PoStnloa plaćana v ko*ov!bL uto uu. jin. zs. V UDUHoni, o peteK 3. (cumrifl iszl cena Din r Iihaja vsak dao popoldne, tzvzemAi nedelje to praznike. — tnserati do 30 petit £ 2__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, vetji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebe' »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta inozemstvo 420— Din. Upravoištvo: Knafiova ulica It 5, pritllčfe. — Teleloo 2304 Uredništvo: Knailova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. i VukićBvića rio ? Hitani Demokratski ministri pravijo, da se ne smatrajo več za ministre Vihar na današnji seji Narodne skupščine« — Energičen protest Kmečko-demokratske koalicija proti policijskema režima. — Davidovićevci in del radikalov glasovali z opozicijo. Vlada lahko ostane vsak čas v manjšinL Beograd, 3. februarja. Z ozirom na prizadevanje vlade, da ohrani v Narodni skirpščmi vsaj še formelno većino, je vladalo za današnjo sejo Narodne skupšcine ogromno zanimanje. Že na današnji seji pa se je pokazalo, da vlada ne more več računati na večino v Narodni skupščini in da je njen padec pred parlamentom neizogiben. Današnja seja je bila vseskozi viharna in me-stoma tako burna, da jo je moral pred-sednik ponovno prekiniti. Do razprave o dnevnem redu sploh ni prišlo. Seja je pričela kmahi po 10. dopol-dne. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da demokratski ministri nišo več zavze-mali svojih mest v ministrskih klopeh, marveč so stali ob strani. Na vprašanje novinarjev so izjavili, da se ne smatrajo več za ministre, marveč da samo še vrše dolžnosti, dokler ne bodo imenovani njihovi nasledniki. Po prečitanju zapisnika je bil najprej sprejet brez debate zakon o narodnem priznanju po-kojnerrm Velimirju Preliču, ki je postal žrtev atentata v Skoplju. Na to je posl. dr. Budisavljević v imenu kluba Kmečko - demokratske koalicije predlagal nujno resolucijo, v kateri zahteva, da se takoj ustavi po-stopanje proti znanemu nacijonalnemu delavcu in novinarju Jevgjeviću, ki je bil aretiran radi znanega vladnega pro-testnega shoda proti g. Pribičevlću. Jevgjevića je beograska policija štiri dni po shodu aretirala in ga obdolžila, d"a je on poglavitno kriv, da je prišlo na tem shodu do incidentov. Da bi pre-prečili njegovo izpustitev iz zapora, ga je policija bržkone po višjem nalogu obsodila na 30 dni policijskoga zapora. Ko je deputacija kluba KDK včeraj proti temu postojanju protestirala pri no-tranjem ministru, ji ta ni vedel ničesar povedati. Nadalje zahteva BudisavHe-vić, da notranji minister takoj prekliče izgon tajnice SDS Ramiše Černjavske, ki jo je policija brez vsakega povoda aretirala in izdala iz države. V ute-meljevanju svojega predloga je posla-nec Budisavljević energično protestiral proti takim persekucijam, ki imajo le namen, da izzivajo opozicijo. Nato je govoril posl. Kosanović. Med njegovim govorom je prišlo do strahovitega pre-rekanja med vlado in opozicijo. Vladni poslanci, zlasti pa kleritaalci sx> se vedli kakor pobesneli, razbijali so po klopeh in skuša!i s kričanjetn zadušiti izvaja-nja govornika Prišlo je do tako burnih prizorov. da je izgledalo, da bo vsak trenutek prišlo dg dejanskega spopada. Predsednik se je zaman trudil, da vzpo-stavi mir in je moral končno sejo prekiniti. Ko se je razburjenje nekoliko po leglo, se je seja zopet nadaljevala. Govorili so še poslanci Petejan (soc.), Pavle Radić. Budisavljević in dr. Kramer, ki je zlasti opozarjal na sramotno postopanje policije v slučaju gospe Crnjavske, ki ima v Vurbergu pri Mariboru na smrt bol-nega moža. Notranji minister g. Rado-vić je skušal v medi em govoru zagovar-jati postopanje policije, toda njegov govor je bil zgolj izzivanje opozicije, ki je proti njegovim izvajanjem ogorčeno protestirala. Prišlo je znova do mučnih incidentov, tako da je moral predsednik sejo ponovno prekiniti. Končno je notranji minister izjavil, da odklanja predlog opozicije. Ko je dal predsednik predlog posl. Budisavljevića na glasovanje, je prišlo znova do hudega viharja. Proti predlogu so glasovali le klerikalci, ne-kateri radikall in Marinkovićevi demokrati, dočlm so davidovićevci glasovali z opozicijo. Dasi je bilo očividno, da je večina na strani opozicije, je predsednik izjavil, da je predio- odklonjen in sejo takoj zaključi!. Opozicija Je proti temu ogorčeno protestirala, toda vlada In njeni poslanci so takoj izginlii iz dvorane. Z veliko napetostjo se pričakuje po-poldanska seja Narodne skupščine, ki je napovedana za 4. uro. Na dnevnem redu je razprava o davčnem zakonu. Vlada upa. da bodo demokrati, ki so sodelo-vali pri sestavi tesra zako-na g^asovaM z njo. Kakor pa se doznava v vrstah Demokratske unije, je dogovorjeno. da J?1a-sujeto dav'dovlćevci za zakon, če vlada tega glasovanja ne bo vezala z zaup-nico. Će pa bi značilo glasovanje za davčni zakon zaupnico vladi, imajo vsi davidovićevci nalog, da glasujejo proti zakonu. — Beograd, 3. februarja. Za iurri dopol-dne je sklicana seja kluba Demokratske zajednice. Danes popoldne se sestaneta gg. Davidović in dr. Spaho, pozneje pa je sklicana seja vodstva Demokratske zajednice, v katerem so zastopniki davidovićevcev. marinkovičevcev in muslimani. Hevarnost razkila y rad kalni straeki Energična akcija g. Ace Stanojevića, — Većina radikalnega kluba ne odobrava Vukičevrćeve politike. — Pašićevci ponnjajo vstop v demokratsko unijo. — Beograd, 3. februarja. G. Aca Sta-nojevič je razvil danes izredno živahno akcijo. Po svojih včerajšnjih konferen-cah, med katerimi se pripisuje posebna važnost dveurni konferenci z Marko Trifkovičem, se je danes dopoldne se-stal z Nastasom Petrovičem. Njuna konferenca je trajala nad eno uro. takoj nato pa je odšel gosp. Aca Stanojević v viadno predsedsto, kjer ga je pričakoval g. Vukičević. Ta sestanek, ki je trajal nad dve uri, je vzbudil v političnih kro-gih najrazličnejše komentarje. Iz vrst pašićevcev se zatrjuje. da je g. Aca Stanojević pri tej priliki opozoril g. Vu-kičevića, da obstoja resna nevarnost za razcep radikalske stranke, če bo g. Vukičević še nadalje briskiral radikalski klub in pri reševanju vladne krize po-stopal tako samovoljno kakor doslej. Obenem ga je opozoril na to, da većina radikalskega kluba njegove politike ne odobrava in da je zato nujno potrebno, da priđe čim prej pred klub in tam poda svoje poročilo, da zamore klub o njem razpravljati In določiti nadaljne smerni-ce politike radikalne stranke. Še mnogo večjo pozornost pa je vzbud;l poset g. Nastasa Petrovića pri voditeliih Demokratske uniie. V pred-sed^tvu demokratskega kluba so se dopoldne sestali gg. Davidović. Pribieević, Radić in Jovanović, ki so raspravljali o nadaljni taktiki v razvoju situacije. G. Nastas Petrović je takoj po svoji konferenci z gosp. Aco Stanojevićem odšel v predsedstvo demokratskega kluba ter konferiral z vodstvom Demokratske unije. Obvestil je navzoče voditelje opozicije o položaju v radikalskem klubu ter o stalisču radikalskih nezadovoljne-žev napram akciji Demokratske unije. Po tem sestanku.so se razširile verzije, da so pašićevci ponudili svo) vstop v Demokratsko unijo ter da samo še ča-kajo na sklicanie seje radikalskega kluba, da razčistijo položaj v klubu. Balkanski Locarno — Berlin, 3. februarja. »VorwSrts« porota « Stnfrne. da sita turska poslanika v Beogradu hi Sofiji dobila nalog, naj pri vladah sondirala teren za sklemtev balkanskega Locama. Turci)t namerava prevzeti toradevno incijativo, Ce bo na!otela v Beojradu fn Sofiji na nsoden teren. Tirrčija smatra balkanski Locaroo sa najbolj^o garancijo, da onemogoči prodiranje Kalije na Balkanu in Mali Aziji. AMERISKO POSOJ1LO RUSIJI — Pariz, 3. februarja. »Chicaoo Tribune« po-roča, da Je američka vlada pristala na to. da dovoN sovjetski RnsHi investicHsko po«ojiVo za zgradbo ki popravilo ruskih železnic v suesku 30 mililoTOv dolarler Vlada caka, da pade v Narodni skupščini Ostavke demokratskih ministrov nišo bile sprejete. — Usta novitev demokratske unije. — Klerikalci so poparjeni. — Beograd, 3. februarja. Z ozirom na