodje milanskih mestnih redarjev Eleuteria Ree. Skupaj s kakimi tridesetimi redarji in desetimi funkcionarji in nadzorniki občinskega trgovskega oddelka je obtožen korupcije in zlorabe javnega položaja. Njega in druge so pred meseci prijaviji sodstvu nekateri redarji, ker naj bi jih samovoljno premestil, da bi ne ovirali njegovih domnevnih nedovoljenih poslov. Rea je stopil v središče milanske sodne kronike, ko je bilo njegovo ime vključeno v preiskavo proti sodniku Antoniu Di Pietm. Njemu naj bi-posodil (brez obresti) kakih sto milijonov lir. Takrat se je samovoljno odločil, da se začasno ndrece svojemu delovnemu mestu. Včeraj ga je javni tožilec Giovanna Ichino zaslišala v zvezi s spornimi premestitvami, rea pa naj bi tudi odgovarjal na vprašanja o odnosu z nekdanjim pooblaščenim upraviteljem zavarovalnice MAA Assicurazioni Giancarlom Gorrinijem. Le-ta naj bi izdal Rei nekaj Čekov, s katerimi naj bi Rea plačal dolgov, ki so se mu nakopičili zaradi izgub pri igrah in stavah. Obtoženec naj bi zavrnil vse obtožbe, vsaj tako je po zaslišanju izjavil njegov odvetnik Balza-no Prota. Na vprašanje, ali je bil med zaslišanjem govor tudi o Di Pietru, je Prota odrezavo odgovoril: »Ne!« medtem ko se je Rea oddaljil. GOJMIR DEMŠAR Glasbena matica skozi desetletja (1) Sredi preteklega stoletja je bila slovenska glasbena dejavnost v glavnem »buditeljska« Lansko jesen je poteklo 85 let od ustanovitve tržaške Glasbene matice. Jubileja te pomembne slovenske kulturne ustanove v Italiji se bomo spomnili v Člankih, ki jih bo naš dnevnik objavljal v veC nadaljevanjih. Napisal jih je prof. Gojmir Demšar, ki je podoben niz pripravil tudi za radijsko postajo Trst A, za naš dnevnik pa je zbrano gradivo ustrezno predelal. Nekako od srede preteklega stoletja so politični dogodki močno vplivali na prebujanje narodne zavesti med Slovenci in spodbudili prizadevanja za hitrejšo kulturno rast. To tudi na področju slovenske glasbe, ki je bila tedaj še dokaj nebogljena. Ključni vzvodi za pomembnejše kulturne dejavnosti na celotnem slovenskem ozemlju so bili še vedno v rokah tujcev, predvsem Nemcev in Italijanov. Slovenska glasbena dejavnost je bila tedaj v glavnem podrejena potrebam za prebujanje narodne zavesti. Morala je biti ljudem lahko dostopna, razumljiva - torej predvsem vokalna glasba, največkrat s teksti, ki so budili narodno zavest. Za višjo kakovostno plat je manjkala ustrezna glasbena izobrazba zlasti pa glasbeno šolstvo. Le redki Slovenci so imeli možnost, da bi v tujini razvili svoje glasbene sposobnosti. Med temi so bili v drugi po-lovci preteklega stoletja Fran Gerbič in bratje Ipavec. Tudi pri njihovem ustvarjalnem delu je opazna predanost narodnostnemu prebujanju kar se je odražala v številnih, pretežno nezahtevnih vokalnih skladbah. A napisali so tudi nekaj tehtnih glasbenih del. Glasbeni programi prireditev slovenskih čitalnic, ki so jih v zadnjih desetletjih preteklega stoletja imenovali »besede« so vsebovali predvsem zborovske skladbe in samospeve. V Trstu je svoj pevski zbor osnovala tudi Sla-vjanska čitalnica, ki je leta 1961 nasledila Sla-vjansko društvo, nastalo leta 1948. Prvi pevovodja tega pevskega zbora je bil češki književnik Jan Lego. Čitalnice so bile razširjene v raznih krajih na Tržaškem. Leta 1865 je bila ustanovljena čitalnica v Rojanu, dve leti kasneje v Barko vij ah in kmalu zatem pri Sv. Ivanu; v Skednju, na Proseku, Opčinah, Katinari itd. V okviru njihovega delovanja so bili posebno pomembni pevski zbori. Tako so pri Sv. Ivanu pri Trstu delovale kar tri vokalne skupine: najprej župnijski pevski zbori že od leta 1856 dalje, nato Vokalna skupina Sv. Ivana, ki je delovala v letih 1862 do 1877 in pevski zbor Zora v letih 1884 do 1914. V glasbeno življenje na Primorskem sta s svojim delovanjem krepko posegla Hrabroslav Volarič, učitelj petja in prosvetni organizator, ki je napisal vrsto zborovskih in tudi nekaj kla- virskih skladb ter Anton Hajdrih, avtor številnih priljubljenih zborovskih pesmi, med katerimi znano Jadransko morje. Kmalu se prične tudi na Primorskem glasbeno življenje izmikati ozkemu čitalniškemu okviru. Kvaliteta glasbenih sporedov, ki so tedaj ustrezala predvsem družbenemu dogajanju se prične dvigati.Vzporedno z ustanavljanjem glasbenih društev in z razvojem gledališke umetnosti so nastajala tudi resnejša instrumentalna dela. Tu bi omenili znamenito Serenado za godalni orkester Benjamina Ipavca iz leta 1898, ki so jo v izvirniku imenovali Serenado za orkester na lok. Njegov brat Josip Ipavec pa je napisal Pantonimo »Možiček«, katere prva uprizoritev na slovenskem odru je bila v Trstu 7. decembra 1910 pod vodstvom Vasilija Mirka. Pri tem razvoju je bilo čutiti vedno večjo potrebo po kvalitetnih glasbenikih in seveda po glasbenih šolah. Prva javna glasbena šola v Ljubljani je bila ustanovljena že v daljnem letu 1816, a je bila v nemških rokah. Kot zanimivost naj omenimo, da se je na razpis za učiteljsko mesto na tej šoli odzval tudi slavni skladatelj Franz Schubert, ki ga je priporočil tedaj zelo upoštevani glasbenik Salieri. Z namenom, da bi se omogočila hitrejša in kvalitetnejša rast slovenske glasbe, je ljubljanska Glasbena matica, ustanovljena leta 1872 po zgledu glasbene šole Filharmonične družbe, ki so jo vzdrževali Nemci v Ljubljani, osnovala leta 1882 lastno, slovensko glasbeno šolo. Za rast Glasbene matice sta imela posebne zasluge Fran Gerbič, ki je leta 1886 prevzel vodstvo šole in Ceh Anton Forster, skladatelj priljubljene opere Gorenjski slavček. Leta 1891 je Glasbena matica ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada razvil v enega najelitnejših vokalnih ansamblov. Prevzela je tudi organizacijo javnih glasbenih prireditev ter jim dala pravi koncertni značaj. Kronisti tiste dobe poročajo o izvrstnih izvedbah pomembnih glasbenih del svetovne literature kot na primer Dvorakov oratorij Stabat mater, Haydnovo Stvarjenje, Mozartov Rekviem itd. Najpomembnejše delovanje Glasbene matice pa je bilo glasbeno šolstvo. Podružnice njene glasbene šole so nastajale po vsej Sloveniji. V ta razvojni proces so se vključili tudi tržaški in goriški Slovenci. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG MED NEDELJSKIM OBISKOM V FJK Bossi se je tokrat spravil nad desnico Podpora hrvaškemu predsedniku Tudjmanu "Senatur" najbrž spet tvega sodno prijavo GRADEZ - Umberto Bossi se tudi med nedeljskim obiskom v Furlani-ji-Julijski krajini ni izneveril samemu sebi. V Villi Santini in v Grade-žu je zavzeto zagovarjal znani predlog o severni republiki, tarča njegovih zelo ostrih kritik pa sta bila Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini. ”Forza Italia" in Nacionalno zavezništvo je ”senatur“ obtožil sodelovanja z mafijo, spravil pa se je predvsem nad Finijevo stranko in pozval svoje zveste somišljenike, »naj odkrijejo vse, ki podpirajo ali glasujejo fašistično stranko«. Karabinjerji so sestavili poročilo o njegovih izjavah, zaradi katerih vodja Severne lige najbrž tvega sodno prijavo. Ustanovitev parlamenta severne Italije v Mantovi predstavlja po njegovem zgodovinski dogodek, ki bo spremenil videz in samo ureditev države. »Prebivalci Severa so izgubili potrpljenje in sedaj mislijo zares, čeprav imajo proti sebi letalonosilko starega strankarskega sistema, ki pa jo bo Liga kmalu dokončno vrgla v zrak«, je zagrmel Bossi, ki je med stare in nove krmarje letalonosilke uvrstil Craxija, Forlanija in Andreottija ter tudi Berlusconija in Pinija. Desnico, s katero je po zadnjih volitvah sklenil sicer kratkotrajno vladno zavezništvo, je obtožil vezi z mafijo in ji očital, da trdovratno ščiti pokvarjeni strankarski sistem in seveda celovitost državnega ozemlja. Poslušalce shoda v Villi Santini je tudi pozval, »-naj javno razkrinkajo vse, ki glasujejo za Nacionalno zavezništvo«. Te Bossijeve izjave so sprožile protest Berlusconijeve stranke ter deželnih svetovalcev NZ, ki pozivajo predsednico Dežele Alessandro Guerro (tudi ona pripada Ligi), naj se javno ogradi od teh sta- lišč. Guerrove vsekakor ni bilo na spregled ne v Villi Santini in ne v Gra-dežu. ”Senatur“ je napadel desnico tudi zaradi njene podpore Miloševičevi Srbiji. Povedal je, da Severna liga podpira Hrvaško in da ima njen predsednik Franjo Tudjman v bistvu prav, ko opozarja na nevarnost italijanskega imperializma, ki ga po njegovem od vedno podpihuje prosbr-sko usmerjena desnica. Po besedah senatorja Roberta Visentina, ki je tajnik furlanske Lige in izredni komisar tržaške, je prosrbska politična fronta vsekakor močno prisotna v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Bossi se je spretno izognil vsakršnemu komentarju o znanih sporih, ki že dalj časa razdvajajo tržaške in furlanske ligaše. Tržaško indi-pendentistično gibanje ”Nord libero", ki izkoristi vsako priložnost za napad na Severno ligo, je označil kot proizvod običajne mafije. V Villi Santini so zaradi okvare nekaj minut odpovedali mikrofoni. Bossi se je razjezil in odgovorne ožigosal z barvito kletvico. Pred tem pa so okvaro že popravili. Srečanje treh Slovenij na Višarjah Uvodna beseda Petra Venclja VIS ARJE - Na Vi-šarjih je bilo v nedeljo 7. srečanje treh Slovenij. Organiziral ga je Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi, ki je prav svetišče na tromeji izbral za svoja letna srečanja, na katerih izpostavljajo pogled na narodnostna in verska vprašanja, tako v Sloveniji kot v zamejstvu in zdomstvu. In prav na to temo je bilo naravnano nedeljsko srečanje, ki se je začelo s predavanjem državnega sekretarja za Slovence po svetu. Petra Venclja, ki je govoril o spravi med Slovenci. Pri tem je ocenil predvsem zdajšnji trenutek na Slovenskem ter izpostavil svoje gledanje na to problematiko, ki je še posebno med političnimi strankami predmet razhajanj in celo sporov. Srečanje treh Slovenij so tudi letos končali z romanjem na Višarje in s slavnostno mašo, ki jo je vodil koprski škof Metod Pirih. Rudi Pavšič NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. junija 1995 in zapadejo 30. junija 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 8. avgusta. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 14. avgusta. ■ Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. Kočljivo vprašanje za mestno skupnost OPČINE / TRADICIONALNI TABOR NOVICE PaMdrišča še dalje razdvajajo javnost SKR: Župan llly podpira zasebne p>odjetnike Skupina "Camminatrieste" hvali Občino Vprašanje parkirišč v str°gem mestnem sredi-Slru je Se vedno predmet glasnih polemik. Olje na °genj je ob odprtju pod-Zettinega parkirišča pred sodiščem (na sliki-FO-ip KROMA) zlil župan j ly> ki je napovedal, da 0 Občina jeseni ne sa-1110 Se bolj omejila pro-aiet v središče mesta, a udi - povsod, kjer bo Mogoče - uvedla parkiri-SCa proti plačilu. Zupa-n°va stališča so kritizi-rali trgovci in mnogi Prebivalci mestnega sre-dišca ter nekateri politi-ne samo iz vrst opo-Zlcije, a tudi iz Illvjeve vecine. , Po mnenju Stranke Komunistične prenove n* naključje, da je Illy sProžil polemiko o bre-zplacnih parkiriščih Prav ob odprtju velike Podzemne strukture Pred sodiščem. Zupan je očitno hotel spodbuditi )ndi, naj se poslužujejo novega parkirišča. »Ce Pomislimo na polemike o parkiriščih v Ul.Locc-nr in o škandaloznih troskih, ki jih ima Ob-Clna s parkiriščem v centru Giulia smo upra-VlCeno zaskrbljeni nad Sozvočjem med Illyjem Jn privatnimi podjetni-K'«, menijo komunisti. . SKP v tiskovni noti sicer priznava hude te-zave, ki jih v mestnem Jedru povzročajo avto-niobib in divja ter neu-rejena parkiranja, treba Pa je razlikovati med ti-siimi, ki rabijo avte sko-aJ za prazen nic in med rstimi, ki npr. rabijo vo-jfno za delo in podobno. reba je tudi pomisliti j13 tiste prebivalce mesnih rajonov, ki si zaradi previsokih cen ne morejo privoščiti garaže. Velika parkirišča v centru po presoji SKP ne rešujejo problema, saj Čedalje bolj spodbujajo rabo avtomobila v centru, kar le povečuje promet. Občina naj raje resno izdela prometni načrt, ki naj predvideva zaporo mestnega jedra in predvsem posodobitev avtobusne službe, ki je trenutno zelo pomanjkljiva. V tem okviru SKP predlaga površinsko železnico, pri Čemer se lahko izkoristi sedajno mestno železniško traso in, zakaj ne, tudi morske povezave. Illyjeve izjave pa toplo pozdravlja združenje "Camminatrieste", ki si prizadeva za zaščito in za varstvo pešcev. Ureditev parkirišč na plačilo, ki jih napoveduje občinska uprava, predstavlja dober odgovor vsem tistim, ki si v Trstu prizadevajo, da bi ostalo vse pri starem in da bi se nic ne spremenilo, tudi na področju prometa ne. "Camminatrieste" tudi pozdravlja nedavni sklep deželne uprave, ki se je z nakupom novih avtobusov konkretno zavzela za krepitev avtobusnih povezav. Tržaška pokrajina bo tako v kratkem dobila 29 novih avtobusov. Združenje za varstvo pešcev pravi, da se v Trstu dnevno vozi na mestnih avtobusih tudi do sto tisoč občanov, zato je prav, da jim javne uprave (v tem primeru Dežela) posvetijo primerno pozornost. "Camminatrieste" se od vedno zavzema za radikalno zaprtje mestnega središča zasebnemu avtomobilskemu prometu. Pomembna zgodovinska razstava o jusu V okviru letošnjega Tabora'95 kopica zanimivih pobud Nocoj ob 20.30 se v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah začne tradicionalni poletni praznik Tabor '95 in sicer z odprtjem razstave »Človek in zemlja - openski jus«. Razstava prikazuje vrsto originalnih kmečkih predmetov, dokumentov, openski jusarski kataster in celo zemljevid iz 16.stoletja, ki se nanašajo na skupno opensko zemljiško posest, zaradi katere so se morali Openci stalno prepirati s tržaško občino. Razstavo dopolnjuje tudi bogata zbirka fotografij kmečkega orodja, gospodinjskih predmetov itd. Za originalne predmete gre vsa zahvala samim vaščanom, ki so jih rade volje posodili društvu. Na ogled je nad 120 originalnih predmetov, ki so rabili openskim kmetom za najrazličnejša kmečka opravila: vozovi, orala, koši za listje, kuhinjski pripomočki za rezanje repe, zelja itd. Sama razstava je razdeljena na dva tematsko dopolnjujoča se dela: prvi del je zbirka vse stare dokumentacije, ki obravnava openski jus od leta 1800 do danes, drugi del razstave pa sestavljajo že omenjeni kmečki predmeti. Zgodovinsko zbirko krasi najstarejSi dokument, to je zemljevid iz 16.stoletja (po vsej verjetnosti je avtor Ortelius), na katerem so označene tudi Opčine (na zemljevidu so označene kot »Obc-zinah«), poleg zemljevida pa so na ogled tudi pomembni dokumenti iz 19.stoletja, na katerih so označeni vsi lastniki zemljišča ter ledinska imena krajev. Z avstroogrsko zakonodajo je prišla namreč v rabo knjizba vse zemljiške lastnine; openska skupnost je tako postala lastnica skupne zemlje (v obsegu štirih milijonov kvadratnih metrov) leta 1834; originalna knjizba te lastnine openske skupnosti se nahaja v državnem arhivu, v Prosvetnem domu pa bo obiskovalcem na ogled kopija tega pomembnega dokumenta. Nedvomno bo za obiskovalce razstave zanimiva tudi originalna knjiga iz leta 1862, v kateri so točno navedeni vsi stroški posameznih vaščanov za odkup gmajne od devinske gosposkee, ki je bila takratni lastnik zemljišča.v dvorani Prosvetnega doma bo razstavljena Se cela vrsto tožb proti tržaški občini, ki so jih Openci vložili na tržaško sodisce. Tržaška občina si je tako npr. leta 1965 hotela prisvojiti skupna zemljišča po številnih vaseh, na srečo pa je potem sodisce odredilo, da občina nima pravice do take prisvojitve brez privoljenja prejšnjih lastnikov. V okviru zanimive razstave bo poleg tega akta na ogled se cela vrsta pritožb glede razlastitev (npr.iz leta 1955, torej v letih nove demokratične Italije!), pa knjige, mape itd. Ob otvoritvi razstave bo imel uvodno besedo Zoran Sosič, ki je sam tudi dal dokumente na razpolago. Večer bodo popestrili Se domači igralci z utrinki iz starih Časov na Opčinah, ki jih je po knjigi Angela Vremca »Vas, ljudje in Cas - zgodovina Opčin« priredil Drago Gorup. (V.V.) Radikalci napovedujejo kar 18 referendumov Club Pannella (radikalna stranka) zbira podpise za kar osemnajst novih ljudskih referendumov. Podpise zbirajo na tržaškem županstvu v dopoldanskih urah (Trg Granatieri 2, prvo nadstropje, soba št. 214), na sedežu Cluba Pannella med 16.30 in 19.30 v Ul. delle Torri in tudi okviru praznika melone, ki ga na Pomolu Pescheria prireja Lista za Trst. Laburisti ocenili politično situacijo Tržaški laburisti (levo usmerjeni nekdanji sociahsti) so na zadnji seji ocenili politični in gospodarski položaj na pokrajinski ravni. O tem bodo sestavih dokument, v katerem bodo obravnavali tudi odnose med Trstom in deželno upravo. Na seji so se ukvarjali tudi z usodo pokrajinske uprave v luči spornega načrta o velemestni tržaški občini. V četrtek v »On Air« skupina »Heavy les vvanted« V Četrtek lO.avgusta bodo v Trstu nastopali »Heavy les vvanted«, zanimiva multietnicna glasbena skupina iz Slovenije, katere elani so bodisi Slovenci kot Italijani iz naše dežele. Poleg večjezičnih besedil (pojejo namreč v slovenščini, italijanščini, angleščini in francoščini) ponuja skupina cisto posebno glasbeno zmes funka, jazza, rapa, heavyja ter ragga/-ska. Lokal »On Air« (na Obalni cesti) odpre ob 22,-uri, koncert pa se bo pričel ob 23.uri. Prihodnji teden Timoria v Trstu V sklopu poletnega toura po Italiji, se bo rock skupina Timoria iz Brescie ustavila tudi v našem mestu. Timoria so svojo glasbo, ki se pogostoma dotika so-cijalnih vprašanj našega Časa, navdušili italijansko mladino, pa tudi bolj znane kolege. Sodelovali so namreč že z Ligabuejem in Gianno Nannini, na tridnevnem koncertu Sonoria pa so igrali s skupino Aereosmith. Njihov nastop je predviden v Četrtek, 10. avgusta, ob 21. uri, na gradu Sv. Justa. Koncert se vključuje v sklop pobud "Triestestate '95 ”, Vstopnice sso na prodaj pri Utatu. Do 20. avgusta razstave na Pomorski postaji Ljubitelji glasbe in zgodovine si bodo lahko na Pomorski Postaji do 20. avgusta, od 10.30 do 19.30, ogledati sledeče razstave: "Tu che mi hai prešo il cu-or, opereta iz Trsta do Evrope”, "Sissi kraljica Madžarske” in "Poklonitev Robertu Stolzu”. Razstave je pripravil tržaški gledališki muzej ”C. Schmidi” v sodelovanju z madžarskim državnim muzejem. Izmenjave z Ukrajino Nadaljujejo se akcije v okviru pobratenja Aiesec iz Trsta in Donetska. Pred Časom so naše mesto obiskati ukrajinski študentje. Sedaj se je skupinica petih tržaških univerzitetnikov odpravila v Kijev in Do-netsk, kjer bodo gostje ukrajinskih sovrstnikov. V sedmih dneh si bodo v spremstvu svojih gostiteljev ogledati mesti ter se poskusiti pribljižati tamkajšnjemu življenju. Na sporedu je tudi več sestankov, v teku katerih naj bi se Študentje pripraviti na nadaljno sodelovanje. _ MANJŠINA IN NESREČE Trojezična tabla za oster ovinek na Bazoviški cesti tornante ostri ovinek strassenvvindung Kdor se pelje iz Trsta proti Bazovici, bo približno dva tometra pod vasjo zagledal gornjo trojezicno tablo, ki ^Požarja na oster in nevaren ovinek (foto Križmancic). dobna tabla stoji tudi na drugi strani ovinka in opoza-Ja voznike iz nasprotne smeri. Zanimivo seveda je, da I na tabli našla mesto tudi slovenščina, kar je, žal, red-. ■ Očitno je k temu pripomoglo dejstvo, da se na tem inku zgodi veliko nesreč. Upamo, da ne bomo za uve-i vljanje svojih pravic vedno plačevati taksnih cen... VOJNA V BIVŠI SFRJ / STALISCE SKP »Dežela zanemarja begunce« Združenje istrskih beguncev: Istra bo prej ali slej spet italijanska Deželna uprava zanemarja probleme beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije in se zelo slabo pripravlja na morebitni prihod novih. To je mnenje Stranke komunistične prenove, ki je s svetovalko Eleno Gobbi vložila interpelacijo deželni vladi z zahtevo, da poseže v Rimu, naj država dosledno spoštuje (in izvaja) zakon o sprejemanju beguncev. Gobbijeva pravi, da s skorajšnjo totalno vojno na tleh bivše SFRJ obstaja stvarna možnost novega navala beguncev v Furlanijo-Julijsko krajino, ki je po njenem mnenju popolnoma nepripravljena za sprejem novih nesrečnih pri-bežnikov. O popolni nepripravljenosti priča molk predsednice Dežele Alessan-dre Guerre, ki je v svojih zadnjih javnih nastopih popolnoma spregledala to kočljivo problematiko. Ta molk - pravi svetovalka SKP - je neupravičen in sramoten, na kar so v preteklosti že večkrat javno opozorile organizacije prostovoljcev, ki se ukvarjajo z oskrbo beguncev. Izkušnja zbirnih centrov (najveCji je v Cervignanu) je popolnoma propadla, kar velja tudi za "potujoči" zbirni center med Lignanom in Rubignaccom, državna sredstva za to področje pa ostajajo Se dalje neizkoriščena. Gobbijeva ne soglaša s sklepom, da bi zbirne centre za morebitne nove begunce urediti v treh nekdanjih vojaških kasarnah na Gori- škem, saj so kasarne neprimerne za daljše bivanje pribežnikov. Brezbrižnost deželnega odbora za rešitev teh vprašanj je treba po mnenju Komunistične prenove povezati z dejstvom, da begunci nimajo volilne pravice... Združenje istrskih begimcev (Unione degli Istriani) pa komentira izjave hrvaškega predsednika Tudjmana o domnevnem italijanskem imperializmu, ki podpira težnje po veliki Srbiji. Tudjman po mnenju predsednika združenja Denisa Ziganteja ni povedal nic novega, ker sta se Slovenija in Hrvaška že pred Časom pritožiti pri Farnesini, Ces da je v Istri v teku "izraelizacija" (beri poitalijančevanje) Istre. "Izraelizacijo" si Zi-gante zamišlja Sirjenje človeških in kulturnih vezih istrskih in dalmatinskih beguncev, ki jo uradna Italija žal ne podpira, saj bi v nasprotnem primeru odločneje zahtevala vrnitev imovine istrskih beguncev. Tudjman - nadaljuje Se Zigante - dobro ve, da ima pred sabo sovražnika, s katerim se ne more boriti z orožjem. Zato tarča njegovega napada ni toliko Istrski demokratični zbor, ampak zavest, da je Istra nekaj drugega od Hrvaške in da tudi ni sedanja etnična in jezikovna zmes, ampak to, kar je vedno bila in ki bo v kratkem spet postala, to se pravi italijanska dežela. PREBENEG / OB LEPEM VREMENU Z velikim obiskom gostje poplačali trud vaščanov Prejšnji Četrtek so Prebenežani v obnovljenem parku pred vasico priredili kar petdnevno šagro KD Ra-potec. Lepo vreme je privabilo veliko ljudi, ki so si ob večernih urah zaželeli oddiha in hlada v tem krasnem parku. V nedeljo pa so proti večeru nastopili elani Pihalnega orkestra Breg, ki letos praznujejo stoletnico obstoja in so pod vodstvom dirigenta Musco-nija lepo zaigrali. Gostov je bilo toliko, da ni bilo sploh prostora, saj so bile vse mize in seveda tudi stolice zasedene. Vsi Prebenežani so poprijeti za delo in so prispevali k uspehu praznika. SinoCi so to petdnevno šagro zaključili, vaščani, ki so pripomogli k njenemu uspehu, pa si bodo privoščili zasluženi skupni likof. (Besedilo in foto M.M.) KRAŠKA OHCET / KOT JE ŽE TRADICIJA DVOJEZIČNOST / ODVOVOR VODSTVA CRT DOLINCANU PRIMOŽU SANCINU Tudi letos je SKGZ podarila ženinu nošo Nošo je sešil krojač Zoro Štoke j, ki je doslej oblekel že marsikaterega ženina Zakaj ni slovenščine v izterjevanju Zanimivo pa je, da ima odgovor CRT tudi prevod Kraška ohcet se bliža. V teku so že priprave na najvecjo turistično in etnografsko prireditev na Tržaškem. V ta okvir sodi tudi izročitev noše ženinu, ki jo tradicionalno podari SKGZ. Letošnjemu ženinu Petru Kuku je nošo izročil predsednik SKGZ Klavdij PaltiC, ki je poudaril pomen prireditve (Na fotografiji Balbi/KROMA). Izročitvi noše sta prisostvovala tudi predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus in krojač Zoro Stokelj. Stokelj se že vrsto let ukvarja s šivanjem ohcetnih moških noš in je oblekel že marsikaterega ženina. V skladu z že vpeljano tradicijo je krojač sešil tudi obleko, s kastero me bo Peter Kuk podal Tržaška hranilnica (-CrT) v svojstvu pooblaščene davčne izterjeval-nice ni dolžna uporabljati slovenskega jezika v odnosih z davkoplačevalci slovenske narodnosti, in to niti v občini Dolina, ki je sicer dvojezična. Tako je vodstvo hranilnice napisalo v dopisu, s katerim je odgovorilo na zahtevo dolinskega občana Primoža Sancina, naj mu hranilnica vroCi vse akte, povezane z davki, tudi v slovenskem jeziku. Sancin se v svoji zahtevi sklicuje predvsem na znano razsodbo ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982, v kateri je rečeno, da imamo Slovenci v Italiji pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z upravnimi oblastmi in javnimi uradi, ker smo priznana manjšina in ker javna raba materinščine sodi med temeljne pravice priznanih jezikovnih manjšin. Toda Sancin v podporo svoji zahtevi omenja tudi dejstvo, da je Tržaška hranilnica v svojstvu pooblaščene davčne iztirjevalnice leta 1950 dostavljala dvojezične davčne obrazce njenovi materi, kakor tudi dejstvo, da je hranilnica do druge polovice sedemdesetih let dostavljala dvojezične obrazce tudi prof. Samu Pahorju. Na osnovi katerih ‘zakonov je to Tržaška hranilnica nekoč delala? Na osnovi katerih zakonov je