V. b. b.
V
CENA 40 GROŠEV
NAS TEDNIK
v v
GLASILO K K S C AN SKE LJUDSKE S T IR A N K E
1. leto
V Celovcu dne 26. oktobra 1949
Številka 7
Naloge novega parlamenta
Proračunsko leto se nagiba h koncu, 'elike finančne težave so se kopičile koli državne blagajne tekom zadnje-a leta. šele par mesecev je od tega, ar se je pojavil v državnem proraču-u primanjkljaj dveh miljard šilingov, 'red volitvami so še zamašili to veliko relo in to bolj iz strahu pred volilci ka-or z novimi dohodki. Pripisovali so ta 'imanjkljaj najbolj zasedbenim stro-tom, ki gotovo požrejo mnogo držav-fga denarja in ljudskega premoženja, ova bremena so naložili najširšim slo-pm in razpisali državno posojilo, tako-v’ano .,Aufbauanleihe“. O rezultatu te-(a posojila se zelo malo čuje, kar je go-f>vo tudi izraz pomanjkanja zaupanja j državne papirje sploh.
Ko se sestane novi parlament k svo-mu prvemu zasedanju, bomo slišali fese ne tl ji ve številke okoli državnega Poračuna za leto 1950.
Drugi problem, ki se mora nujno pobiti v prihodnjih tednih, je vprašanje Koli vrednosti šilinga. Pred mesecem I> bile Velika Britanija in vrsta drugih tžav prisiljene, da razvrednotijo svoj enar v razmerju do amerikanskega jolarja. Angleški funt je zgubil 30%, larka zapadne Nemčije okoli 27% svo-fc vrednosti. S tem hočejo te države dr-iti svojo konkurenčno sposobnost na lednarodnem trgu; to se pravi, svoje Welke spraviti po ceni v svet, samo da ’ Zdržijo trg, čeprav morajo za svoje ptrebščine, katere uvažajo, plačati več j^jega manjvrednega denarja. To se *avi, da morajo cene v notranjosti dr-jtve rasti in življenske prilike se podra-pati. Jasno se to kaže že v Angliji, (jer delavci grozijo radi naraščanja cen Ištrajki in je tudi vlada prisiljena uveli najskrajnejše mere štedljivosti.
Pred podobnimi problemi stoji tudi Vstrijsko gospodarstvo. Danes je razmerje med amerikanskim dolarjem in ilingom 1:10, to se pravi, da dobiš v ftrodni banki za dolar deset šilingov, e pa kupiš dolar na črnem trgu, mo-Sš plačati zanj 30 šilingov. Verjetno o novo razmerje v sredini. Praktično ovedano izgleda stvar tako, da n. pr. sni trgovec za kubični meter lesa na hianjem trgu ne bo dobil več 400 šilin->v ali 40 dolarjev, marveč samo 400 ši-\gov ali 20 dolarjev. Za teh dvajset oiarjev bo mogel kupiti zunaj mnogo lanj blaga ,torej bo moralo blago, ki ide od zunaj, postati na domačem tr-nujno dražje. Posebno hudo se bo to oralo pokazati pri obleki, ki ima bom-lž in volno za podlago, ker to vse uva-hio. Ce se te težave v bodočih mesecih bodo pokazale v polni meri, tako je pripisati dejstvu, da dobi Avstrija v viru Maršalovega plana mnogo brez-KČnega blaga. Ko pa poteče Maršalov šn, se bo moralo gospodarstvo postati na realno vrednost šilinga, tedaj še-bo prišla resnična revščina do polne-^ izraza.
Tretja in nič lažja naloga, pred kate-) stoji avstrijski parlament, je napih-teni državni aparat, že prehod od na-rt»ega do prostega gospodarstva zah-:va odpust armade uradnikov, vsi pi-%ii nakaznic za vsakdanje življenske ^rebščine postanejo odvišni. Saj pre-'Pbro poznamo pisarne raznih .,,Wirt-^aftsamtov" in podobnih ustanov.
^tb ostali državni aparat je za male Atrijske prilike vse prevelik, saj ima ^hdar današnja mala republika večji ^dniški aparat, kakor ga je imela vsa ^trijska monarhija. Država te og-.^ne obremenitve ne bo zmogla, pred-ern ne z ozirom na dejstvo, da gre v [Jh tetih Maršalov plan h kraju. Do
liw’a ^asa bi morala stati država na svo-p nor-nh.
rezdvoma nastaja za državo težko
V skrbi za svobodno Nemčijo
Nemčija je bila po izgubljeni vojni 1. 1945.^ popolnoma na tleh, a ne samo Nemčija ampak tudi Avstrija je gledala na razvaline, ki so bile. posledica druge svetovne vojne. Če danes primerjamo ti dve državi, moramo ugotoviti, da je dosegla Avstrija kljub temu, da je še zasedena od štirih velesil, svojo svobodo pred javnostjo vsaj v toliko, da je njeno prebivalstvo samo v dvakratnih svobodnih volitvah odločilo, katera vlada naj prevzame težko nalogo državi pripomoči do boljše bodočnosti, do ozdravljenja ran, ki jih je povzročila svetovna morija.
Tudi Nemčija je bila zasedena od štirih velesil, a država ni imela lastne nemške vlade, ki bi odločala o enotnem gospodarskem in političnem razvoju cele Nemčije. V resnici Nemčija od leta 1945 naprej ni več obstojala. Razmere so se zato izboljševale le počasi in postopno. — Pobuda za pohtično samostojnost je prišla iz amerikanske cone, kjer so se vršile kmalu svobodne občinske volitve, zasedeni deli ozemlja pa so bili razdeljeni v dežele, katerih vlade so bile po svobodnih volitvah sestavljene. Prav tak razvoj smo mogli opaziti tudi v angleški coni. Kmalu sta Amerika in Anglija sklenili spojiti ta dva zasedena dela Nemčije v enotno upravno območje pod imenom „Bicone“. Potem so bila pogajanja s Francijo, katerih rezultat je bil združenje vseh treh zasedenih pasov Nemčije pod imenom „Tricone“. V zadnjih tednih so se vršile volitve, na podlagi katerih so sestavili vlado za-padno nemške republike s sedežem v Bonu.
Da bo temu razvoju sledil protiudar v vzhodni coni, je bilo pričakovati. Tako je prišlo tudi tu v zadnjih tednih do ustanovitve nove, Vzhodne nemške države, ki životari pod pokroviteljstvom Rusije. V svoji brzojavki novi nemški vladi je Stalin poudaril, da bi bila Nemčija in Sovjetska zveza zmožni skupaj doprinesti dejanja svetovnega pomena. V zvezi s tem je pokazal na žrtve, ki sta jih doprinesla sovjetski in nemški narod, pri čemer je prepričan, da bodo Vzhodno Nemčijo podpirali aktivno vsi narodi sveta. — Znano je, da se je nova vlada odpovedala delom Nemčije, ki so pripadli po vojni Poljski, Čehoslovaški in Sovjetski uniji. Za povračilo od strani Rusije in seveda tudi vseh ostalih, v ruski blok vključenih držav, pričakuje svetovna javnost posebno mirovno pogodbo teh držav z Vzhodno Nemčijo.
Veliko se že govori o trgovskih pogodbah med „Pieckistanom“ in kominform-skimi deželami. Ni izključeno, da se bo Rusija potegovala z vsemi močni za sprejem Vzhodne, nemške države v kominform.
Iz nakazanega razvoja je razvidno, da je Nemčija razdeljena v dve državi. Rusija je po izidu res svobodnih volitev v Zapadni Nemčiji spoznala protikomunistično usmerjenost „Tricone“. Tako je hotela vsaj vzhodni del zasedene Nemčije obdržati pod svojim vplivom in mu dati na zunaj obliko svobodne države, kar naj bi povedalo tudi ime ,,Demokratska nemška republika”. Kako izgleda ta demokracija v resničnosti, pa dokazujejo begunci, ki še vedno prihajajo iz „svobodne“ Vzhodno nemške države v svobodno Zapadno nemško republiko.
