Leto IXVn iL 184 LfaMfaaa, torek 16. avgusta Cena a Din Dta m ► KK) vrat Dta 240, od 100 do 300 -» Popast po dogovoru, inseratnl v Jugoslaviji Din 12.—, a do 90 petit 4 Din S-—» večji inseratl petit posebej. — »Slovenski Narod« Din 2&—, Rokopisi se ne vračajo« UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica st. 5 Telefon *L 3122, 3123. 3131, 3125 in 3126 PODBD2NI(J£: MARIBOR, Grajski trg št. 8 —--, —, CELJE, Kocenova ulica 12. —i Tel, 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. 51. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, — « — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. HITLER OSAMLJEN Vse njegove kombinacije so propadle - Položaj še vedno nejasen, računajo pa z razpustom državnega zbora in razpisom volitev v ustavotvorno skupščino Berlin, 16. av. d. Pogajanja glede sestave nove vlade so bila po Hitlerjevi avdi-jenci prekinjena in sedaj za enkrat počivajo- Pape nova vlada izjavlja, da sama ne bo podvzela nobene nove incijative. Če pa se bodo pričela pogajanja o sestavi vlade med strankami, vlada ne bo delala nobenih težkoč ter bo mirno počakala na uspeh teh pogajanj. Kakor pa vse kaže, za enkrat ni misliti na to, da bi prišlo do kakega sporazuma med strankami, ker bitlerjevci slej ko prej zahtevajo vse ali pa nič. Zaradi tega je Papenova vlada odločena nadaljevati svoje delo ter namerava 30. avgusta stopiti pred državni zbor in mu predložiti obsežen program. Ta program naj bi obsegal med drugim zakonski načrt o dalekosežnih reformah v cilju poenostavljenja državne uprave, zlasti kar se tiče odnosajev med državo in Prusko. Ta zakonski načrt bo, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, vseboval tj d i določbe glede izpremembe volilnega reda. P apen bo poskušal izvesti svoj načrt in doseči ustanovitev nekake vrhovne zbornice. Drugi zakon se bo nanašal na delovno obveznost, da bi se na ta način omilila brezposelnost. Vlada namerava izvesti tudi obsežno finančno reformo in bo predložila državnemu zboru obsežen zakonski načrt o splošni gospodarski reformi. Če bi državni zbor ne odobril vladnega programa in odklonil odgovornost in Če med tem ne pride do sestave nove vlade, smatrajo v političnih krogih razpust državnega zbora za dokaj verjeten- Nove volitve bi se potem vršile že po izpremenjenem volilnem redu, ki bi se uveljavil z zasilno naredbo. V ostrem nasprotju z načrti vlade so načrti centruma, ki slej ko prej vztraja na svojem stališču, da se mora tako na Pruskem, kakor v državi ustvariti možnost koalicijske vlade med narodnimi socialisti in ©antrumom. Zaradi tega namerava rentrum staviti predlog, naj bi se sestavila koalicijska vlada pod nevtralnim državnim karn-e-larjem in za Prusko z nevtralnim ministrskim predsednikom. Za kancelarja mislijo predlagati sedanjega notranjega ministra generala Schleicherja, za Prusko pa sedanjega državnega komisarja dr. Brachta. Narodni socialisti za enkrat ne kažejo nobene naklonjenosti za take predloge in mislijo, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, še pred sestankom državnega zbora pričeti nova pogajanja. Berlin, 16. avgusta, g. Državna vlada zelo energično demantira vse govorice o tem, da bi nameravala odgoditi sestanek državnega zbora, in izjavlja nedvomno, da se bo samo po sebi razumljivo predstavila parlamentu. V novem državnem zboru *e bo v političnem ozira odločilo tedaj, če bi bil morda sprejet tamkaj sklep o odstra nitvi zasilnih odredb Odgovor državne vlade in državnega predsednika bi utegnil biti v tem primera vsekakor popolnoma jasen. Državni »bor bo v tem primera takoj rai V dobro poučenih političnih krogih računajo aa vsak primer i odločnostjo državnega predsednika, ki hoče za vsako ceno napraviti konec sedanji notranjepolitični smeđi. Če se bo v septembru ponovila parlamentarna kriza in se razvila še s slabšimi posledicami kot do sedaj, bo treba, kakor meni >Deutsche Allg. Ztg.c, prijeti za skrajne možnosti, ki jrh daje ustava. Državna vlada se je sestala danes popoldne, da je zavzela stališče glede notranje - političnega položaja in razen tega pričela priprave za izvedbo programa o preskrbi dela. Hitler napoveduje t jostrejSo borbo Vse ali pa nič! Berlin, 16. avgusta, g. Dr. Gohbels p.se na uvodnem mestu današnjega »An^rifta* o sobotnih dogodkih in pravi, da ;e ponudba podikancelarskega mesta za H;tlerj* huda žalitev. Pisec izvaja med drug:m: »V mraku ne bomo tavali! AH nam dajo blast in bomo nosili odgovornost,, ali pa nam t j odklonijo in bomo ostali v opoziciji ter *e z mirno in sigurno odločnostjo borili dalje. Cilj narodnih socialistov ostane nespremenjen kot zmerom: Vso oblast Hitlerju! V nekem drugem članku pravi list, da za vse to ne more biti odgovoren stari državni predsednik, od katerega se ne more zahtevati, da bi dogodke pregledal pravilno in v celoti. Vso krivdo nosijo oni intrigan-ti. ki izvirajo večinoma iz Hugenbergovega tabora in iz zgolj strankarsko egoisr>?nih razlogov sabotirajo prizadevanje narodnih socialistov, da bi prišli do oblasti. Narodni socialisti ne bodo več sodelovali v drž. zbora? Berfin„ 16. avgusta, g. »Die Nacht-ausgabe« beleži senzacionalno govorico, da so se baje narodni socraltsti odločili, da se ne bodo več udeleževali sel državnega zbora. V tem primeru bi imela državna vlada precej izgledov, da uide nezaupnici. Fašistične skomine gosp. Hitlerja Berlin, 16. avgusta. Za torek in sredo ie bilo napovedano zborovanje narodnih socialistov, na katerem naj bi Hitler podal nove smernice za nadaljno borbo narodno socialistične stranke. To zborovanje pa je bilo odpovedano in odgođeno. Novi termin še ni določen. Politični krogi mnogo govorijo o tem. da je Hitler v soboto, ko se je razgovarjal z državnim predsednikom Hin-denburgom, zahteval isti položaj, kakor om je imel Mussolini leta 1922 po pohodu na Rim. Ta njegova izjava, ki jo potrjujejo mnogi listi, je izzvala silno senzacijo. Dobro poučeni krogi vztrajno zatrjujejo, da je Hitler v razgovoru s Hindenburgom zares rabil te besede. Usti naglasa jo v svojih komentarjih, da je za državnega predsednika s tem postalo jasno, kakšno stališče mora zavzeli in da mora odklonili kot nemogoče zahteve, ki jih je stavil Hitler že spričo tega, ker njegova oblast ne sega tsko daleč. Hitlerjeve zahteve gredo preko ustave. Hitlerjev črni dan Berlin, 16. avgusta. »Berliner Tage-blatt« pravi, da je bil 13. avgust črn dan za Hitlerja in da je sedaj pričakovati, da bo stranka nacijonalnih socialistov gotovo nazadovala. >Berliner Borsenkurier« prav tako zagotavlja, da so bile Hitlerjeve zahteve po absolutnem polnomočju take, da jih državni predsednik ni mogel sprejeti. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz dobro poučenega vira, da je državni predsednik sklenil, da končno napravi red v političnih razmerah v Nemčiji. Ce M Pa-penov kabinet dobil nezaupnico v paria men tu, tedaj bo parlament razpuščen in bodo razpisane nove volitve. Nemška na-cijonaina »Borsenzeitung« pravi, da se bo do volitve za novi parlament izvedle po novem volilnem zakonu, ki bo mnogo strožji in mnogo bolj nedemokratski nego je sedanji. Organ centruma »Germania« pa pravi, da se centrum Se vedno zavzema za parlamentarni sistem, pri čemer računa na koalicijo z nacijonalnimi socialisti. Tri kombinacije Berlin, 16. avgusta. V političnih krogih se širijo najrazličnejše kombinacije o na-daljnem razvoju političnega položaja. Kot najrevnejše smatrajo naslednje tri kombinacije: 1. Razpust državnega zbora in razpis novih volitev ob izpremembi volilnega reda. 2. Razpis volitev za narodno skupščino, ki bi potrdila med tem že izvršeno izpremembo volilneera zakona in 3. izvedbo ljudskega glasovanja o izpremembi ustave. Stari duh v Nemčiji Pariz, 16. avgusta. A A. Kakor večina pariških listov, taiko se tudi »Temps« na uvodnem mestu bavi s svečanostjo v P'rma-sensu v bavarskem Palat inatu, kjer se je zbralo nad 10.000 nekdanjih bojevnikov in kjer je general von Claus govori. d* »e dolžnost vsakega Nemca, da podpre *cr-manstvo in da z vsemi sredstvi omogDČi povratek izgubljenih ozemelj k Nemčiji, na prvem mestu Alza-ško in Loreno. List pravi z ozkrorn na take pojave, da bi morali vsi tisti, ki skušajo pomiriti mednarodno politiko, računati z raspoloženjem v Nem T "ji, ki prihaja do izraza v raznih notranjepolitičnih incidentih :n manifestacijah. Nato opisuje list parado v Pirmansensu in cvt ra besede govornika generala Claus«. ki je za nikal veljavo versajske in senžermensKe mirovne pogodbe in ki je izrecno trdtl. da bo treba reve/nže. Take besede so listu dv ka-z za to. da se nemški narod moralno s« ni razorožil in da živi Nemčija v starem nemškem vojnem duhu. Ta duh obstoja v svoji prvotni obliki tudi v uradnih krogin. ki žele iz Nemčije ustvariti vojaško državo. Ti krogi pa rodi ljudstvo se kar razvna-rae, ko sliši govoriti o revan ži. Kako naj tedaj verujemo, vprašuje list, v mirovno voljo ljudstva, ki javno govori o revanži *n vojni in ki javno trdi, da je njegova ob nova m napredek mogoč le z Tevanio. .Nato opozarja list na prepad, ki zija med vojn' željno Nemci i o in med miroljubno Franc io in naglasa, da Nemčija proti svojemu podpisu na Kellogg-Briandoveim paktu se vedno misli na vojno kot na sredstvo državne politike, državne konsolidacije in d žavnega napredka. Dokler bodo v nemški eliti m med nemškim narodom vladala talca strem-ijeja, po mnenju lista ni mogoče govoriti o miru med narodi in o uveljavljenju mirovnih stremljenj v mednarodni politiki. Proti-vojni pakt mora dobiti še primerne sank cije proti onim, ki bi skušali kršiti mir, torej proti napadalcem, kajti le v tem primeru bo nudil primerno jamstvo za splošno varnost. Letošnja žetev Beograd, 16. avgusta. Žetev glavnih žit- j me (toča, nevihte itd.) ter rastlinski para nm vrst: psen'ce, ječmena, rži in ovsa e po zrti in škodijrvici. V glavnem je žetev pše večini končane.. Po hladnejših planinskih krajih, kjer se se -vrši. 6C bliža konca Berlin, 16. avgusta. Narodni socialisti so izbeaii ostro opozicijsko smer napram sedanjema režimu- Svoje novo stališče so objavu! v svojem listu *Angriff*. ki je izšel s cek> vrsto člankov z raznimi protirežimski-mi naslovi kakor »Plemenitaška klika mesto narodne vlade«, »Službena plemenitaška diktatura* m slično. Urednik Gobbels ostro mpada državno vlado in Hsndenburga. Pri tem rabi sifato ostre izraze, med drugim pravi: »Narodne socialiste smatrajo, da nivo sposobni za vlado in odgovorna mesta. Narodni