iz. jave dr Marinkovića po seji demokratskega kluba, da bodo demokratski ministri iz-vajali konsekvecee, ie politična javnost z napet as tjo pričakovala nadaljni razvoj do-žodkov Konference in posveto van ja so se včeraj ves dan nadaljervala Demokratski ministri so bili stalno zbrani v kabinetu zu-c.anjega ministra, g. VUkičević pa je kHcal k sebi radikalske ministre *a druge svoie zaveznike ter se i nj mi posverovaJ o politični situaciji. Dopoldne ie dolgo konferiral z g. dr Korošcem ki g. dr Spahom, več-krat pa se je sestal tuđi z g. dr. Marinkovičem in drug i mi demokratski*rni ministri. Po dokotrajmh konierencah je končno g. dr. MarinkoviĆ ob 13. ponovno odšel k mfluistrskeniu preds€dfi?ku ter mu tzročM ostavke demokratskih ministrov. G. Viriri-čević se je nato dolgo posvetovai z radi-kalskinrie ministri, cb t7 pa je odšel na d>vor ter obvestii krono o ostavki demokratskih ministrov. Takoj za njim je bil PO-zvan na dvor z. dr. MarinkoviĆ. Njegova avdijenca ie tragala od 17.30 do 19. Odfiaja. joč z tKora je ođk-lomi novinari em podrob-nejiše izjave in samo prtpomnil, da ostavke nišo apreje«te. Za njim je b:l v avdijenci t'i'tdi (g. dr. Kumaimidi, nakar so rmeli demokratski ministri pozno v noč trajajočo kon-ferejeta, je \izbuđila v pokrtičmh krogih veliko rx>zor-nost. iz vladnih lcrogov se ie pozno zvečer zaitrjevalo, da vlada radi ostavke demokratskih mmisitirov ne nwsH ođstop4tit marveč da hoče telasovati Se davani zakon in eventuelno twfi proračun. Le če bi ostala v Narodn* steupščini v mandširri, namerava azvajati konsekvence. Maisltmansiki kvb je na svoji suočiti seji, na kateri je g. dr. Spaho ko* član Demokratske zajednice stavil svoj položaj v vla- di klubu na razipolago. demisijo dr. Spahe odklonil in mu izreke! zaupnico, obenem pa se izjav.i za koncentracijo Svoje definitivno staliSče bo klub zavze1 v skladu z nadaljnim razvojem do^odkcvv. Najvažnejši dogodek včerajšJijega dne pa je vsekakor formelna ustanovitev De-mokratsike unije Po dopoldanskem sestan-kn med gg Davi-dovićem Pribičevićem, Radićem in Joco Jovan-ovićem te bil osnovan enotni iz\TŠni rKibor, kateremu pred-seckuje g. Davidović. S tem je debila koncentracija demoicratskih elementov tuđi na zunai vidno obliko. Po mnenju poliric\nih kromov se priprav. ljajo tuđi v radikals-kem khibu važni do-godld Včeraj je nenadoma prispel v Beograd radikalsk' prvak g. Aca Stancjević, ki Je ves dan živahno konferiral z rad^kniski-mi prvaki. Zatrjuie se, da so pašičevci i-n cerrtrumaSi odloceni izvesti svojo že dolitični do-godki so vzbudili zlasti mnogo razburjenja med radikali in njihovimi zavezniki kleri* kakri, ki so spoznali, da se y\m majejo tla. Da bi vplivali na demokratske elemente, so razžirili v javnost vesti o razpustu se* danje Narodne skupščine in razpisti novih volitev. Da je ta grožnja zelo prazna, je razvidno tuđi iz izjav posameznih kleri* kalnih in radikalnih poslancev. Tako ie danes eden izmed 61anov kleri* kalnega khiba izjavil novinarjem: «Mi bi raj5i videli, «.Ia ne gremo v volitve. Će bi pa že morali, nimamo ničesar proti temu. to pa zaradi tega, ker nimamo niti kaj pri* dobiti niti kaj izgubiti. AK bi imeli ene* ga poslanca več ali manj, bi bilo odvisno samo od shifaja. ker je naša moč vedno enaka*. Neki dan radikalnega ldut>a pa je izja* v3: :Jaz ne verujem v volitve m xm pre* pričan, da se ta vest pušča v javnost samo zaradi tega, da bi se vptivalo nm. sitt»ctjoL» DRUGA PROGA ZAGREB-BEOGRAD — Br«gnd, 3. februarja- V prometnem ffiinistrstvu izdoluje posebna komisija nacrt za zgradbo cfrii^ega tira na progi Beograd— Zagreb. Nova prog« bo vodila preko juf. dela Sr em a po Rotanski Posavini do Siska ln od tam po ugodnejSem terenu nego seda-nja proga do Zagreba. FAŠISTOVSKI SVET — Rte, 3. februarja. Zasedaoje vetikega fa-šistovskeia sveta je b«k> včeraj po sprejet}u reforme kaHjanskeza parlamenta odgođeno do 7. febrvarja. Iz ljubljanske kronike Predpustno rajanje. — Mlad uzmovič. — Beraška nadlega. Na Svečnico je đo»tffk) predpustno rajanj« vrhunec Policijska direkcija Je izdala v času od 16. januar ja do 1. februarja 42 dovoljenj ta prekoračenje policij«ske ure. Bile so to po večini domače zabave ^o raznih zostilnah v mestu in predmestjih. Za Svečnico pa te policijska direkcija izdala kar 30 dovoljenj ra domače veselice m zabave. Vse te veselice so potekle mimo v veselejn raz-položenju in rajanju. Na praznik sta bili d\ e veiji prireredsedm'kom Mu&solinijem. Listi zlasti nagla-šajo, da je računati v najkraj-šem času z ratifikacijo nettunskih konvencij, ker podpira tuđi Anglija to zahtevo Italije. FRANCOSKO - AMERISKA POGODBA — Pari*. 3. febr. Kakor poročajo iz Wa-shingtona, izjavljajo tamošnji merodajni krogi, da je besedilo za trancosko»amenško arbitrazno pogodbo že sestavljeno. \'!ada Zedinjeirih držav je predlagala, naj bi so pegDdba podpisala 6. t. m. Njeno besedilo se bo objavilo sele po ratifikaciji s strani ameriškega senata. Pogodba vsebuje člen, kl obsoja uporabo sile kot sredstvo noći* jonulne politike in reševunja morebitnih sporo\' med obema državama, Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.96. Berlin 13.5675—13.5975 (13.5&25). Duna' 8.75— 8.0375 (8.0225), Curin 1093.43—1096.43 (1094.43), London 277.1—277.9 (277.5), New-york 56.795—56.995 (56.895), Pariz i)— 223.75, Praea 168.4—169.2 (168.8), Milan 300.55—302.55 (301.55). Budimpešta 0—9555. Efekti: Celjska 164—0, Ljubljanska Kreditna 135—135 (135). Kreditni zavod 160 —0, Vevče 140—0, Kr. indr. dr. 315—0. Ruše 265—2S0, Stavbna 56—0, Šešir 125—0. Les ni trg: Tendenca živahnejša. Zaključeni so bili 3 vagoni in sicer 1 vaico-n hmelovk, fco vagon nakl. post. po 4.50 in Z vagana remeljnov fco vagon nakl. post. po 440. Povpraševanje ie za hmelovke fco 2a-lec, 6—6.5 dolžin« po 5 denar, 6.5—7 jfi no 5.50 denar in 7—9 m po 6.50 denar. DeŽclni pridclki. Tendenca za žito Čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Cetie so ostale nespremenjeTi-v ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 277.06—277.86, New-york 56.TO-o6.99. Pariz 222.75—234.75, Mi-' lan 300.1508— 302.506, Curih 1093.25— 1096.25, Berlin 1356.75—1359.75. DunaJ 800.75—303.75, Praga 168.4—168.2 Efekti : 7 odat. itrvest. posolilo 1931 87 d* 87H. 2 in pol od»t. Vojna škoda 42O—4J7. Hi-potekaraa banka 65. Ljubljanska kreditna 11$, Prtitediona 875. TrboveJJska 530-540. Vevčc 151 INOZCMSKE BORZE. C«rih. Devire: London 25.^2^75. Nev york 519^0, Pariz 30.425. Milan 27.5226, Beriin 123.99, Danaj 7&21, Beograd 9.1375] PntUL 16.406. Stran X «S L O V li Nr '6 iv I NAROD. «kiel fefcruarja 1938. Vr% ft Za enotno finansiranje oblastnih samouprav Proti ustvarfanju držav v državi. — StaUiče industrije napram novim oblastnim davkom. — Zahteva po enotnem okrirnem zakonu za Hnansiranfe oblastnih samouprav. KaJcor smo ie poročali, so v sredo slovenski ifid-nstrijoi na izredni skupščini Zve-ze industrljctv protestirati proti načinu ob-davčenja, ki ga uvažajo sedai obtastne skirpščine. Zaradi zanimivosti nekaterih po-datkov objavljamo iz referata tainika Zve-ze inđustrijcev g. Mfiana šukljeja, ki ga ]e ob tej prfliki podah še naslednji odstav&k. Ob novem letu 1928 je mraistrstvo fi-n&nc pre]e4o proračune, ki so jih bfle za tekoče poslovno leto skienfle oblastne sktipšSne po vsej kraljevini. Odobri te v teh proračunom je pridržana ministru frnanc, ki ima ridati svoje prejšnje rešenje v roku enesa meseca. Država se deli na 33 oblasti m gre tedaj za 33 proračunov, ki so sestav-licni bre* medsebojnega sporazuma, vsak po drugih vidikih in načelih. Tako je nastal ksos, iz katerega zaenkrat ni tehoda. Naivečkrat se v oblastnih proračimih pojavlja doklada na eno vrsto neposrednih davfcov, TiamreČ na posebno pridobnino podjetij, obvezanih javnemu polaganju ra-Čunov, n to v iznosu 25%, kakor ie ta do-klada maftsrmirana po členu 82. fm. zakona za 1. 