PROSVETA TEABXXVL^JMIA imwm*mimmn M. UM. M «to rnUm «fea Am «f OMM. * lu a. im, NARODNE PODPORNE, ncmwOHW—iEMU. 1 ■ ——■T^ttt————-~* Chicago, ID. torek, 3. oktobra (October 3), 1983. UrWniâkl kl epevalški MIT a Lawadak Offlas «I PeStteatWa. MIT Bee* Uftdkte Am SuU»cnpUon ffl.OO Tssety 8TEV.—NUMBER 193 IComentani Arijflke lBf KttbL — - Zakaj ne giitema «a trota? ini potres na d Vsak dan C gsDK> eno, t, novih revolucij, «je so kakor p jo nekaj ¿asa in Kubi noče .. napovedu-temveč celo j, ampak te pokaUee, ki uga- nato ^ Kuba ima okrog tri mili ^Lfcivalcev ^oro toliko LTskrajno žalostna je de« »»lika. Delavstvo je raz-„o na sto in sto skupin in akor po navadi — najmanj, ¿upine so najbolj kričave ¿je več ko krogel in kriča-ki je v španskem jeziku mu lino, je glavna municija ku kih revolucij. , ^ okrog Kube pa leže ameri kojne ladje, ki Čakajo, da s< nijo. Poveljniki in moštvo jilurk in rufiilcev hrepeni ^du". Saj veste, kaldtao je ivo delo. In delo na Kubi bi khko, kajti Kuba je kakor i napram veliki klopotači ie p«, da »toteme "revoluci r gtranke na Kubi nočejo nevarnosti in se drzno i-i klopotačo. Manj kričala malo več razuma bi jim se-[alo. • • • rjevi norci norijo dalje, kratkim so ujeli bivšega «ga voditelja v Basemi in ifoimeh vodili po ulicah. Vo-i ima rejen trebuh, pa ao mu ■ili «predaj napis: "Jai sem Idan revež" . . . Iga ne omenjamo iz kakftntti kij do klerikalnega votfte* Isnreč da podčrtamo brez. Miabitost in nizkotnost. n bsode, oborožene oč r' "j mi opraviti s posameznim na- toikom, pa naj bo komunist, «it ali klerikalec. Noroe bri telesnih defektov je najnii-Cjie opravilo civiliziranega iki; tega so zmožni le bar-k norci. Hltlerjevci med je tudi dovolj vampe - so oboje. » * * rtni. premogovni in drugI ntje lahtevujo "meritorni m" ta delavce. To pomeni, i»ajo in odslavljajo delav-i podlagi zmožnosti posamez-Zs ta sistem se zlasti re-U<> baroni premoga, zato sc ^ ia pravilnik »edem ted-t ***> je, da je industrije meh-I premoga v Ameriki še več mav&lina; finančno in eko-■k« je v razsulu kljub vsem Jnostim svojih lastnikov. drugi industriji nf ta-p^hije kakor baš v tej. F» bi dan«'« aplicirali "meri-'«"tem" na voditelje pre-industrije, bi morali vse odsloviti. lato ^ i* bankirje in razne "krepke individije", ki tb *«iri Ha pognali nešte-*v propast. J je torej ' meritorni si- [j4ko I">-kleto potreben zs * J* '*>gme trikrat bdj ■j® Potreben za gospode in-in finančnike, ki si W*Jo, da ho oni tista mo-""J. katera *ene svet, da °w>li solnea. ni nrMcI pogojev v Moskve 2 okt. - Ameriški se- *Adoo, ki jc včeraj do-« Moskv«. v |»arllf je ^^ r* Pr#*dlo*i| sovjetski vla-^lto\,. raprizna- g*Wte unije. Njegov o-Lt*"' )- '"I priveten, imel 'n „fa.^ odprta" in z ¡T'* ""vjetaklm komisar-*«J»h zadev, je imel dmK ♦gradnikov v Mirki-gsae H*rt*,r, M»ch. — Unija , ' '«delujejo grozd. Glasile trldnev-7"! 1* «nru grozdje z na. «"""¡isjo cenegroa- ise »aflUg st jpacial raU af posta«» prajrlgq tir sssüoe HQ. Aet af Oat a 1WT, aaUwriaad en Jena 14. lilt. JEKLARSKI IE IHM ZAHTEVAJO UNIJO Pridružili ao ae rebelnim rudar jem. Magnatje mobilizirajo pebojnlke ' PHtaburgh, Pa. — (PP) — Revolta proti pravilniku jeklar ske industrije, proti jeklarskemu trustu in kompanijskim unijam se širi ko prerijski požar med stotisoči jeklarskih delavcev \ pittsburškem in drugih distrik tih. •Na ti|oče delavcev se je odzva To pozivu na stavko, katere cilj je priznanje unije. Pridružili so se rudarjem, ki so tudi zastav-kali proti premogovnim kompa-nijam, katere kontrolira jeklar-aki trust, ki se upira priznanju unije. Medtem pa truet mobilizi ra pobojnike, ki naj bi odbili naval stavkarjev na premogovnike in tovarne. Opazovalci situacije vidijo v tej revolti priprave za največjo stavko jeklarskih delavcev v zgodovini te dežele. V ozadju te revolte se očitu-je veliko nezadovoljztvo napram N{r< in pravilniku, ki nista izpolnila pričakovanj rudarjev in jeklarskih delavcev. Upoelenost se ni povečala po sprejetju pravilnika. Jeklarske in premogovne kompanije nočejo priznati u-nije in brez tega nima pravilnik nikakega pomena. Cene potrebščinam naraščajo, meade pa padajo. Rudarjem in jeklarskim delavcem pretijo težki časi na zimo, pomanjkanje in stradanje. PpFfjeli so predsednikov pro-gfam v pričakovšnju splošne u-pesjitve delaveev in zvttaAja mezd, da bodo slednje nadomestile miloščino, a doživeli so razočaranje. Sedaj so se odločili, ds izvojujejo svoj program, ker vi* dijo, da je vladna administracija preveč popustljiva napram Jeklarskim in premogovnim magnetom. Oni zahtevajo svoje uni. je in so pripravljeni na boj, da jih izvojujejo. ■ ■ ....... BMAMkAAlAaMl huJA« 11 rrogresivni ruoarji pron ztfraittji Pravijo, da se ne bodo podvrgli I^ewieovi dlkUturi Pinchot ustavil rudarske pohode Unijaki voditelji ao opuattti ano piketiranje jeklareldk te-vam. — Jeklarski magnat Je Ae vedno trdovratni Clairton, Pa^ 2. okt. — SUv-kaj oči rudarji v južnozapadhi Pennsylvaniji so na včerajšnjih »hodih v okrajih Fayette, Greene in Washington — zborovalo je brez malega 100,000 delavoeV — sklenili, da za enkrat' prenehajo z maanimi pohodi v Clair, ton in druga jeklarska mesta. Ta sklep Je bil storjen, ko «J voditelji rudarjev posluhnttl go-vernerja Pinchota, ki je obupno apeliral na rudarje, naj nehajo s polh odi, ker drugače je prelivan. je krvi neizogibno. Pinchot je poslal državno policijo v Clair-ton s strogim navodilom, da me» ra postopati nevtralno in preprečiti vsak spopad. Wsahington, D. C- 2. okt. -Administrator Johnson in John L. Lewis, predsednik rudarske unije, sta včeraj brez malega via dsn konferirala glede krize v juinozapadnl Pennsylvaniji. Johnson je pritiskal na Lewisa, da mora rudarska unija sprejeti nekak kompromis z jekl magneti, ki obratujejo pi vnike, in prenehati s stavkami. Jeklarski magnatje so odločno odklonili vsako priznanje rudarske unije. Istotako vztraja Lewis, da morajo magnatje priznati unijo, drugače ne bo miru. Pogajanja se danes nadaljujejo, toda upanja na sporazum Je malo. VilHui Mmlii korpora* Gillespie, IU. — (FP) — Dasi se poročile glase, ds je John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of Americs, sodeloval pri pogajanjih in s tem pripomogel, ds se je Amalgamated Clothing Workers unija izrekla za pridrutitev k Ameriški delavski federaciji, nima Progresivna rudarsks unija namena priti pod njegovo oblast. Tsko izjavljajo uradniki te unije. 