Jugoslavija v Varnostnem svetu
Varnostni svet Združenih narodov tvori pet velesil in šest manjših držav. Velesile Amerika, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska so stalne članice Varnostnega sveta. Zastopnike manjših držav pa volijo od leta do leta. Tokrat je bila z glasovi za-padnih držav izvoljena Jugoslavija in to proti izrecni volji Sovjetske zveze in njenih satelitov. Brez dvoma pomeni ta izvolitev za Jugoslavijo pohtični uspeh posebno sedaj, ko so njeni odnosi do Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav tako napeti, da na eni in drugi stra-
Državni proračun
rJre^5°i?- znaSal avstrijski pro- marveč v odstotkih državnega proraču-racun devet nuljard šilingov, medtem na. S porastom rastejo torej zasedbeni
Jf"?0161111 nlaŠal le sedem in P01 stroški. Vsak trezni gospodi bi priča! m Ijard sihngov. Porast proračuna ima koval, da bo država svoj državni prora-sve, vzrok v zvišan m cen in ^ v čun zmanjševala in ga prellgala
ni rožljajo celo z orožjem in se govori o možnosti vojne. Maršal Tito je sam izjavil, da se bo v slučaju napada od strani vzhodnih sosedov takoj obrnil za pomoč na Varnostni svet Združenih narodov.
Razume se, da bo izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet še bolj poglobila sodelovanje Jugoslavije z zapadom in to ne samo na gospodarskem, marveč tudi na političnem polju.
Na drugi strani pa so ravno takozva-ne prijateljske pogodbe in pogedbe o medsebojni pomoči med vzhodnimi državami in Jugoslavijo bile le košček papirja. kar smo že v tem delu Evrope doživeli v enaki obliki tudi pred desetimi leti. Dana beseda in celo podpisana listina so zgubile vsako realno vrednost, ker pač manjka v političnem življenju diktatur tista morala, ki je in mora biti podlaga vsaki sklenjeni obveznosti.
svoj vzrok v zvišanju cen in plač. V rednem proračunu je kritih od teh devet miljard le pet in pol. Država ima to-rej dve poti, da krije svoje stroške, ali radikalno znižanje vseh državnih iz. datkov ali pa nove kreditne operacije, kakor posojila in novi bankovci.
Finančno ministrstvo ima v svojem načrtu, da odvzame občinam ves obrt-ms i davek, ki je dosedaj pripadal v ce-J'bn^cmam to se pravi, da hoče drŽa-letnod t 0bcinam 530 miljnov šilingov
Še druga zanimivost je povezana z državnim proračunom. Zasedbene obla-sti ne računajo svojega dela v šilingih,
vprašanje zaposlitve odvišnih pisarniških moči na eni strani, na drugi strani pa oskrba kmetijstva z najnujnejšo delovno močjo. Tekom prihodnjih os-
dežele in občine, ker bi stem zmanjševala izdatke za zasedbo.
V zvezi z državnim proračunom nameravajo razpustiti tudi nekaj ministrstev, tako na primer notranje minister-stvo, ministrstvo za prehrano, mini-sterstvo za promet,-ministerstvo za na-črtno gospodarstvo in ministerstvo za energijo. Posle teh ministrstev bi prenesli na vicekanclerja. V tej zvezi bosta verjetno izginila tudi obadva državna tajnika.
Uniia Jln. ueifnika"
ŠTEV. 71 (256), IV. LETNIK, 19. 10. 1949.
Aiomika bomba in nmija
Nosilec Nobelove nagrade dr. Ha-rold Urey se je izrazil v nekem članku, da bodo Rusi v dveh letih na področju atomske bombe dosegli isto stopnjo,
----	----------- t/miuuujui u»-	J.° ima Amerika. Po njegovem mne-
mih mesecev bo večina beguncev in pre- l/l11 •le namreč produkcija po vojni v seljenih oseb iz vzhodnih držav zapu-	Ženih državah padla, dočim je to v
stila Evropo in to bo avstrijskemu kme-	.ravno nasprotno,
tijstvu zopet vzelo občutljivo število Jnhja So povzročili eksplozijo treh strokovnih poljedelskih delavcev. To 1 .omSKih. bomb na Ruskem. Poskuse kmetijstvo je bilo zadnjih deset let va- ■.se J. Je udeležil Stalin sam, so Ame-jeno gospodariti skoraj izključno s tu- nka”p1 mogli iz visoko letečih letal opa-jerodno delovno močjo.	zovati. Verietno sn se rlvitmiu c -—
Nakazali smo le nekaj težkih gospodarskih nalog, ki jih bo moral reševati novi parlament, če kje, tako velja tukaj, na njihovih delih jih boste spoznali. Njihove besede pa smo itak slišali v volilnih govorih.
zovati. Verjetno so se skih letališč. Amerikanci so preizkuševalnice tudi v Centralni m bibiriji, ki so sploh verjetno zgraje-
ne
se
Prva stran: Uvodnik: Govor maršala Tita, v katerem napada Stalina in Sovjetsko zvezo:	Imamo pravico, laž
imenovati laž.“
Drugi članek:	Stahnovo pismo
Vzhodni Nemčiji, v članku „Vestnik“ slavi dalekovidnost in pravičnost velikega državnika Stalina. t— Tretji članek: Zmaga komunizma na Kitajskem.
Četrti članek: Jugoslavija priznala republiko Kitajsko.
Druga stran: Tischler in Steinacher v isti postelji, prvi članek.
- Drugi članek: Koroški Slovenci združeni v Osvobodilni fronti se morajo bo-riti proti KPa voditeljem. v Tret ji članek: Koroški Slovenci združeni v Demokratični fronti delovnega ljudstva, z vso demokratično javnostjo
o0"* °b
dejstvu bi Jim še skoraj verjeli, da namreč niso komunisti, ka-
S p-e5i;
nci so opazovali bi v četrtem članku na drugi "Sni nro
AZ1;|1 vice^k- PetnajS-letnice -Ljudske pravice . ki vzgaja široke ljudske množice
po celi Rusiji. Nekaj laboratorHev	S-iroke ]iudsike množice
ArS,t	naro& ,n d”
vrši V puščavi Ust-Urt.
pa se Ali res za vso to ..širokogrudnost" samo France j Košutnik odgovarja?
Kaj delajo
in kako živijo drugod po svetu
Pogumno naprej!
Z veseljem smo sprejeli novi Ust ,,Naš tednik". Saj upamo, da bo postal s krščansko ljudsko stranko skupno kulturno ognjišče, okoli katerega se bo zopet zbirala, kot nekdaj okoli .,Mira“ in Einspielerja, vsa koroška slovenska družina. Dobro, da so sploh začeli izdajati časopis, sicer bi se narod z begom, brez načel zgubil v nihihzmu. Naj bi veljalo: iz malega raste veliko. Ta začetek bodi kvas, poguma je bilo treba, gotovo. Naj bi bilo jedro zdravo, krščanstvo resnično, živo! Samemu nacionalizmu ne zaupamo, v geslih ne vemo, kaj se skriva, krščanstvo vemo, kaj pomeni, a ne sme biti samo za parado, marveč živo. „Ne. vojskujmo se le v katoliški uniformi, ampak s katoliškim orožjem!“ Življenje, resnično krščanstvo bodi naše orožje. Vse, kar je v kakšnem stremljenju (gibanju) dobrega, to je krščansko, torej naše, če smo res kristjani. To je poudarjal dr. Krek pogosto, nič manj pa ni naglašal, kako potrebna je zlasti nam edinost v veri. Zgodovinar dr. Srebrnič je v članku dokazal. da so naši prednamci ohranili zvestobo narodnosti le, ker so bili zvesti veri in so v veri ohranili narodnost. Pa se očita krščanstvu, da nas ni rešilo in osrečilo. Krivo je napačno pojmovanje krščanstva. Ne razumejo krščanstva oni. ki si ga predstavljajo kot drevo polno zrelega, najboljšega, najžlahtnejšega sadja, ki ga je samo treba obirati ali otresti. Po evangeliju je vera, krščanstvo seme nam podano, da ga vse-jemo ali vsadimo in negujemo, da raste in sad rodi, kar pa brez truda seveda ne gre. Ako krščanstva v nas ni, ali dosti živega in krepkega ni, tudi sadov, blagrov ne obrodi. Draga je bila agitacija z listki in plakati ter časnikom, pa brez mandata. Ali je bilo vredno? Pri kristjanu je delo samo sebi namen, to se pravi, dobro delo, storjeno v božjem imenu, ima vrednost v samem sebi, če tudi ni zunanjega dobička. Kolikokrat kmet seje in nič ne pridela, a pri Bogu ni bilo delo zastonj po krščanski misli. Pričevanje je bil prvi nastop, pričevanje naše vernosti in narodnosti, po katekizmu, ki uči, da moramo vero, ki jo imamo v srcu, tudi z besedo in^ dejanjem pričati ali spoznavati. Z grško in latinsko besedo se pa taki spoznavalci in pričevalci imenujejo martyres in res prinaša verstvo in narodno spoznavanje mučeništva. Ljudje brez idealov, ki vprašajo le, kaj jim bo neslo in se bojijo zamere, zaničevanja, preganjanja, niso za tako vojsko. Brihtni in srčni pa pravijo: Veselo je živeti v času in kraju, kjer se je treba bojevati. Že v stari zavezi je Bog zapovedal: Do smrti se bori za pravico in Bog se bo boril za-te zoper tvoje sovražnike (Svr. 4). Mali (brezpravni) slovenski narodič, ki ima najbolj čut za krivico in pravico, ima poklic v državi ta čut za pravico buditi in živo ohraniti, ne pustiti zaspati, zamoriti. Biti mora državi, narodu, vladi živa vest pravice. Torej krščanstvo nam daje moč in zapoved, svoj narod in vero ljubiti ter povsod braniti. Poguma nam manjka, ali ne? Torej pogumno na delo, saj pogumnim pomaga Bog!
