Poštnina plah— g gotorM. Leto XIL, štev. 1)6 Lfubllana, torek tt. Ma 1931 Cena t Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 3123, 3134. 3125. 3126. biseratni oddelek: Ljubljana, Wca« burgova uL 1 — TeL $492*2491 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova nKca 5L 2. — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« [Jana it 11.842. Praha čisto 78 180 Wteo it 105.241. Uredništvo: Unb^MMr Knafljeva okca 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 8 Tdef. it 190. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. 442 ljudi utonilo Strašna katastrofa francoskega izletniškega parnik* — Vihar je prevrnil parnik, poln izletnikov, v izlivu reke Loire se nadaljevala vso noč, vendar do davi ni bilo mogoče najti novih potnikov, ki bi še živeli, niti trupel. Razen osmih rešenih oseb so doslej našli samo trnpla 4 žensk. Na uradnih mestih skoraj ne Pariz, 15. junija. AA. Iz Nantesa poročajo: Izletniški parnik »St. Phtlbertj se je potopil snoči v ustja Loire pri kraju Noirmoutier. Na parniku je bilo okrog 500 izletnikov in kolikor se ve, se jih je rešilo doslej samo 8. Katastrofa je nastala na ta način, da so se vsi izletniki, ki so videli, da udarjajo na desno stran ladje močni valovi, podali na levi del ladje. Ko je prišel močan val, se je ladja prevrnila in se potopila. Mogoče, da je število žrtev vendar nekoliko manjše kot 500, ker so se nekateri zaradi bolezni izkrcali v Noirmou-tieru. Pariz, 15. junija. AA. Iz Nantesa poročajo: Izletniški parnik »St Philbert« je bi! dolg 32 m in 6 m širok. Potopil se je včeraj na katastrofalen način in se ta katastrofa more primerjati samo s katastrofo »Titanica« 1. 1912, s torpe-diranjem »Lusitanije« med svetovno vojno, s katastrofo španskega parnika »Princ Asiurski«, ki se je potopil s 44o liudmi. s katastrofo angleškega parnika »Mendi«, s katerim je utonilo 1. 1917 625 oseb, s potopom ameriške preko-cceanske ladje »Oranto« s 431 žrtvami ter s katastrofo italijanske ladie »Princesa Mafalda«, s katero je utonilo 312 ljudi. Pariz, 15. junija. AA. Neki potnik, ki ne je rešil ob katastrofi parnika »St. Philbert« je izjavil dopisniku Agence Havas: Ob 18. smo dospeli v ustje Loire in parnik je hotel zaviti na odprto morie. S severa je pihal močan veter, tako da so udarjali ob desni bok ladje močni valovi. Zato so šli vsi potniki na levo stran parnika, ki se je zaradi tega zelo nagnil. Tedaj je udaril v ladjo močan val ter jo prevrnil. Ko sem to videl, sem skočil v morje ter se prijel neke plavajoče stvari. Posrečilo se mi je priti v bližino rešilnega čolna, v katerem je bilo že nekoliko mojih nesrečnih tovarišev. Toda v rešilni čoln so udarjali valovi tako, da so ga večkrat obrnili. Pri tem sta našla smrt dva moja tovariša. V trenutku katastrofe sem videl na krovu mnoge žene in otroke, kako so vili roke in obupno klicali na pomoč. Pariz, 15. junija. AA. Potniki na parniku »St. Philbert« so bili večinoma delavci; udeležili so se izleta, ki ga je organizirala delavska zveza Dolenje Loire. Na parniku je bilo tudi mnogo delavcev sorodnih organizacij iz Nantesa. Vsi so bili člani socialističnih organizacij. Katastrofa se je dogodila v samem ustju Loire, nedaleč St. Nazai-ra. Veter je bil že dopoldne zelo močan. V enem rešilnem čolnu so se rešile 4 osebe, v drugem pa 7. Zaradi noči ni bilo mogoče dosti pomagati. Pariz, 15. junija. AA. Iz St. Nazalra poročajo, da je zahtevala katastrofa parnika »St. Philbert« 442 žrtev. M upanja, da bi se število žrtev zmanjšalo Pariz, 15. junija, s. Po zadnjih vesteh je zahtevala parniška katastrofa ob izlivu reke Loire 442 človeških žrtev. Izmed 467 potnikov, ki so po uradnih ugotovitvah potovali s potopljenim parnikom, se je rešilo samo osem oseb. 17 izletnikov, ki so med potjo oboleli za morsko boleznijo, je ostalo na otoku Noirmoutier im tako ušlo gotovi smrti. Poizvedovanja na kraju katastrofe so upajo več, da bi morda peščica potnikov s plavanjem dosegla južno obalo izliva reke Loire, vendar so pustili kljub temu preiskati obalo. Trgovinski minister De Chapelainne ie odpotoval v St. Nazaire, da bi izrekel svojcem žrtev sožalje vlade ter nadziral preiskavo o vzrokih katastrofe. Vzroki katastrofe Pariz, 15. junija. AA. Do nocoj so našli samo 60 trupel. Kaj je zakrivilo katastrofo, ni še dognano. Nekateri menijo, da je bilo na komaj 32 m dolgem parniku preveč ljudi. Morje med Nantesom in Noirmoutierom je običajno popolnoma mirno. Ko se je parnik vračal, pa je zašel v strahovit orkan, ki mu ni bil kos. Vihar je zagnal parnik proti nevarnim čerem blizu Chateliera, kjer se je potopil. Potniki so se zbrali na eni strani parnika, kar je povzročilo, da se je prevrniL V eni sami minuti je bilo nad 400 potnikov v morju, kjer so se morali boriti z valovi. Spustili so sicer v morje z vso naglico rešilne čolne, kar pa ni mnogo pomagalo. En rešilni čoln, ki je skušal doseči obalo, se je prevrnil. Razen dveh so utonili vsi potniki v njem. Narodno žalovanje v Nan-tesu — Cele rodbine so izumrle Nantes, 15. junija, s. Vse mesto je zaradi strašne katastrofe ob izlivu reke Loire v globoki žalosti. Potop »St. Philberta« je prinesel številnim rodbinam v mestu bridke izgube. Mnogo trgovin je zaprtih, na drugih so obešeni listki z napisi, da so lokali zatvoneni zaradi smrti lastnikov ali nameščencev pri katastrofi parnika »St. Philbert«. Nekatere rodbine so izumrle do zadnjega člana. Neki meščan je pri katastrofi izgubil ženo, dva otroka im dve svakinji. Neka mlada ženska je izgubila tri brate in sestro. Vsi voditelji konzum-nega društva v departementu *L' Infe-rieur«, ki so naročili ponesrečeni parnik za izlet svojih članov, so našli smrt v valovih. V njihovem spremstvu so bili večinoma tudi njihovi rodbinski člani. Silni viharji v Angliji London, 15. junija. AA. Silni viharji, ki so divjali v Južnem Walesu v severni Angliji in v drugih krajih, so napravili veliko škodo. V Birminghamu je vihar odnesel strehe in lomil 4001etna drevesa. Ubita je bila neka ženska, 9 ljudi pa ranjenih. V Wa!kerju je ubila strela moža. V Leedsu tn v Lythamu je strela podrla več dimnikov. Velikanski nalivi so povzročili v več krajih velike povodnji. V Welhpoolu je voda poplavila 100 hiš in prekinila železniško zvezo. Brzovlake iz Londona v Manchester in v Liverpool so morali dirigirati preko drugih železniških prog. V Londonu je bilo zelo vroče. Nesreča italijanskega parnika Pariz, 15. junija. AA. Iz Le Havra poročajo: Francoska prekooceanska ladja »Ro-chenbaud« je včeraj trčila v bližini otoka Quessant z italijansko ladjo »Ungheria«. Italijanska ladja »Ungheria« se je potopila, toda vsa posadka, ki je štela 22 mož, je bila rešena. Parnik »Rochenbaud« je poškodovan ter se je moral vrniti y Le Havre. Podmornica Jautiliis" obtičala sredi Oceana Podmornici, s^ katero je hotel Wilkins odpluti na severni tečaj, sta se pokvarila dva stroja London, 15. junija. Podmornica »Nau« tilus«, ki je pod vodstvom \Vilkinsa kre« nila minuli teden iz newyorške luke preko Oceana v London, da od tam nadaljuje pot n a severni tečaj, je imela že na prvem de> lu svoje ekspedicije smolo. Obtičala je sredi Oceana in trenutno še ni znano, kaj se je zgodilo. Nekaj časa je podmornica plula v bližini parnika »Mauretania«, s katerim potuje Wilkinsova soproga, nena* doma pa je izginila. Sprva so menili, da je začel Wilkins manevrirati, hoteč na od« prtem morju preizkusiti razne aparate. Ko pa se le dolgo ni več pojavila, so začeli podmornico klicati, a se ni javila, dasi je bilo poprej v stalni zvezi z »Mauretanio«. Strokovnjaki sodijo, da se je pokvaril stroj, zaradi česar se podmornica ne more dvigniti ne kren;ti dalje. VVashingrton, 15. junija s. Poskusi ameriških križark »Wyoming« in »Arcansas«, da bi spravili podmornico »Nautillus« v pristanišče, so se zaradi nemirnega morja dosedaj izjalovili. Nadaljuje jih neprestano, ker hočejo podmornico za vsako ceno spraviti v pristanišče Queenstown. Na podmornici je vse zdravo. Newyork. 15. junija, č. O nezgodi pod mornice s>Nautilus< poročajo naslednje podrobnosti: V soboto ponoči je javil »Nautilus« s položaja 55 stopinj 12 minut severne širine in 31 stopinj 4 minute zapadne dolžine, da se mu je pokvaril eden motorjev, ker mu je počil cilinder. V bližini sta bili po naključju ameriški križarki >Wyoming< in »Ar-kansasc, ki sta bili pripravljeni, da nudita pomoč- V nedeljo zjutraj je javil »Nautilus*, da se mu je pokvaril tudi drugi motor in da zato ne more pluti dalje. Zaradi silnega valovja je bil položaj ceio nevaren. Obe križarki, kakor tudi ostale ladje, ki so plule v bližini ponesrečene podmornice, bo bile prepričane, da je »Nautilus« izgubljen, ker ni odgovarjal na njihove kliee. K sreči sa je izkazalo, da je »Nautilus« samo štedil z baterijami. Uspelo je križarki »Wyoming<, da je privezala podmornico »Nautilus« ter jo bo poizkusila privleči v kako irsko luko. Na Severni tečaj »Nautilus« letos najbrž ne bo mogel potovati, ker so vse rezervne dele odposlali v Bergen na Švedsko ter bi poteklo mnogo časa, preden bi jih transpor-tirali za pokvarjenim »Nautilusom« na Irska New york, 15. junija, d. Kakor je sporo« čil brezžično ameriški potniški p?rnik »President Roosewelt«, se nahaja Wilikin» sova podmornica »Nautilus« sredi Atlant« skega oceana med Novo Fundlandsko in Irsko v največji st'ski. Podmornica, ki 6e nahaja na potu na Severni tečaj, more ma* nevrirati samo še s svojim levim strojem, dočim sta desni in zadnji 6troj močno po« škodovana, PREBIVALSTVO DRAVSKE BANOVINE štetja v Sloveniji — Dravska banovina ima - Nemcev je po narodnosti 21*208, po mater-nem jeziku pa 26.654 Zaključek 1,120*584 prebivalcev L}ubQana, 15. junija. AA. Banski popisni odbor v Ljubljani (tvorili so ga gg. ban dr. Marušič kot predsednik in dr. Vinko Gregorič, zdravnik, Rado Hribar, industrijalec, Ferdinand Juva-nec, šolski ravnatelj v p., dr. Tomaž Klinar, kanonik, Josip Rebek, ključavničarski mojster, Ivo Sancin, šef kmet. oddelka v p., Ivan Barle, župnik, Ernest Vargazon, načelnik pri žel. direkciji v p„ dr. Vončina, načelnik pri banski upravi, vsi v Ljubljani), je imel v sredo, dne 10. t. m. pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča svojo zaključno sejo. Iz poročil, ki sta jih na seji podala gg. ban in načelnik dr. Vončina, posnemamo: 1 Popis prebivalstva je v celi banovini končan in popisni materi.ial vposlan statističnemu uradu v Zagrebu v obdelavo. Popisovanje je poteklo v rrnra m brez večjih motenj. Pritožb o nasilju aH po- tvarjanju od strani popisnih organov ni bilo od nikoder. Narod, ki je bfl o namenih popisovanja zadostno poučen, je v splošnem pokazal zaupanje, tako da smemo tudi kmetijsko statistične podatke smatrati za dovoljno točne. Kot popisovalci so v pretežni meri fungirali državni nameščenci, ki so bili za dobo popisovanja oproščeni svojih rednih službenih dolžnosti. Opravili so svojo nalogo požrtvovalno in po_večini brez nagrade. Po sumarnem pregledu, H ga }e sestavil banski popisni odbor, je štela dravska banovina v noči med 31. marcem in t. aprilom 1931 v celoti 1,120.584 prebivalcev. Od teh je bilo 540.175 moškega. 580.409 ženskega spola. Inozemskih državljanov imamo 15.631. Po narodnosti je Jugoslovenov 1 mf- mon 091.814, Nemcev 21.208, Madžarov 3748. 4 Po maternem jeziku )e Slovencev 1,064.122, Srbohrvatov 17.72S, Nemcev 26.654, Madžarov 7.679. Po veroizpovedi je rimskokatoliške vere 1,087.916, pravoslavne 5307, evan-geljske 25.028 In židovske 761. Ostalo odpade na razne narodnosti odnosno veroizpovedi. _ J * Letošnji popfs prebivalstva 3e pokazal znatno številčno premoč ženskega spola nad moškim (nad 40.000), precejšnje število Inozemcev In velik porast iugoslovenskega elementa. V splošnem pa moremo bftl z tzfcJom popisovanja zadovoljni, zlasti t nacionalnem pogledu. - -*>■<*> Seja se je zaključka z zafrvafo g. Sata vsem članom ban skega popisnega odbora, kojega funkcije so s tem dnem prenehale. * Otvoritev romunskega parlamenta Prestolni govor kralja Karola - Za ojačenje mednarodnega sodelovanja z odstranjevanjem nesoglasij arešta. 15. junija AiA- Po "svečani nodajno txilitiko. ki R mora biti Bukarešta. 15. junija AiA- Po svečani službi božji v patriarhski cerkvi ob 11. dop. je bila svečana otvoritev parlamenta ob 12. v navzočnosti senatorjev in poslancev, članov vlade in občinstva, ki je navdušeno vzklikalo Karlu, Pri otvoritvi parlamenta je kralj Karol imel govor, v katerem ie izrekel tndi tele želie: Žalostni pojavi strankarskih nesoglasij, ki utegnejo kompromitirati tudi sam parlament in parlamentarno življenje naj se na-domeste s sodelovanjem, ki edino lahko trajno zagotovi državi, da se ne bodo menjale z izpremembo rciitna obstoječe ustanove Eden izmed smotrov vlade je v tem, da vrne državi duševno stanje, prežeto s svobodo in naslanjanjem na avtoriteto. Nadalje omenja kraljeva poslanica zako- nodajno politiko, ki fi mora biti namen upravno in sodno izenačenje. Treba ie zm-žati proračunske izdatke, povzdigniti kmetijstvo. reformirati šolski pouk. organizirati industrijo in promet itd Glede zunanje politike pravi kralfeva poslanica med drugim: Mi želimo tudi nadalje živeti v prijateljskem razmerju z vsemi državami in bomo storili vse. da se to razmerje še izboljša. S svojimi zavezniki smo zvezani po slavnih spominih in hočemo ohraniti oravične rezultate, ki smo jih z njimi dosegli. Naš namen je okremti še bolj to vzajemno solidarnost ki je edino sredstvo za ohranitev civiHzacile, ustvarjene s tolikimi napori. Smatramo, da se mir. ki je toliko potreben, ne more zagotoviti z izpremembami mej, nego samo z odstranitvijo mednarodnih nesoglasij. Prvi nastop Doumerja Pariz, 15. junija. AA. Danes ob 10. do« poldne je predsedoval novi predsednik re» publike Doumer prvič seji ministrskega •veta. Novi predsednik se je presefi deda« nrtivno v Elysee. Nova nota Val »llf.lir. Parlamentarni poraz Macdonaldove vlade Zaradi odpora liberalcev je vlada ostala v parlamentu v manjšini, vendar za sedaj ne bo izvajala konsekvenc London, 15. junija. AA. Na današnji se« ji spodnje zbornice se je položaj delavske vlade poslabšal. Zbornica je z 232 glasovi proti 208 sprejela v prvem glasovanju iz» preminjevalni predlog opozicije k zakon« skemu načrtu o zemljiškem davku. Opozi» clja je sprejela izid glasovanja z velikim odobravanjem in s klici, naj vlada odstopi. Na vprašanje Baldwina, kaj bo vlada storila sedaj, je ministrski predsednik Aiac« donald dejal, da izpreminjevalni predlog n. izoreminja bistveno vladnega zakonske ga načrta in da zato vlada ne bo odstopila. Glavno glasovanje o liberalnem izpremi« njevalnem predlogu bo jutri. London, 15. junija, AA. Izid Jutrišnjega glasovanja o liberalnem izpreminjevalnem predlogu k vladnemu zakonskemu načrtn o zemljiškem davku Je še vedno negotov, vendar pa upajo, da bo kriza vlade preprečena. Prvi varuh državnega pečata Johnson Je v soboto izjavil, da ne bo splošnih volitev. Ob koncu tedna se položaj ni izpremenfl. Večina liberalcev še vedno zahteva, naj se izpreminjevalni predlog sprejme in revidira zemljiški davek. Vlada ie slej ko prej še vedno proti vsaki izpremembi zakonskega načrta. Nocoj bo Lloyd George poročal parlamentarni skupini liberalne stranke o petkovj konferenci z vodilnimi člani vladne stranke. Končna odločitev liberalne stranke bo padla še nocoj. Volilni program madžarske vlade Prvi agitacijski govor grofa Bethlena — Preferenčne pogodbe z industrijskimi državami — Večna zahteva po reviziji Budimpešta, 15. junija AA. Predsednik madžarske vlade grof Bethlen je imel v Debreczinu velik volilni govor. Najprej se je dotaknil nedavne žitne konference v I»ndonu, na kateri so razpravljali o prefe-renčnem sistemu- Madžarska je ta sKtem za plasiranje pridelkov sprejela in na tej podlagi sklenila regijonalne pogodbe z Avstrijo in Italijo, sedaj pa Jo hoče skleniti še s Češkoslovaško in z Nemčijo. Ta sistem se je pokazal za zelo ugodnega, seveda z nekaterimi pogoji. Glede vzpostavitve kraHa na Madžarskem je Bethlen dejal, da za sedaj to vprašanje še ni aktualno. Kar se tiče volilne reforme in tajne volilne pravice, bo treba napraviti korak naprej. V zunanji politiki mora Madžarska gledati na to, da si dobi pri- jateljev, ki Ji bodo ostaM zvesti tndL v težkih čas?h. To pa ne pomenj vrnitve k staremu sistemu zveze, ki je ie pred voioe prinesel toliko nesreče. Prijateljstvo Madžarske prav zato ne želi stare politike zvez, ker hoče pokazati odločno voljo za sodelovanje pri novi evropski ureditvi. S tegk stališča je važna tudi konferenca za razorožitev, ki bo pokazala, ali se morejo urediti evropska vprašanja med državami na novi podlagi, ali pa bo vendar treba obnoviti sistem zvez. Madžarska z veseliem sodeluje pri reševanju vprašanja razorožitve, toda pogoj Je pač ta, da se ji prizna enakost z drugimi državami. DrugI pogoj le. da se poprav! krivica trianonske mirovne pogodbe. Madžarska deviza je: Pravica, enakost in bratstva Delavski nemiri v Franciji Pariš, 15. junija. AA. Boji med policijo in stavkujočimi v Roubaixu so se v noči od nedelje na ponedeljek nadaljevali. Naposled so se barikade najbrž zaradi streijarja vnele, nakar je policija izpraznila ulice. Aretirali so 24 stavkujočih. Pri nemirih je bilo več stražnikov in gasilcev hudo -ranjenih. Novi izgredi v Berlina Berlin, 15. junija, d. Včeraj dopoldne je Erišlo na vzhodu Berlina do spopada med omunisti in narodnimi socialisti. Komu« nisti so na/padli več narodno»socialističnih kolporterjev, pri čemer so tudi streljali iz revolverjev. Trije narodni socialisti so bili močno ranjeni. Več komunistom so areti» rali. Francija in Srednja