1927-28. KeT nišo na razpolago proračuni vseh oblasti v celoti, naj navedemo le nekatere posebno vidne postavke. TknoSka oblast irvaja takso na produkcijo čmega premoga po Din 50 od vagona, na rjavi premog ki lignit po Din 30 in Dtn 20, na bakreno rudo po Din 200 in na ostale rude po Din 50 od vagona. Te takse imaio deloma značaj izvozne carine, vse-kakor pa je obremeniena oddaja iz orrmočia tirnoške oblasti. Splitska oblast je sklenfla poleg 25% dckfode na posebno pridobnino takso na Produkcijo cementa po Din 5 od tone, na bavksit po Dm 2 in na premog po Din 1 od tone. Ker se cement in bavksft po večini izvažata v inozemstvo, imajo tuđi te oblastne takse značaj izvorne carine. V Splitu pa se hoče slično kakor v Marfboru uvesti tiidi taksa na konsum električne struie v izir.eri 0.5 para od kilovatne ure. Slednja taksa ie očividno namenjena tvornici »Su-fid«, ki nai plačuje letno Din 800.000 na električni trošarini. Tuzlanska oblast ima zopet poleg 25% dcridade na posebno pridobnino, produkcijsko takso na sodo po Din 100.— od tone V proračunu je dotična postavka dohodkov irica^ana s svoto Dra 600.000.—. Dcjansko M morala tvornica v Lukavcu plačati za svojo produkcijo sode letno 3.5 mi li ion a drnarjev. NadaTje ie tuzlanska oblast skle-nfla takso na uvoz bi tevoz špirita po litru Din 1.— ta po kg kvasca Din 0.60. Zanimivo Je, da Je taksa na špirit v proračunu izka-lana z donosom Din 150.000.—, do&m znala povprcčna produkcija, oziroma prodaja dvefc tvornfc §pirita v tej oblasti blizu 20 ttaoč hektohHrov ra bi v resnioi nosila taksa na ipirlt 13krat toliko, nego }e v proračunu rrkazano, namreč HI »u Din 2,000.000.—. OWastna skn-pSCioa v Travniku ima v proračunu, poleg 25% doklade na posebno pridobaioo, takse na vso produkcijo kemi-fine tvornice v Jajcu v skupnem iznosu Din 730.000—. Ftoiančni nrinister Je vmil oblasti ta proračun z nalogom, da ga preirredi, ker predstavljajo navedene takse zgolj izvozno carino. Zagrebačka oblast določa poleg doklade na neposredne davke razne nove takse. Posebno občutna je doklada k državni trošarini na pivo po Din 20.— od hl — stopnie, t©ćaj povprečno Din 240.— od hl piva. Pri žganih pijačah naj znaša doklada Din 5.— od W — stopu je, to Je K od doklade na pivo. Bodi omenjeno, da se je še nedavno državna troša-rtna na pivo unificirala s tem, da se več ne odmerja po stopnjah, marveč zr pojav, da hoCejo oblasti obdačiti po eni strani produkcijski proces s taksami na premog in električno strujo, po drugi strani pa produkcijo industrijskih artiklov, na me njen ih eksportu v inozemstvo. Z obretnenitrijo produkcijskoga proeesa se prerrie rsa kalkulacija, slabi *• konkurentna smožnost napram inoiemski in duRtriji, ob enem pa se ustvarja nesrečen prejudic, kateremu bodo kznalu sledila druga avtonomna telesa. Ko je pred leti neka občina na Kranjskem aameravalo uvesti takso na konsum električne struje, je nadzorno oblastvo svojo odobritev odklonilo. Danes pa vemo, da bo ta trošarioa v mariborski in splitski oblasti obveljala. Kjer se je predlagala taksa na produkcijo premoga, se bo le-ta po navodilu ministrstva spreme-tiila v konsumno takso. & 6imer bo varovauo načelo, da srne oblast obdačili le potrošnjo v Jastuem območju, ustvarjena pa bo nova enaJkost me-i produkcijskimi pogoji v raznih oblast ih. Kar slednjič tiče produkcijskih taks na izvozne artikle, je minister dr. Spaho dne 17. januar ja L 1. ediotao iijavil, da se take takse ne bodo pripustile. 2al se pri tem memla prezira, da učinkuje enako izvozni carini tu-cii obdaSenje produkcijskega procesa onih obra tov, ki izJsljučno ali po v&Sini delajo za eksport. če priznerjamo razne oblastne proračune, zbuja pozornost, da so mnoge postavke do hodkov vpigane neprimemo nižje nego od-govarja dejanskemu stanju. Ni misliti, da so le pogreške napravljene namenoma, pač pa po poslodica oeiadostn« »trokovne priprave in morda nezadostnega strokovnega manja. Dosiej smo bili vajeni, da ao veljali za samoupravne proračune točni zakoniti pred-pisi, zla^ti glede predhodne objave in glede vlagnnja reklamaeij s strani interesentov. Nasprotno ma nj ka jo tak i predpiei v zakonu o obli sini in srezki samoupravi iz leta 1922. Način, kako se danes obravnavajo oblastni proračuni ob izkljucitvi javnosti, je povsem nov. Dozi veli smo ćelo, da se je v torek porodila misel na občutno in nevarno takso, ki je bila dva dni kasneje, v četrtek, ie sklenjeoa v mariborski oblastni skupščini. N'aša javnost sr ne zaveda, da je po srbskem naziranju vsak interesent upravičen vložiti proti oblast ni ni proračunom pritožbo, za katero menda velja SOdnevni rok. Take pri-tožbe se v splošnem nišo vložile. Če bi se oblastni proračuni potrdili takl, kakor so v 33 oblastnih skupščinah sklenjeni, mora država razpasti v 33 davčnih in v 3:^ carinskih ozemelj, in razkosan bo na mnogo .iolov orgatizem goapodarekega dela, Vu take kirurgije ne bo prebolel. Zato moramo zablevati, da se ustvari enoten okvirni ta-kon za liuaiisiranje oblagtne samouprave, ki naj zajamči enotno tretiranje driavljanov in njih ^osi>o5t da smatra proslavo svojega iubilda za pravnik ruske znanosti in da tolike Časti ne zasluži. Zvočcr se je vrtH v reauvraciji »Zvez-de< kotnerz, katorega so se udeleZffl z red-kimi txjemami sa>mo člaci ruske kolonije. Na koroerau je bilo pročrUrfih Se več pozdravnih brzo-javk tn dopisov Slavljene« j« pozdravH v daljšem govoru prof. dr. Btil-mović, kl le naglašal njegovo izredno žila. vost iđi vrtraj-nost, v kKftri vidi najtx)ljše jamstvo, da se bo nesreCni rus« narod dvignil sopet na vtoofco Jtopnio kulture, kakor se je đvigni! slavljencc, ki je moral defcti bndko asodo ruske emigraclie. V hne-nu napredne^a časopis ja In Ceško^ovaiko-higoslovens&e Lige Je pozdravi1 slavLje>nca ravnatelj g. PustosletnSek. ki je Jzra^il Želio, da IH dozive! slavljeaec na večer »vole* a plodonosne?a življenja vstajenje mo* ffOCne matu&e Rusije. V Imenu umverz« Je čestita] slavljencu prof dr. Milko Kos. 5 tem Je bila skromna proslava zaključena. Pisane zgodbe iz naših krajev Strašna rodbinska tragedija. — Lopov kot nadškolov nečak. — Samomor 721etnega starca. — Zagonetna granata v džamiji. Predsnočnjim se je odigrala v Hor-20ŠU pri Subotici strašna rodbinska tragedija. Seljak Gabro Molnar je živel v večnem prepiru s svojo ženo, ki ga je končno zapustila. Molnar je prišel k Ženi in jo prosil. naj se vrne. Žena je v to privolite, toda pod i>ogojem. da ji mož priskrbi delavsko knjižico, da bi moffla služiti svoj kruh, če bi se morda še sprla in ločila. Mož je ta pogoj spre-jel in odpravila sta se domov. Toda že spotoma sta se začela* prepirati. Molnar je tedaj opazil. da je privozil mimo vlak iz Segedina proti Subotici. Ob trač-nicah ie pahnil svojo ženo na tir kakih 12 m pred vlakom. Baš na tem kraju je kre-tnica in vlak je tik pred ženo krenil na stransko pro-go proti Stari Kanjiži. Ko je Molnar videl, da ni uspel njegov peklenski nacrt, je potegnil nož in na-pa-del Ženo. Zabodel io je večkrat in žena je obležala na mestu težko ranjena. Misleč. da je ženo irrnoril, se je Molnar vrgel v bližnji vodnjak. Sosedje so ga pa pravočasno potegnili iz vode. O do-godku obveščena policija Molnarjeve žene ni več našla na progL Težko ranjen se je najbrž nekam zavlekla in je do sedaj Se nišo našli. Molnarja ie policija aretirala in za pri a. • Vinko Sever z Vica pri LjubUani je bil brezposeln. Zato je vsako jutro pridno prebiral »Jutrove« male oglase in na ta način dobil službo pri zagrebškem nad-škofu Bauerju. Pet mesecev je živel skromno kot sluga. Na Božič Je prosil upravitelja nadškofovega dvorca, naj mu do voli oditi v mesto. Pod noč se je Sever vrni! in pripovedoval svojim to-varišem, da se je vozil z avtam in pri-nesel domov tuđi uro z zlato verižico. Tovariši so se začeti zanimati podrob-neje, kako je Sever prišel ure. Sever iim je izpovedal, da ga ie pred dvorcem na božič čakal sluga ameriSkega konzulata in mu izročil ček na 7000 dolar-jev, ČeS, da mu jih je zapustil neki v Ameriki umrli stric. Zaradi teh dolarjev je Sever prosil upravitelja Hrovata še erukrat za dopust z izgovorom, da mora na sodišču v Ljubljani potrditi prejem dolarjev in urediti zapuščino svojega strica. Horvatu se je zdela dečkova