socialisti pa so v tem prepoznali gnusne m zahrbtne namere meščanskih strank ter njihovo psihozo strahu spričo njihovega umirajočega sistema. Gobbels govori nadalje o gospodi z Wilhelmstrasse in vprašuje, kaj so oni prav za prav mislili. Ido so Hitlerju ponudili mesto državnega podkancelarja. Vodja berlinskih narodnih socialistov napoveduje najostrejši odpoi socialistične Nemčije proti Letošnja žetev pšenice v celot; ne zadovoljuje nit' po količini niti po ka* *voali. Toda nasprotno kakor lani ie letos zetev pšenice razočarala predvsem v glavnih :z-vozniškrh rajonih (dunavska, savska, moravska, drinska banovina), dotfm je b:la v pokrajinah, po katerih 6e p^detuje pretežno za notranje potrebe :n za prehrano producentov samih (vardarska, zetska. primorska im dravska banovina) zadtvoij.va in ugodnejša kakor lani, izvzemši v vroa^k banovin', kjer je žetev odpovedala tako nasproti lanskemu kakor tudi nasproti normalnemu pridelku. Pridelek ostalih ž tanc ?e zadovoljiv. Povprečno se lahko računa, da bo pridelek pšenice okrog 8 mtc na ha. Kvaliteta pšenice je v glavnih žitarskih rajonih različna. V krajih, ki jih je zadela rja je slaba, s hektolitrsko težo pod 76. V ostalih krajih kakovost zadovoljuje. V praksi se je že izkazalo, da letošnja zenica s hekto&trsko težo nad 76 daje pri •mletvi dobre rezultate. Glavn« vzrok slabega ifcida letošnje žetve pšenice so S:1e neugodne vremenske razmere, počenši od setve pa do kraja vegetacije: neugodna jesen, dolga zima. kratka vlažna pomni vlažno poletje s pogostimi in naglimi »zpre-temperature in neugodno vre pšenice tako po količini kakor po kakovosti slaba, predvsem zaradi invazije pšeničnega parazita rje. Do druge polovice junija, ko se je pojavila rja. to se pravi do samega začetka zoritve, so brli izgledi na žotev pšenice povoljni. Poleg rje so znatno škodo napravile pšenici kakor tudi ostalim iitar cam kobilice v dunavski in zetski bfffavfeH in pa neugodno vreme po vsej državi Ostale žitne vrste so vkljub neugodne mu vremenu io delni Škodi, ki so jo priza deli paraziti in škodljivci, dale v celo:- po vsem zadovoljiv pridelek, tako po kol črni kakor po kakovosti. Njih pridelek ie s^rrz merno ugodnejši, kakor v lanskem letu. Samo iare žitarice (v prvi vrsti oves) so v splošnem dale precej slabšo žetev k« kot Ea ozimnic, ker se je setev namesto na oucu februarja ali v marcu zaradi za vlečenja zime vršila šele v aprilu V ma>u in juniju ie naglo nastopila suša. kar je zadržalo rast. Po podatkih banske uprave je bilo v dravski banovini: pšenica: posejane 63.025 ha. pridelalo pa se je 377.874 metrskih stotov: ječmen: posejanega 18.385 na. pridelalo pa se je 169.372 metrska stota: rž: posejane 34 255 ha. pridelalo pa 271 tisoč 753 metrskih stoter; Kmečki praznik na Krške polju Nad lo.ooo ljudi je manifestiralo za narodno slogo in obnovilo prisego zvestobi Krško, 16. avgusta. Danes odhajajo iz Krškega poslednji gostje, ki so od blizu in daleč prihiteli na veliki kmečki praznik, ki se je, kakor prejšnja leta, tudi letos vršil preteklo nedeljo na staroslavnem Krškem polju. Udeležba je bila letos še mnogo večja, kakor prejšnja leta. Baš to dejstvo je razveseljiv dokaz treznosti našega slovenskega ljudstva, ki baš v sedanjih težkih časih instinktivno čuti, da ne pomaga nobeno hujskanje in zabavljanje, marveč da je treba združiti vse moči, da tako s složnim delom prebrodimo sedanje težkoče, ki ne tarejo samo nas, marveč ves svet. Slovesnost tega prelepega praznika dela žuljevih kmečkih rok je še posebno povzdignila navzočnost ministrov gg. dr. Kramerja in Puclja ter številnih senatorjev in narodnih poslancev. Poleg poslancev iz dravske banovine so prišli na ta veliki tabor slovenskega kmečkega ljudstva tudi narodni poslanci iz drugih krajev naše države, da tako na viden način pokažejo, da je tudi srbijanski in hrvatski kmet popolnoma složen s slovenskim kmetom. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Že v soboto so pričeii prihajati številni udeleženci iz vseh krajev dravske banovine, nedeljski jutranji vlaki pa so izkrcali v Krškem na tisoče in tisoče ljudi. Vse dopoldne so prihajale dolge kolone lepo okrašenih kmečkih vozov, raz katere se je razlegala vesela pesem in poskočna melodija harmonik. Ob 10. dopoldne je prispel iz Zagreba minister dr. Kramer, ki so ga na kolodvoru svečano sprejeli. Minister dr. Kramer si je nato z ostalimi odličnimi gosti ogledal razstavo goveje živine in konj. Na sejmišču, kjer se je vršila razstava, so ga obkolili kmetje iz bližnje in daljne okolice ter mu v priprostih, a iskrenih besedah obrazložili svoje križe in težave. Ko je minister g. dr. Kramer obrazložil v razgovoru dosedanje ukrepe vlade za zaščito kmečkega prebivalstva in za omilje-nje sedanje krize ter navedel razne ukrepe. Senzacionalno odkritje o smrti Stambulijskega Beograd, 16. avgusta. Iz Sofije poročajo, da je današnji »Den« objavil izjavo sina pokojnega ministrskega predsednika Stambolijskega g. Arsena Stambolijskega. Po tej izjavi so njegovemu očetu odsekali glavo v vasi Sla-vovičih, od koder so jo poslali v Sofijo in iz Sofije v posebnem zavoju Ferdinandu Koburškemu, bivšemu bolgarskemu kralju, da bi se na lastne oči prepričal, da človeka, ki ga je pregnal iz Bolgarije, ni več med živimi. Nato je bila glava pokopana. Zopet hud potres v Ameriki Buenos Aires, 16. avgusta. Iz San Juana v provinci Mendoza poročajo, da je nastal zopet strahovit potres. Ker so vse zveze prekinjene, podrobnosti še niso znane. Princesa Ileana srečna mat! Modling, 16. avgusta. Včeraj ob 3. zja-traj je povila rumunska prioceea, Ileana krepkega dedka. Mati in dete sta zdravu. O državljanstvu novega princa se bo Sele odločalo. Krščen bo na kne Stelana. Kot botra bosta pri krstu brat princese fleane, rumunski kraij Karol in pa biva španski kralj Alfonz, ki bdiva sedaj v Marijanskih Lazmnh. Bivšo špansko fcraljevsko dvojico pričakujejo v kra/tkeon v M6dTwiigu, medtem ko bo poslai kralj Karol svojega zastopnika. Piccard ne more vzleteti Curih, 16. avgusta, g. Zaradi neugodne;?« vremena prof. Piccard pred sredo ne bo starta! v stratosfero. Vročina v Nemčrfl Berlin, 16. avusta. AA. Po vsej Nemčiji pritiskajo čez dan nenavadno visoke temperature. V Berlinu so včeraj morili'35 stopinj. V vzhodnih krajih bo vročina še nekaj časa trajala. Ponekod so bile hude nevihte z materijalno škodo, ki pa se niso ozračja zadosti ohladile. Železniški promet na vrh Zugspitze je b«il nekaj časa prekinjen. Hudi viharji v Franciji Pariz, 16. avgusta. Po rasnih krajah Francije so včeraj dfvjaK hudi viharji ki so marsikje povzročili vetiko škodo. Posebno prizadeta je pokrajina, ki slovi po vinogradih okoli Chalonsa v Champagni, kjer je vihar umoil ekoro vso letino. kd jih vlada še namerava izdati, da bi s» dvignila cena živini in da bi se pomagalo zlasti tudi onim krajem, ki so bili prlza^ deti od vremenskih nezgod, so mu priprost** ljudje v priprostih, a zato resnično iskrenih besedah izrazili svojo zahvalo ter ga naprosili, naj tuda v bodoče brez ozira na levo in desno nadaljuje svoje uspešno delo. Opoldne se je formirala na trgu pred šolo pestra povorka, ki je ob sviranju godbe in viharnih ovacijah krenila na Krško polje. V povorki so bili kolesarji, jezdeci, narodne noše. Zveza kmečkih fantov in deklet ter dolga vrsta vozov, na katerih so bili prikazani razni prizori iz kmečkega ž i v'jenja. Kmalu po drugi uri se je pričel na Krškem polju kjer se je zbralo nad 10.000 lju« di velik kmečki tabor. Predsedoval mu je senator g. dr. Raj ar, kot govorniki pa so nastopili poslanec krškega sreza g. Drmelj, ministra gg. Ivan Puce!j in dr. Kramer. senator g. Ivan Hribar, nairodna poslanca Hadži Todor Dimitrijević iz vardarske in Milenko Miljutinović iz drinske banovine, nadalje ban dr. Marušič, poslanec Ivan Urek. župnik g. Barie, predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet g. Kronovšek. Vs* govori, ki jih obširno objavlja že današnja »Jutro«, so bili sprejeti s silnim navdušenjem in velikimi ovacijami kralju tn Jugo% slavij i. Ob koncu so bile odposlane u danostmi brzojavka Nj. Vel. kralju in po» zdravna brzojavka ministrskemu predsedniku dr. Srškiću, makar je bila še sprejeta resolucija, ki izreka priznanje in zahvalo ter neomajno zaupanje vladi in Narodnemu predstavništvu, pozivajoč jih, naj nadaljujejo -započeto delo v duhu jugosloveur ske narodne sloge. Po zborovanju so se vršile zanimive konjske in kolesarske dirke, nakar se je razvila prijetna zabava na veseličnem prostoru. Zvečer je prispet na Krško polje tu* d i minister za telesno vzgojo g. dr. Kra% ljevič. .. ' ' Tatinska ciganka pod ključem Ljubljana, 16. avgusta. Po Ljubljani je hodila zadani e čase neka priletna ženska in posečala razaie trgovine. Včasih je brla v družini mlajše prijateljice, večkrat pa sama. V trgovinah si je ogledovala vzorce blaga, rzbirala m bara ntala in naposled odišla, ne da bi katj kupila. Bo njenem o dih odu so običaono opazili, da je kaj izginilo. Tako je trgovec Edo Grabrijan na Starem trgu opazil, da so mu bili trikrat po vrsti ukrajdeni trije kosr crep de ch-ina, dvakrat pa kos dele-rua in sifona. Skupno je imel Grabrijan okrog 3500 Din škode. Trgovec je opazil, da ie blago izginilo vedmo takrat, kadar je prišla k mjemu neka ženjsika, ki je govorila v primorskem narečju in je spomifnd-aia na ciganko. Pn-javrl zadevo policiji, ki se je začeta za žensko zanimati. Ugotovila je, da bo ta najbrž identična z brezjposekK) detarvfco Angelo Rosenieftk)vo, rojeno L 1874 v Vojnika in pristojno v Brežice. Ta je imela namreč zarada sličnih delSotov že večkrat opravka z oblastmi m policiji je bito znano, da se specioaiizvra za tatvine po trgovinah. Angelo so prijeti in na njenem domu v Jaršah izvršili basno preiskavo. Tam so našli krirrLinainii uradniki razno blago, ki je RosemfeHava trdSla. da ga f* *-—iia, pa tega ni mogla do&azatL Zagdenfli so pri nded nekad sifona in dTleoa. potejr tega jo pa policija ngcAovfla, da ie RosenfeBdova tudi kradSa pri trgovcih Stro^ansek, Vail-gorri kr drugod. Tatmsko ciganko so izro- sodSSn._ Nove angleške vojfne ladje London, » > avgusta, s. Admiraliteta je odredila gradnjo šestih križark in 39 manjših enot, v glavnem ruSilcev, podmornic in pomožnih ladij. Stroški za te ladje bodo gnaftall okroglo 20 milijonov funtov. Borzna poročila. LUBLJANSKA BORZA. De vise: Amsterdam 2290-96 — 2302.32, Berlin 1352.36 — 1363.16, Bruselj 789-13 — 798.07, Curih 110856 — 1113.85, London 197.97 — 19957, Newyork fek 5663.81 — 5692.07, Paril 222.88 — 224.00, Praga 168.17 — 169.08, Trat 290.90 — 295.80. INOZEMSKE BORZE. Curih, 16. avgusta. Pariz 20.11, London 17.86, Ne^Tork 513, Bruselj 7120, Milan 26.29, Madrid 41.40. Amsterdam 206-70, Berlin 122.20, Sofija 3.72, Praga 1&JL75, Var-Sava 5750, Bukarešta »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. avgusta 1032 Stcv 184 Železničarji zborujejo praznik naiega delavstva — 4. remami 54 članov, ki jim je čestital * imenu avstrijskih železničarjev Thoman. Tajniško poročilo je podal g. Stanko, nakar so sledila sekcijska poročila iz Zagreba, Sarajeva in Beograda. Prejšnji odboi se je konstituiral 1. 