ZANIMIVE ŠTEVILKE
Pri državnozborskih volitvah 9. oktobra 1949 je dobila OVP 1,844.450, SPO 1,621.275 in KPČ 212.651 glasov, skupno torej 2,678.776. Poučeni krogi trdijo ,da so imenovane stranke za volilno borbo potrošile nad 50 milijonov šilingov, to se pravi, da odpade na vsakega volilca 19 šilingov propagandnih stroškov.
Pri tem pa seve še niso vračunani stroški onih glasov, ki se plačajo z komandnimi mesti v upravi, gospodarstvu in politiki.
Če upoštevamo, da mi pri volitvah nismo imeli ne denarja in ne komandnih mest. tako je naš uspeh ogromen! Volilci pa so glasovali za nas iz prepričanja.
KOROŠKA
Koroška deželna vlada je na seji 20. t. m. določila 12. marec za občinske volitve vseh koroških občin razen mest Beljaka in Celovec.
JESENSKI VELESEJEM V GRADCU
V soboto, dne 15. oktobra je bila otvoritev graškega jesenskega velesejma. Slavnostni gostje zvezni kancler dr. ing. Figi, deželni glavar Krainer in še drugi so poudarjali v svojih govorih pomen graškega veselejma za avstrijsko gospodarstvo v zvezi z dobrim od-nošajem do sosednih držav, posebno do Jugoslavije, ki na velesejmu ni bila zastopana, kljub temu, da so štajerski obrati razstavljali na jesenskem velesejmu v Zagrebu.
JUGOSLAVIJA
Na časnikarski konferenci v Lace Success, ki jo je vodil sovjetski zunanji minister Višinski, je bilo tudi govora o praznem mestu v Varnostnem svetu, katerega hoče zasesti Jugoslavija. Rusija je bila odločno proti temu in je smatrala to za izzivanje.
Na vprašanje, če bi Rusija v primeru, da Jugoslavija pride v Varnostni svet, svoj prostor pustila, je Vinšinski odgovoril, da SSSR ne bo že prej razglašala, kaj bo v tem primeru storila. Vendar je Jugoslavija kljub nasprotovanju Rusije prišla v varnostni svet.
Ko so zunanjega ministra vprašali, če svet sme biti vsaj malo optimističen, se je izjavil, da je za optimizem mnogo razlogov.
RUSIJA
18. oktobra je po dolgi bolezni umrl ruski general Tolbuchin v 65. letu starosti. Pokojni general je med vojno poveljeval četam na ukrajinski fronti in je aprila 1945. zasedel, s svojimi četami Dunaj. Državni predsednik dr. Renner je Stalinu poslal sožalno brzojavko. Z vsemi vojaškimi častmi so generala Fjodora Tolbuchina pokopali. Vodilne politične in vojaške osebnosti so prisostvovale pogrebu. Bolgarska vlada je mesto Dobrič v Dobrudži že preimenovala v Tolbuchin.
TINJE
Učitelj Ernest Kitz je poročil mlinarjevo Anico v Dravskem dvoru.
Ponesrečila se je Marija Pinkic pd. Drajerca v Rakolah in se nahaja v celovški bolnici.
PODKLOŠTER
Minuli teden nas je zapustil naš večletni kaplan č. g. Valjavec. Mnogo se je trudil med nami. Hvaležni smo mu za ves trud in posebno še za njegovo prijaznost.
ŽELEZNA KAPLA
Zadnjo nedeljo sta se v Celovcu poročila tukajšnja trgovca Jaka Orasch in Marjeta roj. Varh. Poročencem želimo obilo sreče.
ŠTEBEN PRI GLOBASNICI
Tudi mi se moramo enkrat v ,,Našem tedniku" oglasiti. Vendar nismo mislili, da bi morali že prvokrat o nesreči poročati.
15. oktobra je bil lep sončen dan, Dumpelnikovi družini pa je^ prinesel polno mero žalosti in solz. Oče so dopoldne branali. Konja sta bila seveda mlada in sta začela dirjati, da jih skor raj ni bilo mogoče ustaviti. Oče so prišli pod konja, kateri jim je zlomil rebro. Potem go prišli še pod brano, tako da so si zlomili še nogo. Zdravnik se je takoj pripeljal ter jih obvezal in spravil v bolnišnico.
Trnjev pot ograja očetovo življenje; toda najlepši biser zemskih dni je vdano trpljenje.
Želimo Dumpelnikovemu očetu, da bi kmalu ozdraveli in se zopet veselili s svojimi v družini!
Vse mine, pravi pesem: rožice, ptičice, hladni potok, utica zelena, deklica na vrtu in pevec veseli. Odbilo je zlato, lepo in čisto srce. Z vrta najlepšega de-
BONN
Zvezni kancler Zapadne nemške države, dr. Adenauer je izjavil, da je samo njegova vlada, ki je bila sestavljena po rezultatih svobodnih volitev, upravičena zastopati po pravici nemški narod. Dr. Adenauer tudi ne pripozna izjave Vzhodne nemške vlade, ki se tiče ohranitve nemške meje na vzhodu in predvideva reki Oder—Neise za mejno črto.
GORIŠKA
Vsoboto 15. oktobra so začeli pouk na slovenskih srednjih šolah. Začetno sv. mašo je bral prevzvišeni gospod nadškof Karel Margotti v stolni cerkvi. Pred službo božjo je imel lepo pridigo v slovenskem jeziku. Prisostvovala sta tudi ravnatelja slovenskih šol, prof. Nemec in prof. Pavšič. Goriški moški zbor je ubrano prepeval, dijaki pa so skupno molili. Pouk se je pričel v pone-# deljek 17. oktobra. Dijakov se je vpisalo precej; na učiteljišče še več kot lani.
• BERLIN
Sovjetska vlada je sklenila z novo ustanovljeno Demokratsko nemško republiko stopiti v zopetni diplomatski stik. Ruski zastopnik pri nemški vladi bo Georgi Puškin, za Rusijo pa je bil imenovan od nove države Rudolf Ap-pelt. Ruski časopis ,,Pravda" je pozdravil ustanovitev mlade republike in poudaril, da predstavlja njena ustanovitev enotnost, neodvisnost in blagostanje ljudstva, na splošno rečeno — mir.
V zahvalni brzojavki, ki sta jo poslala prezident nemške demokratske republike, Wilhelm Pieck, in ministr. predsednik nemške vzhodne države, Otto Grotewohl, Stalinu, ugotavljata veliko zgodovinsko krivdo, ki si jo je nakopal nemški narod s tem, ko je napadel socialistično Sovjetsko zvezo. Nemški narod je pripravljen prevzeti potsdamske, obveznosti.
viškega življenja in iz doline trpljenja je konec meseca septembra presadil Bog na nebeški vrt nežno cvetko, komaj 37 let staro Gojerjevo Julko. Imela je že dolga leta bolezen na pljučih. Bila je več mesecev v bolnišnici, a bolezen je bila neozdravljiva.