'M.iM< M a««« tïrJïr!.^! „al i. K«M4O M M M H* ■» S*»« Mtrt M. : - CkU«. la C^c T^^üiü „u.. f«C ilM U.ÍU4 IUI« CbUM») »W CMMMte IM» HT rwr. CMmm »4 <*•»• «■*■*» wu «Uta US H» FT po iat***™ Glasovi Zanimive beležke b runih krnjev Adrortbioc nUm •«riiir-t-IU«- •crtrU will Mt M »MuraW- llak, H IM. ko 1M SOI I PROSVETA MI7-M It. UtiMi A«, C»a|«, MKMBKS OF TMS KEDWTKD l'K**» Domačdrobiž Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razata vo in urad SNPJ »o obiskali: John, Barbara in Matilda Pavline, Anton Jeršin in Louise Dich man, Went Allis, Wis. Smrtno ponesrečen deček Forest City, Pa. — Sest in pol leta stari sinček Viktorja in Fan ny Lovrihe je zadnje dni padel z drevesa in se ubil, ko je gledal logarsko igro. Umrl je tretji dan v bolnišnici. Bil je ¿lan mladinskega oddelka pri društvu št. 124 SNPJ in zapušča starše, šest bratov in tri sestre, ki so vsi člani SNPJ. Nova bolničarka Milwaukee. — Med sedemnaj stimi bolničarkami, ki so zadnje dni graduirale in prejele diplomo v Deaconess bolnišnici, je tu di Slovenka Frances Kirn iz Bay Viewa. Dve operaciji Milwaukee. — Zadnje dni sta| bili operirani dve rojakinji in sicer Antonija Jenlč in Mary Gu-slej, ki je imela zlomljeno pleč-no kost. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Umrl je John Barbič, star 46 let in doma iz Hraatja ob Krki. Bil je brat Franka Barblča in v Ameriki je bil 24 let. Podlegel je mrtvoudu. Dve nasilni smrti Walsenburg, Colo. — Tu si je pred kratkim vzela življenje Mary Berkopec, rojena Uršič. Vzrok ni znan. Zapušča moža in tri o-d rasle hčere, «r Pred kratkim je tu utonil Ernest Vidmar, ko je plul po jezeru v čolnu, ki ga je sam naredil. Čoln se je prevrnil in fant je našel smrt v vodi. Za pušča mater in tri brate. Smrt v ukradenem avtu Cleveland. — Prod nekaj dnevi je zadela huda nesreča tri fante In tri dekleta, ki so se vo. žili v ukradenem avtu. John Me-dič, star 19 let in tx> narodnosti Srb, ki j« vodil avto, je bil na mestu nbit in z njim vred eno de kle; ostali štirje so ranjeni. Z obiska P Yukon, Pa. — Pred kratkim so nas prišli obiskat n Clevelanda, O., m rs. Brule in njeni ainovi ter mr. in mrs. Ves. Hitro bo se udomačili in imeli smo prijazne razgovore o raznih stvareh. Dne 3. septembra smo šli obiskat naše sorodnike v Library, kjer smo se dobro zabavali. Tam namreč žive naši ožji sorodniki, s katerimi smo se prvič sešli, a u pam, da se bomo v bodoče večkrat. ■ Na poti proti domu smo se u-stavili pri Martinu Gričarju. Z nami je bila tudi družina Rito-nija. Bila je precej velika družba in imeli smo izvrstno zabavo. Naslednji dan so se vrnili v Cleveland. Lepa hvala mrs. Brule ter mr. in mrs. Ves za obisk. » Dne 7. septembra smo pa mi šli pogledat West Virginijo. Obiskali smo naše prijatelje in družino Kolenc v Windsor Height-su, j katere nismo videli že več let V družbi njegovih sinov smo si ogledali tudi mesto Wheeling in okolico. Ko smo se vrnili, smo se dobro zabavali. Takoj smo o-pazili, da ima družina Kolenc veliko prijateljev, ker nas je bi la polna hiša. Louis Mihačič je bil/jnaš godec in je proizvajal poskočne komade. Bila je res i menitna zabava. V pondeljek 11. septembra smo se ločili od prijateljev in se odpeljali do-, mov. Pozdrav vsem skupaj in upam, da se še vidimo Ana Kaferle. Melfcmova kompanijn nktinu aifi lati mezde Washington, D. C. — Alumi-nium Co. of America. Mellonova kompanlja, je priznala, da ima monopol nad Industrijo aluminija na zaslišanju o pravilniku za to induatrljo, toda njeni ro.pretentan t i so zahtevali, da se mi nimalna mezda, ki jo predvidu-je pravilnik, sniia »d 30 na 25 centov na uro. Na prvem za slišanju je ponudila samo 20 centov, pozneje, ko so neodvisni tovarnarji predlagali $5 centov na uro. se je Izrekla za minimalno plačo 26 centov na uro. Pomošni industrijski admini fttrator Kemp Je zadevo minimalne mezde it rod I v rešitev posebnemu komiteju. Društvena veselica Kellogg, Idaho. — Društvo "Radnička borba" je sklenilo na zadnji redni seji, da priredi veselico dne 2l. oktobra zvečer v navadnih prostorih. Najprej bomo imeli sejo, potem pa se vrši veselica. Vabimo vse Člane tega in sosednjih društev, da se te veselice udeleže. Pridejo naj tudi posamezniki in nam tako pripomorejo k večjemu uspehu. Cisti dobiček bo šel v društveno blagajno, ki je prazna. Skušali bomo zakrpati tisto, kar smo izgubili na zadnjem pikniku. Ve-selični odbor je pridno na delu in bo preskrbel vse potrebno, da se bodo poaetniki dobro zabavali. Tisti, ki radi plešejo, si bodo lahko nabrusili pete, kajti i-meli bomo izvrstno godbo. Vstopnina je samo 20 centov. Tukajšnji rudnik obratuje pet dni v tednu, Lebar pa po tri dni. Delo se težko dobi in ljudje prihajajo in odhajajo, ko vidijo, da ne bodo dobili dela. V teku je velika kampanja za organiziranje delavcev in mislim, da bo kompanljam kmalu odklenkalo. Delavci pristopajo v unije, le nekateri se še držijo nazaj. O Niri se tudi veliko piše in sko-ro le v vsakem oknu imajo raz-obelenega plavega orla. V bolnišnici, kjer sem uposlen, ga še nlttfojo in moram še vodno delati po 15 ur nu dan. Joe JVIadol. namenil poslati v Cleveland Predstavljala je lokalne slavno-sti z dne 3.-4.