1929. Za ljubljansko železniško direkcijo je vršila posle centrala, za beograjsko in subotiško je bil ustanov* Ijen sekretarijat v Zagrebu, za beograjsko v Beogradu in sarajevsko v Sarajevu, ki jo pa bil premeščen v Banjaluko, v središče industrijskih železničarjev. Centralni odboi je imel 45 rednih, 3 plenarne seje, 8 kon-ferenc in 1 anketo za industrijske železničarje. Na inicijativo centrale je bilo sklicanih 48 shodov, na katere je poslala centrala referenta, poslala ga je pa še na 121 občnih zborov in sestankov. USŽJ je včlanjen v TJjedinjenem radnič-kem sindikalnem savezu Jugoslavije in po njem v Mednarodni strokovni zvezi. Direktno pa je zvezan kot član z Interna, cionalno transportno federacijo v Amsterdamu. Sodeluje tudi kot član v balkanskem sekretarijatu ITFc, ki ima sedež v Sofiji. Savez je bil zastopan na kongresu ITF v Londonu 1. 1930 in na dveh sejah generalnega sveta ITF v Amsterdamu. Tajnik je poročal o mnogih intervencijah saveza za interese železničarjev; poročilo dokazuje, kako hudo borbo bije železničar za svojo eksistenco. Storili so vse, kar se je dalo, vendar uspeha ni bilo vedno. Poslali so 23 deputacij na pristojna mesta. Za člane izdajajo list, ki izhaja dvakrat mesečno v slovenščini in srbohrvaščini. Od zadnjega kongresa je bilo izdanih 229.100 izvodov v slovenščini in 105.460 v srbohrvaščini. Izdali so tudi delavski pravilnik za člane in posebno brošuro o položaju industrijskih železničarjev. L. 1929 sta prenehali delovati v ljubljanski direkciji podružnici v Ponikvi in Bub-njarcih, v zagrebški pa letos v Sunji, Novski, Generalskem stolu itd., ustanovljene so pa podružnice: Turbe, Karlovac, Olovo, Indjija, Prijedor, Kamnik, Ljubija in Vel. Bečkerek. Sekcije niso bile dovolj agilne, le sekcija delavniškega osobja je pokazala precej aktivnosti. Zato poročilo predlaga, da se v bodoče naloži odgovornost zastopnikom na vseh večjih domicilnih postajah. Do 1. 1919 so naši železničarji pripadali organizaciji, ki je bila ustanovljena 1892 v bivši Avstriji in ki je zdaj steber delavskega pokreta v Avstriji. Potem so pa ustanovili lastno centralo za Jugoslavijo. Iz blagajniškega poročila, ki je sledilo sekcijskim, je razvidno, da je organizacija dobro podpirala člane in branila njihove interese, zlasti se je pa zavzela tudi za reducirane člane. Ko je bil sprejet predlog za absolutorij, je bilo zborovanje včeraj prekinjeno, danes dopoldne se Je pa nadaljevalo. Razpravljali so o poročilih. Popoldne izvolijo nov odbor, nakar sledi razprava o položaju naših železničarjev. Obravnavali bodo tudi o težkem položaju naših industrijskih železničarjev Iz Bosne, kjer vlada huda kriza v lesni industriji. Delajo po mesec dni, potem pa počivajo po 3 mesece. Delata samo še >Drvar< in * Si pade. Po zborovanju se zborovale! raziđe jo. inozemski gostje pa obiščejo še Gorenjsko. Čudodelni Rok celi rane Letošnje žegmofe v Dravftah Je biki tako imenitno, da bolj ni moglo biti Dva dneva izletov in tur V nedeljo in včeraj so tisoči Ljubljančanov pohiteti v prosto naravo Ljubljana, 16. avgusta. V juniju in juliju ie bilo vreme ne^a-nesfcjivo. Ciovek nikoh ni mogel računati, da bo dva aii tr«i dni lepo. Nestanovitno vreme je seveda izJetnike in turiste pogosto zadržalo doma m razumljivo je, da je btf obisk naših planinsflcrh koč v juniju m juliju znatno manjši, kakor lani. Kar sta pa pokvarila junij in julij, utegne popraiviti avgust. Vreme se je končno vendarle zbolišalo in dobrli smo lepe, suhe, solnčne, pa tudi vroče dneve. Kopališča in letovišča, ki so bila napol prazna, so nepričakovano oživela in ponefood te tak naval, da Se sob ni mogoče dobiti. Naravnost ogromen je pa zadnje dni naval tudi na planine. 2e pretekli teden jo jc na stotine turfstov mahnik) v planine, rekord sta pa gotovo dosegla zadtrcja dva praznfka, k! sta bila pač najlepša dneva Jetošroiega poletja. V Mojstrani je izstopilo v nedeljo m včeraj nad 1000 turistov. Sploh je med prazniki Ljubljana skoral izumrla, iz mesta se je odpeljalo navman! 15.000 fondi. O tem priča tudi promet na železnici. Največ izletnikov se je odpeljalo na Gorenjsko. Snoči sta se v-rnUa v Ljubljano dva izletniška vlaka, oba seveda natrpano polna. Pripekala sta okrog 3000 izletnikov, dočim se jih je s popoldanskim vrnilo okrog 800. Kopami vfak v Reteče je v nedeljo in ponedeljek obakrat potegnil po 1000 fjudi. S snoČnjim povratnim izletniškim dolenjcem se je vrnilo v Ljubljano 430 izletnikov, normalni jih ie pa pripeljal 680. Kamničan ie jedva zmogel ogromen naval, snoči se je z rsjim vrnilo v LJubljano 800 izletnikov, dočim j*i ie »Štajerec« pripeljal Okrog 800. Z vrhničauom se je vrnHo v Ljubljano 350 izletnikov, dočrni se je iz Ljubljane snoči odpeljalo 650 Zagrebčanov, ki so brli na izletu v Sloveniji. Kljub ogromnemu na-vahi na vlake se ie pa vršil promet v redu in gre železniškemu osobju, ki je brezhibno vrŠ&> svojo naporno in odgovorno službo, vse priznanje. Povdariti je še treba, da se na železnici ni pripetila nobena nesreča, kar je pač dokaz pazljivosti in vestnost! naših železničarjev. Dve žrtvi vročine T Ljubljana, 16. avgusta. Krasne praznike so izrabili številni izletniki in turisti, ki so jo ubrali na planine. 2e dolgo ne pomnijo takega navala v Kamniški Bistrici, Logarski dolini. Triglavskem pogorju in drugod, kakor v nedeljo in včeraj. Zal pa so planine zopet zahtevale žrtve. 2e včerai so se razširile vesti, da je na Hribarici v Triglavskem pogorju zadela solnčarica nekega turista in davi smo prejeli vest, da je postal žrtev soln-čarice tudi neki drugi turist, ki ga je zadela solnčarica na steni Komarce. Težka nesreča se je pripetila na južno vzhodni steni Brane, Mer se ie ponesrečil 23 letni Vinko Flerin iz Domžal. V nedeliio je prispelo v Boh. Bistrico več turistov, ki so na orož-niški postaji povedali da je nekega turista na Hribarci zadela solnčarica. Baje gre za nekega bančnega uradnika iz Ljubljane; pravijo, da se piše Kunei. Orožniška postaja je takoj poslala čez Sedmera jezera patruljo na Hri-barico, da ugotovi, kdo je ponesrečeni turist Do danes se orožniška patrulja še ni vrniia. Orožniška stanica je tudi prejela poročilo, da je nekega drugega turkta na Komarči zadela solnčarica. Podrgobnosti o tem še niso znane. Iz Domžal je napravila včerai velika družba turistov izlet v Kamniške planine, med njfmi tudi Vinko Rerki. Rezal je po južno vzhodni steni Brane, med plesanjem pa se mu je utrgala skala pod nošami in jo padel več metrov globoko ter se valil še kakih 60 metrov navzdol kjer jc nezavesten obležal Nesrečo so opazili njegov! tovariši, ki so mu odhiteli na pomoč in ga prenesli do pastirske koče, kjer mu ie nudil pomoč neki hrvatski zdravnik. Flerln se je precej pobil in menda si zlomil tudi desno roko. Nato so ponesrečenca prenesli v Kamniško Bistrico, od koder so ga po poVnoči z avtomobilom odpeljali v Ljubljano. Tz bolnice nam poročajo, da je njegovo stanje razmeroma povoljno. Ljubljana, 16. avgusta. Konjaka smrt ga po tipi ji. kdor še ri o minljdvosti! Kar te tiče naših tradicij — večne to! No, m kar se tiče naših žeg-nanj — njihov sijaj, slava ter pomembnost so neminljivi; dokaz: letošnje žegnanje v Dravljah je bilo tako imenitno, da ni moglo biti hnenitnejie niti pred sto leti. Nič ni zmanjšalo njegovega pomena. Tako zvana kriza je celo povzdignila njegovo pomembnost. In čeprav so bili ta dneva Ljubljančani kdove kje, jih je bilo tudi včeraj v Dravijah dovolj. Ce bi jih pa ne bilo, bi j4h tudi nihče ne pogrešal, saj je bilo na žegnanju toliko de ž dano v, da so bile slavne Dravlje, ki jih je že treba šteti za predmestje, mnogo premajhne za številne, tako navdušene romarje. Žegnanjski hrup je prodiral celo v tiho Ljubljano: na draveljski plavni cesti se je kar trlo ljudi, gneča je bila hujša kot na velesejmu. Ni čuda, saj je bilo že toliko beračev, da bi bila gneča že zaradi njih. Kot znano, pa baš berači vtisnejo žegna* nju poseben sijaj. In je tudi umljivo, zakaj je bila takšna gneča; samo pomislite, kaj pomeni vse to — da niti ne naštevamo na dolgo in široko — vrtiljaki, gugalnice. pokanje strašnih pušk. legijon branjevk a sadjem, milijon prodajalk s presladkimi odpustki, gromozanski cirkus »Titanic«, pri-trka\*anje z zvonovi v cerkvi in s kozare! v neštetih restavracijah, peneče se pivo, nepozabni žegnanjski krofi, skratka, ves ta zemeljski raj, ta žegnanjska blaženost in sijaj! To je bilo naravnost čudovito, prekrasno in nepozabno kot kakšen preimeni-ten film. Ze prerivanje, promenrranje ter suvanj« s komolci m stopanje na kurja očesa za« služijo posebno poglavje; a mimogrede omenjamo, da je bilo to mendranje ljudem zlasti všeč, ker so se jim noge vdirale % mehka tla. Prahu je ležalo skoraj pol metra na cesti in nešteti sprehajalci so ga dvigali tako, da so bile vse Dravlje zavite vanj. To je pa bilo tudi potrebno, da so romarji imeli dovolj povoda za izplakova-nje grl in so se potem lažje kesa 1 i hudih grehov. Ob cerkvi so se zgrnili ter strnili v gosto množico, da slišijo pridigo. Pridigar je nridlgal z lece zunaj cerkve. Med njegove besede se je mešal pravi sejmskl hrup. prodajalci so zvonili z zvonci, na gostilniških vrtovih so hreščale harmonike, med množico so cvilila dekleta, v bližini so renčali avtomobilski motorji in pele hupe, ljudje »o kričali, se smejali in prepevali —. božra beseda je kar utonila v tej poplavi zvokov. Kako sijajno je bilo letošnje žegnanje, dokazuje tudi to, da so bile vse gostilne prenapolnjene, vrtnih miz je bilo mnogo več kot lani in so bile vae popolnoma zasedene. Mnogi so se čutili naravnost srečne, ko so po dolgem iskanju dobili prostor na gostilniškem vrtu, kjer so lahko oficijelno proslavili žegnanje. Ubogi berači so bili vredni usmiljenja že zato, ker so