Rajna je bilo zvesta članica tretjega reda sv. Frančiška ter vse svoje življenje svetel zgled lepega krščanskega življenja. Utrnila se je zvezda iz vrst tretjega reda ter podala v neskončno večnost. Najgloblji vir njenega tihega veselja je bila prav Evharistija, iz katere je rada in pogosto črpala moč za boje v življenju. Imeli smo jo vsi prav radi, zato smo tudi nametali nebroj šopkov in vencev v njen prezgodnji grob. Živela je lepo krščansko, tako da si jo lahko vsako dekle stavi za zgled, zlasti pa udje III. reda.
Svoje junaštvo je na najlepši način pokazala s potrpežljivim prenašanjem hudih bolečin, ki jih 'ji je poslal Gospod. Kakor svetla zvezda je njen zgled in kakor vzhajajoča zarja v temi današnjih dni.
Naj v Frančiškovi družini v nebesih uživa svoje plačilo!
Mine, bralec, mine čas, kmalu pride smrt po nas!
GREBINJ
Naša župnija se pri volitvi, vsaj kolikor je je volilo v trgu v šoli, ni ska-zala, vendar pa se je pokazala z glasovnicami za slovensko Krščansko ljudsko stranko (8 glasov). Za pravo umevanje je potrebno pojasnilo. Tukaj od naše strani ni bilo nič agitacije v primeri z bujno agitacijo drugih strank. Na naše lepake je nekdo prežal ko lisica na pi-šče. Tem bolj bi se morali razveseliti slovenske krščanske stranke, oživljene naše stare tradicije, ko smo še bili vsi
enega duha in enega srca s kršč. narodnim programom in vodstvom. Imamo pa dve stranki in nas imenujejo rojaki razdiralce. Hočeta pa obe stranki edinost. Mi s komunisti ne moremo, oni bi pa mogli in morali iti z nami, če sc verni. Vera krščanska nam ne brani na rodnosti, marveč je nje najjača bramba Žalostno seveda bi bilo, ako bi se cerkvi moglo očitati ponemčevanje. Lažje bi gotovo branili narodnost, skupno združeni v odločni krščanski stranki! — „Resnica nas bo osvobodila."
Kar sem od nasprotne slov. strank« slišal, me je soomnilo resnih člankov „Kor. Slov." n.‘pr. št. 52. 1. 1925: „Ni mamo nič proti nemškim duhovnikom a srce morajo imeti za narod. Našega dela nam ne narekuje sovraštvo dc Nemcev, ampak skrb za najdražje za klade vsakega naroda: vero in narod nost. — Mi hočemo izvajati načel« kršč. internacijonale — Cerkev povsod ohranjuje narodom materini jezik, tudi v misijonih (a brigati se je treba). Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! — Pri nas raste socializem (lov na slov glasove z obljubami.) — Ponemčevanje nas zato tako boli, ker ponemčeni Slovenec izgubi tudi verski čut in postan« žrtev raznih brezverskih strank ter sc taki tudi za versko življenje izgubljeni.1 Renegati na gredo v cerkev. Gostilne sc polne, cerkve pa prazne.
SELE
Pretekli teden nas je po 10. meseč nem službovanju pri nas zapustil poveljnik naše orožniške postaje g. Janez Seethaler. Rodom Nemec iz Nižje Avstrije se je pri nas dobro udomačil in je zaradi svojega modrega, preudarneg^ in nepristranskega postopanja uživa spoštovanje vsega prebivalstva. Kakor je izjavil, vzame seboj na novo službe no mesto najboljše vtise in lepe spomini na Sele. Želimo mu tam, da v bližin svoje družine uživa rodbinsko srečo iz v službi doseže uspehe in zasluženo napredovanje.
PLIBERK
22. oktobra sta se v Pliberku poročil« Mara Breznikova in arhitekt Tončel Mertel, Prangerjev iz Brnce. Prisrčne čestitamo in želimo mnogo življenjske sreče.
Vihar volitev je preko nas. Sedaj nas zopet bolj zanima lepo vreme, da še po spravimo zadnje poljske pridelke in zate pridno delamo. Življenje zopet mirni poteka po naših vaseh. Le včasih nai zbudi nepredviden dogodek.
V sredo dne 12. oktobra je. umrl Bla žejev oče na Komlu, Janez Buchvvald Dočakal je lepo starost 82 let. Kljul starosti ni mislil na počitek, dokler mZ ni pred dvema letoma bolezen onemo gočila dela. V mislih pa je bil še vedn< pri delu. Trdo je moral delati na svoj grudi in kar je bilo premalo doma, ji moral v potu svojega obraza v gozd' prislužiti. Sosedom je bil dober sosed iH vsak pošten človek ga je. cenil. Seveda rajnemu tudi križ trpljenja in razoča ran j ni ostal prihranjen, dobival pa jj moč v živi veri. Rožni venec in nedelj ska sv. maša sta bila njegova moč. ^ petek dne 14. oktobra smo ga spremil k Marijini cerkvi v Nonči vasi. Naj s< odpočije na Zveličarjevem in MaterineC srcu!
Zgodila pa se je pri tem pogrebu š< nesreča, žena sorodnica je prišla k po grebu in si je nogo poškodovala, da j( moral zdravnik priti. Seveda ni mogk več k pogrebu. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Pliberška fara ima tudi lepe nevest' in dovolj jih ima. Sicer jih ne oddajam' preveč radi^ ker imamo tudi doma prid ne in lepe ženine, pa včasih jih damo da nam drugi vrnejo z ženinom. Bil j' tudi sedaj tak slučaj. Trikrat je skočil* nevesta Lizka Žlinder s prižnice, p1 hvala Bogu, ni se ubila! Doma v Vidf vasi pa tudi ni hotela več ostati. Priš^ je po njo ženin Oton Polašek iz šmaf keža v škocijanski fari. V nedeljo dne 16. oktobra zvečer sta stopila v sv. z* kon pred oltarjem Matere božje v NbF či vasi. žonitovanje je bilo pri Pavlic11 v Nonči vasi. Želimo novoporočencem* mnogo veselih let v zakonu! (Ker imF mo še dovolj ženinov in nevest in del* tudi polagoma ne bo preveč, bomo imd1 kmalu zopet kaj pisati.)
&(tka je mkdaj u fte&ittju
(L. HUTTER)
(Nadaljevanje)
Delo se je začelo z zidanjem kapelice na pokopališču zunaj trga, ki je bila posvečena 29. novembra 1859, v začasno nadomestilo stare, ki se je morala podreti, izvzemši stolpa in zakristije pod njim ( to je še staro ostalo).
Ni bila malenkost tako stavbo začeti in dokončati. Škof Wiery (Slomškov učenec, prvi celovški škof raztegnjene krške škofije, kateri je leta 1859 po odhodu Slomška v Maribor pripadel koroški del Labudske doline), so župnika svarili, če mu svetuje zdrava pamet, začeti tako reč brez denarja. Odločni žup-nik pa je na kratko odpisal: ,.Milostljivi gospod in škof! V božjem imenu sem to reč začel in z božjo pomočjo si jo upam tudi dokončati." In res, šlo je. Denarja pa je bilo treba veliko. Samo zidanje je stalo 32.000 goldinarjev, brez notranje^ oprave, brez orgel, brez zvonov. A župnik je sam pridno nabiral prostovoljne in naprošene darove in ljudje so radi dajali, tudi posli, tudi revni (tako so mi stari ljudje povedali). A tudi pri delu je ljudstvo rade volje pomagalo. Vendar še to ni bilo dosti. Marljivi župnik je tudi pridno pisal na vse strani in prosil darov za novo farno cerkev. Že ob 3 uri ali 2 uri so sosedje pozimi videli okna župnikove pisarne razsvetljena. Sam sem videl še več čedno prepisanih, skrbno sestavljenih takih prošenj na visoke osebe, tudi iz cesarske kise. Mnogo se je še pozneje napravilo. Veliki oltar je bil začetka še enostaven: v sredi nad tabernakljem križ, zadaj na steni podoba sv. Trojice,
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiii"iii"iii||||||l|||liml,l|||,llllll||l||ll|ll|M|||||||||||||||
izraz dogodkom raznim daj, veselo srečnim doni ti, a tožno tožnim doni ti.