Evropa Pariz, 15. junija, s. »Matin« poroča: Mod finančnim ministrom, guvernerjem Franco« ske banke in voditelji velikih pariških bank se je vršila konferenca, na kateri so razpravljali o dogodkih pri Rreditansta.lt v Avstriji, kakor tudi o položaju v srednji Evropi, ki je nastal po zadnjih političnih dogodkih. Sklenjeno je bilo odioslati v Srednjo Evropo študijsko komisijo, ki naj bi stanje proučila in našla sredstva za čim prejšnje mednarodno sodelovanje. Mussolinijeva drama v Londonu London, 15. junija AA. »Daily Express« poroča, da je neko londonsko gledališče sklenilo vprizoriti Mussolinijevo dramo o Napoleonu »Sto dni«. EJm, 15. Junija, s. Dne 29. maja Je čil italijanski poslanik pri Vatikanu Sf. stoHci italijanski odgovor na. njen protest zaradi incidentov fašistične mladine to zaradi razpusta KatolfSke akcije. Danes Je Vatikan odgovoril na to noto, vendar pa doslej še ni znana njena vsebina. Izgon španskega kardinala Madrid, 15. Jtnn$& AA. Ko te vlada doznala, da se i« ▼ Sparilo vrni pri-mas Španije kardinal Seguira, le izdala redarstvu nalog, na) pozove kardinala, da takoj zapusti Španijo. Redarstvo ga Je našlo v avtomobilu na pota Iz Madrida v samostan Guadilferao. Redar)! go kartflaafri Izročili nalog vlade fcn nm dovoBH samo, da se le nekoliko «r odpočil v Miuostaim. nakar le moral odpotovati proti francoski me|L ČSR in finančni ukrepi njenih sosedov Praga, 15. junija, g. O zadnjih gvSaitjSt diskontoe mere v Berlinu, Budimpešti m na Dunaju poroča »Prager Presse«, da ti, ukrepi ne bodo imeli nobenih posledic za češkoslovaško trgovsko in denarno obrest« no mero. V odločilnih krogih izjavljajo po zatrdilu »Prager Presse«, da je bila obrest« na mera na Duna jn in v Berlinu ter Budim« pestri zvišana samo iz lokalnih valutnih vzrokov in je zato ni smatrati kot posle* dico splošnega zvišanja obrestne mere. 2e zaradi tega Češkoslovaška v zvezi s tem ne bo sklepala o nobenih nasprotnih rikrepih. Položaj češkoslovaškega denarnega toga. je popolnoma drugačen in ni pod "^»ftvomt zadnjih dogodkov. Kriza v Berlin« in na Dunaju je kriza zaupanja, pri kateri vpt šanje denarne obrestne mere, kakor znflM, ne igra pomembne vloge. Češkoslovaška javnost gleda zato na radikalne ukrepe novčaničnih bank na Dunaju, v Berlina ter Budimpešti zelo skeptično. Si ' Dnnsj, 15. Junija g. Narodna, banka Je. zvišala diskontno mero od « na 7.5 odstotka. Iz krogov Narodne banke se Je izvedelo, da se je občinstvo že v teku dneva deloma pomirilo. Zahteve po devizah so se zmanjšale. Budimpešta, 15. junija AA. MmffiiuiOn Narodna banka Je na današnji sefL povišala eskomptno obrestno mero s 5J5 odstotkov na 7 odstotkov. Evropa plačuje dolgove Ameriki JPashfngton, 15. junija, d. Vm eveopefee države, vojne dolinico (Anglija, Francija, Italija, Belgija, Poljska, Estonska, Finska, Madžarska, Latiška, Litva, Rumnnija, Jo« goslavija in Češkoslovaška) so sporočile zakiadnemu uradu, da bodo tndi letos ob zapadlosti roka izvršile svoja polletna pla* či»a vojnih dolgov. Gre za vsoto 112 mili* jonov dolarjev. Potovanje italijanskih fndostrigcev v Rusijo MOan, 15. Junija č. Te dni odpotuje delegacija italijanske industrije, v kateri bodo tudi odposlanci tvrdk Fiat Pirelli itd, na poučno potovanje v Sovjetsko Rusijo. V Moskvi ostanejo delegati šest dni, v Leningradu tri dni, nakar bodo odšli v skupinah po svojih strokah v razne druge sovjetske centre. Madžarska išče posojila v Franciji Budimpešta, 15. Junija č. »Pesti Kurir« poroča, da so vodilni možje madžarskih bank odpotovali v Pariz, da se pogajajo v imenu madžarske vlade za najetje inozemskega posojila v znesku 200 milijonov peng«|. Naši umetniki čakajo Ljubljana, 15. junija. V naši javnosti je redkokdaj beseda o splošnih vprašanjih kulturne produkcije in konzuma. V kolikor se taka vprašanja sploh obravnavajo v dnevnikih, se ponavadi razpravljajo v posebnih rubrikah in najčešče zgolj teoretsko. Široka javnost se komaj zaveda, da imamo Slovenci n. pr. lepo, procvi-tajočo likovno umetnost, da cela vrsta ljudi živi od te umetnosti in da je obstoj in razvoj naše likovne umetnosti važno vprašanje, ki se tiče nas vseh. Slovenski kiparji in slikarji vseh smeri so na letošnjem velesejmu razstavili svoje najnovejše izbrane umetnine. Njihove posebne razstave so žal že po nekem pravilu slabo obiskane, tako da širši sloji sploh nimajo vpogleda v snO' vanje in stvarjanje domačih umetnikov. Z udeležbo na velesejmu zato umetniki niso hoteli samo pokazati svojih umetnostnih stremljenj in uspehov, marveč so imeli pri vsem tem še isti namen kot ga ima vsak razstavljalec na velesejmu: prodati svoje blago. Ze zdavnaj smo preko tega, da bi se takihle »prozaičnih« namenov sramovali. Tudi duhovna kultura ima svoj trg in na tem trgu se kupčuje po istih zakonih kot povsod drugod. Zaradi tega je povsem umljivo, da so naši likovni umetniki gojili enake upe kot drugi razstavljalci: Tu bodo ljudje najlažje spoznali naše izdelke in jih kupovali! Zgodilo se je, da so izmed vseh razstavljalcev na velesejmu bili najbolj razočarani baš likovni umetniki. Prodajali so se avtomobili, prodajalo se je pohištvo in še marsikaj, toda slike so šle tako malo v kup. da so prodali komaj za 2—4 odst. celotne vrednosti razstavljenih del. To je tako neznaten uspeh, da se nič ne čudimo, če je v vrstah naših umetnikov zavladala velika nejevolja in če se slišijo glasovi, ki nas spominjajo Cankarja in njegovih ostrih satir zoper slovensko brezbrižnost nasproti domači umetnosti. Med tem so razstavo znova otvorili in naše občinstvo bo imelo še par dni priliko, da si nabavi slike in kipe iz izbora najboljšega. kar premore večina domačih umetniških ateljejev. Ne čudimo sc. če umetniki tožijo, da so postavljeni in prezrti, da narod, ki zanj ustvarjajo, ne vprašuje po njihovem delu in ga ne konzumira. Kakorkoli pa popolnoma razumemo njihovo duševno razipoloženost, moramo vendar reči, da občinstva ne zadene vsa krivda. Ne trdimo, da je naše občinstvo kulturno najzavednejše in da se ne bi dal kulturni konzum -pri nas še povečati. Dobro vemo, kako malo mnogi premožni posamezniki dajejo za domačo umetnost, domačo knjigo. Vzlic temu. da bi tudi mi želeli zlasti pri imo-vitejših več čuta za domače kulturno življenje, intenzivnejšega zanimaja za našo umetnost, moramo tudi umetnikom povedat!, da so sokrivi stanja, »ca-kor ga je pokazala sedanja razstava. Kulturni konzum je zadeva organizacije. Danes na vseh področjih človeškega dela prevladuje organizacija. Pro-?i>eh trgovine in industrije zavisi v znatni meri od organizacijskega elana. Sem spada tudi propaganda ali reklama. Ne da bi kakorkoli poniževali likovno umetnost, sinemo tudi od njenih produ-centov zahtevati, da organizirajo svoj trg. Reči moramo, da so naši umetniki v tem pogledu še daleč zadaj. Med njimi vlada vprav objestni individualizem, ki jim ne dopušča niti tega, da bi si ustvarili skupno, enotno in res dejavno stanovsko organizacijo. V družabnem pogledu je naš čas kaj malo romantičen: v družbi se uveljavlja le oni, ki si zna pridobiti mesto, ki mu gre. Tudi v stanovski hijerarhiji naroda si je treba mesto pridobiti, to pa danes ne gre drugače kot z dobro, gibčno organizacijo. Drugič: napačno je pričakovati, da bo občinstvo kar samo od sebe dovzetno za domačo umetnost in umetnost sploh. Treba ga je vzgajati, iskati, organizirati. Tudi gledališče si vzgaja svoje občinstvo, založniki iščejo, organizirajo in z raznimi olajšavami ter z napeto propagando vzdržujejo svoje konzumente. Glasbeni krogi takisto delajo propagando, izdajajo svoje liste itd. Vsak skuša po svoje priti do kon-zumenta. V tem pogledu v likovni umetnik najslabše odreže. Po navadi je prepuščen samemu sebi, nima za seboj močne organizacije, nihče ne dela za njegovo tvorbo tolike propagande kot za druge umetnostne in kulturne panoge. »Narodna galerija« in »Umetniška Matica« sta v zadnjih letih storili marsikaj za propagando likovne umetnosti. Imamo še Umetnostno - zgodovinsko društvo, ki izdaja krasen Zbornik, našo edino umetnostno revijo, a tudi to je je-lo pešati; časopis izhaja zelo neredno in že dolgo ni opaziti organizacijskega elana. Vse pa, kar si ie doslej že storilo, je v današnjem drvečem, komercijalizi-ranem in organiziranem času veliko premalo. Naši likovni umetniki bi morali predvsem zavreči sedanje, še vse preveč romantično mišljenje o odnosu naroda do umetnosti in umetnikov do ljudstva. Ustanovili naj bi ?i nekako poslovno centralo, ki bi dajala izvirna dela z raznimi olajšavami, obroki in popusti, ki bi izdajala reprodukcije po nižji ceni in vsaj pri tem izrinila tuj kič, in ki bi s pomočjo umetniške stanovske organizacije in raznih kulturnih društev vodila smotrenejšo in učinkovitejšo propagando za domačo likovno umetnost. Mnogi naši ljudje, in sicer manj imoviti bi radi kupili domače umetnine, toda kje naj vzamejo denar? Odplačevanje na obroke umetniku samemu ni prikupna reč; vsak rajši plačuje kaki organizaciji ali tvrdki. Slovenska knjiga gre v zadnjem času bolj v kup, ker je knjižni trg bolje organiziran. Tudi konzum likovDe umetnosti se da uspešneje organizirati. Ce pregledamo celoten kulturni konzum pri Slovencih, ne smemo biti prehudi pesimisti; vzlic obubožanju srednjega sloja, zlasti pa intelektualcev in kljub manj duhovni razpoloženosti da našnje mladine je v marsičem boljše nego je bilo pred vojno. Samo akutna gospodarska kriza ta razvoj ovira in zaustavlja, toda upajmo, da je to zgolj prehodno. Treba pa je upoštevati nove razmere, nov čas, nove ljudi in jim priti naproti s sredstvi, ki so prikladna sedanjosti. Razstava na velesejmu je zopet odprta. Slovenski likovni umetniki še enkrat vabijo: Poglejte in — kupite! Mi se njihovemu glasu pridružujemo in postavljamo geslo: Naj ne bo boljšega slovenskega stanovanja, v katerem ne bi bilo slike domačega umetnika! Naša današnja likovna umetnost je tako močna, da vzdrži tekmo z vsako drugo. Podprimo naše umetnike! Briiningov položaj se je malo zboljsal Centrum ga podpira brezpogojno - Tudi socialisti bodo zahtevali sklicanja parlamenta ne Mildeshehn, 15. junija d. Na včerajšnji seii državnozborskeza kluba centroma, ki so jo pričakovali zaradi poostrenega političnega položaja z velikim zanimanjem, sta državni kancelar dr. Bruning in državni minister dela dr. Steegenvald poročala o političnem in gospodarskem položaju. Po seii je bil izdan komunike, ki pravi med drugim, da je žel državni kancelar za svojo politiko soglasno priznanje in da mn je bilo izrečeno neomejeno zaupanje glede na odločitve v prihodnjih dneh in glede na težke naloge vlade v prihodnjih mesecih. Proti posameznostim v zadnji zasilni odredbi so se pojavil] sicer tudi v državno-zborskem klubu centruma precejšnji pomisleki, vendar pa je klub sklenil, da bo zaradi omogočenja rednega državnega gospodarstva ter preprečenja finančne in gospodarske ter v zvezi s tem tudi politične zmešnjave brezpogojno podpiral državno vlado tudi sedaj. Berlin, 15. junija AA. Danes se }e politični položaj nekoliko zboljšal. Splošno meni-io. .da ne bo prodrla zahteva pq sklicanja državnega zbora. Kancelar Bruning je izjavil, da ne bo izdal nikakih nadaljnjih zasilnih odredb. Zato upajo, da bodo socialisti na jutrišnji seji odklonili sklicanje drž. zbora. Končno upajo, da bo tudi nemška ljudska stranka na intervencijo kancelarja Brflninga, predsednika državnega zbora L6beja, predsednika državne bank« Ltithra in pruskeza ministrskega predsednika Brauna odklonila sklicanje državneea zbora. Berlhi, 15. junija AA. Na današnji borzi le vladalo zaradi dviga eskomptne mere nekoliko boljše razpoloženje. Eskomptna mera bo zopet znižana, čim bodo to dovolile razmere. Proti zaključku borze so ak-Ciie avstrijske Kreditanstalt zelo padle, ker se le razširila vest, da bo Avstrija proglasila moratorij. Pozneje se ie tečaj akcij dvignil in je bil zaključek nekoliko višji kakor v soboto. V borznih krogih se je z zanimanjem komentirala vest, da sta Avstrija i« Madžarska sledilj nemški državni banki in povišali obrestno mero na 7.5, odnosno na 7%. Berlin, 15. junija, ž. Ob 1|. dopoldne F© je sestala vlada k seji. Državni kancelar in zunanji minister sta informirala tovariše v vladi o uspehih svojega bivanja na Angleškem. Glede na opozicijo zoper zasilno na-redbo, je bilo precizirano stališča vlade takole: Vlada priznava v načelu, da je to naredbo mogoče revidirati, poedine spremembe pa smejo nastopiti šele jeseni, ko se sestane parlament, ker. bo vlada v tem času razpolagala z izkušnjami o večji ali manjši nujnosti poedinih odredb. Strašno neurje na Hrvatskem Zagreb, 15. junija, č. Nad Dugo Reso je danes popoldne ob 15.30 med silno nevihto padala ogromna toča. Posamezni ledeni komadi so tehtali do 35 dkg. Toča je uniči* la razumljivo vse rastline na polju, kakor tudi drevje in vinograde. Mnogo ljudi je bilo od toče poškodovanih. Toča je pobila sto *n sto koikoši, ki niso mogle pravočas* no uteči pod streho. Razbitih je tudi mno* go oken ter poškodovanih streh na različ* nih poslopjih. Sreča je. da je padala ta neverjetno debela toča na razmeroma ma> lem kompleksu. Nakup umetnin po prosvetnem ministrstvu Beograd, 15. junija AA. Pomočnik ministra prosvete Mikič si je danes ogledal v paviljonu Cvete Zuzorič razstavo jugo-slovenskih umetnikov in nakupil za prosvetno ministrstvo slik in kipov v vrednosti 100.000 Din Sestanek rumunskega parlamenta Bukarešta, 13. junija. V ponedeljek, 15. t m. se bo sestala rumu iska uarodna skupščina r sestavi, kakor je izžia iz volitev začetkom tekočega mes?ca. Po volilnih rezultatih je vladni kartel sicer dobil z 289 mandati dvetre-tjinsko večino v parlamentu, vendar se že danes kaže, da bo Jorgtva vlada t zbornic, imela le en sam glas ^ečine. Od ožje Jor-gove skupine je treba : amreč predvsem odbiti 77 i:'«valnin »osla:«ev. ki so bili zvezani z Jorgo le zi t oN? volitev in w> si že tedaj izgovorili popolnoma samostojen postopek v zl-or, ici. Ako od vladne poslanske skupine odštejemo še 10 Nemcev, ohrani predsednik vlaHe točno 194 poslancev, kolikor znaša večina od 387 članov parlamenta Ducove liberalce je smatrati tedaj za opozicionalno stranko, vendar pa so se dali omeč:ti in so nekako obljubili, da bodo vsaj v začetnih sej ih zbornice šli z vlago. Od večjih strank opozicije je treba osobito omeniti caraniste s 30 mandati, georglste, t j. liberalne disi-dente Georga Bratianuja z 12 poslanci, dalje skupino maršala Averesca in Madžarov, ki imata vsaka po ('eset mes: r parlamentu. Položaj t senatu je za v,ado precej ugodnejši. Tn razpolaga predsednik Jorga s 144 mandati brez liberalcev in Nemcev, absolutna večina pri 250 članih senata pa' znaša 126. Prvi seji obeh zbornic bodo predsedovali najstarejši člani, potem pa bodo stopili v funkcijo izvoljeni predsedniki in podpredsedniki. Pri predlogu za zasedbo teb mest so liberalci briskirali Jorgo in odklon li podpredsedniški mesti, ki jim jih je vladna večina ponudila v obeh zbornicah. Izjavili so. da si hočejo ohraniti svobodne roke tudi v tem primeru, dasi nI razvidao, kaj nameravajo s to odklonitvijo. Za predsednika poslanske zbornice bo vlada predlagala prof. Pompeja. ki je Izvoljen v Bukarešti na listi vladnega bloka, sednika senata pa znanega književnika Sadoveanuja. Seja bo otvorjena s prečitanjem kraljeve poslanice, ki naglaša potrebo sodelovanja vseh živih sil naroda pri ureditvi raz-ruvanega gospodarskega stanja države. Prestola i govor bo na kratko objavil tudi delovni program zasedanja in bodo vodite ji posameznih strank takoj odgovorili nanj ln precizirali svoja stališča. Delovni program vlade sestoji te finančnega in notranje političnega dela. Pri obravnavanju finančnih vprašanj sta pred vsem važni točka o reviziji globoko deficitnega proračuna 'n uvedba monopola na alkohol. Slednji bi prinesel državi milijardne dohodke in bi sluz;l za uravnovešenje med državnimi :z-atkj ter dohodki. Bil hi edini notranji vir, iz katerega bi se dala zamašiti zijajoča klTaja. 