imeli toliko dela, preden 5»o obredji vse gostoljubne hiše in »navrta-K« vse goste. Pravi reveža, pohabljenci, niso bili tako podjetni kot žegnanjski berači. Sedeli so ob cesti — slepi, kruljavi, brezroki, živčno bolni — ljudje so šli mirno mimo. žegnanjski so pa romali od mize do mize s klobuki v rokah. Bili so nonol-noma v formi, zlasti nekateri, ki so bili ?e pošteno* okajeni. Bilo jih je toliko, da je stal neprestano kakšen pri mizi. Če ga gost ni odpravil z miloščino, je sedel k njemu za mizo in ga »prepariral« tako dolgo, da je gost posegel v obupu v žep. Čeprav so bili berači tako Častno zastopani, vendar so bili zgledno vzajemni, najsi je posegel drug drugemu v njegov delokrog. V priznan ie je treba tudi omeniti, da berači mnogo drže na svoje dostojanstvo. Berač, ki se je že naluckal »šnopsa«, se je valjal v prahu na glavni cesti kot pujs v luži. Mimo je prišel trezen berač ter brcnil nespodobnega tovariša s takšnim ogorčenjem, da se je nesrečnež začel takoj pobirati. Trezni mu je napravil takšno moralno pridigo, da je segala do srca tudi drugim poslušalcem. — Nesnaga, capin, kolera nožrešna. da se tako nažreš, krava, se valjaš tu pred ljudmi kot prašič, da bi te zemlja požrla, škoduješ še drugim, ob ves ugled nas boš spravil, živina, nihče nam ne bo dal nič več! Pijanec se je pobral bel kot mlinar, hlače so visele z njega, bil je preneroden, da bi si jih prenašal, da bi pa pokazal spoštovanje do ljudi tn da ve ceniti ugled svojega poklica, je dvignil roko v pozdrav, strumno je salutiral po avstrijsko ter stal pred ljudmi z bedastim obrazom tako kla-verno, da je trpel celo ugled žegnanja, ne le beraštva. To so pa tako neznatni in brezpomembni drobci draveljskega žegnanja, da si po njih ne more nihče ustvariti niti sence njegove veličine in sijaja. Čudodelni Rok ie zacelil včeraj neštetim rane, da sploh ne pride v poštev. če ie koga tudi ranil. Danes pa kaže. da se bo starih tradicij držalo tudi nebo in da bo z dežjem pokončalo romarske bolhe, ki jih gotovo ni malo. Ponarejeni bankovci zopet v prometu Litijski orožniki so aretirali upokojenega rudarja Sotenška, ki je hotel spraviti v promet ponarejen stotak Litija, 16. avgusta. Ko je ljubljanska policija polov i la koncem julija s pomočjo moravskih, litijskih, vaških in drugih, orožnikov drzne ponarejevalce bankovcev, ki so jih izdelali v moravski dolini, so biK ljudje trdno prepričani, da niso še vsi ptički pod ključem, temveč da se bodo kaj kmalu zopet pojavili ponarejeni bankovci. In res so se te dni zopet pojavili. Trgovec Mrva na Vačah je dobil stotak, ki ga je po točnejŠem pregledu spoznal za krivega. Zanimivo je, da je bil tudi pred tedni bas vaški trgovec Mrva med prvimi, ki so spoznali ponarejene bankovce in je to svojo ugotovitev prjavil vaškemu orožniškemu komandirju go^p. Kurniku. Ta pa je s pomočjo svojih orožnikov osumil kmeta Urbanijo, preiskal mu je hišo ter res našel ponarejene bankovce. Urban i ja je še sedaj v preiskavi, zato so vzeli vaški orožniki na piko nekatere druge. Prav v času, ko vrše zasavski orožniki intenzivno poizvedovalno službo, pa se je vjel v past upokojeni rudar Jakob Šoten-šek za Kotredeža v zagorski okolici. Prišel je v soboto v Litijo. V pekariji Selšek je kupil štruoo kruha, ki jo je plačal s sto-takom. dele Čez nekaj časa je opazila pe-karica, da ima med izkupičkom ponarejen stotak. Obvestila je litijskega orožniškcga komandirja g. Cuša, ki je o sumljivem tujcu obvestil vse domače trgovine in gostilne, telefonično pa so obvestili tudi vse sosednje kraje. Orožniki pa so se na kolesih brž razpršili na zasledovanje v vse smeri. Po opisu, ki ga je podala pekarica Sel-škova, je zaznal orožnišlri kaplar g. Mihe-vec, ki je bil poslan na zasledovanje po levem savskem bregu proti postaji Savi, da je menda res na pravi sledi. Od vaščanov je zvedel, da je tujec, kakršnega je iskal, odšel proti Stamfarjevi gostilni na Savo. Orožnik je na kolesu odbrsel tja. DRAMATIČNA ARETACIJA Iz sosedne »obe je orožnik skozi zastrta okna opazoval gosta, pop reje pa je obvestil o sumljivem možu še domačo hčer Angelco. Ko je gost hotel plačati, je položil pred gostilničarko stotak. Angelca ga je parno ogledala in podvomila o pristnosti bankovca, ker se je po barvi malce razlikoval od pravega. — Ej, ta pa menda ne bo čisto dober, — je menila Angelca. — Kako, da ne! — se je razhudil gost. — Jaz ga že ne vzamem, — se je branila gospodična. — Se žal vam bo, — ji je prigonrarjal tujec. — Ga bo pa kdo drugi vzel... — In vas tudi, — se je naenkrat oglasil orožnik, ki je stopil iz skrivališča ter napovedal gostu aretacijo. Sotenšek je izpovedal, da je dobil denar od nekega svojega znanca iz kotredež-ke občine, ki mu dolguje večjo vsoto že več let. Da je denar ponarejen, baje ni vedel. Hranil ga je doma več tednov. Na podlagi Sotenškovih izjav vrše obla-stva poizvedovanja. Na domu aretiran ca v Kotredežu je bila izvršena hišna preiskava. Orožniki so preiskali stanovanje moža, ki je izročil SotenSku denar. Zanimivo je, da je bil Sotenškov dolžnik — neki monter ^ še nedavno uslužben pri Dolmarjevih v moravski okolici. Kakor je znano iz dogodkov zadnjih tednov, je bilo pri Dolinarje-vih glavno središče ponarejevalcev. Tudi ta monter je baje zapleten v afero. Kot brezposelnega so sprejeli Dolinarjevi monterja v službo m dobil je za svoje delo ponarejen denar. Sotenšek in monter sta v sodnih zaporih in preiskava se intenzivno nadaljuje. Davek na luksusne predmete Kaj m smatra po novi uredbi za lnksus >Službene Novine« objavljajo uredbo o davku na luksusne predmete. Za luhsus s© smatrajo predmeti, našteti v posebnem seznama, priloženem uredbi. Liiksusuo blago ie označeno v carinskih tarifnih številkah. Kjer po edini kriesusm predmeti niso izrecno navedena, se mora davek plačevati od vsega blaga, ki se carini po tozadevni Stevilci carinske tarife odnosno po nave-deni točki izvestne številke. O plačevanju davka na luksusne predmete se morajo pri predmetih, sestavljenih iz poedinih delov aH narejenih iz predmetov, ki ie od udih piačan ta da veš, odšteti vsote, ki so bile dokazano plačane na račun davka od tuksusnin predmetov in sicer. Če so ti predmet naročeni iz inozemstva aH neposredno od producenta. Ta odbitek se more dovoliti samo v primerih, če podjetje po svojih trgovskm knjigah dokaže, koliko je takega blaga porabilo v izdelavo novih raksnsRih predmetov In da ie davek od njega plačalo. Davek od 7uksusnih predmetov znaša 10% prejete naklade odnosno cene btaga pri uvozu in plačevat se mora skupaj z davkom na poslovni promet ob rokih dospelosti tega davka. Na luksusne predmete, podvržene splošnemu Bav&u na poslov- ni promet, se bo torej plačevalo na račun enega in drugega davka 12% in sicer na podlagi, ki služi za odmero davka na poslovni promet Od hrireusnih predmetov, ki so podvrženi skupnemu davku na poslovni promet, se bo pobiral skupni davek po tarifi, poleg tega pa še 10% na račun davka od luksusnih predmetov. Na guksusne predmete, podvržene kombiniranemu skupnemu davku, se bo pobiralo na račun davka 1096 od prejete naklade. O tem, ali naj se izvestno blago smatra za lnksus, odloča v prvi vrsti pri uvozu carinarnica, pri blagu, hi le izdeluje doma, pa pristojna finančna direkcija. Davek od hikstrsnih predmetov, izdelanih doma in zanopadenih v določbah o spiošnem davku na poslovni promet, pfačuje davkoplačevalec po predpisih, ki veljajo za davek na poslovni promet, če v seznamu luksusnih predmetov ni določeno nič drugega. Podlaga za odmero davka od luksusnih predmetov se določa na isti način, kakor podlaga za splošni hi skupni davek na poslovni promet hi sicer po davčnih prijavah, ki bodo vetfale istočasno za obe vrsti davka. Davek od luksusnih predmetov, ki jih zadene kombinirani skupni davek, se bo knjiži* na način, kakor je določen za skup- ni davek na poslovni promet Za kiksusne predmete se smatrajo po uredbi suho grozdje, suhe aH sveže ananas in pistacije, sveži ali suhi datlji. banane, smokve suhe v zavojih do 10 kg, kavijar, cvetlice za okrasitev, listi ki vejice s cvetjem in plodovi, palmove vejice in palmovo listje, morski mah, trave ip vejice za izdelovanje vencev in okrasitev, sveže ali posušeno, močne alkoholne pijače, vsa fina vina, ki je v njih nad 15% alkohola, ali nad 5*/« ekstrakta, šadpanjec in druga kipeča ali šumeča vina. mobmom, navadni, slaščice, alva, rathik, kandirano sadje, fini z marmelado in čokolado polnjeni bonboni, fordani brez čokolade, marcipan, južno sadje, čokolada in njeni surogati v tabletah aH kosih, fini siri, konzerve iz rakov, voščeni izdelki izvzemši sveče inče in voščene vžigalice, mšio z dodatki kozmetičnih sredstev, izdelki iz mila, stearina in parafina, v zvezi z najfinejšim materijalom, umetne dišave, dišeče masti in dišeča olja, parfumerija z etrom ali alkoholom, dišeče vode brez etra in alkohola, dišeči puder, rmenilo in belilo, predmeti za ognjemete, bombaževine na bombaževi tkanini, fine preproge, volnene čipke, čiste svilene tkanine, žamet, pliš in podobno, tU, bubime in nijim podobne tkanine, pleteno m mrežasto svileno blago, svilene čipke, svileni trakovi, vezenine na tkaninah, pozamenterija, lasničarski izdelki iz človeških las in emKaciz istega, hiiksusno cementno blago ali blago iz morske pene in emitacUe, hifcsusnd keramični predmeti, hrksusno in pisano ste-kto, dabmogledi in drugi stekieni izdelki, denar iz plementah kovin, izdelki iz plemenitih kamnov in piementth kovin, riadio-aparati, avtomobili z cffinderskio vsebino z nad 2% litra, športni čolnd za privatno porabo, gramofoni ki mehanični pripomočka za sviranje, fotografski aparati s svetlobno sdo nad F6:3, okrašene žefrie ure v šaru ki a h iz pl omenite kovine, dragocene ša-tiritie za ure in razne vrste igrač. KOLEDAR. Danes: Torek, 16. avgusta, katoličanu Rok, Nemira; pravoslavni: 3. avgusta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Don Juani parnizije Kine Ideal: Kalvarija lady Jeanette. Raastava ge. Nevenke Steindlore v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resi jeva cesta 1; Boh-t-nec, Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Nastop Sokola v Mostah Ljubljana, 16. avgusta. V nedeljo Je Imelo sokolsko drufitvo v Mostah evoj javni nastop, ki je tako lepo uspel, da lahko služi za vzor vsem sokolskim druStvom. Zjutraj ob 6. url so bile tekme moškega, naraščaja, ob 9. uri pa stafetni tek 10 X 200 m za nagrado dr. M. Perka. Zmagala je štafeta Sokola I, Tabor, v kateri so bili sami odlični tekači, v lepem času 4 min, 16 sek. Druga je bila štafeta domačega društva, tretja pa štafeta sokolskoga društva Moravče. Po lepem sprevodu skozi Moste se je Ob 4. uri na idealno urejenem telovadi Scu pričela javna telovadba. Navzoči so bili odlični gostje. G. bana je zastopal gosp. žnldarsič, dravska divizijo g. podpolkovnik Stanojevič, moSčansko občino župan g. Seme, Kolo jugosl. sester ga. Kruharjeva. Od sosednih sokolskih društev se je vabilu odzval z velikim številom zlasti Sokol m a svojo konjenico, nadalje pa Sokol I, Moravče in D. M. v Polju, Starosta br. Tonja je po lepem pozdravnem govoru pozval darovalce zlatih žebljev, da jih zabijejo v društveni prapor, nakar je br. dr. Perko izročil zmagoslavni štafeti Sokola I krasen bronast kip. Vse tri štafete so prejele spominske diplome. Sledil je telovadni nastop, ki je bil skrbno pripravljen in vzorno izveden. Vodila sta ga odlično načelnik br. Logar in načelnica s. Staretova. Nastopila je moška deca z vojaško igro in s tekmovalnimi igrami, ženska deca z >doktorskim kolom«, moški naraščaj z vajami s palicami, ženski naraščaj z ritmičnimi vajami in na gredi, člani s prostimi vajami za 1. 