Zdaj glas naj tvoj slovesen bo, zdaj mil naj, zdaj naj resen bo.
A vedno — kakorkoli poj —
_ naj čist in poln glas bo tvoj.
Sedaj so že v zvoniku. Cel teden je bilo na prosto dano, da je lahko vsak prišel in se po mili volji nazvonil. Staro in mlado je romalo v zvonik, pritrkava-lo in zvonilo od jutra pa tja pozno v noč. Vsi drugi pa, ki smo bili na polju, v lesu pa smo z ganotjem poslušali njihov prijeten, srebrn glas. Bog daj, da nam bi peli lepo in slovesno ne samo prve dni ampak vse dni našega življenja, da bi segali njihovi glasovi v naša srca in nas navajali na pot k Bogu, kot pravi pesem: ,.Zvonovi zvonite, k molitvi vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes.“
izrezljana, na obeh straneh kipa patro-nov fare, sv. Petra in Pavla. Visoki nastavek se je napravil šele za časa župnika Florijana Kramerja (1904—1915), ki je celo cerkev dal prenoviti, zlasti olepšati pa veliki oltar, da se v zlati barvi kar blišči (ob sončnem siju seveda ali od žarometov). To je dal napraviti skrbni, sedanji mladi g. župnik, Janez Cimolin. Tudi zato je bilo potrebnih veliko darov. Namen je bil, naj bi imeli farani in sosedje s cerkvijo večje veselje in bi rajši prihajali v Grebinj v cerkev. Da bi le bilo res vse prav in bi mogli biti vsi veseli v cerkvi!
Predolgo me je cerkev zamudila (iz cerkve se sploh večini rado mudi, to se pravi: v cerkvi se ljudje večinoma ne mudijo radi dolgo). Srbi me samo, da
,,Smrt ne izbira, vse pobira," pravi cerkvena pesem. Včasih bi želeli, da bi kakega potrebnega, dejavnega in zavednega moža še pustila pri življenju, a zamahne s koso, ne da bi se ozirala na naše želje.
Tako je 19. oktobra 1893. preminul Gregor Sommer. Starim družbenikom sv. Mohorja je ime znano. Rajni je bil 10. marca 1814. rojen na Golšovem. Postal je vzoren učitelj in tudi šolski nadzornik. Bil je blaga duša, poštenjak, zvest katoličan in slovenski rodoljub že v času, ko se je narodna zavest pri Slovencih šele začela prebujati. Bil je med tistimi dobrotniki našega naroda, ki so ustanovili ..Društvo sv. Mohorja za iz-davanje slovenskih knjig", poznejšo „Mohorjevo družbo".
Poleg prvakov knezoškofa Antona Martina Slomšeka, msgr. Andreja Einspielerja, profesorja Janežiča in drugih rodoljubov je namreč tudi. on podpisan na pozivu, ki se je dne 27. mal. srpana 1851. izdal na slovenske rodoljube, naj v obilnem številu pristopijo k tej za Slovence tako potrebni družbi in naj jo krepko podpirajo.
Kot učitelj v Borovljah je Sommer vestno skrbel za to, da so se deca poučevala na podlagi materinega jezika in iz-dajal je šolska poročila izključno le v slovenskem jeziku, kar dokazuje, da se je takrat slovenščini na Koroškem bolje godilo kakor danes. Ko je bil pozneje prestavljen za mestnega učitelja v Celovec, je bil vrl podpornik in večletni
povem še nekaj o šoli. L. 1864 so našo novo večjo cerkev posvetili in isto leto je prišel v Grebinj za nadučitelja štajerski Slovenec Janež. (Sam sem ga še poznal). Učil je do svoje upokojitve leta 1892. v tistem času, ko so grebinjske otroke iz trga in kmečke, tudi hribovske in gorske okolice, poučevali in učili v začetku iz knjige, v kateri je bilo na 1. strani slovensko, na drugi pa nemško tiskano berilo (kakor se je uvedlo ob Slomškovi preureditvi), tako da so se učili Slovenci nemško, Nemci pa slovensko stran. Tako mi pravijo še sedaj starejši ljudje, ki pa so vendar še mlajši od mene. Iz tega si lahko razlagamo, kako da je ravno pred 50 leti za časa župnika Franca Petek (1887—1903) Mohorjeva družba imela 86 udov v naši fari. Poslej je število Mohorjanov po malem začelo pojemati. Vendar se je še po 1. svetovni vojski in plebiscitu obdržala polovica (46), potem pa je število naglo padalo na 20 in 10, nazadnje se Grebinj sploh ni več vpisal. V začetku je župnik Hutter 1. 1868 javil 8 kmetov Mohorjanov.
podpredsednik takratne celovške čitalnice ter pri veselicah tudi sodeloval s svojo rodoljubno hčerko, sedanjo gospo Plachkijevo, ki se je odlikovala kot izborna pevka. Takrat je tudi mnogo občeval z rajnim msgr. Andrejem Einspielerjem, pri katerem je užival posebno zaupanje. Nastopil je tudi kot pisatelj in je poleg drugih manjših spisov spisal v nemškem jeziku kratko zgodovino koroške dežele, v slovenščini pa šolsko knjigo „Mali računar", katero je Družba sv. Mohorja leta 1874. založila.
Po uvedbi za Slovence neprijaznega državnega ljudskošolskega zakona 1869. je bil iz Celovca premeščen v oddaljeni Treffling pri Spittalu, (kjer mu je 1876. umrla njegova žena Elizabeta), odkoder je stopil 1883. v pokoj in se je preselil v Celovec.
Ko se mu je že smrt bližala, je še pokazal svoje rodoljubno srce, kajti zad-nje dni svojega življenja, ko so ga moči zapuščale, se je zanimal še vedno z mladeniško vnemo za svoje rojake ter hlastno posegal po „Miru“, kateremu je bil^ves čas izhajanja zvest naročnik, dočim se za druge časnike ni veliko zanimal. Bil je od vseh spoštovan, zato se je pogreba udeležilo veliko ljudstva. Tudi slovenska stranka je bila častno zastopana.
Naj blagi mož v miru počiva! Slovenci smo dolžni, da se ga vedno hvaležno spominjamo.	p, m.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitnimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii
GREGOR SOMMER
ŠE LEPŠI JE GLOBAŠKI ZVON
Lepa je bila nedelja 16. oktobra pri nas v Globasnici. Skoro en teden prej smo se odbližje. z naglico pripravljali na ta naš domač praznik, ko smo imeli blagoslovitev 7 novih zvonov. Vse je bilo na delu staro in mlado. Gospodinje so pekle in cvrle za goste in kramo, da je po vsej vasi prijetno dišalo po sladkih tortah, pogačah in krapih. Dekleta so pozno v noč na več krajih prepevale lepe pesmi ali pa se prijetno pogovor-jale, kaj bodo obleke, kakšne venčke bodo nosile, ter hitele plesti vence, ki jih je bilo kar precej treba. Fantje so jim pomagali s „pušlanjem“, drugi pa so imeli opravka z mlajami, ki so se že v petek sicer malo pozno po noči pokazale nad našimi hišami in drevjem. V zvoniku so hiteli tesarji s preurejevanjem in popravljanjem tramovja. V soboto je bila že cerkev lepo umita in okrašena. Le ena skrb nas je še mučila. Kaj bo še vreme napravilo. — Pa glejte, skrb je bila popolnoma odveč. V zgodnjih jutranjih urah so mogočne salve naših strelcev naznanile vesel, lep in sončen dan. Sonce nam je prijetno mežikalo od jutra pa tja do večera doli iznad Pece. Zastava iz zvonika nam je mahala v pozdrav, lepi napisi na mla-jah so nam govorili o veselem prazniku, ki smo si ga tako želeli. Lepo vreme in praznik sam je privabil veliko ljudi k nam v vas.