0gr°mnesa Proračun«kega primanj- Drugi del naloge, ki Jo Imata Izvršiti l™rfu ci Z Pričujočem zasedanju, obstoji v ratifikaciji zadnjih kraljevih dekretov glede izprememb v državni upravi, ki so jih Izvedb narodni caranistl. Razen tega Ima vlada pripravljenih nekoliko zakonskih predlogov, tičočih se reforme pouka na visokih, s-e-daijih in osnovnih šolah, socl- ^•?T,ZifTarovanja in bančnega poslovanja. v teh vprašanjih, osobito onih finančnega značaja, bo vlada brez dvoma nalete'a na, ostro oddvoje.no stališče liberalcev v reformi državne uprave pa se ji bodo postavil) po robu narodni caranistl. Libera'- hIk-/ Sk P? SV0iih Pr-stašib zastopniki pri-dobitnih slojev, bodo brez dvoma branili z vsemi silami dosedanjP privilegirano s*a-.tsv°J'h volilcev. Pri ukinitvi avtonomnih režij državnih podjetij, ki so skoro vsa nPkaka domena liberalcev, se bodo bra-niU take izpremembe. kf bi poslabšala Sf v^ njibovih Pristašev, S zajemal \0h°iT)ega m°n°pola s* ^do zavzemal, za e,m ugodnejši odkup podjetij, ki so zopet v veliki meri lastnina liberal- za pred-rumunskega ki CPV skor^nf i* °beta' da ^ *°Pet živahno in skoro ni dvoma, da se bo zavleklo nrJ! onih^O dni, ki jih je vlada° ITJSl^To Dijaške nagrade Poštne hranilnice Beograd, 15. junija. AA. Te dmi vrši Postna hraniluk^ razdelitev nagradnih hra« nitaih knjižic za dijake vse države. Na* grade se dajejo iz fonda za štednjo mini* strstva prosvete, ki se zbira na ta način, da vplačuje vanj Poštna hranilnica en od» stotek čistega dobička. Vsaka knjižica se glasi na vlogo 100 Din. Nagrajeni učenci jih morejo dvigni«, ko postanejo polno* letni. Knjižice se bodo razdelile dijakom na Vidov dan ob koncu šolskega leta. Vlo* ge se ob res tu je io že od 1. julija t. 1. in sicer s 5 odst Razdelitev vrši: ministrstvo prosvete, odsek za ljudsko prosveto in to sorazmerno po številu učencev šol. Tako odpade na teritorij uprave mesta Beogra* da 76 knjižic, na savsko b. ovr.o 763, na dunavsko 518, moravsko 312, drinsko 308 virdarsko 302. zetsko 178, dravsko 134, vr* basko 120 in primorsko 1 O? knjižici Od leta 1927. je bilo razdeljenih 17.728 takih knjižic s skupnimi vlogami 1 "72.800 Din. Iz državne službe Beograd, 15. junija. AA. S sklepom mi* nistra za gozdove in rudnike so postav« ljeni: Tomo Majer, pomožni gozdarski uradnik v Kostanjevici, za podgozdarja v 3. stopnji pri isti upravi: Alojz Lang v Kranju za pomožnega tehničnega uradni* ka v 9. skupini; Ivan Ahačič, podgoz-dar v 9. skupini v Kočevju, za podgozdarja v 8. skupini pri istem načelstvu. S sklepom ministra za socijatno politi* ko in narodno zdravje sta postavljena za sekundarija na državni bolnici v Ljubi j a« ni dr. Viktor Kocijančič, doseda? na žen* ski bolnici v Ljubiiani in dr. Stanislav Žvotelj, doseda j v bolnici za duševne bo* lezni na Studencu. S sklepom ministra za »ocijalno po* fitiko in narodno zdravje je postavfjen Frartjo Bakošan za uradniškega priprav* nika pri izseljeniškem komisarijatu v Fa* rizu. Odkritje spomenika kralju Petru na Braču SpHt, 15 junija AA. Na Vidov dan bodo v Supetru na otoku Braču odkrili spomenik kralju Petru I. Spomenik bo stal sredi trga, ki so ga preuredili v park. Srečke! Srečke! Srečke! Prodaja srečk se bo vršila samo do 18. L m., ker bo prvo žrebanje že 20. t m. — Prodane bodo kaj kmalu, zato ne odlašajte z nakupom, sicer bo dobil dobitek, ki je namenjen Vam, kdo dragi. Dobite jih v vseh podružnicah > Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra a 19 Izseljenski kongres v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu Zanimiv proglas naših ameriških rojakov, ki prispelo na zbor slovenskih izseljencev v zemljo svojih oče* tov. Pridejo, da se kot romarji naužijejo zraka in solnca v deželi svoje mladosti, da vidijo, mnogi zadnjič v življenju, roditelje, brate in sestre svoje in da pomolijo na grobovih svojcev. 9as je' se h1^ upoznamo z ra** širjeno svojo domovino. Posameznemu iz* letniku je to skoro nemogoče. Za večjo skupino izletnikov pa se lahko organizirajo posebni in ceneni izleti v vse kraje drža« ve. Na tak način bi se mogli tudi mi izse* ljenci bolje in lažje upozmati z razširjeno veliko in lepo svojo domovino. Ti izleti bi nas povedli v vse kraje, da bi videli vse njihove prirodne lepote, zgodovinske zna* menitosti, kulturno, gospodarsko in socijal« no življen je, tako da bi" se vrnili nazaj z mnogo obširnejšim poznavanjem domovi* nie in naroda, ki prebiva v njej. S pozna« \\a..jem resnice se odsštranjujejo zmote. Zaradi tega vsega smo sklenili, da pride« mo ob koncu junija letos v domovino. Ob tej priliki se bo mogel čuti naš glas, glas samih izseljencev. Enako je pokremjena akcija, da pridejo tudi bratje vz drugih i t* seljenskih dežel, da »e tako najdemo sku* pa j in skupno poudarimo ne samo splošne izseljenske potrebe, nego tudi naša stališča* kako naj se te potrebe rešijo.« Naš prihod v domovino bo "»postavil prekinjene stike s spomini naše mladosti; služil bo kot vedna pobuda našim otrokom za romanje v zemljo njihovih dedov, dn« lcler bo v njih še živel spomin na ime. jezik in naša kri v tej daljnji zemlji. Obenem nam bo dal priKko, da si obogatimo svoje lastno znanje, da dop^mesemo k boljemu razumevanju izseljenskih problemov ki d% s svojimi izkušnjami preprečimo popre^ke in olajšamo težave izseljenčevega življe* nja.« Tako se glasi woglas. Organizacija irse» 1 j en cev v Zagrebu vrši priprave za sipireiern rojakov in za kongres. Glede vseh infor* macij se je treba obrniti ma naslov: Orgam« zacija izsdjenika, Zagreb, Kam en rta tcHca br. 15. Od 27. do 30. t m. bo prvi izseljenski kongres v domovini, ki se ga bodo udeležili izseljenci iz raznih naših naselbin v Anic* riki. Ameriški rojaki prispejo v domovino 27. t. m. in jih bodo na Jesenicah sprejeli zastopniki izseljenskih organizacij v domo» vini in oblastev. Istega dne se bo otvorii kongres v Ljub* ljani, zvečer pa pojdejo zborovalci v Za* greb, kjer se bo 29. t. m. nadaljeval kon* greš, ki se bo naposled 30. t. m. zaključil Beogradu. Na kongresu se bo obravnava* lo več aktualnih izseljenskih vprašanj zla* sti glede na sedanje prilike izseljenstva. Važnega pomena bo kongres zaradi tega, ker bo pripravil vse, kar je potrebno za temeljito razpravo na širši podlagi v bodo« čem letu. Pripravljalni kongres bo v prvi vrsti stvoril stalno medsebojno ustanovo naših izseljencev v inozemstvu in izseljencev po* vratnikov v domovini, oziroma vse domo* vine. Ta ustanova bo imela nalogo, da okrepi te vezi in jih še bolje organizira, nakar bo potem mogla v doglednem času pripraviti splošni izseljenski kongres, na katerem se bo meritorno reševal naš izse* ljenski problem. Udeleženci iz Zedinjenih držav, ki odpo* tujejo iz Ne\vyorka 17. t. m. s parnikom Cunardove proge »Aquitanio« in pod vod* stvom velikega izletniškega odbora ugled* nih jugoslovenskih izseljencev iz raznih n-i:h nu elbin, so objavili proglas jugoslo* venski izseljenski javnosti o svojem odho* du v domovino. V proglasu tolmačijo svoj prihod v domovino takole: »Naposled je priše! čas, ko »mo ga vsi pričakovali že dolgo: naša stara domovina nesebično išče sodelovanja z nami, svojimi izseljenci: naši bratje v starem kraju iskre* no žele videti nas, da bi mogli obenem z nami obravnavati vprašanja, ki se v prvi vrsti tičejo nas in ki so se v prvih desetih letih po uedinjenju reševala brez nas in našega mišljenja, oziroma se siploh niso reševala, kar je še slabše. Vsako leto odide dva do tri tisoč jugo* Smrtna nesreča zaradi eksplozije Eksplozija soda s stisnjenim zrakom je ubila ključavničarja Povšeta v Maribor, 15. junija. Danes dopoldne je bila poklicana reše* valna postaja v delavnice državnih želez* nic, kjer je zadela 36 letnega ključavničarja, preddelavca Povšeta Ivana iz Studencev 6trašna nesreča. Povše je namreč hotel preizkusiti od* pomost nekega soda za bencin in je spu« stil vanj stisnienj zrak iz aparata, prireje« nega v ta namen. Pri tem pi je postopal zelo neprevidno Jn je spustil naenkrat v sod na šest atmosfer stisnjeni zrak in se kretal okoli soda. Ta je imel očividno hfbo v materijalu in nenadno eksplodiral. Knser teater. Dasi smo pogrešali veliko one požrtvovalne lju bežni, ki so je često deležne vprizoritve dvomljive cene v pogledu scenične opreme, moramo ugotoviti, da je »Evangeljnik« občinstvo zares presenetil. Glavni del zasluge gre vestnemu delu g. kapelnika Herzoga, ki ie položil v to vprizoritev vse svoje znanje in srce; v drugi vrsti pa gostom (ge. Zamejit-Kovi-čevi, gg. Neraliču in Jarcu), ki so iz dna duše pokazali svoie bogate zmožnosti. Zbor je odpel svoje partije v redki skladnosti; godba je biia polna in sočna. Krepko-sveža, iz ljudstva zrasla melodika Kienflove kompozicije, se je vsa razcveta. Mojstrsko dovršen je bil nastop g. Neraliča kot Mateje. Visoko muzikalno Izobražen pevec (bariton) je pokazal toliko prekrasnega, skrbno discipliniranega in šolanega materiala, da je zadivil občinstvo. Odlično je pokazal ves niz čustvovanj v zvočni nižini in blesteči višini. Tenor g. Jarca, kt je pel Ivana, si je v veliki meri pridobil naklonjenost in priznanje- V 2. in 3. de- janju se je mogel razpeti do pretresljivega učinka. Inteligentna muzikalnost, bogat glasovni zaklad in redka sposobnost frazi-ranja mu gotovo pomorejo izgladiti bridke preostalosti bolezni, n. pr. prehoda iz nižje v višjo lego, iz f v p in pp. Kljub komaj prestali mučni obolelosti je odpela ga. Za-nejič-Kovičeva Magmaleno v lepem zanosu, posebno presrčno ariio v 2. in 3. dejanju. Marta gdč. Udovičeve je bila podana v pravem pravcu vloge; njen lepi sopran je zvenel močno in čisto. G. P. Kovic je v dobri formi pel vlogo justicijarja En-gla. Krojač g. Dj. Trbuhoviča nas je preveril, da mu prav posebno leže take hu-morne vloge. G. Šanperl razpolaga z lepim basom, ki bi se utegnil prav ugodno razviti. Manjše vlage so bile čedno podane po gg. Rasbergerju, Skrbinšku, Gorinšku ter gdč. Cepičevi, Barbičevi in Oorinškovi. Prizor z ognjem na koncu 1. dejanja ie bil prav siromašen in scenično medel. Lepa, izglajena predstava je žela toplo odobravanje. A—e. Petdesetletnica drja Dragntina Prohaske. Dr. Vladimir Dvornikovič se v »Ri-jeS« z dne 13. t. m. spominja 50 letnice znanega književnega zgodovinarja, kritika in esejista drja Dragutina Prohaske. Dr. Prohaska je izdal med drugim »Pregled Jsavremene srpskohrvatske književnosti«, ki so ga mladi kritiki sicer ostro napadali, ki pa je vzlic temu ostal najboljše delo te vrste. Najvažnejši spis drja Prohaske je njegova velika študija »Fiodor Mihajlovič Mostojevski«. največjen delo o slavnem ruskem pisatelju v vsej literaturi slovanske- ga juga. Nekaj časa je bil dr. P. urednik »ugoslovenske Njive«, odločno jugoslovenske ideološke revije, ki je izhajala v Zagrebu, sedaj pa je že enajst let kulturni referent pri našem poslaništvu v Pragi. Pred dvema letoma je izdal v češčini pregled novejše srbskohrvaške književnosti, ki je za povojno literaturo za sedaj edin priročnik- , »Ruski juristi ▼ Jugoslaviji.« Pariški ruski tednik »Rossija i slavjanstvo« je obja vil v številki z dne 13. t. m. daljši infor mativni članek profesorja ljubljanske univerze g. Al. Maklecova »Ruski slavisti v Jugoslaviji«. Pisec upravičeno poudarja, da je sodelovanje ruskih pravnikov pri pravoznanstvu raznih držav toliko, da bodo njihove zasluge morMe biti prej ali slej dostojno ocenjene in priznane. Nato pisec našteva v Jugoslaviji delujoče^ ruske pravnike in poroča o njihovem družabnem položaju in znanstvenem delovanju. Slednje je posebno zanimivo, ker kaže, kako globoko so ruski pravniki - znanstveniki proniknili v naše jugoslovensko pravo in kako odlično so obogatili našo pravno literaturo. Želeti bi bilo, da bi razpravo g. prof. Maklecova priobčil v prevodu tudi kak jugoslovenski časpis, ker so podatki v nji zanimivi tudi za naš pravniški svet in celo za nepravnike, ki jih zanima udeležba ruskih učenjakov v jugoslovenskem kulturnem življenju, pojav, ki je značilen sam po sebi. — V isti številki »Rossije i slavjanstva« je ljubljanski vseučiliški profesor g. E. Spaktorskij objavil topel nekro-log v Varšavi umrlemu pravniku in socio logu L. I. Petražyckemu- lepota zd navij D?geoil! oalnpl Slabe poštne razmere v Zagorju Zagorje, 15. junija. Ponovno smo že beležiiG pritožbe dru« štev, podjetij in prebivalstva sploh o slabih razmerah na naši pošti, kier zaradi pomnanj* kanja dovod jnega števila nastavljencev stranke izgubljajo čas ter imajo tudi gmot« no škodo, ker ne dobijo redno svoje pošte. ,Na poštno ravnateljstvo so bile že vlože* "ne od raznih podjetij, društev in uradov prošnje, naj bi se uredile razmere na naši pošti vsaj tako,* kakor so bile nekdaj, ko naš kraj še ni bil tako industrijsko razvit. Od dveh uradnih moč: se pač ne more pri« čakovati, da bi opravil toliko delo. Tudi en sam poštni sel ne more dostavljati po« šte po razsežni občini in povrh še hoditi ponjo na kolodvor k vlakom. Pismonoša je star, ves izčrpan in če zboli, bo Zagorje sploh brez pismonoše. Poštni prostori so itak že pretesni, po« vrh tega pa čaka v njih še vedno nekoliko strank. Kako trpijo uradne moči pri 14 do 16mrnem delu, si lahko vsakdo predstavlja in tako je jasno, da so te razmere v veliko škodo ne samo prebivalstvu, temveč tudi službi sami. Drugega pismonošo mislijo ba« je nastaviti šele enkrat v jeseni. Do tedaj smo lahko par mesecev sploh brez pošte. Ureditev razmer na naši pošti je tako nuj« na. da no trpi več nobenega odlaganja. Tatovi pridno na delu Ljubljana, 15. junija. V dneh htsde vročine mali tatovi ne po« čivajo, dočim so se veliki r»rese!ili v leto* višča in druge udobne kraje. Nedelja je bila za tatove kaj prikladna, ker so bili mnogi Ljubljančani z družinami odsotni na izletih in so tatovi nemoteno lahko ša» rilii po stanovanjih. Poštna uradnica Mara Semen, stanujoča v Gradišču št. 15, je policiji prijavila, da je nekdo v času med 16. in 20. uro vlomil v njeno stanovanje ter ji pokradel: zlat briljantrai prstan, zlato moško uro, zlato ovratno verižico, zlat kolje, 2 zlata poroč« na prstana, zlat prstan z rdečim kamnom in še druge dragocenosti v skupni vredno« sti 5000 Din. Vlomilec je z dletom odprl vrata stanovanja in potem po sobah vse prevrnil in razmetal. Čudno je, da ga ni slišal v sosedni sobi speči podnajemnik Viljem K., trgovski potnik. Kakor se je vlomilec nemoteno splazil v stanovanje, prav tako jo je neopazen odkuril. Stražniku Franu Kunaverju sta prišla v roke 2 bosanska delavca, ki sta bila že dalj časa brez posla in se klatila okrog po.me« stu. Stražnik ju je aretiral v gramoizni jami ob Vodovodni cesti. Mehmed in Hasan sta tja v barako prinesla natrpan nahrbtnik razne obleke, perila in čevljev. Vso to robo sta prejšnji dan ukradla iz delavske bara« ke Stavbne družbe v Soški ulici v Trno« vem. Zanimivo je, da oškodovani delavci tatvine policiji še niso prijavili. Bosanca sta sprva tajila, a pozneje priznala tatvin šolski zavodi bodo na zbor poslali svoje zastopnike. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je dovolila za kon*' grešne dni za 50 odst. znižano vozno ceno, za študente pa četrtinsko vožnjo. Prijave iz dravske banovine sprejema do 21. t. m. prof. Pavlič v Celju. Vozna cena znaša iz Celja okoli 100 Din, stanovanje 30 Din, prehrana 20 Din dnevno Z 200 Din bo vsakdo izhajal. Dne 3. julija 6e ustavimo v Zagrebu, 6. pa v Djakovem. Vsi premož« nejši srednješolci abstinenti in sinovi že* lezničarjev naj smatrajo za svojo dolžnost, da se kongresa v obilnem številu udeleže. * Razpis služb banovinskih cestarjev! Banska uprava razpisuje v območju sre-skega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja na banovinskih cestah: Brežice - Bizeljsko od km 0.00 do km 1460; Brežice - Spod. Pohanca-Zdole od km 0.00 do km 1680; Brezina -Dečna sela - Sromlie od km 0.00 do km 0.120- Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23. in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka. zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejani, eventuelna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 30. t. m. pri sreslrem cestnem odboru v Brežicah. * Okrožni obrtniški zbor v Zagorju. Zveza obrtnih društev dravske banovine v Celju bo priredila v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Zagorju ob Savi okrožni obrtniški zbor. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Obrtniške organizacije in stanovska zavest, poroča g. Drago žabkar, 2. Splošni obrtniški položaj, poroča g. Josip Rebek, 3.davčna vprašanja in obrtništvo, poroča g. Jakob Zadravec, 4. pospeševanje obrta, poroča g. dr. Josip Pretner in 5. obrtni naraščaj in obrtniški tisk, poroča g. Franc Iglič. * Pogreb Matije Bošnaka. Iz Braslovč nam pišejo: V petek dopoldne smo pokopali g. Matijo Bošnaka, posestnika iz Pari-želi. Nepregledna množica ga je spremljala na zadnji poti. Zastopani so bili osrednji odbor Hmeljarskega društva iz Žalca, gasilni društvi Braslovče in Parižlie - To-povlje in druge organizacije, pri katerih se ie pokojnik udelstvoval. Pred braslovško cerkvijo je zapelo domače pevsko društvo žalostinko »Kdor veruje v Me«, nakar je sprevod krenil proti pokopališču. Ob grobu sta pokojniku v slovo govorila dva domača duhovnika in v imenu osrednjega odbora Hmeljarskega društva g. Petriček, nakar je še očrtal pokojnikove zasluge na sokolskem polju braslovški šolski upravitelj g. Lušin. Zatem so domači pevci zapeli še žalostinko »Vigred se povrne«. Bodi lahka žemljica pokojniku, katerega zasluge za našo občino so velike na vseh poljih javnega udejsJvovania * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla v starosti 74 let ga. Terezija Kolbova, vdova bančnega nameščenca. Pogreb po-kojnice bo danes ob 18. izpred mrtvašnice splošne bolnice. — V Rimskih toplicah je umrl g. Vinko S u p a n i č, železniški sprevodnik, star šele 33 let. Pogreb bo v sredo ob pol 10. — V Spodnji šiški v Ljubljani je preminila ga. Marija F a v a j e -v a, vdova po višjem železniškem uradniku in posestnica. Pokopali jo bodo v sredo ob 17. — V šeščah pri št. Pavlu pri Preboldu je umrl v visoki starosti 86 let Franc S i 11 e r, posestnik in bivši dolgoletni član šempavelskega občinskega odbora. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 10. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Nova zračna proga je bila otvorjena včeraj in bo vezala Zagreb s Sušakom in Splitom. Zveza Zagreb - Sušak ie bila otvorjena že lani, letos pa se je podaljšala do Sp'ita in preko Sarajeva do Beograda. Na tei zračni progi se bodo uporabljali tromotomi avijoni tipa »Farma« 301«. Proga bo zaenkrat v) rednem prometu od 16. t. m. do 12. septembra. * Kmetijsk« tiskovna zadruga v Ljubljani ima svoj rednj letni občni zbor dne 17. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraja.pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura prve številke najvišjo druge najnižjo. 15. junija 1931. Ljubljana: 7, 759.8, 24.3, 36, SI, 0, —, —; Maribor: 7, 759.7, 19.2, 90, tiho, 6, —, —; Zagreb: 7, 760.0, 23.1, 82, SSE4, 1, —, —; Beograd: 7, 761.1. 