-5. septembra. Pri izbiranju slik mi je John poma gal s sinovi. Potem je odšel v kuhinjo. Kmalu se je slišal krik iz kuhinje: "Ata, ata!" Grem pogledat kaj se je zgodilo. Ležal je v naročju svoje hčerke in A r-kotovem. Težko je dihal in njegov pogled je bil moten. Njegove zadnje besede so bile: "Vode, prosim ..." Pokojni John Smoltz je trpel na srčni hibi več časa. Kadar ga je napadla, je trpel grozne bole čine. Ko mu je odleglo je bil navidezno vesel in dobro razpoložen. Lani je bil na obisku v Sloveniji Želel je še enkrat videti svojo priletno mater v vasi Breg pri Ribnici na Dolenjskem, kjer zapušča poleg nje tudi enega brata in dve sestri, v Ameriki pa enega brata v Clevelandu, enega v Detroitu in enega tf Kanadi. Prišli so vsi k pogrebu razen zadnjega, ker ga brzojavka ni dobila domp. Pokojni John Smoltz je imel mnogo prijateljev, kar je pričal njegov pogreb. Na stotine društvenih sovratov. Bil je Član slovenskega in angleškega društva. Bilo je 126 avtov v pogrebnem sprevodu in poklonjenih mu je bilo v zadnji spomin nad 100 krasnih vencev. Pokojnik zapušča poleg soproge Mary (ki je bila delegatinja na 10. konvex c i ji SNPJ) dva sinova in dve hčeri. Hčerka Mary se je lahko ponesrečila, ko se je peljala s St. Clauda, Minn., kjer službuje kot učiteljica. Pokojni je bil v Ame riki na Chisholmu, Minn., od leta 1906. Rodil se je leta 18S9, umrl 20. sept. 1933. Blag mu spomin! Matija Pogorele. jo'-i- moram rabiti narekovaj, ker sicer bi me zaradi pogoste megle v teh dneh Jacob jr. lahko obtožil, da sem lažnjivec! S Fontane sta — že zopet sem v pastf! — menda "prišla", če se nista pripeljala z avtomobilom zet Mr. Pete Kraker z ženo oz. hferko — just who is Who pre račtinajte sami —, z njima pa iz San Bernardina nečak Mr. Sterbenc z ženo ln sinovoma Navadni "rank and file" oziroma družbo, da mi kdo ne zame-rj, pa je tvorilo lepo število ro-jakoV iz Los Angelesa in okolice, med njimi "glave" in nekateri "udjfc" (ponajveč žene) naslednjih 'družin: Frank Novak, Joseph' Vesel, John Pavlič, A. Sitar, J. Matekovic, K. Suptaršič, Mrsj Badovinac s hčerko in zetom ter še mnogo drugih, ki pa mi V tem hipu ne "padejo" na um. Excuse me, please! Živahna in vesela zabava je trajala pozno v noč, postrežba je bila izvrstna, hrana non plus ultra in tudi tebi, poslavljajoči se Mr. Volstead, smo pa kazali fige na tri načine! Mr. in Mrs. Sto-nich, ne pozabita na nas čez petindvajset let ob dijamantnem praznovanju, ker če bo capljala "prosperity" s tako počasnim korakom kot doslej, bomo do takrat že zopet vsi pošteno lačni in žejni !—J. Z. List. izjavo, da "uprava in lastništvo' A. D. (uredništvo tevzeto!) nista bila udeležena pri akciji za odvzem unijskega znaka E., temveč so to storili uslužbenci v tiskarni A. 'D. sami. — Saj verjamemo, da so vodili to stvar oni sami — na iniciativo in z blagoslovom šenklerskega papeža Lojzeta, kakopak . . . $"ia i* kobilice 100,000 fano {•"»* » Pom« ,aJ l mini j, vtliit M» lkjT, d« Mthlilufi ulita H » • ♦ Pismo iz Clevelanda KI uho va zabava. — Okrog unijskega znaka. — Politični miš-• maš r UT Vrednont dolarja padla aa eno petino New York. — Ko gre gospodi nja v trgovino, potrebuje $6. da bo kupila toliko blaga kakor ga je v maju za $1 Za odje-, malce je Inflacija fte tukaj, ker| je dolar padel v štirih mesecih, itd maja do konca avgusta, skoraj m eno petino v trgovini. V avgustu so ttne po*kom več nastrcljaj," se je pošalil John Smolts, ki ga «anes, žal, krija is črna semlja. Umrl j e ne-na4|o. Odpeljali smo as na lov k ne-kemu jezeru in as nastanili goAt! koči. V noči med 16. in 16.. sept nas is nekaj pričelo Isdkšiti." Bile so dsševnc kaplje.. Smoltaevo postelj amo mo-n.U prestaviti ns drugo stran, kjef ni močilo. Par dni smo as ix>t*m veselili ln gostili pri nastrgani divjačini Pokojni Smlks ja dejal, da mora drugi Jacob Stonich se ženi! Loa Angeles, Calif. — K£o bi si le kaj takega mislil! Da, resnica, Jacob Stonich, naš stari,'po vsej Ameriki dobro znani sloVfcn-sko-ameriški starosta, zadnji'o-ziroma po starosti prvi od treh bratskih potujočih vitezov-zlar tarjev, se je znova oženil! N^fce* sta, kdo je njegova nevesta?'—r bo seveda vsakdo njegovih številnih prijateljev in znancev takoj radovedno vprašal. Vse bom povedal, ničesar ne prikril in tudi ne predrugačil, samo malo , bratje in sestre Marinček (gosli in kitare), naša mlada U-met ni ca na harfo misa Irena O-grinv hči znanega rojaka, trgovca Ogri na, in še več drugih točk. Poaetniki naše prireditve bodo torej deležni res lepega užitka, poleg tega pa še neprisiljene zabave v domovih spodnjih prostorih. Torej ne pozabite: v nedeljo dne 29. oktobra v SDD na prireditev kluba št. 49! • » • Enakopravnosti je bil pretekli teden vrnjen unijaki znak, čije-ga odvzem je povzročal A. D. tako silovit glavobol, da njeni u-redniki niso mogli več spati ter ao we dni in noči odprtih o£i sanjarili o nekakšnem "edinem" slovenskem linijskem listu v Clevelandu. A. D. je dala tej novici, ki jo je morala vsekakor grozno "razveseliti", cele tri vr-stice prostora — urednik Lojze je bil menda tako gin jen od "radosti." da mu sobe "veselja" niso dale več pisati o tem . . . • • • A. M. Kolar, uskiibenec v tiskarni A. D., je podal v tem listu tedM na dok» % Chisholm potem pa %mo šli spet v prosto naravo m H dni. lUdi slabih t asmsr Je ÜMll Is po itirinajat dni v messeu. Dm 80. septembra se Je preaelil v vsčaa lovišč* ■Dotuni dan sem sedel v nje-gov i hiši pri pisalni muí la ure-jeval neke spise. Stopil je k meni in vnel v robs slttjsb ki sem jo Olkaèka raaatav* : __ vIIJonu. Silks Je senUrljena la 2*4HM> koščkov napni dragocenih Pravkar zaključena primar na volilna kampanja v Clevelandu je dokazala med drugim, da so tudi naši pravoverni in sprti demokratje dobri politični klovni. — A. D. je apelirala na slovenska srca naših volilcev, naj poklonijo svoje glasove sodnij skemu kandidatu Lauschetu, češ, saj je vendar Slovenec, kar sicer ni njegova zasluga, a v o-čeh A. D. dovolj imenitno priporočilo. — Bivši koncilman iji kandidat za mesto predsednika mestnih sodnij Mihelich pa je apeliral na ista slovenska srca, naj volijo Millerja, ki sicer ni Slovenec, zato pa je njegov politični boss Gongwer obljubil Mi-helichu podporo svoje mašine.