iz-poved sumljiva in je o tem obvestil po-cijo ki je ugotovila, da je pred leti Se-verjeva mati podedovala 70.000 dolarjev in mu poslala ček za 35 dolarjev. Deček je bil postavljen na laž. Tedaj je dejal. da bi vse povedal, ali da ga je sratn. Ko so mu zagotovili, da se mu ne zgodi nič hudega, se je deček nala-gal, da je pred dvorcem srečal nekega mlađega elegantnega gospoda, ki ga je odvedel v svojo sobo na Lašćinščaku, ga spolno zlorabil in mu dal 1000 Din. Tega gospoda, ljubitelja »močnega« spola policija nikakor ni mogla najti. Sever je trdil, da se njegov »Ijubček* imenuje Benjamin, da pa je pozabil, kako se piše. Ker gospoda pri katerem je Sever »zaradio« 1000 Din le nišo našli, je bik) iasno. da si je Sever vso zgod-bo izmislil. Zaprli so ga in v zaporu je sele priznal, kako je prišel do denarja. Odkar je bil v službi pri nadškofu. je neprestano kradel. Okradel je ceremonijala Stazića in prof. Ivšiča. Ukradeni avstrijski kovani denar je prodal pri zla-tar}u Horvatiću. kateremu se je pred-stavil kot nečak nadškofa Bauerja. Pri preiskavi Severjeve sobe so našli y niej vse ukradene predmete, ki so vredni ne-kaj deset tisočev dinarjev. Sleparske-ga nadškofovega slugo je policija pridr-žala v zaporu. • Natan Kiirschner, 721etni lastnik manufakturne trgovine v Varaždinu, je prišel kakor običajno tuđi včeraj po ko-silu v kavarno. Ni pa naročil crne kave, temveč je pokliča! kavarnarja in mu izročil dva ključa češ, naj jih odda ženi, ko priđe v kavarno. Starec je nato od-šel iz kavarne in dve uri pozneje so se po mestu razširile vesti, da je 721etni splošno znani trgovec Ktirschner skočil v samomorilnem namenu v Dravo. In res so našli na bregu starčevo suknjo in klobuk. Neki mlinar je pa opazil v vodi truplo in ga potegnil iz vode. Zdravstveno policijska komisija je na licu mesta ugotovila, da je utopljenec 721etni Natan. Starec ni zapustil nobe-nega poslovihiega pisma. Tuđi financi-jelnih težkoč ni imel. čeprav mu trgovina ni šla najboljše. Pred smrtjo ni bilo na njem opaziti nikakih sprememb in je bil do zadnjega dobre volje. * Iz Bihača poročajo, da so začeli to dni rušiti staro džamijo sredi mesta. Džamija se je že podirala, kar je bilo nevarno za vernike in mimoidoče. Zato so sklenili, da cerkev podreio in zgradijo novo. Ko so delavci zrušili skoro polovico zidu, so naleteli na veliko granato, ki je bila vzidana v 1 m debelo zidovje. Na gornjem koncu je bila granata zalita s svincem. Delavci so hoteli granato odpreti ali so se premi-slili boječ se, da bi eksplodirala. Po mestu se govori, da v granati ni stre-liva, ampak so v nji shranjeni zlati dukati, katere je nekdo vzidal v džamij-sko zidovje. Nenavadno najdbo so prijavili civimim in vojaškim oblastim, ki bodo granato odprle. Razumljivo je, da je zbudila ta vest med prebivalstvom veliko pozornost in vsi pričakujejo z napetostjo, kaj bodo v granati našli. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA: Začetek ob 26. 3. februarja, petek: BoljSi zospod, red A. 4. februarja, sobota: Danes borno tiči. ljudska predstava pri znižanih ceaah Izveo. 5. febraarja. nedella: ob 15. Pepelka Mladinska predstava. Izven. — Ob 30. Kan d i da. ljudska predstava ot\ sntianih cenah Izveo. 6. febroaria, pondeljek: Idealni soprog, red B. OPERA: ZaCetek ob pol 20. 3. februarja, petek: Zaprto. 4. februarja, sobota: Baletni večer, red D. Ljubljansko gledališče V sredo zvečer smo imeli v operi prri baletni Teier v sezoni in, žal, menda rudi poslednji G. g. Vlček, Wisiakova in Se dve najboljši plesalki odpotujejo baje že 8redi t mu daljSo dobo v Pariz. Tako padejo za letoe vsi nacrti in obeti z našim baletom v vodo. To jako obialujemo, ker g. koreograf in prvi plesalec Vaclav Vlček je doka-zaL, da zna sam izredno mnogo in da je tu* di izvrsten učitelj; VVisiakova pa je postala plesalka, ki je naš oder nanjo lahko pono aen. Pod dirigentstvom g. A. Balatke so naši plesale! in plesalke za naše razmere in ako upoStevamo, di je balet §ele v začetku rai-voja in zelo majhen, opravili svoje tri naloge sijajno in na veliko zadovoljstvo ob-činstva. G. V I 5 e k, gdc. W 1 s i a k o v a in g. Balatks so prejeli vence in Sopke. cSlike z razstave> po glasbi Musorgske-gat znani iz op>ere cBoris Godunov>, smo deloma videli že lani ali predlani, v kolikor 90 bile za solista VTčka in Wisiakovo. Iz-vajala sta jih to pot še dovrteneje. Zelo dobro se je uveljavil tuđi ansambl, ▼ katerem je *e kvartet jako uporaben in vrlo sposo-ben Balatkovs orijentalska piesa po sami sli V 19c ovi cls jutrove deiele> je elegantna in duhovito zasnovana ter je zanimala z Ba-latkovo tino, pikantno, izvrstno irvajano glasbo. kakor tuđi s kreacijami Wieiakove, Vlčka in drugih plesnlk (Mohar, Japeli, 5knrkolj, Jančar. Jakše, Pavšič i. dr), ki so teli vsi mnogo priznanja Zunanje najbolj efektna io % apartno Piernejevo godbo silno učinkovita je bila zadnja toJfka (Impresija iz Music Halla>, v kateri stfl bila zopet gd£ Wisiakova in g. Vlček odlična, ansambl pa pa v sploinem prav dobro izve£ban. Zelo lanimivi so bili kostumi po načrtih gg. Fr. Kralja, V. Skružnega ml. in arh. Iva Spin-[ fcića ter je vsa inscenacija delala veleokusen vtis. Publike je bilo izredno mnogo in je od-hajala zadovoljnna, a obžalujoča, da je menda začetek našega baleta zopet prekinjen. Včeraj popoldne so v drami uprizorili zopet humorno pravljico ccPepe!ko>, ki jo je spisala oemška pisateljica E. Gornerjeva in ki deci vedno prav izredao ugaja. Gledališče je bilo natlačeno polno. G. prof. Šest je igro prav lepo uprizoril in se je vobče igralo z vnemo. Zlasti sta se odlikovali g je pela vlogo Amelije prvi? na našem odru ga. Antica Mitrorić ter je tuđi v tej partiji utrdila prijetni dojem, ki ga ie napravila s svojimi prejšnjimi nastopi. Ga Mitrovićeva ima motan, lepo barvan, v vi-šinah včasih malce rezek sopran, ki jo uspo-sablja za vse dramatske vloge. Posebno jo odlikuje jasno frazi ran je in velika proboj-nosf njenega glasu, ki igraje nadkrili orke-ster in enselble. Prijetna pojava in dobra, pre mi sijena igra izpopolnjujeta celotni vtis. Priporočamo ji ekonomi?no izrabljanje glasovnih sredstev, da bodo kontrasti med pia-no- in torte-toni v višinab 5e efektne^i. — Občinstvo jo je odlikovalo po lepo odpeti ariji v tretjem prizoru z aplavzom ob od prti sceni, prejela je tuđi šopek. Gdč. SpanoT« je morala nanagloma pre-vzeti partijo čarovnice Ulrike: zato je bila nekoliko plaha in nesigurna. Ima pa prrje-ten, te precej šolan organ ter opravifcuie nade, da se bo razvila v dobro pevko. Čudimo se, zakaj te partije, ki spada med naj-hvaleinejle altovske partije, ne po je ga Thierrv-KavČnikova, ki jo je kreirala ter v vsakem pogledu ustrezala zahtevam. V oetalem je bila opera zaaedena kot obieajno. Veprestevilna publika ni Štedila s primanjem. Predstavo je spretno in temperamentno vodi) g Stritof. Fr. G. * cDaae« b*m« H(i». To izborno Ne- etrov^vo Stlridejantko veseloigro uprizori ljubljanska drama v soboto, 4. t. m. ob osmih zvečer kot ljudsko predstavo. Vsem onim. ki iele par uric prave sabate, priporočamo po^et. Da aastopi g. Rogoz s #vojuđ učinkovitim kupletom, je samoobsebi umevno. Ce-ae zniiane. Prva reprua baJetuega ferera v ljubljanski operi, ki je pri premijeri tafco sijaj-ao uspel, »e vr^i v soboto dne 4. t. m. Repriza »e vrši ia abonente re*da D. Gasoar Cassado. ki koocertira v Dubijuni v četrtek. dne 9. t. m. Je rojen leta 1897 v Barceloni na Spanskem. Nje-gcv o^c Jakob ;e bil ir%r>tt?n komiHjir.si. V svojem 8 lem ie orise 1 v Pariz kot uie-nec prve«a svetovneg^ ćelista mojstra Ca&sada. Takoj nato je že začel pftrejati koncerte na FrancoAem v Italiji, &paii:ji in Južni Arr.cnki. Ca*sa ie tijdi izvrsten skladatelj ter ie napisal več skladb v Dr\i vrsti ra čelu in klavir 2e več let 2a spremila na njegovih koncertih ffa. Julletta GerdlKtani - Mendeslohn. Cas-sado je dane-s eden največjih sverc\Tiih Če. listov in kritike se izražaio 0 n;em z po-^efcnlm nav-dušenjem. Pravijo. da ie Cas-sado na svojem mstrumentu tako ve ik. da na nrvi mah osvoji vse ooslušaKtvo ter «a fascinira s sv'ojo veliko um eter oštri o. PnCe-tek koncerta je iTlemofna ob 7. uri VmoRoljii gospod«, red A. Klao .Hatica: »Don Juan<. Kino Dvor: »Nai>oleon Bonajparte.