22.7, 64, SE1, O, —, —; Sarajevo: 7, 762.0, 21.2, 63, tiho, 0 —, _; Skop Ije: 7, 762.9, 21.1, 74, tiho, 0, —, Kumbor: 7, 760.6, 24.5, 63, tiho, 0, —, —; Split: 7, 761.3, 26.5, 56, ENE1, 0, —, —; Rab: 7, 761.6, 24.2, 63, SE6, 0, —, —; Vis: 7, 761.5, 26.3, 45, SE1, 0, Temperature: Ljubljana 31.8 20.8, Maribor 25.2 14.4, Zagreb 31.8 20.0, Beograd _ 18.4, Sarajevo 32.5 15.0, Skoplje 32.4 13,S, Kumbor 32.3 19.8, Split 33.3 21.2, Rab 32.6 19.4, Vis 33.0 20.9. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.48. tftina vzhaja ob 1.52, zahaja ob 17.36. L m. ob 8. zvečer v posebni »obi restavracije pri Štruklju v Dalmatinovi ulici. * Veliko odlikovanje v tovarni P. Tesliča- Delovanje znane tvrdke tovarne Petra Tesliča v Sisaku, ki se toliko ceni doma in v tujini, je dobilo svoje priznanje tudi z najvišjega mesta, ko je Ni. VeL kralj odlikoval lastnika tovarne g. Tesliča z redom Belega orla V. reda, ravnatelja Ferda Ga-bovča z redom Sv. Save IV. stopnje, glavnega tajnika g. Stjepana Smolkoviča, inž. kemije g. Julija Stipetiča, g. Josipa Deš-puca in g. Nikolo Krokerja, uradnike, pa z redom sv. Save V. stopnje. Gosp- Teslič je spravil na trg tudi izvrstno mineralno voda, ki jo doma in v tujini cenijo in poznajo pod imer»m »sišačka mineralna voda«. Na razstavi v Bologni ie bila ta voda odlikovana z velikim častnim pokalom in zlato kolajno, odlikovanja pa je dosegla tudi na raznih drugih razstavah zaradi svoie odlične zdravilne in prijetne kakovosti. Gospodu Tesliču in njegovim sotrudnikom čestitamo k odlikovanju v želji, da bi bili deležni še mnogih uspehov in priznanj. * Žrtve Neretve. Te dni je pri kopanju btonil v Neretvj narednik - godbenik Velko Lovnjeki. ki je pred sedmimi leti z odličnim uspehom dovršil šolo za vojaške godbenike v Vršcu ter je bil več let član godbe kraljeve garde Neretva je letos zahtevala že več žrtev Nekega večera pred tedni so se od neke zabave vračali domov s čolnom brat, sestra in njen zaročenec-Čoln se je prevrnil in po čudnem naključju sta oba mladeniča, ki sta znala dobro plavati, utonila, dekle pa se je rešilo. * Krvav pretep med vaščani. Hercegov-oi imajo ooleg mnogih vrlin tudi nekaj hudih napak in ie ena od glavnih zelo vroča in razburljiva kri. Po neki cerkveni slovesnosti so se te dnj kar naenkrat spoprijeli kmetje iz Uzariča in Mokra. Kar pri cerkvi se je po maši razvila bojna fronta obeh vasi ki za orožje so se uporabljali poleg paiic in kamenja tudi revolverji in sekire. Bitka ie trajala celo uro ter so obležali na bojišču štirje težko ranjeni, več pa jih je odneslo lažje poškodbe. Ko so orožniki razgnali vaške bojevnike, pa bitke 5e ni bilo konec. Nadaljevala se je po vinogradih in so tu nasprotniki drug drugemu oožigali in razdirali zidanice in lomili trsje. ITO zobna pasta najboljša! * Obleke in klobuke kemično čisti, bar-va. nlisira in lika tovarna Jos Reich. * Vedno čist Je le PAN . ovratnik. Iz Ljubljane n— Odhod druge »Jutrove« ekskurzije v Pariz. Včeraj zvečer je odpotovala druga »Jutrova« družba v Pariz na kolonijalno razstavo. Za to potovanje se je priglasilo 17 udeležencev in sicer pet dam in 12 gospodov, ki so odpotovali z gorenjskim br-zovlakom zvečer ob 20.50 v direktnem vozu preko Jesenic - Schwarzach - St Veit - Innsbruck - Buchs -Basel v Pariz. Pred odhodom se je družba zbrala v kolodvorski restavraciji, kjer so se člani družbe med seboj seznanili. Zastopnik našega lista jih je pozdravil in jim želel najsrečnejše potovanje in vesel povratek. Ob veselem pozdravljanju in mahanju svojcev m drugih, ki so spremili izletnike na kolodvor, je vlak oddrdral na prijetno desetdnevno potovanje v svetovno metropolo. »Jutrova« družba bo tudi na tem potovanju za bivanja v Parizu ložirala v modernem hotelu Charleston na Boulevardu Ro-chechouart št 55. d— Živahen nedeljski železniški promet Nedelja Je bila dan večjih zborovanj in dan izletov. Na vseh železniških progah je bil promet živahen, zlasti na gorenjski. Vlaki so iz Ljubljane odpeljaJi okoli 5000 oseb. Na Gorenjsko se je odpeljalo 2500 izletnikov, že -izletniški vlak zjutraj je imel 750 potnikov, še bolj je bil zaseden redni jutranji vlak, ki je vozij nad 1000 oseb, opoldanski vlak je imel preko 500 potnikov m popoldanski Je odpeljal v Reteče in Medvode do 300 kopalcev. Kamničan je bil srednje zaseden; zjutraj je bilo 250 potnikov in turistov, z drugim vlakom se le vozilo. 2b0 in opoldne 170 ljudi. Proti Rakeku se je odpeljalo okoli 500 potnikov, a proti Mariboru 3«). Dolenjski jutranji vlak je imel 350, opoldanski 310 in popoldanski 200 oseb. Izredno natrpan je bil večerni potniški vlak iz Maribora. Ž njim je prispelo v Ljubljano nad 900 potnikov. u— Vročina se stopnjuje. Že šesti dan smo brez dežja in se vročina vedno huje stopnjuje. Včeraj zjutraj je termometer kazal v senci 22 stopinj Celzija, pozneje ob 8- pa 29, popoldne je kazal 31 v senci, a na solncu 33. Vročinski val bo najbrže trajal še nekaj dni in je po nekaterih krajih opasnost, da nastopi huda suša. So kraji, ki že nad 10 dni niso imeli dežja. Barometer pada. Poljski moški zbor »Echo« Iz Krako Sredstev za čiščenje imamo mnogo Sigurno, milo normalno izpraznenje omogočajo ABTIN dražeje Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat. I računala, da bo mogoče javna. Lakner in še dva soobtoženca so starejši mladoletniki, dočim je četrti soobtoženec že polnoleten. Člen 223. kaz. postopka določa sicer, da morajo biti razprave proti mladoletnikom tajne, toda pristavlja izrecno, da se sme javnost razprave, ki se vrši zoper starejše mladoletnike v zvezi s polnoletnimi soobtoženci, izključiti samo, če se temu ne protivi nobeden izmed teh (polnoletni-kov namreč). Kakor smo informirani, je polnoletni soobtoženec napram svojemu branite'ju izjavil, da je tudi on za tajnost. Mnogj pravniki so se postavili na stališče, da bi bila v procesu Lakner javnost >ia mestu, ker Lakner s tovariši m vreden dobrote zakona. Senatu bo predsedoval s. o. s. Ivan Kralj. u— Operna šola drž. konservatorija ljubljanskega ima 17- t m. ob 20. v dramskem gledališču svojo produkcijo. Na programu so posamezni prizori iz oper Hum-perdink: Janko in Metka. Thomas: Mignon. Lortzing: Wormski orožar. Gunod: Faust Čajkovski: Evgenij Onjegin. Puccini: Plašč. Smetana: Prodana nevesta. V n. delu pa je celo H. dejanje AV>zartove opere Figarova svatba. Vsi gojenci nastopajo v kostumih, scena, odnosno dejanje, kj je na programu, se odpoje in odigra kakor pri predstavi. Operno šolo vodi in poučuje ga. Škerlj - Medvedova, muzikalno vodstvo imata kapelniika Anton Neffat in dr. Švara Danilo- Predprodaja je v operi, kjer se dobi tudi program z imeni vseh nastopajočih. Cene sedežem do 10 Din. o— Slovenski komorni zbor. Narodno 8e-lezničarsko glasbeno društvo Sloga v Ljubljani je sklenilo ustanoviti komorni zbor, ki naj bi imel le omejeno število članov (največ 24) in naj bi gojil staro madri-galsko in sodobno najnovejšo zborovsko instrumentalno glasbo. Društvo »Sloga« vljudno vabi one dame in gospode vseh stanov, ki še niso včlanjeni v kakem ljubljanskem zboru in ki bi imeli zanimanje za sodelovanje v tem komornem zboru, da blagovolijo javiti svoj natančen naslov društvenemu odboru na železniško direkcijo. Pogoji sprejema so: zanesljiv relativen posluh, popolno obvladanje osnovne teorije dn izvežban lep glas. Ker bi bili zbrani v zboru samo zanesljivi pevci in pevke, ki bi svoje parte sami doma naštudirali, bi Izostale vse dolgotrajne in mučne vaje, izkušnje bi bile posvečene zgolj oblikovanju sloga in predavanja. Zbor naj bi pr*dvidno izvajal dva do tri komorne koncerte v sezoni. Imel naj bi nalogo izvajat! skladbe splošne, zlasti sodobne glasbene literature, ki so namenjene le kvalificiranim komornim zborom. Društveni odbor prosi za blagohotne pismene prijave do 1. avgusta. u— Za tkanje perzijskih preprog daje informacije Splošno žensko društvo v v društvenih prostorih, Rimska cesta 9, vsak torek od 15. do 17. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. šubičevi nlici so ei napravile lastovice lepo gnezdo. Lastovičji par tam baje ie več let gnezdi Sicer pa so lastovičja gnezda v Ljubljani že kaj redka prikazen. u— Karambol na Gosposvetski cesti. V nedeljo okoli 13. se je primeril karambol kolesarja z motociklistom, ki bi bil kmalu imel hude posledice- V Vižmarjah stanujoči samski mehanik Ivan G. se Je vozil iz Ljubljane proti Šiški. V bližini restavracije »Pri levu« je vanj zadel s kolesom čevljarski mojster Anton B.. stanujoč na Vodovodni cesti. Kolesar je dobil lažje poškodbe po rokah in glavL Tudi kolo se je podrlo u— Tatvina kolesa. V Stožlcah pri Je-žici stanujočemu Rudolfu Dobovšku je neznan tat odpeljal kolo izpred Pajkove gostilne v Linhartovi ulici. Kolo ima tovarniško št 400.351 in je rdeče pleskano. n— Voziček na štirih kolesih je ▼ soboto zvečer nekdo pustil pred Mestnim domom. Da ga ne bi kdo odpeljal, je sedaj spravljen v shrambi gasilnega orodja, kamor naj lastnik pride ponj. Iz Celja vega, najboljši poljski zbor, koncertira v Ljubljani v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Program: Moni-uszko: Prolog iz opere Strašni dvor, No-wowiejski: Kocijuško pred Raclavicami, Gall: Gostilničarka. Drugi nastop ima naslednje zbore: Lahman: 2 tatarski pesmi. Lipski: Pesem materi. Marek: Koračnica tatarskih hajdukov. Soltis: Novo leto. Tretji nastop obsega: Roncka poletna noč. Riz-zi: Pokoj vam. Kopičinski: Temnj bor spi. Walek Walewski: Duhovi. Poslednji nastop ima naslednje točkft: Gall: Stara polo-neza. Kamienski: Narodna pesem iz Ve-likopoliske. Vjehovič: Šlezka melodija. Garbus.inski: Mazurka. Valek Walewski: Krakovjak. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. u— Razprava proti Laknerlu bo talna. Danes ob 8.30 dopoldne se prične pred velikim senatom razprava proti morilcu Ivanu Laknerju in tovarišem. Širša javnost se je za razpravo živahno interesirala m «e Akademiki SokoH, vabljeni ste na sestanek, ki se bo vršil drevi ob 20.30 v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola, Narodni dom, vhod z Bleivveisove c. Predmet razgovoru na tem sestanku bo zlasti ustanovitev Akademskega S/kolskega krožka. u— Preporod ovci! Obvezen informativen sestanek tistih, ki se bodo udeležili letovanja na morju, bo v sredo 17. t. m. ob 10. v klubovem lokalu. Kdor se sestanka ne bo udeležil, bo črtan iz števila udeležencev. u— Mestno načelstvo t LJubljani bo oddalo za letošnjo kopalno sezono okrepčevalnico v mestnem kopališču na Ljubljanici. Natančnejši podatki se dobijo pri eko-aomatu mestnega načelstva. u— Pošten najditelj. Trgovec Valentin Erbežnik iz Vnanjih goric pri Brezovici se ie v soboto peljal z vozičkom od Leva do trgovine Gregorc v Vošnjakovi ulici. Na vozičku je imel nahrbtnik, v katerem je bilo 2000 Sava, 3000 Zeta cigaret. 100 Var-dar in 100 kratkih cigar. Pozneje je opazil, da je nahrbtnik izginil. Sprva Je bil mnenia, da mu je moral kdo nahrbtnik ukrasti, a kmalu je bila policija obveščena, da je nekdo našel nahrbtnik in ga izročil stražniku. u— Nesreča. Pri veletrgovcu Ivanu Jela-činu ml. zaposleni 571etni Andrej Pezdir je bil včeraj popoldne s konji v Zgornji Šiški, kjer je razkladal razno blago. Konji so se splašili in Pezdir Je z voza tako nesrečno padel, da se je poškodoval po gla-/i in si zlomil levo nogo v kolku. Prepeljali so ga v bolnico. u— Polzkušen samomor. Včeraj okoli 2. zjutraj se je hotel zastrupiti krojaški pomočnik Anton L., stanujoč v Zgornji Šiški. Prišel je domov nekoliko vinjen, vzel ie skodehoo črne kave in natrosil vanjo neki strup zoper podgane. Nato Je kavo izpil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, kjer so mu rzprall želodec. L. je Jie izven nevarnosti- u— Tramvajska nezgoda. Snoči po 8. uri se je nenadno pretrgal električni vod tramvajske naoeljave ph ginjnaziij na Poljanah. Vsi vozovi sp obstali. Žrtev nesreča tji zahtevala. Po oolurnem postanku se ie tramvajski r»rnwr+ zooet tiredt n— Lastovice na policiji. Policijsko poslopje na Bleiweisovi cesti so od znotraj in zunaj popolnoma prenovili ln ima neflaj zunanjost prav prikupno lice. Y veži ob e—Za zaščito In podporo naiih hmeljarjev. Vsi hmeljarji, kakor tudi ostali kmetovalci in drugli interesenti, toplo pozdravljajo novi zakon, ki ga je podpisal pred dnevi Nj. Vel. kralj. Pri tem pa bi bilo za naše razmere važno, da bi ee priskočilo še na drug, izdaten način na pomoč našemu hmeljarstvu, ki preživlja svo-jo najhujšo krizo. Banska uprava je poklicana k posredovanju, da bi se ustanovila v Celju podružnica Privilegirane agrarne banke, ki naj bi s svojimi izdatnimi sredstvi previdno pa dosledno delovala na tem, da bi se predprodaja hmelja ukinila ali vsaj izdatno omejila. V primerih nujne potrebe naj bi nudila poštenim hmeljarjem cenene predujme proti varnim porokom. Pri tem pač ne bi nič riskirala, pomagala bi pa našemu hmeljarstvu, kakor tudi ostalim slojem prebivalstva, ki so kolikor toliko odvisni od dobrih hmeljskih letin in cen. če bi pa že ne bilo mogoče doseči ustanovitve podružnice Privilegirane agrarne banke v Celju, naj bi pokreni-la omenjeno pomožno akcijo banovinska hranilnica, ki ima v Celju itak že svojo podružnico. Pri tem se seveda ne bi izključevale tudi ostale agrarne panoge. Hmeljarji bi mogli za izdana posojila zastavljati svoj pridelek, ki naj bi se vskladišče-val v hmeljarni Hmeljarskega društva v Žalcu. Tudi trgovci, pri katerih imajo hmeljarji večje nepokrite račune, bi prišli na ta način do svojega denarja, na katerega težko čakajo, zlasti še, če morajo plačevati visoke obresti. Obenem, bi pa tudi odzvonilo brezvestnemu židovskemu izrabljanju težkega hmeljarskega položaja. e— Svečana otvoritev Obrtnega doma. V nedeljo 19. julija se bo vršila v Celju na svečan način otvoritev renoviranega Obrtnega doma, ki ga je kupilo lani od bivše »Zlatarke« agilno celjsko Obrtno društvo. Zjutraj od 7. do 8. bo igrala po mestu celjska železničarska godba, ki bo nato priredila od 8. do 9. koncert pred Obrtnim domom. Ob 9. bo blagoslovitev in otvoritev Obrtnega doma, nato pa ogled prostorov in razstave obrtno - nadaljevalne šole. Ob pol 11. bo istotam okrožni zbor, ki ga bo priredila Zveza obrtnih društev dravske banovine, ob 13. pa v »Celjskem domu« banket za povabljene goste. Popoldne ob 16. bo v Obrtnem domu letni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine. e— Nedeljske gasilske prireditve v Celju. V nedeljo dopoldne je imelo celjsko Prostovoljno gasilno In reševalno društvo veliko gasilsko vajo na Dečkovem trgu- Fin-giran je bil požar na Narodnem domu in so gasilci svojo nalogo zadovoljivo rešili. Popoldne pa je bila na Glaziji gasilska tombola z velikim številom dobitkov, deloma v gotovini. Glavni dobitek 3000 Din je zadela soproga mesarskega mojstra g. Krofliča, drugi dobitek 2000 Din pa Pallo-sov hlapec I. Pere. Sledila je istotam velika veselica, ki ie trajala v pozne ure. e— Iz seje okoliškega občinskega sveta. V nedeljo dopoldne se je vršila na Bregu seja okoliškega občinskega sveta, župan g. Mihelčič ae je uvodoma spomhil v soboto umrlega občinskega odbornika in finančnega referenta g. Pograjca, ki so mu navzoči zaklicali trikrat »Slava«, župan je nato poročal, da je občinska depu-tacija, ki je bila pri SUZORju v Zagrebu in pri OUZD v Ljubljani zaradi zgradbe palače OUZD v Celju dobila zagotovilo, da je stvar v teku in da se bo palača zgradila. Za cestni odsek je podal nato poročilo župan. Podaljšanje Kersnikove ulice, oziroma ustvaritev cestne zveze z Dečkovo cesto se odloži, ker ni kritja. Načrt mestne občine za preložitev ceste na hribu Sv. Jožefa je bil v odseku kakor tudi v plenumu odobren. Na prošnjo se dovoli nekaterim hišnim posestnikom ob in na hribu Sv. Jožefa, da smejo občinsko zemljišče, namenjeno za izpeljavo ceste, ki so si ga samovoljno vzeli začasno v uporabo, obdržati do jeseni, da poberejo zasajene pridelke, potem pa'morajo ograje umakniti na mejo svojih posestev. Za finančni odsek je poročal g. Kukovec. številnim prošnjam za razširitev omrežja cestne električne razsvetljave v Gaberju, Za-vodni, proti Ostrožnem itd. ni mogoče ugoditi, ker ni na razpolago potrebnih sredstev. Pač pa je bil pooblaščen odsek, da v lastnem delokrogu postavi najnujnejše potrebne svetiljke. Občina začasno ne bo pristopila k društvu Trgovski kolegij kot ustanovnica, ker nima za to kritja. Kritje v ta namen se bo poiskalo v prihodnjem proračunu. Osebno delo na občinskih cestah se odloži do jeseni, ker so zdaj okoliški občani preobloženi z delom na polju. Sicer pa se v okoliški občini itak nihče ni prijavil za osebno delo, temveč so se vsi zavezanci odkupili. Zaradi številnih utemeljenih pritožb se bo stopilo v stike z mestno občino, da se bo izvajalo škropljenje najprometnejših cest v okoliški občini v istem obsegu kakor lani. Ko so bila prečitana še pravila snujoče se vodne zadruge v Celju, je bila seja zaključena. e_ Celjska strelska družina bo imela svoje letošnje otvoritveno streljanje na prostean v nedeljo, 21. t m. ob 15. na vojaškem streliSču v Pečovnlku. člani se zberejo kar na strelišču, ker ne bo skupnega odhoda iz mesta. e— Seja mestnega občinskega sveta se bo vršila z običajnim dnervnim redom predvidoma petek 26. t m. ob 18. na mestnem načelstvu. e— Komisijski ogled v Westnovl tovarni zaradi dopolnitve plinskih čistilnih naprav s ponikovalnicami, ki bi se bil moral vršiti včeraj dopoldne, je bil preložen na sredo 24. t m., ker je bil izvedenec za geologijo zadržan. e— Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju, o čigar razdružitvi in likvidaciji smo že poročali, je izkazalo po pokritju vseh obveznosti ostanek 543 Din, ki ga je razdelilo v enakih delih po 271.50 DiD ubožcem v obeh celjskih občinah. e— Večja izguba ali tatvina, šofer !n mehanik celjskega mestnega avtobusnega podjetja g. Stanislav Hrastnik je imel od sobote na nedeljo hudo smolo. Med vožnjo od Rečice ob Savinji do Luč je na nepojasnjen način prišel ob svojo listnico, v kateri Je imel poleg šoferske legitimacije, fotografij in glavnika tudi okrog 1500 Din. Mogoče je samo dvoje: ali je listnico med vožnjo izgubil, ali pa mu jo je nekdo izmaknil. Pošten najditelj naj odda listnico lastniku! e— Mestni kino v Celju ostane od danes naprej do nadaljnjega obvestila zaradi letnega časa zaprt Iz Maribora a— Vidovdanska proslava bo letos dobila v Mariboru posebno svečano lice, ker bo v zvezi z dvodnevnim župnim zletom Mariborske sokolske župe. Kakor doznavamo, bo 28. t. m. popoldan nastop vojaštva; nato se bodo vršile župne tekme, zvečer pa bo telovadna akademija na prostem (ma igrišču ISSK Maribor). Dne 29. t m. pa bo dopoldan povorka ter razvitje župnega prapora, a popoldne javna telovadba ln velika ljudska zabava. a— Uspeh našega slikarja. Nj. VeL kralj je kupil sliko »Obala na Rabu«, ki je bila razstavljena v salonu Cvete Zuzoriča v Beogradu, delo našega odličnega umetnika slikarja g. Alberta Sirka, profesorja na meščanski šoli v St Lenartu v Slov. Gor. čestitamo! a— Spomenik pokojnemu Poldeta Mo-dicu mislijo postaviti ožji prijatelji, da se na ta način oddolže njegovemu spominu. Prispevke za nagrobni spomenik sprejema: g. policijski pristav Tone Pavletič. a— Udeleženci železničarskega kongresa bo že skoro docela zapustili Mari-bor, ki /ma zopet običajno lice. Večina jih je odpotovala že ponoči ob 2. s posebnim vla.