— Tone Vehovec pa je povedal, da je mnenje njegovega kampanj skega odbora, da mora volilcem zadostovati, če se jim pove* da je Tone Slovenec, česar Tonetu po mojem mnenju ne moremo šteti ne v dobro niti v zlo, kajti tudi on si ni sam izbral svoje matere. — Potem se je oglasil iz svojega političnega groba nekdanji veliki "neodvisnež" Peter Witt, pohvalil Vehovca, da je prave sorte možak za mestno zbornico ter ga priporočil slovenskim volilcem. Peter Witt je u-službenec Van Sweringgenoviih železniških interesov in njegovo priporočilo lahko znači, da se zdi priporočani kandidat Van Swe ringgenom pravi mož — zanje. Tudi šenklerski papež brez tiare Lojoe ae je postavil za Toneta, daai mu je prav toliko zanj ko za ščurka v juhi, ker pa Pod-goričana še težje vidi, se je spra vil nadenj v Vehovčev prid, dru gače pa je ponoči in podnevi, tre zen ln "v rožah", proti njegovi kandidaturi. Dosegel seveda ni drugega ko nekaj zasluženih bunk na svoj možganski pisker. (Ta pisker pa Čedalje bolj otlo zveni.) — V. A. D* smo tudi či-tali, da so vsi tisti, ki nasprotujejo slugi Gongwerjeve mašj-ne Millen u — sovražniki sloven sklh delavcev! Toda nikar se preveč ustrašiti, kajti s tem so mišljeni samo tisti delavci in ne-delavci, katerim daje mestna ad ministracija zaslužka — in teh je v primeri z ostalimi sloven skimi delavci v Clevelandu bore malo. In *e izmed teh so mnogi dobili delo šele tik pred volitvami — zaradi reklame. Saj veste, kako lovijo volilce . . . Vehovec je v teku te kampanje neštetokrat povedal, da je ailno velik prijatelj delavcev—menda so mu delavci celo bolj pri srcu ko stolček v mestni zbornici? — ni pa nikdar povedal, kako to, da kot tako silen "delavski prijatelj" dosledno obrača hrbet edini pošteni in resnično delavski politični organizaciji — socialistični stranki? Kdor je resničen prijatelj delavstva, se ne smuče okrog korumpiranih kapitalističnih politikov in ne išče podpore pri uslužbencih kapitalističnih interesov! — Najboljšega kam-peljca pa se je izkazal Witt. Ohandon, ki je menil v A. D., da bi morali Slovenci voliti J-au scheta že zaradi tega, ker je njS-gova sestra mrs. JosejAiine Lau-sche-Welf slovenska pevka! Jose-phine je res dobra pevka in tudi jaz včasih rad zavrtim na gra mofonu plošče, za katere sta peli ona in Mary Udovich, ampak vse eno mi la «lodja ne gre v glavo, kaj ima to opraviti s politično kampanjo, ki Je postala po za slugi koristolovskih politikov vse prej ko čedna?! — A. D. je zelo vesela, ker js dobil komunistični županski kandidat pri slamnatem glasovanju trikrat več glasov ko socialist Wheelock. To pa prejkone zato, ker zna tudi "sodrug" Ford napadati social! sta a prav taktno vnemo ko A. D — A. D. js tudi zapisala o sebi, da "nobeden alovenaki čaaopis v Ameriki ne prinaša toliko dobrih in dostojnih dopisov ko A. D. Urednik Lojne s tem menda ni mislil gnojnice, ki ae na vsako toliko časa preliva po njenih kolonah ter širi emmd po poli T Umazane in bedaste stvari je treba prasrrti. kajneda? Ka- zafiva Washington. - Nu ^ lo zveznega poljedelske* partmenta je vlada govornost i in prevze| za oskrbo h farmarjev zapadno od rek sissippi, katere sta suia i lice popolnoma uničile, ostalo od suše, so uničil« bilice. Prizadet je velik pa«, k| od Kanade do Mehiškega va. V tem pasu so zajete manj države Texas, Nov« ka, Oklahoma. Colorado, Kj Severna in Južna Dakoti braska in Minnesota. / Najbolj je prizadeta Dakota, od kjer poročajo od 40,000 do 50,000 farn popolnoma uničenih. Sufc bilice so jim pokončale no vse. Kar je po suši ne so do zadnje bilke in m lista uničile kobilice. Le ograj se niso lotile, pravi čilo. Kobilice so opustošile t« katere druge kraje na jut du, vendar pa ne toliko Južni Dakoti. Farmarji pasu so letos imeli drug* manjšo Žetev v zgodovini le in najmanjšo v tem st Poljedelski department da bo morala vlada skrb prizadete farmarje vsaj hod nje spomladi. V ta nai bilo določenih 60 milijone pa najbrž ne bo zadostov se je vlada obrnila tudi na križ in druge pomožne zacije. Poleg osebnih poti teh farmarjev in njih dn potrebna vsa oskrba tudi ker so farmarji brez kla, V interesu teh frrmar zadnji teden prišel v Wi ton tudi senator Shipst Minnesote, ki je adminiS urgiraj na takojšnjo poi radostno oskrbo. SosiaNsH izkljneHi Sinrlairja Vzrok je, ker kandidira vernerja na demokri tiketu Los Angeles. - (FP) žavna eksekutiva soci» stranke je izključila i» s Uptona Sinclairja, sloviU dikalnega pisatelja, ker registriral za demokrata javil kandidaturo za gove na demokratski listi. Harold Ashe, tajnik organizacije, je rekel, neumno misliti, da w lahko r a b i jo kapital stranko za promovíranje akih interesov." Sinclair je ob prijavi ¡kandidature na linti de« ske stranke rekel, da to' vil revščino v dveh Min, izvoljen za governerja. doseči z organiziranjem skih delavskih kolonij « slenjem brezposelnih v p tovarnah, katere bi drii segla. Oboji bi prodart za potrebo m «i pnodu» menjavali. Pred dobrim letom J* p.ogram med org.n^ brezposelnimi jsko P* in marsikje so g» v maHl izvajali. Večinoma I*»« pa spoznali, d. .1 • H £jo dosti pom.pt» « dal gram pomanjklJ^^ MaMovaka»saaJi|M*«j Washington. » Mann, sloviti sng**k. * in pacifist ssrrss- katerih P®"1' M vojni. UKTNK*_ J*«-". t is (« I h*' A K s. oktobra. PROSVETA jCrleža o današnji Evropi „hškem mesečniku "Sa- Kfvsr^ost'' je Krlež« i^JViDeaeci objavil članek 1dU*", * *****naJ nekaj odstavkov: tična in neverjetna fc polna draguljarskih iz- *£^ britev. ¿er pokopavajo dra-r^ redke vrste velemest-L na marmornih pokopa-Tliji I», o katerih zano-& Evropa že stolet-^jgio po brezimnih gro-.