« Slikarska razstav* v Jakopičevem pa'vilvotiu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska c; Baharžić, Sv. Jaikoba trg. — Jutri: Bahovec, KongTesni trg; Ustar, Sv. Pe^ra c; Hočevar, Sp. SlŠka. Predpustns sobota 18 11. - TABOR Banat proti ljubljanski oblastni skupščini Slovenija ]e bila že od nekdai najboljši konzument banatskega vina, kajti iz Vrica, Bele Cerkve in okolice je uvažala tretjino vina, ki se pridela v teh krajih. Lju-bljanska oblastna skupščina je pa s klerikalno veČino uvedla nove visoke dav-5čine, med njiml tudl uvozne takse na vse viste alkoholnih pijač, kl se uvažajo v liub-ljansko oblast. S tem je najbolj prizadet Banat. Zato ni čuda, da je vest o uvoznih taksah na oporne ptfjače Izzvala splo.šno ogorčenje med banatskimi vin-oimdniki, kajti Vr^ac in Bela Cerkev sta bili vedno polna slovenskih vinskih trgovcev, ki so bili stalni in najsolidnejši odiemalci. Udruženja, banatskih vinocradrnkov so skllvala PTOtestne shode In poslala Trgov-ski zbornici v Velikem Bečkereku oštro resolucijo s proSnro, naj Zbornica protestira Pri pristojnih ministrstvih, da se dotični sklep ljubljanske oblastne skupSčine raz-vcljavi, kajti drugače preti vinski trgovini še večja kriza. Resolucija ie bila poslana tuđi podunavski oblasti. Banatski vinograd-niki zahtevajo, da se sklep ljubljanske oblastne skupsčine glede uvoznih taks na opojne pijace razveljavi ali pa da se uvede uvozna taksa na vse predmete, ki se uvažajo iz Slovenije v Banat. Posledice brezglave davčne politike kl&rikalne većine ljubljanske oblasti se to-rej že kažejo. Ce klerikalna večina svojih sklepov ne revidira, se utegne zgoditi, da ni.stopijo proti ljubljanski oblasti tuđi druge oblasti in da bo morala naša industrija plačevati pri izvozu svojih izdelkov v druge pokrajine visoke takse, kar bi njen že itaJi neznosen položaj Še poslabšalo. Ljubljaska porota Letošti.ie pomladno zasedanje se prične v pondeljek, dne 6. februarja. Razpisanih je 10 slučajev. Prvi dan se bosta vršili 2 razpravi in sicer proti Marjeri Urhovi radi hudodefetva tarvine in proti Francetu Rusu radi hudo-delstva ubola. Razr>ravama bo predsedo\al predsednik dež. sodišča 2. Rekar. V torek se bo razpravljal zanimiv slučaj proti Ivanki Kisovčevi radi detomora. Na ta dan je razpisana tuđi razprava proti Francetu Tomšiču radi uboja. Obe razpravi se bosta vršili pod predsedstvom g. KerŠiča. pod-predsednika dež. sodiŠča. V sredo, 8. februaria, bodo pormniki presoia!' slučaj Loizeta Zalarja, ki je obdol-žen hudodelstva tanine. Pri tej razpravi bo predsedoval senatu viš. dež. sodni svet-nik K. dr. Kaiser. V četrtek, dne 9. februaria se bosta mo-rpla pred poroto zagovarjati Loize Kosec radi poslistva Ln tatvioe ter Lovro Rozman r&di hudodelstva irboja. Predsednik senata bo pri obeh razpravah g. Mladić, visji rvet-nik de*. sodišča. Tuđi v petek se bosta vrših 2 razpravi, pri katerih bo predsedoval višh' sodni svetnik g. Antloea. Rarpravljal se bo slu-čla Karolrne Horakove radi uradne pone-verbe ta PTanceta Marolta radi tatvfne. Porotno rasedanie se zakliuči v soboto, dne 11. februarja. Pri tej rarpravl bo sedel na porottri klopi fvan Ankerst rad! težke telesne poškodbe Za predsednika kazen-skega senata Je dok>čco dr. Oradnlk, dež, sod- svetnfle. Urhovo bo MKOvarjal dr. Kandare. Rusa dr. Laflalne, KisovCevo dr Konrtd Vo-dušek, Toinfiča pa dr. Lulik. Za Zalarja se bo zav/el zagovomfk dr. Sojer, ra Rox-mana dr Mohortč a za Kosca dr. Cepuder. Za ostale rasprave bodo zagovornflrt ie določeoi. Stev 28. •SLOVENSKI NAR OD» dne 3. februara 1928. Strto 3. Dnevne vesti. — U Bodne službe. Imenovani so; m »odnike v VII. skupini I. kategorije v pod-rodju višjega dež- sodišča v Ljubljani prav* ui praktikanti dr. Fran Mobar, Franc VerliČ, Josip Pleiler in Joief Prijatelj, za &talnega usluzbenfa pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani Karol Javoršek, za filalnega nameččenca pri okrožnem sodišču v Novem mestu pravni praktikant Jožef Prijatelj, za stalnega uslužbenca pri dež. sodišču v Ljubljani pravni praktikant Josip Pfeiler, za ravnatelja kaznilnice v Mariboru upravitelj Anton Šlander; v viljo skupino sta pomaknjena dei sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Skofji Loki dr. Milko Kranjc in sodnik pri okrajnem sodišču v Kamniku Josip Grum. Vpokojena sta piša miški ofidjal pri dež. sodišču v Ljubljani Ivan Prah in pis. oficijal pri okrožnem sodieču v Mariboru Anton Predikaka. — Promocija. Na zagrebSkem vseu&li&u je v torek dne SI. januarja promoviral dok-torjem vsegj zdravilstva naS rojak gosp«xi Henrik Heferle iz ugledne rodbine v Mo-krenogu. — Mlađemu doktorju naše iskrene čestitke! — Odlikovanje. Krali Aleksander je od-likoval starosto Osrednjega društva češko-skrvaSkih profesorjev in«. dr. Jmdricha Voženilka z redom Sv. Save III. stopnje. __ Oton 2upan£ič, častnl meščan mesta Kamnlka. Prejeli smo: Občinski odbor me-sta Kamnika je na seji 30. januaria t. 1. na predlog župana imenoval našega velikega pesnika in pisatelja Otona Zupančlča za svojega častn. meščana. Oton Zupančič je več let redno prihaial v poletnih mesecih v Kamnik, kjer je dobival ob pogledu na naše večno l©pe planine novih utisov, kjer je srkal v svojo globoko dušo ideje io ustvarial svoje nesmrtne umotvore. V na-Sem sicer tihem in mirnem gorskem kraju uživa naš slavni pevec vsesplošno liubezen in spoštovanje, zato mu je baš naše meste-ce izkazalo kot prvo tuđi javno najvišjo čast! Novemu častnemu meščanu želimo, da bi še dolgo vrsto let pTihajal med nas kre-pit si zdravje in da bi Še dolgo pel v Čast in ponos našemu narodu. Živel naš Oton Župančič! — Z naše univerze. Letni semester na ljubljanski univerzi se zaključi 2$. jimija. Irskripciia traja od 6. do 11. februarja. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s po-trebnimi dokazili. V zimskem semestru 1927-38. je bilo na naši univerzi 1279 rednih in 32 izrednih slušateljev ter 101 redna in 10 izrednih slušateljic, skupaj 1311. Na fi'ozoiski fakulteti je bilo 331, na juridični 305, na medicinski 82, na tebnični 495, na teološki 98 slušateliev. — Preiskava onnoške železniške afere. Na podlagi razkritij ki jih je prešnrl mesec objavil »Slovenski Narod« in javne kritike glede gradnje železniške proge Ormož-Ljutomer - Murska Sobota, je bila generalna direkcija v Beogradu primorana, da ie odposlala na lice mesta posebno komisijo strokovnjakov. Komisija ie včeraj 2. tm. popoldne ob 17. prispela v Ormož ter ie danes pričela s preiskavo. V komisijo ni pozvan direktno zastopnik ljubljanske direkcije državnih železnic, pač pa načelnik ptujske sekcije g- inž. Oswald. brat rjubljan-skega univ. profesoria. Kakor smo informirani, bo komisija pregledala ćelo progo in ugotovita vse nedostatke, ki jih je zakri-vilo gradbeno vodstvo proge. Ljubljanska direkcija kot taka ni v nobenem oziru in-ttresirana v tej preiskavi, kajti gTadnja proge ni bila poverjena njej. — Predavanje jugoslovensltega zdrav-nika v Pragi. Na poziv medicinske fakultete Karlove univerze in društva čeških zclravnikov v Pragi je predaval 30. januarja dr J. Joanovič o pomenu glukoze v človeškem organizmu. Številni poslu-šalci, med katerimi so bili tuđi zastopniki prosvetnega ministrstva in ministra za narodno zdravje ter jugoslovenski poslanik L^zarevič s soprogo, so z zanimanjem po-slt'šali predavanje o pomenu sladkorja v človeškem telesu. Po predavanju se je zahvali] predavatelju v imenu medicinske fakultete in društva češkoslovaških zdravni-kcv vseučiliški profesor dr. Svlaba. ki je naglašal, da je po nedavnem predavanju dr. Pelnara v Beogradu storjen s predavanjem dr Joanoviča nov korak k zfrližanju slovenskih zdravnikov. — Nov Inspektor generalne direkcije rudnikov. 