-kom na Bled, ki ga bo obiskalo nad 700 gostov. Pred odhodom se je vršil v lepih prostorih hotela »Orel« slavnostni banket, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov oblasti, voditelji organizacije narodnih železničarjev ter številni delegati. a— Nova strelska družina je bila včeraj ustanovljena v Guštanju pod predsedstvom znanega narodnega delavca Matije Gradišnika, ki je tudi odstopil zemljišča za streljišče. Zborovanja so se udeležili za mariborski oblastni odbor predsednik polkovnik Putnikovič, in odborniki Reja, Moravec in kapetan Grabrič. a— Nova prosvetna edin i ca ZKD se je ustanovila v nedeljo v Sv. Miklavža na Dravskem polju na lepo obiskanem ustanovnem občnem zboru v šoli. O nalogah in smernicah prosvetnega dela je poročal predsednik ZKD V. Spinmer. Na čelu Izvoljenega odbora je kot predsednik g. šol. upravitelj Bogomir Ferk. a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila epera »Evangeljnik«. Ker radi nastalih iaprek ljubljanska drama ne more gostovati, bodo prejeli abonenti namesto predzadnje dramske premijere še enkrat opero »Evangeljnik«. Ab. C bo razd. med abon-mana A in B ter bodo abonentje pri današnji predstavi »Evangeljnika« dobili nakazana mesta za prihodnji predstavi ah. C »Evangeljnik« ter historična tragedija »Mayerling«. a— Prve borovnice so se že včeraj zjutraj pojavile na trgu po 6 Din liter. a— Nesreča delavca tvrdke »Kovine« Franca Urbasa ni bila tako tragična, kakor smo poročali. Urbas ni izgubil prstov, nego je dobil samo večjo vreznino. Rana se mu bo v kratkem zacelila, a— Pozna rokoborba. Okoli polnoči se .fe ruval s svojimi prijatelji v veselem razpoloženju na vrtu restavracije Uniona natakar P. Ai.ton in pri tem tako nesrečno padel, da so ga prepeljali v bolnico. a— Zajčjo pečenko si bo privoščil tat* ki je v noči od 13. na 14. vlomil v hlevček za kunce, ki ga ima goepa Čeh Ana na dvorišču svojega stanovanja v Fochovi ulici. Pobasal je kar 11 kuncev ter z njimi izginil v temno noč. — Izpred glavnega kolodvora pa je nekdo izmaknil Lorberju Ivanu iz Krčevine dvokolo, vredno 120® Din. a— S koH so se pomerili snoči v nekem.: vinotoču v Kamniškem jarku. Žrtev odtrganih plank je postal tesarski delovodja, 341etni Filip Heričko, ki sta ga napadla zavoljo neke ženske Jarc Anton in Mlakar Ivan. Oba junaka sta na tleh ležečega He-rička pošteno zdelala, razbila sta mu nos ter ga premlatila tako, da so za morali prepeljati v bolnico. a— Sirov napad. Na znano brzoslikarioo Rubin Karlo je snoči navalil neki neznaneo ter Ji zalučil v levo nogo velik kamen, ki jo Je pod levim kolenom tako ranil, da se je onesvestila. Prepeljati so jo morali r bolnico. a— Klnopredstave. Grajski kino, do vključno srede: »Plavolasi slavček«, 100% govoreča in zvočna opereta — Union kino od torka dalje: 100 % nemška govoreča ia zvočna veledrama »Atlantik«. Iz Kranja r— Dijaški kuhinji. Po izrecni želji Ha. gopokojne svoje matere poklanja namesto cvetja na njeno krsto g. prof. Mirko Kmet 200 Din za Dijaško kuhinjo! Posnemajte! Iz življenja na deželi BIZELJSKO. Sokol Bizeljsko bo ime! redni nastop 21. t. m. Ob pol 4. popoldne bo sprevod, nato sledi nastop. Ker je dobi. ček namenjen za sokolsko--gasilsko zgrad» bo. pričakujemo obilen poset. DOLENJSKE TOPLICE. V torek pre. teklega tedna pToti večernim uram smo imeli hudo nevihto s točo. 2e v prvih po« poldanskih urah se je čulo od daleč zamolklo grmenje in vedno bolj in bolj so se k opri 5fli temni oblaki, iz katerih se je vrnila toča in nato dež s točo. Po občini Toplicah sicer ni napravila toča občutne škode, pač pa v bližnji občini Gor. Polju, kjer je pa« dala euha toča debela kakor orehi in celo kot kurja jajca, ki je v kratkem pobelila zemljo. Posebno so trpele vasi Soteska in Drenje, kjer so pridelki na polju in vino* gradi uničeni. Tudi čez sosednjo Stražko iioro je šla grozeča nevihta, kjer pa ni na« pravila toliko škode. BRASLOVCE. Te dni jc zborovala Go« stilničarska zadruga v Braslovčah vprosto« rih načelnika g. Viktorja Rossnerja; Pre« cej lepo obiskani zbor je vodil g. načelnik, o delovanju zadruge pa je poročal tajnik g. Rossner Viktor ml. O zveznem delova* nju j« poročal g. Petelin i i Maribora. Ži« vahna debata se je razvila glede šušmar« •tv« in tioSenja pod rejo. Razpravljalo se jc tudi o ustanovitvi »Mladega gostilničar« ja«. To naj bi bila organizacija gostilničar« 6kih sinov in hčera in bi skrbela za 6tro« kovno izobrazbo g prispevki banovine, zve« ze in zadrug Ti mladi gostilničarji naj bi 6e tudi pošiljali v večmesečno prakso v inozemstvo, kar bi bilo posebno priporoč« Ijivo glede na tujski promet, ki 6C v Slove« niji vedno bolj razvija. — Namestu venca na grob g. Matije Bošnaka j« daroval okraj« ni zdravnik g. dr. Vit Cervinka na Polzeli 200 Din revni braslovški šolski deci. Za dar se mu šolsko vodstvo najiskreneje za« hvaljuje. — V nedeljo 21. t. m. bo tukajšnja šola razstavila risarska in ročna dela šol« ske mladine. Roditelji naj si vsi ogledajo šolske uspehe 6vo}ih otrok, ki so pod vod« stvom naših" izvrstnih vzgojiteljev prav le« po napredovali. GOSPODARSTVO Važne reforme v ustroju Narodne banke V delovanju naše novčanične banke je < nedeljo nastopil važen preokret Izredni občni zbor delničarjev je odobril od države predložen načrt novega zakona o Narodni banki in novih statutov, kakor tudi novo pogodbo med banko in državo. S to reformo, ki je v zvezi z zakonsko stabilizacijo dinarja, je Narodna banka postavljena na povsem novo in moderno p Kilavo. Kakor ie na občnem zboru poudaril dr. Slavko šečerov, je finančnemu ministru uspelo da v pogodbi in v zakonu zasigura državi* znatne godnosli. Valorizacija Kovinske in devizne podlage, kolikor je v bilanci vnesena po predvojni pariteti, gre popolnoma v korist države. Kr. vlada pa H> v novi pogodbi in v zakonu znala tudi primerno zaščititi najširše javne interese. Ze ob priliki prvega 'poseta guvernerja g. Bajlonija v Ljubljani ('28. X. 1«») smo t^rn mestu poudarili zahtevo, da se " novčanične banke izločijo znaki pridobitnega podjetja- Stari zakon o Narodni banki je izdelan pod vplivom naziranj in idej, ki so se že davno preživele. Politika novčanične banke pa se ne sme voditi s stališča privatnega profita in koristi delničarjev, temveč edino s stalisca splošnih koristi. Novčanične banke so zlasti po vojni postale nekaka neodvisna oblastva, ki rima jo skrbeti samo za to da se gospodarstvo preskrbuje s plačilnimi sredstvi in da se regulira denarni trg. temveč imajo tudi naloso, da v okviru danih možnosti vplivajo "na gospodarski razvoj države Ta zahteva, ki je bila pred dvemi m pol Mi iznešena ob priliki poseta guvernerja Bajlonija. ie danes uresničena. Novi zakon o Narodni "banki že v svojem drugem členu izrecno poudarja, da mora Narodna banka v imenu države vršiti javno službo s tem, da skrbi za denar pod pogoji, ki jih predpisuje zakon. Novi odnosaji med državo in Narodno banko, določeni v pogodbi, ne odgovarjajo nikakim zastarelim naziranjem, ki imajo pri nas morda še pristaše, temveč so urejeni na podlagi moderne teorije o denarju in povojnih izKu-šeni na tem polju. Ementiranje noveame predstavlja važen privilegij, ki ga država da sicer privatni ustanovi, toda 1« po«i pogojem. da to službo vTŠi t javnem intervju- Na drugi strani pa so s tem, da ima ta privilegij v rokah privatna delniška družba, dane gararoije, da dreava ne izkoristi svoj položaj in da ne izzove m- flaciie. • V zvezi 8 temi načelnimi spremembami so razumljive nove določbe, ki se nanatajo na imenovanje guvernerja. Doslej se je guverner imenoval s kraljevim ukazom \z liste petih kandidatov, ki jo je predložil upravni odbor. Po novem zakonskem načrtu pa se guverner in dva viceguvernerja imenujeta za 6 let s kraljevskim nkazoin na predlog finančnega ministra. Težišče celokupnega poslovanja Narodne banke se prenese na ožji izvršilni odbor; ta odbor tvorijo guverner, oba viceguvernerja in dva člana, ki jih določa upravni odbor. Pri tem je zlasti važna določba, da člani tega izvršilnega odbora ne smejo biti ma-tprijalno zainteresirani na poslovanju banke t. j. da ne morejo biti njeni dolžniki. Dosedanji zakon take določbe ni poznal. Guverner in viceguvernerja sta seveda lahko iz vrst upravnega odbora, kar pa ni neobhodno potrebno. Upravni odbor šteje -4 članov, nadzorstveni odbor pa 6 članov. Ud upravnega odbora mora 12 članov stalno stanovati v Beogradu- Trgovinski minister ima po novem zakonskem načrtu pravico v vsakem času zahtevati pojasnila o kreditni politiki in to preko špeetjalno delegiranega predstavnika. Gornje določbe kažejo, da je z njimi hotel zakonodajec poudariti,^ da Narodna banka ni samo ustanova delničarjev, temveč ustanova vse države, zato metode poslovanja in upravljanja ne morejo in ne smejo biti iste, kakor v kaki privatni Kakor rečeno, gre valorizaeijski dobiček zlate in devizne podlage v korist držaje za odpis njenesa dolea (ta valorizaeijski dobiček znaša okrog 900 milijonov Din); prav tako se porabi državi pripadajoči del doslej naraslega dobička iz deviznih poslov za odpis državnega dolga. Pred leti so nekateri zagovarjali stališče, češ, da je ta valorizaeijski dobiček last delničarjev. To stališče pa je seveda navzdrž-no in ni bilo priznano pri nobeni povojni stabilizaciji v drugih državah. Zlati in devizni zaklad predstavljata namreč le protivrednost za izdane novčanice; iz okolno-ti, da so novčanice zaradi inflacija v vrednosti padle in da se je s tem zmanjšala obveznost banke nasproti imetnikom novčanic, nikakor ne sme izhajati dobiček za delničarje. Poles odpisov iz valorizacije aktiv, se bo zmanjšal državni dolg pri Narodni banki še za 1400 milijonov Din z neposrednim odplačilom iz sredstev stabilizacijskega posojila. Po izvršenih odpisih bo državni dolg znašal še kakih 1800 miliionov Din. Ta vsota pa se bo mogoče kmalu nadalje zmanjšala, ker bo država dobiček iz kovanja drobiža, kakor je predvideno v stabilizacijskem zakonu, porabila za nadaljnje odplačilo dolga. Seveda pa se valorizira tudi delniška glavnica, in sicer od 30 na 180 milijonoT Dm; pri tem se je upoštevala dejanska vrednost vplačil delničarjev (10 milijonov sedanje glavnice je bilo namreč pred vojno vplačane v zlatu), tako da -delničarji .na bodo prav nič oškodovani. Značilne so fcudd spremembe glede državnega deleža pri dobičku banke. Doslej se (je čisti dobiček po odbitku 5 odst. za rezervni fond in 6 odst. za taatijeme upravnemu odboru (.2%), nadzorstvenemu odboru (0.5%) in uradnlštvu (3.5%) porabil tako, da je pripadlo 60 odst. državi, 40 odst. pa delničarjem. Da se omogoči čim stabilnejša dividendna politika in da se omejijo možnosti za prevelike dobičke na korist delničarjem, določa novi načrt zakona, da se po odbitku 5% za rezervni fond razdeli najprej 5% dividenda. (180 Din na delmico). Od ostanka dobi 30% država; od nadaljnjega ostanka se poviša dividenda do 10%. Kar še preostane od dobička pripada 50% državi in 50 odst. delničarjem za povišanje dividende do 14%; od nadaljnjega preostanka dobi država dve tretjini, delničarji pa dobijo eno tre-tinjo za povišanje dividende do 17%; če se še pri tej razdelitvi pokaže kak preostanek, tedaj dobijo delničarji od tega preostanka eno četrtino za povišanje dividende do 20%, tri četrtine pa pripadajo državi; od končnega, preostanka pa dobi država 90%. Čim večji bo torej dobiček, tem večji bo odstotni delež države na dobičku. Dividenda bo lahko znašala maksimalno nekaj nad 20 odst (600 Din), dočim je bila zadnja leta 400 Din. Med ostalimi Dovimi določbami je še omeniti, da bo Narodna banka po novem zakonu cskomptirala in kupovala tudi menice kmetovalcev s 3 podpisi .in z rokom od 9 mesecev (pri običajnih trgovskih menicah ostane rok največ 3 mesece), toda le tedaj, če bodo predložene preko Privilegirane agrarne banke ali pa preko Sa-veza zemljoradničkih zadruga. = Zvišanje tarif za uvoz premoga- Po obvestilu generalne direkcije državnih železnic se 15. t. tn. zvišajo železniške tari-ie na naših železnicah za inozemski pre-moe in koks pri uvozu preko kopnih ali rečnih postaj (to ne velja za uvoz preko naših pristanišč). Izvzete so pošiljke za tvomice elektrod in pošiljke koksa za topilnice rud in za plavže, za katere veljaio stare tarifne postavke. = Beg kapitala iz Nemčije. Kakor smo že poročali, je nemška Državna banka v soboto povišala svoj diskont kar za 2%, od 5 na 7%. 2e izmera tega poviška kaže, v kako usodepoln položaj je nenadoma zašlo nemško denarno gospodarstvo zaradi nezaupanja v politično, gospodarsko in valutno stabilnost. Nepričakovana potreba sanacija dunajske Kreditanstalt in notranjepolitične težkoče v Nemčiji so izzvalo najprej nezaupanje inozemstva, ki je prišlo do izraza v odpovedih kratkoročnih kreditov v Nemčiji. Krizo nezaupanja, ki jc prešla tudi nemške gospodarske in finančne kroge, pa je pospešila še akcija za znižanje reparacijskih dajatev in za moratorij reparacijskih plačil. Uvozniki so se pričeli zalagati z devizami, iz bojasni pa so jeli prodajati državne in druge papirje. Bojazen domačih kapitalisto> se je pokazala v pobegu kapitala v zapadne države, čeprav je lam obrestovan i e mnogo slabše. Vse to je imelo usodepolne posledice za Državno banko, ki je morala oddajati zlato v Pariz in London, da dobi devize, po katerih je povpraševanje dnevno naraščalo. Tudi nakupi efektivnih dolarskih novčanic od strani malih ljudi je v bojazni pred inflacijo zavzelo velik obseg. V nekaj t«dnih je Državna banka izgubila za okrog 700 milijonov mark (preko 9 milijard Din) zlata in deviz. Državna banka je moraia poseči po radikalnem sredstvu 2 odstotnega povišanja diskonta in ni izključeno, da bo v kratkem šla z diskontom še na_ vzgor, kajti tudi v soboto je morala pri povišanem diskontu oddati za 80 milijonov mark deviz- Državni papirji in nekateri zastavni listi so v tečaju tako nazadovali, da nudijo že 10—14 odstotno obrestovale. Kakor se zatrjuje, je newvorSka Federalna rezervna banka priskočila že na pomoč s primernimi krediti nemški Državni banki. = Obrtniški praznik v Središču ob Dravi. V nedeljo 14. t. m. je proslavilo Obrtno društvo v Središču ob Dravi svoj 401etni obstoj na Izredno svečan način. Ob pol 10. je odšel sprevod z godbo od Sokolskega doma v župno cerkev k maši. Po maši pa se je vršilo v prostorni dvorani Sokolskega doma slavnostno zborovanje, ki ga je vodil predsednik Obrtnega društva v Središču g. Ro-bič. Po uvodnem pozdravu je predsednik podal podroben historijat društva, ki šteje danes 2e 106 članov. Posebno toplo je pozdravil govornik g. Jakoba Zadravca, ustanovitelja ln častnega predsednika društva. Za njim je govoril obrtno-zadružni nadzornik g. Ignac Založnik o velikem pomenu obrtniških društev. G. Drago Zabkar iz Celja je v imenu Zveze obrtnih društev dravske banovine čestital domačinom k lepemu jubileju. V svojem referatu je g. 2abkar obravnaval delovanje obrtnih društev, splošni položaj našega obrtništva in posebej še vzgojo obrtniškega naraščaja. Govorili so še gg. Zadravec, trški župan, podstarosta Sokola, vodja obrtno - nadaljevalne šole in drugi. Po slavnostnem zborovanju sc je popoldne vršil na letnem telovadišču Sokola lep sokolski nastop, ki mu je sledila dobro obiskana narodna veselica. Proslave se je udeležil tudi zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani in predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Jernej Golčer iz Celja. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. t m. ponudile glede dobave plošč za tlakovanje; direkcija drž. rudnika Kakanj pa do 25. t- m. ponudbe glede dobave 300 m: trstia za strope, 150 komadov strojnih spiralnih jeklenih svedrov, 1 jamskega univerzalnega teodolita in 2000 m jeklenih vrvi. — Direkcija drž. rudnika Seniski Rudnik sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 4. julija glede dobave 5000 parov usnjenih copat,"500 parov platnenih čevljev, 7. julija glede' dobave 13.500 kosov perila, 9. julija glede dobave 3900 komadov bolniških iti zdravniških plaščev, 11. julija glede dobave 9000 parov nogavic, 14- julija glede du-bave 10.000 kg čiste vate in 202.000 metrov hidrofilne tkanine, 16. julija pa glede dobave 100.000 metrov kaliko - platna, 1500 metrov gumijastega platna in 100 kg gutaperče. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za TOI pogoji pa pri upravi omenjenega skladišča.) Borze 15. t. m. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Pri neizpremenjeni curiški devizi so se tečaji ostalih deviz deloma znatneje okrepili. Med efekti je prišlo do zaključka v Kranjski industrijski po 304. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 407—410. Zaključki pa so bili tudi v investicijskem posojilu po 86.50—88, v 8% Blairovem po 90 in v 7% Seligmanovem posojilu po 82—82.50. Med zasebnimi vrednotami je bil promet v Praštedioni po 950, v Jugobanki po 67— 67.50. v Union banki po 167, in v Srpski po 192, nadalje v N?r. šumski po 25. v Šc-čeraiij po 250—255. v Nar. mlinski po 15 in v Trboveljski po 227—230. Derize. Zagreb: Amsterdam 22.70—22.73. Dunaj 792(04—796t04, Berlin , 1313950—13.42501, Bruselj 786.49, Budimpešta 985.90—988.90, London 274.38 — 275.18. Milan 294.61 do 296.61, Newyork ček 56-29—56.49, Pariz 220.17—222.17), Praga il66i95—167.73, Zfl-; rich 1095.30—1098.30. Curih. Zagreb 9.1 ]50, Pariz 20.17, London 25.0450, Nercvvork 31.")/)5, Bruselj 71.68, Milan 26.97, Madrid 52.10, Amsterdam 207.44, Berlin 122.22, Dunaj 72.38, Sofija 3.73, Prasa i5.2575, Varšava 57.75, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.07625- Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 1% Blair 81 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 den., Ruše 200 den, Kranjska industrijska 304 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406 — 408, kasa 406 — 407, za december 408 — 409. investicijsko 86.75 do 87, agrarne 48 — 49.5, 7% Blair 80 — 81, 8% Blair 90.25 — 90.75, 7% Drž. hipotek, banka 81.75 — 82.5, 6% begluške 65—65.5; bančne vrednote: Praštediona 950 — 960, Union 167 — 168, Jugo 67-5 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Narodna 6700—7000, Srpska 191 — 193; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 30, šečerana 243 do 255, Slavonija 200 den., Vevče 120 den., Narodna mlinska 15 - 17, Trbovlje 227-230. Beograd. Vojna škoda 409, 408, 407.50 zaklj., investicijsko 86—87, agrarne 49— 50, 7% Blair 80.75 zaklj., 7% Drž. hip. banka 82 den., 6% begluške 65.50 zaklj.. Narodna 6650-7000- Blagovna tržiSča LES -f Ljubljanska borza (15- L m.) Tenden-za les nespremenjeno slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni oglja- Eksekutivno je bilo prodanih 1500 komadov bukovih želszni-ških pragov (2.60X24X14X15, I. in 2.60 X2l '23X13X13, II., pragi polnomerni rn ne sloki, s toleranco 8 cm krivine in 50% rdečega zdravega srca na čelu, prevzem na licu mesta) fco vagon Sušak pristanišče po 32 Din za I. in 26 Din za II. ŽITO + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tandenca ca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco slov. postaja, mlev6ka vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg Pranje z AIbns terpentinovim milom ne povzroča gospodinji nikake skrbi. Z Albus terpentinovim milom lahko operete poljubno količino perila, pa bo belo kot sneg. — Zahtevajte izrecno Albus terpentinovo mila Ne vzemite dragega mila, pa naj ga Se tako hvalijo. \ Dobiva se t vseh trgovinah. po 265—267 50, okolica Subotica, 7980 po 262.50—263, okolica Sombor, 79 kg po 232.30—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (pri navadni voznim po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 223 — 230; moka: banatska »Oi po 375 — 3S0, baška -Ot po 360 — 365. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 9 .vag. pšenice, 16 vag. koruze, 5 vag. moke in 1 var*. otrobov. Pšenica: srednje-aška. 79 80 kg 180—185; okolica Novi Sad. 79 80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/8») kg 163-170; baška .potiska, 7980 kg 190 -195; gornjebaška, 79 80 kg 185—190; sremska, 78 kg 162.50—167.50; okolica In-diija, 78 kg 167-5 - 172.5. - Koruza: baška, Dunav, Sava 102—104: okolica Sombor 103—104. Moka: baška >0« in >00« 260—280, >2« 250—260; >5« 240—250; >6« 225—230; >8« 120—130. — Otrobi: baški. sremski in banatski 110 — 113. 4- Budimpeštanska termin«ka borza (lo. t. m.). Tendenca za pšenico prijazna, za koruzo slabša. Promet omejen. Pšenica: za junij 14.75 — 14.76 04.70); k o r u * a; za julij 13.56-13.52 (13.50), za avgust 13.57—13.58 (13.60). za maj 1932 11.47— 11.48 (11.30), tranzitna za avgust — (1100). Šport Državno nogometno prvenstvo V ponedeljski številki smo objavili tabelo stanja državno-prvenstvenega tekmovanja v I. grupi, to je v zagrebški grupi, v kateri igrata tudi naša zastopnika Ilirija in Primorje. Zaradi pregleda objavljamo danes še tabeli ostlih dveh grap. II. E^rupa: 13:1 3 3 0 0 6 4 1 1 2 6:8 3 2 1 0 1 4:2 2 2 1 0 1 2:3 2 3 1 0 2 3:7 2 2 0 1 1 1:8 1 m. grupa: 5:0 10 5 5 0 0 5 3 0 2 14:8 6 5 3 O 2 7:5 6 5 3 0 2 9:7 6 2 0 2 9:7 4 5 2 0 3 11:13 4 5 1 0 4 9:19 2 4 0 0 4 0:5 0 BSK Soko Sašk Siavija Jugoslavija Jug Mačva Gradjanski Bačka Siavija Vojvodina Obilič PSK Sand Letošnje državno lahkoatletsko tekmovanje moštev To tekmovanje, mnogo bolj važno kot bi se zdelo na prvi pogled, vsekakor pa neprimerno bolj važno kot bi se dalo po pozornosti občinstva soditi, se je vršilo 6. in 7. t. m. na igrišču Ilirije. Ni nam pri« neslo pričaikovanih usipehov. Zagrebški športni krogi so nas n. pr. smatrali za mno« go bolj nevaren kot se je pozneje izkazalo, in da so ti krogi gotovo dobro informirani, o tem smo lahko prepričani. Odkod torej pojav, da smo kljub temu, da smo sigurno močnejši, kot smo bili lani, v samih rezul« itatih morali zabeležiti znatno nazadovanje? Predvsem je treba poudariti, da je to »nazadovanje samo navidezno im da letos« •nje tekmovanje ni dalo vemega prikaza moči naše lahke atletike. Naneslo je, da se je moralo tekmovanje vršiti ob zelo ne« ugodnem terminu in na igrišču, ki je prav kvarno vplivalo na rezultate. Da bo dale« ■kosežnost te trditve tem bolj jasm^ je treba pomisliti, da pri sedanjem načinu tekmovanja, ko tekmujejo po edin i klubi na različnih mestih in krajih hkrati, ni vse« eno, dali tekmujejo atleti na brezhibnem ligrišču, ali na igrišču, ki tkmovealce moč« ■no handicapira. Ilirjansko igrišče je tek« movalce močno oviralo pri skokih in v te« kih, pri skokih celo tako, da so se morali prenesti na igrišče Primorja. Za medseboj« no merjenje moči med obema udeleženima domačima kluboma je navsezadnje ta han« dicap brez pomena, ker so bili pogoji za oboje enaki, o handicapu je samo govor v primeri z drugimii klubi naše države (Con« cordia, Hašk, Pančevo itd.), ki so tekmo« vali pod neprimerno ugodnješimi pogoji. Termin je določil savez. Vendar je glede na naše krajvene prilike Primorje ukrenilo •potrebno, da bi se preložil na 3. in 4. t. m„ ker so bile za isti čas določene kar tri prireditve« lahkoatletsko tekmovanje, pla« vabi turnir Ilirije in tekma Concordia » Primorje. Zlasti zaradi poslednje tekme je Primorje forsiralo drug termin, ker ima imočno četo lahkoatletov med nogometaši, od katerih je bilo izključno pričakovati in zahtevati, da bi startali v lahkoatletsklh in nogometnih tekmovanjih. Savez je uvi« del mučnost situacije in je stavil Primorju in Iliriji na prosto, da se v pogledu pri« mernega termina sporazumeta. Ilirija pa se je postavila na intransingentno stališče in ni pristala na preložitev termina. Če bi bila Ilirija tako močna v lahki atletiki, da bi ev. udeležba ali izostanek par primerjan« skih atletov lahko vplivala odločujoče na fplacement, potem ne bi mogel nihče Iliriji očitati njenega stališča. Ker pa Ilirija da« mes Primorju v lahki atletiki ni konkurent, ni s tem sama sebi nič koristila. Lani je Ilirija dosegla skupno 30,218.020 točk, Primorie 56.187.020. Letos je dosegla Tliriia 22.066.745 točk. Primorie 46.006.920. V Zagrebu na sta dosegla Concordia ln Hašk: lani C. 73.116.80. TT 68.61263: letos C 78.910.25, H 7§,329.43. Zagrebška kluba. zlasti Hašk sta torej znatno na^edojvala, dočim smo v Ljubljani morali zabeležki močno nazadovanje. . , Ce se omejimo samo na Primorje, ki je imelo realne šanse na pozitiven uspeh, pri« demo, pri uvaževanju samo stvarnih razk>» gov in vpoštevajoc samo res dosegljivo, do rezultata, da je Primorje zaradi vseh ©me« njenih težkoc, ki bi se jim bilo dalo z ma« ilo dobre volje ogniti, izgubilo priliko, da si pridobi do 40.000 točk, kar bi z doseže« nimi 46.906.920" dalo približno 87.000 točk, torej daleko vec kot sta jih dosegla Con« cordia ali Hašk. Prihodnje leto se bo tekmovanje vršilo na igrišču Prin-orja. Poskrbeti bo treba, da bo tisti termin nrost vsakih nogometnih tekem, ki angažirajo naše atlete nogometa« še, in drugih sličnih prireditev, tako da bo tudi ljubljanskim atletom dana prilika, da (nastopijo komoletni in pod enakimi okoli« ščinami kot zagrebški. Tedaj bomo videli, da smo z Zagrebom v kvantitativni lahki atletiki na ravni nogi! D. S. gablja&ki turnir SK Ilirije se je vršil v soboto in nedeljo. Sabljaška sekcija Ilirije se je pod spretnim vodstvom borilnega mojstra polkovnika g. Cvetka lepo razvila. V pretekli sezoni je razširila sekcija svoje delovanje tudi na floreut. Rezultati so: Floreut — dame: 1. Marija Bele, 2. Ivka Tavčar, 3. Kušar. Prvi dve sta članici SK Ilirije, tretja gost iz Maribora. Sablja — gospodje: 1. Raunacher, ki si je istočasno priboril tudi naslov klubskega prvaka za leto 1931. Za 2. in 3. mesto se bosta morala še naknadno boriti g. Seu-nig Stane in g. Mandelc. Dame v floreu-tu so absolutno zadovoljile ter upamo, da bodo častno zastopale Slovenijo na državnem prvenstvu v Mariboru. Gospodje v sablji so od lanskega turnirja tako taktično kakor tudi tehnično nepričakovano napredovali. Posebno Ljubljana uporablja najmodernejši napad, ker s kratkimi, odločnimi gibi ogrožava vedno s konico svojega nasprotnika, dočim so tekmovalci iz Maribora predvedli metodo prejšnjega sabljanja, t. j. uporabljali so velike zamahe. Gostje iz Maribora so uvideli prednost prve metode ter se zaradi tega prilagodili v nedeljo tej metodi. Posebno se je odlikoval v tem pogledu g. dr. Pichler. Lepo uspeli turnir je bil le nekaka predpriprava za državno prvenstvo v Zagrebu. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes od 18. dalje obvezen trening za vse atlete. Radi predstoječih gostovamj važen razgovor. ___ Čajno maslo prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših cenah Vam nudi tvrdka JULIJ ZUPAN, Ljubljana Sv. Petra cesta 35. 8402 Radio Izvleček iz programov Torek 16. junija. LJUBLJANA 12jl5: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Kolebanje klime. — 19.30: Nemščina. _ 20: Recitacije pesmi Murna Aleksandrova tg. Lipah)- — 20 ?0: Freio« koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sreda, 17. junija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Portreti iz svetovne literature. — 19.30: Ruščina. — 20: Koroški večer. — 20.45: Griegov večer. — 22: Napoved časft in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče- — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Operetna glasba. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: Narodne pesmi. — 21: Glasbene uganke. — 2130: Komorna gla»-ba. — 22:' Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Klavirski koncert — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 17-20: Plošče. — 19.05: Prenos iz Brna. — 20.35: Koncert na harfo. — 21.30: Celo-kvart»t. _ BRNO 17.20: Plošče. — 19.05: Veseloigra. _ 20.30: Program iz Prage. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos Verdijeve opere >Traviata<. Lahka glasba- — DUNAJ II: Koncert orkestra. — 12.40: Operna glasba na ploščah. — 15.20: Glasbena akademija. — 19.30: Koncert opernega orkestra. — 22.10: Orkestralen in pevski koncert. — BERLTN 19: Sta-roberlinski plesni večer. — 21.10: Časovne satire. — Zabaven program. — KONIGS-BERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Plesni večer iz Berlina. — 21.10; Zabaven program- — 21.40: Violinski koncert. _ 23: Plesna glasba na ploščah. — MOHLACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 20.20: Prenos simfoničnega koncerta. — 21.45: Recitacije in plošče. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. _ 17.30: Koncert dunajske glasbe. 18.45: Koncert orkestra. — 20.10: Madžarske narodne pesmi. — 21.10: Sonate za klavir in bas- — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 21: Operni večer. JL 5JUTR0« St. 138 6 s flfortf, rs. VL MSI iii sveta CampbeHov hitrostni rekord se bfi2a zatonn Dieta proti izpadanju zob In las Vzrok plešavosti in majanja zob so motnje v prebavi — Prenasičenost in občutljivost organizmov za belja* kovine Na zadnji seji dunajske zobo^d ra vn i ške družbe je predaval dermatolog dr Pulay o zanimivih zvezah med plešavostjo, zobnimi in kožnimi boleznimi. Z raziskovanjem teh zvez je dunajski učenjak odkril uspešno zdravilno postopanje proti eni najpogostejših zobnih bolezni, majavosti in izpadanju zob; to postopanje obstoji v posebni dieti. še danes ne vemo točno, kaj bi bil vzrok te bolezni. Nekateri menijo, da gre za. čisto lokalne pojave v ustih, drugi vidijo v njih posledico še neznanih činite-Ijev v celotnem organizmu. Dr. Pulay je baziral svoja raziskovanja »a domnevo, da so lasje in zobje bistveno eorodne tvorbe in njih izpadanje ima skupen vzrok v neki globlji notranji motnji izmenjave snovi, ki se da odkriti z novejšimi metodami krvne preiskave. Te iz-premembe v normalnem krvnem kemizmu p« javljajo istočasno kot kožne oolezni, ekcemi, izpuščaji, ogrci, nastajanje prhljaja, srbenje kože itd. Pri tem nastopajo tudi motnje v prebavi, zaprtje, zgaga itd. Dr. Pu1ay je iskal vzroka vsem tem mnogoštevilnim pojavom in ga je našel v neki preobčutljivosti in prenasičenost i telesa proti beljakovinam. Telo beljakovin ne mo- re več predela va ti. Kri se prenki.ca. v organizmu se nabere prepolno neprebavljenih snovi. To dognanje je preizkusil raziskovalec h preprostim eksperimentom: Pacientom je Črtal beljakovine v hrani, z alka.lizirajo-čimi solmi je postopal proti preokisanju krvi — in v kratkem času so se izgubili vsi bolezenski simptomi. Prebava je postala normalna, srbenje na glavi je pre nehalo in z njim izpadanje las. Najbolj čudno pa je bilo pri tem. da so se omajani zobje sppt utrdili. Pravilna dieta je tedaj najboljši pripomoček proti izpadanju zob. Tudi specia/isti za zobne bolezni, kakor Punajčana Gottlieb in Weinmann, so v najnovejšem času potrdili resničnost Pu-layevih izsledkov. Zanimivo je pri tem, da je zobozdravniška praksa že nedavno prej po čisto empirični poti našla uspešno lokalno postopanje proti izpadanju zob, namreč postopanje s kisikom, ki je v popolnem skladu s teorijami dr. Pulaya. Kisik pospešuje, namreč izmenjavo snovi in sežiganje, beljakovin, očisti tedaj kri nepotrebnih in škodljivih primesi. Učinkuje torej kakor dieta, ki jo priporoča dr. Pulay. Najbolje je seveda, združiti oba postopka, onega s kisikom in z dieto. Majhna revizija relativnostne teorije Novi podatki o odklonu svetlobe rvezd v težnem polju solnca Prof. Freundlich, vodja Einsteinove opazovalnice v Potsdamu, je predaval te dni » uspehih opazovanja sclnčnega mrka P. maja 1929. na Sumatri. Rezultati tega opazovanja so bili šele sedaj dokončno zaključeni. Opazovanje se ie vršilo v nenavadno ugodnih okoliščinah in je trajalo 5 minut. Nemška ekspedicija je pod Freundlichovim vodstvom vršila delo z dvema daljnogledoma in posrečilo se ji je sedem izvrstnih fotografskih posnetkov. Ti posnetki kažejo nedvomno upravičenost.. Einsteinove trditve, da se svetloba zvezd v težnem polju pol ne a odklanja na.zven. Ta odklon pa zna-#a 2 2 ločne sekunde in ne 17 ločne se- kunde, kakor tudi relativnostna teorija, znaša tedaj znatno več. Tudi ameriška ekspedicija je prišla do istega rezultata, čeprav je delala delno po drugi metodi. Po predavanju se je oglasi! prof. Einstein sam in je izjavil, da so Freundlicho-ve meritve najzanesljivejše, kar so jih doslej izvršili o odklonu zvezdne svetlobe, in da bodo poznejša opazovanja težko premostila to razliko med opazovanjem in teorijo. Sam se čuti kot. fizik dolžan ukloniti se predvsem izkušnji in se mu zdi zato potrebno malo predelati in izpopolniti relativnostno teorijo po ugotovitvah nemške ekspedieije, ki je 1. 1924. opazovala solnčni mrk na Sumatri. Kakor vsako leto, bo tudi letos lepotna tekma za »Miss Svet« v Galvestonu. Na sliki vidimo sedem Evropejk, ki so odpotovale čez morje v nadi, da jim galvestonska jury prisodi naslov »Miss Universumc Vozač. Norman Smith hoče s tem 12 cilinderskim vozom, ki je prišel iz avstralske tvornice za vozila Harkness, zlomiti Campbellov hitrostni rekord, ki znaža sedaj 395 kilometrov na uro. Tozadevni poskus se bo vršil na novozelandski obaJi. Nov družabni škandal na obzorju Amerike Umor mftrjonarske hčere Stair Fafthsufl, lri |e postala, kakor Vlvten Gordon, žrtev svoje okolice voršVi Quarti er I.a+fn Hreen^ich ViTlage. Tam se je vdinjala prijatelja iri živela nadvse razkošno in potratno življenje na njihov račun. V dnevniku, Vi se ie na.Sel poleg umor* jen te, so zabeleženi mnoga odlična imena, ki so nedvomno v zvezi z nesrečnico. Našel se je tudi kožuh, Vi ga je imela milijo, n ar jeva hči kratko pred smrtjo na seb1. Dr« žavno pravdništvo smatra ta kožuh ra reden kos garderobe. Baje je tako el^^art-. ten, da ga ne more nihče pozabiti, ki ga je (»um« en*™* videl. Kmalu po najdbj prvega dnevnika od. krili še drug dnevnik z mnogimi podatVi o liubavnih aferah in poznanstvih aesrečn« žrtve. Sodeč po teh dokumentih, Vi jih trni zdaj v rokah policija, so bili mnogi izmed njih, ki iih ie poVomica zabeležila z mvmi v zapisnik, interesirani na nteni smrti. Vs* kaže, da sc bo to odkritje razTa*lo v ame» rišVj škandal prve vrste, Vi bo poVaza* w> gnilobo tako zvinih »boljših* slojev ameriške družbe. Kriminalna policija je d--v slej morala ugotoviti le to. da ie Kila Stair Faithsull vržena v vodo. po>tem Vr> e za preVomorsVi romet zedmile, da opuste del za letošnje poletje predvidenih voženj med obema kontinentoma Doslej so črtale s poletnega voznega reda 40 velikih voženj. Ta korak ima svoj vzrok v dejstvu, da bo« do Američani, ki običajno ob tem času za« sedejo vsa mesta na velikih preVomorni« Vih, skoro popolnoma izostali, levilo na« ročenih prostorov za vožnje iz Amerike v Evropo ie sVoraj toliV.