¡„na ulicah in v obupu morilatva. Evropa je da-jjkošno nočno zabavišče, pl„vajo v razsvetljenih a-£ srebrne ribe za želodce ih sladkojedcev, a v mar-bazenih gole zlatolase že-p postelje evropskih sladko-^nikov. Ribe in žene, knji-glasba, vere in zakoni, svedri in pesništvo, vse se popi prodaja za denar, in človeka je dandanes mc edina mera, edina teht-|l%dino izpričevalo človeš-kslnosti. Evropske žene se-kavarnah z živimi leopar-' mokrimi kačami, s kitaj-i pei in malajskimi mačka-krznu sibirskih in trop-gveri, v čevljih iz krokodil-i usnja, okopane v vodah, it po kanadski smrelTi, a lo-tive, s katerimi Evropa po-kurivo prav za prav z bra-i kavo. Evropski stroji dete ustvarjajo štiri in dvaj-ur na dan, in danes, ko je pika materialna kultura več-:or kdajkoli poprej, ko ve i več kakor kdajkoli pred ies se intelektualna Evro-llfočasi. Blazirana je, slika t, pipe, in steklenice na koc-ih prtih, kadi angleški to-ir igra bridge, in zamorska je edini vodilni motiv e-«žalostne ljubezni. Evro-l postala bebava kakor, sta-nzzoba devica in gospodič-niča "Armade rešitve", posluša z radio-aparati nogometnih tekem, in do-proizvajajo stroji neskonč- Kiine materialnih vrednot, 0 njeni brezposelni, prefci-" S kavo kurijo lokomotive, razlivajo, žetve požigajo, Je preveč kave in mleka in Stroji delajo brezumno, M> i borznimi tečaji, ban-posli, železniškimi mreža-adrocentralami, petrolejem f«". stroji delajo zmerom fc in zmerom brezumneje, M Z1»laga z blagom in be-m bolj neodgovorno, in Jtenje rekordov, olimpij-lipehov, knjig, žalosti, la-«nrti in blagostanja, to koli nasprotja med razkoš-Pomanjkanjem in zmerom ■*»reč, ta današnja pijanka vožnja brez smeri "i prostoru se odvija v vprašanja, ki postaja *V| v dan usodnejše." todi danes se gibljejo evrop-Mi proti svojim narodnim sitnim a|H)teozam, a opata prevod trezno, kako 1 mimo nas, kako vriska, >>klj<- in časniške članka zanosa, kako rožlja z to je za dostojne evrop-*ne znan prizor, a hkra-nezanimiv in obrab-kakšno pusto poglavje žalske vojne. Naro korakujo mimo \ defilejih, kakor da celinah raztresal polne otroških svinčenih vo-ifl n*d tom ko nad raz-• *torto Faust sam sebi wvo zaradi evropskih " *lj J,t ^eba verovati ali '¿lU 1,1 ne biti, doživeti r" med tem ko se v _ * »otgln|h kakor v alke-bezriicah kuhajo osnov-***na vprašanja o od-m*k{* in objekta, o ab-'n relativnem, med tem fi* "arod i igrajo a svo-frjmi igračkami voj-Z dirindaj traja ^"Prentano že sedem ti- k čakajo mimo ti hopll-Cftr,fl ^'lenald in honve-ti akontisti in a,.!li:, baliatičarjL J^«rji pirotehniki, tok. btr! N • «>*'li habašmr-** r'm*' tisti fantomi ao zmerom odsotni in ne prisoatvu jejo nikoli nobenhn javnim prireditvam. Niti po parlamentih» niti na vojaških proslavah, niti v bitkah. Ta staromodni fantom iz 1848, ki mi tule govori o nevidnih pri kasnih in evropskih fantomih, me je zmedel popolnoma. Zmerom sem bil pripravljen verjeti, da je Evropa precejšnja blazni-ca, a da se z njo Igrajo nevidni fantomi kakor i otroško igračko, to se mi zdelo vendarle pretira- l- vojskovodje je liiMftl 'Evropo kobilo, je bil prav V tuji no. — Ne bo ravno vae tako, kakor ae to doideva vam. Zdi se ml da gledate na vae to vendarle za nianso preveč bizarno. Vi preti ravate 1 irsko, saj ste celo sami priznali, da je peaniftko pretiravanje vaš meščanski poklic. — Dragi moj, s taksnimi pro-vincialnimi golobi (kakršen ste vi) je precej težko inteligentno govoriti! Kaj ste opazili tisto .zlato kletko za dva tisoč funtov tamle v izložbi? — Sem. — In tisto ovratnico za 777 ® soč frankov? — Bero. — In tiato biserno zapestnico mehanizmom ure, majhnim kakor grah? — Sem. — In 86 milijonov gn>i»o\ m< < Karpati in Renom? — Sem! — No vidite! Tleti evropski fantomi, ki ao z vsakim evropskim vojnim grobom zaslužili 26 tisoč frankov, kupujejo svojim metresam brazllake kolibrije v zlatih kletkah In ovratnice ta 777 tiaoč frankov. Pozimi so v Aasu anu in pod piramidami, poleti na SpitzbergHi. kvertajo na RMje-ri, in kakor so jih včoraj prena-kali v zlatih noailik. tako potujejo dandanašnji v svojih Krnu zinah za zagrnjenimi okeliei- V*i ti sprevodi v pisanih cunjah, ti bobni in vojskovodje, ti slavni maršali in z lovoriko <*f»*«n| topovi, vae to stoji In uiinkuj« kakor uniformirano in relativno alabo plačano hotelsko osebje na vratih hotelov, kjer stanujejo il evropski fantomi kot gosti, st-leč ne po klimah in kontinentih kakor ptice stllvke. Midva pa. v' In jaz. midva sva pokvarjenca nemoralna In razdiralni tipa. v.omilca, ki ju je treba pobi ti .. "Bobnali so bobni in trobit* trobent«, korakali so konjeniki z 'tistimi' kladami In l«v*lta proti fevdalizmu v Ptaii Delavci raztrgali verige v mnogih m satih, ki ao bil« antiunij-sk« trdnjave. Valpeti »e hlinijo delavstvu Philadelphia. — V teh krajih nI v preteklosti imel obstanka nikdo, ki j« i m« I lastno mišljenje in «e ni podvrgel življenju kakor so ga dikti rail industrijski fevdalci. Ce je bil "tuj«c," j« bil kratkomalo izgnan, domačin pa a« Je mora podati ali pa iti z doma. Tekoča preosnova socialnega in ekonomskega šivljenja, ki za t« kraj« pom«nl pravcato revolucijo, n« more ostati brez večjih posledic. Trganje okov in verig se vrli komaj enkrat vaa-ko stoletje. In delavstvo posebno v vthodni Pennaylvaniji jih trga in meče od aebe kakor še nikdar prej v zgodovini indu-strljake Amerike. Ne bo pa popolnoma uspelo, če na raztrga tudi političnih okov in prišn« graditi avoj«ga političnega gibanja t istim navdušenjem kakor sedaj gradi unijsko. Hvala Bogu! "O, gospodična učiteljica," reče mala Nada, 1*1 ae uči t«m Ijepisja, "kako aem srečna, da smo pri nas samo trije otroci." "Zakaj ?" "Ker pravkar berem, da Je vaak četrti otrok, ki s« na svetu rodi, KitaJ«c." Nathot m vlad ao koatro-lo alkoholnih pijač Sklical bo iaredno ta*«danje le-gin lat ure, da reši vprašanje HarriMhurg, Pa. — Governer Pinchot se je odločil za kompleten vladni monopol pijač«. Kakor hitro bo ratificiran 1 ti. a-mendment bo sklical k.iaredn«-mu zasedanju l«gislaturo in Ji predložil osnutek za sličen vladni sistem kakor ga ima kanadska provinca Ontaria. Pinchot pravi, da bo od legis-lature zahteval, da nihče drugi ne itdeluje in prodaja pijače v Pennsy)vaniji kakor država. Prodajala bi jo v državnih trgovinah po tako nitklh cenah, da ne bo noben butlegar mogel t njo konkurirati. "Ce se vrne pijača, tedaj moramo gledati, da odstranimo vir, ki j« njeno največje zlo — želja po profitu,M je rekel governer. "C« I j ud j« hočejo pijačo, te-daj naj bo pijača najboljša, čim een«jša in prosta tistih ala, ki so neitogibna, če Je kontrola pijač« v privatnih rokah." K«r Pennaylvanlja ne alovl radi sovraštva do profltarjev ali pa vsled slabega poatopanja napram nJim, bo Pinchot najbrž naletel na valik odpor v lagisla-turi in laven nje pradno bo prodrl a svojim načrtom vladne produkcij« In prodajanja pijačo direktno