2a inspektorja generalne direkcije rudnikov ie imenovan dosedanji inspektor ministrstva ver Dragutin Dimitri-jevič. _ Napredovanje proiesorjev. V pro-svetnem ministrstvu je pripravljen ukaz o napredovanju večjega števila profesorjev. Z istim ukazom bodo nekateri profesorji tuđi premeščeni. »: — Vprašanje oblastnlh gledaHšč. V torek se je zaključila v prosvetnem ministrstvu konferenca zastopnikov zagTebŠkega, beograjskega, Ijubljanskega, saraievskega, novosadskega, osiješkega gledališča. Na konferenci se je raspravljalo v prvi vrsti o spojitvi splitskega in sarajevskega ter osiješkega in novosadskega gledalisča. To vprašanje ie bilo rešeno na ta način, da se ustanovita namesto dosedanjih stalnih i^ralsklh atisamblov dve potujoči skupini, ki bosta gostovali po vrsti v Splitu, Osijeku Saraievu in Novem Sadu. t, — Avtomattčna telefonska centrala v Zagreba. Montiranje avtomatične poštne centrale v Zagrebu bo ta mesc sončano. Otvoritev centrale bo združena z vellklmi svtčanostmK katerih se udeleffta tud! pošt-n! minister in generalni direktor POst. — Iz državne službe. Imenovana sta za kmetiiskega referenta sreza Slovenieradec pripravnik Janko Dolinar. za ekonomskega in?dnfk? sreza KrSko pripravnik Gabrijel Ambroz. — Protestni shod proti teređbl nacrta -Uredbe o odpiranju Iti zaiHranju trijovia< ;e skiicala sporazumno z ostalimi orgmiza- cijami privatnih nameščencev »Zveza pri* vdtnih naraeSčcncev v Jujoslav1Jiol -i ur> pop. Krajevni odbor RdeSega križa i red a van je o tuberkulozi. Zaciinivn iu nad \se podučno predavanje bodo pojasnjevale filmske Blike. Vrfii se v restavraciji Kun^tolj v Radovljici in Je bo podal gospo'l dr A Shvnik. — Delavske In gospodarske zbornice so te dni prejele nacrt »Uredbe o odpiriaiu in zapiranju trgovskih in obrtniških o->ra-tov«, ki sta ga izdelala sporazumno mini-ster za socijalno politiko in minisier za trgovino in industrijo. NaČrt predvideva odpiranje trgovin ob 7. uri pozdmi in 6. uri poleti, zapi ran je ob 7 uri pozimi in 8. uri poleti. Odlok ministTStva za socijalno politiko štev 350-IV.-1925. s katerim ie bil uveden nedeljski rx>čitek v kraiih izpod 10.000 prebivalcev, se s tein nacrtom uki-njuje. Po tej uredbi bodo morali nameščen-ci oriih podjetij, ki imajo uvedeno takozvano angleško soboto, delati ostale dne-ve eno uro iznad normalnesa časa. V trgovini je določen naikraiši delovni Čas z 0 urami dtievno. V podjetiih, kler ie uveden 8-urnik, se bo tore! delavni čas podaijšal za eno uro. Uredba, ki je razdeljena / dva dela — odpiTanje in zapiranje obratov in delovni čas — v teh dveh delih k>Iidira med seboj. Obratovalni čas znaša od il do 16 ut dnevno, delovni čas pa maksimalno 10 ur dnevno. Uredbo bi bilo torei zeio tež-ko po nacrtu izvesti v praksi. O nacVtu te uredbe bo razpravljala anketa zastopnik) w gospodarskih in delavskih zbornic, ki se vrši dne 7. In 8 februarla t. 1. v Beogradu. — Izjava. Clani marksističnega Saveza železničarjev iznašajo po progi lažnjive vesti, da so v Beogradu aretiraii in obtožili izvoljenj Centralni upravni odbor bolniškt blagajne prometnega osobja. lo ;t zlobna in podla laž. Pač pa je Državni Svet radi zlorab bivših uradnikov. dr. Bugarskega in dr. Čutiča razširil obtožbo na prv\ lrr-'iic-vani Centralni upravni in nadzorni odbor. ki je vodil bolniško blagajno do 1. 1925. To se je zgodilo na osnovi pntožb našega UJN2B in so sodrugi sploh pri tej stvari molčali. Pozivamo vse pametne in poštene slovenske železničarje, da vse internaci-jonalne razširjevalce fažtijivib vesti vikjj javijo podpisanemu Oblastnemu odbo-ru. — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. — Rezervni oflcirji — člani liubljanske-ga pododbora se opozarjajo, da se vrši 4. red™ letni zbor pododbora v soboto dne 25 februarja ob 20 uri v salonu restavra-ciie »Zvezda« v Ljubljani, Kongresni *rg 1. Eventuelne predloge za dnevni red ie poslati upravi pododbora do 23. februar;.!. — Uprava pododbora — Smrtna kosa. Včeraj po«noči ie umri generalni ravnatelj tvrdike »Obnova« v Be-ogiradu g. Gustav Kras Pokojni je bil simpatičan, agnleci roož. Koljtni. da se potaoitevitoo udeleže pogreba svojega pokojnega. pred-sednfta Z- Urt>ac^a. ZbirattSCe mtri v soboto ot> 3. popoktne pri g. KavčiCu, Pruic St 4. —IJ TrcoTsko dobrodetmo dnritro »Po-moć« v Ljubljani, obveŠća članstvo, da Se rfczposlaJo poloirrice za smrtni slučaj z. Fran Remica, trgovca v Zs:. Si$ki. Clani se naprošajo, da posmrtnjno čknprele vpla-čajo. — Odbor. — l| LetoSojI otw5oi zbor »Kluba IjubHe-Ijev jaraarjev« se vri! dne 15. februarja ob 17. uri v ^RoŽcahc v restavracin »Unloa«: v Ljubljani z običajnim dnevnim redom*. — Odbor. 106-n — I] Obrtnik! • perci se vattjo, da se pofcnoštevtfno udeleže pogreba g. Valentina Urbančiča, ki se bo vršil v soberto, dne 4. t. m. ob pol 4 uri popohtae iz Hrenove ulice št. 19. — ObrtnrSko đruStvo v U ubijam. 109-n — lj Šeatjakobskl pevski zbor poziva vse svoje Slane, da se korporativno udeleže pogreba umrlega člana g Valentina Ur-banćića ZbiraliŠče ob 15. pred »Sodčkocnc na Zabja'ku DR. DERC s« je preselil v Strosftmayerjevo ulico 5 (poleg otroške bolnice). 193 — U Dr. Metod Dolenc \-seučiliščni docent, znani strokovnjiaik v pravnik vpraša-njih, predava v nedeJjo, 5. t m. ob pole-najstih dop. na vseučHiiču o velezanimi-vi iti tnstrukrivtij temi Žena ob rooža — pravnoz.£odovinske slike zakonskih zvez od pra^loveka do današnjih časov. — Prvi del predavanja bo segal do kršćanstva. Proslava 70-letnJce proL Batmova. —lj Dramatični ođsek drnŠtra za dvorski okraj je priredil 1. februarja v proetorih g. llsenika zabavni večer. Igrala se je veselo-igra t Sokol-&kem domu na Viču t soboto. 4. t. m. ob 8. uri irecer. 107/n — U Vreme. Danes ziutraj Je vladala silna megla. Ob 7. zjutraa je kazal baro. meter 762, termometer +1 stopi2 za mornarje. Častniki so živeli v takem blagostanju, da so mnogi pova-bili v Kotor svoje žene in rodbino. Na krovu admiralske križarke se je že zbral orkester, da bi častnike žaba val med obedom. Naenkrat je zagrmel 1. februarja 1918 točno opoldne z admiralske ladje topovski strel. Na vseh bojnih ladjah je zavladalo živahno vrvenje. Na admiralski ladji je zaplapolala rdeča zastava. Takoj so izobesili vse bojne ladje rđeče zastave socijalistične interna-cijonale. Orkester. ki je nameraval za-bavati častnike med obedom, je zaigral marseljezo. V trenutku je izbruhnil upor skoraj na vseh avstro-ogrskih bojnih ia-djah. Uprlo se je nad 6.000 momarjev. Hipoma so bili namerjeni težki topovi na utrdbe Boke Kotorske. Upor ie dosegel prvi hip popoln uspeh. Mornarji so se brez boja polastlli častnikov in jih internirali na ladjah. Samo na ad-miralski križarki je prišlo do krvoprelitja, ko je stopil korvetni kapitan E^on vitez Zip-perer na krov\ da pogleda, kaj se godi. Čim se je pojavil na krovu so ga mornarji ustrelili. Moštvo je začelo takoj organizirati mornariške sovjete. Na vsaki ladji so izvolili sovjet, ki je štel toliko članov, kolikor je bilo na ladji častnikov. Z vsa-ke ladje so delegirali mornarji dva člana sovjeta v osrednji sovjet na admiralski ladji. Vrhovno poveljstvo je prevzel član sovjeta František Raš, rojen 9. dec. 1888 v Pferovu. Za predsednika morna-riškega sovjeta je bil izvoljen drugi Čeh Gustav Stonavsky. Mornarje avstro-ogrske mornarice je prisilila k uporu la-kota. To so priznavala tuđi uradna po-orčila. Da bi imeli častniki dovolj sveže zelenjave in sadja, so morali mornarji delati na polju in vrtovih, ki so slitžili oficirski menaži. Za častnike in njihove žene je bilo vsega v izobilju. Moštvo je dobivalo meso od živine, ki je poginila 1. 1914, ko so razsajale v Dalmaciji živalske kužne bolezni. Poleg la-kote so igrali pri uporu važno vlogo tuđi politični motivi. Mornarji so hoteli prisiliti Avstro-ogrsko, da sklene mir. Slovanski in italijanski mornarji so se uprli po zgledu svojih rojakov v emigraciji. Žal si pa nišo bili na jasnem glede svojih ciljev, pa tuđi dovolj poguma nišo rmeti, da bi dovedli upor do zmage. 