šno, Vakor v zimski sezoni. Paroplovne družbe za preVomorsVi promet morajo računat' z znatnimi izgub3* mi. Napravljen je že načrt, po katerem bo« do vzeli iz prometa celo serijo velilcih pre* VomorniVov. Seveda bodo ob tej priliki prišli ob Vruh mnogi nameščenci, Vi so ir* veli od živahnega prometa med AmeriVo in Evropo. Vsak član ena Čitaite ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« »Pridi vendar sem, da ti pomagam spi©, sati n« dno!« Zadnji bobri Bobri, najzanimivejši evropski glodavci, eo povsod izumrli zaradi neusmiljenega za« sledovan.ia in tudi zavoljo regulacij rek, ki so onemogočila njih povodne zgradbe. Razen malopoznanih selišč v močvirnatem pragozdu ob sov j e ts k o*pol i s ki meji žive bobri v Evropi ob gorenji Labi blizu Mag« deburga. Štetje iz leta 1913 je ugotovilo 186 bobrov v 137 »pristavah«, kakor ime« nujejo zoologi njih umetno zgrajene brlo« ge. Svetovna vojna seveda ni prizanesla tej redkosti- Pazniki so odšli. Divji lovci so hoteli mesa. Število bobrov je občutno zadovalo. Po revoluciji je izdala saška vla-« da stroge odredbe, da bi še zadnje bobre obvarovala propasti. Ogradila ie njih na« selbino z bodečo žico in prepovedala do« hod pod pretnjo zapora z visoko globo. Kopanje in ribarenje v tem delu reke ie prepovedano. Noben čoln ne sme tu na izlet. Ladje, lri plovejo mimo, se ne smejo ustavljati in metati sidra. Razen tega je podzidala vlada nizko obalo in zgradila umetne griče za »pristave«, da bi se noter lahVo rešili bobri v primeru povodnji. Vi bi utegnila razmetati nj'Ti jez in postati ne« vama za njih naselbino. Spominjajte se slepih! ki je več let zastopal Francijo v Moskvi, je premeščen v Madrid. Njegovo premeščenje spravljajo v zvezo z novim položajem, ki polagoma čisti odnošaje med Francijo in Rusijo. Zlata je vedno manj švedsko-ameriški narodni gospodar profesor Valdema.r Lindgren napoveduje v pogledu zlata črno bodočnost, že v prihodnjih 20 letih, pravi, se bo pokazalo občutno pomanjkanje zlata. Pridobivanje zlate rude v južni Afriki je od 1. 1915. dalje nazadovalo. Dočim so izkopali 1. 1915. za 100 milijonov dolarjev čistega zlata, je začelo pridobivanje te redke kovine po tem času močno pešati in je v zadnjem času padlo na 40 milijonov dolarjev letno. Edino upanje je še, da bo Kanada zvišala dobave iz svojih zlatokopov, če pa Kanada odreče, bo treba iskati zlatih ležišč v drugih delih sveta. To upanje pa je precej pičlo. Ce se uresniči bojazen, ki jo tukaj izreka prof. Lindgren, bo treba začeti izdelovati prstane in ure iz drugih kovin ter presmeriti svetovno gospodarstvo na novo vrednostno enoto. Kakor poroča francoska revija »L' Antene«, so kratki valovi pripomogli dvema mladcema do zakonske zveze, ki so ji njiju starši spočetka nasprotovali. Zaljubljenca sta segla po sredstvu, ki ga nt še nihče rabil. Osnovala sta si dve postaji s kratkimi valovi in s pomočqo mednarodnih znakov sta določala sestanke. Vse bi šlo tako naprej, da ni dekletov oče, ki je tehnično izvežban mož, ujel nekoliko teh znakov in jih razrešil, šlo je za nov sestanek. Mož je imel dovolj humorja In bistroumnosti, da se je sedaj vdal načrtom iznajdljivega para. V Pragi pa se je dal neki možakar nasprotno ločiti, ker je bila njegova žena tako nora za radio, da je zanemarjala gospodinjske posle. Mož je moral jesti v gostilni in sam pospravljati stanovanje. Vse prigovarjanje ženi je bilo bob ob steno. Končno se je naveličal in vložil tožbo za ločitev. Sodišče je priznalo upravičenost njegovih razlogov. Junak »Krasina«, ki je pred leti rešil No-bilovo ekspedicijo, se je pripeljal v Berlin na razgovor o letošnjem arktičnem poletu Zeppelina, pri katerem bodo sodelovali tudi ruski izvedenci Vulkan na dražbi Trgovinsko ministrstvo honduraSke republike ponuja na prodaj vulkan. Visok je 2200 m, stoji v bližini mesteca Holute-ka in ni bljuval že od 1. 1866., pač pa izvira okrog njega polno vročih vrelcev. Neka kalifornijski delniška družba je ponudila zanj že 10.000 dolarjev. P. Rosenhayn: (Dagahund v fratcu Roman Šofer je hotel pravkar okreniti avtomobil — a tedaj je rekel Mac Coy, ki je bil med tem stopil iz svojega voza: »Proglašam vaju za aretirana!« Ljudska duša je zakipela. Obkolili so Wanamakerjev voz in ga tako obdali z živim zidom zoper Maca Coya, zoper njegov avtomobil in zoper vsakogar, kdor bi se drznil položiti roko na moža, ki je bil tik pred tem, da postane narodni junak Indurije. »Jaz sem državni pravdnik Mac Coy in imam pooblastilo ...« »Seveda!« je rekel nekdo. »Kaj se pravi pooblastilo! Papir je potrpežljiv.« »Ta dva gospoda sta sleparja, ki delata drug drugemu v roke.« »Ura bije trinajst!« se je zasmejalo nekaj glasov. »Najbrže ga imate pod kapo! Pravkar prihajamo s tribune; na svoje oči smo videli, na svoja ušesa slišali borbo med njima. Zdaj pa pride takle zelenec iz Kalamaza in aii kdo ve odkod in nam pripoveduje zgodbe o razbojnikih. Glejte, da se razkrojite v svoje sestavine, če ne —! V nebo zletite, ena, dve, tri, ali pa vam jo primažem...« Mac Coy je bil že v skupščinskem poslopju; slišal je le še hrupne vzklike, ob katerih sta se Wianamaker in Clifford odpeljala. Notri ga je sprejela vsa skupščina, polna pričakovanja. »Jaz sem državni pravdnik Mac Coy. Če me znamenja ne varajo, je šla indurska skupščina pravkar dvema sleparjema na li-manice.« »Zelo ljubeznivo je, gospod Mac Coy," da skrbite za naš blagor,« je dostojanstveno rekel predsednik, »a bojim se, da se motite.« »Ali ste kupili tisti stroj?« je vprašal Mac Coy. »Da. Od njegovega izumitelja, Boba Clifforda.« »Z namenom, da bi vas napravil neodvisne od Wanamakerjeve- ga premoga?« »Tudi to je točno, gospod.« »Tedaj je sleparija očitna. Stroj dela z nekakšno novo naravno močjo, jelite?« »Da: vodo razkraja v njeni sestavini.« »Kratko in jasno: stroj ne razkraja ničesar, in voda, ki io vlivate vanj, bi lahko brez škode ostala v vodovodu.« »Na svoje oči smo ga videli, kako je tekel!« »Ker je opremljen s skritimi akumulatorji. In akumulatorjev ne morete napolniti drugače, kakor če imate premog, da žene parni dinamo. »Ni mogoče!« je zahrumelo po dvorani. »Tu je nekje nekakšen utor; pritisk... kako je že rekel ravnatelj v cirkusu ,Loyaiu'? Tri palce od roba, to bi bilo tukajle... počakajte... Zdaj — vidite?! Pet akumulatorjev izredno visoke kapacitete.« »Osleparjeni!« je vz-kriknil finančni minister »Ali, to ni mogoče!« so zakričali drugi. »Wanamaker sam se je potezal za stroj!« Mac Coy je smehljale se zmajal z glavo. »V toliko utegnete imeti prav. Samo: Wanamaker sploh ni bil \Vanamaker. Ampak C a s c a p o 1.« »Cascapol!« Predsednik se je sesedel v naslanjač. »Mednarodni slepar?« „ »Šli ste na limanice, a dobremu nasprotniku. To vam je v čast.« »Pa naših dve sto milijonov dolarjev?« Ravnatelj Indurske banke si je obupan segel v lase: »In jaz sem sam telefoniral maši blagajni, naj mu izplača denar!« »Hitiva, gospod ravnatelj,« je rekel Mac Coy. »Kar ste po telefonu naročili, lahko po telefonu prekličete.« * • Cascapolu ni bilo treba preroškega daru, da je že naprej računal s tem telefonskim preklicem. Kakor hitro je bil državni pravdnik tu, se je razumelo to samo po sebi. In tako se je zgodilo, da je Bob Clifford, spretni plezalec, tisti mah dospel na streho Indurske banke, ko je stopil spodaj »Wanamaker« k blagajnikovemu okencu. Blagajnik je pravkar nalagal pred poznega gosta kupe vrednostnih papirjev, ko je rezko zapel telefon. Blagajnik je prijel za slušalo. A tisti mah so storile na strehi škarje svojo dolžnost. Gospod Wanamaker je s sočutnim zanimanjem opazoval blagaj-mikovo prizadevanje, da bi dobil prekinjeno zvezo. Z umevanjem in obžalovanjem je pripomnil, da imajo telefoni v Induriji iste bolezni kakor drugod, in svetoval blagajniku, naj se pritoži. Nato je -zapustil dvorano, hropeč pod svojim bremenom in spremljan p6 globokih poklonih bančnega osobja. Zakaj taki so ljudje: več ko jim vzameš denarja, bolj te spo-. štujejo. , ... . Evelyn Barclayeva je stala zunaj pri avtomobilu. NVanamaker- jev korak je bil umerjen — vse do trenutka, ko je bila poslednja , marmornata stopnica bančnega poslopja za njim. Kakor hitro je sto- . pil na pločnik, se je spet izpremenil v Cascanola. In Cascapolu se je mudilo. »Naprej!« je tiho velel šoferju. . , Evelyn je pokazala kvišku: »CliffordU »Nastavite zadnjo hitrost!« VSAKO PRILIKO je treba porabiti za- UTRDITEV ZDRAVJA. Mnogi zaradi službenih ali poslovnih opravil ne morejo posvečati zdravju skrbnejše in trajnejše pažnje. Toda tudi pri polni zaposlitvi Je dana možnost, da mislimo na svoje zdravje in storimo zanj vse, kar je ob najmanjši izgubi časa in sredstev mogoče. Treba je izbrati samo primerne metode zdravljenja in se posluževati le onih letovišč in zdravilišč, katera so po svoji zdravniški službi po učinkovitosti zdravilnih pripomočkov, po svoji prometni legi in po prijetnosti okolice sposobna, da ob najmanjši izgubi časa nudijo naj-jačje učinke. Pri današnji draginji in prezaposlenosti je tudi zdravljenje treba ekonomizi-rati. Vse te predpogoje nudi: RADIO THERMALNO KOPALIŠČE • LAŠKO katero leži ob najprometnejši železniški progi; v kraju je telefon in br-zojav; kopališče razpolaga z izredno dobro učinkujočo radio-thermalno vodo (37° C) v bazenu, ki je eden največjih v državi, in v prostornih higi-jeničnih kabinah. Solnčne kopeli, veslanje in kopanje v mirni in topli Savinji (27° C). Zdravnik v hiši, elek-troterapija, masaža. Sobe parketira-ne, cene sobam in prehrani zmerne. NAJNIŽJE OD VSEH DRUGIH KOPALIŠČ IN ZDRAVILIŠČ. TRI DALJŠEM BIVANJU POPUST. Die-tetična kuhinja. V nobenem drugem kopališču ni združenih toliko dobrih in prijetnih okolnosti, kakor v tem kopališču. Kopališče je v vseh ozirih modernizirano ter odgovarja vsem zahtevam higijene. — Podrobna pojasnila daje: UPRAVA RADIO - THERME LAŠKO (SLOVENIJA) Občina Ljubljana Mestni pogrebni »rod V globoki žalosti naznanjamo Dre tužno vest da je naša dobra mati. stara mati, tašča, gospa Terezija Kolb vdova po bančnem nameščenca dne 14. t. m. po daljšem trpljenju v starosti 74. let mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 16. lunila 1931 ob 6- uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJAM. dne 15. Junija 1931. 8395 Stana, poreč. Hlebec, Mira, poroč. Kubik. Draga, poroč. Oblak, hčere. zetle in ostalo sorodstvo. Tudi antiseptično preparirana ,OLLA GUM [čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. IŠČEMO 2 polovična, a popolnoma ohranjena ln kompletna polnojarmenika od 75 do 80 cm premera, in 2 clrkufarkl (Stutzzirkular) za robljenje desk. Pismene ponudbe poslati na naslov: Ing- S. Pali-gorič. Beograd, hotel Petrograd. 8308 Dobro vpeljanega potnika za velik špecerijski predmet proti proviziji za gelo dravsko banovino, odn. tudi le deljeno za Štajersko s Prekmurjem in bivšo Kranjsko ter event Hrvatsko Zagorje, sprejmemo. — Ponudbe z natančnim popisom o dosedanjetn delovanju in prodaji ie nasloviti na upravništvo pod š^m: Milo 3456«. 8343 Garantirana konstrukcija! posteljnino. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6856 Najmodernejša oblika! I Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda VALENTINA JEMCA posestnika, gostilničarja in trgovca se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč duhovščini za tolažbo in'častno spremstvo pri pogrebu, darovalcem krasnih vencev, prostovoljnim gasilnim društvom iz Senožeti, iz Dolskega iz Ribč in iz Litije, pevskemu društvu »Lipa« iz Litije za v srce segajoče žalostinke ter kat. prosvetnemu društvu od Sv. Helene za deputacijo pri pogrebu. Končno prav iskrena hvala vsem prijateljem ta znancem, ki ste nepozabnega pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčna hvala in Bog plačaj! »409 Senožeti, 15. junija 1931. Žalujoči OStall. ■19 Za ureditev ene učne sobe in stranišča pri osnovni šoli razpisuje krajevni šolski odbor na Polzeli v srezu celjskem oddajo zidarskih, pleskarskih in mizarskih del Proračun za posamezna dela kakor tudi podrobnosti so interesentom dnevno na vpogled v šolski pisarni. Pismene ponudbe je staviti šolskemu odboru najkasneje do vključno 28. junija t. 1. opoldne. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico za oddajo del ponudniku po svoji uvidevnosti. Krajevni šolski odbor na Polzeli, 12. junija 1931. 8396 Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 15. junija t. 1. ob- 9. uri dopoldne, v starosti 33 let, po dolgi in mučni bolezni, previden z vsemi tolažili sv. vere, za vedno zatisnil svoje blage oči naš nad vse ljubljeni, zlati soprog, svak, brat, atek, gospod o Supanič železniški sprevodnik Pogreb blagega soproga in nepozabnega ateka se bo vršil v sredo, dne 17. t. m. ob pol 10. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. 8397 Blag mu spomin! Rimske Toplice, dne 15. junija 1931. . 8397 Žalujoči ostali. Oglasi v »Jutru" imajo siguren uspeh9 Koža na glavi je presuha To povzroča prhljaj; prhljaj pa povzroča izpada--nje las. Kdor uporablja »INES«, mu koreninice poženo zopet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pTi' »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo potrtega srca prežalostno vest, da je naš dobri soprog, skrbni oče in stari oče, gospod Franc Sitter posestnik v šeščah in bivši dolgoletni član občinskega odbora Sv. Pavel pri Preboldu dne 15. junija 1931 po kratki in mučni bolezni, y 86. letu, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 17. Junija 1931 ob 10. dopoldne v št. Pavlu pri Preboldu. Žalujoča soproga TEREZIJA — ANA, ELZA, ANGELA, MALCI, HEDVIKA, hčere — RUDOLF, sin, ter ostali sorodnikL 8398 Kovotfl Novott! Najnovel« »lolinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom — iraKtična aa viaku hita, uotele. za putojuče oso-be in nočne službe. Stane Din' 390—. Razpoši.. ljim poStom in ielezni. com po povzetja* •Uff» l Lesena slnlinstca patentna zelo praktična sloi-Hira postela a tapeciranim madracom. — Stane »ia 291.—. Poljska JSaTenlna postela sloiljiva praktična za touriste; vojake in za ferijalne kolonije. Stane Dia 358.—. Liegeitnhf praktifaa ta leianie in sedenje. Stane Dia IM.—. Po tem imam čisto čo-hano perje ktf po Dia 41— čisto belo gosje k; po Dia ti*-— i« čisti puh kg po Dia 250—. L. BROZOVTČ. ZAGREB ilica 82. HL Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta m tasca, gospa Marija Favai vdova višjega želez, uradnika in posestnica dne 15. t m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažiil sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 17. junija 1931 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Medvedova cesta štev. 38 (Spodnja Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. ' Toplitz — Schonau — Ljubljana — Celje — Maribor, dne 15. junija 1931. IVAN FAVAI, prof. v Mariboru — ANGELO FAVAI, trg. zastopnik v Celju — RARL FAVAI, trgovski zastopnik v Ljubljani — PETER FAVAL zasebni uradnik v Ljubljani — PIA FAVAI, zasebnica v Ljubljani, sinovi in hčerka, in vsi ostali sorodniki. Cene malim oglasom t žemlt¥0, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 tMoU oglasit •Vaslore matih oglase v dobite takoj po izida lista w podružnicah 9Jutra' 9 tttarifcora, v Ce//«, v eVooem me«tu, 9 in ma &9m«nieah, ki sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. Zo od|coor 2 E^ltt 9 mnatnGah a & t ČEJiju Natakar prvovrsten dobi proti dobri plači mesto v kavarni »Jadran« t Mariboru 26691-1 Učenca ■ primemo šolsko Izobrazbo, sdravega in poštenega, •pjejme trgovina manufak-ture v mestu na deželi. Stanovanj« io hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 26150-1 2 strojna natezalca (cvikerja) sprejme takoj v ■talno službo Prešern, tovarna ievljeiv v Kranju. 263801 Učenca sprejme veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani. Perfektno sobarico ki odgovarja vsemu njej spadajočemu delu, kakor likanj«, šivanju perila in drugo, in ki je ie delj Jata službovala v boljših hi šah, sprejmem s 1. julijem Znanj« nemškega jezika je predpogoj. — Pismene ponudbe na nafdov: Direktor Jan, Vevče pri Ljubljani. 26726-1 Trgovski učenec h boljše hiš«, i 7a-dost.no šolsko izobrazbo, dober ra čunar. s« sprejme v v«čjo trgovino 1 mešanim bi gum na debeli. Ponudbe pod »Vesten očemec« na oplasni oddelek »Jutra«. ^ 26710-1 Prvovrstno maslo I po zmerni eeni naprodaj: Krakovska 35. 26771-6 Kupim Železno pločevino Prodajalka dobro izurjena v vseh trg. strokah in aranžiranju Izložb, 1 daljšo prakso, želi msita premeniti. Je zmož- I n» kavcije, gre tudi kot transmisijo, primer 6. s te-poslovoakinja ali blagajni- I čajem, staro bodečo žico, čarka. Cenj. ponudbe pod I železne rezervarje in želez šifro »Agilna moč« na ogl. I no mešalko, rabljeno, ku oddelek »Jutra«. 26173-2 | pim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Prvovrsten šofer 1 >SUr0 ielezo<- z dolgimi spričevali, želi i t premeniti službo. Naslov v I rOtOaparat oglasaem oddeliu »Jutra«. 