konsum«ntom. Op«n šapa raka firma agradtla Gomperaov spomenik New York. — Spontana stavka proti nizkim mezdam v podjetju General Bronte Corp. , v Coroni, N. Y„ J« prlneela na dan dejstvo, da je bil spomenik Samuelu Gompertu, dolgoletnemu predsedniku Ameriške delavske federacije, isdelan v open-šaparskem podjetju. Spomenik je bil Ugotovljen 24. aeptembra, poroča kompanl-Ja, poleg tega pa prlatavlja, da nima pogodbe a nobeno unijo. Kot voditelj Ameriške tkilav-ake federacije, Je Gompers vedno propagiral podpiranje podjetij, ki prlanavajo unije, kar naj bi okrepilo delavsko gibanje v tej deželi In tako taslguralo ugodne življenske pogoj« delavstvu, «M konjskimi repovt, človek v črni Tekatilnl boaa m j« podal Nlrl Martinsburg, W. Va. — Ber-k«l«y Woolen Mills kompanija ae Je podala odloku vladnega delavskega odbora, ki J« ukaaal, da mora sprejeti na delo odelov-ljene delavoe in s« pogajati a u-ni jo. Pogajanja ta priananj« U-nlted T«xt(l« VVorkera unij« so sedaj v teku in stavka j« končana. Družba ni prvotno hot«la nič slišati o kakšni delavski uniji Ur ustanovila avojo, ca katoro pa delavel niso marali. Ker Je odslovila več unlonistov, Je nastala stavka, v katero Je jMjaegul delavski odbor Nlre In ukaaal, da a« mora drušba ravnati v smislu takona, to j« delavcem pri-anati pravico do organlaaeije. Vlada odalovlla 6000 poštnih u-Nktžbenrsv VVashlngton. — Poštni d«-i»artment j« trn dni obv«stll šest tiaoč uslutb«ncev, da ne potrebuj« več njihova delovne ali«. Priaadetl so klerkl faz pismonoš«. Večinoma ao to stari delavci, ka-Ur« j« dapartment s Um v«. stilom upokojil. Mesečna pokojnina, ta kar plačuj«Jo uslužbenci, znaša okrog $100. OetaHh HfHt uslužbencev, ki ao bili poslani na oMto, i« je bilo odslovi jenih, ker j« «na oseba ia njihov« družine v federalni službi. , - /7 (jMačllnl (Mavri tavejovalt višja Phllad«lphia, Pa. — Krog pat tisoč oblačilnih d«lavc«v, članov unije., j« Izvojevalo * vikanj« mezde od 20 do 60 odstotkov. Tako poroča KHas R«tsb«rg. (»odpredsednlk International U-dUa Oarment Workers unije. On pravi, da j« zvišanj« mead« rezultat pogajanj med unijo In Philedelphl« Dra« Manufactu-rers Aaan., pri kaUrih j« aod«-loval tudi sodnik Herae« Atern kot ntfflietranuki naMnlk U industrije. ....... w„M; .. ■ CBOSXETA MM SMEH V DŽUNGLI AVTOSMGAAFUA AMSaiŠSKUA I MISiCUKMCA PmIovmuI Stanko Leben » "Deset jih im*," j« odgovorila mati. doben pa ni nobenemu na vasi." "Otrok je Ae," je vnovič zamrmral ode. "Otroške marnje " M "Časih »e bojim pogovarjati se z njim, je nadaljevala mati. "Sama ne vem, kaj «e godi v njegovi glavi. Taka vprašanja mi zastavlja, pa tako čudne stvari mi pripoveduje. Nič mu ne uide od vsega, kar se godi krog nas. Prebere i» vse, kar iztakne na vasi." •Potem sta za minuto premolknila. "Ga bom pa poslal v mestno šolo, če je tako, ae je oglasil oče, "^rav je najstarejši." Po običaju, ki velja na Kranjskem, bi bil namreč kot naj sta ril moral ostati pri hiši in delati na domu ter po očetovi smrti zagospodariti na posestvu. "Saj itak ni kaj prida za na kmetijo," je nadaljeval oče. "Poslal ga bom v šolo v Ljubljano. Pa naj bo za gospoda, če ima glavo za učenje." "Tudi Martin trdi, da bi morali tako narediti," je pritrdila mati. Martin je bil njen brat, župnik v Žalni, kamor je spadala tudi naša vas. "Pravijo, da so otroci blagoslov božji," je dejal oče čez nekaj časa, "toda . . ." "Oh, ob koncu koncev se bo že ¿e vse dobro izteklo," je prekinila mati očetovo zaskrbljenost. "Ni se nam dosti pritoževati, dokler nam Bog da zdravje." Mati je bila optimistka po naravi, zaupajoč trdno v življenje na tem in na onem svetu. Vedno sicer vdana v usodo, toda s smehom na ustih. Potem je čez nekaj trenutkov dodala: "Kdo bi mogel vedeti? Ce ga pošljemo v Aolo v Ljubljano, bo iz njega morda duhovni gospod kakor moj brat Martin." Nato ni dejal oče ničesar. Tudi mati je u-molknila. Potem sem malo pomalem zaslišal, kak« oče nalahno smrči v prvem snu. Mati pa mislim, da ni zaspala Ae pozno v noč. , Morda se je v temi smehljala sama pri sebi. predajajoč se prelepim mislim. Kakšna brez-smiselna neumnost, da bi njen najstarejAi hodil v Ameriko! Saj je le otrok, otroAkih ma-renj pa ni da bi človek jemal resno ... V Ljubljano ga bomo dali; to sedaj stoji. Po letih in letih šolanja se bo potem vrnil kot duhovnik in morda ga bo škof poslal na župnijo v Žalni. "Res prelepo!" je napol glasno vzkliknila sama pri sebi. Natančno sem slišal ta njen vzklik kljub očetovemu smrčanju in vse se mi zdi, da so bile take njene misli v tem trenutku. Najbrže si je predstavljala, kako bom sčasoma posvečen za duhovnika, kako bodo stricu Martinu dali večjo faro in se bo župnija v 2almi izpraznila zame. Kakor mnogo kmečkih žena na Kranjskem, tudi mati ni bila globoko verna v navadnem pomenu besede. Mislim, da se je le malo brigala za nauke katoliške vere. Po svojem jedru je bila poganka. V njeni krvi so utripali odmevi molitve, s katerimi so njeni pradedi, stari Slovani, pred tisoč leti obračali izpred žrtve-nikov pod milim nebom k soncu, k bogovom vetra in groma. Kar jo je v veliki meri vleklo in privabljalo v katoličanstvo, čeprav se tega seveda ni zavedala, so bili obredi in zunanji blesk. Ljubila Je sveta oblačila, ki so Jih njen brat in drugi duhovni gospodje nosili pri maši. Ljubila je svečane procesije z zvonovi, ki dolgo in zvonko potrkavajo ob velikih praznikih aH ob vročih, tihih dnevih sredi poletja, ko suša grozi uničiti ali poškodovati letve. Ljubila je veselo, praznično polnočnico o božiču. Všeč in po godi ji je bilo kadilo, vonj prižganih volče-nic, slike, postaje Križevega pota, kipi svetnikov v velikem in stranskih oltarjih, petje orgel ob nedeljah. Pela je na koru z zvonkim, jasnim, dasi nešolanim glasom. Včaaih, kadar je zapela sama, so župljani iz Blata zatrjevali, da iz njenega petja zveni nekaj kakor smeh. Pridig Ji ni bilo mar, še bratovih ne ; vsaj kolikor je meni znano, ni nikoli pohvalila nobene; vendar pa ji Je globoko laskalo, kadar je videla strica Martina stati na prižnici, brati evangelij ali