hranilnica to svoje ravnanje potem spre- menila? Tako se sprašuje Sancin v svojem pismu, ki ga je v vednost postal tudi dolinski občinski upravi. Povedati moramo, da na vsa ta vprašanja vodstvo Tržaške hranilnice odgovarja mestoma z dokaj Čudnimi argumenti. Tako npr. pravi, da leta 1950 v tržaški pokrajini »ni bilo zakonov«, ampak so bili »le ukazi vlade okupatorja (ZVU), in to v situaciji političnih napetosti in zato je bilo umevno, da se je v tistem ozračju vroCevalo akte in ostalo v slovenskem jeziku« (sic!). Zanimiv je tudi odgovor, da je Tržaška hranilnica dostavljala prof. Samu Pahorju obrazce in druge akte do druge polovice sedemdesetih let v Deželni prispevki (11 milijard) za obrtništvo Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je odobril prispevek v višini 11 milijard lir za obrtniške dejavnosti. Pet milijard 800 milijonov lir bo odmerjenih prispevkom obrtniškim podjetjem, konzorcijem in zadrugam za tehnološko prenovo, preosnovo struktur in obrtniških laboratorijev, 3 milijarde 200 milijonov lir bodo namenjene kreditom za obrtniško dejavnost, nadaljnji 2 milijardi pa za deželno ustanovo za razvoj obrtništva ESA. PRI DAVČNI POLICIJI FINANČNE STRAŽE Polkovnik Fernando Spina novi načelnik Zamenjal je polkovnika Alfonsa DAurio - Pred nekaj leti je Spina že služboval v Trstu Novi načelnik deželnega središča davCne policije pri finančni straži je polkovnik Feman-do Spina, ki je zamenjal polkovnika Alfonsa D’Aurio. Slednji je prevzel novo službeno dolžnost, postal je načelnik urada pri conski komandi za FJK. Fernando Spina, doma iz Salerna, kjer se je rodil pred 50 leti, je nazadnje služboval v Padovi, nasploh pa se je v svoji karieri v glavnem mudil na severovzhodu Italije (med drugim je bil v Vidmu, Gorici, Cer-vinjanu). Tudi Trst mu ni nov, pri nas je bil že od leta 1987 do 1991. Zaenkrat ni želel dajati kakšnih podatkov o operativni dejavnosti, kar je tudi razumljivo, saj je še prezgodaj: novo funkcijo je prevzel na slovesnosti, ki je bila šele pred nekaj dnevi in ki se je je udeležil tudi brigadni general Manlio Guido, conski komandant za FJK. Omenil pa je sedanje razmere in vojno vihro, ki divja nedaleč od nas in ki se odraža tudi na tukajšnji meji z embargom na orožje v kraje bivše Jugoslavije, z nedovoljenimi prehodi meje, s prekupčevanjem z mamili in orožjem. Posledice embarga so sicer marginalne, je dejal, saj so se Srbi brez težav oskrbovali z orožjem, ostali pa so si pomagali tudi tako, da so prodajali mamila. Glede prihodnosti je menil, da je embarga nekako konec in je zaželel, da bi isto lahko rekli tudi za vojno. italijanščini in slovenščini zgolj »iz ljubeznivosti«. Sicer pa vostvo Tržaške hranilnice pravi, da danes ne uporablja slovenščine, ker ji nadrejena javna oblast, po pooblastilu katere terja davke, tega preprosto ni naročila in da sicer za zdaj ni nobenega zakona, ki bi »razčlenjeno in razširjeno urejal uporabo slovenskega jezika na našem ozemlju«. Dejstvo, da je dolinska občina dvojezična, pa naj bi ne imelo nikakega vpliva na uporabo slovenščine pri izterjevanju davkov. Sicer pa vodstvo Tržaške hranilnice poziva Sancina, naj se s svojimi zahtevami obrne na pristojne naslove, začenši z vlado in parlamentom. Vsemu temu bi seveda lahko marsikaj ugovar-Ijali. Tako bi recimo lahko opozorili - kar je med drugim napravil sam Sancin - da bi na osnovi 8 člena Osimskega sporazuma iz leta 1975 morali ostati v veljavi vsi ukrepi, ki so bili dotlej sprejeti za zaščito slovenske manjšine na osnovi Posebnega statuta priloženega k Londonskemu memorandumu iz leta 1954, in torej tudi uporaba slovenščine pri izterjevanju davkov. Sicer pa je zanimivo, da je Tržaška hranilnica ves svoj odgovor dostavila Sancinu s slovenskim prevodom, v katerem tudi dosledno rabi uradni dvojezični naziv za občino Dolino. Torej je Sancin s svojim vztrajanjem in mestoma tudi z ostrim nastopanjem nekaj le dosegel... NOVICE "^ BAZOVICA / MINULO SOBOTO SMRTNA KOSA V DOLINI Letovanje v Arti Terme v organizaciji zgoniške občine Zgoniška občinska uprava bo tudi letos priredila letovanje za upokojence v Arti Terme. Potekalo bo od 10. do 23. septembra, udeležijo pa se ga lahko šestdesetletniki in starejši. V Arti Terme so preživeli počitnice že lani in izredno pozitivna izkušnja je privedla do tega, da se je občinska uprava zopet odločila za ta kraj. Za letovanje se lahko odločijo prebivalci zgoniške, repentaborske in devinsko-na-brežinske občine. Izberejo pa lahko tudi letovanje v organizaciji občin Repentabor in Devin-Nabrežina. Prijave za Arta Terme sprejemajo v tajništvu na zgoniški občini od 14. do 26. avgusta. Zainteresirani se lahko na tajništvo obrnejo tudi za podrobnejše informacije o letovanju. Stara keramika v muzeju Sartorio Danes zvečer bo ob 20. uri v muzeju Sartorio možen ogled razstave Stara keramika v okviru prireditev Muzeji zvečer, ki jih organizirajo Mestni muzeji zgodovine in umetnosti. Razstavo, ki jo je uredila Lorenza Resciniti, sp odprti v novembru 1994 potem, ko je bil muzej veC Časa zaprt. Posodje iz 16. in 17. stoletja prihaja v glavnem iz italijanskih manufaktur, nekaj primerkov pa je tudi iz angleške produkcije. Krožniki, namizni nastavki, sklede, skodelice in Čaše spadajo v zbirko Mestnih muzejev zgodovine in umetnosti. Nekaj so jih darovale družine Sartorio, Morpurgo in Currb, druge pa so Muzeji nabavili ob različnih prilikah. Poleg razstave bo na ogled tudi Greenawayev film Skrivnosti vrta ob Compton House. Vstopnice so na prodaj od 10. do 13. ure v utici Imbriani 5 ter od 19. ure dalje ob vstopu v muzej. Uspešen koncert Andreja Pegana in Alda Žerjala Minulo soboto je bazoviška župnija priredila koncert, na katerem sta nastopila organist Andrej Pegan in basist Aldo Žerjal. Glasbeni večer se je odvijal v domači cerkvi, v kateri so orgle iz leta 1868. Instrument so pred leti revidirali, tako da je danes mogoče z njim prirejati kakovostne koncerte. Tak je bil tudi sobotni glasbeni večer, na katerem je slovenski diplomirani organist Andrej Pegan najprej odigral Buxtehu-dejevo in nato Frescobal-dijevo Toccato. Peganova izvedba je uspešno izpostavila zvočne možnosti bazoviških orgel prek raznolike izbire orgelskih registrov. Slovenski organist pa je zelo prepričljivo podal tudi ostale skladbe za orgle, in sicer De Grignyev Offertoire, Lisztov Preludij in Fuga da Bach ter Trostovo drugo Suito za orgle. Pegan je v teh solističnih sklabah, ki vsebujejo tehnično zahtevne odlom- ke, uspešno odkril glasbene sestavine, ki so postale gonilna sila njegovih izvedb. Ob solističnih skladbah pa je Pegan tudi spremljal slovenskega basista Alda Žerjala. Ta je zapel Stabat Mater, Eia Mater in Amen Antonia Vivaldija ter recital in ario iz Kantate Ich habe genug J. S. Bacha. Izvajalca sta nato v drugem delu sporeda segla v sodobnejši glasbeni repertoar nabožnih pesmi z En-gelhardovo skladbo Ko bi jaz zvonček bil, kateri je sledila Peganova priredba Mokranjacove Verjuju. Nasprotno je prisotno občinstvo - ki ni sicer bilo tako številno - lahko sledilo zanimivemu koncertnemu sporedu, na katerem sta oba glasbenika dosegla dobro kakovostno raven; posebej velja še omeniti Peganovo solidno orgelsko pripravo, ki je niso omajati niti mehanski problemi instrumenta. Luisa Antoni Jožefu Sancinu v slovo Sonce toplega poletnega dne je zasijalo v poslednji pozdrav Jožetu Sancinu, zavednemu Slovencu, bivšemu borcu, sploh zvestemu vaščanu svoje rodne Doline. Prijatelji in znanci, pevci, soborci in vaščani so se ob svojcih zbrali na zadnji poti Jožeta Ježina, kot smo s hišnim imenom mlajši in starejši poznali tega postavnega moža betih las in globokega glasu. Včasih je Jože spregovoril z nekoliko robatimi odtenki, kdor ga je poznal, pa je vedel, da je to le zunanja podoba: za vsem tem se je skrivalo srce poštenega Človeka, ki je mnogo dal za svojo vas in družino. Jože Sancin se je rodil 1919. leta v kmečki družini v Dolini. Že v otroških in nato v mladih letih je okusil stopnjevanje nasilne priselitve fašistične oblasti. Zaradi svojih naprednih idej je bil leta ’41 ve C mesecev zaprt v rimskih zaporih, odkoder se je po padcu fašistične Italije vrnil domov. Zvest svojemu življenjskemu prepričanju se je vključil v delovanje osvobodilnega gibanja in se kmalu pridružil partizanom najprej v istrskem, nato pa še kočevskem in belokranjskem odredu. Novembra ’44 je bil na Dolenjskem v spopadu težko ranjen: posledice nelahkega okrevanja so spremljale vse Jožetovo življenje, saj je zaradi težkih ran ostal vojni invalid. O hrabrosti in discipliniranem vedenju pričajo večkratna vojaška odlikovanja, o njegovem bogatem družbenem življenju v povojni dobi pa vsi, ki so se z njim srečevali v vaškem krogu in izven njega. Po vojni se je Jože Sancin zaposlil v gradbeništvu, ustvaril si je družino, po oCetoveffl izročilu pa nadaljeval Z domačim kmetijstvom-Ob vsem tem pa se j® polno vključil tudi j krajevno družbeno ži' vljenje: bil je odbornik dolinske srenje, elan vaške zadruge, vnet sodelavec krajevne sekcij6 Vsedržavne zveze partizanov Italije. Jože pa j6 bil tudi velik ljubitelj petja: dolga leta je namreč pel pri dolinskem moškem zboru Valentin Vodnik. Ko se je pred kakimi petimi leti zaradi ugledne starosti umaknil mlajšim pevcem, s® svoji ljubezni do petja l0 ni hotel popolnoma odreci in se je tako pri' družil elanom upokojenskega zbora v Bregu. Včeraj so Jožetu na dolinskem pokopališču v zadnje slovo zapel’ pevci obeh zborov, ob odprtem grobu pa mu j6 tovariško spregovori’ bivši dolinski župan Dušan Lovriha. (dam) GLASBA / NOVE SKUPINE Poletni prazniki v znamenju mlade skupine Status Symbol Band je pred poldrugil letom oblikovala skupina študentov Želje in načrti mladih glasbenikov, ki ne pozabljajo na študij poletnih praznikih VeCkrat prisluhnemo 8 ashi mlade skupine ahrs Symbol. Nekajkrat Je sicer igrala že lani, le-°s Pa začenja počasi pri-obivati tudi svojo publi- 0 in ima kar nekaj pov-PraSevanja. Člani skupi- e’ katerih srednja sta-°st je približno dvajset at. so Evgen Ban - bobni, arko Sancin - klaviatu-®. Andrej Sancin - har-i °nika, Aljoša Saksida -as kitara, Paolo Bembi -^ater Tinkara Kovač -8 as. O nastanku, delova-njihovih načrtih in Pm smo se pogovorili z vgenom Banom in Mar-Sancinom. . ^ako ste se pravzaprav °bili in ustanovili Sta-^Svmbol? »Med šolskim letom .92/93 smo Evgen, arko, Paolo in Kristijan aglia nastopili s kitara-1 na liceju F. Prešeren ed šolsko predstavo, asneje se nam je pridru- 1 3 še Martina Feri. Ker se dobro ujeli, smo koncu pouka zaceli 'p ti v Marijinem domu . hojanu in tako postavi-1 temelje skupine. Ime iskali dolgo Časa, tobližno šest mesecev, akar je Marku šinilo v 8 avo Status Symbol. Na aCetku nam ni bilo pre-ec všeč, hoteli smo ga arnenjati, potem smo se Vr. navadili in to ime Zdržali.« Kako je potem prišlo 0 zatnenjav med člani? ./^a začetku je harmo-. tgral Uroš Jercog, ki A j6 kasneje zamenjal drej Sancin. Na koncu prejšnjega poletja nas je zapustil basist Kristijan, ki je moral zaradi študijskih obveznosti v Milan, prispel pa je Aljoša, ki igra tudi s Kraškimi ovčarji. Martinino mesto je prevzela Tinkara, ki poleg tega nastopa onstran meje kot solistka. Letos se je uspešno udeležila koprskega festivala Melodija morja in sonca.« Kdaj ste začeli nastopati in kako je do tega prišlo? »V začetku lanskega poletja smo s pomočjo poznanstva igrali na ša-gri v Barko vi j ah. Prišel nas je poslušat Boris Devetak in tako smo se domenili z že priznano skupino Happy day, da bomo igrali na šagrah med njihovimi pavzami. Happy day so nas zelo lepo sprejeli in nam pomagali, verjetno nas imajo za svoje naslednike. Včasih smo nastopili tudi samostojno. Pozimi smo za pust igrali v devinski Amandi in tudi to je pripomoglo k temu, da smo za poletje prejeli približno trideset ponudb za nastop na praznikih, kar je nedvomno več od tega, kar smo pričakovali. Igrali smo trikrat veC kot lani in si nabrali veliko pozitivnih izkušenj, ki so obogatile vsakogar izmed nas. Seveda pa se moramo še mnogo naučiti in kakovostno zrasti.« Kako vas sprejema publika? »Lani in tudi letos na začetku je bila bolj skromna, poCasi pa se okrog nas zbira lepa skupinica ljudi. Precej je tudi Tržačanov iz plesnih šol, ki radi prihajajo plesat na šagre. V našem repertoarju imamo pesmi za vse okuse in starosti, od na-rodno-zabavne glasbe do modernejše in do težkega rocka, ki pa ga igramo le ob koncu večera za redke ljubitelje te vrste glasbe.« Kateri so vaši načrti za prihodnost? »Gotovo bomo vadili Cez zimo, radi bi tudi kje nastopali. Prejeli smo ponudbe iz Slovenije, da bi igrali na šolah v popoldanskih urah. Tam namreč večkrat nastopajo manjše skupinice za višješolsko mladino. V Sloveniji smo v tem letu nastopili trikrat: na Titovem trgu v Kopru, na maturantskem plesu v Portorožu ter na koprski plaži za Evropski dan mladine. Do naslednjega poletja bomo tudi razširili in obnovili program pesmi. Mogoče bomo tudi okrepili skupino in poiskali koga, ki bi igral trobento in saksofon.« Imate v načrtu, da bi tudi sami pisali besedila in uglasbili pesmi? »Dve sta sicer že v zraku, moramo pa ju še predelati in zaključiti. Poleg tega nas je športno društvo Jadran prosilo za himno za košarkarsko sezono 1995/96, ki mora biti dokončana do septembra. Ponudba se nam je zdela zelo zanimiva in smo jo z veseljem sprejeli.« Kaj pa mislite glede SIRENA / OD PETKA DO NEDELJE_____________ Morje, glasba in kalamari Praznik Sirene privabil veliko obiskovalcev - Prizadevnost članov Od petka do nedelje P°zno v noc je bil na se-®2u Pomorskega kluba lr®na v Barko vij ah že ^adicionalni praznik, ki Po domače pravijo Kajam arada. Se h*30 3n vroCe vreme’ bolj pa spomin na P1-stekla praznovanja, ki ^ .Vedn° zelo uspela, je P jvabilo vse tri veCere p 0 obiskovcalcev. in tr^nl organizatorji -, u gre posebna pohva-izrednim kuharicam, kr Posbegli gostom z do-2 0 Pijačo, predvsem pa raznimi specialitetami, Predvsem z odličnimi a amarp pa tudi s »fan-P 2 dušo« in s posebni-i 1 ražnjiči, obloženimi izpolnjenimi s sirom • Domačinke so prijavile še vrsto slašCic °. da so prišli vsi na sv0) račun. Za dobro počutje sta Poskrbela glasbena an-„■ ja Keydea in Status rili °°K °13 zvokih kate-s? se mnogi tudi zavrteli. p1 LfP0 le bilo poslušati o asbo, sedeti ob obali in si privoščiti vse te dobrote. Res je, da so imeli elani in Članice Sirene veliko dela. Vendar so lahko s potekom praznika izredno zadovoljni. Klub si je pridobil veliko število novih prijateljev in simpatizerjev, pa tudi nekaj denarnih sredstev, da bo lahko razširil svojo dejavnost na morju. Resnično lep praznik, ki ga želijo elani kluba Sirena obraniti še naprej. Neva Lukeš Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 MENJALNICA PRAGA od 16. do 20. avgusta, cena 880.000 lir RIM od 25. do 28. avgusta cena 550.000 lir LONDON od 28. avgusta do 1. septembra cena 1.400.000 lir TURČIJA 15 DNI Tura + bivanje od 21. avgusta do 4. septembra cena 2.050.000 lir ISTANBUL & KAPADOKIJA od 4. do 11. septembra cena 1.350.000 lir profesionalne poti? »Vsi smo študenti, nekateri na univerzi, drugi še na višji šoli. MogoCe se bo kdo od nas kasneje odločil za profesionalno udejstvovanje z glasbo. Kot skupina pa moramo zaenkrat še veliko vaditi in si nabirati izkušnje.« Kar tako naprej! Biserka Simoneta VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 8. avgusta DOMINIK Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.38 - Luna vzide ob 18.25 in zatone ob 4.21. Jutri, SREDA, 9. avgusta JAROSLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1014,7 mb ustaljen, veter severo-zahodnik 9 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Viola, Daniel Maddalena, Veronica Battaglia, Mohamed Hassan Musse Hani, Viviani. UMRLI SO: 86-letni Antonio Gladio, 91-letna Fe-dora Bachich, 78-letni Giuseppe Ricatti, 75-letni Um-berto Cinti, 48-letni Alfon-so Di Luccio, 73-letni Bernard Slavec, 63-letni Elvi-no Contento, 81-letna Cate-rina Cocich, 74-letni Mario Ludvik, 80-letna Giuseppi-na Klavora, 90-letni Ferdinande Cuk, 66-letni Giuseppe Hervatich, 59-letni Claudio Cimador, 76-letna Emilia Gentilli. n NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »Speed«, r. Jan De Bont, i. Keanu Reeves, Sandra Bul-lock, Dennis Hopper. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EXCELSIOR AZZURRA-18.30, 20.15, 22.00 »L’an-gelo azzurro«, r. J. Von Sternberg. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počimic. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.10 »The Mangler - La macchina infernale«, i. Robert Englund. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Once Were VVarriors -Una volta erano guerrieri«. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. H ČESTITKE LEKARNE Od PONEDELJKA, 7., do NEDELJE, 13. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujneše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Danes slavita v Repnu 25 let skupnega življenja GROZD ANA in EDO ŠKABAR. Vse najboljše na nadaljnji skupni poti jima želijo Meri, Ivan, Mojca in Igor. hi priredItve TABOR ’95 - Prosvetni dom danes, 8. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave ČLOVEK IN ZEMLJA -OPENSKI JUS. Predstavitev Zoran SosiC, na večeru sodelujejo domači igralci z Utrinki iz starih na Opčinah. Priredil Drago Gorup. KD V. VODNIK in pihalni orkester Breg organizirata v sodelovanju z mladinskim krožkom iz Doline koncert MUSIČ DOC BAND jutri, 9. t. m. na Kluži v Dolini z začetkom ob 21. uri. SD ZARJA - Bazovica priredi 12., 13., 14. in 15. t. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PUBLIEST Tel. št. (040) 7796611 - Fox 768697 Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik Urnikod 1.8.1995 dalje oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 popoldne - razen sobot: 13.30 -15.00 Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK. Od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Zvečer ples z ansamblom Keydea. Vabljeni! n_____________IZLETI SINDIKAT upokojencev iz Nabrežine SPI CGIL organizira večdnevni izlet v Terme di Recoaro od 28. avgusta do 11. septembra. Za vse informacije tel. na St. 200698 ali 200036, ob urah kosila pa na St. 299640. H SPISKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZB OR A2E V ANJE obvešča, da bo tajništvo zaprto do 15. avgusta. □ OBVESTILA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v ponedeljek, 14. t. m. urad zaprt. KRUT prireja od 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju (vpisovanje do 25. avgusta) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v UL Cicerone 8, tel. št. 3720062, razen sobot, od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. POLETNO SREDISCE Sklada M. Cuk v avgustu od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. MALI OGLASI PRODAM hišo z odobrenim načrtom za popravila. Tel. št. 200620. PRODAM kozo malteške pasme. Tel. v večernih urah na St. 229347. BARITONISTA kontrabasista za sestavo glasbene skupine išče harmonikar. Tel. št. 272667 - Corrado od od 14. do 17. ure. BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO je odprl Marko Kovic - Mihelčev v Vasi v Sovodnjah. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. PRISPEVKI V počastitev spomina drage tete Ane Možina darujeta Miranda in Atilij Kralj 100.000 lir za KD Primorec in godbo na pihala V. Parma. V počastitev spomina drage Elizabete Zobec daruje družina Petaros (Boršt 89) 25.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na drago mamo Marijo Gulič vd. Lavrenčič darujeta Sonja in Mario 300.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Ob obletnici smrti bratov Alojza in Ludvika Pu-rič daruje Julka 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti Neri-ne Ravbar darujejo domači 30.000 lir za reoentabrsko cerkev. V spomin na Adinega očeta Ivana Santina darujejo Madja in teti Marija in Pina 50.000 lir za odbor za rešitev Stadiona 1. maj. Namesto cvetja na grob Ide Pregare daruje Lorena Vatovac 30.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Ivana Santina darujeta Cvetka in Ser-gio Vatovac 50.000 lir za MePZ Slovenec-Slavec. V spomin na Ido Pregare darujeta Cvetka in Sergio Vatovac 50.000 lir za ric-manjsko cerkev. V spomin na Ido Pregare daruje Marcela Vatovac 20.000 lir za ricmanjsko cerkev. V soboto, 5. t. m. nas je zapustil naš dragi Bernard (Nardo) Slavec iz Doline št. 88 Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 17. uri iz domače hiše na pokopališče v Dolini. Pred pogrebom bo pokojnik ležal od 11.45 do 12.20 v kapeli v Ul. Costalunga ter od 13. ure dalje na svojem domu. Po pokojnikovi želji naj se namesto cvetja daruje v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo žena Dori, hči Divna in sin Viljam z družinama, sestra Elvira in brata Mario in Drago z družinami ter ostalo sorodstvo Dolina, 8.8.1995 Ob izgubi našega dolgoletnega godbenika, ustanovitelja notranje glasbene šole in neutrudnega sodelavca Bernarda Slavca izreka globoko sožalje družini in svojcem pihalni orkester Breg Ob izgubi brata Bernarda izrekajo iskreno sožalje Dragu Slavcu in svojcem elani Zadruge Dolga Krona Ob izgubi svojega elana Bernarda Slavca izreka iskreno sožalje prizadeti družini Zadruga Dolina S svojci Nar dota Slavca iskreno sošustvujejo družine Godnič, Jablanscek, Scatizzi, Armani in Tul Za vedno nas je zapustil neutrudljivi godbenik in kulturni delavec Nardo Slavec. Iskreno sožalje svojcem elani godbe iz Ricmanj Ob smrti drage mame izreka Aldu Kralju iskreno sožalje SZ Sloga Ob izgubi drage Ane izrekamo globoko sožalje Anici, Dejanu in Danijelu, Aleksiju in Eleni ter vsem svojcem MePZ Primorec-Tabor Pogreb Aleksija Regenta bo v četrtek, 10.t m., ob 14. uri iz kapele na Žalah v Ljubljani. Kontovel, 8. 8. 1995 _____ŠOLA TRINKO / PROTEST PROTI NAMERI OBČINE_ Sindikat slovenske šole: zakaj ne v Ul. Marconi? Selitev v šolsko središče nikakor ni sprejemljivo »Nadaljuje se odiseja slovenske srednje Sole Ivana Trinka, ki že od svoje ustanovitve ni nikoli imela lastnega dokončnega sedeža in ki je v zadnjih dvajsetih letih morala delovati v kar treh sedežih: najprej se je morala preseliti iz Ul. Ran-daccio v malo semenišče in nazadnje še v sedanje poslopje v Kapucinski ulici.« Tako se začenja protestna izjava goriškega tajništva Sindikata slovenske šole, ki pozorno spremlja razvoj dogajanja v zvezi s problemom zagotovitve primernih prostorov za delovanje slovenske srednje šole v novem šolskem letu. Poročali smo že o petkovem sestanku slovenskih šo-slkih in političnih predstavnikov z delegacijo go-riške ončinske uprave (srečanja se je udeležil tudi šolski skrbnik dr. Ugo Mannini). N srečanju je dokaj jasno prišel do izraza namen občine, da šolo Trinko “začasno” strpa v prostore šolskega centra v Ul. Puccini, ki so namenjeni slovenskemu oddelku industrijskega zavoda. To namero je naslednji dan dobila še jasnejšo potrditev v izjavah občinskega odbornika Alessia Rosellija objavljenih krajevnem italijanskemu dnevniku, po katerih naj bi bil je problem namestitve šole Trinko rešen, s tem da se bo šola s 1. septembrom preselila v šolski center v Ul. Puccini. Odbornikovih demantijev nismo zasledili, zato domnevamo, da je vest točna in odraža resnične namene občinske uprave. Prav ta ugotovitev je pripravila vodstvo Sindikata slovenske šole, da je v izjavi za tisk izrazilo vse svoje negodovanje na račun zadržanja občinskih uprav, ki so si sledile v zadnjih letih v Gorici in ki niso znale ali niso hotele poiskati trajne rešitve za prostorske probleme šole Trinko. »Tako se je danes, mesec pred začetkom pouka, šola znašla z odredbo o izgonu iz sedanjih prostorov, čeprav so bile pomanjkljivosti poslopja v Kapucinski ulici znane že dolgo časa«, piše v izjavi sindikata. V zvezi z namero občinske uprave, da slovensko srednjo šolo preseli v Ul. Puccini, sindikat pojasnjuje, da je bilo šolsko središče sezidano izključno za slovenske višje .srednje šole, ki so pred tem dolga leta tavale po mestu iz enega začasnega sedeža v drugega. V središču so še proste učilnice edinole za slovenski oddelek industrijskega tehničnega zavoda Gali-lei, ki naj bi se preselil tja, tako kot določeno v odredbi ministrstva za šolstvo štev. 3096/Cl/A z dne 21. marca 1995. Prav zaradi tega, poudarja Sindikat slovenske šole, bi bila selitev šole Trinko v slovensko šolsko središče povsem nesprejemljiva, četudi bi bila “začasna”, saj bi s tem onemogočili selitev sekcije ITI in bi najbrž tudi zamudili priložnost za pridobitev izrednih sred- stev iz Rima, ki bi omogočila ureditev laboratorijev in nabavo opreme za to šolo. Sindikat tudi predlaga občini konkretne alternative za rešitev problema prostorske stiske slovenske srednje šole. Kot najprimernejšo navaja selitev v poslopje v Ul. Marconi, ki so ga zasedli občinski redarji, čeprav je juridič-no še vedno namenjeno šolski uporabi. Za to rešitev, navaja SSS, se ogreva tudi skrbnik, saj bi se tako izognili absurdu, da je treba iskati drugod začasne in neprimerne rešitve, medtem ko ima občina na voljo poslopje, ki bi odlično ustrezalo potrebam Sole Trinko in za katero ne bi bil potreben noben dodatni strošek. GLASBA / KONCERT NA GORIŠKEM GRADU “Mitteleuropa salon orcheslra” nastopil z lahkotno glasbo VRH / SKUPNI POLETNI PRAZNIK ČLANOV RAZNIH DRUŠTEV Zbrali so se lovci, ribiči, krvodajalci Na družabnosti pri središču Danica so priredili zabavna tekmovanja in še marsikaj V nedeljo je bil na prireditvenem prostoru pri centru Danica na Vrhu živahen praznik. Društvo slovenskih lovcev v Furlaniji -Julijski krajini Doberdob, Društvo Skala, Združenje športnih ribičev Vipava in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj so povabili vse svoje člane in prijatelje na skupno družabnost, ki je že v prejšnjih letih imela velik uspeh. Organizirali so tudi razne družabne igre kot tekmovanje v vlečenju vrvi v mešanih ekipah, otroci so se zabavali s tekom v vrečah, ime-li so tudi loterijo, na kateri je zmagovalec prejel cel pršut, tombolo pa je zmagala mala Martina Degano iz Sovodenj. Ob jedeh na žaru, “pršuladi”, lubenici in drugih poslasticah se je praznik zavlekel v noč, tako da so bili organizatorji (udeležencev je bilo skoraj dvesto) zelo zadovoljni. Na sliki (Fotostudio Reportage) z nedeljskega praznioka na Vrhu Cim se je končal filmski festival na nagrado Sergio Amidei se je pod šotor na grajskem dvorišču vrnila gla-sba. V okviru poletnega sporeda “Gorizia armonica” je v nedeljo zvečer nastopil “Mitteleuropa salon orchester’ pod vodstvom dirigenta Danieleja Zanettovicha. V ansamblu sodelujejo večinoma izvajalci iz Gorice in drugih pokrjain Furlanije - Julijske krajine. Predstavili so spored, ki je obsegal stoletno popotovanje skozi glasbo srednjeevropskega prostora, od kavarniške glasbe iz 19-stoletja pa vse do uveljavitve radia in novosti, ki jih je to prineslo na glasbenem področju. Poletna glasbena sezona se prihodnjo nedeljo ob 21.30 nadaljuje na notranjem grajskem dvorišču z nastopom Akademije Jauffe Rudel iz Gradišča, ki se bo predstavila s sporedom gotske glasbe. Na sliki (Fotostudio Reportage) nedeljski nastop “Mitteleuropa salon orchestra” Med nas je prišla mala Martina Mami Suzi in oCetp Liviu Čestitajo Društvo in pevci zbora Hrast iz Doberdoba NOVICE Skupinska razstava fotografije Člani fotografskega krožka CIFI iz Gorice ot-varjajo danes ob 19. uri skupinsko razstavo fotografije v kavami “Ai giardini - la Cicchetteria” ob ljudskem vrtu (Ul. Petrarca). Avtorji portretov so Agostino Colla, Eros Culiat, Antonio Fa-bris, Rinaldo Gorini, Tullio Marega, Idana Me-deot, Silvio Medeot, Viktor Selva, Maurizio Scandroglio, Carlo Tavagnutti, Claudio Venier, Giovanni Viola. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. Prireditve v novogoriški Perl! V novogoriški Perli bo do konca meseca avgusta kar Živahno. Jutri, 9. avgusta, ob 23.30 bodo obiskali diskoteko Captain Hook’s člani skupine Double You, ki so letos zasloveli z uspešnico Dancin’ with an angel. 17. avgusta ob 21.30 bo nastopila nova zvednica italijanske lahke glasbe Barbara Cola, ki je letos nastopila na sanrem-skem festivalu skupaj z Giannijem Morandijem, 24. avgusta pa bo na vrsti slavni italijanski popevkar Faust o Leah. V igralnici v Park hotelu bosta 11. avgusta nastopila iluzionist Silvan in pevka Vilma Goich, 25. avgusta pa komik Pippo Franco in pevec Mal. Poletni kino v Ronkah V parku Excelsior v Ronkah bosta nocoj in v četrtek na sporedu še zadnja dva filma iz poletne sezone, ki jo prireja občina ob 100-letnici kinematografije. Drevi bodo vrteli film Billyja Wil-derja “Viale del tramonto”, v četrtek, 10. t.m., pa se bo sezona sklenila s filmom Charlieja Chaplina “Tempi modemi”. Vstop je prost, začetek predvajanja pa je ob 21. uri POKRAJINA / NAČRT ZA ODPADKE Podaljšali rok za pripombe Čas je do 30. septembra Goriška pokrajinska uprava je na predlog opozicije (postavila sta ga načelnika LS Berga-min in Zelenih Fiorleli) sklenila, da podaljša do 30. septembra rok, v katerem imajo občine in druge javne uprave (Gorske skupnosti, javni konzorciji. Zdravstveno podjetj) ter združenja zasebnikov čas, da vložijo pripombe in ugovore zoper določila novega pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov. Prvotni rok bi namreč zapadel 30. avgusta, kar bi zaradi počitniškega obdobja gotovo povzročilo precej težav občinam, da se seznanijo z novim načrtom, poglobijo njegovo vsebino in predlagajo morebitne popravke. Pokrajinski načrt za odpadke se že polnopravno uvršča v kategorijo “večno nerešenih” vprašanj. Minilo je namreč že precej let, odkar je družba “Lombardia ri-sorse” predstavila zajetno študijo. Prejšnja uprava je začela z delnim, eksperimentalnim izvajanjem načrta, nakar je upravo prevzela Severna liga, vrgla v koš prejšnji načrt in odločila, da izdela novega. Zaradi sporov v upravi in večkratnih zamenjav pristojnega odbornika se je stvar zavlekla več kot dve leti. Končno so 7. julija predstavili nov načrt, ki ga je izdelal oddelek Dicamp pri Tržaški univerzi. Od 20. julija je načrt na vpogled na Pokrajini. KRONIKA / V SESLJANU Smrt na plaži zaradi infarkta Žrtev slabosti med kopanjem je 60-letno Kornelijo Pousi iz Podgore Infarkt je predsinoči na plaži kopališča Ca-stelreggio v Sesljanu povzročil smrt 60-letne Kornelije Pausi iz Podgore, Ul. Monte Calvario 26. Zenska je bila na kopanju skupaj s prijateljico iz Ljubljane. Malo pred mrakom se je še zadnjic podala v vodo in zaplavala. Pri tem je najbrž začutila, da nekaj ne gre. Stopila je na breg in sedla na skalo, kjer je obležala. Priskočili so ji na pomoč drugi kopalci, ki so kljub uri bili še številni. Preko zvočnikov bližnje restavracije so zaprosili za pomoč zdravnika, ki se je nahajal na plaži, ki je skušal ženski pomagati z masažo in umetnim dihanjem. Vse je bilo zaman. Ko je rešilec napo- sled pripeljal žensko v tržiško bolnišnico je zdravnik lahko le ugotovil, da njeno srce ne utripa več. Pausijeva je bila sestra pokojnega zdravnika Tristana Pausija, ki je bil zelo poznan v Gorici in ki je umrl pred nekaj leti v srhljivi prometni nesreči blizu Ajdovščine. IZLETI LEKARNE POGREBI Danes: 8.00 Antonio Stua iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 9.30 Maria Monte, por. Vidoz iz bolnišnice Janeza od Boga v Ločnik; 11.30 Zeliada Ganeva, vd. Finotti iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; ob 13.15 Silvano Voltolina iz splošne bolnišnice v Krmin. [3 OBVESTILA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in DRUŽBA GOSERVIS spo; ročata da bodo uradi zaprti od 14. do 18. avgusta. PETICIJO VRNITE NAM NARODNI DOM je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24-maja 1. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek 14. avgusta zaprta. PD RUPA-PEC prireja štiridnevni izlet v Marke od 24. do 27. avgusta. Na razpolago je Se nekaj mest. Za informacije tel. 882285. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL‘ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I. Mag-gio 94, tel. 790338. TEČAJNICE Torek, 8. avgusta 1995 9 MENJALNIŠKI TEČAJI 7. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni __^anka Ljubljana 82,10 82,40 11,54 11,72 7,12 7,52 _^anka Koper 81,70 82,20 11,48 11,69 7,05 7,48 ^Jsanka Nova Gorica - - - - - - Celje d.d., t: 063/431-000 81,70 82,15 11,40 11,70 6,80 7,25 _^ka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,80 82,30 11,50 11,65 7,00 7,30 ^nka Vipa NG, t: 065/ 28-511 82,06 ‘82,30 11,54 11,70 7,16 7,30 c°me 2 us J^jOč 1/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 82,00 82,30 11,47 11,68 7,00 7,25 _^[editanstalt d. d. 81,80 82,50 11,55 11,70 6,90 7,40 Ljubljana, t: 12-51-095 82,25 82,30 11,65 11,67 7,25 7,28 K°mpas Hertz Celje _J^k063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 81,90 82,20 11,40 11,65 7,00 7,20 kompas Hertz Velenje r^to3/855352, od 7-15, sob od 7-13 82,00 82,30 11,51 11,68 7,00 7,20 kompas Hertz Idrija J&065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 82,00 82,30 11,51 11,68 7,00. 7,20 kompas Hertz Tolmin r^j065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 82,00 82,30 11,51 11,68 7,00 7,20 kompas Hertz Bled J^064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 82,00 82,30 11,51 11,68 7,00 7,20 Kompas Hertz Nova Gorica Jfoj065/28-711 od7-19, sob. od7-13 82,00 82,30 11,51 11,68 7,00 7,20 kompas Hertz Maribor Jfek062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 82,00 82,30 11,51 11,68 7,00 7,20 J^ova kreditna banka Maribor d.d. 81,20 82,25 11,40 11,70 6,90 7,35 Ji^dska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 82,10 82,50 11,50 11,65 7,10 7,50 _!^na banka Slovenije 80,30 82,10 10,60 11,65 6,37 7,28 J^iikum Ljubljana, t: 312-57 82,25 82,28 11,65 11,66 7,24 7,27 J^likum Piran, t: 066/ 747-370 81,90 82,18 11,53 11,62 7,25 7,35 J^likum Celje, t: 063/ 441-485 82,10 82,20 11,62 11,67 7,20 7,28 _^blikum Maribor, t: 062/ 222-675 82,00 82,10 11,59 11,60 7,00 7,29 J^likum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,90 82,15 11,60 11,73 6,90 7,39 _^blikum Tolmin, t: 065/ 82-180 82,15 82,25 11,57 11,63 7,20 7,23 J^Nkum NM, t: 068/ 322-490 82,05 82,25 11,58 11,68 7,10 7,28 J^likum Kamnik, t: 061/832-914 82,20 82,45 11,60 11,65 7,22 7,49 ^biikum Portorož, t: 066/ 81,90 82,18 11,50 11,62 7,20 7,35 t>KB d.d.,*** 81,46 82,45 11,35 11,70 7,10 7,50 _^_Kranj, t: 064/331-741 82,10 82,30 11,60 11,65 7,10 7,20 J5£KB d.d. Ljubljana 82,05 82,37 11,57 11,70 7,05 7,45 _W^_Ljubljana, 1:061/444-358 81,75 82,30 11,52 11,70 7,00 7,30 uPimo Ljubljana, t: 212-073 82,25 82,29 11,63 11,64 7,25 7,29 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Včerajšnji tečaji * Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: leT +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 _ Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 -LAVGUST 1995 V LIRAH J/aluta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling frski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar japonski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar _^frvaši* sioa uoava. r<. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon 5tdai(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponuAa Max. Min. lOOOSIT 3HE mr.T.T EBEHi M »00 (11.5.95) 11.400 ,89 7.8. 11,410 11.800 11,400 11.400 46 >RB 665 (13.6.95) 14.346 3,08 7.8. 14.700 14.900 14.790 14.000 15.006 SAL 1700 (9.5.95) 19.409 ,08- 7.8. 19.350 19.540 19.450 19.080 6.799 iKBR 1000 (24.2.95.) 26.658 3,39 7.8. 29.000 29.340 29.390 28.000 30.492 MK .■JiOTiEl ■n™ HI 10.0 2.(1.10.951 100,2 ,28 7.8. 99,0 100,4 100,4 99,5 448 (SOI 8,0 5.(30.6.95) 100,44 ,01- 7.8. 100,1 100,5 100,4 100,4 16 (S02 9,5 9.(1,4,95) 108,1 ,12- 7.8. - 107,6 108,1 108,1 108,0 2.454 !S08 5,0 4.(31.5.95) 87,1 3.8. 87,6 90,0 (Sil 7,0 5.(15.7.951 95,5 2.8, 94,5 96,5 iSLID 8,0 5.(30.6.951 99,7 7.8, 99,1 101,0 99,7 99,7 93 (SL2D 9,5 9.(1.4.95j 105,34 ,05 ■ ' 7.8; 105,1 108,5 105,3 105,3 354 asi 10,0 4.(1.11.94) 100,2 4.8. 99,5 100,9 srn 5,0 3.(30.6.95) 70.5 4.8. 70,5 ' W Hinirni )TBR 300 (2)(28.7.95.) 11.370 2,43 7.8. 11.200 11.380 11.370 11,370 227 1 1AD 10.000 (1.6.94.) 88.792' 8,26 7.8. 90.200 95.000 90.200 85.100 19.534 M) 1715 (24.5.95.) 14.309 2,27 7.8. 14.250 14.900 14.600 14.050 3.320 ra (10) 23.300 20,7. 23.990 MR (10) 15.100 2.8. 14.200 15,700 m 21« (30.3.93.) 9.698 ,73 7.8. 9.650 9.900 9.900 9.610 3.501 MR 200 .0)(26.6.95.) 3.551 5,29 7.8. 3.610 3.650 3,650 3.411 3.949 im 15) 762,7 3,22 7.8. 750,0 769,0 769,0 752,0 1.037 ME SIBIU VTiTiHTi snu! aHSl SIT 2750 (22.6.95) 26.002 5,18 7.8, 26.270 26.800 26.450 25.000 3.406 JFNP (10) 25.429 6,95 7.8. 25.750 30.000 26,150 25.000 1.017 JBKP 720 (25.5.95.) 9.182 4.8. 9.000 9.890 up (10) 41.442 4.8. 41.000 41.600 ME srni* m* E2 12,0 4.(1.11.94) 99,2 26.7. 96,3 IZG 11,0 4.(1195) 98,04 ,01- 7.8. 97,6 101,0 98,0 98,0 157 H 12,0 7.(1.6.95) 101,1 24.7. 99,2 103,5 H) 10,0 2.(1.6.95) 99,8 2.8. 99,0 102,0 BBl 10,0 1.(15.3.95) 100,0 28.07 96,5 101,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 147/95-7. 8.1995 Vrednost, papir nrna GRDO BBRO KDRO RGSR ODPRTI TRG C MDR HBPO KIPI KBPP ffiPO UBKC ODPRTI TRG C LOK MLjO OSMO OLSO 3NM 3P0 [MK VPIO ,.t (7)130.6.95.) (1.6.95) (15.6.95) - Prednostne delnice 320 360 »n enotni .(3) tečaj Redne delnice (1.6.95) (25.5.95) jtJM-li 6.(14.94] 6. (1.4.94| 3.11.9.94) 4.(1.10.94) .1(1.9.94) 7. (1.8.95) 2. (15,4,95) 3. (1.4.95) 2.81 4.950 3.779A 1.850 10.350 381,3 2.850 2.800 21.300 705.0 4.325 95,6 99.0 93.5 98.0 100.5 99.0 91.0 100,1 % sprem 9,02- datum 4.8. 2.8. 7.8. 2.8. 31.7. 7.8. 4.8. 7.8. 4.8. 1.8. 3.8. 27.7. 7.8. 2.8. 3.8. 3.8. 31.7. 4.8. 28.7. povpraS 2.41 4.91 2.710 I. 401 8.01 380.0 2.650 2.710 10.10 II. 100 631.0 4.10 94.0 99.0 92.1 96.2 99.0 95.1 30.0 99.0 2.980 10.10 3.780 I. 91 12.500 399.0 2.81 3.11 26.000 779.0 4.71 ■ 100.0 ' 11,0 99.0 99.0 II, 1 11.0 100,5 Max. 3.779 31,0 2.800 99,0 Min. 3.779 370,0 2.800 99,0 lodosrr 382 239 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 50 dnemi (v SIT) 90 dnemi (v SIT) 120 dnemi (v SIT) Tolarski zanisi z nakupnim bonom BSB3breznat.bona(1.12.95) del nat bona (* SIT) NBS2 delnatbona(vSrr)NBS3 Dvodelni blagajniški zapisi BS mooo smim slaisti del oklo) devizni del oklobei oktober tolarski del oktober devizni del oktober 95,6 15.252 2.114 19.4. 7.8. 7.8. 7.8. 26.7. 7.8. 95,5 15.100 2.020 96,0 15.860 2,197 95,8 15.900 2,130 95,5 14.900 2.099 99.5 8.126 6.390 457 761 SBI 7.8.95 prejšnji d T d% 1.085,51 1.064,08 21,43 2,01 Vse pravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blaeaj. zapisi kotirajo v odstjosnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SFT; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšam: A - aplikacijski tečaj: borzni msrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovali jo; Z - zadržano trgov.; * - dosežena triodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. OOodstotna omejitev- trgovanje je zadržana Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO. PL), RGS1; exkupon- Številka kupona in datum zapadlosti letega; (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplacm; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7Tdan izplačila dividende, (8) - dividenda se nanaša na nedelje no delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupsc. delničarjev, obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v sni ce m navedeno drugače; max. - najvisji tečaj doloC. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje ZA Dl EVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar raCunsko koahcijsko usklajevanje in sprejemanje novega Proračuna tokrat Se težja - saj bo prihodnje leto paC volilno leto - pa seveda nihče ne dvomi. ,vzdržen«? (Foto: Boban Plavevski) Finančno ministrstvo je tudi tokrat pripravilo dve razlicici, »vzdržno« in »spontano«, slednjo predv-asrn kot svarilo strankam rn poslancem, kaj Čaka dr- ce vladni predlogi in nkrepi ne bi bili upoštevani- Ukrepi pa so tokrat kar Precej strogi - od nekaterih posegov v pokojninski si-stein in prispevke za socialno varnost do uvajanja novih davčnih virov ter doslednejšega izterjevanja davkov in prispevkov, "fed drugim tudi od tistih, f1 so si doslej lahko sami lzbirali osnovo za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter tako plačevali nerealno majhne zneske, Pravice pa so imeti enake Lot vsi drugi. Le šestodstotna inflacija? Temeljni cilji proraCun-skega memoranduma za leto 1996 in naprej do konca desetletja se niso spremeni-n: znižanje inflacije (od decembra 1995 do decembra 1996 naj bi znašala le 6, 5 ndstotka), rast bruto doma-Cega proizvoda za 5, 5 od- stotka, rast izvoza za šest in uvoza za sedem odstotkov, rast zaposlenosti za 1,5 odstotka in zmanjšanje števila brezposelnih z 9,1 na 8,8 odstotka, rast plač le za 3,2 odstotka itd. Vse to pa bi lahko dosegli samo z večjo konkurenčnostjo podjetij, torej z znižanjem neposrednih obremenitev delovne sile. Tega ni mogoCe storiti drugače kot s posegom v obstoječo zakonodajo: sedanja ureditev bi namreč v letu 1996 zahtevala celo dvig deleža javnofinančnih odhodkov nad polovico BDP, kar je povsem nesprejemljivo. »Spontana« različica proračuna, ki bi vsebo- vala vse mogoCe in nemogoče prioritete, ki jih je v preteklosti sprejel državni zbor (univerzalni otroški dodatek, veC za borce in vojaške invalide, polna uveljavitev najrazličnejših tolarjev, več za občine, subvencije in investicije) 'bi zahtevala v proračunu 1996 vsaj za petino veC odhodkov. To bi pomenilo tudi 90 milijard tolarjev (štiri odstotke BDP) proračunskega primanjkljaja. Prihodnje leto tudi novi davki Namesto »spontane« različice, ki bi državo dolgoročno lahko pripeljala do bankrota, finančno ministrstvo predlaga za leto 1996 samo naslednje prioritete: ohranjanje pravic in položaja sedanjih upokojencev, servisiranje javnega dolga, vključno s sukcesijo, avtocestni program, večja vlaganja v izobraževanje in obrambne sisteme. Odpovedati bi se bilo torej treba univerzalnemu otroškemu dodatku (ta bi zahteval dodatnih 16 milijard tolarjev letno) in manj subvencionirati socialne prispevke, spremeniti pokojninsko zakonodajo ter odtegniti borcem in vojaških invalidom dodatna sredstva v višini deset milijard tolarjev. Na strani virov pa se bo treba lotiti tistih, ki v pokojninsko in zdravstveno blagajno plačujejo premalo, država naj bi prenehala podjetjem odlagati plačila prispevkov (Ce ne morejo plačati, naj gredo v stečaj), hkrati pa izboljšala izterjavo dajatev. Za nameček bi bilo treba uvesti nove davčne vire (ministrstvo jih za zdaj še ni imenovalo, predvidevamo pa lahko, da gre za napovedane premoženjske davke), s katerimi bi zbrali še 17 milijard tolarjev. Resna pokojninska reforma šele leta 1998 Finančno ministrstvo predvideva, da bi morali v letu 1998 izvesti reformo pokojninskega sistema, ki ne bi posegala v pravice sedanjih upokojencev, temveč bi vplivala na tiste, ki zdaj delajo. Ta reforma bi prinesla radikalno znižanje prispevne stopnje - celo za okoli tretjino. V prihodnjem letu pa naj bi končno prenesli vsaj financira- Bo proračun »spontan« ali nje posameznih izplačil upokojencem v državni proračun - gre za varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, preživnine, sredstva za rekreacijo (skupaj 18, 5 milijarde tolarjev v letu 1996). Poleg tega naj bi država hitreje vračala ZPIZ-u dolgove iz preteklosti. Prenos invalidnin in kmedtih pokojnin v proračun za zdaj ni predviden. Pokojnine bi se morale prihodnje leto - tako finančno ministrstvo - usklajevati trimesečno brez poračunov za nazaj, dodatek za rekreacijo pa se ne bi smel povečati. Vse to bi omogočilo znižanje prispevne stopnje za 1,7 odstotne točke oziroma na okoli 29,3 odstotka. Pri zdravstveni blagajni je predviden dvig prispevne stopnje za pol odstotne točke oziroma na okoli 13, 2 odstotka. Naslednji podatek pa najbolje ilustrira dejstvo. kako težko je v tej ah kateri-koli drugi državi znižati javno porabo. Trenutno je skupna prispevna stopnja za socialno varnost (pokojninsko, zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje in za porodniško) pri nas 44,7-odstotna, ena najvišjih v Evropi. Z naštetimi ukrepi, ki jih predlaga vlada, pa bi stopnjo znižah le za dober odstotek, torej na 43, 58 odstotka. Andreja Rothiak Odhodki državnega proračuna v letu 1996 bi se realno poveCah za slabih osem odstotkov in bi znašati 595 milijard tolarjev (letos 510,8 milijarde). Prihodki proračuna, skupaj z novimi davčnimi viri, bi znašati 591 milijard tolarjev, torej bi imeti za štiri milijarde tolarjev proračunskega primanjkljaja (letos presežek). Državni proraCun bi se moral za odplačila dolgov zadolžiti za 50 milijard tolarjev, kar je še enkrat toliko kot letos. Zadolževanje v tujini bi prineslo precejšnje povečanje ponudbe deviz, zato bi bilo po mnenju ministrstva verjetno smiselno limit odhodkov postaviti na največ 585 milijard tolarjev, torej največ šestodstotno realno rast odhodkov proračuna. ZDRAVSTVO / METADONSKI PROGRAM Dobili bomo mrežo centrov za zdravljenje z nadomestno drogo LJUBLJANA - V Sloveniji se že nekaj Časa pripravlja '^Postavitev mreže centrov za preprečevanje in zdravljeni6 odvisnih od drog. Minister za zdravstvo je aprila izdal Navodilo za izvajanje metadonskega vzdrževalnega pro-paitia. Letos so bila organizirana štiri izobraževanja za delavce v teh centrih, ministrstvo pa tudi predlaga vzpostavitev mreže petih centrov »A« v Ljubljani, Kranju, Celju, Ma-dboru in Kopru ter Štirih centrov »B« v Logatcu, Velenju, Nurski Soboti in Novi Gorici. V program je trenutno vklju-Cenih 530 odvisnikov. Začetki metadonskega Vzdrževalnega programa (-VMP) segajo pri nas v drugo Polovico 80. let, ko se je na Lolniku zdravilo 40 bolnikov. Prve tovrstne ambulan-|e so se pojavile pred tremi 6h, legalizacija metadonskih programov pa je sledila 'tosko leto. Substitucijski Metadonski program pome-M Pripravo in podeljevanje substitucij ske droge metadona, ki - použit v soluciji, ZMešani s sadnim sirupom - prepreči pojav abstinenčnih simptomov, zmanjšuje željo po drogi in ne povzroča evforije. Vodja oddelka za detoksikacijo na Centru za mentalno zdravje in avtor priporočila zdravnikom dr. Andrej Kastelic pravi, da menijo, da gre pri VMP za postopek, za katerega upajo, da ni doživljenjski, ampak vedno obstaja možnost kasnejše abstinence, zato uporabljajo doze 20 do 60 miligramov dnevno. Cilj pomo- či pa, kot navaja svetovalka ministra za zdravstvo Tatja Kostnapfel Rihtar, nista le detoksikacija in življenje brez drog, temveč tudi druge oblike zdravniške pomoči, ki pomagajo zmanjšati možnosti okužbe s HIV, predoziranja in drugih oblike škode, ki jo povzroča droga. Vzpostavitev racionalnejše mreže centrov bi omogočila zdravstvene storitve vsem zavarovanim osebam in bi bila računalniško povezana, finančno pa bi jo v celoti podprla zdravstvena zavarovalnica. Izhodišče za izračun delovanja mreže centrov sta Zdravstveni dom Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo Koper, v katerih te dejavnosti potekajo že pet oziroma štiri leta. Osnovna doktrina zdravljenja odvisnikov od nedovoljenih drog je bila sprejeta lani novembra v Gozdu Martuljku na posvetovanju o problematiki metadona, poleg ministrstva za zdravstvo pa sta jo sprejeti še ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za notranje zadeve. Organi za notranje zadeve tudi ugotavljajo, da je situacija glede odvisnikov iz dneva v dan težja Vodja oddelka za mamila Martin VranCie pa navaja, da si je metadon dejansko našel svoj prostor na Cmem trgu. Velja namreč prepričanje, da je ceneno mamilo in da je mogoCe priti do njega na precej enostaven način. Dodaja tudi, da sta glede problematike mamil v Sloveniji najbolj ogroženi področji Ljubljana in Koper, kjer tudi zaznavajo največ zlorab metadona. Katarina Novak - Metadon je opiat, podoben heroinu, ki se lahko uporablja tudi kot zdravilo, povzroča pa telesno in psihično odvisnost. Metadon začne delovati pol ure po zaužitju, učinek pa traja najmanj 24 ur. Zenske, ki ga jemljejo, lahko izgubijo menstruacijo, vendar lahko kljub temu zanosijo. Tisti, ki se vključijo v vzdrževalni metadonski program, dobijo posebno izkaznico, ki velja le z osebno izkaznico in za podeljevanje metadona ne zadostuje, temveč morajo njeno veljavnost preveriti v centru, kjer je bila izdana. POSLANSKA VPRAŠANJA Za domobranci »žalovali« štirje vojaki Vojaških letal ne uporabljajo za komercialne namene LJUBLJANA - Vlada je morala pred odhodom na počitnice odgovoriti na celo vrsto poslanskih pobud, med drugim tudi na vprašanje Zmaga Jelinčiča iz Slovenske nacionalne stranke (SNS) obrambnemu ministru Jelku Kacinu, ali privatna letalska firma Kondor-air iz Portoroža res uporablja letala Slovenske vojske v komercialne namene. Jelinčič je za primer navedel dve letali 15. brigade vojnega letalstva. Ministrstvo za obrambo na to vprašanje odgovarja takole: MORS letal, ki jih uporablja Slovenska vojska, ni dajalo in ne daje v uporabo za komercialne potrebe. PaC pa transportni helikopterji sodelujejo pri različnih nalogah s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot so na primer požari ali reševanje v gorah. Zaradi usposabljanja v letenju v ekstremnih razmerah sodelujejo tudi pri oskrbi planinskih postojank in izjemoma tudi na posameznih prireditvah, ki so pomembne za dejavnost vojske. S podjetjem Kondor-air ima MORS pogodbo o občasnem najemu dveh letal, ki sta last te firme. Gre za akrobatsko letalo Pitts S-ZB, ki ga vojska uporablja za šolanje in usposabljanje v akrobatskem letenju, ter za Cessno 172, ki se uporablja za osnovno usposabljanje. Obe letati ministrstvo najema zato, ker - tako trdi MORS - Slovenska vojska še nima dovolj ustreznih plovil za šolanje in usposabljanje v akrobatskem letenju ter za osnovno šolanje. Nova letala Pilatus PC 9 so na stopnji uvajanja, v celoti pa se uporabljajo za prešolanje pilotov. Letala Ztin pa so namenjena za šolanje štipendistov in