Nekako ob devetih se je začel pomikati sprevod iz župnišča. Najprej mini-strantje s križem, nato dolga, bela vrsta družic kakih 80 po številu, nato duhovščina, za duhovščino pa botre in botri. Cel sprevod je krenil na pokopališče, kjer je bil takoj nato slovesen nagovor. maša in nato blagoslovitev zvonov. Govornik, profesor Luskar Alojzij, je v domačih in jedrnatih besedah zajel pomen praznika in nato pomen in apostolsko službo zvonov zlasti v današnjih časih, v sveti Cerkvi in v vsaki župniji. Sveto mašo so darovali mil. prošt Trupe. ki so nam po maši blagoslovili nove klicarje božje. Med sveto mašo in pri blagoslovitvi je pel domači zbor ojačen po moškem zboru iz Šmihela. Pred blagoslovitvijo in po njej so se vrstile pomembne deklamacije družic, ki so omenjale službo in delo zvonov. Kot pravi pesem:
O poj nam, zvon. le poj na glas, črez naše polje, trg in vas; prijazno božaj nam uho ter v dušo sezaj nam krepko, da vsak, ki glas bo slišal tvoj, sledil zapovedim bo koj.
Ti duh oživljaj, povzdiguj, srce nam blaži, navdušuj, na delo čvrsto budi nas, preteči znani nam požar, odganjaj divji nam vihar.
Življenje naše vse spremljaj,
Lea Fatur:
JElatjazek
Res se oglase rogovi in Matjažck steče k dečkom. Uboga mu glava! To trobi, žvižga, vpije, biči sikajo — vozlati biči, ki imajo v vsakem koncu železen kamen! — človek bi zatulil — poskočil. Svitki in kape, sablje in sulice — vse mrgoli pred očmi. Sem in tja švigajo konji, stiskajo se dečki v čredo, tam naprej pa vežejo ženske in moške na debelo vrv v dolgo vrsto kakor konje.
Nihče se ne upira, ne prosi. Vedo dečki, da zmore Turek več kakor ata in mama, in vedo veliki ljudje, da zmore Turek več ko gospod prošt in stric Andrej, ki briše svetnike, in več kakor gospod v gradu, ki mu pravijo ..gosposka" in ki mu morajo ata nositi tiste preklicane davke...
,,Hodi, pasje seme!" zarobanti Ibrahim. Bič napodi dečke — Matjažka je izpodncslo. Pa takoj se vidi spet na visokem in pred seboj polno upognjenih glav in bežečih nog. Dobri Turek je pobral Matjažka. Ah dečki! Kako morajo teči revčki pred konji in biči! Pa pade kateri — in drugi gredo čezenj. Zavrti se v glavi Matjažku — pade spet globo ko — pa pride mama, preljuba ...
Moja mama nosi janko
O ljubi Bogek! Je li ta deček, ki gleda iz vodnjaka, res Matjažck? Deček,
ki ima bel svitek okoli glave, bel svitek z rdečim vrhom? In tak rdeč jopič kakor mak na vrtu? In prave turške hlače? In turške mehke čeveljčke? Nemara, da so odrli ubogega dečka in naredili Matjažku čeveljčke ? ... In ob pasu te obleke se sveti prava sablja. Taka, ki reže glave. Ko bo začel mahati Matja-žek ž njo, bo pobil vse Turke in ušel domov. Zdaj je majhen, in nihče mu ne ve povedati, kod se gre v Podkrnos. Turki so res neumni! Vse vprašuje, a nobeden ne ve za Celovec ne za prošti jo ne za Podkrnos. Ko pa vprašujejo Matjažka, mu pa pravijo Mahmud. Oh, kako je hudo za malega dečka, ki so ga ugrabili lurki! Ne tepejo ga, ne vprezajo ga v plug kakor viteza Bojka — ali povedati ne sme, da je Matjažek, da je kristjan. Govoriti ne sme od svoje ljube mame ne od dobre stare mame. Tista Turkinja, ki sedi tam pod drevesom — ni takšnega v Podkrnosu! — pravi, da je ona njegova mama, in tista dva dečka, ki se igrata, da mečeta lesene punčke v vodnjakovo korito, kjer plavajo ribe, kakršnih ni v Glini — tista Hafi in Mufi in Fra in Bera — pravijo, da so mu bratje, pa niso bili še nikdar nikoli v Podkrnosu. Ne vedo ne za liso ne za rjavca in ne za grajsko kačo, ki hodi k Matjažku mleko pit. Ne vedo, kaj je zvon, ne kaj je sveti Miklavž ne kaj so bo-žiči. O ljubi Bogek, kako neumni so ti dečki! V Podkrnosu ve še maček, kje je pot v Celovec; tukaj pa še. Ali ne ve tisti šobasti, ki je prihajal z Matjažkom sem.
Deček vzdihne, sede na rob vodnjaka in gleda vase: Ne sme več govoriti o Podkrnosu, ne praviti, da je Matjažek. Zažugal mu je gospod, ki ga je kupil, gospod, ki se mu pravi valjevski beg. Zažugal mu je, da ga bo Ali z bičem. Zato, ker je povedal v tisti šoli, kjer se valjajo dečki po tleh in vpijejo: „Moha-med!" — ker je povedal, kako pravijo stara mati. Matjažek ne bo več rekel, da ni Mahmud; Matjažek ve, kako boli bic, m je majhen ubog deček. Pa ve vse: O puntu, o svatbi, o Turkih. Ve, kako je zdravil hudi Turek Ibrahim uboge velike dečke z bičem, da so imeli reveži pisane hrbte in krvava meča... In dostikrat, ko je bilo malemu dečku tako hudo, je prišla mama in ga je odnesla. Ali zakaj ga je prinesla nazaj ?
Vpraševal je Matjažek po poti: , Je
to Celovec? — Glina? — Proštija?"’___
Pa ni bilo doma! Vsak dan je rekel dobri Turek: „Jej, Matjažek, jutri boš doma." Pa je bilo danes in jutri... Mama je prihajala, da je ni videl. Potem so prišli nekam, kjer je bilo veliko lesenih his. In tenki, tenki zvoniki. „Tam molijo Turki Boga," je rekel dobri Turek. Gon je bil velik grad, pa ni bil Podkrnos. Matjažek je bil tako truden da je kar ležal na tleh. Pa so prišle bav-bav-ženske v hlačah in so prinesle pogačic in mleka. Pa so prišle prave ženske in so mu prinesle lešnikov in trnulj. Milo-vale so dečke in govorile: „Ce vidite nase, recite jim, da naj ne pozabijo svoje vere. In tudi vi, dečki-ubožci, ne pozabite mater!"
Šel je mimo Turek v dolgem kožuhu, z velikim svitkom na glavi in za pasom se mu je svetilo. Matjažek je razumel, da je to gospod, kakor je oni v gradu, kamor nosi ata tiste trikrat preklete davke. Pa žalosten je bil ta gospod Turek in žalostno je pogledoval dečke.
Za gospodom je šel tak,'kakor da je izrezan iz zrelega kostanja. Šobasta usta je imel in velike zobe pa rdečo kapo na glavi. Tisti kostanjasti je pogledal Matjažka in pokazal zobe, kakor da ga misli požreti. Pa je poskočil za gospodom in sta se ustavila oba ob Matjažku. Tudi gospod je delal velike oči in usta. Kostanjasti je rekel:
„Alah te je blagoslovil gospod! Ali ni deček ves tak, kakršen je bil tvoj MahGospod je. prijel Matjažka za bra-do in ga je izpraševal. Začudil se je: „Tudi glas in pogled sta ista! Lahko bi mislila Roža, da je res njen sin. Ali deček bi nas lahko izdal?"
,.Majhen je še, gospod. Bo kmalu tudi sam verjel, da je Mahmud."
Gospod je ugibal: „Brez otroka ne smem pred svojo ženo. Hči je velikega vezirja^ in težko gleda, da ima moja druga zena štiri otroke."
Kostanjasti je kimal: ,,Je res čudno urejeno, da ima vsak nas samo po en vrat."
Oba Turka, hudi in dobri, sta stopila h gospodu. Vprašal je: „Prodaš de-cka?"
(Dalje prihodnjič)
Ohromelost pri svinjah
0 GOSPODIČI
Z neverjetno brzino se razširja po naši deželi ohromelost pri svinjah. Bolezen je zaradi svoje nalezljivosti silno nevarna za vsako kmetijo, ker okuži takoj vse svinje. Prenaša se pretežno z mesom živali, ki so jo vsled bolezni zaklali. Ljudje se sicer z njo ne morejo okužiti, pač pa prenašajo z okuženim mesom bolezen.