pridigovati ... In lepega dne, kdo ve, bom tudi jaz, njen sin, stal na prižnici v Žalni in pridigal ! Tako ponosna bi bila name. Vsi farani bi bili ponosni name, kakor so ponosni na strica Martina, ki je tudi iz domače fare in kmečki sin. Tudi v življenju mojega očeta vera ni bila bog si ga vedi kaj odločilnega. V bistvu je bil praktičen mož, ki ga je resno in brez prenehanja zaposljevala stara mati zemlja. Hodil je v cerkev ob nedeljah in vsak večer molil z družino k Bogu, toda zdi se mi, da bolj zaradi tega, ker je bilo vse to tako v navadi, kakor iz resnične, notranje potrebe. V dnu je bfl kakor večina kmetov na Kranjskem in drugje trd realist, praktičen mož in fatalist z naravo, skoro biološko zdravo pametjo in napol ciničnim poznanjem zemlje, starodavnejšim od kakršnekoli vere ali sistema . . . Toda najbrže si je mislil, da če je že eden izmed njegovih sinov rojen za duhovnika, no, pa naj bo. pu-, hovniki so važen del v sestavu stvari na zemlji. Imeti duhovnika v družini, to poveča človeku ugled. Oče je vedel, da je temu tako. Čutil je, da mu že sedaj izkazujejo župljani neke posebne spoštovanje samo zaradi tega, ker je brat njegove žene duhovnik. Ce bi bil duhovnik njegov sin, si je morda dejal sam pri sebi. bi bilo še toliko bolje. Naj bo že temu kakorkoli, oče se je odločil, da me pošlje v mestno šolo, kar je bilo za takratni čas zame nekaj prijetnega. IV Pozno pomladi leta 1909., štiri mesece preden so me vzeli v šolo v Ljubljani in šest ali sedem mesecev potem, ko sem prvikrat povedal svojo namero, da bi šel v Ameriko, se je vrnil v Blato mož, ki je bil v Ameriki več ko dvajset let. Bil je to Peter Molek, brat Franceta Molka, še dokaj premožnega kmeta, našega najbližjega soseda. Ker Peter ni imel v vasi svojega posestva, se je nastanil v Francetovi hiši. Osem let ni bil slišal o njem njegov britf. Mislil je že, da je mrtev. Nobeden od "Ame-rikancev", ki so se vračali, ga ni bil videl v Ameriki. Potem pa je te pomladi nenadorn* prišlo pismo, da "prihaja domov umirat". Povratek "Amerikanca", kakršen je bil ¿jeter Molek, je bil za Blato nekaj nenavadnega. Na dan po njegovem povratku sem pri večerji slišal, kako sta se oče in mati pomenkovala o njem. Oče je dejal, da se še spominja, kdaj je 'Peter odrinil v Ameriko. "Bil je eden najmočnejših in najkrepkejših fantov v fari, še močnejši in večji od Franceta", ki je bil še vedno zastaven in silen mož, čeprav mu je teklo že sedem in petdeseto leto. "Pa ga poglej sedaj !" — in oče je zmajal z glavo. (Dalj» prihodnjič.) DEČEK S CUNJAMI S ¡hm I Zvonimit- Kune m Zabuhli, peščen osi vi oblaki so viseli pod nebom in se nagi-hali nizko proti zemlji. Na Airoki, bresdrevesni ravnini je bilo tiho kakor v grobu. Prazna je bila med polji vijoča s« cesta. 8amo v dalji, tam, kjer so se raztezali rumeni koruzni nasadi v nedogled, se je premikalo na njej nekaj nedoločenega, počasi in neokretno. V koruznih nasadih ni bilo člove-Akega glasu, četudi ho se storži zazibava!i in se je med njimi včaaih pokazala razkrita glava kake kmetice. Nenadoma pa je trikrat zaporedoma za večalo skozi ozračje s tulečim, uteg lim glasom: "I—a; i—a; i—a!" V tem trenutku je i>odol* in počez zdAumelo v gosti turščlci, in na vaeh krajih so |M>mollle Iznad koruznega peresja kmetice svoje glave, strmeče v smer, od koder Je prihajalo to riganje, Po cesti se Je pomikal neroden, a cunjami nalošen voz. ki ga je počasi vlekel koščen osel, kraj vosa pa Je stopal «laboten deček z leskovko v desnici in poga njal osla na ta način, da se je i njim pogovarjal: "Le priden bodi. Sidtj! Pa nikar več m rigaj tako žalostno! &e pred nočjo bomo v trgu. in tam (miš dobil krme — ej. same lepe, dišeče deteljice, ki Jp Imaš tako rad. Pa samo. če boš pri* den, če boš hitro «top—p— —M Ni še skončal stavka in besede, ko pribrenči po zraku oster kamen in zadene dečka v glavo. A deček je komaj zastokal; urno je potegnil iz lepa robec in si pričel ž njim brisati krvaveče mesto. "Beraček, beraček — sem dobro meril, kaj?" — ae je porogljivo, z meketajočim smehom, porogai paglavec, ki je bil zagnal kamen, kobacaj« zdaj po vaeh štirih nazaj pod turščico, kjer kmalu izgine. Obrazi kmetic so ae zaoblili v posmešek. "Tokrat sta pa dosti nabera-čila . . . skoraj poln voz imata teh plesnivih cunj . . In glave so zopet potonile v goščo peres j a in storit v. Cunje na vozu so ae tistikrat zgenile in iz njih se je kašljaje dvignil rumen obras starke. "Odkod Je pribrenčal kamen? Je zadel tebe, B«nko? Ti grdi paglavci, ti poredne*! . . J nikoli naju ne puste v miru . . J Te kaj hudo boli, Benko?" Deček je še zmerom tiščal robec na rano. "Samo mala praska, drugega nič. Pa vam Je kaj bolje, mati?" "Kašelj me davi, Renko. kašelj ... In prej me je trgalo samo po nogah; zdaj me te po vsem životu, tako da še sedeti ne morem več. To imam od tega. ker sva ono noč apal« zunaj, pod tistim kozolcem! Taki so ljudje ... še v hlevu nama ne privoščijo, da bi spala ... Sirota jaz! Da bi Mla «e enkrat v trgu! Tudi lakota se me je lotila . . "Ločite nasaj, mati. In dobro se zavije!" Ji reče Renko "V prvi vasi se bo kaj dobilo . . prvi hiši ... Saj niso ljudje povsod hudobni ..." "Kh, kh, kh . . . kako praviš Benko? Niso . . . kh, kh, kh niso hudobni? ... O, otrok moj! Rumeni obraz se je pogrezni spet nazaj. A iz cunj je Ae dol go Časa stokalo in ječalo. Cesta ae je vlekla preko i>av nI, brez konca in kraja. Benku se ni zdela še nikdar tako dolga kakor danes. Da bi dospela že vendar enkrat v trg! Gospo« Lantega, lastnik tovarne in posestnik mnogih hiš ter ogrom nega zemljišča, bo gotovo zadovoljen, ko mu pripeljeta z oslič kom toliko cunj. NJemu. Ben ku, bp podaril par dinarjev, materi bo odfttel nekaj deseta-kov. In odpočila se bosta v t sti leseni kolibi za tovarno, ka kor zmerom, za dva dni. Treba bo osla spet dobro nakrmiti ; on in mati pa bosta lahko nekoliko ^»ležala na slami v hlevu in se pokrepčaia. Potem pa hajdi spet po cunje! Kajti osel in vo« sta last gospoda Lantega; on in mati pa v službi njegovi, njegova služabnika ... A tokrat bo le