selektivno letenje kandidatov za pilote, navaja ministrstvo za obrambo. S podjetjem Kondor-air ima MORS pogodbo tudi o opravljanju dela inštruktorskih storitev, ker Slovenska vojska nima v lasti takšnih letal. Skratka, zaključuje ministrstvo, ne drži Jelinčičeva informacija, da naj bi Kondor-air uporabljal vojaška letala v komercialne namene, ampak je pogodbeno razmerje obratno - vojska uporablja letala in si pomaga z inštruktorji podjetja Kondor-air. Obrambno ministrstvo sicer s tem še ni opravilo s poslanci SNS, kajti odgovoriti je moralo tudi na vprašanje Rafaela Kužnika, kdo je dovolil, da je Častni oddelek Slovenske vojske sodeloval na žalni slovesnosti za domobranci in slovenskimi Četniki. Kužnika zanima, s cim minister opravičuje udeležbo Častnega oddelka Slovenske vojske na proslavi, ki ni bila državna. MORS poslancu SNS odgovarja takole: 1. junija je od Združenja pri tipi sprave prejelo prošnjo, naj sodeluje z oddelkom Slovenske vojske na spominski slovesnosti pri Lipi sprave na Zalah v Ljubljani, ki je namenjena počastitvi letošnjih obletnic in spominu na vse žrtve nasilja med in po drugi svetovni vojni. V prošnji je bilo tudi navedeno, da je vojska sodelovala na podobni prireditvi tudi v prejšnjih letih. Ker je bil namen prireditve počastitev 50-letnice konca druge svetovne vojne, se je ministrstvo za obrambo odločilo, da bo Slovenska vojska sodelovala enako kot v minulih dveh letih - s štirimi vojaki Slovenske vojske. Tanja Starič Vrhunska madžarska pevka Marta Sebestyen LJUBLJANA - Okarina etno festival predstavlja ljudsko glasbo že od leta 1991, ko so se na Bledu prvič zbrali glasbeniki iz Češke in Slovenije. Iz Bleda se je po dveh letih preselil še v druge kraje Slovenije in hkrati gostil Čedalje večje število skupin. Letošnji festival bo potekal od 8. do 14. avgusta, in sicer na Bledu, v Bovcu, Črni na Koroškem, Dravogradu, Metliki, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Na sedmih prizoriščih si bomo lahko v 15 koncertnih večerih ogledali 30 nastopov. Pobudnika festivala v nom Ličofom in Boru-letu 1991 sta bila Roman tom Srajem, organizirala Ravnic, ki je sedanji šele- prve večere. Festival so ktor festivala, in Slavko avtorji poimenovali po Mežek, ki sta v sodelova- ljudskem glasbilu, ki je nju z lastnikoma blejske- znano tudi godcem v ga gostišča Okarina, Leo- Sloveniji in je hkrati za- GLASBA / FOLK IN ETNO GODBA šCitni znak gostišča, kjer sta bila v prvih dveh letih dva večera izvirne ljudske glasbe. Poslušalci so bili navdušeni in v letu 1993 se je festival razširil še v druga slovenska mesta, v Mursko Soboto, Bovec, Celje in Ljubljano. Leta 1994 se je kot strokovni sodelavec organizatorjem pridružil dr. Janez Bogataj in v festival vnesel še druga etnografska dogajanja, tako je predstavljal domačo obrt, kulturo kulinarike in podobno. Program festivala so zasnovali v treh tematskih večerih, z nastopom ene domače in ene tuje skupine. Obiskovalci so bili navdušeni, prav tako tudi kritika, ki je festival zelo dobro ocenila. Finančne težave v letu 1994 so festival skoraj pokopale, rešila pa ga je vztrajnost in požrtvovalnost prirediteljev ter elanov organizacijskega odbora. Tudi letos je festival razdeljen na tri večere, ki se bodo vrstili po vsej Sloveniji. Metličani so ga vključili v svojo prireditev »Pridi zveCer na grad«, v Murski Soboti ho gostoval v prireditvi »Poletje na grajskem dvorišču«, v Bovcu odpirajo prireditveni ambient v Klužah, kjer se bodo zvrstili trije veCeri festivala, Korošci so večere razdelili med Slovenj Gradcem, Dravogradom in Črno, vključen pa je seveda tudi Bled. Nastopili bodo Spanci s skupino La Musgana in Portugalci s skupino Realeja, ki bosta predstavili »Sončno Iberijo«. Madžarski skupini O kros in Vujicsics s solistko Marto Sebestyen bodo predstavili »Prostrano Panonijo«, »Skandinavske bele noči« bodo pričarali Finci Folkkarit in Švedi Vasen s pevko Kersti Štabi. Letošnji izbor skupin predstavlja resničen vrh tovrstne evropske glasbene poustvarjalnosti, ki poslušalcem, tako nepoznavalcem kot tudi ljubiteljem, obljublja obilo užitka. Karla Železnik Portugalska glasbena skupina Realeja PRISLUHNITE Erik Satie: Celotna zbirka klavirske literature (Complete piano works) Klasika, distribuirala in založila Digitalia, d.o.o., šest zgoščenk s približno 60 minutami glasbe Erik Satie je ob koncu prejšnjega stoletja kot skladateljski samouk začel pisati za tisti čas precej nenavadne skladbe. Ravno zaradi tega je v modnem pariškem okolju tudi zaslovel, znan pa je bil tudi kot duhovitež, ki se je držal načela »II faut etre rigolo« (treba je biti veseljak). V glasbi je izražal svoje veselje z melodičnim in ritmičnim spakovanjem, vse skupaj pa je popestril s smešnimi naslovi in glasbenimi navodili - denimo treba zaigrati nekaj v stilu »slavca, ki ga bob zob«. Bolj pomemben kot njegovo skladanje je verjetno Satijev neposreden vpliv na francosko glasbo. Med drugim je vplival na razvoj največjega glasbenega impresionista Debussyja, kot duhovni oče pa je bdel tudi nad tako imenovano »francosko šesterico« (Honegger, Milhaud, Auric, Poulenc, Tailleferre in Durey). Tokrat bo prvič posneta in preko CD-jev posredovana celotna Satije-va klavirska literatura. Slovenski pianist Bojan Gorišek je skupaj s slovensko in Švicarsko založbo izdal že Sesti del. Gorišek je po končani ljubljanski akademiji zaključil študij pri Herbertu Henčku v Nemčiji. Že zelo zgodaj se je začel ukvarjati z glasbo 20. stoletja in odkril zamolčanega francoskega skladatelja, ki se mu je nato je temeljiteje posvetil. Po začetnih izvedbah je prejel številne pohvale tuje in domače kritike. Letos bodo verjetno izšle še tri kompaktne plošče, s čimer bo zaobsežen celoten skladateljev klavirski repertoar. Tako na prvem CD-ju lahko slišimo tudi Gymnope-dies, suito treh počasnih skladb, ki obujajo starogrške plese v Sparti. »Satie zvočno opisuje sence gibov in fantomske figure plesalcev, kot da bi bil kipar,« so nekoč zapisali. Prvo in tretjo, občinstvu poznano, Gimnopedijo je za orkester priredil tudi Claude Debussy. Na tretji plošči je osrednja glasba Messe des pauvres - ki je napisana leta 1895 in med drugim prirejena tudi za orgle - razdeljena na pet delov s posvetnimi in mašnimi naslovi (Kyrie eleison). Ta glasba ni napolnjena s sarkastično duhovitostjo, temveč se razširi kot melanholična meditacija in refleksija o življenju, ki ga je živel skladatelj. V nadaljevanju lahko najdemo sedem Gnossiene, Gotske plese, Dvanajst kratkih koralov, abstraktne in nečustvene Pieces froides (Mrzle skladbe), Tri Sarabande, ki so s harmonijo in verigo akordov v nonah takrat predstavljale revolucijo, pa skladbe Za šport in rekreacijo... Glasbena dela so razdeljena kot nekakšen kronološki pregled, višja je namreč številka zgoščenke v zbirki, kasnejšega datuma so bile skladbe napisane. S šestim CD-jem pridemo že v čas pred prvo svetovno vojno in do skladb za klavir štiriročno, v katerih kot drugi pianist sodeluje Aleksander Madžar. Z nestrpnostjo pričakujemo izid zadnjih treh delov, saj bo vse skupaj predstavljalo edinstveno zbirko s priznano pianistično izvedbo. (M. Z.) EVROAGENDA MILANO Ovekovečene diktature Fotografia della liberta e delle ditta-ture. Da Sander a Cartier-Bresson. Fondazione Antonio Mazzotta, Foro Bonaparte 59, Milano, do 17. septembra, odprto od torka do nedelje med 10. in 19.30 uro, Četrtek do 22.30 ure, informacije na tel. 0039/2/878197. Razstava ponuja pregled zgodovine fotografije in sodobnih dogajanj v Času od 20. do 40. let našega stoletja. Obsega kar okoli 500 fotografij in se osredotoča na sodobne diktature, vanjo pa so uvrščena dela Augusta Sanderja (na sliki: Slaščičar, okoli 1928), Roberta Capa, Aleksandra RodCenka, Henrija Cariter-Bressona in mnogih drugih, med katerimi so tudi sovjetski fotoreporterji. (V. U.) BONN PARIZ__________________________ Italijanska renesančna arhitektura Architecture de la Renaissance italiene. De Brunelleschi a Michel-Ange., Musee des Monuments Francais, Palais de Cha-illot, plače du Trocadero 1, do 30. septembra, odprto od srede do ponedeljka med 10. in 18. uro, informacije na tel. 0033/1/44053910. Razstava italijanske renesančne arhitekture, ki so jo lani prvič postavili v beneški palači Grassi, še vedno potuje. Za gostovanjem v vvashingtonski National Gallery of Art je tokrat na ogled v Francoski prestolnici. Originalne makete, risbe, slike, rokopisi in dokumenti ilustrirajo razvoj arhitekturnega razmišljanja na prehodu srednega v novi vek (na sliki: Filippo Brunelleschi; kupola S. Maria del Fiore, Firenze). (V. U.) KOLN Retrospektiva ob osemdesetletnici Bemhard Heiliger: Retrospective 1945 -195. Kunst-und Ausstellungshalle der Bundesrepublik Deutschland, Friedrich-Ebert-Allee 4, Bonn, do 22. oktobra, odprto od torka do nedelje med 10. in 19. uro, informacije na tel. 0049/228/9171 200. Ob umetnikovi osemdesetletnici je Kunst-und Ausstellungshalle pripravila obsežno retrospektivo s 50 skulpturami, 16 asamblaži, 12 reliefi in 34 risbami. Bernhard Heiliger je zadnji še živeči predstavnik generacije nemških kiparjev, ki so po drugi svetovni vojni v Berlinu uveljavili nov nemški kiparski slog in nemško skulpturo ponovno vključili v mednarodni okvir (na sliki: Solarica X, 1989). (V. U.) Naše stoletje Unser Jahrhundert; Menschen, Bilder, Bilder, VVelten. Museum Ludwig, Bisc-hofegartenstraBe 1, Koln, do 8. oktobra, odprto od torka do petka med 10. in 18. uro, sobota in nedelja med 11. in 18. uro, informacije na tel. 0049/221/2212379. Ob projektih, vezanih na pregled umetnosti 20. stoletja, ki se bliža h kraju, so tudi v Kolnu pripravili tematsko razstavo, ki se z okoli 230 slikami, skulpturami in instalacijami (izhajajo tako iz zbirke muzeja kot pomembnih evropskih zbirk od Basla do St. Petersburga) osredotoča na prikaz modernega in sodobnega likovnega dojemanja človeške figure. 124 umetnikov, med njimi tudi najpomembnejši avtorji (na sliki: Barbara Kruger: Brez naslova, 1994/95). (V. U.) Auerbach po mojstrih Frank Auerbach and the National Gallery: VVorking after the Masters. The National Gallery, Trafalgar square, London WC2N, do 17. septembra, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro, nedelja med 14. in 18. uro, informacije na tel. 0044/171/839 3321. Frank Auerbach, ob Francisu Baconu in Lucianu Freudu eden najpomembnejših predstavnikov londonske šole, že od Časa študija redno obiskuje londonsko nacionalko. Doslej je po delih iz National Gallery naredil že stotine del majhnih dimenzij, študij. Ob teh obsega razstava tudi šest del velikih dimenzij, ki jih je po malih študijah dokončal v ateljeju (na sliki: Samson in Dalila po Rubensu). (V. U.) Trije dnevi jazza Memationale Jazzfestival Saalfelden 95, od 25. do 27. avgusta, informacje o programu, umikih in cenah vstopnic na Saalfelden 95, Loferer Strasse 30, Saalfelden ah na tel. 0043/6582/4963. Program tridnevnega mednarodnega festivala jazz glasbe, ki ga letos sedemnajstič pripravljajo v Saalfeldnu pri Salzburgu, obsega številne koncerte in izvajalce (med koncerti, ki potekajo med zgodnjim popoldnevom in nočjo, je komajda čas za spanje). Klaus Dickbauer, Bijma & Van’t Hof & Favre, Joshua Redman Quartet, Ver-non Reid Masque, Kazutoki Umezu Ecle-cticism, David S. Ware Quartet, Ter j e Rypdal, Christian Muthspiel... Cena vstopnice za celoten festival znaša 160 DEM (predprodaja 139 DEM, za obiskovalce do 22 let 114 DEM). (V. U.) FRANCIJA / BIENALE AEROSTATIČNIH BALONOV Baloni bodo ponesli v nebo ime Lorene V desetih dneh poletelo kar 742 balonov PARIZ - Na prostranih 450 hektarih vojaške baze Chambley v Lo-reni so se konec julija in v začetku ®vgusta dogajale čudežne stvari. V jutranjih urah so na zelenih trav-uikih druga za drugo zrastle poseb-velike okrogle »cvetke« pisanih barv, ki so nato kot v kakem Di-sneyevem filmu pravljično polete-te v nebo in kako uro ali dve van-urale kot kodeljice v vetru po sinjh bi- Ko se je sonce dvignilo visoko nad zemljo, so se Čudežne cvetke sPustile na tla in počakale na zaton. Ob zatonu so se spet dvignile v reprizo jutranjemu spektaklu. Chambley je bil do konca preteklega tedna svetovno središče Poletov z baloni, saj »cvetke«, ki so dvakrat dnevno letele v nebo, biso bile nic drugega kot potomke Prvega zgodovinskega balona bratov Montgolfier. Letošnji je bil že Četrti svetovni bienale balonov. Prireditev si je leta 1989 »izmislil« Pflilippe Buron Pilatre, ki ima ba-tone takorekoc zapisane v krvi, saj je pravnuk Jeana-Francoisa Pilatre de Roziera, fizika, kemika, raziskovalca, izumitelja žveplenk in plinske maske, ki je 21. novembra 1783 prvi poletel v nebo z balonom bratov Montgolfier. Prva baza balonov je bila v Metzu, pred dvema letoma pa so jo preselili v Chambley, kjer se je prireditev razbohotila. Letos je na njej sodelovalo kar 742 balonov s skupni 924 piloti. Vsakega poleta se je udeležilo najmanj po 200 balonov, ki so takorekoc »zasenčili« nebo. Stara vojaška baza v Chambleyu leži sredi deželnega parka Lorene. Prireditev predstavlja za kraj in za vso deželo veliko turistično atrakcijo. Semkaj »priletijo« ne le lastniki aerostaticnih balonov, paC pa tudi tisoči ljubiteljev poletov in radovednežev. Vsakdo lahko pride na svoje. Kdor želi, lahko stopi v koS, ki je pritrjen pod balon, da bi si privoščil polet. Enourna zraCna plovba stane kakih 300 tisoč lir, udeleženec pa lahko tudi sodeluje pri pripravi poletne naprave z napihovanjem balona pred poletom in izpraznjenjem po ogledu neba. Po računih krajevnih oblasti, naj bi prireditev obogatili z vrsto dejavnosti, kot sta na primer gradnja balonov in Sola za vež-banje pilotov, ki jo bo vodil sam Philippe Buron Pilatre. Vsak bienale zahteva vsekakor 15 mesečno pripravo, kar stane kakih 12 milijonov francoskih frankov (ali kake 4 milijarde lir). Investicija se izplača, saj so izračunali, da znaša celotni zaslužek manifestacije (s turističnim prilivom, nočitvami, prodajo spominčkov in vsem, kar spada k temu) kakih 55 milijonov frankov. Baloni bodo torej ponesli visoko v nebo ime in prestiž Lorene, ki je bila - v turističnem pogledu - vse doslej za Francoze nekakšna »neznanka«. Po neki anketi namreč kar 70 odstotkov Francozov ni imelo nobenega mnenja o Loreni, preostalih 30 odstotkov pa jo je ocenila negativno. LITERATURA / RAZISKAVE O USODI 2ENE MARKIZA DE SAPE Rodeo ■ tradicija Združenih držav Žena - glavna žrtev izprijenega markiza Zapustila ga je po dolgih desetletjih poniževanja in izkoriščanja, ko je De Sade imel 74 let LONDON - Kdo je bila Kenee-Pelagie* zvesta in razumna žena markiza Sade, ki je med francosko propadajočo aristokracijo v obdobju revolucije slovel kot kralj °krutne erotike? Angleška pisateljica Marga-rot Crosland je po dolgem in temeljitem Stu-oiju v knjigi »Sades Wi-te« (Sedejeva žena) odgovorila na skoraj vsa vprašanja o ženski, ki je celo življenje stala ob strani Sadeju, ga ljubila, om nenehno odpuščala razuzdano življenje, nez-yestobo in nasilje, ki je lzvajal nad njo. Renee-Pelagie je bila marljiva hci nekega odvetnika. Odkritosrčna, zapletene in skorajda žalostne narave, se je leta 1763 poročila s francoskim plemičem, ki je bil že pri 22 letih daleč naokoli poznan kot izvrsten ljubimec. Postala je skrbeča žena, neke vrste razumevajoča sestra in dopustna žena, tudi takrat, ko je markiz spletkaril z njeno mlajšo sestro Anne-Prospere in z osovraženo maCeho, ki je nemudoma padla v past predrznemu laskanju markiza. Erotične norčije moža, ki so Renee tako drago stale, da je morala večkrat oCeta prositi za denar, so zajele razne dvorjanke in druge Zenske vseh stanov. De Sade je ženo nedvomno zapostavljal. Ni mu bilo mar zanjo, razen takrat, ko se je nad njo grozovito spolno izživljal. Kot priča Margaret Crosland, je nori markiz najokrutnejSe, najbolj bizarne in krvave stvari počenjal le z ljubimkami, ki niso imele plemiške krvi. Poleg tega je ženo poniževal brez kateregakoli zadržka. Kljub mučnim okoliščinam, ki so jo spremljale dan za dnem, je Renee-Pelagie stala možu ob strani tudi v dolgih 27 letih zapora, kamor so ga zaprli zaradi spolne izprijenosti. Sele malo preden bi Sadeja izpustili iz zapora je zaprosila za ločitev, prav v trenutku, ko je že 74-letni mož najbolj potreboval njeno ljubezen in pomoC. Zakaj pa je sklenila ločiti se od moža Sele takrat, tega tudi Croslandova ni prav dobro razumela. Iz ljubezni do otrok, morda, kot Številne druge zenske, vendar tudi sama avtorica ni kaj preveč prepričana, da je bil to edini razlog. AVSTRALIJA / ZARADI PREMILE IN SUHE ZIME Po štirih letih suše so letos pridelek žila uničile miši Vlada mora zdaj odločiti o možnosti uporabe strihnina SYDNEY - Miši so skoraj povsem uničile pridelek Žita na področju Darling Dovvns v južnem Queenslandu, avstralski žitnici, kjer so letos upali, da bodo po Štirih letih suše končno imeli dober pridelek. V teh predelih Se ne pomnijo take katastrofe. MiSi so se z neverjetno naglico razširile na 350 kilometrov razsežnem področju med mesti Toovvoomba, Roma in Dalby in razdejale SOO.ooo hektarov obdelane površine. »Ljudi so doletele strahotne izgube,« je izjavil lan MacFarlane, predsednik združenja žitogojcev Queenslanda. »Število miši je letos močno naraslo zaradi vročega in suhega vremena, še zlasti pa so se glodalci razmnožili v preteklih treh tednih, ko so napadli tudi ječmen. Žito sploh ne raste vec,« je dejal MacFarlane in dodal, da je v nevarnosti 74 milijonov ameriških dolarjev pridelka, t° je približno 500.000 ton žita, v bistvu skoraj polovica predvidenega zimskega pridelka Queen-slanda. Država je že zbrala skupino strokovnjakov, ki ji je zaupala rešitev problema. Predstavnica »mišje task force« Pamela Chap-man je dejala, da so podobne težave na meji med državama Južne Avstralije in Viktorije leta 1993 povzročile 47, 7 milijonov dolarjev škode. Miši so se letos hudo razmnožile, ker je bila zima tako mila in suha, da je zemlja razpokala in so se glodalci ugnezdili v razpokah; iztrebiti bi jih morali oktobra, preden so se zaceli razmnoževati, sedaj pa se jih je zelo težko znebiti. »Kmetje bi lahko znova ostali brez pridelka, in to po enem od zanje najhujsih susnih obdobij,« je dejal MacFarlane, ki je od vlade zahteval dovoljenje za uporabo strihnina proti glodalcem, proti katerim ne zaleže nobeno drugo sredstvo. Kmetje iz Dalbyja poročajo, da je miši veliko preveč, da bi jih lovili z običajnimi pastmi in vabami; vsak dan jih namreč ulovijo nekaj škafov, kljub temu jih je Se in Se. Brata Bev in Colin Seis iz Dalbyja sta se na primer pritožila, da so miši že povsod na kmetiji in so zaCele celo glodati stroje in opremo. Ponoči trumoma teCejo po ulicah in vdirajo hiše in trgovine. »Odvreči sem moral na stotine vrečk krompirčkov, ki so jih načele miši. Razpasle so se po vsej trgovini, sprehajajo se po policah in omarah, ne da bi se jih mogel kako rešiti,« je dejal lastnik krajevne trgovine. Predstavnik vlade Queenslan-da je sporočil, da bo vlada v naslednjih dneh razpravljala o možnosti uporabe strihnina, Se zlasti, ker se je to leta 1993 v Južni Avstraliji in Viktoriji izkazalo za učinkovito in brez hudih posledic za okolje ter prehrambeno verigo. Rodeo sodi v tradicijo Združenih dei pa so tudi turistična atrakcija, kjer držav. Najbolj znani cow-boy so prave prodajajo za drag denar oblačila, škornje živeče legende in služijo seveda tudi in klobuke v pristnem zahodnjaškem masten denar. Vsako leto prirejajo celo slogu. Na rodeu tekmujejo mladi in sta-vrsto zelo odmnevnih tekmovanj, na ka- ri, celo 7-letni Billy, na spodnji sliki, je tera prihajajo iz vseh zveznih držav, ro- bil nagrajen kot perspektivni cow-boy SVET Torek, 8. avgusta 1995 IZRAELSKO-PALESTINSKA MIROVNA POGAJANJA Ministru Peresu se ne mudi JERUZALEM (Reuter) - Voditelj PLO Jaser Arafat je včeraj napovedal skorajšnje srečanje z izraelskim zunanjim ministrom Simonom Peresom, da bi končno naredila konec nenehnim nesporazumom in dolgotrajna pogajanja o palestinski avtonomiji na Zahodnem bregu premaknila z mrtve točke. Kot poročajo tiskovne agencije, se je srečanje začelo še v ponedeljek pozno popoldne v egiptovskem mestu Taba ob Rdečem morju. Peres je opozoril izraelsko javnost, da ne sme pričakovati preveč in da Izrael zagotovo ne bo hitel s podpisom sporazuma za vsako ceno. Izraelski zunanji minister je za izraelski radio izjavil: »Naredili bomo vse, da bi zbližali stališča in se sporazumeli o najbolj spornih vprašanjih. Toda to bo morda tudi vse.« Neki izraelski vir je sporočil, da je Peres na srečanju parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in obrambo izjavil, da ne bo nič narobe, če bo prišlo do večmesečne zamude. Abu Libdeh, vodja palestinske delegacije, je za Reuter izjavil, da je srečanje Peresa in Arafata zadnje upanje, če naj bi pogajanja končali še letos poleti. Izrael je že privolil, da Palestinci prevzamejo upravo v šestih največjih mestih na Zahodnem bregu, ne strinja pa se s predajo Hebrona, kjer živi približno 400 židovskih priseljencev in sto tisoč Palestincev. Obe strani morata doseči še soglasje o načinu varovanja sto tisoč Zidov, ki živijo na Zahodnem bregu skupaj s približno enim milijonom Palestincev. Kot je sporočil tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva, bosta Peres in Arafat morda podaljšala pogovore v Tabi, če bo treba. Zidovski priseljenci so na Zahodnem bregu v ponedeljek spet začeli protestirati proti palestinski samoupravi in zasedli še »en hrib«. Izraelski premier Jicak Rabin je znova poudaril, da demonstrantje ne bodo preprečili mirovnega dogovora s Palestinci. Izjavil je celo, da ga protestniki ne skrbijo, saj je Izrael demokratična država. m iF '* Židi so včeraj spet zasedli hrib na Zahodnem bregu (AP) 20... ... prebivalcev Ko-lomba, glavnega mesta Srilanke, je bilo ubitih v včerajšnjem samomorilskem bombnem napadu, več kot 50 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega je večina zaradi hudih opeklin še v smrtni nevarnosti. Identiteta samomorilca, ki je bombo v poslopje regionalne vlade pretihotapil v kokosovem orehu, še ni znana. Policija domneva, da je bil napadalec pripadnik uporniških Tamilskih tigrov, ki so že večkrat izvedli tovrstne napade, med drugim tudi na nekdanjega predsednika Ranasingho Prema-dasa, in sicer leta 1993, leto pozneje pa na takratnega predsedniškega kandidata opozicije Gaminija Disanajako. Tamilski tigri so v zadnjih dneh povečali teroristično dejavnost. V nedeljo so izvedli napad na eno od vojaških baz na vzhodu Srilanke, vendar so ga pripadniki posebnih vojaških enot odbili. Gverilce so napadli s hrbta ter v boju, ki je trajal le pol ure, ubili enega pripadnika Tamilskih tigrov in zajeli nekaj orožja. Vlada Srilanke je kljub temu pred tremi dnevi napovedala močno decentralizacijo države, kar naj bi pripomoglo h koncu državljanske vojne na severu države, kjer se Tamilski tigri že dolgo borijo za samostojno državo Tamilcev. j . ! NOVICE BLIŽNJI VZHOD Volitve v Čečeniji šele po predaji orožja MOSKVA (dpa) - Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je sporočila, da se je 64-letni ruski predsednik Boris Jelcin včeraj po enomesečni odsotnosti zaradi težav s prekrvavitvijo, ki bi lahko povzročile srčno kap, vrnil na svoje delovno mesto v Kremlju. Jelcin je v nastopu pred novinarji izrazil zadovoljstvo s potekom mirovnega procesa v Čečeniji in napovedal, da bodo volitve v tej uporni kavkaški republiki najbrž izpeljali šele v začetku prihodnjega leta, ne novembra, kot so se dogovorili na pogajanjih v Groznem. Moskva zahteva, naj čečenski borci predajo svoje orožje pred volitvami v Čečeniji. Kaže pa, da se borci Dudajeva ne nameravajo kar tako predati, saj so včeraj osvobodih območje Atšohoj-Martan, ki leži 40 kilometrov južno od Groznega. Pred novo razširitvijo bojev na Kavkazu opozarja tudi vrhovno poveljstvo ruske vojske, ki je prepričano, da uporni voditelj Džohar Dudajev načrtuje razširitev vojnih spopadov, da bi prekinil mirovna pogajanja. Alžirski skrajneži spet podtaknili več bomb Al .7.IR (dpa) - V eksploziji avtomobilske bombe je bilo včeraj v kraju Boufarik, ki leži zahodno od alžirske prestolnice, ubitih in ranjenih več oseb. Časnik El Vatan je poročal o dvanajstih mrtvih in petnajstih ranjenih, časnik Liberte pa o enajstih mrtvih in najmanj 30 ranjenih. Druga avtobomba pa je eksplodirala v alžirski četrti Jolie Vue, vendar o žrtvah tega napada ni poročil. »Čeprav varnostne sile ne bodo mogle zagotoviti varnosti in miru, bomo predsedniške volitve izvedb še letos, in sicer novembra,« je včeraj izjavil alžirski predsednik Li-amine Zeroual. Kot opazovalce je Zeroual na voti-tve povabil predstavnike Združenih narodov, Organizacije afriške enotnosti in Arabske bge. Vsaka stranka, ki bo na vohtvah imela svojega kandidata, naj bi imela tudi svojega predstavnika v posebni komisiji, katere naloga bi bila nadzorovanje priprav in poteka volitev, je na sestanku vlade povedal predsednik. Vendar bodo pogovore o tem, ki naj bi potekati 12. avgusta, stranke bojkotirale. Rabinova mirovna pogodba s Palestinci diši po izdaji SAVE ŠOMERON (Reuter) - Židovski naseljenec je jezno govoril o načrtih Izraela, ki naj bi »njegov« del Zahodnega brega predal Palestincem. »Včasih so nameravati osnovati državo. Danes jim hodi po glavi le to, kako bi jo uničiti,« je rekel 51-letni Ari Klein, eden prvih naseljencev s konca sedemdesetih let. Športno središče Save Someren z bazeni in negovano trato ni del židovske države. Leži na Zahodnem bregu, ki ga zaenkrat še nadzomjejo Izraelci. Zaradi razširitve palestinske oblasti na večji del Zahodnega brega po mirovni pogodbi leta 1993 živijo Židje v strahu za svojo varnost in prihodnost svojih sanj o priključitvi območja, za katerega rabini trdijo, da je izraelsko po biblični pravici. Številnim naseljencem, med njimi jih sto tisoč živi med Palestinci, mirovna pogodba izraelskega premiera Jicaka Rabina diši po izdaji. Palestinci so si za cilj postavili ustanovitev države na celotnem Zahodnem bregu in na območju Gaze, da pa hi ga dosegli, bi morali odstraniti več kot 140 zidovskih naselij, ki so na tem območju zrasla v obdobju od druge polovice sedemdesetih let. Prvi korak je palestinska vlada storila lani na Zahodnem bregu v Jerihu in Gazi. O usodi naseljencev bodo razpravljali naslednje leto, kar bo zadnja stopnja sporazuma med Izraelom in PLO. Naseljenci so zaprisegli, da se bodo proti palestinski avtonomiji borili, čeprav je podobna akcija lani propadla.Klein, urejen mož z nežnim glasom, obžaluje zamiranje sionizma, na katerega so imeli po ustanovitvi Izraela leta 1948 vpliv predvsem socialisti. Potem ko je Izrael leta 1967 v bližnjevzhodni vojni zasedel Zahodni breg in območje Gaze, so oblasti verne Žide poslale, naj naselijo osvojeno ozemlje, do katerega naj bi jim pravico dajala Biblija. Zdaj so se razmere spremenile. »Problem je v Izraelcih, sionizma ni več, ljudje so postali manj odločni,« pravi KleinKlein ima šest otrok in na Zahodnem bregu živi že 18 let. Mlajši so še vedno v Save Someronu. Ostati namerava iz verskih razlogov. In če bo Izrael ukazal vrnitev na zidovsko območje v končni mirovni pogodbi? »Proti vojski se ne bom boril,« pravi. »Tam imam sinove. Naj bi se spustili v državljansko vojno? Nemogoče.