1913 in članice s kiji. Pri orodni telovadbi bo nastopili najprej ženski, potem pa moški oddelki. Telovadbo je zaključil nastop vojakov kolesarskega bataljona pod poveljstvom podporočnika Gjorgjeviča z vajami s karabinkami. Vse nastope je spremljala godba 40. pešpolka. Gledalcev je bilo ogromno. Navdušeno so ploskali vsem nastopajočim. Po telovadbi je bila narodna veselica s petjem, plesom, srečolovom in šaljivo pošto. Moščanskemu Sokolu čestitamo k izrednemu uspehu. Zdravo! V restavraciji. — Nimam deaarja, da bi plačal ceho. — Jaz tudi ne. Kaj bova počela? — Zahtevah/a dva hreata ost H s, morda pa najdeva v nffli kak biser. • 184 >SLOVENSKI NAROD«, dne 16. avgusta 1932 Stran 9L Dnevne vesti — Odi i k oranje Češkoslovaških umetnikov. Kralj Aleksander je odlikoval z redom Belega orla predsednika Radiojournala dr. L. šourka, profesorja in upravnega ravnatelja državnega konservatorija dr. Jana Branbergerja in strokovnega svetnika prosvetnega ministrstva dr. Viktorja Klimo, z redom sv. Save III. stopnje pa ravnatelja deželnega gledališča v Brnu Vaclava Jiri-kovskega, svetnika prosvetnega minjstrstva dr. Vaclava Maula in rektorja državnoga konservatorija dr. Karla Hoffmeistra. — Kongres slovanske agrarne omladine. V nedeljo dopoldne je bil v Bratislavi otvorjen kongres slovanske agrarne omladine, ki se ga udeležuje med drugimi zastopniki jugoslovenske agrarne omladine tudi dr. Janže Novak. — Kongres šumarjev na Sušaku. V petek 19. t. m. se prične na Sušaku kongres jugoslovenskega Šumarskega udruženja. Udeleženci bodo imeli fetrtinsko vožnjo, ki bo veljala od 17. do 27- t. m. Jadranska plovidba je dovolila udeležencem kongresa polovično vožnjo. Na kongresu se bo rar-pravljalo med drugimi važnimi vprašan;i tudi o ustanovitvi slovanske šumarske organizacije. Udeleženci prirede po kongresu več izletov, ki smo o njih že poročali. — lOIetnira mature. Pozivajo se maturanti ljubljanske realke iz leta 1922, v ?vrbo prijateljskega sestanka ob priliki 10-letnice mature. Sestanek se namerava sklicati začetkom oktobra v Ljubljani. Naprošajo se vsi oni tovariši, ki se mislijo udeležiti proslave, da spo roče svojo udeležbo in eventuelne predloge na naslov: inž, Viktor Č>rne, Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. Kraj in Čas sestanka se bo sporočil udeležencem pravočasno. — Vinski sejem na ljubljanskem veie-sejmu. Kakor smo že poročali, priredi liublianski velesejernski urad. kmetijski 'oddelek v Času od 3. do 12. septembra v paviljonu »G« razstavo in nadrobno razpr->-d&jo razen medu in medice ter sir? o drugih mlečnih izdelkov, tudi izložbo raznega vina Lz Dravske banovine in sicer tokrat na bazi vinskega sejma, katerega se lahko /sak producent a
  • am po svoji volji, po kozarčkih iz soda ali iz stekla za kar bo plačal le določeno odŠkodn'no za zasedeni prostor. S tem bo vsakemu tudi dana ugodna prilika, da seznani gotove za-n^rnan»ce za njegove pridelke ;n da stcvi direktno z njim v stik. Prijave je Čimprej nasloviti naravnost na velesejernski urad kmetijski oddelek v Ljubljani, in s;cer ra di sestave kataloga najkasneje do 17. t. m Bla-^o pa se mora dopoalofr" me J 23. in 26 avgustom, da dospe do 30. avgusta v Ljubljano. Tovom ina po železnici je polovična Natančni pogoji so razvidni iz razposlanih okrožnic, katere so mteresentotn še na razpolago pri velesejmskem uradu. Zanimanje za ta oddelek je kot vedno prav veliko in zato bo vsak dobro odrezal, kdor se *ega vinskega sejma udeleži. — Glavna skupščina JUU v Beogradu bo 24., 25. in 26. t. m. Člani, ki se bodo udeležili skupščine, uživajo ugodnost Četrtin ske vožnje. Vozni listek bo veljaj za povratek le ob predložitvi potrdili a o udeležbi. _ Zorko Prelovec: Sedem si rož porezala mi___ (Besedilo Iva Peruzzija.) Moški zbor. Partiture se dobe izvod po 2 D*n pri upravi ^Zborov«. Melodijozna, lahka in zelo pevna pesem. Vsem moškim zborom jo priporočamo v nakup in izvajanje. — Na državni meščanski goli na Vifu pri Ljubljani bo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 9. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci (ke). ki so dovršili IV. razred (š leto) osnovne šole brez slabe ocene ali ki so dovršili razred višje narodne (ali srednje) šole. če nimajo več kot 14 let. Ti morajo prinesti 9 seboj šolski izkaz, oziroma izpričevalo in krstni list. V drugi, tretji io četrti razred se vpisujejo učencr(ke) na podlagi izpričevala predhodnega razreda, a ne smejo biti starejši od 15, 16 oziroma 17 let. Učenci (ke) iz realke ali gimnazije ki želijo prestopiti v meščansko šolo, morajo položiti dodatne izpite iz onih predmetov, ki se jih niso učili v prejšnji Soli, a so na meščanski šoli obvezni. Vsak ufe-nec(ka) dobi pri vpisu vpisnico, ki ,u kol-kuje s kolkom 5 Din in plača 20 Din za zdravstveni fond. Druge vpisnine in šolnine na meščanskih šolah zaenkrat ci. Privatni razredni izpiti se pričnejo dne 29. avgusta in završni izpiti (mala matura) pa 30- avgusta, vselej ob 8. uri ter trajajo do 3. septembra. Popravni aK ponavljalni izpiti bodo za učence dne 1. in za učenke v3eh razredov dne 2. septembra, vselej od 8. ure dalje. Podrobni razpored vseh teh izpitov se nahaja v oglasni skrinjici v šolski veži. — Ravnateljstvo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bodo lepo in vroče vreme najbrže motile nevihte. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo in izredno vroče. Vse kaže, da se nam res bliža vročinski val. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skop-lju 35, v Splitu in Sarajevu 33, v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu 32, v Mariboru 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766,1, temperatura je znašala 17 stopinj. — Fabdfikatorska afera v Smederevu. Dne ll. t. m. je okrog- 16 ure neki Sme-derevčan opazil kavarnarja Tomasa Fora ja iz sela Ivanova v pančevskem s rezu, da razdaja ponarejeni 10-dinarski denar. Denar je bil kovan in je bil precej podoben novim srebrnikom. Omenjeni Smede-revčan je obvestil policijo, ki je Foraja aretirala. Načelnik oddelka za javno varnost pri notranjem ministrstvu dr. Bede. kovič pa je telefonično odredil, naj zadevo preišče beograjska policija, ker je bilo domnevati, da je bil denar ponarejen v Beogradu. Beograjska policija je res nemudoma pričela preiskavo v Smederevu. Tomasa Poraja so prepeljali v Beograd in tam je priznal, da so denar ponarejali v vasi Ivanovu, ponarejal ga je on sam s pomctfjo kmeta Antona Fabrijana. O Fa-brijami je bila policija poučena, da se je 1 bavil a ponarejanjem denarja že v predvojnih časih in da so ga avstrijske oblasti tudi že obsodile. Ko so policijski organi vršili hišno preiskavo pri Fabrijanu, so našli vse priprave za ponarejanje denarja, večjo količino cinka in torpedovo zmes. Fabrijan je že pripravil tudi manjšo količino primerne zmesi. Nadalje so dognali, da je Foraj izdelal 210 ponarejenih srebrnikov. Oddal jih Je 31, d očim jih je Toma Foraj imel okrog 50. Foraj je denar raz-pečal večinoma v Smederevu. Večji del denarja je porabil za nakup raznega blaga, deloma pa ga je tudi zamenjal za pravi denar. Oba ponarejevalca in razpečeval ca ponarejenega denarja so pridržali v zaporu. — Samomor. Včeraj zjutraj se je obesila v Požarevcu soproga sodnika okrožnega sodišča Zivka Cvetkovičeva. Zapustila je dve poslovilni pismi in v enem pravi, da gre v smrt, ker jo muči težka živčna bolezen. — Tudi Zagrebčani so se veselili lepega vremena. V nedeljo in včeraj je pohitelo tudi iz Zagreba mnogo ljudi v prosto naravo. Okros 10.000 Zagrebčanov se je odpeljalo proti Sušaku, Bledu, Celju, Rogaški Slatini in Šibeniku- Posebno mnogo Zagrebčanov in Hrvatov sploh je bilo na naših planinah. Mnogim vlakom so morali priklopiti posebne vagone. — Dve žrtvi Save. V nedeljo je zahtevala Sava pri Zagrebu dve žrtvi. Utonila sta železniški nosač Luka Vujevič in hlapec Makso Mašek. — Tragična »mrt starca. V Zagrebu so našli včeraj onesveščenega in okrvavljenega starca, ki so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo. Gre za 67-letnega Josipa Spič-koviča. ki se je lečil v bolnici, zadnje dni je pa taval po mestu iščoč hrane in prenočišča. V nedeljo je zlezel v predmestju na skedenj, pa je najbrž zaspal, padel in si razbil lobanjo. V bolnici je starec kmalu umrl. — Tropična vročina tuđi v Zagrebu. Včeraj je bil najbolj vroč dan letošnjega poletja. Kdor je moral prebiti čez dan nekaj ur na solncu in ni imel v bližini hladne vode ali sence, je to prav pošteno čutil. V Zagrebu so imeli včeraj popoldne v senci 38 stopinj. — Samomor starke v Crikvenici. v Crikvenici si je končala življenje 60-letna Helena Zupan. Napila se je karbolne kisline in vse prizadevanje zdravnikov, rešiti ji življenje, je bilo zaman. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenči-ce urejeno prebavo. Zdravniki specialisti ■silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franc Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franc Jože-fova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenijah in špecerijskih trgovinah. Iz LJubljane — Stavbno gibanje je tudi na severovzhodni strani našega mesta še precej živahno. Tako so pognale ob Povšetovi cesti iz travnikov kar tri domačije. Perkova eno-nadstropna hiša je že pokrita. Zdaj hite z ometavanjem sten od znotraj. Vsa dela morajo biti končana do oktobra. Zidarska dela vodi stavbno podjetje Josip Misson. — Per-kov sosed bo Franc AmbrožiČ, sluŽitelj v bolnišnici. Njegov dom je dozidan in pokrit. Stanovanja bodo v pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Dela bodo končana vsaj v prvi polovici meseca oktobra. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje K. Ter-eelj. — Bliže mesta si je postavil hišo in gospodarsko poslopje Franc Ocvirk. Obe poslopji sta dozidani in pokriti ter se 6tene že ometavajo. Hiša in gospodarsko poslopje bo čez mesec dni dodelano. Zidanje do-vršuje stavbno podjetje R. Terčelj. — Na tej cesti je zrastlo lani in predlanskim nekaj prav lepih enonadstropnih niš. —lj Manjše zidave. V Idrijski ulici je v delu prizidek k Škrlovi nisi 20. Prizidek bo imel ravno streho, ki bo služila za teraso. Zidarska dela izvršuje mestni stavb-nik Miroslav Zupan. Kako so prijetne soln-čne kopeli na terasi, ki je na treh straneii okrašena z bujno cvetočimi rožami! Kaj čuda, da se terase vedno bolj uveljavljajo. —lj S cvetlicami okrašena okna, balkone, terase in pomole imajo še: na Kongresnem trgu hiša št. 1, na Mestnem trjru št. 1, na Prulah št. 9, 11 in 17, na Privozu Št 13 in 14, na Gallusovem nabrežju štev. 41 in 43, na Grudnovem nabrežju št. 5, 7 in 9, na Gruberjevem nabrežju št. 6. 16 in 18, na Dolenjski cesti št 14, v Križevniški ulici št 2 in 5, v Orlovi ulici št. 1, v r^otočniko-vi ulici št. 8, na Poljanski cesti št 8 in 44, v Zadružni ulici ulici št. 11 in 16 ter na Povšetovi cesti Št 3, 7 in 16. —lj Motorno brizgalno »o preizkušali v srhoto popoldne ob GradasČici. Mo*or je ropotal kot letalski, da se !ju«ib ->b n.vm skoraj nieo mogli sporazumeli Briz^alna je tako majhna, da jo lahko nes« ta dva moža, njen učinek je pa izredno močna. Brizgala je vodo po dveh ceveh približno 18 m visoko. To je treba omeniti predvsem zato, ker je brizgalna izdelek domaČega podjetja (Zupan, Gosposvetska cesta) in prekaša izdelke inozemskih tovarn. —lj Vpisovanje na Tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Na vseh oddelkih, to je na odsekih tehniške srednje šole, na delovod-skih in ostalih obrtnih šolah se bo vpisovanje vršilo v prve letnike od četrtka l. septembra do sobote 3. septembra, v višje letnike v soboto 3. septembra, vsakokrat od 8. do 11. Podrobnosti glede pnjavljanja vpisovanja in plačevanja Šolnine in raznih drugih taks so objavljene na šolski razglas-ni deski. Razun geometerskega odseka bodo obstojali vsi letošnji šolski oddelki, to je trije odseki tehniške srednje šole (arhitektonsko - gradbeni, strojni, elektrotehniški), Štiri delovdske šole (gradbena strojna, elektrot, mizar. In strug.), 4 strokovno-obrtne lole (kiparska In rezbarska, kera-miška. graverska in zlatarska, ženska obrtna šola 8 strokovnimi oddelki za šivanje in krojenje perila, Šivanje in krojenje oblek, umetna dela). Sprejeto bo tudi še nekaj učencev na banovinsko strokovno Šolo za glasbila. Vsi interesenti dobivajo vsa potrebna pojasnila v direkcijski pisarni vsak delavnik od 8. do 1L Zobozdravnik dr. med« nniv. SREĆKO PUHER Gregorčičeva ulica št. 32, telefon 20—70 (nasproti Trgovskega doma, poleg banovinske palače) 10946 zopet redno ordinira« —lj CHR1STOFOV ZAVOD vpisuje ves avgust, Vodnikova cesta 12, pri stari šišenski cerkvi, in v trgovini Podkrajiek. Jurčičev trg 2. Vpisnina 20 Din. šolnina nizka. Revni popust 421n Vpisovanje in začetek šolskega leta na državni dvorazrednl trgovski soii. Na državni dvorazredni trgovski šoli v I bo vpisovanje za novo šolsko leto 1., 2. in 3. septembra od 8. do 11. Končni izpit v septemberskem roku se prične 5. septembra ob 8., pismeni izpit bo 5., 6., 7., 8. in 9. septembra, ustni izpit se pa prične 12. septembra. Prošnje za polaganje in popravljanje končnega izpita je treba vložiti do 1. septembra. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno ob drugih pogojih samo na državnih srednjih trgovskih šolah osebam, starejšim od 19 let, ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, in pa onim, ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih m napravah, pa so bile prej redni učenci (-ke) srednje trgovske šole, pa so redno šolanje prekinile. Učenci, ki so dovršili dvorazredno trgovsko šolo in opravili končni izpit, smejo prestopiti v 3. razred trgovskih akademij, ako opravijo dopolnilni izpit. Ta določba zakona o srednjih trgovskih šolah daje učencem (-kam) dvorazrednih trgovskih šol ugodnost, da morejo po dovršeni šoli po potrebi vstopiti z zaokroženim znanjem v prakso ali pa nadaljevati Študije na trgovski akademiji brez izgube na času. —lj Izgubil s« je v feiškl beli psiček (Seidenpintsch), ostrižen, sliši na ime »Fedi«. 200 Din nagrade dobi, kdor ga prinese ali javi, kje se nahaja, v 2iberto-vo ulico 7. Dedek. 443/n —lj Xa#ei se je fotoaparat na ljubljanskem kolodvoru. Naslov najditelja v uredništvu. —lj V Zgornji Šiški Je otvoHI g. Boris Ban dentistifcno prakso. Opozarjamo na oglas! 43 £u Iz Celja —c lz delovanja vsedršarne stranke ▼ celjski okolici. Krajevna organizacija JRKD za celjsko okolico bo priredila v nedeljo 21. t m. s pričetkom ob 15. članski sestanek v gostilni g. Fazarinca. Na sestanku bo tudi predaval poštni kontrolor v pokoju g. Kosi z Brega o čebelarstvu. Odhod udeležencev ob 14. izpred Sokolskoga doma v Gaberju. Vsi člani in njihove rodbine so vabljeni, da se gotovo udeležijo sestanka. Krajevni odbor JRKD za celjsko okoiico bo imel prihodnjo sejo v četrtek 1. septembra ob 19. v restavraciji Wilson v Gaberju. —c Zabavna nogometna tekma se je vršila v nedeljo 14. t m. popoldne na športnem igrišču pri Skalni kleti. Za zmago so se borili Old boys celjskih Atletikov in moštvo celjske ieleznicarske godbe. Želez-ničarski godbeniki so >izpiskalic in zmagali so >Stari dečki« Atletikov v razmerju 5 : 2. Številno občinstvo se je med igro izvrstno zabavalo in od srca nasmejalo. Pred tekmo je priredila železničaraka godba koncert na igrišču- —c Praznika sta potekla ob najlepšem soinčnem vremena. Savinja je oba dni kar mrgolela kopalcev, ki pa v pretopli vodi niso mogli najti pravega ohlajenja. Mnogo Celjanov je prebilo praznike na Savinjskih planinah, v Logarski dolini in na raznih hribih v bližini in daljni celjski okolici. Mnogo žejnih so napajali boljši m slabši vino toči. Večje število ljudi se je na praznik udeležilo proščenja v Petrovčah. —c Število brezposelnih raste. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju je bilo 1. t. m. prijavljenih 1079 brezposelnih (887 moških in 192 žensk), 10. t m. pa ŽV? H28 (929 moških in 190 žensk). V času od 1. do 10. t m. je bilo ponujeno delo za 31 eseb (11 moških in 20 ženak), posr.Movanj ;e bilo izvršenih 24 (za 9 moških in 15 žensk), odpotovala sta 2 moška, odpadlo je 6 oseb (3 moški in S žensk'«;. Število brezposelnih v Celju in okolici raste od tetina do tedna. Kako bo v jeseni in pozimi, m* težke razbrati iz sedanjega položaja na delovnim ugu. študentovska revolucija V Santiagu je prišlo v petek do hudih izgredov na univerzi. Nastopiti je moralo vojaštvo io oblasti so bale prisiljene proglasiti izjemno stanje. Od množice nahujskani oboroženi študentje so zasedli univerzo in izjavili, da se ne umaknejo, da se za nobeno odredbo ne zmenijo in da nameravaio ljudstvo pozvati, naj se vladi upre. Vlada je pa taJkoj poslala vojaške čete z izrecrrim naroČilom, naj Studente žive ali mrtve odstranijo z univerze. Vojaštvo je vdrlo v univerzo in vnela se ie pravcata bitka ki je zahtevala več človeških žrtev. Padla sta dva častnika in več študentov. Študentje so se zabarikadirali na univerzi in bitka se je nadaljevala, dokler vojaštvo ni zmagalo. Nad mestom Santia-go je bilo proglašeno vojho stanje in več študentov je preki sod obsodil na smrt. Smrtna obsodba je bila takoj iz-vTšena.___ Ljudje so najbolj srečni, če jim ni treba mfslfti; zato pa seveda tudi ne vedo, da vsa njihova nesreča izvira iz te slabosti. Lepa pevska slavnost v Litiji Prisrčno slavje na čast zaslužnemu skladatelju Petru Jerebu — Zastopanih je bilo 11 pevskih društev Litija, 15. avgusta. Zaslužnemu in popularnemu našemu skladatelju Petru Jerebu je pevsko društvo >L»ipac v nedeljo popoldne priredilo skromno, a tembolj prisrčno slavje. Jubilant je te 40 let litijski občinski tajnik, 30 let je bil tajnik tamošnjega gasilnega društva, nadalje pa 10 let blagajnik, 40 let skoro pa pevovodja >Lipe*. Na proslavo je društvo povabilo vse pevske zbore, ki se seveda zaradi odsotnosti Članov na dopustih, praznih društvenih blagajn in občutne suše v žepih pevcev, pomembnega jubileja korporativno niso mogli udeležiti, vendar so pa častno odposlala številne odposlance. Bila so zastopana naslednja pevska društva: Pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, Ljubljanski Zvon. Slavec, Sloga, Be- žigrad, Zvon iz Trbovelj, Tržiški pevski zbor, Glasbeno društvo Hrastnik, šmartin-ski Zvon, pevsko društvo Loški glas iz Lok pri Zagorju in Svoboda iz Celja. Po prihodu popoldanskih vlakov od obeh strani je obhod društev po Litiji zaradi neznosne vročine odpadel in gostje so odšli s kolodvora z godbo domačega gasilnega društva, ki je na prireditvi neumorno igrala, na senčnati vrt hotela >Pri pošti«, kjer so že v paviljonih začele brhke Litij-čanke skrbeti za želodce gostov z vsemi dobrotami jela in pijače. Posebno udobno je bilo sedeti v hladni kleti, za ta dan nalašč imenovani »Mara bar«. — Gostje in domačini so venomer prihajali, nekateri so se ohladili v Savi in točno ob štirih je predsednik >Lipe« g. Jagodic pozdravil došle z lepo dobrodošlico, preči tal brzojavke in čestitke, namenjene slavljencu Jerebu, med njimi toplo pisano pismo pevskega očeta Mateja H u b a d a. Namesto zadržanega slavnostnega govornika, pesnika g. Peruzzija, je pevovodja Hubadove župe JPS, g". Zorko Prelovec, na zbrane naslovil naslednje besede: Spoštovani gostje! Dragi pevci in pevke! V vašo prijazno Litijo nas je danes privedla dolžnost, da se zahvalimo sivolasemu narodnemu skladatelju, našemu očki Petru Jerebu, za vse njegovo požrtvovalno delo v p ros peh slovenske pesmi in pevskega življenja v vašem kraju. Vašega. Petra so rojenice položile v zibelko dne 1. julija 1868 v Cerknem na Goriškem, kjer je dovršil štiri razrede ljudske šole. Starše je v zgodnji mladosti izgubil In k sebi ga je vzel stric v Tunjice pri Kamniku. Romal je torej že kot otrok izpod Cerkniških hribov pod