Odredba 200 zveznega ministrstva za poljedelstvo in gospodarstvo daje podrobna pojasnila, koliko se je treba pred omenjeno boleznijo varovati. Bolezen je prišla v naše kraje iz Češke, kjer jo imajo že desetletja in je sedaj okuženih tam še 8000 hlevov. Za časa vojne se je prenesla na Bavarsko in se je od tam zanesla na Koroško po vojni v pol. okraj Feldkirchen. Od tam se je razširila po beljaškem okraju in spod. Rožu dol in se je sedaj pojavila tudi v zapadnih predelih Podjune. Tudi v Jugoslaviji se je pojavila.
Sanitarni aparat se bori proti njej na dva načina. V Avstriji so se odločili, da je treba vse svinje, ki so okužene z boleznijo in tudi vse. ki so v nevarnosti, da se po njih okužijo, takoj zaklati in bolezen tako iztrebiti.
V Jugoslaviji svinje, ki so okužene ali ogrožene, takoj pokoljejo, ker je to najbolj učinkovit postopek proti kugi. V Nemčiji se je na ta način posrečilo bolezen tudi defakto v razm. kratkem času iztrebiti. Na Češkem pa se je ne iznebijo, ker se poslužujejo tudi drugega postopka, namreč da z nekim serumom skušajo ozdraviti obolele, živali. Učinek je ta, da sicer ozdravijo nekatere živali, pač pa se z mesom tudi že ozdravelih živali še naprej širi kuga. Seveda obolele svinje v času zdravljenja tudi še naprej razširjajo bacile.
Pri nas so se sanitarni krogi odločili, da radikalno iztrebijo kugo tem potom, da se pokoljejo vse obolele in tudi po kugi ogrožene živali, ker je to edina pot kugo res iztrebiti. Na žalost pa naši kmetje premalo resno podpirajo vse te ukrepe. Bojijo se, da se jim bo po prijavi odpeljale vse svinje in bi ostali brez mesa in bi s tem utrpeli težko gmotno škodo.
Ti pomisleki so neupravičeni, ker je v postavi zagotovljena prizadetim res lepa odškodnina. Seveda, kdor kugo ne javi pravočasno, ta odškodnine ne dobi. Odškodnina je namreč za obolele živali nižja, kakor pa za živali, katere se je moralo oddati, ker so bile po obolelih ogrožene, toda še zdrave. Za obolele živali odgovarja odškodnina približno sedanjim tržnim cenam. Za zdrave, oziroma
ogrožene, pa je celo znatno višja, ker dobite živo težo odškodovano približno s cenami mesa. Odškodnina je vsake-mu prizadetemu zajamčena po postavi in se da v danem slučaju tudi iztirjati. Oblasti so se za rešitev tega pro blema odločile radi tega, da bi ljudje vsak pojav kuge res takoj prijavili sanitarnim oblastem in bi se s tem preprečilo širjenje bolezni. Ugotavljalo ,se je namreč, da kmetje pri prvem ali drugem slučaju v strahu pred gmotnimi izgubami in nevarnostmi, da čez zimo ne bodo imeli mesa in celo, da po zimi šest in po leti 4 mesece ne bodo mogli postaviti v hlev novih svinj — kar kmete posebno boli — ker imajo v jeseni dosti krme pripravljene, kuge niso takoj javili, ampak na tihem doma obolele živali poklali ali pa poginjeno zakopali. da bi s tem rešili ostale. Ker pa je kuga vseeno segala naprej po ostalih živalih, so končno le morali javiti, a seveda živali, ki so jih prej poklali ali zakopali, ne bodo dobili plačane. Zato pa javite v lastnem interesu takoj vsak pojav kuge pristojnemu živinozdravni-ku, da on podvzame nadaljne ukrepe ter za ogrožene dobite višje cene kakor pa za okužene. — Ubogajte vse sanitarne odredbe.
Zanimiiosli
Bele mravlje so napadle Vatikan. Prišle so iz okolice Monteve, kjer se je zaradi njih razdiralnega dela razrušilo več hiš. V dveh kolonah so predrle stene vatikanskega arhiva. Upajo, da bodo ,,male“ sovražnike kmalu pregnali.
V letalu, v višini 6000 m, se je rodilo dete. Mati se je peljala iz Amerike na Irsko pa jo je prehitelo. Dete in mati sta zdrava, ko so na Irskem pristali, so ju hitro odpeljali v bolnico.
Amerika bo imela v kratkem 150 milijonov prebivalcev. 1. septembra je bilo po uradnem štetju v USA 149,697.000 prebivalcev. Torej je od 1. 1940 naraslo število prebivalcev za 18 milijonov.
Iz Guatemale poročajo, da je število žrtev ob veliki poplavi od tedna do tedna večje. Cenijo skupno 4000 žrtev, čez 2000 oseb pa je zgubilo svoja stanovanja. Škoda znaša 50 milijonov dolarjev. Amerikanska letala odmetavajo nesrečnim ljudem živila.
Nylon nogavice poznate. Vsaka, moderna ženska jih hoče imeti. A prvo,
Ne bi bilo prav, če bi pisali samo o tem, kakšna naj bo služkinja do gospodinje; še bolj važno je, kakšen je odnos gospodinje do služkinje.
Gospodinja si, tri vogle podpiraš pri hiši, povsod odločuješ, kaj se bo delalo, kaj novega nabavilo, kako bo z otroki. Ali se zavedaš svoje velike naloge? Ali si kljub tem odlikam ponižna in prijazna do vseh, ne samo do gospodarja, boga-tih znancev in sorodnikov, ampak tudi do poslov? Vključeni so v tvojo družino, zate se trudijo in za tvoje. Ali se čutijo res domače pri tebi? Ali imajo potreben počitek, zadostno hrano (tudi duhovno), ali morejo izvrševati svoje krščanske dolžnosti? Morda jih pa izrabljaš. kot živino in si misliš: ,.Saj jih plačam, naj delajo!“ Ne tako! Bodi jim mati. prijateljica in sestra. V tebi naj vidijo dober zgled delavne, preudarne, resne, skrbne in dobrosrčne gospodinje. Po tebi se bodo oni ravnali. Cesto služkinje veliko trpe ob razvajenih in hudobnih gospodarjevih otrokih. Mislijo, da smejo dekle in hlapce zmerjati ter se iz njih norčevati. Starši, ki kaj takega dopuščajo, so slabi vzgojitelji; zgodi se večkrat, da bodo taki otroci tudi svoje betežne starše zmerjali ali jih celo podili iz hiše.
knr so iz novoizumljene materije naredili. so bile zobne krtačke. To je bilo 1. 1938. Leto pozneje so bili že izgotovljeni posebno fini stroji za prejo nylon-skih niti.
Tudi lepe torbice iz nylona so marsikateremu dekletu všeč. To prednost imajo, da se dajo lepo umiti. Na dunajskem velesejmu so prvič razstavljali pohištvo prevlečeno z nylonom, ki se bo dalo dobro snažiti. Celo skledice za kavo, krožniki in druga posoda se da narediti iz te snovi. Pomislite, gospodinje, pa nič se ne razbije. V Ameriki že nosijo obleke iz nylona, ki se prav nič ne zmečka in tudi moker ne moreš biti, ker ne prepušča vode. Zimsko in letno obleko, toplo in lahko perilo moreš pripraviti iz njega. Zato si bo osvojil prav gotovo vsa ženska srca in moške denarnice.
V tehniki se s pridom uporablja, ker je odporen zlasti proti vročini, ognju; spreminjajo ga v krtače, glavnike in druge predmete. Kirurg z njim šiva rane, saj tako kot neka druga svila za šivanje v nekaj tednih brez posledic razpade.
Ce hočeš imeti dobro služkinjo, si jo moraš sama vzgojiti. Poznam dekleta, ki so še mlada šla služit pa so se od svojih dobro mislečih, materinskih gospodinj res veliko naučile: kuhanja, šivanja, serviranja, nege otrok, vezenja i. dr. Na svojo delodajalko so se tako navezale, da službe niso hotele več zapustiti. Cesto so vse življenje ostale pri taki družini; otroci so jim rekli ,.teta“ in ko so šle na starost domov na kmete v svoje kamrice, so za njimi še pisali in jih hodili obiskovat hvaležni nekdanji varovanci. Gospodinja je bila tista, ki jih je privezala na svoj dom, jim pripravljala mala razvedrila, jih pustila ob nedeljah k pošteni zabavi; jih v pravem času tudi poučila, pokarala in pohvalila.