morala ostati mati v kolib da Ji odleie. On sam bo A«| oslom In vozom na pot. kakor na dolgo romanje . . . Uboga mati! Kako nenadoma je napadla bolezen revlco! Takoj, ko dospe v trg. bo skočil on. Benko, po zdravnika , . . In deček ne tako zamisli, kako bo pomagal materi, da še nič več ne Čuti pekoče rane na glavi Spravi robec nazaj v top. potem pa dvigne leskovko in zamahne njo nad oslovim hrbtom. Osel vigne glavo, a ne stopa nič hi-1 reje nego doslej. Star je že in čemeren, in dolga vožnja ga je utrudila, tako da se komaj drži pokonci. Voz zavije na polomljen lesen most in ropota po njem čez potok, ki se miren in brezšumen vije med goščo. Kjer se gošča zreokveko oslovsko, ki se drži taco klaverno, kakor da se bo zdajpazdaj zguznila na zemljo! Hi-i-i, sivček!" Benko se je bil medtem za gledal v cmoke na mizi, da je te ženskine besede malone vse preslišal. Šjnila mu je bila namreč glavo misel, da bi izprosil en cmok ali dva za — mater. "Zijalo zijalasto, kaj pa bu jiš tako sem!" se razsrdi ona Ženska. "Ali se mi izgubiš aH ne že enkrat izpod okna? Kako ti to gleda noter, kako debelo saj bo še oči pustil tu v skledi!" Mica, pa nehaj že!" se oglasi pri mizi bradat možak z orno-cozanimi, vegastimi brki in si pridrži cmok na žlici pred usti. "Berač je berač, kaj hočeš? Saj sta tista Jurijeva dva, tista Lantegova cunjarja, ali ne Kje je pa stara, da je nič ne slišim?" "Kje imaš pa mater danes, vpijač kraški ti?" vpraša zdaj ženska prijazneje. "Ali si jo pustil doma — kaj?" "Doma pa ne!" odgovori Benko. "Midva sva zmerom skupaj, mati pa jaz. Ali zdaj so mati bolni, tukaj na vozu ležijo. Pa lačni so zelo. Prosil bi vas, dobra gospa, za nekaj cmokov ..." "Ho — ho — ho . . . Gospa pa Ae nisem! Jaz sem Košarje-va Mica, pa nič drugega. Zapomni si to, ti cunjarček!" reče ženska, zdaj še veliko bolj prijazno kakor poprej. "Ce bi pa cmokov rad, stopi malo noter! . . Ho-ho-ho . . . Kar gospa sem že postala . . ." Benko se je medtem odzibal čez prag v sobo, in ko je tako s tistimi svojimi kobacajočimi koraki pricincal do mize in voščil ljudem namesto "dobrega teka" — "srečo dobro", se mu je vse zasmejalo. Pa kako bi se mu ne! Njegov vegasti klobuk, ki ga je «podedoval po očetu in ga noail že od svojega tretjega leta do «daj, ko mu je bilo deset let — ta klobuk mu je čepel na glavi tako smeftno, da so vsi pri mizi krohotaje odložili žlice in gledali v dečka. Revček je bil vsled tega zelo prestrašen, in v tej zmedenosti je bil voščil "srečo dobro." "Ho-ho-ho . . . Srečo dobro, tisto pa že! Da nam bodo cmoki lalje lezli po goltancu dol, kaj ne?" se zasmeje ona Mica, ki ni marala biti gospa. "Ti si jo pa pogodil, fantiček ... Na, sem pojdi! Tu imaš cmoke, pa jih nesi materi!" Bila je vendar dobrosrčna, ta Mica. Ko je v posebno skledo nametala precejšen kup cmokov, se je Benko hvaležen oziral nanjo, poleg tega pa je opazoval naslikane svetnike v rumeno-barvnih okvirih na stenah, o-krog katerih se je podil roj muh. Pa mu je že potisnila Mi ca skledo s cmoki v rok«. ^ "Na, glej, tu imaš cmoke! Pa še eno Žlico zase! Dosti bo za oba . . ,H Benko je odhlačal ves srečen s cmoki iz hiše. Zdelo se mu je, da se mu smejejo cmoki iz sklede, tako lepo so bili vsi okrogli, mastni in dišeči. Povzpel se je na voz in se splazil do matere. Re v i ca je bila tako slabotna, da jI je moral Benko glavo privzdigniti. Njen« oči so gledale iz globokih jam kakor osteklenele in barva njenih lic. prej rumena, se je spremenila v zelenkasto. Toliko, da ji ni omahnila glava nazaj v cunje, ko se je dvig nila. "Mati, slišite, cmoke sem vam prinesel! Cepeč kraj matere, se je je oklenil z eno roko okrog vratu, s drugo pa je segel v skledo po B*n az j*,, T0*EK, 3. OKT0B1 ¡n ga nesel materi t ♦ i j Ko w J> J« urtk ♦"K da je laij, Mamic Mamica - cmoki vu ozdravili in vam p^ nje iz udov! Cmoki,Tj-Materi je navadni, darle «topilo nekaj krvi Tudi v njenih očeh, prej raj napol mrtvih, »e Je *opet ogenj. To je bilo znamenje. Benko je z m,. nov* «égal v skledo T cmok za cmokom k materii atom. Kmalu se je ** pokrepčaia, da je lahko sama zajela v nkletlo. Je od časa do časa vzklU^ "Mamica - ozdrtvaU Dobri cmoki so to, kaj nt te, mati, le jejte! . Ko je bila skleda pr„ je stisnil Benko pod pazJ odkobacal ž njo nazaj Ljudi za mizo ni bilo več. Samo dobroduètu jeva Mica je sedela še prelistavala od muh stoletno pratiko. Benko kobacal do nje potihonu maček, nato pa je postavi no skledo z velikim hrupa mizo. A, ti si, cunjartek ms je zasmejala Mica. "No, cmoki dobri?" Benko si je položil usta, potem pa zazijal rekel nakratko: "Oja, tisto pa! Dobri so bili. Mati bodo ozdn njih. "No, vidiš, saj pravim "Oja, pa Ae kmalu bo< vi! To bo potem lepo!. pa moram brž nazaj, vam zahvaljujem za cmo bra gospa. Zbogom!" "Ho-ho-ho . . , samo ne! t Tisto pa že ¿e ne krohota za njim Mica ii Ija pratiko nazaj v mi dalo. "In zdaj kar greé, ti mali narobe? No, pa in srečno pot!... Pa — Dvodinarko, to ti podar si boš lahko spotoma ka, . Zdaj pa le pojdi! bodo muhe pri nas pre1 kale!" Benko se je Ae enkrat lil za cmoke in za dvod potem jo je mahnil ni oslu. "Pokonci glavo, Sidij, kar mi ušes ne pobeéaj stopi zdaj !" požene odi, je popravil komat na pobral leskovko. In osel dvigne svojo glavo, a le za hip. Vekajo t rešljiv "i-a, i-a, i-a" •• legne daleč naokrog. Po* potegne, in voz se priée kati iz vasi. Benko pa atopa ob o« navija skozi vas: "Cunje! Cunje! . kupujemo !" ZAHVALA Podpisana se iskreno I va sorodnikom, znancem jateljem, ki ho nama "Surprise Party" ob naj letnici najinega skupnega nja. Nimava dovolj bi* hvalo za presenečenje W doživela 17. *pt. šigan jezeru kjer naju* jela vesela množica pnr in znancev. Kamorkoli ozrla, bilo je vse polno v* zdelo se je nama kot « sanjah. Presenečenje J temvečje, ker nisva « pričakovala kaj takef» slabih čaaih. Torej prisrčna h vato licam in voditelj—«L prireditve nama v p*a« ki ste se udeležili m «M se kaj potrudiliI bjl Ohranila bova ta minu do konca na*»hjW bo le slučaj nsne-el MP $e m k rat i K'v'seni ^upaj- ^ Lila-Va*. Frai* t Bačun, West AWa^