kamniške planine. Igre na gosli se je učil že kot šolar v Cerknem, leta 1884 pa je vstopil v or-glarsko šolo v Ljubljani, ki jo je z odličnim uspehom dovršil leta 1887. Nato je nastopil službo občinskega tajnika v Litiji, v kateri vztraja še danes. Med to dobo je služil vojake pri godbi 97. pešpolka v Pu-Iju štiri leta. Tam je na glasbenem znanju mnogo pridobil. Največje zasluge ima pa Jereb za razvoj in napredek pevskega društva »Lipa« v Litiji, ki mu je bil od leta 1892 do nedavna vesten in vztrajen pevovodja. Pa tudi kot skladatelj se je mnogo uveljavljal. Komponiral je obilico cerkvenih in posvetnih skladb v preprostem slogu, zato njegove skladbe zlasti podeželska društva zelo rada po jo. Njegove skladbe so deloma izšle v »Novih akordih«, »Zborih,« Cerkvenem Glasbeniku, v lastni založbi je izdal leta 1924 zbirko desetih moških in mešanih zborov, mnogo skladb pa ima še v rokopisu. Vse njegove zasluge smo že ob njegovi 60-letnici natančno ocenili. Danes nam preostaja samo še vprašanje: Kaj naj še povemo o tem sivolasem mladeniču? Znal je pridno poučevati svoj pevski zbor, znal ga je navdušiti za lepoto naše pesmi, znal je fantovsko zapeti »Jaz pa vem kako ptičice pojo«, posrečilo se mu je v lepe harmonije odeti Golarjevo besedilo Pelin roža, pesem, ki je v vseh pevskih zborih najbolj priljubljena in ki jo gramofoni oddajajo po vsej naši domovini, in o skladatelju vseh drugih neštetih pesmih, ki jih, je sebi v veselje, cerkvene pa Bogu v čast napisal? Jereb je preveč skromen, da bi si za 40-letnico svojega plodonosnega kulturnega dela od mene želel hvalisanja in slavospevov. V zahvalo za vse, kar je storil kot organizator, pevovodja in skladatelj, naj mu bo zavest, da je služil plemeniti ideji in s tem svojemu narodu. Slovenski pevci in pevke mu lz vsega srca želimo mirno, udobno življenjsko jesen, obenem pa Želimo, naj nam podari še mnogo ljubkih pesmic. Naj živi naš Peter Jereb! Po govoru, ki so ga navzoči sprejeli z nepopisnim navdušenjem in odobravanjem, so Jerebu k jubileju čestitali zastopniki pevskih društev, predvsem podpredsednik Hubadove župe g. inž. Leskovšek, ki mu je izročil krasen Šopek z državnimi trakovi, zastopnik »Sloge« z lepim pismom, Ljubljanski Zvon z diplomo, »Slavec« in šmartlnski »Zvon« z venci, »Lipa« prav tako. Čestitala so pa jubilantu tudi vsa ostala pevska društva. Po tem oficijelnom deki proslave se je vršil koncert. V kratkem hočem oceniti nastope posameznih društev. Prvo je nastopilo domače pevsko društvo »Lipa« pod vodstvom g. Pertota, vrednega naslednika dolgoletnega društve- nega pevovodje g. Jereba. Zbor »Lipe« je sedaj dobro glasovno zaseden, zmore tudi težje skladbe. (Lajovic »Medved z medom«, Adamič »Zabučale gore«, »Mlad junak«.) Izvajal je tudi tri Jerebove pesmi, med njimi dve novi prav hvalevredno. — šmar-tinski »Zvon« je pod vodstvom g. Kovačl-ča strumno zapel po eno Jerebovo (O kresu), Hajdrihovo (Slava Slovencem) in Bartlovo (Naprej) pesemeo. V krogu teh nastopov je bila novost debut Bežigrajskega pevskega društva, ki ga pridno vodi pevovodja g. Godec. Ne številni moški zbor je zapel najlepšo Jerebovo pesem >Pelin roža«, katere ponavljanje je publika spontano zahtevala, dalje Pavčičev »Potrkan ples« in Prelovčevo »O da je roža moje srce«. Mladi zbor ima nekaj prav lepih glasov, zlasti sonorne base in dobrega baritonista. TJvežban je temeljito. — Po končanem koncertu se je na pobudo gosp. predsednika Ljubljanskega Zvona L. Dre-novca formiral na odru zbor vseh na slav-nosti navzočih pevcev in je pod vodstvom jubilanta g. Petra Jereba svečano zapel Vilharjevo himno »Slovenec, Srb, Hrvat«. Aplavzov ni bilo ne konca, ne kraja. Nato prijetna družabna zabava, ki je trajala pozno v noč. Slavnost 40-letnice zaslužnega narodnega dela skladatelja Petra Jereba je bila dokaz, da njega in njegovo delo slovenski pevci in pevke visoko spoštujemo ! Dodatno k poročilu o Jerebovi 40-letnici moramo zabeležiti dejstvo, da je »Lipa« dne 10. julija t. 1. priredila zelo obiskan koncert, na katerem so z društvenim zborom in društvenim orkestrom izvajali p. H. Sattnerjevo »Jeftejevo prisego«, D. Janka »Vračara« ter J. Pavčičevo »Lenko«, širša javnost o tej prireditvi ni vedela ničesar, zato danes spominjamo na ta lep koncert, ki je dobro uspel. Z. P. Danes nepreklicno zadnjikrat sijajna in velezabavna veseloigra iz vojaškega življenja Don Juani garnizije Martha Eggert ter oba izvrstna komika Georg Aleksander Feliks Bressart NAJNOVEJŠI ZVOČNI TEDNIK Predstave ob 4., % 8, in 3410 zvečer Jutri „Bombe na Monte Carlo" Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Dve težki letalski nesreči Blizu Lovosic na Češkoslovaškem se je pripetila v nedeljo popoldne težka letaiska nesreča. 2e dopoldne se je moralo letalo spustiti, ker je nastal v motorju defekt, pa je šlo k sreča vse gladko, r>opoldansika nesreča je pa zahtevala štiri žrtve. Masarvkova letalska liga je priredila letalski dan in na sporedu so bili tudi poleti z občinstvom. Pilot Strune se je dvignil s štirimi potniki nad letališče in zašel v močan zračni vrtinec, kar je postalo usodno. Nesreča bi se ne bila zgodila, če bi bilo letalo že dovoli visoko. Tako pa pilot letala ni mogel več naravnati, treščilo je na tla in vsi štirje potniki so se ubili. Pilot sam je obležal težko ranjen pod razbitim aeroplanom, prepeljali so ga v bolnico in ni še znano, ali bo okreval ali ne. Moravskošlezki aerokiub je tudi priredil v nedeljo dopoldne v Jemnici letalski dan, ki se je zaključil s težko nesrečo. Tudi ta nesreča se je pripetila med poleti z občinstvom. Pilot Ko-larik se je dvignil z dvema potnikoma v zrak, naenkrat je pa potegnil močan veter in letalo je treščilo na tla. Pilot ima zdrobljeno levo nogo, ki se mu jo morali takoj amputirati, poleg tega pa poškodovano hrbtenico tako, da je malo upanja, da bi ostal živ. Potnik Bogomil Coufal, 20 letni mesarski pomočnik, je med prevozom v bolnico umrl, potnik Ružička je pa obležal mrtev že na letališču. Sreda, 17. avgusta. 12.15: PloSce; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plofice, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nasveti za domači vrt (M. Humek); 19.30: Literarna ura: Rene Bazin (Fr. Vodnik); 20: Mozart: Cosi fan tutte (prenos iz Mtin-chena); 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 18. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet 19: Slike iz narave: Klic jeseni. Tetka (g. Her-fort); 19.80: Akademski poklici; 20: Plošče; 20.30: Prenos plesne glasbe iz Rogaške Slatine; 21.30: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta; 22.30: cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. ^SLOVENSKI NAROD«, Sne M. avgusta 1932 <*tev. 20 — Ah. — je dejal previdno, — kako srečen bo tisti, ki pride v vašo rodbino in postane mož gosipodfcnaJm je bilo že bfeu štirideset. Čutil je, da se bo treba pripraviti na starost poskrbeti za udoben kotičk. Če bi ga doletela visoka čast, da bi prišel v rodbino Fonilkrttjcovfii, da bi postal Zefvritn mož — ali bi ne bila to najlepša izpolnitev njegovih sanj? Prodeoce Zepbvrine Fou4nouxova — % obžalovanjem ugotavljamo to — je bfla robustna ženščina, orjaška, visoka meter devetinsedemdeset, po telesu prarvi kirasir. Kakor njena sestra je bila zagledala tudi ona luč sveta na otepa slame v Beauce. Tudi vse njeno življenje je bilo enako sestrinemu. Ni pa bua tako inteligentna in spretna, kakor njena sestra, da bi se znala izmotati tsl vsake zagate. Nasprotno, ona je bila čudovito potrpežljiva in vse je prenašala brez godrnjanja. Obsojena ni bila nikoli. Sedela je samo zaradi kršitve policijskih predpisov, nanašajočih se na prostitutke. V zavetišču skesanih deklet in v zaporu se je vedla zelo lepo in za vsako delo je rada prijela. Samo Šivati ni znala, ker je imela predebele in preokorne prste. Pač je pa znala imenitno prati aft sekati drva. A če je bilo treba natakniti bojeviti kaznenki prisimi jopič, ni bilo treba poklicati moškega. Ko je prvič zagledala za mrežo govorilnice Slimaka, ki jo je prišel obiskal z njeno sestro v kaznilnico, Je začutila hud odpor napram njemu. Toda Slimak se ji je znal tako imenitno laskati, da se je njeno srce kmalu omehčalo. Celo ma-Iemu Glaudinetu se je znal prikupiti. In tako sploh ni ugovarjala, ko jI je začela sestra prigovarjati, da bi bilo dobro, če bi se s Slimakom vzela. Privolila je. po vsefa predpisih. A čez tri mesece je Zefvrina sestra mnria. Umrla je vsa obupana, da je tako malo uživala materinske sreče, obenem pa pomirjena, da je prepustila sina zanesljivim rokam. Po njeni smrti so prišle oblasti, da bi uredile vprašanje zapuščine. Oporoke Rosa ni bila zapustila. Bdmi dedič je bil torej »jen sm Claude Fouifloixx. Njegov zakoniti varuh je bil pa Zefvrm mož Slfrnak. Štiri aH pet let je minilo, predno sta si zakonca uredila dom. Treba je omeniti, da se je Slimak zmotil če je mislii da najde v zakonu mirno in zadovoljno življenje. V zakonu je postala Zefyrina lena m se še bolj zredila. Pri tem je pa postala še večja pijanka. Slimak je pa izgubil svoj prvotni odpor napram nasilju. V splošnem sta bila prav posrečen par. Sčasoma so njuni izdatki močno narasli. Notar jima pa ni hotel izplačati dedščme, češ, da je naložena na ime mladoletnega otroka. Porabiti sta smela samo obresti od naloženega denarja. Treba je bik> misliti na zaslužek. Zefvrina se je kmalu naučila sestrine obrti. Postala je vedeževalka. Po daljšem potikamiu po kmetih je prišla z možem tudi v okolico Pariza. Z vedeževanjem je sicer zaslužila toliko, da je zadostovalo za gospodinjstvo, vendar so pa bili dohodki premajhni. In zakonca sta kmalu našla nov vir dohodkov, lažjo in dobičkanosnejšo obrt. Ce je vstopil kdo v kolibo, da bi si dal prorokovati iz kart ali da bi se posvetoval z vedeževalko, je opazil cefle rešte suhih zelišč, razobešene po stenah, in hudobni jeziki so zatrjevali, da so često videli odhajati bi eda dekleta, držeča se za ograjo. Policija se je zelo zanimala za ta brlog, toda Slimak in Zefvrina sta znala svoje grehe spretno skrivati. Toda ta vir je bil nezanesljiv. Treba je bio vpreči tudi Slimaka. m Slimak si je brž nabavil brus ter postal potujoči brusač. S skromnimi dohodki od brušenja pa sploh nd računal. Njegov pravi poklic je bilo tolovajstvo. B'v\ je znan z najdTznejšimi tolovaji slavnega mesta in bil je z njimi stalno v stikih. Obveščal jih je o ugodnih prilikah, sebi je pa pridržal vedno le lažje in manj nevarne posle. Tako