Potrudi se, gospodinja biti dobra, da bo tudi tvoja služkinja na mestu!
Spisala M.
Nekaj za smeh
Mož (s poudarkom): Jaz sem glava družine.
Žena (ki hoče biti več): Jaz pa krona.
Mož: Krona že, ampak trnjeva.
Otroci
Mama:	Za božjo voljo Joži, kakšen
pa si? Saj je vsa obleka preluknjana.
Joži: Veš, mama igrali smo se trgovi. no, pa sem bil jaz tisti sir, ki ima luknje.
V MESTU
Glas spodaj: „Kdo pa pljuje tam zgoraj ?“
Glas zgoraj: ,,To ni bil pljunek, ampak debela solza."
DOBER ODJEMALEC
Trgovec pomočniku: ,,Zdaj pride naš najboljši odjemalec profesor Pozaba. Vsakokrat ko pride, kupi dežnik in ga takoj pri nas pozabi."
ZAUPNIKI IN POVERJENIKI
„NAŠEGA TEDNIKA*'!
Zavzemite se za list, nabirajte nove naročnike! Dopisujte v list in poročajte o dogodldh in novicah v svojih krajih. Sporočite svoje želje!
Vsak dopis za naslednjo nedeljo mora biti v uredništvu do pondeljka poldne.
Zberite naročnino za list — če le mogoče za več mesecev naprej. Tako olajšate delo sebi in nam!
I. M.:
Pm d Dtm
(Nadaljevanje)
Letos bo že Marijca sama postavila pred hlevec svojo belo bicko, ki je iz-med vseh najmanjša. Za ateja bodo molile. da bi se čimpreje vrnil zdrav v domovino, v predragi Rož.
Ko mu je mama Milka pisala za praznike, je še hčerka Milka zraven nekaj pripisala, podpisali • sta se že Urši in Lojzi, Marijca pa je kot stare nepismene ženkice naredila veliko kvako in pismo poljubila. Ateja v resnici ni poznala. Le na sliki ga je tako rada gledala; najbolj všeč so ji bili črni brki. Milka je pisala, da deklice vsak dan molijo zanj, posebno k angelu varuhu. Že Marijca zna, kakor jo je mama naučila :
Angelček moj, varuj me nocoj pred vsemi nevarnostmi na duši in telesu. Amen.
Večje molijo pesmico: Sveti angel varuh moj — in zraven vedno dostavijo: ..Angelček varuh, atka ohrani, da pride kmalu k hčerkam in mami!"
Da mlin dobro melje, da še ni nič zmrznila voda. in druge novice je pisala ze-na,. Dolgo pismo jo bilo tako iskreno, ^ se'je krepki mož zjokal ob njem. Na sveti večer je hrepenenje po domu in družini še večje, se domotožje se raje
vseli v srce. Glasno je na samem bral božično pismo in mu je bilo, kot da bi se pogovarjal s svojimi. — Kvartali, pili in kleli so drugi, on pa je bil v duhu pri Milki. „Da sem ji mogel kdaj delati krivico! Tudi tisto, zaradi fanta ni bilo prav. Ce pridem domov, nikdar več ji ne porečem Žale besede!"
Sedel je k preprosti mizi in tudi on pisal. Ni se sramoval solz, ki so kapale na papir in delale madeže. Vse je napisal, kako mu je težko na sveti božični večer, priložil slike ter še in še naročal pozdrave za deklice. Zamolčal pa je, da bo moral oditi na Finsko, na fronto pred Murmansk. Milko bi preveč skrbelo ...
Po težavni in naporni poti do cilja na Finskem mu je bilo še bolj pusto. Sneg, sneg vsepovsod. Za stanovanja so služile vojaštvu temne in neprijazne utrdbe, nekakšni bunkarji. Kadar je pihal veter, je s seboj nosil sneg, ki je bil tako gost, da še svoje roke nisi videl, če si jo držal pred seboj. Cisto v bližini je bilo čuti grmenje težkega orožja, prav vi-dili niso, a čutili so tuje vojake — fronto. Po več mesecev je vladala tema, tako da so bili redkih svethh dni vsi veseli. Malodušje in domotožje je vladalo med vojaki zlasti med starejšimi, ki so bili možje in očetje. ,,Kdaj bom videl domačo hišo, čul slovensko govorico in petje na vasi?
Ni bil mevža Dobnik, ne. Na zunaj je bil trd, mrk; zakaj bi kazali svoje domotožje tistim, ki ga ne razumejo in bi
se morda iz njega norčevali. Mladim je drugače. Razigrani so, pustolovščine ljubijo, saj nimajo še resnih skrbi. Tudi ga je kar naprej peklo nerazumevanje, ki ga je morala Milka prenašati.
Že poldrugo leto je bil na Finskem. Rešena prošnja za dopust bi vsak čas morala priti na komando. To bo veselja ob svidenju! Pripravljal je že male spominke, ki jih bo ponesel domov. Naredil je štiri majhne košarice, lesene nože, žlice, posteljico in drugih igrač za hčerke. To bodo vesele! Za mamo je kupil, ko je bil par dni v mestu Rovaniemi, tople copate iz kože neke severne živali in za ženo volneno glavno ruto.
Pa ni mogel nesti darov domov. Dva dni predno je prišla rešena prošnja, je šel s patruljo proti obrambni črti. Sneženi metež je razkropil vojake, da niso videli drug drugega. Vsi so se vrnili na postojanko, le Dobnika ni bilo.
Za oblast je bila izguba Dobnika Mihaela ena številka manj. Toda Milka! Kako se je prestrašila, ko je na pismu, ki ga je pisala možu, našla listek: pogrešan. Tako kratka beseda pa je zvesti ženi prizadela toliko skrbi. ,,Morda je zmrznil kje v severnem snegu in še za. grob ne bomo vedeli," je mislila. ,,Ali pa ga je zadel strel iz strojnice in leži nekje med snegom za plen gladnim živalim. Morda pa je vendar ujet in se po koncu te za nas tako krivične vojne vrne domov."
Sestre so jo pregovorile, da se je vendar vdala tej dobri nadi. ,,Kako pa mo
reš sploh misliti, da je umrl, ko ste toliko molili zanj. Bo že prišel, zdrav, na-smejan, da ga boš še raje imela kot preje," tako je znala tolažiti sestra Mojcika.
Pa je napravila male za pot in so romale. Marija še nikoli ni zapustila svojih otrok. Brez mavžne so šle v Podgorje, ves čas peš in rožni venec so molile, da bi Marija njih prošnjo za ateja preje uslišala. Kako so si vsi želeli vsaj ene vrstice, ki bi njihovo upanje, da še živi potrdila.
Marija gotovo že dolgo ni videla in slišala tako gorečih in nedolžnih pro-silk. Zato je kar tudi pokazala svojo na- | klonjenost do Mlinarjevih. Med prvimi, ki so pisali, je bil Mihej. Po romanju je prišlo pismo. Brez znamk, brez žiga. s samimi velikimi številkami opremljena kuverta je že na zunaj pričala, da prihaja iz ujetništva.
Tresle so se Milki roke, ko je odpirala pismo. ,.Bog bodi zahvaljen in Mati podgorska," je zdihnila, še predno je za-cela brati. Samo kratko je bilo pismo: „Zdrav in živ vas čez hribe in doline pozdravlja atej. Pišite na ta del, ki je zra- i ven!"	i
Milka je zajokala na glas in krčevito. [ Tu je pismo ljubega moža. Zdrav	je	in	1
še živi, čeprav neznano kje. Marija iz t Podgorij	ga je varovala. Pisati	mora ta.	l:
k oj. Največjega strahu, da je mrtev, je 11 rešena. O, molitev pomaga!
(Dalje prihodnjič)	J
. . . . ..-akn cr-edo — Naroča se pod naslovom „NaS tednik", Celovec-Klagenfurt, 10.-Oktober-Strasse 27 'in 'izdajatelj.' Krščanska ljudska stranka. Celovec, 10-Oktober-Strasse 27. — Odgovorni urednik: dr. Valentin Inzko.
Cena mesečno: 1.80 S. — Posamezna številka 40 grošev. — Lastnik 10,-Oklober-Str asse 27. — Tisk: ..Carinthia". Ceiovec.