« Bazo izraelskega topništva so iz njegovega mesta evakuirali že pred letom in pol. Njihove zapuščene stavbe prerašča plevel. V nekdanji vojašnici izstopa majhna mošeja, ki je popisana z vojaškimi grafiti. Vojska jo je uporabljala za skladišče streliva. Klein se boji dneva, ko bo moral pospraviti kovčke, klic mujezina z minareta ob mošeji pa ho vnovič klical k moUtvi. Hrvaški borci so osvobodili Knin (Foto: B. V.) Zapore hrvaške vojske za preradovedne novinarje (Foto: B. V.) Rezultati srbskega obstreljevanja Gospida (Foto: B. V.) »Krajine ni ved,« je novinarjem sporočil general Ivan Tolj (Foto: B. V.) VOJNA NA OZEMLJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE Karadžičeva letala nad hrvaška mesta »Dosegli smo vse cilje,« je sporočil hrvaški obrambni minister Šušak ZAGREB (Reuter, D. P.) - Hrvaški obrambni minister Gojko Susak je včeraj zvečer sporočil, da je vojaška opera-cija Nevihta po 84 urah končana. »Akcija je trajala od petka zjutraj do danes do šestih popoldne, ko se nam je pri aiestu Topusko predalo šest tisoč srbskih vojakov,« je izjavil in dodal, da je med osvobajanjem življenje izgubilo 118 hrvaških vojakov, 620 pa je bilo ranjenih. Hrvaška vojska je četrti Vkorakala je v Glino, Mekušje dan »nevihte« osvobodila in Turanj, od koder so Srbi skoraj celo srbsko Krajino, štiri leta obstreljevali Karlo- vec. Hrvati so se začeli z uporniki pogajati o predaji in koncu vojaških aktivnosti. Zahtevali so, naj Srbi odložijo orožje in v spremstvu Združenih narodov zapustijo državo. Vendar so uporniki poskušali prek meje prepeljati tudi težko orožje, zato je hrvaška vojska nadaljevala operacijo. Srbske enote naj bi bile po- Na fronti tudi hrvaški mladoletniki šESTAK BRDO - Med hrvaškimi borci, ki so v bližini frontne črte čistih in pregledovali orožje, je bil tudi šestnajstletni Marko, po narodnosti Hrvat, doma iz Bosne. Leta 1991 je po razpadu nekdanje Jugoslavije moral zapustiti rodno Banjaluko, ki je Prišla pod srbski nadzor. »V nekaj dneh bomo uničili srbski od-Por,« je zagotovil Marko, ki je v senci dreves s soborci počival in sanjaril o zmagi. V dolini ob reki Kolpi, oddaljeni približno šest kilometrov, je bilo slišati streljanje. »Prejšnjo noč smo že proslavljali zmago hi še bomo slavili, vsako osvobojeno mesto bomo proslavili, saj smo na to dovolj dolgo čakali. Tokrat bomo Srbom pokazali zobe,« je dodal. Po tridnevnih hrvaških ^cijah je mestece Pokupsko še vedno v srbskih rokah; na severnem bregu Kolpe živijo Hrvati, na južnem pa Srbi. Hrvaška Sola je le 200 metrov'oddaljena od frontne Črte, je novinarjem pred njihovo vrnitvijo v Zagreb povedal pripadnik hrvaške policije. Čeprav je večina uporniških Srbov po petkovem napadu hrvaških sil skušala pobegniti v Bosno, vsem ni uspelo; nekaj se jih je odločilo ostati, zato so se zatekli v kraje ob Kolpi. »Res jih ni veliko, vendar so dobro oboroženi,« je povedal Marko. Ljudje, ki živijo na tem območju, od Zagreba oddaljenem dobrih 50 kilometrov, od Petrinje pa le 20, ne vedo, kje lahko pričakujejo srbski odpor. Nihče ne ve, ali je potovanje po cestah sploh varno. Čeprav so srbske granate v soboto padale na nekatera hrvaška naselja, ljudje niso preveč prestrašeni, saj se vsi veselijo hrvaškega zavzetja večme tako imenovane srbske Krajine, iz katere se je po letu 1991 moralo izseliti več tisoč Hrvatov. Enota, v kateri je Marko, je prišla v Sestak Brdo v soboto ponoči. Vojaki imajo nove uniforme in orožje, tudi kalašnikove. Vaščani so jih toplo sprejeli, saj je veliko vojakov doma iz okoliških krajev. Nekdanji lastnik trgovine Ivan Antolo-vič, ki se je v Sestak Brdo priselil že leta 1991, ker so mu srbski tanki porušili hišo, je vojake pričakal z vrčki piva. Prepričan je, da se bo večina hrvaških beguncev vrnila domov, čeprav so njihove hiše porušene in požgane. »Veseli smo, da so četniki pobegniti, saj so uničevati naše imetje in že pred štirimi leti z domov pregnali ljudi hrvaške narodnosti. Zdaj smo tudi mi oboroženi in pokazali jim bomo,« je povedal zgovorni mož. Vanora Bennett / Reuter polnoma razbite, nevarnost pa predstavljajo sovražnikova letala, kisov nedeljo in včeraj obstreljevala hrvaška mesta. Bombardirala so tudi Kutino, kjer stoji velika kemična tovarna, zato so Hrvati prepričani, da skuša Karadžič povzročiti veliko ekološko katastrofo. Hrvaški zunanji minister je zahteval, naj Nato ustavi srbska letala, saj so poleti z letališča v Banjaluki prepovedani. Vendar so Hrvati tudi brez ameriških letal zrušiti dva srbska orla. Predsednik Franjo Tu-dman je včeraj že ukazal demobilizacijo 70 tisoč rezervistov, ki so se udeležili ofenzive. Čeprav to jasno dokazuje, da se akcija bliža koncu, Srbi še naprej obstreljujejo civilne cilje, Osijek, Vinkovce in Karlovec pa so zasuli s pravo točo izstrelkov iz večcevnih raketometov. Mednarodne konvencije so kršiti tudi Hrvati, ki so se Kraljevini Danski opravičiti za neljubi incident, ko je moralo šest danskih modrih čelad kot živi ščit korakati pred hrvaškimi tanki. Odzivi mednarodne skupnosti, ki je osupla zaradi hrvaškega vojaškega uspeha, so neusklajeni. Tisti, ki so si prizadevali za mir na ozemlju nekdanje Jugoslavije, se bojijo, da bodo hrvaškemu zgledu sledili tudi drugi balkanski voditelji in se odpovedali diplomatskim prizadevanjem za ustavitev spopadov. Diplomati sicer priznavajo, da so v l | i fkopT mii6- Hrvaški predsednik Franjo Tudman je v Londonu razdelil BiH kar na prtičku (AP) nekaterih prestolnicah -predvsem v VVashingtonu -hrvaško akcijo ocenili kot strateško »koristno«, vendar je zaradi nje »povsem zastal« mirovni proces. »Tisti, ki so se zavzemati za pogajanja, so izgubiti; zmagali so zagovorniki vojaške rešitve spora, naj bodo iz Sarajeva, Beograda, VVashingtona ati od drugod.« Udeleženci ženevske konference, ki so skušali preprečiti morebitne nove spopade na Hrvaškem, so v začetku leta Srbom predlagali načrta ZA, vendar so ga ti zavrnili. Po na- črtu naj bi Krajina postala del Hrvaške, Srbom pa so predlagali določeno avtonomijo v krajih z večinskim srbskim prebivalstvom. Na četrtkovem sestanku v Ženevi so se bili Srbi pripravljeni pogajati o načrtu Z4, po besedah nekega diplomata pa hrvaški predstavniki »njihovega odgovora niso hoteti razumeti kot pritrdilnega«. Vojaški strokovnjaki skušajo odgovoriti na vprašanje o možnostih obnovitve spopadov med Zagrebom in Beogradom. Nekateri trdijo, da sta se o usodi vzhodne Sla- vonije, kjer hrvaške sile niso posredovale, tajno sporazumela Miloševič in Tudman, ki naj bi že določila tudi usodo Bosne. Slednji je novinarju londonskega Timesa kar na prtiček zarisal prihodnjo mejo na Balkanu. Ta naj bi v obliki črke S potekala med Srbijo in Hrvaško, Muslimani pa naj bi odigrali nepomembno vlogo v »Hrvaški federaciji«. Po tem »zemljevidu« Tuzla in Gorazde sodita pod srbski, Krajina pa pod hrvaški nadzor, kar pojasnjuje pasivnost Beograda ob hrvaški ofenzivi. Na begu iz kninske krajine TISOČE SRBOV ZAPUŠČA DOMOVE BOSNA IN HERCEGOVINA Sibske oblasti v Banjaluki niso hotele sprejeti beguncev ZAGREB (Reuter, dpa) - Zaradi ofenzive hrva-ških sil za osvoboditev zasedenih ozemelj je kninsko Krajino zapustilo na deset tisoče civilistov. Po cestah se vijejo dolge kolone avtomobilov, traktorjev, konjskih in volovskih vpreg. Posamezne kolone so dolge tudi do 20 kilometrov. UNHCR je sPoročil, da so Hrvati včeraj v severni Bosni s težkim topništvom obstreljevali večjo kolono beguncev. Pri tem je bilo veliko ljudi ranjenih, o mrtvih 116 poročajo. Poveljstvo mirovnih sil ZN v Zagrebu in Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) doumevata, da bo v okolico Banjaluke v naslednjih dveh dneh prišlo Približno 80 tisoč krajinskih Srbov. Po doslej žbranih podatkih je do Banjaluke prišlo približno 35 tisoč ljudi. Deset iisoč srbskih civilistov Pa se je zateklo v Tupo-fko. O tem, koliko srbskih vojakov je ostalo v Krajini, včeraj ni bilo Poročil. »Menimo, da se jih velika večina še vedno nahaja na območju sPopadov,« je povedal tiskovni predstavnik KN v Zagrebu. Po neuradnih poročilih naj bi nekaterim srbskim vojakom uspelo z letalom Pobegniti v Banjaluko. UNHCR ima v skladiščih v Banjaluki še nekaj rezerv hrane in šotorov, vendar premalo za fPrejem večjega števila beguncev. »Nimamo Vee kam iti, hočemo v Srbijo,« je povedala begunka, ki so ji srbske oblasti iz Banjaluke onemogočile vstop v mesto, ker se bojijo preobremenjenosti. »Ce že drugega ne, se bom usedel na trg kneza Mihaj-lova in prosjačil,« je povedal jezen krajinski kmet, ki bo tako kot tisoče drugih nadaljeval pot proti Srbiji. UNHCR je zato beguncem poleg hrane poslal tudi toliko griva, kolikor ga potrebujejo za pot do meje z ZRJ. Ker jim hrvaške oblasti niso dovolile prostopa meje, morajo konvoji s pomočjo in gorivom na območje Bosne preko Madžarske in ZRJ. Srbsko mejo je doslej prestopilo približno 12 tisoč ljudi. Beograd pa še vedno ni sporočil, koliko beguncev namerava sprejeti. Bosanska vlada v Sarajevu se boji, da jih bodo vrnili in naselili na zasedena ozmelja BiH. Združeni narodi poročajo, da iz Hrvaške beži več kot 150 tisoč Srbov, kar je največji eksodus, odkar se je pred štirimi leti začela vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije. legend! ] ozemlje pod nadzorom 1—1 bosanskih Srbov bosanske vladne sile »varovana območja« Združenih narodov I—I nekdanja srbska Krajina Nadaljujejo se pogajanja o evakuaciji Srbov v Bosno skozi obmejni mesti Dvor in Donji Srb, kjer bodo morali svoje orožje predati pripadnikom mirovnih sil Združenih narodov. REUTER V OZADJU Poročila o številu srbskih civilistov, ki bežijo pred hrvaškimi silami, so zelo različna ZAGREB (dpa) - Ni popolnoma jasno, kolikšno je število prebivalcev v do nedavnega se srbski Krajini. Srbi navajajo število štiristo tisoč, medtem ko Hrvati govorijo le o sto petdeset tisoč prebivalcih. Po mnenju Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) so hrvaške navedbe realne. Pred izbruhom vojne leta 1991 je po uradnih podatkih na Hrvaškem živelo 581 tisoč Srbov, od tega 161 tisoč v Krajini, vključno z območji v Slavoniji. Samo v zahodni Slavoniji, ki so jo Hrvati osvoboditi maja, je po neuradnih ocenah živelo trideset tisoč Srbov. Po odcepitvi Srbske republike Krajine so hrvaške in druge nesrbske prebivalce z zasedenih območij vseskozi preganjali. Koliko Srbov so v preteklih štirih letih naselili v tem delu Hrvaške, ni znano. Hrvaška vlada ocenjuje, da so na celotnem območju Krajine izgnati do štiri tisoč Hrvatov. Do leta 1991 so bili Srbi večinsko prebivalstvo le v Kninu in Glini, tam pa jim je hrvaška vlada na zahtevo Zahoda s spremembo ustave zagotovila posebne pravice. Kam so izginili begunci iz žepe in Srebrenice? SARAJEVO (AFP) - Ker še vedno ni znana usoda več tisoč beguncev iz Srebrenice, predstavniki človekoljubnih organizacij v Sarajevu ne izključujejo možnosti, da so bili begunci ubiti ali odpeljani v srbska koncentracijska taborišča. Tiskovna predstavnica Mednarodnega rdečega križa Jessica Barry je povedala, da so svojci pogrešanih v Tuzli podali imena med pet in šest tisoč ljudi, ki so pobegnili iz Srebrenice, potem ko so bosanski Srbi 11. julija zavzeli to »varovanano območje«. Po doslej zbranih podatkih je v begunska taborišča prišlo le dvesto oseb, ki so bile na seznamu pogrešanih. »Mogoče se etnično čiščenje ozemlja pospešeno nadaljuje v srbskih koncen-tracijskih taboriščih ali pa so bili ti nesrečneži preprosto umorjeni,« je izjavil predstavnik neke človekoljubne organizacije, ki ni želel biti imenovan. Veliko muslimanskih beguncev, ki so se zatekli v Tuzlo, pripoveduje o srbskih pobojih civilistov; poudarjajo, da bosanski Srbi niso prizanesli ne ženskam ne otrokom. Konec junija so bosanske oblasti opozorile, da je izginilo osem tisoč prebivalcev Srebrenice, predvsem moških. »Kakih tri tisoč jih je še zaprtih v koncentracijskih taboriščih, tisoč petsto pa so jih bosanski Srbi že umorili,« je izjavil bosanski predstavnik Semsudin Ha-sanbegovič. Po podatkih bošnjaških oblasti je v enklavi živelo približno 44 bsoč ljudi; Visoki komisarjat za begunce ZN ocenuje, da je bilo »premeščenih« 29 400 oseb. Usoda tri tisoč ljudi, ki se skrivajo v hribovitih predelih v okolici Žepe, ker so bosasnki Srbi izropali in zažgali njihove hiše, ni nič manj zaskrbljujoča. Med ponedeljkovim srečanjem generala Ruperta Smitha s poveljnikom vojske bosanskih Srbov Ratkom Mladičem se slednji ni hotel pogvarjati o evakuaciji tisoč petsto bosanskih vojakov in prav toliko civilistov, ki so se zatekli v hribovite predele okrog Žepe. Mladič vztraja pri zahtevi, da morajo vladne čete položiti orožje in se predati bosanskim Srbom, vendar se predstavniki Združenih narodov bojijo, da bi bili bosanski vojaki žrtve množičnih pobojev. Zaskrbljujoča je tudi Mladičeva trditev, po kateri je evakuacija civilnega prebivalstva končana. »Kaj se bo zgodilo s tisoč petsto ljudmi, ki životarijo v gozdovih okrog Žepe in se skrivajo v votlinah, Ce vojaški poveljnik bosanskih Srbov zanika njihov obstoj?« sprašujejo odgovorni predstavniki ZN. NOVICE Čehi ne verjamejo v državljanske pravice PRAGA (dpa) - Čeprav je od »žametne revolucije« in prvih demokratičnih volitev na Češkem minilo že več kot pet let, velika večina Cehov še vedno dvomi o spoštovanju državljanskih pravic. Po vCeraj objavljeni anketi praškega Inštituta za raziskavo javnega mnenja (IVVM) samo trinajst odstotkov prebivalcev Republike Češke verjame, da so jim zagotovljene vse pravice in svoboščine. 42 odstotkov od 1008 vprašanih meni, da državljanske pravice uživa samo večina. Več kot tretjina vprašanih (35 odstokov) pa meni, da ima pravice zagotovljene samo manjšina. Pet odstotkov vprašanih pa je prepričanih, da na Češkem državljanske pravice sploh niso zagotovljene. Ali bo Murdoch pomagal Blairu osvojiti Dovvning Street? LONDON (Reuter) - Vodja britanske opozicijske laburistične stranke Tony Blair žanje prve uspehe svojega novega prijateljevanja z avstralskim medijskim magnatom Rupertom Murdochom. Ta mu je vCeraj dodelil kolumno v svojem Časniku News of the World, ki je najbolje prodajan Časnik v Veliki Britaniji. Murdochov Časnik je bil tradicionalno konservativno usmerjen in je bil vCasih celo sovražen do laburistične stranke. Blair je dobil prostor za svojo kolumno na rovaš desničarskega poslanca konservativne stranke Woo-drowa Whytta, Cigar politični nazori so zelo blizu uredniškim nazorom angleškega Časnika. Blair je v svojem prvem članku obsodil Majorjevo vlado, Ceš da ne ustvari gospodarske klime, ki bi olajšala delo poslovnežem. Politični opazovalci v Veliki Britaniji ocenjujejo, da utegne biti pisanje Blaira v Murdoc-hovem Časniku prvi znak, da je ta avstralski magnat pustil na cedilu konservativno stranko in se odločil, da bo na naslednjih parlamentarnih volitvah podpiral laburiste. Tokio bo izplačal vojne odškodnine FRANCOSKI JEDRSKI PROGRAM Avstralci so pripravljeni na »vojno« SYDNEY, PARIZ (Reuter) - Avstralska vlada je v ponedeljek izjavila, da je Franciji pripravljena napovedati »trgovinsko vojno«, ker se je ta odločila za izvajanje jedrskih poskusov. Avstralskega premiera Paula Keatinga je zadolžila, naj poostri gospodarske ukrepe. Najgosteje naseljena avstralska država Novi južni VVales je pripravljena bojkotirati podjetje Eurocopter, skupni podvig francoskega podjetja Aerospatiale in nemškega podjetja Daimler-Benz Aerospa-ce, ki se poteguje za pogodbo o prodaji treh policijskih helikopterjev v vrednosti 4,5 milijona avstralskih dolarjev. Premier države Bob Carr je dejal, da Čakajo le še na soglasje Keatingove vlade. »Z odpovedjo razmeroma skromne pogodbe bomo z zadovoljstvom sprožili ekonomsko vojno med Avstralijo in Francijo,« je Carr v Sydneyju izjavil novinarjem. »Kljub temu pa pred tem pričakujem jasno odločitev, da se ekonomska vojna ne bo končala z odpovedjo pogodb o dobavi orožja.« Avstralska vlada je bojkotirala že francosko obrambno podjetje Dessault Aviation, M se je potegovalo za pogodbo o dobavi reaktivnih letal v vrednosti milijarde avstralskih dolarjev. Obrambni minister Robert Ray je dejal, da bi morala državna vlada v tem primeru ravnati enako. Avstralsko in novozelandsko nasprotovanje francoski politiki se vsak dan veCa, kar se je pokazalo tudi na velikih nedeljskih protestnih shodih po vsej državi ob petdeseti S. ,1 Vi V* Proti francoskim jedrskim poskusom so demonstrirali tudi Parižani (AP) obletnici jedrske katastrofe v Hirošimi. Poleg tega se mora francoski predsednik Jacques Chirac ubadati še z demonstracijami v svoji državi, saj je v nedeljo več kot sto skupin za varstvo okolja, levičarskih strank in sindikatov francoske državljane pozvalo, naj v spomin na morijo v Hirošimi organizirajo proteste po vsej državi. Kljub temu pa poziv ni izzval množičnih demonstracij. Na osrednjem shodu na pariškem Trgu človekovih pravic se je v protest proti Chiracovi politiki zbralo le dva tisoC ljudi. Približno štiristo se jih je zbralo na protijedrskem shodu v mestu Lille na severu Francije, dvesto petdeset pa jih je v soboto demonstriralo v To-ulouseu v jugozahodnem delu države. »Javno mnenje je na počitnicah,« je pripomnil prodajalec na stojnici Gre- enpeaceove skupine za zaščito okolja. Protestniki so skušali majhno število ljudi ublažiti z barvitostjo majic z napisom »Stop Hi-ro-Chirac« (Ustavite hiro-šimskega Chiraca) in mavričnimi zastavami, ki so od vlade zahtevale, naj milijarde frankov porabi za ohranitev življenja, ne za povzročanje smrti. »Terorist Chirac, nočemo tvoje bombe,« je klicala skupina mladih protestnikov. FRANCOSKI ZNANSTVENIKI O POSLEDICAH JEDRSKIH POSKUSOV Naravovarstveniki in nekateri strokovnjaki so ogorčeni nad ravnodušnostjo komisije za jedrsko energijo (CEA) TOKIO (dpa) - Neko tokijsko sodišče je v ponedeljek sprejelo sodbo, da mora japonska vlada zaradi kriminalnih dejanj cesarske vojske pred in med drugo svetovno vojno petim kitajskim ženskam in osmim moškim izplačati 200 milijonov jenov. Hkrati se mora japonska vlada v najveCjih nacionalnih Časnikih javno opravičiti za dejanja, ki jih je storila japonska vojska med vojnim divjanjem. Pet žensk je bilo v obdobju od leta 1937 do 1945 prisiljenih nuditi svoje telo v javnih hišah, ki so bile ustanovljene posebej za japonske vojake na zasedenih območjih. Trije moški so bili žrtve bakterioloških poskusov, ki jih je izvajala japonska vojska. Dva moška pa sta preživeli žrtvi pokola pri Nankingsu leta 1937, kjer so Japonci pobili kar 300 tisoC Kitajcev. Razsodba tokijskega sodišCa je prva ugodna pravna rešitev, ki so jo kitajski državljani dosegli na japonskih sodiščih. Japonska javnost zdaj pozorno spremlja sodni proces proti osmim japonskim podjetjem, ki ga je sprožilo 25 Kitajcev, ki so bili nasilno pripeljani na Japonsko in so morali prisilno delati za japonski industrijski kompleks. ATOL MURUROA - Če kaže verjeti francoskim jedrskim znanstvenikom, je z izpostavitvijo sevanju tako kot z aspirini - majhnen dnevni odmerek v dolgem Časovnem obdobju ne škodi veliko, medtem ko enkratna velika količina povzroči smrt. Za številne francoske znanstvenike in naravovarstvenike, ki so ogorčeni nad tem, da namerava Francija izvesti osem jedrskih poskusov, je že en atom radioaktivne snovi preveč. Francoska komisija za jedrsko energijo (CEA) priznava, da je, odkar so leta 1966 zaceli izvajati jedrske poskuse, trikrat prišlo do hujše kontaminacije, vsakokrat pri izvedbi jedrskih poskusov v zraku. Prvi je bil jedrskemu poskusu izpostavljen atol Fangataufa in danes, 29 let pozneje, je to spet košček zeleneče zemlje, ki nudi zatočišče nekaterim najredkejšim vrstam ptičev na svetu. »Če pride do večje koncentracije radioaktivnega se- vanja, jo je treba preprosto zmanjšati,« je Gerard Martin, vodja radioloških in bioloških opazovanj, povedal novinarjem na enem od redkih dovoljenih obiskov na Mururoi. »Če tega ne moremo storiti mi, prepustimo delo Času in naravi.