1. februarja popoldne so se začeli mornarji pogajati z interniranimi častniki. Zahtevali so, naj se hrana moštva zboljša, naj dobivajo častniki in mornarji isto hrano in protestirali so proti temu da bi mornarji delali na polju za oficirsko menažo. Važnejše so bile politične zahteve upornikov. Mornarji so zahtevali, naj se avstro-ogrska vlada demokratizira in za^ne takoj pogajanja za mir brez aneksij in kontribucij. Zahtevali so tuđi, naj Avstro-Ogrska pristane na znano Wilsonovo noto in prizna samoodlocbo narodov. Pri mirovnih pogajanjih bi se Avstro-Ogrska ne smela ozirati na svoje zaveznike. Arma-da in mornarica naj bi se takoj demobilizirali in izprerne-nili v milični sistem Uporniki so zahtevali, naj pošljejo častniki takoj brzojavko poslancu Adlerju, da ga obveste o uporu in zahtevah mor-narjev. Adlerja so brzojavno pozvali v Kotor, kamor naj bi prispeli tuđi poslan-ci Stanko, Tresič-Pavičič in Pittoni ter en član Poljskega kola, da bi sodelovali pri izvedbi nacrta upornih mornarjev. Enako brzojavko so poslali tuđi Karolly-ju na Madžarsko. Na moštvo avstro-ogrske mornarice so očividno vplivale ideje in ideali, za katere se je borila ruska revolucija in velika stavka avstrij-skega delavstva. Politične zahteve mornarjev pa pri-Čaio, da je vladal v njihovih glavah pravi kaos. Usodno je bilo za mornarje, da je vladal kaos tuđi glede njihovih var-nostnih ifkrepov. Uporniki nišo imeli niti paguma, niti toenega programa. Nišo si zasigurah podpore vojaštva v Bo-ki Kotorski, niti telefonske in radiobr-zojavne službe na ladjah. Admiral Hansa je takoj pozval brzojavno proti upor-nikom na TX>moč poveljstvo trdnjave v Pulju. Na nekaterih ladjah mornarji častnikov sploh nišo internirali. Tako se netnške podmornice v Kotoru nišo pridružile upornikom, marveč so odplule na odprto morje in čakale, da potope vsako ladjo, ki bi zapustila pristanišče. S tem je bila upornim mornarjem zapr-ta pot na morje. Neprevidnost in pomanjkanje poguma so plačaH inicijatorji upora z življenjem. Med uporniki je bilo tuđi mnogo izdajalcev. 2. februarja popoldne je križarka »Novarra« zapustU* upornike. Čez dve uri je sledila kri-žarka »Helgoland« in ćela flotilja tor-pedovk. ZveCer je zapustila upornike tuđi križarka »Kaiser Karei VI.« Tako so bili uporni mornarji v pasti in morali so čakati, da pripluie iz Pulja eskadra. ki naj bi zadušila upor. 2. februaria zvečer je priplula v Bo-ko tretja divizija avstro-ogrske mornarice. Veh'ke križarke so se postavile v Boki v zalivu Tople naproti Cas-telnou-vo in zaprla izhod iz I3oke. Uporni mor-narji so bili od vseh strani obkoljeni in bližala se je neizogibna kapitulacija. Osrednji sovjet mornarjev je skušal resiti, kar se je še dalo resiti. Iniciiatorji upora so hoteli na križarki »Sv. Jurij« pobegniti v Italijo. Toda poveljnik upornikov Raš se je temu nacrtu odločno uprl in tako so bili mornarji izrečeni na milost in nemilost brezobzirni avstriiski soKJateski. Samo pre4sedniku osrednjega sovjeta Stonavskemu in praporSča-ku Sesanu, ki se je edini izmed častnikov pridružil upornikom, se je posrećilo na hidroplanu pobegniti v halijo. Do-godki so se razvijali z neverjetno na-glico. V noČi od 2. na 3. februarja se je posrečilo većini interniranih častnikov prevzeti zopet povoljstvo nad ladjami in mornarji. Na pritisk častnikov so mornarji zgodaj zjutraj glasovali, kdo je za in kdo proti nadaljevanju upora. N* vseh ladjah se je večina izjavila proti nadaljevanju upora. Oni. ki so glasovali za, niso slutili, da so podpisaK s tem svojo smrtno obsodbo. Ob 8. zjutraj so bile vse ladje zopet v rokah Častnikov. Upor je bil likvidiran. Na ladjah so 5e vihrale rdeče zastave, toda samo za to, da bi mogla biti druga eskadra avstro-ogTske mornarice, ki je priplula 3. febr. ob 10. dopoldne v Kotor, priča, kako se konca upor na ladjah z odstranitvtjo revolucionarnih zastav. Sledile so are-tacije in justifkacije upornih momarjev in tako je doživel vsled neprevid-nosti in omahljivosti nekaterih inicija-torjev khvern konec pokret, ki bi imel dalekosežnejše posledice, č© bi se bil posrečil. Crna kraljica na Dunaji V sredo je prispela crna kraljica Pariza, mulatka Josefina Baker na Dami. Na kolodvoru jo je pričakovalo več sto oseb, fotografi in novinarji so se drenja-H, da si pribore čim ugodnejši prostor. Ko se je vlak ustavil. je radovedna množica vdrla h kupe ju. v katerem je sedela kraljica nočnega Pariza. Za ćelo piramido Skatelj in ptičjih kietk se je pojavila crna diva, ki pa v ostaletn v veliko presenecenje Dunajčanov ni bila crna. Josefina ima namrec belo polt in dunajski listi so edini v tem, da bi jo človek tuđi prav lahko smatral za Du-najčanko. Zdi se pa, da je to samo lep kompliment dunajskega tiska. V splošnem je pa Josefina napravila zelo dober vtis. Dunajčankam je ugajal njen krasen kožuhovinasti plašč, njen mičen vijolčasti klobuček in srčkana mala mućka, katero je nosila v naročju, dočim so Dunajčani z očmi kar pozirali njeno mikavno telo. Josefina je že na ko^uvorn mnogim zmešala glave. Predsednik pripravljal-nega odbora je pozabil na svoj govor in tuđi radovedni novinarji so skoraj po-zabili na svojo dolžnost. Prilagodila se je tuđi neznatna nezgoda, ki so jo pa listi vestno zabeležili. Ko je namreč Jou, kakor se naziva Bakerjeva sama, izsto-pila iz vagona, so ji posvetili žarometi v obraz, a obenem se je zasvetila magnezija fotografov. V tistem hipu je bila Jou na tleh. — Kje sta Tutu in Flfi? Tu tu in Fifi sta namreč dva ljubka kitajska pinča, katera je v naslednjem hipu izvlekla iz grmade škatelj. Fotografi so nato mirno opravili svoj posel. — Imam §e osem takih psičkov v Parizu, — je hitela pripovedovati. — Imam tuđi 12 mačk, 6 papig, tri bele misi in dve kravi, ki pa ne stanujeta pri meni. — Zanimivo je tuđi, da so imeli na carini z Bakerjeve velik »spas«. Pedantnim uradnikom namreč ni Šk) v glavo, da ima ena sama dama s seboj 15 kovčegov, v njih pa kar 100 oblek, 80 parov čevljev, 5 kilogramov pudra itd. Uradniki so strmeli. Čemu toliko pudra? In že so ji hoteli to robo zacari-niti. Toda Jou jih je pogledala s svojimi Črnimi ocrni tako lepo, da so postali takoj pohlevni in popustljivi. Jou, ki je v Parizu, Berlinu in Newyorku triumfira-la, si je osvojila namah tuđi srce finanč-nega inspektorja. Smeje je pripovedo-vala v mešani francoščini in angleščini, da bo plesala naga in da zato potrebuje toliko pudra, ker si mora pudra ti vse telo. riA vRtiinu] SICJf MOGA vicf / /igcm; MJtt Stran 4. •SLOVENSKI NARQD>đne1. februarj* 1928. Stev 8 Meurice Renard — Albert Jean: Skrivnostni mrliči Roman. — A Če nekaterih vzorcev ni, kakor đomnevam? — Pa zapolnite vrzeli. Nimamo pravice izgubiti skrivnost, ki je za vero in moralko tako dragocena. Ker ste mi pa podarili vzorce in ker je izum zdaj moj, nočem poveriti tega dela nikomur. ko-gar bi utegnilo zapeljati s pati k vzviše-nernu cilju. Vi ste tišti, ki sem si ga izbral. Z vami se mi ni treba ničesar bati. Vem, v kakšne roke polagam te zapiske. Mož, ki jih je prostovoljno po-daril. jih ne bo izrabil v podle namene. Vi, Claude, ne boste skušali prekoračiti meje, postavljene radovednosti dobrega kristjana. Zaupam vam. samo vam. — Gospod, — ga je rotil Claude. — presenećen sem. Zahtevate od mene nekaj, kar presega moj moči! Kaj vam moram reci. da mi je to zoperno? Da ta naloga ne presega samo mojih moći, marveč da me je tuđi groza pred njo? Kako naj vam pojasnim ... Vaše besede so me napolnile s strahom in žalostjo. Ne, prosim vas, pustite me tako, kakor sem; dovedite, da ostanem vaš skromni tajnik. — Claude, Claude, a jaz vas prosim za božjo voljo, da mi storite to uslugo. . Mislite samo na blagodejne posledice i dela, katero dovršite. ■ — Rotim vas, gospod Jaz ne! Jaz ne! — Priznam, dragi prijatelj, je dejal filantrop zelo nežno, — da vašega od-pora nisem pričakoval. Presenetili ste me... Zakaj ti po-misleki in ta strah? No, velja. je-li? Kar Me tiče stroškov, ste lahko brez skrbi. Poskrbirn za laboratorij. y katerem boste imeli na raz-polago najmodernejše pripomočke. — Dovolite mi, da o tem se malo razmišljam. Varate se glede mojih sposobnosti. Rad bi zbral svoje mish in pretehtal vse okolnosti... — To ni točen odgovor. Claude. Po-izkusite. Intenzivnega dela se vendar ne bojite. In Še nekaj je, kar govori za moj predlog. V delu boste lažje pozabih" na svojo nesrećo. — Vse to je res, gospod, in zares se je treba z delorn požuriti. Vendar pa — glejte, pot mi obliva čelo — dovolite mi štiriindvajset ur premisleka. — Čudovito — je zašepetal sir James. Nato je stopil tik pred Claudea in ga skrbno vprašal: — No. ka i je? Kaa je z vami, drago dete? — Nič posebnega, — je odgovoril Claude. — Bojim se. — Cesa? — Saj me poznate, gospod. Odgovorite si torej sami. Menda veste, da nisem strahopetnež. — Vem, da niste. * — No torej. Če bi videl, česa se bojim... — Bi se ne bali več. Oprostite, Claude. — Tesno mi je pri srcu, pa sam ne vem, zakaj. Razumete? Razburjenie. katerega ne morem premazati, kakor ne morem premagati utripanja svojega srca. To je nekak krč, ki prime vsako-gar v hipu, ko je njegovo življenje na tehtnici. — Razmišljajte torej o mojem pred-iogu do jutri. 