10 X 16 kupim takoj. Po-26300-2 nudbe na oglasni oddelek | »Jutra« pod šifro »-Aparat 26624-7 Gospodična vešča kuhe in hišnih del, bi šla v službo k osamljenemu samostojnemu gospodu ali gospe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo poštena«. Družabnika 26702-2 I frnsncerja ali pa usluiben-- ca, ki bi vložil 40.000 Din Pisarniška moč kapitala, sprejme dObička- spretna m dobro izurjena nosno podjetje v Ljubljani išče službo za takoj. PJutrl< P°d šlfr0 »Jutra« pod »St. 202"«. J»77U-lt> 26714-2 Računski podoficir doslužen, 30 !et star, vežč v govoru in pisavi slov srbohrvaškega in nemškega jezika, verziran v pi- Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah ... ,, . . Čeme — Jnvellr ^S^jF^^ZZ pijana, Wolfov. ulica 3. Stalno gospodinjo fedne postave in poštenega snačaja. ki zna meščansko kuho, likati m prati, išče *a takoj samostojen ločene« km otrok. Hrana dobra, vodstvo samostojno. Pl-v^a po dogovoru. Lahko je samsk« ali vdova brez otrok, rapod 30 M. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Stalna gospodinja«. 267114 Pletiljo na stroj i oskrbo v h®i sprejmem takoj v stalno službo. Po nudbe x navedbo plače starosti tn kako dolgo fe dela m tfflD poslu — oa naslov: Pletvvna Veršec Zagreb, Pantovčak štev. 5. 26707-1 2 čevljarska pomočnika sa ©letenje opa nk. s hra rn\ m stanovanjem v hiši sprejme takoj Jernej Tr^pk iVa-ga 25 — Višnja gora 26740 1 Trgovski pomočnik Katera špecerijska ali df>H-ka+esna trgovina sprejme proti nwki plači v službo letnega mladpniča % dobrimi spričevali, v svrho ve^je praks*. Ponndbe na oddelek »Jutra« pod »Vesten 13«. 26733-1 30—40 tesarjev teurjenS) v železobet-onskUi «p*žib ter 2 predtesarja, k' sta popolnoma zmožna voditi posamezne paTtije, spreim« takoj Ljubljanska gradbena drui8*v. 36735-1 Brivskega pomočnika mla-dega, dobrega delavca in bnbi Stucerja, s brano jn stanovanjem v hiši v stalno službo sprejme takoj I. Pefkovič. brivski in damski salon. Domžale. — Nekadilci imajo prpdnost. 26743-1 potniki Potnika sa obisk špecerij&kib trgovcev v Dravski banovini mlajšega, išče ra skorajšnja nastop tovarniško podjetje v Celju. Ponudbe na podražniN> »Jutra« v Celju pod mačko »Mlad potnik«. 26406 5 Potnikom ki obiskujejo priv. stranke se nudi lep postranski zaslužek. Bresk»«r, Žitnik o va št. 5- 26750-5 Tiif*4 Resno zastopnico s kavcijo, sprejme za obisk privatnih strani Slava Gril, izdelovalni ca hyg. prodmetov, Ljublj'ana, Rim eka cesta 2, pritličje, desno 26303-3 Zastopstvo poti proviziji za Dravsko oanovi-no odda potnika — avto vozaču dobro vpeljana manufaktuma velet.rgn.vini. Ponudbe na oglas, oddelelj ►Jutra« pod šifro »Ugodno »astopstvo«. 26712-3 Zabava dobra in poceni. Slager. Izposojevalnica gramofonskih eiošč in gramofonov. Ljubljana. Vegova nlic« 2. — Odškodnina malenkostna. 215-3 Šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana, Gosposvetska 12. r- Zahtevajte informacije. 25075-4 ; Čamernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koneesijoturana Prospekt 15 zastonj — pi vesten, išče stalno nameščenje pri kakšnem podjetju. — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Streng verlasslich«. 26723-2 77 Tovarniško poslopje v najboljšem stanju, z velikimi delavnicami, vodovodom ln elektriko, v večjem Industrijskem mestu Slovenije naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tovarna 100«. 26631-20 Stavbišča približno za 100 hlS, pri Dunajski cesti, nekaj malo višl, vse skupaj ali na drobno je naprodaj. Več pove: Podmlljšča kova ulica št. 4, pritlič je .LJubljana 7. 26493-20 2 vili z vrtom prodam v letovišču Laško pri Celju. Naslov pri po družnici »Jutra« v Celju. 26407-20 Vilo enonadstropno, v LJublia-ni, 9 sob, kuhinja, velika kopalnica, zaprta veranda cela hiša podkletena, zelo prostorna, 1200 m1 sele-njadnega in sadnega vrta, v najlepšem delu mesta, posebno pripravna za zdravnika ali sanatorij. prodam aH dam v najem. Ugodni plačilni pogoji. — R-isni reflektanti dobe naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 26310-20 Mlado dekle izučeno v trgovini, ffiče | oddelku" »Jutra«, ■mesto kot pomoč v gospodinjstvu, gostilni ali trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. '26706-2 Trisobno hišo z rodno močjo, v večjem industrijskem kraju blizu postaje za 30.000 Din pro da Luka Sevnik, Radom in oroara~ža"pačrte"poceni | b'e P* Kamniku. 26717-20 naprodaj. Naslov v oglas. ...... Risalna miza 26722-12 77 Hiša v Rog. Slatin poleg kopališča, s 6 »oba mi in pritiklina-mi ter gc spoda-r. poslopjem, 3600 m vrta naprodaj. Naslov po ve Publicitas d. d., ZagTeb niča 9, pod br. 27109. 26706-20 „ . L „„ _. . , Ugodna prilika Pri bOljSi rodbini za nakup moške obleke bi poučevala in varovala I Komur m ta modo in ši ot.roke č*v* počitnice — I roke hlače, lahko dobi res najraje n« deželi proti dobro obleko za mal a svoj ob-cestt Stev. 19 — dvorišče, sog primerna za vsako, tu-28515-10 I di večje industrijsko podjetje ali tovarno. Več ve-»» | < i likih lokalov ®a delavnice motorno KOtO |ali skladišča. Vse T naj- Murn, Sv. Kti4 pri Litiji. 26764-19 Hišo s trg. lokalom tal stanovanjem, pripravno z. Ardifl, 600 oem, dobro I boljšem stanju. V poštev I tudi za večjo obrt, oddam ohranjeno, prodam. KuneJ, (pride tudi event. zamenja-1 v najem aji tudi prodam. Mestni dom. 86160-10 | va s posestvom v Ljubi j a- I Marija Konstantin, Skofja ni. Naslov v oglasnem od- I loka. Kapucinsko pred-AvtobnS | delkn »Jutra«. 26745-201 mest j« 13. 26453-17 Turaoike »Ford«, 18 sede- I I PacMI«/« žen, dobro ohranjen, ki je ©f-vh,,«, nnrrel , . UOSntnO prevozil do sedaj H.000 vec SIaVITn,n "arCel dobro »vodeno na pranet- km, s« vsled opustitve av- I na eolnčni legi prodam. — ni točki v Ljubljani rza-to-nrometa ceno proda. Na- Naslov ▼ oglasnem OrfiieNtu mem takoj v najem. Poslom v oglasnem od 3elkn I »Jutra«. 26194-201 nudbe z vsemi predpogoji »Jntra«. 26442 10 |------— I poslati na oglasni oddelek ^fovhn/i MreAlft »Jutra« pod »Premožen go- atavDno parceio »tiinič^r Ceij««. 2&429-17 »Ford« 1700 ali 1400 m» veliko, nora tvpa, pol tov orni, bližini nove cerkve v SiSki silno&ti 5—600 kg, vožen | prodam. Poizve se v " 8000 km. radi preselitve prodam. Na ogled v garaži Harlev-Davidson, Ljubljana, I Miklošičerva cesta. 263S4-10 | Oostflno iški, Cernetova uliica 32/1. I dobro Močo na prometna« 214918-20 I kraju vzamem v najem. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26331-17 Hišico 11 9 sobami, kuhinjo in pri-bližini Kam KrnUMU Avto-Umuzina i—»sedežen, vožen 24.000 tiklinami, km. v dobrem stanju, vsled 3 minute od kol od v o- preselitve poconi naprodaj, r* prodam. Ponudbe pod Med — Ponudbe na podružnico Sitro »Na letov;wn I prvovTjitem, trčan, erefltfni »Jutra« v Novem mestu pod na oglasm oddelek ^.Jutra« Ponudbe na ogl. šifro »Amerikane« 30«. | 26227-20 oddelek »Jutra« pod šifro 26041-10 1 --— I »Med«. 26713-33 Novozldana hiša ^^^^ r velikim vrtom naprodaj. ' ^ PobTežj« pri Mariboru, Vrtna ulica 14. 26772-20 . Bukova drva Pozor, gostilničarji 'ep« cepanlce, kupim . , m, I več vagonov. Ponudbe m Kavarn ar ji: h» ogi. odd. »jutra« Na morju pri Splitu oddam I pod »Dobava za Jesen«, novoopremljeoo, elegantno j 26482-15 Moško kolo naprodaj v delavnici oa Erjavčevi cesti 9, dvorišče 26736-ill Damsko kolo dobro ohranjeno, »namke 'kavarno in restavracijo, ki »Stvria« poc em prodam. —-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26730-11 Dvosob. stanovanje veliko, s kopalnico oddam s 1. avgustom pri »Stadionu« za 900 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26754-21 Letovišče Družina, ki želi na počitnice v miren kraj t lepimi sprehodi, dobi 2 sobi 8 posteljami in lastno kuhinjo v bližini kopališča Medija. Naslon se izve pri pošti Medija - Iilake. 86191-38 IhrpiU Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje za-konov »Rezor«, ZagTeb, pošta 3. Informacije in prospekte pošilja proti vposla-ni poštna znamki za 10 Din m-24 ___ Ive pn vsakdanjem delu. Hvalal — Andro. 95TO5-94 Kdo bi vzel mlado gospo seboj na letovišče. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Iifro »Morje«. 26728-24 a d ' i j ^ L - ' Pianini! Svetovno znane nemlke pianine »Alfred Hauscbuls«-Berlia - NeukMn dobite od Din 12.000 dalje — tudi na obroke — icključno le pri generalnemu zastopniku R. Warbioek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. »180-26 Opremljeno sobo poceni oddam v Rožni ulici št. 19. 36769-23 Opremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom, sredi mesta oddam s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26773-23 Opremljeno sobo čisto, čedno in zračno, blizu kolodvora in Tabora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26774-23 SivtUi Več parov golobov čistih pasem, krofarjev, flo-rcntincev, hunrlnov in dragih, prodam. Slavko Ome-jec, St. Vid n. Ljubljano 87. 30172-27 Modroce vrlin«, Ia afrik, močno Na go, po »40 Din, »ložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago vl preoble ko pohištva najceneje nu di RudoU Sever, Marijin trg 2. 130-30 Pozor! S. t. m- je nekdo odpeljal psa volčjaka, ki sliši na ime Bojko — Bojček. Komur je kaj ananoga se prosi, da sporoči na naslov: Tereizija Horvat, Z. Šiška, Celovška cesta Stov. 53. 26759-27 O vratna verižica rlata je bila izgubljena is Trnovega od Starotove uL do Napoleonovega parka ln obratno. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 26734-28 Mak) stražnico fDrehbank) kupimo aH i menjamo za kompletno varilno napravo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26356-29 Planino skoraj &or ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26353-26 Beton, mešal, stroj ročni, poceni naprodaj. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 26721-29 Sostanovalko ali 2 gospodični sprejmem v centru mesta ▼ čedno opremljeno sobo s posebnim vbodom hi električno razsvetljavo. Nasl-"v v oglasnem oddelku Jutra. 26075-23 Kabinet ▼ seotru takoj oddn. — Ogledati si med 11. — It, v Knafljervi ulici 13/U. 86610-23 Starejšo gospo sprejme kot sostanovalk« Grimpner, Florijanska ul. 27 28554 23 Opremljeno sobo snažno, z elektriko in parketom oddam enemu ali •!v>)b» g »ptdoroa. Naslov ">f.»9Dem odtielku »Jutra«. 36457-23 Sobo vboden iat dvorflBSa «4- I dam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 26700-231 Separirano sobo STedi mesta čer. počitnice | oddam v Križevnižki ulict št. 5/L 2671623 Stroj za rezanje šunke sistema »Berkel«, male rab-I Ijen naprodaj. Motob, Vod-[ nikor Ug 6. 86864-20 šivalni stroj stenska «ra, lepi krožniki, žimnica in srebra pribor naprodaj v Slomškovi ulici št. 16 26756 29 Lomilec za kamenje (Steinbrocher) in motor 10 HP 110 voltni kupim. Pismene ponudbe na tovarno Pelikan, Ljubljana VTF. 36767-29 Če nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joško ,šmu-cn, induatr. fc omet. fotografu v Ljubljani, Wol-fova ulica 12. Rentabilno podjetje iz prost« roke prodam za 300.(100 Din. event. sprejmem družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »301«. 2675S-32 Javna dražba večjega števila lisičjih in drugih kož, damskega letnega plašča iz kožuhovine, modelov za izdelovagje kap in potnega kovčega — v konkurzni zadevi Petra Semka — s« vrši v torek 16. junija ob 2. popoldne v pisarni konkurznega upravitelja dr. Vrtačnika Alojzija, ad-vokata t Ljub ljana, Selenburgova ulica št 7/L 36766-32 Infvrmatij* Izjava Podpisani izjavljam • tn, da nisem plačnik ca blago, ki ga moj sin Franc Ma-renk is Nomenja štev. 9 naroča brez dovoljenja na moj naslov. Nomenj, dne 13. Junija 1931. — Mihael Marenk. 26763-31 Izjava Podpisani Gašpar Malenšek izjavlja, da ne plača nikakih dolgov, ki bi jih morebiti njegova žena Marija Malenšek na Brodu pri St. Vidu napravljala, kakor tudi »e dolgov, ki bi jih napravila kot gospodinja v trgovini ali kjerkoli brez njegovega privoljenja. — Detroit, maja 1931. Gašpar Malenšek, Detroit, Michigan U. S. A. 26768-31 Na Bleda oddam koncesijo w pro-stor sa branjarijo. Stibil Marija, Bled I, Zagorice št. SL 26704 17 Razpisujemo razne ielezni.n« hi ogega materijala. Pogoji in podatki sa pogodbo na dan 25. t. m. se dobijo pod št. 2710 pri Direkciji drž. rudnik« Zabukovca. 3674637 Kadar sa aolnčii, vzemi Orahol |QQQQQQQ Pozor, filatelisti! Zbirka e namk naprodaj. Samo Evropa 1850 —1890. 900 različnih riavo orehovo nlie znamk. Cena 5000 Din. r,dVO U,JK Gregorlč MIlan. PtuJ-Vičava čt. 9. 26521-39 __proti opeklinam i« za do- □EHCšOCšO nje ,driTe Mg Okvirji za slike in slike »RAVE« polti. 838.5 Prešernova ulica 4 20< \ n. m A^/VAM />R//vaSAMO LEGAR/ Sto tisoči IjniB so biE bolam na legai ju teklo leto. Vsaki deseti je innrl! Lesarjeve klice prenaša muha na dlakaetih m ogabnih nogah. Muha je ravno tako pogu-bonosna kakor je pognbonosen nabit samokres! Čuvaj se — škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pnšča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Filatelisti! Kdsr želi rvoje duMete najugodneje oddati in svojo zbirko poceni dopolniti, naj se udeleži krožka ljubljanskega filat-elističnega društva — vodja krožka: Pole Kad, Krekov trg 10. 36744 30 Škropi Vazi na plombo — c svojo Korist! Sobico takoj oddam solidni os^M na Bleiwei«ovi cesti 15/IH levo. 26718-23 Opremljeno sobo veliko, s 2 posteljama, strogo separirano poceni oddam na Opekarski cesti št. 33. 26719-23 1 Lepo, prazno sobo v mestu išče gospa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poseben vbod«. 26727-23 2 lepi in zračni sobi pri sodni ji oddam s L avgustom 2 gospodoma, ali za pisarno. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 26729-23 I Novo barako primerno za skladišče aH stanovanje, prodam. Dopise na oclasni oddelek »Jutra« pod značko »Nizka eena«. 264*33-6 Puhasto perje čisto, Suba.no, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čnsto. Sobano, kg po 48 Din in Si&tl puh kg po 350 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovid, Zagreb Bukovega oglja prvovrstnega večjo množino prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oglje«. 26699-6 Misalno mizo 7 predali prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36698-6 Razne parne cevi in parni kotel naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26701-6 •ite ponj! Plahto proti solncu ca 18 m' veliko, skoro novo, z vsemi potrebnimi deli za takojšnje montiranje, prodam. Naslov v oglas. 851 I oddelku »Jutra«. 26737-6 Smrekove hlode obratuje v letu in zimi. — Dopise na naslov: Kavana- , restauracija »Jugoslavija«. leP?v kupi m. Pismene pe-Omiš, Dalmacija. 26279-20 naslov: Z a j c. 1 Stična. 86520-15 Stavbne nasvete i .. .^ daje tehnični biro »Tehna« HraStOVC plohe Ljubljana, Mestni trg 25/T. j*—4 nagone, od 80 »14-001 oo 1(10 mm po nvzki cemt proda Fr. Batič, Celje. 26705-15 fUnumutju Radi službene pre-| mestitve zelo ugodno naprodaj nova I vfla. obstoječa iz 8 sob, i _ , kuhinje, kopalnice in dru-1 Zakonca brez otrok gih pritiklin. Krasen vrt, i š 5 e t a dvo ali trisobno na najlepši legi trk Celja, stanovanje v mestu ali kje Stanovanje takoj na raz- v bližini. Ponudbe na ogl. polago. Natančna pojasnila oddelpk »Jutra« pod značko daje Rudolf, Celje, Pre- »Snažen, točen plačnik«, šeroova ulica. 26687-20 1 26553-31 Vogalno parcelo I Zdravnik pod Rožnikom ugodno pro- j iS?« v centru Ljubljane dam. Elektrika in vodovod sianovanje s 4—5 sobami, tik parcele. Naslov v ogl. kopalnico Im drugimi priti-oddelku »Jutra«. 26665-201 klina-mi. Vselitev takoj. Ponudb,- na oglasni odde- Stavbne parcele I ,,MrayBttIIU ptwi 51fr0 pod Rožnikom ugodno na- «• prodaj 26478-21 Naslon v oglas. , , oddeHcu »Jutra«. 26659-20 I IlSOb. Stanovanje - s pritiklinami, lepo, solnč- Mlin za mletje kave l'^™.* moderen, na električni po- ^ ra« P ? go«, kompleten z motor- 1 vJt,tra<" 26309.3 jem in stikalom, elektr. • , (Doppelmflhle) zelo prakti-1 Stanovanje čen in dekorativen za de-1 dvo- ali trisobno, s ko-tajlno trgovino v brezhib- palnico išče ia september nem stanju, vsled nabave ali oktober maločlanska večjega ugodno naprodaj, družina. Ponudbe na ogl. Naslov v oglasnem odd»Ikn oddelek »Jutra« pod šifro »Jutra«. 26428-201 »Zdravo«. 26720-21 Sobo lepe spremljano, SbIa, električno razsvetljavo oddam ra 300 Din n« Prulab j — Janežičeva cest« št. 11. 267149-23 I Sobo v brati ni Zverzde oddam takoj «1i s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26760-23 Sobo aH opremijo®«, s ] posebnim vbodom, kopalni oo in telefonom — poleg I opor« oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36534-23 | Opremljeno sobo po mogočnosti z uporabo I kopalnice in hrano i š č e | samostojen gospod. — Ponndbe tekom današnjega j popoldneva pod šifro »Stroga snaga« na oglasni oddelek »Jntra«. 267162-23 I Sobo lepo opremljeno rn icračno, * elek+jično razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. julijem solidni j stranki. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 26757-23 I Dva gospoda sprejmem takoj na hrano in stanovanje na Rimski cesti 23. 26748-23 I Eleganten svet kupuje samo elegantne vozove. —-Lastniki Chrysler}a so ljudje profinjeoega okusa, k! mnogo zahtevajo od svojih voz, zato so tudi izbrafi Chrysler, k! zadovoljuje i z Bnifo i z delom In najbolj proffnjen okus. Poglejte nove modele! Glavno zastopstvo ra Jugoslavijo: IV. H. Snn ih ZAGREB, Amruševa 4. Telefon 27—82 BEOGRAD, Miloša Velikog 3 Telef. 35-43 in 59-25 Sostanovalko ali 2 gospodični .sprejmem v eentm mesta v I čedno opremljeno sob« s posebnim vhodom in električno raisvetliavo. Naslov | v oglasnem oddelku Jutra. 26761 -23 I Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, tVsi j Ljubljani." t