« Atmosferski poskusi so bili končani pred 22 leti, od takrat pa so globoko v skalah atolov, ki so že dolgo mirujoči vulkani, izvedli 134 detonacij. Po zagotovilih znanstvenikov so radioakti- vni izotopi plutonija, stroncija in cezija, ki nastanejo pri eksploziji, pokopani za tišoCe, morebiti milijone let, in ko bodo - Ce bodo - dosegli zemeljsko površino, bodo že razpadli. Globoko v osrčje atola bodo izvrtali od šeststo do tisoč metrov ozko vrtino, vanjo pa bodo nato spustili jedrski naboj, ki bo sprostil več kot 150 kiloton jedrske energije, kar je več kot osemkrat toliko, kot se je je sprostilo pri eksploziji birošim-ske bombe pred petdesetimi leti. Jašek bodo nato zalili s tisoč tonami betona. Podzemeljska detonacija traja samo nekaj milijonink sekunde, v tem kratkem trenutku pa v bazaltni kameninski strukturi nastane votlina, ki absorbira večino ra- dioaktivnega sevanja. Nekaj sevanja se absorbira tudi v vodo, ki je v notranjosti votline, in prav ta voda lahko po mnenju znanstvenikov zaradi razpok, ki so posledica eksplozije, prodre v laguno. CEA trdi, da je to skoraj nemogoče, saj se morska voda skozi bazalt giblje z naj-veCjo hitrostjo enega metra na leto, radioaktivni elementi pa se gibljejo še počasneje. Plutonij potuje petti-soCkrat počasneje kot tekočina, tako da bi do morske vode nad krajem eksplozije lahko prispel po 300 tisoč letih. Vsako leto je objavljeno poročilo, ki govori o radioloških razmerah v francoski Polineziji. V poročilu iz leta 1994 je zapisano, da je radioaktivno sevanje na Mururoi skoraj za tretjino večje kot v Monthleiyju blizu Pariza, kjer je opazovalna postaja. V poročilu tudi piše, da zaradi podzemeljskih poskusov v vodi ni zaznati sledi radioaktivnega sevanja. Nasprotniki poskusov opozarjajo, da argument CEA velja le v teoriji. Francoski veteran v oceanografiji Jacques Cousteau, ki je vodil raziskovalno misijo na Mururoi leta 1987, je v poročilu zapisal, da so jedrske eksplozije ustvarile velik sistem rež v podzemeljskih skalah. CEA je priznala, da je pri enem od poskusov leta 1987 po nesreči ušlo nekaj radioaktivnega joda, vendar so ga izolirali. Kljub temu ni pojasnila za cezij 134, umetni radionuklid, ki ga je Cousteau odkril v morju. John Chalmers / Reuter življenje in delo najbogatejšega Američana (1) Legenda pravi, da si je Bill Gates svojo soprogo izbral s pomočjo zapletene matematične enačbe. Genij sodobnih tehnologij se menda pri iskanju življenjske družice ni oziral na dolžino nog, globino modrih oci ali širino telesa tam, kjer se pod kožo skrivajo pljuča. Svoji izbranki Melindi French, takrat 28-letni direktorici marketinga v njegovi družbi Microsoft, je poslal po elektronski posti v računalnik zapleteno nalogo. Ker jo je rešila, je lahko postala sodobna Pepelka - soproga morda najbogatejšega človeka na svetu, Ce seveda ne štejemo brunejskega sultana, ki je za svoje oklical kar vse bogastvo zalivske naftne kraljevine. Ce je gospa Gates res tako bistrega uma, je bila poroka še ena briljantna poteza kralja računalniških programov. Bill Gates se namreč zadnje Čase pri zajtrku v svoji supermoderni palači v Seattlu ne more pogovarjati o CenCah v ameriški visoki družbi ali prednostih tega ali onega vrhunskega frizerja, kar bi morda zanimalo manj inteligentno soprogo. Njegovemu poslovnemu imperiju so namreč napovedali vojno pravosodno ministrstvo ZDA in nekateri zvezni sodniki, zato potrebuje vse inteligentne nasvete, kar jih lahko dobi. Bitke si že pet let sledijo druga za drugo, v najnovejši pa se je pravosodno ministrstvo lotilo novega programa, s katerim hoCe Bill Gates spet enkrat zmagoslavno zavzeti mednarodni računalniški trg. V poslo- vnem svetu ZDA ni večjega greha od monopola. Če podjetju dokažejo, da skuša odriniti zdravo konkurenco, ga lahko onemogočijo. V ZDA bi na sodišCu zaradi odrivanja konkurentov najverjetneje končal celo Jezus Kristus. Tudi Bill Gates bi potreboval božanske sposobnosti, da bi pomiril oblast. Pravosodno ministrstvo je namreč prepričano, da se bo Microsoft 24. avgusta nevarno približal ustanovitvi računalniške svete trojice. Gatesova družba že obvladuje osemdeset odstotkov vse programske opreme na svetu in številne specializirane programe, novi sistem z nazivom Windows 95 pa naj bi imel poleg vsega drugega, kar že poznamo iz starih Microsoftovih pro- gramov, še računalniško mrežo z nazivom Microsoft Netvvork. S preprostim pritiskom na gumb se bodo lahko kupci paketa za upravljanje z računalniki priključili še na Internet, fantastično mednarodno mrežo računalnikov. Komercialni dostopi na Internet ter neskončne možnosti osebnega, poslovnega, znanstvenega in kakršnegakoli drugega komuniciranja na računalniških mrežah so najpomembnejša stvar, ki jo Človeški rasi obljublja bližnja prihodnost. Pravzaprav so mnogi že v njej, tudi številni Slovenci,ki veselo izmenjujejo zamisli in informcije z ljudmi na drugih koncih planeta. Toda Internet in komercialne računalniške povezave so danes še razmeroma zaplete- na stvar, ki se je računalniško povprečno izobra-ženeni Zemljani še vedno bojijo, kot so se krave v 19. stoletju bale železnice. Če se hoCete povzpeti na informacijsko avtocesto, vam mora katera od številnih komercialnih družb (CompuServe, America Online ali Prodigy v ZDA, Nil v Sloveniji) poslali disketo s primernim programom, še prej morate kupiti modem in telefon s primernimi priključki. Nadaljevanje jutri E- : iHi .. li F | NOGOMET / MEDNARODNI TURNIR ZA POKAL »PARMALAT« NOGOMET / PREDKOLO POKALA UEFA Parmi zasluženo 1. mesto Hristo Stojčkov izvrsten Bolgarski as je dosegel dva zadetka in bil proglašen za najboljšega igralca turnirja - Američanom mali finale SCT Olimpija v gosteh pri grškem Apollonu, Maribor Branik v Rigi Obe ekipi slabo začeli prvenstvo v SNL Parma - Boca Juniors 3:1 (2:0) STRELCI: Stolčkov v 33. 111 43. min. iz enajstmetrovke, Tchami v 49. min., BrolinvSl.min. PARMA: Bucci, Mussi, Benarrivo, Brambilla (od 66. rtljn- Crippa), Minotti (od 46. nA1- Couto), Apolloni, Seneni, Stoickov (od 62. min. rosili), Inzaghi (od 46. min. Brolin), Zola ( od 78. min. pin), D. Baggio. BOCA JUNIORS: Mon-i°ya, Medero, Sonora (od 46. min. Martinez), Fabbri, Ar-niabarrena, Saldana (od 46. min. Scotto), Gonzalez (od 46. min. Picco), Marcico, Ca-HijSgia (od 46. min. McAlli-ster), Giunta, Tchami. SODNIK: Dominguez (ZDA); IZKLJUČENI: Picco, Giunta in Melli. RUMENI KARTONI: Inzaghi, Mussi m Benarrivo. GLEDALCEV: 33.000. EAST RUTHERFORD (NEW JERSEY) - Parma je osvojila ... svoj pokal »Par-malat« na mednarodnem turnirju v New Jerseyu, s tem da je v finalu povsem Zasluzeno premagala argentinsko moštvo Boca Juniors. Glavni junak finalne tekme J® bil novi Parmin nakup, Bolgar Hristo Stoickov, ki je dosegel dva zadetka, obe-nem je tudi poskrbel za tretjega, saj je lepo podal Brolinu, ki je nato premagal mgentinskega vratarja. Bolgarski as je potrdil, da ni bil naključno izbran za naj-ooljšega evropskega nogometaša, saj je na tem srečanju pokazal vse svoje Vrline: izpiljeno tehniko, Prodornost in veliko taktic-n° pripravljenost. Kar pa je Presnetljivo, Stoickov se je odlično »ujel« z ostalimi Barminimi soigralci in Predvsem z Zolo. Bolgarske-§a asa so proglasili tudi kot najboljšega nogometaša tur- Boilgar Hristo Stojčkov je dosegel na finalni tekmi dav zadetka za Parmo in je bil proglašen tudi za najboljšpega igralca finala (Telefoto AP) nirja. Argentinsko moštvo je na tem srečanju razočaralo in je doseglo zadetek s Tcha-mijem le po spodrsljaju Par-mine obrambe. Sicer pa Boca Juniors nestrpno Čaka Ma-radono, ki bo 14. septembra lahko spet zaigral po dolgi diskvalifikaciji, tedaj pa bo argentinska ekipa nedvomno močnejša. Po srečanju je bil seveda Parmin trener Nevi o Scala zadovoljen in dejal: »Čeprav so bili naši nasprotniki glede telesne priprave boljši od nas, smo jih vseeno premagali, saj smo igrali taktično zelo modro. Stoickov je vrhunski igralec in navdušen sem bil nad nekaterimi njegovimi akcijami.« Tretje mesto na tem turnirju je osvojila reprezentanca ZDA, ki je z 2:1 premagala Benfico z goloma Klopasa (enajstmetrovka) in Lassi-terja. Častni zadetek za Benfico je dal Ilijev. Napoli na Nizozemskem: prvi poraz in grobo igro Inter in Cogliori uspešno Tudi nedeljski spored prijateljskih nogometnih tekem je bil seveda dokaj pester. Napoli je na turneji po Nizozemski doživel svoj prvi poraz (1.2). Prijateljska tekma proti ekipi De Graafschap je bila vse prej kot ... prijateljska, saj je sodnik imel polne roke dela. Pokazal je namreč kar sedem rumenih kartonov in izključil dva igralca (Beetveda in Tarantina). Za Napoli je bil spet uspešen Agostini. Neapeljsko moštvo je zelo dobro igralo prvih 20 minut, nakar je odpovedalo in tudi živci so marsikateremu NeapeljCanu popustili. Inter je v Salernu premagal domaCo Salernita-no z 2:0 (2:0). Za Inter je bil spet uspešen Ganz, med strelce pa se je tokrat končno vpisal tudi novi nakup, 21-letni Sebastian Rambert. Cremonese, pri katerem igra tudi slovenski reprezentant Matjaž Florjančič, je v Pinzolu tesno premagal Carpi z 1:0. Edini zadetek srečanja je dosegel Ten toni, ki je bil tudi najboljši nogometaš lombardskega moštva. Cagliari je brez težav premagal Chianciano s 4:0. Kar tri gole je dal Lantignotti. LJUBLJANA - Maribor Branik in SCT Olimpija bosta danes odigrala prvi tekmi predkroga pokala UEFA, Muro pa predkrog pokala pokalnih zmagovalcev Čaka v Četrtek. SCT Olimpijade podobno kot Maribor Branik porazno zaCela novo nogometno sezono, saj si niti najvecji šaljivci niso upali izjavljati, da bosta ta dva kluba že na začetku prvenstva krojila dno lestvice. Maribor je odpotoval v latvijsko Rigo, kjer se pomeril z tamkajšnim Scontom, ki je že enkrat gostoval v Sloveniji, ko je pred dvema letoma v predkrogu po enajstmetrovkah izločil ljubljansko SCT Olimpijo, vendar bolj zaradi tega, ker jih je SCT Olimpija podcenjevala, saj je zmagala na prvi tekmi v Rigi. Podobne usode prav gotovo ne želimo Mariboru, Čeprav ga od Četrtka spremlja drugi trener Sconta in je razočaran nad igro Mariborčanov. SCT Olimpija si je na začetku prvenstva privoščila dva debakla, še zmeraj pa se pozna huda neučinkovitost napadalcev, ki je zgleda ne zna odpraviti niti novi trener SoškiC. Danes bo za SCT Olimpijo proti atenskemu Apollonu prvič zaigral kamerunski reprezentant N’Toko, ki se je prejšnjo sezono proslavil v dresu Publikuma. Apollon ima v svojih vrstah nekaj izvrstnih posameznikov, enega izmed najboljših strelcev in naj-vecjih grških talentov, 21-letnega Demisa Nikolai-disa, reprezentančnega vratarja Minuja ter tujce: Albanca Kolo, Srba Eraka TENIS / ZARADI ARETACIJE OČETA n Opel prekinil pogajanja z Grafovo za obnovo sponsorizacije, ki poteče konec leia BONN - Opel, eden glavnih sponzorjev prve teniške igralke sveta Steffi Graf, je prekinil pogajanja za obnovo sponzorske pogodbe, ki bo potekla konec leta. To je povedal glasnik General Motorsa, ki pa je ob tem poudaril, da vsaj za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi prekinili sodelovanje z Grafovo. »Vsekakor pogodbe ne bomo obnovili, Ce se bo' izkazalo, da je Grafova res vmešana v davčno utajo,« je Se povedal podpredsednik general Motorsa VVilhelm Graeb, ki je tudi precej tesen prijatelj nemške igralke. Graeb je tudi povedal, da je očetu Grafove takoj po aretaciji svetoval, naj odstopi z mesta managerja svoje hčerke in izjavi, da hčerka z davčno utajo nima nobene zveze. Principe kupil Barberinija TRST - Vodstvo državnega rokometnega prvaka Principa iz Trsta je za novo sezono namesto Paola Mariona, ki je prenehal z aktivnim jgranjem, najelo 24-letnega Mirka Barberinija, ki je zadnja štiri leta branil vrata Modene. Barberini se bo tako pridružil Ivanu Mestrinerju, ki je tudi reprezentančni vratar. Danes se bodo rokometaši Principa zbrali tudi na prvem treningu za novo sezono, v kateri jih Čaka sodelovanje v prvenstvu, pokalu in pokalu evropsldh prvakov. Nasprotnik Tržačanov v evropskem pokalu bo znan že danes, ko bodo na Du-naju izžrebali pare prvega kola. TENIS / TURNIRJA V LOS ANGELESU IN SAN DIEGU Po hudem boju Stich v finalu ugnal Engvista Na ženskem turnirju lahka zmaga Martinezove SAN DIEGO (STA) - Druga nosilka Španka Conchita Martinez je v finalu teniškega turnirja z nagradnim skladom 430.000 ameriških dolarjev v San Diegu v Združenih državah Amerike premagala domačinko Liso Rajmond s 6:2 in 6:0. Zmagovalec mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v Los Angelesu z nagradnim skladom 328.000 dolarjev pa je drugi nosilec Nemec Michael Stich, ki je v finalu po ogorčenem boju premagal Šveda Thomasa Enqvista s 6:7 (7:9), 7:6 (7:4) in 6:2. Dvoboj je trajal kar dve uri in pol, preden si je Stich po vec kot letu suše znova priigral zmago, ki je skupno njegova 16 na turnirjih ATP v karieri. Finale dvojice: Brent Haygarth/Kent Kinnear (-JAR/ZDA) - Scott Davis/Goran Ivaniševič (ZDA/Hrv) 6:4, 7:6 (8:6). Conchita Martinez v finalu ni imela težkega dela (AP) in Bošnjaka Barnjaka, ki se je dosti let kalil v nekdanji jugoslovanski ligi in igral tudi pri splitskem Hajduku. DANAŠNJI SPORED: Oerebro SK (Sve) - Ave-nir Beggen (Luks); Tampere (Fin) - Viking FK (Nor); Bangor City (Wal) -VVidzevv Lodž (Pol); Shel-bourne (Eir) - Akranes (Isl); FH Hafnarfjordur (Isl) - Glenavon (Nir); Brondby (Dan) - Ikaras Grifas (Lit); Lillestrom (Nor) - FC Flora Tallinn (Est); Mothervvell (Sko) -Mypa 47 (Fin); Skonto Riga (Let) - Maribor Branik (Slo); Sturm Gradec (Av) - Slavia Praga (CeS); Jeunesse d’ Esch (Luks) -Lugano (Svi); Slovan Bratislava (Ceš) - Osijek (Hrv); Crusaders (Nir) -Silkeborg (Dan); Afan Li- do (Wal) - Raf Riga (Let); Raith Rowers (Sko) - Gotu Itrttarfelag (Far); Sla-vija Sofija (Bol) - OIym-piakos (Gr); Zimbru Chi-sinau (Mol) - Hapoel Tel Aviv (Izr); Sparta Praga (Ceš) - Galatasaray (Tur); Omonia Nicosia (Cip) -Shema VVanderers (Mal); Kosiče (Slovaška) - Ujpest Tolma Egylet (Madž); Universitatea Craiova (Rom) - Dinamo Minsk (Blr); Fenerbache (Tur) -Partizan (Alb); Vardar (Mak) - Samtredia (Gru); Botev Plovdiv (Bol) - Dinamo Tbilisi (Gru); Apollon Atene (Gr) - SCT Olimpija Ljubljana (Slo); Crvena zvezda (Jug) -Neuchatel Xamax (Svi); Hibernians FC (Malta) -Cernomorec (Ukr); Kapaz Ganja (Az) - Austria Dunaj (Av); Tirana (Alb) - NOVICE Agassi še naprej vodi, Martinezova spet tretja MONTE CARLO, LONDON - Na najnovejši moški računalniški lestvici (ATP) med najboljšimi sedmimi ni prišlo do sprememb. Bolj živahno je bilo pri ženskah. Na lestvici WTA še vedno vodi Nemka Steffi Graf pred Španko Aranbco Sanchez Vicario, na tretje mesto pa se je z zmago v San Diegu prebila druga španska igralka Conchita Martinez. Najnovejši lestvici - ATP: 1. Andre Agassi (ZDA) 5.161 točk, 2. Pete Sampras (ZDA) 4.145, 3. Thomas Muster (Avt) 3 736, 4. Boris Becker (Nem) 3.450, 5. Michael Chang (ZDA) 3.064, 6. Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.676, 7. Goran Ivaniševič (Hrv) 2.599, 8. Michael Stich (Nem) 2.381, 9. Wayne Fer-reira (JAR) 2.252, 10. Marc Rosset (Svi) 2.068; WTA: 1. Steffi Graf (Nem) 360.1546 točke, 2. Aranbca Sanchez Vicario (Spa) 322.1149, 3. Conchita Martinez (Spa) 197.2085, 4. Jana Novotna (Ceš) 193.9149, 5. Mary Pierce (Fra) 184.1563, 6. Kimiko Date (Jap) 172.6143, 7. Magdalena Malejeva (Bol) 158.2917, 8. Gabriela Sabatini (Arg) 151.5188, 9. Lindsay Davenport (ZDA) 148.6923, 10. Anke Huber (Nem) 111.7295. Vrankovič in Radja v Kninu LJUBLJANA (STA) - Hrvaška košarkarska reprezentanta Dino Radja in Stojko Vrankovič sta v nedeljo skupaj s predsednikom Hrvaške Franj om Tudmanom obiskala Knin. Košarkarja sta se ob tej priložnosti zahvalila hrvaškim vojakom za osvoboditev mesta, predsednik Tudman pa je tako izpolnil obljubo, ki jo je dal košarkarjem po osvojeni srebrni kolajni na olimpiadi v Barceloni. Takrat jim je obljubil slovesno kosilo v osvobojenem Kninu. Rdeč karton stranskemu sodniku LIMA (STA/dpa) - Za nogometni svet enkratno odločitev je v perujskem mestu Talara med prvoligaško nogometno tekmo Atletico Torino - Melgar (0:0) poskrbel sodnik Femando Chapell: svojemu stranskemu sodniku je pokazal rdeč karton. Chapell je le 14 minut »prenašal« delo svojega pomočnika Civtorja Suyona, nato pa ga je poslal v slačilnico in ga zamenjal z rezervnim sodnikom Danielom Maciasom. »Suyon je neprestano napačno ocenjeval prepovedan položaj. Moral sem ukrepati, da rešim tekmo,« je po tekmi povedal Chapell. Vprašljivo pa je, Ce ima Chapell dovolj nogometnega znanja, da ocenjuje sodniško delo drugih. Po tekmi med kolumbijskima moštvoma Nacional in Millonarios v Bogoti za uvrstitev v polfinale južnoameriškega moštvenega pokala »Libertadores«, so sodnika kritizirali igralci in funkcionarji obeh moštev. Tisk ga je takrat celo označil za najslabšega sodnika v zgodovini nogometa. Totip PRAVILNA NAPOVED: IX X2 12 12 2X 12; Dodatna napoved; 1. Piu Casei; 2. Nicholson park : 5-12; DOBITKI: za 14 ni bilo dobitnikov (jackpot za naslednje kolo 794.231.223 lir); 12 (33 dobitnikov) 22.684.000 lir; 11 (670 dobitnikov) 1.117.000 lir; 10 (6.405 dobitnikov) 116.000 lir. 5TH IAAF WORLD CHAMPlONSHIPS IN ATHLETICS GOTEBORG 1995 NOVICE Brez Kerseejeve v sedmeroboju Svetovna prvakinja in rekorderka Američanka Jackie Joyner Kersee v Gdteborgu ne bo nastopila v sedmeroboju. »Če bo nastopila, ne bom več njen trener,« je dejal Bob Kersee, njen trener in mož. Predstavnik ameriškega moštva Pete Cava pa je povedal, da je Kerseejeva že odšla na letališče. Glavni razlog za nenastop 33-letne Kerseejeve naj bi bil slab nastop v skoku v daljavo, kjer je s skromnim izidom 674 cm osvojila le 6. mesto. Pa tudi na ameriškem prvenstvu v sedmeroboju, edini njeni letošnji tekmi, Kerseejeva ni blestela. Zbrala je 6375 točk, kar je več kot 900 točk manj kot pri svojem svetovnem rekordu na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu (7291). »Edini razlog, da sta Jackie in Carl Lewis tukaj, so olimpijske igre v Atlanti. Jackie bi končala kariero že leta 1992, če ne bi bilo teh 01,« je povedal Bob Kersee. linford Christie k zdravniku v Munchen Razlaščeni svetovni prvak v Sprintu Linford Christie bo danes iz Goteborga odpotoval v Munchen k zdavniku. Anglež, ki je prijavljen za nastopa na 200 in 4 x 100 metrov, se je včeraj po pregledih na Švedskem odločil, da bo odšel k svojemu zdravniku Hans-Wilhelmu Muller-Wohliarthu. Po besedah predstavnika britanske reprezentance Tonyja VVarda, so bodo o Christiejevem nastopu na 200 metrov odločih danes zvečer. Marie-Jose Pereč ne bo na nizkih ovirah Olimpijska zmagovalka Marie-Jose Pereč bo v Goteborgu tekla samo na 400 m. 27-letna Francozinja se je zaradi manjše poškodbe desne noge odpovedala nastopu na 400 metrov z ovirami. Pred SP je Mednarodna atletska zveza zaradi Francozinje spremenila umik, tako da bo danes med polfinalom tekma na 400 m z ovirami in med finalom na 400 metrov tri ure odmora. Mladost in starost na SP v atletiki Peto svetovno prvenstvo v atletiki je zanimivo tudi po rekordu v razliki med najmlajšimi in najstarejšimi udeleženci na tekmovahscih. Najmlajša sta najstnika Darren Tuitt z otoka Montserrata v Malih Antilih (100 m) in Nompumeleo Zwane iz Svazija (1500 metrov). Z 42 leti pa bi bila lahko najmlajšima starša Filipinec Agustin Jarina (kladivo) in Hongkonžanka Chu Lai (maraton). Današnji spored (5 končnih odločitev): 16.00 krogla (M), kvalifikacije 16.30 višina (M), finale 17.05 400 m ovire (Z), predteki 17.35 kopje (Z), finale 17.40 troskok (Z), kvalifikacije 17.45 800 m (M), finale 18.05 400 m (Z), finale 18.25 400 m ovire (M), polfinale 19.05 10.000 m (M), finale REZULTATI IZ GOTEBORGA Moški 400 m: polfinale - skupina 1:1. Johnson (ZDA) 44.91, 2. Bada (Nig) 45.03, 3. Hall (ZDA) 45.07,4. Black (VB) 45.32; skupina 2:1. Haughton (Jam) 44.70, 2. Reynolds (ZDA) 45.10, 3. Kitur (Ken) 45.27,4. Richardson (VB) 45.42. Troskok - finale: 1. Edvvards (VB) 18.29 m (svetovni rekord), 2. VVelhnan (Ber) 17.62, 3. Romain (Dom) 17.59, 4. Quesada (Kuba) 17.59, 5. Garcia (Kuba) 17.16, 6. Beckford (Jam) 17.13, 7. Conley (ZDA) 16.96,8. Georgiev (Bolg) 16.93. Deseteroboj: 1. 0'Brien (ZDA) 8.695 točk (100 m: 10.57, daljava: 755, krogla: 14.82 m; višina: 213 m; 400 m: 47.81; 110 m ovire: 13.78; disk: 46.92 m; palica: 520; kopje: 62.90; 1.500 m: 4:52.52), 2. Hamiilainen (Blr) 8.489 (10.90; 731; 15.71; 195; 47.05; 13.73; 49.96; 510; 55.88; 4:41.01), 3. Smith (Kan) 8.419 (10.93; 713; 16.78; 198; 48.11; 14.53; 50.84; 480; 64.46; 4:43.06), 4. Nool (Est) 8.268 (10.71; 783; 13.55; 198; 48.22; 15.21; 40.40; 540; 62.70; 4:48.35), 5. Dvorak (Češ) 8.236 (11.09; 748; 15.18; 198; 49.11; 13.95; 43.36; 460; 62.98; 4:31.31), 6. Plaziat (Fra) 8.206 (10.93; 727; 14.29; 204; 48.60; 14.12; 42.76; 500; 55.30; 4:32.33), 7. Lobodin (Ukr) 8.196 (10.03; 720; 15.72; 204; 48.92; 13.98; 45.34; 460; 55.74; 4:36.23), 8. Huffins (ZDA) 8.193 (10.34; 785; 14.46; 198; 48.10; 14.25; 43.80; 460; 57.38; 5:03.48). Ženske 100 m - finale: 1. Torrence (ZDA) 10.85, 2. Ottey (Jam) 10.94, 3. Privalova (Rus) 10.96, 4. Guidry (ZDA) 11.07. 5. Pintuševič (Ukr) 11.07, 6. Paschke (Nem) 11.10, 7. Onyali (Nig) 11.15,8. Cuthbert (Jam) 11.44. 10 km hoja - finale: 1. Stankina (Rus) 42:13, 2. Perrone (-Ita) 42:16, 3. Nikolajeva (Rus) 42:20, 4. Essayah (Fin) 42:20, 5. Ramazanova (Rus) 42:25, 6. Giordano (Ita) 42:26, 7. Urbanik (Mad) 42:34, 8. liu (Kit) 42:46. ATLETIKA / 5. SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU Jonothan Edvvards dosegel sanjski svetovni rekord Dan 0'Brien tretjič zapored - Miro Kocuvan z osebnim rekordom GOTEBORG - Jonathan Edvvards je moral dvakrat nenavadno dolgo postopati ob doskočišču troskoka, preden sta se na semaforju pokazala izida njunih fenomanalnih skokov: 18.16 metra v prvem in 18.29 metra v drugem poskusu z vetrom v hrbet s hitrostjo 1.3 m/s. To sta bila troskoka novih razsežnosti in prvi vrhunec 5. svetovnega prvenstva. Dvajset dni po tem, ko je 29-letni Londončan na mitingu v Salamami za en centimeter izboljšal deset let star svetovni rekord Američana VVillieja Banksa 17.97 metra, je Anglež na stadionu Ulle-vi dvakrat dvignil s sedežev 25 tisoč gledalcev, ki so tretji dan tekmovanj videli prvi svetovni rekord. »Ponavadi ne skačem za kolajno, toda tokrat si jo želim. Počakajmo, morda bom kos pritisku,« je pred začetkom tekmovanja povedal tretjeuvrščeni s prejšnjega svetovnega prvenstva v Stuttgartu. Toda že v prvih dveh poskusih je pastorjev sin tekmecem vzel vse upe. Diplomirani fizik se je kot puščica pognal po tartanski stezi in z lahkoto pristal daleč v peskovniku. Edvvards je tekel z optimalno hitrostjo, ki prispeva kar 60 odstotkov k dobremu izidu. »Nisem najhitrejši, vendar pa znam dobro spremeniti ritem,« je menil simpatični Anglež, ki se premika kot vzmet in je pravi mojster ritmike. Pri njem ni opaziti nobenih zaviralnih sunkov, ker se neverjetno hitro odriva in pristaja. Zaradi tega med skoki izgubi komaj kaj hitrosti. Kako to naredi, marsikomu ni jasno. Po rekordnih poskusih je Edvvards skočil samo še v peti seriji in pristal pri 17.49 metra. Srebrno kolajno je s 17.62 metra osvojil Brian VVellmann z Bahamov, bron pa si je s 17.59 metra priskakal Je-rome Romain iz Dominikanske republike. »Leteči Anglež« je letos pravzaprav skočil že dlje. Na evropskem pokalu v Lillu je 25. junija z rezultatoma 18.43 in 18.39 metra dosegel najdaljša troskoka v zgodovini, vendar pa je pihal premočan veter. »Zelo je vznemirljivo skakati tako da- Gwen Torrence (levo) je v Sprintu ugnala Merlene Ottey leč. Pomagalo mi je, da sem bil sproščen,« je po rekordnih poskusih dejal edini angleški svetovni rekoder v skakalnih disciplinah v tem stoletju. Izvrstni dosežki baptista, ki dolga leta ni tekmoval ob nedeljah in zaradi tega zamudil veliko pomembnih tekmovanj, so velika uganka tudi za samega atleta: »Vsak dan se bogu zahvalim za moje dosežke, čeprav ne razumem, zakaj se je vse to zgodilo šele po desetih letih tekmovanj. Toda človek se kar naprej razvija...« Gvven Torrence kraljica Sprinta Potem ko je že v polfinalu teka na 100 metrov z 10.84 dosegla najboljši letošnji izid na svetu, je Američanka Gvven Torrence s stotinko slabšim časom zmagala tudi v finalu. Srebro si je pritekla Jamajčanka Merlene Ottey, bron pa je dobila evropska prvakinja Rusinja Irina Privalova. Tridesetletna Torrencova je imela samo nekaj dni pred SP velike težave z zobmi in dva dni sploh ni trenirala, vendar jih je stisnila in si pritekla zlato. »Ko sem videla, da sem spredaj, sem morala krotiti evforijo, da me ne bi zagrabila panika,« je dejala Američanka, ki se je doslej lahko hvalila z olimpijskim zlatom iz Barcelone na 200 m. Privalova je boj za zlato izgubila že na Startu, saj je imela najslabši reakcijski čas izmed vseh finalistk. Toda Torrencova se je Rusinje najbolj bala: »Tudi pred enim letom je pozno začela sezono tekmovanj in je v prvem nastopu dosegla evropski rekord.« Merlene Ottey si je končno obetala zlato na 100 metrov, vendar bo morala še malo počakati. Kljub porazu pa Jamajčanka že načrtuje nove zmage: »Prihodnje leto bom spet tekmovala in skušala biti še boljša.« Toda Gvven Torrence se v Atlanti, v svojem rojstnem mestu, gotovo ne bo pustila zlahka ugnati. Najmlajša je najboljša V hoji na 10 km je slavila zmago najmlajša temovalka, komaj 18-letna Rusinja Irina Stankina, ki je doslej zmagovala na Dan 0'Brien (levo) je na visokih ovirah premagal Mika Smitha (Telefoto: AP) mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih, tokrat pa je postala najmlajša članska svetovna prvakinja doslej. Stankino je najbolj skrbelo, kaj bo naredila z mercedesom, ki ga dobijo vsi zmagovalci. Srebro je dobila Italijanka Elisabetta Perrone, bron druga Rusinja Jelena Nikolajeva. Dan 0’Brien ostaja kralj atletov V najtežji disciplini, deseteroboju, je prvo mesto tretjič zapored pripadlo Danu 0’Brienu. Američan je svoj najslabši začetek tekmovanja v deseteroboju, ko je že prvi dan moral opustiti misel na nov svetovni rekord, pripisal pomanjkanju spanca »-Spal sem samo sedem ur, kar ni bilo dovolj. Najbrž pa sem bil zaradi velikega pričakovanja preveč živčen,« je po prvem dnevu dejal 0’Briena, ki je zbral 4528 točk. American je priznal, da je bil na 100 m zelo slab (10.57), prav tako pa tudi v skoku v daljavo (755 cm) in metu krogle (14.82). Toda počasi in zanesljivo je svetovni rekorder prihajal v formo. »Takrat sem moral dobro skočiti v višino. Gledalci so me motivirali in šlo mi je vse bolje. Na višini 198 cm sem se pošteno namučil, toda ko sem jo zmogel, sem že bil bolj sproščen. Namenoma sem izpuščal višine, ko so tekmeci izpadali, in se sprehajal naokrog,« je menil 0’Brien, ki je zmogel 213 cm. Američan se je po peti disciplini pritoževal zaradi spremenljivega vetra. »Po 200 metrih teka sem začutil močan sunek. Skušal sem teči Cim bolj sproščeno, vendar si nisem popolnoma opomogel,« je še dodal 29-letni atlet iz Oregona, ki se je v nedeljo pravočasno odpravil spat. Prvi dan je presenetil Chris Huffins, ki je bil izvrsten v prvih treh disciplinah, kljub poškodbi pa se je dobro boril tudi Estonec Brki Nool. Drugi dan je izvrstno začel Belorus Eduard Hamalainen, ki je tudi pred dvema letoma na SP v Stuttgartu drugi tekmovalni dan dosegel najboljši izid in osvojil srebrno kolajno za 0’Bri-enom. Po dveh disciplinah se je s četrteg mesta prebil na drugo. Na visokih ovirah je tekel 13.73 in za pet stotink ugnal tudi 0’Briena, ki sta ga nekoliko spravila iz tira dva napačna Starta drugih tekmovalcev, vendar se je hitro zmenil s štarte-rjem. V metu diska je bil najboljši Kanadčan Mike Smith s 50.84 metra, Hamalainen pa je zaostal za slab meter. V skoku ob palici je 0’Brien preskočil 520 cm, kopje vrgel 62.90 metra in si že pred zadnjo disciplino priboril skoraj 300 točk prednosti pred Hamalainenom. Na zadnjih tekmovanjih je na 1500 metrov vsakič, tekel slabše od petih minut, tokrat pa se je nekoliko bolj potrudil, na koncu zbral 8695 točk in tako za 13 točk izboljšal svoj najboljši letošnji izid na svetu. Srebro je z 8489 znova pripadlo Hamalai-nenu, bron pa Smithu (8419). 