2e!el bi satno, da pregledate vzorce radioplastike, da jih po potrebi izpopolnite in znova sestavite in čim bo to končano, organizirajte centralo za izdelovanje trupel, kakor si jo je zamislil vaš brat. — Mučite me! Sir James se je tako od srca za-smejal, da je tuđi Claudeu odleglo. — Na dek>! — je dejal filantrop. — Bodite tako prijazni in recite Bertran-du, da že sprejemam. Predsoba je gotovo po! na ... — Me ne potrebujete več? — je vprašal Claude. — Pojdem torej v svojo pisarno, če dovolite. Pisarna Claudea Ciruguea je bila mala sobica tik ob delavnici sira Jamesa. Sobica je bila opremljena kot salon. Oboji so bili razkošni, pohištvo zelo elegantno. Claude je našel Fly ležečo zvito v kolač na blazinici naslonjača. Ko je vstopil stari prijatelj, je začela navdušeno migati z repom. Claude je opazil na razkošni mizi modrikast tri-kotnik pnevmatične pošte. Sir James je prepovedal motiti ju pri čitanju zapi-skov in tako je ležal pnevmatični listek na najbolj vidnem kraju. Claude je takoj spoznal Maxencino pismo. Čital je: Dragi prijatelj! Erik je nam izročil vzorce vašega brata. Skrivnost radioplastike je v vaših rokah. Ne dovolite, da bi tuji Ijudje izkoristili ta čudoviti izum. Z njim je združeno ime Cirugue. Ker je Richard mrtev, naj nadaljuje njegovo delo Claude. Cirugue je umri, živel Čiru* guel Visoko spoštovanje do velikega učenjaka, ki ga ni več med živimif mi nalaga dolžnost prositi vas v imenu prijateljstva, ki naju veže za vse živi ljenje. Ta izum je zdaj vaš. S svojo običajno iskrenostjo vam pravim, da bi mi bilo zelo neljubo, če bi videla, da se je z delom Richarda Ciruguea proslavil kdorkoli. Slava je solnce mrt: vih. Obranite to solnce za onega, ki je živel vse življenje v senci. Sjegov spo-min to zasluži. Pos\>etiti se hočem nje-govemu spominu. Lux perpetua luceat ei! Vem. kako mnogo zahtevam od Vas. Vem tuđi. da niste razumeli svojega brata in da \Tas tuđi on ni znal ceniti tako. kakor zaslužite. Toda roka roko umije. Vaše prijateljstvo, ki mi je tako milo. so zasenčile moje spi- ritistične studije. Opustim jih, če iz* polnite mojo željo. In pomagala Vam bom, kolikor mo* re pomagati neizkušena prijateljica strokovnjaku. Seveda gre samo za radioplastiko. Radiogeneza ostane sen, kajti onih sanj, ki sem jih sanjala, ni več. Velja? Va$a dobra prjateljica Maxence Albanova. Claude se je zamislil in znova pre-čital pismo. Torej še ni vse izgubljeno? Maxence ga sicer ne ljubi, toda v pisanu mu je namignila. da si lahko njeno Iju-bezen pribori. Pripravljena je opustiti spiritizem in izbrisati Richardov obraz iz spomina. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Obrtnilko društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega član in Klbornik, gospod Valentin Urbančič koraski mojster, načelnik Zadruge kovinskih obrtov, uprarni sretnik Obrtne banke * Ljubljani itd. oo težki in mučni bolezni v četrtek, dne 2. februarja t. 1. preminul. Značajnemu možu, zvestemu tovarišu in neumornemu delavcu na obrt liškem polju ohranimo blag spomin. Ljubljana, dne 3. februarja 19*28. Moja tekreno ljubljena žena, moja zlata INuša je včeraj po dolgotrajnem težkem trpljenju za vselej zatisnila svoje tihe, dobre oči. Pogreb bo v Begunjah na Gorenjskem v petek, dne 3. februarja ob 11. uri dopoldne. Mir in pokoj njeni lepi duši. V Ljubljani, dne 1. februarja 1928. Dr. Ivan kob'd^ 198 Kovinska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni načelnik, gospod Valentin Urbančič kovaški mojster in posestnik danes zvečer ob pol 18 uri po težki bolezni preminul. Pogreb blagopokoj lika se bo vršil v soboto, dne 4. t. m ob po^ 16 uri iz hiše žalosti, Hrenova ulica 19.. na poko palisče k Sv. Križu. Pokoj njegovi blagi duši! V Ljubljani, dne 2. svečana 1928. Odaor CENTRALA za staro železo, družba z o. z. v Ljubljani naznanj. tužno vest, da je danes ob 1. uri po polnoci preminul njen sousta-novitelj in član, gospod Gustav Kras generalni ravnatelj tvrdke „Obnova", d. d. v Beogradu, itd. itd. Vzornemu sodelavcu in značajnemu družabniku ohranimo časten spomiiL t . , ,r, _, :...,_., V Ljubljani, dne 1. februarja 1928. Poročni prstani F. ĆUDEN, Priimn i Mehanična čipkarska delavnica dobro uvedena, na dobrem me* stu — naprodaj; event. se od* da v zakup ali na račun, — Za pngoje se obrnitt na: Pozo* rišna 2. Beograd, bife cBregal* mca». : Najboliši koksi ČEBIN, LJUBLJANA. WOL« rOVA ULICA l/II._______130 Sveže, najfinejše norveško ribje olje iz lekarnc dr G Picco/i/fi » Ljubimni — *e pripo *>£• hte» diro slahotmiĐ oseham \\3iL Praktikant z* ptsarniško delo, vešč strojc« pisja, slovenskega nemškega ic* zika —išče službo za takoj. — Ponudbe pod »Praktikant 186» na upravo «Slov Naroda* DRI ZBA «ILIRUA» Premog, drva, koks oglje * Dunajsk« cesta 46, poleg Iv Zakotnika — Tele fon 2820 108, L Kontoristinjo zjnozno, sprejmem za pisarno v Stubici Donji. Obvladati mora popolnoma slovensko, hrvatsko in nemško korespendenco. Ste-nografistinje imajo prednost. Začetnice ne sprejmem. da le-po in brao piše Stanovanje event. v hi5i. LastnoroSno pisane ponudbe v najmanj 3 jezikih z navedbo zahtevkov, spričevali, Sliko in mogočim nastopotn na naslov: Evgen V. Feller. Za-greb, Jurževska 31/a_______197 Zastopnike ■n zastopnice «• pružalo Srečk na obroke iSčc - Bunčnt po» olnvalmca Bcziak Maribor Go» Sposks ulica 25 77'L Najlepša drva CEBIN LJUBLJANA Wolfo-va ulica i/11. 120 Zdravo dekle stara 20 let, vcšča vseh gospo dinjskih del. dobra kuharica — išče sJužbo pri boljši rodbi* ni; event. gre tuđi k otrokom. — Pismene ponudbe pod «Po* štena/185» na upravo «Sloven» skega Naroda*. Blagajničarka z večletno prakso, izurjena v vseh pisariiiških delih, zmožna s!ovenskcga in nem§kega jezi* ka — išče službo blagainičarke ali za pisarno. — Ponudbe pod «BIagajničarka/187» na upravu «Slov. Naroda*. Natakarica / večletno prakso, vesča slo-venskeet. srb^kega m nemSke* ^a i eri ka išee mesto v več j em Sotelu ob moTJu. — Ponudbe -vk] «Natakarica/163» na uprt« . vo «Slov Naroda* I ^oaffet, £amć, Crepe de Chine; Crepe Satin, 9Hl đe Chine, &aillette, Popelin, Sitk, Carneval i. t d. za maske. A. & E. SKABERNE reseiitveno aoznonllo. ■ Komercijalna DanKn o. d. PODRUŽNICA LJUBLJANA Atilaa a Danke Ceho-Slovašk! Legiji v Pragi se je preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu 8t 5 Mladini neprimerno! '*rv&k Ijubimcev vseh ča$ov! Monumentalni velelilm / temnega srednjega v& d, za časa vladanja zlo* glasnih Borgijcev v več» nem Rimu. Oba deta v enem sporedu Don \m glavni vlogi lepi Iju* bimec ženskega sveta ?ohn Barymorre ! V Rimu! Ljubimec Lukrecije Borgije. — Spletke iii intrige. — Opasni sesttnek. I Strahovlada Borgijcev. — Prva Ijubezen. — Ljubosunraost. — Dvoboj — Obso. jen na smrt. — Pred inkvizicijskim sodiščem, — Grozne muke — Reiitev in beg Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester istoimenstko Mozartovo opero Don Juan. — Predstave ob: 4, tričetrt na 6, pol 8 in četrt na 10 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Urejuje: Josip Zuptnčič. — Z« cNarodoo tiskarno» Fran U / ^-v - Za upravo i« kiseratni dd tista: Oton ChriatoL — V« w Ljubljani