0’Brien še ni pozabil spodrsljaja, ko se mu pred tremi leti ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre v Barceloni, zato želi prihodnje leto v Atlanti končno osvojiti zlato: »Edina nasprotnika, ki ju imam, sta moja trenerja.« Osebni rekord Mira Kocuvana Miro Kocuvan je povsem upravičil nastop na SP. V četrti predtekmovalni skupini teka na 400 metrov z ovirami je Celjan z novim osebnim rekordom 49.45 zasedel tretje mesto, kar ni bilo dovolj za uvrstitev v polfinale. Najboljši slovenski atlet zadnjih let je dosegel 21. rezultat predtekmovanja, osebni rekord pa je izboljšal za 36 stotink sekunde. Danes bo od slovenskih tekmovalcev v finalu meta kopja nastopila Renata Strašek. (J. MO Smola, spodrsljaji... Stadion Ullevi v Goteborgu, oval v obliki školjke, je arhitektonsko čudovit, toda to, kar se na tem tekmovališču dogaja med 5. svetovnim prvenstvom v atietiM, je že pravi čudež. V središču kritik je štartna naprava japonskega izdelovalca Seiko, ki kar naprej kaže napačne Starte ah pa jih sploh ne pokaže. Tako je na primer Ato Boldon s Trinidada, pozneje bronasti na 100 metrov, v drugem krogu predtekmovanja zmagal, čeprav je bilo očitno, da je »pobegnil«, kar so naprave tudi izmerile, saj je bil njegov reakcijski čas 0.058 sekunde. Človek pravzaprav tako hitro sploh ne more reagirati, zato so za spodnjo mejo postavili reakcijski čas 0.1 sekunde. Preden tekače, predvsem šprinte-rje, sploh spustijo na progo, mine že cela večnost. »Lahko spiješ skodelico kave, preden po ukazu »pripravljeni« slišiš strel,« se je pritoževala Merlene Ottey. Gvven Torrence pravi, da je zvok pištole preveč tih: »To sploh ni strel, temveč plosk« Glavni sodnik, prireditelji in tehniki so se že sestali, vendar pa njihov pogovor ni prinesel hitre rešitve. Prirediteljem je spodrsnilo že prvi dan pri ženskem maratonu. Sele hi ure po koncu tekmovanja so ugotovili, da so maratonke tekle 400 metrov manj. Čase so razveljavili, uvrstitve pa so ostalej. Ni bilo niti najbolj »fer«, da so Italijana Giovannija Benedictisa diskvalificirali šele potem, ko je kot tretji prišel skozi cilj. Veliko opravka so imeh z nespretnimi štarterji m čudno elektroniko tudi desetero-bojci. »Vse je bilo neverjetno diletantsko, kaj takega nisem doživel še nikoli,« je dejal nemški zvezni trener Claus Marek, ki se je jezil tudi pri skoku v višino, kjer je bila letvica postavljena na stojalo tako, da bi jo lahko odpihnil tudi veter. Skakalk v daljavo pa ni motil samo veter. Potem ko se je tekmovanje začelo s poldrugo uro zamude, so pred tretjo serijo dolgo premetavali pesek v doskočišču. Odskočna deska pa je bila iz gume in ne lesena. Skrajnje nevaren je bil še en spodrsljaj tehnikov. Pri metu kladiva in diska so namreč nepravilno postavili zaščitno mrežo, zato jo je moral eden izmed pomočnikov ves čas držati. Tudi Mednarodna atletska zveza je, kot kaže, brez moči. »Vsako jutro prirediteljem pošljemo prismo,« je z utrujenim nasmeškom pojasnila predstavnica IAAF Anna Legnani. ŠPORT Torek, 8. avgusta 1995 NAMIZNI TENIS / PO EVROPSKEM PRVENSTVU V HAAGU Arianna Bogateč osvojila bron v razredu evropa Na istem prizorišču bodo čez leto dni olimpijske preizkušnje Arianna Bogateč, jadralka Tržaškega pomorskega kluba Sirena, se s predolimpijske regate v Sa-vannahu v ZDA vrača z bronasto kolajno v razredu evropa. Uspeh je izredno spodbuden, saj bo Cez leto dni ravno tam na sporedu potekal boj za olimpijske kojane. Sirenina jadralka pa je s svojim nastopom dokazala, da tudi Cez leto dni ni brez možnosti za osvojitev ene od kolajn, s čimer bi kronala svojo že tako izredno bogato športno kariero. V razredu evropa so izvedli sedem regata, Bo-gatceva pa je jadrala zelo zanesljivo, čeprav prav po najvisjih mestih - razen v tretji regati, ko je bila druga za Danko Rougovo - v posameznih regatah ni posegla. Toda prav ta stalnost ji je na koncu prinesla zaslužen uspeh in predolimpijski bron. Tekmovanje v razredu evropa se je prav na vrhu odločilo v zadnjih dveh regatah. Španka Na-talia Via Dufresne se je z enim tretjim in enim prvim mestom prebila prav na vrh, na drugo stopničko pa je stopila Kanadčanka Tine Moberg -Parker, ki je po petih preizkušnjah ni bilo med prvo trojico. Bogatčeva je v zadnjih dveh regatah obdržala tretje mesto, na katerem je bila tudi po prvih dveh dneh tekmovanja. Končni vrstni red v razredu evropa: 1. Natalia Via Dufresne (Spa) 31; 2. Tine Moberg - Parker (Kan) 49; 3. Arianna Bogateč (Ita) 52 itd. Kraševka Vanja Milič se vrača domov z zelo dobrimi dosežki Po igri enakovredna najboljšim vrstnicam v Evropi - Med naraščajniškimi dvojicami najbližje kolajni - Zdaj kratek odmor in nato spet treniranje Krasova namiznoteniška igralka Vanja Milič se je z evropskega mladinskega prvenstva v Haagu vrnila z bogato doto. Kolajne sicer ni bilo, zato pa ima zdaj v svoji zbirki eno 5. do 8. mesto v ženskih naraščajniških dvojicah, 9. do 16. mesto med posameznicami in 8. mesto v ekipni konkurenci. Ce se ve, da je konkurenca v Evropi zelo močna in številna, je to vsega spoštovanja vreden izkupiček, ki kaže, da Vanja, ki bo drugo leto prestopila med mladinke, v ničemer ne zaostaja za vrstnicami iz držav, kjer ima namizni tenis veliko daljšo tradicijo kot v Italiji. Miličeva se dobro zaveda svojih možnosti, po drugi strani pa zelo realistično ocenjuje svoj nastop. »Vem, da sem bila zelo blizu kolajni. Med posameznicami po igri sploh ne zaostajam za vrstnicami, za prodor v sam vrh pa bi morala v nekaterih trenutkih zaigrati nekoliko bolj z glavo,« je začela kratek klepet po povratku iz Haaga. Kaj pa ekipno? Nekateri pravijo, da bi tudi tam Italija lahko posegla po bronu? V ekipni konkurenci smo si možnosti za kolajno zapravile proti Ukrajini, s katero smo izgubile 3:2, sama pa sem izgubila eno srečanje v odločilnem 3. setu na 19. Ce bi takrat zmagali, bi bilo morda drugače, toda tudi uvrstitev med najboljših osem ekip v Evropi je lep dosežek, saj smo bile prav naraščajnice najuspešnejše od italijanskih reprezentanc. Naraščajniki so bili namreč 20., mladinci 11., mla- dinke pa so pristale na 32. mestu. Zdaj si boš gotovo privoščila počitnice, da bi lahko nato znova poprijela za lopar. Si še zelo mlada (letnik 1981 op. ured.), vendar pa si tudi že v krogu članske reprezentance. To zahteva veliko dela Se kdaj naveličaš namiznega tenisa? Večkrat. Celo leto treniram vsaj 15 ur tedensko. K temu je treba dodati še tekme in razne turnirje, tako da se občasno zgodi, da imam namiznega tenisa vrh glave. Toda za zdaj imam dovolj razlogov za vztrajanje. Moje počitnice bodo letos zelo kratke. Zdaj grem za deset dni na morje, nato pa se bodo spet začeli treningi. Obveznosti so velike, zato mi drugega tudi ne preostane, (rg) ODBOJKA / ZNANE SESTAVE SKUPIN V B2 IN C1 LIGI Val bo reden gost v Emiliji - Romagni V C1 ligi (moški in ženske) nekaj krajša gostovanja - Jakost ekip še neznana Odbojkarska federacija je med tednom sestavila skupine ekip v raznih članskih prvenstvih. Do največjih sprememb je prišlo v skupini B2 lige, v kateri nastopajo odbojkarji Vala, saj so v njihovo skupino uvrstili celo vrsto ekip iz »odbojkarske dežele« Emilije - Romagne. Od lanskih konkurentov so ostali samo Se Asola iz Mantove, Sedico Trento, Bussolengo in Iso-la Verona. Novinca v ligi sta San Mi-guel iz Trenta in Volley Pordenone, ki sta lani igrala v Cl ligi v skupini s Slogo. Poleg teh ekip, sestava skupine je Se neuradna, bodo valovci spoznali še odbojkarje Parme, Cavriagheseja in Marconija (obe sekipi sta iz Reggia Emilie), Universala Carpi, Mirandole Modene, Cesene in še ene ekipe iz Modene. Kot nam je povedal predsednik ekipe iz Standreža Sandro Corva, nasprotnikov ne poznajo, glede oddaljenosti pa ni preveč zaskr- bljen, saj so prometne zveze (avtocesta) s temi kraji precej boljše, kot so bile v lanskem prvenstvu z nekaterimi drugimi tudi precej oddaljenimi ekipami. Iz Valovega tabora je tudi vest, da bo Paolo Cola že v kratkem kot policist premeščen iz Milana v Trst, tako da bo lahko letos predstavljal pomembno okrepitev za goriskega drugoligaša. Cola igra na mestu centra, lahko pa igra tudi tolkača in lani je na nekaterih tekmah že pokazal, koliko zna. Njegov učinek bi moral biti letos Se večji, saj bo imel s preselitvijo v Trst možnost rednega trenerinja s Stan-drežci, česar lani zaradi službene zadržanosti ni mogel. V moški Cl ligi so v skupini s Slogo in Sočo se naslednje ekipe: Nuova Pallavolo TS, Ponte nelle Alpi BL, S. Giustina BL, Fosso PD, Legnago VE, Flebus Povoletto, Vivil Villa Vicenti- na, Fincantieri Tržič, Cessalto TV, Lu-nazzi TV, Mogliano TV, in Nova Gens PD. V ženski Cl ligi pa se bosta Sloga in Bor srečali Se z ekipami: Fontane TV, Conegliano TV, Codogne, Dolo VE, Battaglino VR, Cavazzale VI, Orna, Kennedy UD, Gemona UD, Volley 2000 UD, Porcia PN in Corde-nons PN. Pri moških so torej ponovno vključili'v ligo kar tri ekipe, ki so lani izpadle: Flebus, Mogliano in Nova Gens, medtem ko pri ženskah ni nobene take ekipe. V obeh skupinah ni niti ene ekipe iz Trenta, tako da bodo gostovanja morda za spoznanje krajša. O kvaliteti prvenstev in o možnosti naših ekip pa verjetno sedaj ne še moremo govoriti, saj nekaterih ekip ne poznamo, pa tudi ne vemo še, če so se med poletjem okrepile. UMETNOSTNO KOTALKANJE / MEDNARODNO TEKMOVANJE V DOMŽALAH Poletovka Tanja Romano izvrstna Domžale - v soboto je na plošči v centru Ten - Ten poteka-‘° mednarodno tekmovanje »Pi-rueta 95« v umetnostnem kotalkanju. Tekme se je udeležilo 60 tekmovalcev od cicibanov do Bdadincev, iz 13 klubov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Švice in Hr-Vaske. Svoj prihod je načrtovala tudi Danska, vendar so morali za-radi bolezni trenerja nastop v Zadnjem trenutku odpovedati. Kljub vsemu pa je bil cilj domžalskega kluba dosežen s tem, da se )im praktično vsako leto priključi nova država, tokrat je bila to Avstrija. Zanimivi so bili nastopi v vtsjih tekmovalnih skupinah, kjer sta izstopali Tanja Romano iz openskega Poleta (na sliki) in Uroš Stibilj iz KK Renče. Lepo vreme, številni obiskoval-ch dobra organizacija prireditve So PripomogU k dobremu vzdušju v Preživljanju sobotnega popoldneva. Izidi: cicibani - dečki: 1. Erik Gričnik (Svoboda), 2. Marko Bijuklič (Olimpija); deklice: 1. Iva Popovič (Medulin Pulj), 2. Anja Bajde (Pirueta), 3. Mari Cerar (Pirueta); pionirji C - dečki: 1. Luigi Bralni (Jolly, Ita), 2. Ervin Gričnik (Svoboda), 3. Manuel Jurissevich (Jolly, Ita); deklice: 1. Maja Bijuko-vič (Olimpija), 2. Matea Horvat (Medulin Pulj), 3. Petra VVeidlich (Uljanik Pulj); pionirji B - dečki: 1. Matjaž Ivančič (Pirueta), 2. Wil-liam Marlata (Jolly, Ita); deklice: 1. Guilia Sardei (Montecchio, Ita), 2. Fredericca Marcon (Montecchio, Ita), 3. Maruša Ravnikar (Pirueta); pionirji A - dečki: 1. Dragan Ivančič (Medulin Pulj), 2. Blaž Ravnikar (Pirueta), 3. Markuš Va-sek (Wien, Avt); deklice: 1. Tamara Stankovič (Olimpija), 2. Teja Rus (Pirueta), 3. Tina Levičnik (Pirueta); kadeti: 1. Leo Pliško (Medulin Pulj); kadetinje: 1. Tanja Romano (Polet, Ita), 2. Sasa Slane (Domžale), 3. Alenka Ivančič (Pirueta); jeunesse - moški: 1. Raphael Egli (Ziirich, S vi); junior - moški: 1. Uroš Stibilj (Renče), 2. Tobias Egli (Ztirich, Svi). NOVICE Greg Foster že v Trstu TRST - Včeraj je z ekipo Illycaffeja prvič treniral tudi novi Američan Greg Foster, jutri pa se bo začela prodaja sezonskih vstopnic za tekme košarkarskega Al ligaša Hlycaffe za nove abonente. Prodaja bo potekala po običajnem umiku (ponedeljek, sreda, četrtek od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, v torek in petek od 10. do 17. ure), cilj društva pa je 3000 prodanih sezonskih vstopnic. Doslej je 1800 starih abonentov že potrdilo zvestobo klubu tudi v novi sezoni, tako da je cilj 3000 abonentov povsem realen. Parovel group zmagovalec vaterpolo turnirja pri Nettunu Prvi turnir za mešane ekipe v vaterpolu, ki sta skupaj oiganizirali društvi canottieri Nettuno in Edera, je dobila ekipa Parovel group, ki je v finalu za 1. mesto premagala Tergesteo z 11:7. Turnir je povsem uspel, pri gledalcih pa je vzbudil veliko zanimanje. Ob nagrajevanju najboljših ekip so nagradili tudi najboljša strelca pri ženskah in moških. Pri ženskah je bila s 4 goli najuspešnejša Francesca Munari, ki igra v A figi, pri moških pa je kar 14 golov dosegel prvoligaški igralec Andrea Brazzati, ki je igral v vrstah Nettuna. Končni vrstni red: 1. Parovel group, 2. Teigestea, 3. Nettuno, 4. Zuca Bamca, 5. Ag. Cosufich, Bar gela-teria Barcpla, Samer & Go. Shipping, Bar tazza d’oro. Obvestilo ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. t. m., urad v Trstu pa od 12. do 15. t. m. RAl 1 6.45 9.30 9.55 11.30 12.25 12.35 13.30 14.00 15.55 17.55 18.00 18.15 18.50 19.50 20.40 22.00 23.00 24.00 0.40 1.15 1.40 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: 11 trono nero (pust., ZDA ’53, i. Burt Lanca-ster, Joan Rice), vmes (11.00) dnevnik Aktualna poletna oddaja: Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Film: Castelli di sabbia (dram., ZDA ’65, r. V. Minnelli, i. E. Taylor, R. Burton, E.M. Saint) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf Šport: SP v atletiki Vreme, dnevnik in Šport Dok. oddaja: Poletni Kvark Film: Vivere in fuga (dram., ZDA ’88, r. S. Lu-met, i. J. Hirsch, C. Lahti) Dnevnik Dnevnik, horoskop in vreme, 0.30 Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Nepoznane Benetke Aktualno: Sottovoce Variete: Sotto le stelle RAl 2 6.30 7.20 8.00 9.55 10.45 11.30 12.10 13.00 13.40 14.15 15.30 15.35 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.30 23.30 0.05 1.05 Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Varjete za najmlajše Quante storie! Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Dove la terra scotta (vestern, ZDA ’58, i. G. Cooper, J. London) Aktualno: Format- II mi-crofono della notte -Nočne reportaže v živo Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Šport: jadranje m RAl 3 6.00 8.30 9.10 11.10 12.00 12.05 14.00 14.30 18.50 19.00 19.50 20.10 22.30 22.55 23.50 0.30 1.00 Jutranji dnevnik Dok.: Pollice verde. Vodič za izbiro fakultete Film: Lo stato delle cose (dram., Nem. ’82) Dok.: Vrtnarstvo, potovanje po Italiji, dok. Dnevnik Film: Aquile nell’ infini-to (vojni, ZDA ’55) Deželne vesti,dnevnik Šport: kotalkanje, bezbol, superbike, beach volley, 16.30 SP v atletiki Aktualno: Mesec branja Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Film: II falso traditore (dram., ZDA ’62, i. W. Holden, L. Palmer) Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia e con gli amici Operne arije in zgodbe: L’amore e un dardo Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario 53 RETE 4 7.20 7.45 14.00 14.50 17.00 20.30 22.35 0.30 0.45 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 11 di-sprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mi-stero 2, 11.15 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Ciao, ciao, bambina (kom.. It. ’59, i. E. Marti-nelli, A. Cifariello) Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Love boat, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cirkus Orfei -Poklon Felliniju Film: La poliziotta a New York kom., It. ’81, i. E. Fenech, A. Vitali), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nanizanka |g] CANALE5 Na prvi strani Hill] Nan.: Časa dolce časa Film: Prepotenti piu di prima (kom,, It. ’59) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e Ciccia, 15.30 La tata Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint TV film: Mamme Vincenti (kom., ZDA ’91, i. R. Barr, T. Arnold) Večerni dnevnik Nan.: Missione impossi-bile, 0.15 dnevnik ITALIA 1 6.30 11.30 12.25 12.45 12.50 13.00 15.00 17.00 18.20 18.30 19.30 19.50 20.00 20.40 22.40 0.45 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Film: North Shore (pust., ZDA '87, i. M. Adler) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Palm Springs Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Nati p er vincere Nogomet: Lucchese-Ju-ventus Film: Creepshow 2 (srh., ZDA '87, r. M. Gornik, i. T. Savini, G. Kennedy) Italia 1 šport HEl Variete: Bravissima 1.30 Nan.: II mio amico Ricky # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi TV film: destinazione Monaco ® MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La luna e sei soldi (biog., ZDA ’42) 23.00 SP v atletiki Nad.: Homefront lillil Nanizanka 20.25 20.30 RAl 3 slovenski program Risanka: Filip TV dnevnik fr1 SLOVENIJA 1 10.10 11.10 13.00 15.10 17.20 18.00 18.05 18.40 19.13 19.30 20.00 20.50 22.00 22.15 22.20 22.40 23.10 Sezamova ulica, 3/13 del ameriške nanizanke Shalako, angleški film, ponovitev Poročila Sobotna noč, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 17/26 del češke nadaljevanke Kate in Allie, 2. del angleške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Strta srca II: Helenine oči, 15. del francoske nadaljevanke Zgodbe iz oper: Zimski viharji, ponovitev angleške glasbene serije, 1/4 TV dnevnik 3, vreme Šport Žarišče Sova Skrajnosti, 5/7 del angleške nadaljevanke Seaquest, 10. del ameriške nanizanke IT SLOVENIJA 2 12.35 12.35 14.50 13.55 14.55 16.05 16.30 20.00 21.00 21.55 22.45 Tedenski izbor Malo angleščine, prosim, ponovitev Velika potovanja z vlakom, 2/6 del angleške dok. nadaljevanke Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Seinfeld, 6/18 del Seaquest, 9. del Prisluhnimo tišini Goteborg: SP v atletiki, prenos Rešite morje, švedska znanstvena oddaja R. Mackenzie: Družina Maitland, angl. drama Roka rocka MTV Unplugged: Koncert Sinead 0’Connor & The Church & Soul Asy-lum Videošpon KANAL A Luč svetlobe, ponovitev Aliča v glasbeni deželi, ponovitev A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Cisto pravi gusar, ponovitev filma Generacija transforme-rjev II, ponovitev A -shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 485. del Rodeo Tropska vročica, 17. del Vreme Večni krog Računalniška kronika, 27. del dokum. oddaje Dežurna lekarna, pon. 61 Koper Euronevvs Slovenski program Poletni studio 2 Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana -otroška oddaja SP v atletiki Goteborg - pregled Komentator: S. Vidrih Rhythm & News, vodi Andrea F. Euroturismus Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Poletni studio 2 (□IMF Avstrija 1 06.05 13.00 15.25 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19,30 20.00 20.15 21.05 21.50 23.35 23.40 00.30 00.55 03.45 05.10 Ponovitve Otroški program Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija Cma duša Baywatch, 1. del uvodnega filma k ameriški seriji,1989 Izkušenega reševalca Mitcha Bucannona povišajo v poročnika. Kapetan Thorpe mu naloži, da najstarejšemu v skupini Alu Gibsonu previdno pove, da je prestar za delo na plaži. Strašno prijazna družina Pričakuje mojega otroka, 1. del Zlata dekleta Nenavadni par, Vprašanje taktike Pri Huxtablovih Nelson in VVinnie Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Atlantik, 3., zadnji del: Potovanje na dno morja Komisar Rex, Smrt starih žensk Nemški turisti: Posel Cas v sliki SP v lahki atletiki, posnetek Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Revolveraš iz Wyomin-ga, ponovitev filma Doktor Trapper John Avstrija 2 09.00 10.05 11.30 14.25 15.10 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 22.00 22.30 23.00 23.40 02.20 01.45 01.55 Cas v sliki Posvojena sreča, ameriški glasbeni film, 1941 Ted Scott je manager plesnega orkestra v zimskošportnem središču v Mahu. Posvoji norveško begunko Karen Benson... SP v lahki atletiki, vrhunci tekmovanj prejšne-ga dne Doktor Trapper John Umor, je napisala Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Šport Akti X, ponovno rojen Reportaža Cas v sliki 2 Na prizorišču, reportaža tedna TV je kraljica: Prvi televizijski aparati Noam Chomskj in mediji. portret amer. disidenta Amerikan supermarket, zadnji del: It's A Weird, VVeird VVorld Tisoč mojstrovin Pogledi od strani Videonoč H ■ ; .V Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.10 Fiesta latina; 19.30 štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela!; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Duhovna glasba; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Logos; 22,25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Poročila; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone: 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbe- no popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, IB. 15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba; 23.00 Egostyle; 24.00 DJ Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje: 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večerni pr. - 911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10,00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17,00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15,10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetnlški program. Radio Študent 8.00 RoboKakl; 11.00 Preklop na živo; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Joculator; 19.00 TB: Guru; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00. 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Vojna vojni; 8.40 Potpuri, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 8.); 12.00 Na počitnice, nato Slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: P-l-Čajkovski; 18.00 Esej: Adam, kje si? E. Kocbek in njegov čas (r. J. Babič, 7.); 18.30 Tropicana; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin gledališča SLOVENIJA program abonmajskih predstav V SEZONI 95/96: VeUKI ODER: j^Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci j^Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan JaW. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Genet: BALKON, režija Damir Zla-tar - Fray HS£fraM;e prešeren Oanes, 8. avgusta, ob 20. uri, Gobarska ali-31183 Slovenije v sodelovanju s Cyber Cafe- jem predstavlja: - rezultate dosedanjih aktivnosti računalniške mreže ( Greenpeace, Erin, IGC-Eco-net...) & podpis peticije na Internetu; - film »Dr. Stranglove« - projekcija na veliko platno. Jutri, 9.avgusta, ob 21.30 uri, bo v KUD-u gostoval mladi avtor Dominik Križan s svojo Videografijo in poezijo - projekcija na veliko platno. Koproducenta Trnfesta sta OSI Slovenija in SOU Ljubljana, dodatno pa ga je podprla še Mestna občina Ljubljana. PTUJ Danes, 8. avgusta, ob 21. uri, bo na dvorišču dominikanskega samostana na Ptuju nastopilo tukajšnje gledališče ZATO s svojim letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Turrinija. Igrajo: Vesna PernaCič, Vojko Belšak, Tadej Toš, Gregor GeC, Rok Vihar, Barbara Vidovič in Maša Židanik. Režija: Samo Strelec. ROGAŠKO GLASBENO POLETJE. ROGAŠKA SLATINA Danes, 8. avgusta, ob 20.30 uri, bo v zdraviliški kristalni dvorani večer ljudskih plesov, pesmi in glasbe. Nastopila bo APS France Marolt iz Ljubljane. Program: gorenjski plesi iz zgornjesavske doline, primorski, vzhodnoštajerski, dolenjski, rezijanski, prekmurski in plesi zgornjesoške doline. [fURLANUA-JULUSKA KRAJINA ■UsST p^edalisce Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 3nes, S.avgusta, ob 18.00 ponovitev operete >>West Side Story« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi. adnja predstava jutri, 9. avgusta, ob 20.30 . v°daja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvo-^e Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. nedeljo, 13. t.m., ob 21.00 - Gala koncert P°syecen skladatelju Franzu von Suppeju bo ekljucil mednarodni Festival operete 1995. plrjgent bo Dunajčan Alfred Eschvve. Jn blagajni Dvorane Tripcovich je od danes, 8. rittl,> dalje v teku vpisovanje novih abonmajev. ^rad sv. Justa Mno nedeljo, 13. t.m. --Prva izvedba filma “iohhny Hollywood», režija B. Levinson, 8rajo J.Pesci, C. Slater in V. Abril. GORICA Goriški grad Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Totb, dal varieth al cinema (1917-1945)«; na dvorišču grada bo jutri, 9. t.m., ob 21.00 »Arlecchino tra i segreti del Castello«; Palača Morpurgo: v četrtek, 10. t.m., ob 18.30 bo na sporedu koncert z Rossonijevo in Mozartovo glasbo; v Četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo); na Trgu Matteotti bo v soboto 12. t.m., koncert skupine Rythm’n Blues Ensemble. koroška fillOVIC Mestno gledališče: danes, 8., 10., 12., 15., • in 19. t.m. ob 20.00 - G. Bizet »Carmen« °Pera v francoščini. Raiser-Josef-Platz: danes, S.t.m., ob 20.30 -arantansko poletje - Carinthian jazz-night Kongresna hiša: v Četrtek, 10. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Ensemble Dunaj. Kongresna hiša: v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.00 - Karantansko poletje - Jazz meets classic. KAZAZE Farna cerkev: v sotobo, 12. t.m., ob 19.00 -Shod za duhovne poklice in za mir. [SLOVENIJA r-__ NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj Proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stri-P( naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj ^tripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne lzvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober, stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061/319 662. NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki cmo-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripbur-gerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij temveč originale. Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in Cet. 12.00-14.00) r— FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA “Musei di sera« (VeCer v muzejih) ^anes> 8.t.m., ob 20. uri bo v Mestnem Mu-Zeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) Predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki. 20.00 - Predvajanje filma »I misteri del 8'erdino di Compton House» (VB 1982), ‘e2ija P. Greenaway. V torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resorni ti predaval o zbirki Antonina Rusconija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju. V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenzo Resciniti predstavil kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992). Nocoj ob 20.30 uri bo v radovljiški graščini koncert svetovno znane komorne skupine Clemencic Consort z Dunaja. Skupina, ki jo vodi Rene Clemencic (na sliki), se še posebej posveča baročnim operam v koncertni in scenski izvedbi. GLASBA SLOVENIJA FESTIVAL LJUBLJANA KRIŽANKE Danes, 8. avgusta, ob 20.30 uri, bo v Križankah klavirski recital. Nastopa: Vittorio Bresciani (na sliki), Id sodi v sam vrh itahjanskih klavirskih virtuozov. Program: Mozart, Beethoven,-Liszt HžAN&SČANSKA CERKEV Jutri, 9. avgusta, ob 20.30 uri, bo v cerkvi koncert, na katerem bosta nastopila ansambel Sar-band in Mladinski zbor iz Osnahriicka. Predstavila se bosta s programom španskih sre- dnjeveških romarskih pesmi, zbranih v kodeksu »Uibre Vemell«. OKARINA ETNO FESTIVAL MURSKA SOBOTA Danes, 8. avgusta, ob 21. uri, bo na grajskem dvorišču etno - folk koncert Sončna Iberija. Nastopajo: Realejo (Portugalska), La Musgana (Španija). Jutri, 9. avgusta, ob 21. uri, bo na grajskem dvorišču etno - folk koncert Prostrana Panonija. Nastopajo: Marta Sebestyen, Okras Ensemble in Vujicsics iz Madžarske. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prežemova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov. BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERUA. Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KDO KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta. GALERUA IURUA. TižaSka 40 Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija KonCan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Veršic-Zabjak. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. MARIBOR. POKRAJINSKI MUZEJ 100-letnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965 TRNFEST 95 KUD FRANCE PREŠEREN. LJUBLJANA V prostorih društva je na ogled razstava Cmobelih fotografij jazzistov JAZZV GA ! fotografa Žige Koritnika, do 14.8. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995. LIKOVNI SALON. CELJE Danes, 8. avgusta, ob 20. uri, bodo odprli razstavo Forma eterna, ki predstavlja 18 mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane (na sliki: Zmago-Lenardcic-Oblaki niso beli, risba, konjski repi, 1994). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosen-quist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kunsterle-rische Positionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom: danes, 8. t.m., ob 20.30 opdrtje razstave »Človek in zemlja-openski jus». Razstava bo odprta do 15. t.m., vsak dan od 18.00-21.00. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara šola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVemerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. TRST Grad sv. Justa V Četrtek, 10. .t.m., ob 21. uri koncert skupine Timoria iz Brescie. V četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 8. t.m., ob 21.00 (v italijanščini) »II sogno im-periale di Miramare» in ob 22.15 v nemščini. V Četrtek, 10. t.m., ob 20.00 -na sporedu Koncert ; ob 21.00 »II sogno imperiale di Miramares in ob 22.15 »Buonasera signor Lehar e bentornato a Miramare» (v italijanščini). LIGNANO Arena Alpe Adria Sabbiadoro Jutri, 9. t.m., ob 21.00 - Baletna predstava. V petek , 11. t.m., ob 21.00 -Gala koncert z glasbo Franza von Suppeja v prireditvi gledališča Verdi iz Trsta. Z' X Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. -20,4,: Silili se boste k delu, M vam Se zdaleč ne bo dišalo, vendar se boste uspeli prepričati, da bodo dišali vsaj njegovi učinki. Slaba tolažba, a kljub temu nadaljujte. BIK 21.4-20.5.: Partnerju boste nehote izdali skrivnost, M jo že dolga leta uspešno prikrivate. Ugotovili boste, dani več razlogov za skrivanje, zato mu jih boste razkrili še več. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zdelo se vam bo, da se bo na vašo glavo zdaj zdaj vsula debela toča. Ampak toča je pravzaprav v njeni notranjosti, zato jo brž spustite na prosto - skozi usta kajpak. m RAK 22. 6. - 22. 7.: Radi se boste gibati med ljudmi, pred katerimi se boste lahko pohvalili s svojimi življenjskimi uspehi. Lastna hvala, cena mala, zato lahko pričakujete kvečjemu zavist LEV 23. 7. - 23.8.: Zabredli boste v situacijo, iz katere bi vsak pameten pobegnil kot nor, vi pa boste trmasto vztrajali in naposled dokazali, da ste ji popohoma kos. Čestitke k uspehu. DEVICA 24 8. - 22.9.: V vsem boste želeti biti prvi in glavni, samo da bi dokazati svoje organizacijske sposobnosti. Saj nihče ne dvomi o njih. Na živce jim gre kvečjemu vaša vsiljivost. 1EH1NICA 23.9. - 22.10.: V težnji po dokazovanju se boste sporekli z nadrejenimi in si občutno zmanjšali možnost za napredovanje. Napako lahko popravite z ustreznim opravičilom. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.; Spraševali vas bodo o dragih, vi pa se boste nenehno vračali k seti. Že res, da ste središče vesolja, res pa je tudi, da so v središču tudi tisti, ki vas morajo jMslušati. STRELEC 23.11. - 21.12.: Imeb boste občutek, da se družite z napačnimi ljudmi. Nikar ne pomišljajte o tem, da bi jih zapustiti. Odkrijte v njih nove plati, pa bodo brž poštah »pravi«. KOZOROG 22. 12. - 20. 1. : Spoznali boste nekoga, ki vam bo obljubljal gradove v oblakih. Zazdel se vam bo sumljiv, zato boste potipati po njegovih interesih in ugotoviti, da vas vleče za nos. VODNAR 21.1. -19. 2.: Delo se vam bo kopičilo, vi pa boste nemočno štab pred kupom opravkov in čakali na boljše čase. Večji bo kup, manj moči boste imeti, zato se kar lepo prisilite. RIBI 20.2 - 20.3,: Popadla vas bo jokava sentimentalnost. vendar ne bo nikogar, ki bi se mu dovolj smitili, da bi vas ustrezno potolažil. Pomiril vas bo šele glasen stok in jok. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Zagnanost, moč in napake Zahteven teden je pred nami 8. avgusta bo med Uranom in Plutonom prišlo do aspekta sekstila, ki je pozitiven, saj pomaga pri vzpostavljanju notranjega ravnotežja in povečuje psihofizično kondicijo. V primera sodelovanja Urana in Plutona bo koncentracija energije še posebej občutna. Razpolagali bomo z veliko vztrajnostjo, s katero bomo lahko izpeljali tudi bolj nenavadne zamisb. V svoje predstave ne bomo dvomiU, niti takrat, ko bi bilo to potrebno. V zagnanosti, ki nas bo poganjala na vso moč, bomo zato bržkone storili tudi kakšno napako. Pripravljeni na tveganje bomo v primera dobro zamišljenega načrta poželi velik uspeh, v nasprotnem primeru pa se bomo opekli. ANEKDOTE O carju Nikolaju II... Nekoč je ruski car Nikolaj II igral v Petrovem dvorcu tenis. n • 1 1 • _ • It /1 • ,1 • » ... . T 1 Hcl ; lo- parjem jo je z desnico dvignil v višino oči in prebral: »Ruska flota uničena pri Cušimi stop skoraj vse naše ladje potopljene.« Car je vtaknil papir v hlačni žep, rekel »Trideset - petnajst« in serviral. ...Bliicherju... Ko je bil nemški feldmaršal Gebhard Leberecht von Blu-cher na obisku v Angliji, so ga v Londonu proglasili za častnega meščana, v CMordu pa so mu podelili častni doktorat. V šali je rekel prijateljem: »Ce so mene naredili za doktorja, bi moral postati moj Gneisenau (šef Blucherjevega generalštaba) najmanj lekarnar.« ..Ressini... Enega najbolj znanih italijanskih pravnikov Enrica Pessino so vprašali, kaj vse je potrebno, da dobiš pravdo. »Devet stvari,« je odgovoril Pessina, »precej denarja, precej potrpljenja, dobra pravda, dober odvetnik, dober tožilec, dobre priče, dober sodnik in dober predsednik sodišča.« Našteli ste jih samo osem, je pripomnil eden od poslušalcev. »Oh, pozabil sem na najpomembnejše: imeti moraš sila veliko sreče!« ...in o Ujeviču Nekoč se je hrvaški pesnik, esejist, kritik in prevajalec Tin ploščo na hiši, kjer je živel in delal August Senoa. Mladi domišljavec je zamišljeno rekel: »Bogve, kaj bo pisalo po moji smrti na moji hiši?« »Pisalo bo: ‘Stanovanje damo v najem',« mu je pojasnil Tin Ujevič. POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..O ✓ z z o o o šport ..O o X o z z z post, dieta ..o o z o o X X težja fizična dela ..o o X X o o o izlet ✓ o o z z z DRUŽBA, ODNOSI ■ obisk znancev ..o o X X o o z domača zabava ..o o o z z z o družinski posvet ..o ✓ z z o o o družabne igre ..o o o z z z o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ✓ o o z z o naložbe in nakupi ..o ✓ z z o ◦ X zamenjava službe ..o o X o o X X izposoja denarja ..o / z z o o o igre na srečo ..o ◦ o o o o o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o z z z o o o iskren pogovor z z o o o z zmenek ..o z z z z o o ljubljenje ..o z z z o o o prekinitev zveze o X X o o z UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o z z z ◦ o z učenje, širjenje obzorja. ..o o z z z o o raziskovanje ..o z z z z z o umetniško ustvarjanje . z z o o o o reševanje težav ..o o z z z o o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan 9. avgusta bo Pluton spet prešel v direktno gibanje. Odmevi preteklosti se bodo s tem precej razrahljali, zato bo ostalo veCprostora za sprotno dogajanje. Zdaj ostajajo rebogradni le še bije planeti, in sicer Saturn, Uran in Neptun, vendar bo to še naprej zadostovalo za refleksijo ozadja svoje osebnosti. 10. avgusta bo v znamenju Vodnarja nastopila polna Luna, in sicer ob 18.16 uri. Sočasno bo tvorila težaven aspekt kvadrata s Plutonom. Takšna konstelacija Lune in Plutona bo privlekla na dan tiste notranje vzgibe, na katere so navezane številne blokade. Polnost lune bo pri tem še dodatno krepila stihijo noba- njih premikov, zato lahko takrat pričakujemo tudi kakšen popadek fanatizma. Tudi Merkurjev prehod v znamenje Device, do katerega bo prišlo 11. 8., bo položaj še dodatno zapletel, saj nas bodo nemalokrat pestili privzgojeni občutki manjvrednosti in sramu. Toda česa hujšega bržkone ne bo. (A. O.) SKANDINAVSKA KRIŽANKA 337 POGLAVITNA VRLINA VKRSC. ETIKI INDIJSKI ASKET (SRI) RAJ RAZJEDA NA KOZI ALI SLUZNICI PRVI ASTRONAVT NA LUNI ARMSTRONG ZAREČ DELEC SNOVI STVARNIK SVETA V EGIPT. MIT0L0G. RENU GRŠKI BASNO- PISEC GLAVONOZEC IZ SKUPINE MEHKUŽCEV IZBRIZ. TEKOČINA Z MOŠKIM SFMFN0M ZBIRKA RAZLAG BIBLIJE AVTOR: MARKO DRESCEK SLOVENSKI KEMIK IN POLITIK (BORIS) DANSKI JEZIKOSLOV. (RASMUS- KRISTIAN) AL PACINO IZVIRNI KRAK REKE MENAM FRANC. REŽISER (RENE) BONTON, LEPO VEDENJE ZEMELJSKI PAS PRESEK TELESA PRI TEH. RISANJU UNIVERZALNI KLUC ZAVUAKE ZAZNAVANJE NEZN. VALOVANJ Z BAJALICO ZDRAVILIŠČE NA SEVERNI ITALUANSK1 RIVIERI NOVI SVET PREDSTOJ. SAMOSTANA LOJZE SLAK PRISTANIŠKO MESTO V KANADI OB ATLANTIKU RIMSKI ZGODOVINAR JEZERO v TURČIJI LOJZE ROZMAN KEMIČNI ELEMENT (C) ZAVOJČEK, OMOTEK PRITLIČJE HIŠE ALI GLEDALIŠČA KRAJ PRI OPATIJI NAPOVED STAR SLOVAN IVAN KRILOV DRŽAVNI PRAVNIK ANTIČNO RAČUNALO BEOTUEC STANE UREK PRITOK UNEVBOSNI BRAZILSKI OREH / NEKD. NARODI V ŠPANIJI CRN PTIC PEVEC KRAJ NA KOROŠKEM TURIST. CENTER NA POHORJU PRIPADNIK GASILCEV MONGOLSKI POGLAVAR GRŠKA OSVOBODILNA FRONTA PREČNI TRAMIC MOJZESOV BRAT SMOLA VZHOD. AFR. GRMA TANTALOVA HCIV GRŠKI MITOLOGIJI SRB. IGRA. TADIČ RASTLINA SUHOCVETKA BOG JEZE V RIM. MIT. PREDUJEM KRČMA, GOSTILNA (POG.) PRIVRZ DRŽAV. SOCIALIZMA HIŠNI BOG V RIMSKI MITOLOGIJI EVA SRSEN REKA REKA NA ZAHODU SEVERNE AMERIKE CAPKOVA DRAMA LJUBEZENSKA LIRIKA V GRŠKI MITOLOGIJI KRAJ PRI POREČU ETNIČNA SKUPINA V JUŽNI SIBIRIJI JUDOVSKI KRALJ PRISTANIŠČE V BOKI KOTORSKI m Nvsm vsv TSVXVH ‘01V83 ‘trnu ‘H3AI8 MVNS ‘HVl ‘1SUVJ.3 ‘VII8VJ.S0 ‘viamopn vanfi ‘VBOIN ‘NV3 ‘331ISV9 ‘VN33 ‘VHVd ‘OVNU ‘NOV ‘ya ‘VOil ‘)!3X35lVd '81 ‘NVA ‘NIVN ‘Sl ‘iVdO ‘raraaMV ‘onvavti ‘vlizaisaiavd ‘ZOONV33 ‘835 -Brad IN0333 lOUABJOpOA ;A3JJS3^ ________FRANCIJA________ Nekaj bistrega gleda iz teme Podgane prenašajo spoznanja na potomce Po trditvah francoskih znanstvenikov so podgane ^og0 pametnejše, kot si mislimo. Vsi poskusi, da bi v jJ?°Pi zmanjšali populacijo podgan, so dosledno propa-oti. Strokovnjaki za okolje pripisujejo to dejstvo naraščajoči odpornosti podgan proti strupom. Toda po ugotovi-. oo znastvenikov, ki so se prejšnji teden zbrali v Lyonu O razpravljali o inteligenci podgan, se je izkazalo, da so Podgane preprosto pametnejše od ljudi. Risba: Sillavan »Podgane so izredno Predvidljive. Poleg tega 1Inai0 razvit izreden komunikacijski sistem za Prenos zlih slutenj,« Pravi Michel Dansel v sv°ji knjigi Podgana -Prijateljica iz podzemlja, poskusa prikazati obnašanje in razmišljanje podgan. Po dvajsetletnem opa-z°vanju neuničljivega Slodalca je Dansel pre-PriCan, da so podgane Oajinteligentnejši ko-Penski sesalec poleg clo-veka in šimpanza. O tej inteligenci ne moremo govoriti v okviru anatomije možganov. Medtem ko so možgani primata zapleteni, in kažejo zapletene miselne vzorce, so podganini možgani preprosti in so glede na njeno težo razmeroma lahki. Toda Dansel in drugi zdaj trdijo, da njena sposobnost prilagajanja kaže na zelo zapleten živčni sistem. Nedavno so v pariški odtočni kanal dali novi antikoagulan-tni strup za podgane. V nekaj urah je novica prodrla med podgane s tako silo, da se ga nobena podgana ni dotaknila, ne glede na to, v kateri del kanala je bil strup nastavljen. Kjer so nastavili prva sredstva za uničevanje podgan, so slednje preprosto razvile odporni gen. Toda znastveniki so zdaj odkrili, da imajo podgane bolj izdelan sistem obrambe. Soočene z novimi, zapletenejšimi in močnimi strupi, so hitro odkrile dejstvo, ki je med znastveniki poznano Sele nekej desetletij; namreč, da vitamin K služi kot protistrup. Tako zdaj razvijajo imunost z iskanjem in uživanjem hrane, ki vsebuje vitamin K. Zelo je zaskrbljujoče dejstvo, da podgane lahko prenašajo spoznanja na naslednje generacije, pravi Dansel. »Podgane so v svoje genetsko sporočilo in tradicijo vgradile določeno števillo načinov obrambe in podatkov, ki močno presegajo Število dejstev, ki jih lahko absorbirajo ljudje. Ljudje imamo namreč izredno počasen razmnoževalni ciklus.« Podgane spolno dozorijo pri treh mesecih in lahko naenkrat skotijo kar 14 mladih. V dobrem letu lahko en par in njegov zarod »ustvari« tisoč potomcev, z že vgrajeno izredno sposobnostjo učenja od svojih staršev. Pol stoletja človeškega življenja pomeni sedem tisoč gledalčevih - »in v sedem tisoC letih tudi človek spremeni svojo kulturo in genetsko sestavo,« razla- ga Dansel. Po besedah veterinarja Michela Rampauda imajo podgane izredno sposobnost prenašanja odpora do novih snovi na svoje potomce. »Podgana je izredno nezaupljiva do vsake novosti v svojem prostoru,« pojasnjuje. »Pri prvem srečanju z novo vabo zaužije le majhno količino in ne smrtne doze, toda dovolj, da izzove simptome. Ce do njih pride, se bo podgana strupu izogibala in drugim onemogočila, da bi se približale strupu.« Francoski znastveniki so ugotovili, da je naj zapletenejši obrambni mehanizem podgan njihova sposobnost spreminjanja okusa. Moderna mestna podgana se je naučila prebaviti plastiko in jo uporabiti za energijo. Se pred nekaj desetletji tega ni bila sposobna. To dejstvo spravlja v nesrečo poslovneže, kaj- ti podgane zlahka pregrizejo telefonske in računalniške kable, s Čimer uničijo elektronske mreže in povzročajo veC tisoC dolarjev škode. Do zdaj so podganino vedenje opazovali le na laboratorijskih podganah, ki pa se vedejo drugače od svoje divje sestrične. Nova spoznanja o divji podgani prihajajo v Času, ko njihova populacija v Evropi narašča. Zaradi številnih milih zim so se podgane lahko plodile celo leto, ostanki fast-fooda na cestah pa zanje pomenijo bogato zalogo hrane. Ocenjujejo, da se v Parizu trenutno nahaja do Sest milijonov podgan in kakih deset milijonov v Londonu. V borbi z eksplozivnim naraščanjem Števila podgan znastveniki preizkušajo strup, ki podgano umori treh dneh. Poskusi nakazujejo, da ta strup obide podga-nin obrambni mehanizem, saj žival svoje bolezni ne povezuje z zaužitjem vabe in tako ne posreduje sporočila svoje- mu rodu. Mogoče pa jim je s tem le uspelo prelisičiti evropsko podgano. Diane Seligsohn, The European Magazine MODRE MISLI O... ... vrlini Pretirana vrlina se lahko sprevrže v napako. italijanska Kdor bi rad vrlino za nevesto, ne sme plesati s pregreho. nemška Vrlina je tudi pri najgrsih ljudeh lepa, greh je tudi pri najlepših grd. kitajska ...času Kdor hodi poCasi, lahko dolgo hodi. nemška Noga, ki hiti, se hitro spotakne. tatarska Cas ne ceni na hitro opravljenih reti. italijanska Naglica je dovoljena v treh primerih: kadar pokopavamo mrtve, kadar tujcu odpiramo vrata svoje hiše in kadar možimo hčer. perzijska ... in tatovih Železne verige so za maj-he tatove, za velike so zlate. nizozemska Senca gre, svetloba ostane. portugalska Tatovom je vsaka obleka prav. nemška SANTIAGO DE CHILE »Evropska« prestolnica južnoameriške dežele® V sobi sem bil jen s široko zakon steljo, televizorje: valnikom ter bidej ^^njkljivosti pa s r|l pozneje. Hrui jh zvonec, ki se je fkoraj brez preste *' namreč le dvi Proč od moje glave . Koliko sob splo j®13 taksna enonad P*sa, sem se vpraS lstem, ko nisem i; ^ niti med nočni Azijskimi novican sne in Hercegovi Mednje jutro sem s veži ogledal hišn: kl §a prejšnji dar aPazil, pri tem pa nel, da velja »a 3 Wo tri ure) posebr eveda, priložnoč plerai za nekoliko žnejse Čilence, k doma starše ali zakonske tovariše in otroke. Se eno sobotno noč sem prenašal večni hišni zvonec, si za vse življenje zapomnil tisti neskončni »momenti-to, per favor«, rožljanje ključev, hojo po stopnicah, proti jutru Se cviljenje neštetih mačk senjore Carmen, vso noC pa sirene z osrednje Alamede. Čile je dežela s Čudovito pokrajino, Santiago pa Cisto povprečno velemesto. Naveličan povsod navzoče ameriške hitre hrane, sem se napotil na pokriti Mercado Central, Glavno tržnico, prav blizu Plaze de Armas. Med južnimi Američani, ki prisegajo na sladko življenje, so Čilenci tisti, ki pojejo največ mesa iz oceana. Na tržnici je zato pravo prav- cato razkošje morskih rib, rakov in školjk, kar ponujajo tako na stojnicah kot v tržničnih restavracijah, z vprašljivo čistočo. Pred tržnico je lep razgled, na bližnji mestni grič Cerro San Cristobal onkraj mestne reke Ma-pocho, kjer je na vrhu velikanski kip Brezmadežne. Meščani se iz zloglasnega mestnega smoga radi odpeljejo z žiCnico, zgrajeno že v dvajsetih letih. Nahaja se v ugledni, tako imenovani Pariški četrti, ki je v znamenju lepe ulice Pia Nono. Za konec tedna se tam ustavlja veliko Seritjakobčanov, ki si privoščijo dobrote najrazličnejših restavracij. Nekateri popijejo Šilce pisca, slovitega Cilenskega žganja, drugi pa domaCa, Šahisti na Plaza de Armas (Foto: Brane Jeranko) najboljša južnoameriška vina, ki prekašajo celo argentinska. O njihovi odličnosti priča dejstvo, da z njimi poslujejo tudi bogati Rotschildi. Gospodarski razcvet dežele je navzoč povsod. Čeprav je Argentina veliko bolj evropska, je Čile postal bolj potrošniški, na Cilenških cestah pa vozijo boljši osebni avtomobili. Ko sem se z razkošnim avtobusom vrnil v Argentino, smo bili na meji edini potniki. Argentinski carinik je bil površen, saj so potniki zbrali zanj žepnino. Južnoameriška posebnost? Sploh ne. Pred Bu- enos Airesom pa smo se morali izpolniti obrazce za zdravstveno zaščito. Za vsak primer, saj naj bi po Ciin razsajala kolera. Brane Jeranko (Konec) 24 Torek, 8. avgusta 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 2.52 najnizje -56 on, ob 9.30 najvisje 34 cm, ob 14.58 najnižje -18 cm, ob 20.45 najvisje 45 cm. Tutri: ob 3.28 najnižje 452 cm, ob 10.03 najvišje 41 cm, ob 15.40 najnižje -24 cm, ob 21.26 najvisje 48 cm. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Bogoti s pomočjo Bude in reform PEKING - V Pekingu sta na razdalji 200 metrov dva izmed najslavnejših kitajskih templjev: lamaisticni tempelj Yong Hegong, ki je odlično urejen in poln obiskovalcev, in Konfucijev tempelj, ki nujno potrebuje popravil (in obiskovalcev). Neki pekinški dnevnik je sklenil ugotoviti, zakaj je med velikima templjema taka razlika. Izkazalo se je, da so budistični templji zadnje Čase bolj obiskani; verniki v njih namreč molijo, da bi jim Buda pomagal obogateti. Budistični menih, ki je odgovoren za enega najpomembnejših kitajskih budističnih samostanov, je potrdil, da vse veC oseb, zlasti mladih, obiskuje budistične templje, odkar je vlada dovolila zasebno podjetništvo. - Posledica reform pa je tudi ta, da je državnih uslužbencev vse manj. Letos jih je 142, 95 milijona, veC kot milijon manj kot lani, sočasno pa vztrajno narašča število uslužbencev zasebnih podjetij, ki jih je letos veC kot 23 milijonov. Z uvedbo tržnega gospodarstva je komunistični režim pod vodstvom Deng Xiaopinga med drugim določil, da je napočil Cas, ko je treba odpraviti sistem, po katerem ni bilo mogoče odpustiti uslužbencev državnih podjetij. Kljub temu je v državnih podjetjih, tudi v tistih, ki bi morala nujno odpraviti odvečno delovno silo, še vedno v bistvu nemogoče odpustiti uslužbence, Ca pa do tega le pride, jim mora podjetje najti drugo službo. Znamenje novih Časov je tudi to, da so te dni prodali na dražbi luksuzne državne oziroma partijske avtomobile, ki jih bodo zamenjali s skromnejšimi. Vlada je sicer že pred enim letom ukazala, da se je treba teh avtomobilov znebiti, vendar se partijski in državni funkcionarji za to niso zmenili, dokler ni prišlo do inšpekcije. V prihodnje bodo torej funkcionarji hoCeš noCeš morali peš, z luksuznimi avtomobili pa se bodo peljali zasebni podjetniki. Elvisa ubila požrešnost LONDON - Elvisa je drago stala požrešnost, zlasti nenasitna strast do hamburgerjev. Novinarji angleške televizijske mreže BBC so ugotovili, da je legendami rock zvezdnik, ki je umrl avgusta 1977 star 42 let zaradi srčnega infarkta, jedel preveč. Najbolj ga je osrečilo, ko se je prenajedel. Včasih ga je prijelo, da se je divje lotil hrane brez pribora; noc in dan ga je imelo, da je žrl na ducate hamburgerjev, včasih pa se je kar z zasebnim letalom peljal v Denver, kjer so mu v neki restavraciji pripravljali orajške sendviče z arasidovim maslom in slanino. Vse to je porazno vplivalo njegovo tezo, ki jo je skusal nadzorovati z zdravili, ki so ga naposled spravila v grob. Za putiki polemike in hudo razdejanje BONN - »Dnevi kaosa« so mimo, tradicionalno srečanje nemških punkov v Hannovru pa ni pustilo za sabo samo razdejanja, temveč tudi hude polemike. Policijski sindikat in opozicija zahtevata odstop notranjega deželnega ministra, socialdemokrata Gerharda Glogovvske-ga, ki naj bi bil odgovoren za strategijo varnostnih organov. Ta strategija je bila pravi polom, vendar Gla- gowskemu še na kraj pameti ne pride, da bi odstopil. Pravi, da so kritike povsem neutemeljene: presenetila jih je silovitost nasilja, poleg tega so se med običajne punke vrinili še »skinheadi«, navadni huligani itd. Zavrača tudi predlog, da bi preventivno nekoga zadržali za veC dni: »Policiji ne moremo dovoliti, da poseže proti nekomu samo zato, ker si je pobarval lase.« Safari po sydneyjskih ulicah SYDNEY - Trije levi, ki so zbežali iz nekega naravnega parka pri Sydneyju, so se včeraj mirno sprehajali po ulicah avstralskega velemesta in sejali strah in trepet. Trojica je iz svojega zasilnega bivališča, ki ji oCitno ni bilo všeC, pobegnila ponoči in se. je do jutra sprehajala po mestu: policijo je poklical vznemirjen motociklist, ki se je nenadoma znašel pred tremi velikimi »mucami«. Med safarijem, ki se je nato začel, je ena od levinj preskočila ograjo in se znašla na vrtu neke hiše, kjer se ji je postavil po robu domač pes. V neenakem boju jo je seveda skupil. Levinjo je nato ustrelil eden od uslužbencev naravnega parka. (Telefoto :AP).