je prišlo često šele nekaj dni po brusačevem odhodu na dan, da je bila v vasi izvršena tatvina ali ceio umor. In pravi krivec je vedno odnesel pete. VIH. NEČAK DEDIČ — No, odkod si jo pa primahal ob tej pozni uri? — je zagodrnjala dra-žestna Zefvrina odpirajoč vrata kolibe. — Pst! V veliki voz se je prišlo po premičnih stopnicah. Slimak je naglo zlezel v voz, odrinil ženo in zaklenil vrata. — Je kaj novega? — je vprašala s pritajenim glasom. — Da. — Počakaj, da prižgem luč. — So okna dobra zaprta in zastrta? — Da. Nobene nevarnosti ni, da bi se lue videla od zunaj — Požuri se ... Žejen sem. — Samo en Kter ga je Še. 2ena je tiho prižgala hič. — Se je kaj posrečilo? — Da. — Dobro? — Imenitno! — Zakaj mi pa prej nisi povedal? — Davi še nisem vedel — bilo je golo naključje. — Kaj pa imaš v roki... zavoj? — Otroka! — Otroka! Kaj bova pa počela z njim? — Uboga sirota je, ki nima ne očeta ne matere; zavzel sem se zanj in za svojega ga vzameva. — Beži no, kaj se ti meša! — MoJči! Takoj ti povem vso zgodbo. Kar se je začul iz kota v vozu votel kašelj, strašen otroški kašelj. — Le krehaj, pljuča si izkrehaj, capin grdi! — je zarentačila žena. — No, to je pa res neznosen paglavec Kašerj ni ponehal, bH je vedno hujši. — To je neznosno! Saj mi bo Še zbudil tega malega... A ta ti je Čeden, da bi ga kar gledal. Zrak v vozu je bil tako dušeč, da so ga mogla prenašati samo krepka pljuča, vajena takih razmer. — Saj sem ti rekla! Fantič se je že zbudil in zdaj se začne ples. Slimak je položil otroka na star divan, zasut s posušenimi zelišči in nastlan z razno navlako. Deček je odprl krasne, vefrke črne oči m se blaženo nasmehnil. — Mamica! Babica! — so zašepetala nedolžna usteca. Ko se je pa ozrl z zaspanimi očmi okrog sebe, ga je obšel strah. Zagledal je SLimakov in Zefvrm obraz in ves prestrašen je začel kričati. Pred drugii i poletom v stratosfero je prof. Piceard pripravil na pot v zračne višave, ki jo je moral odgoditi Prof. Piceard se je hotel te dni drugič dvigniti v stratosfero, pa je moral polet odgoditi in sicer zato, 'ker je iz jonizačne kamere, napolnjene z ogljikovo kislino, uhajal plin, deloma pa tudd zaradi neugodnega vremena. K 3 bo defekt odstranjen in ko nastopi v visokih zračnih plasteh ugodnejša vreme, se Piceard dvigne, kar se lahko zgodi že v najkrajšem času. Balon, ki ponese Piccarda in njegovega spremljevalca v stratosfero, je do najmanjših podrobnosti izdelan po vzorcu prvega Piccardovega balona. Meri 14.000 kubičnih metrov, z vodikovim plinom bo pa napolnjen samo do šestine, torej okrog 2300 m3, kajti v zračnih višavah se ta plin tako raztesr-ne, da bo balon popolnoma napet. Odločitev o startu pade zadnje popoldne pred poletom. Prazen balon previdno razgrnejo in Piceard bo sam vtikal v obod ventile, kajti to delo mora biti opravljeno zelo skrbno in temeljito. Okrog 5. pripeljejo na kraj starta gondolo. Ob 8. morajo biti vse priprave že tako daleč, da bodo lahko zač^ii pomdti balon s plinom. Če bi vreme onemogočilo start, bi bilo treba balon izprazniti in tako bi bil pKn izgubljen. Polnjenje balona traja dobro uro. Potem balon zvežejo z gondolo in spravijo na posebno tehtnico, da ga točno stehtajo. Zadnjo uro pred poletom porabi Piceard za točen pregled vseh naprav. Notranjost gondole spominja na laboratorij. Vsi aparati so pritrjeni tesno skupaj, med njimi ne sme biti niti najmanjšega prostora. Piceard ne vzame s seboj nekaterih instrumentov, ki jih je imel na svojem prvem poletu, ker se hoče zdaj pečati samo s proučevanjem kozmičnih žarkov. Gondola ima pet okenc, ki so od njih štiri v hori-contami vrsti in omogočajo razgled po ozračju, eno okence je pa spodaj za opazovanje zemlje. Polesr občutljivih instrumenitov za merjenje koccmičmh žarkov je v gondoli majhna zvočna plošča z raznimi ročaji in števcem. V viseča leseni skrinjici sta dva barometra za merjenje zračnega pritiska. Pod to skrinjico je radioaparat za oddaja- I nj- in sprejemanje. Na levi strani okenc je pritrjen regenerator, ki črpa v gonJ-Io svež zrak in izpušča iz nje bila posvečena letos kablu, vodečem iz gondole k zaklopki balona; s pomočjo tega kabla se lahko vsak hip izpusti iz balona plin. Lami je ta naprava odpovedala in malo je manjkalo, da ni nastala katastrofa. Zdaj je napeljan kabel skozi steno gondole in naprava je tako izpopolnjena, da ie nesreča izključena. Piccarda bo spremljal letos ravnatelj zavoda »Fonds medica! Reine EH-sabeth« v Bruslju Cosvns, 28 letni učenjak, ki je bil Piccardov učenec in je zdaj njegov pomočnik pri znanstvenem delu. _ Naga plesalka — doktorica filozofije O čudnem primeru dvojnemu življenja poročajo pariški listi. Lepa Parižanka je žiivela čez dan konveneiJouaU no življenje v rodbini, zveče* je pa skrivaj odhajala z doma in nastopala v kabaretu kot naga plesaika. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Naga plesalka je doktorica filozofije, kar je med Francozinjarnti še zdaj zelo redek primer. Ne gTede na akademsko izobrazbo je pa igrala noč za nočjo vlogo kraljice parišiv0^-* nočnega življenja. Nedavno >e nastal med njo in ravnateljstvom kabareta spor zaradi ^aže. V nadi, da njena tajna ne bo izdana, se je plesalka obrnila na civilno sodišče. Ta čas je pa dobil njen tast. znani francoski pisatelj, anonimno pismo, ki mu je odkrilo tajno mlade plesalke. Adresat je bil pozvan, naj pride v kabinet, kjer bo videl svojo vrlo snaho v Evinem kostumu. Plesalka je prepričana, da jo je iiz-dal lastnik kabareta. Zato je vložila proti njemu tožbo in zahteva 10.000 frankov odiškodnine. Zadeva pride pred sodišče in bo seveda dvignila v francoski javnosti mnogo prahu. Imen junakov francoski Tisti tz družabnih ozi-rov nočejo izdati. • im- za hujianje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite ha težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46--, doza 200 tablet Din Proizvaja: Mr. BAHOVEC, Ljubljana PLESKARSKA in SOBOSLIKARSKA DELA izvršuje po najugodnejših pogojih GENUSS1 IVAN LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA ŠTEV. 10. ČEVLJI NA obroke: »TEMPO«, Gledališka (nasproti operi). L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. BORIS BAN, dentist naznanja otvoritev dentistične prakse za zobozdravstvo in zobotehniko V Zgornji Šiški, Celovška cesta štev. 2*1 (tramvajska postaja: Nova remiza) Ordinira od 8. do tz. dopoldne in od S. do 6. popoldne, GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1^- Din posojtije »Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Viktoria palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T STANOVAL 2—4 DIJAKINJE sprejmem v popolno oskrbo poleg gimnazije. Poljanska cesta št. 20/m, vrata 7. 3125 STANOVANJE dvo in trisobno, oddam. Stari trg 24/H. 3084 LEPIH VRBOVIH ŠIB za pletenje potnih košar, stolov in stičnega imam naprodaj cca 2500 kg. Pojasnila daje Anton Verstovsek. trgovec, Dobova. 3127 ISffKMI«INI KAVARNO - GOSTILNO brezkonknrenčno, na sedežu oblasti za 350.000 Din proda Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30. 3129 Enoletni trgovski tečaj v Mari v Mariboru, se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije ŠtaW. L, L iMnJsliumJe. knj^uvodst\*o, trgovsko računstvo, slovenska in nernaka o ir^.nHiti in Baasissh, gospodarski zemljepis, slovenska m nemška strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina m tečaja bo dne 9« je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjakega trgu at- l/L, Sprejemajo se tudi plamene prijave na Zrinjskega trg štev trg Št. T&L HUA Z OBRT. LOKALOM za vsako obrt, na prometnem kri«šču naprtdaj sfli pa se odda v najem pod pogojem, da najemnik odkupi ves čevljarski inventar za 15.000 Din. Interesentu je potem lokal za-sJguran. Albert Gobes, Trbovlje LT. 3142 KRASNO POSESTVO prodam v &t. Janšu na Dolenjskem v industrijskem, kraju bttasu dveh rudnikov, tfk farne cerkve, od postaje pol ure, z restavracijo m naslednjim posestvom: 112 oralov gozda, 18 oralov njiv, 16 oralov travnikov, 4 rasli vinograda za SO do 100 hI -vina letno, 1 oral vrta sa 160 bi sadjevca ali 3 vagone jabolk. 1 oral painflea. Vsa jroavudeiaka poslopja v . z 2 jpanol-30 glav Urine tudi 900.000 Več HIŠO NA VRHNIKI dvostanovanjsko, z obrtnimi prostori, po nizki ceni prodam afi dam v najem. Podrobne informacije daje Josip Ghmstek, sodni nadoficijal na Vrhniki. 3328 SLUŽBE VAJENCA pridnega In poštenega, s primerno šolsko izobrazbo m znanjem nekoliko nemščine, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Prednost ima fant z dežele. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na naslov: Makso Herič, Marija Snežna nad Mariborom. 3139 PLAČILNO NATAKARICO išče restavracija v Zagrebu. Spretna, sposobna, zdrava, dobra računarica dobi stalno mesto za vse leto. Plača mesečna z oskrbo v nisi in na željo tudi stanovanje v hiši. Dopise pod »Plačilna 3143« na upr. »Slov. Naroda«. 3143 ZA KUHANJE KLEJA potrebujem človeka, ki se v to razume. V poštev pride le prvovrstna m kavcije zmožna moč. Križanac, tovarna usnja, Ljutomer. 3126 PAZMO TRAJNA ONDULACIJA 100 Din, všteto striženje in pranje glave, delo prvorazredno. Se priporoča Vendelin Sebal, frizer za dame in gospode, Kolodvorska ulica 35. 3136 ČEBELNJAK za 30 zmdaTšičevih panjev oddam v najem za ajdovo pašo, event. s kompletnim stanovanjem za čebelarja, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Krašovec, žel. postaja št. Vid pri Stični. 3141 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska cesta it. 6 56/T HIŠO PODIRA mestna občina v Gajevi ulici štev. 2, zato sem se od tam izselil y svojo čevljarsko delavnico v Frančiškansko ulico št. 8 (dvorišče), kjer z veseljem pričakujem Vaših naročiL FRAN KUKMAN, nasL Lovro Mulej Potovalna pisarna .Putnik' se je preselila začasno iz Dunajske ceste 1 v Gajevo ulico za nebotičnikom r ! KONFEKCIJA — MODA ANTOM PRESKER, C. 14. 72TT DUNAJSKI SEJEM od 4« do 10. septembra 1932 (Rotonda do 11« septembra) Posebne prireditve: 600 LETNICA DUNAJSKE USNJARIJE Pohištvo — Reklame — »Novodobni plinski aparati« Elektrike v gospodinjstvu — Dunajske modne pletenine, salon za modno kožuhovino, kožuharji in predajava brana — RADIO IN SLABI TOK — Zimsko-sportna razstava s posebnim oddelkom »Rastine in živali v zimi« — Stavbarstvo in gradnja cest, »Rastoča hiša« — Železno in patentno pohištvo, »Tehnične novosti in iznajdbe« — Razstava U. d. S. S. R. — Posebna bolgarska razstava — Razstava hranil in nasladi! — Poljedelska in gozdarska razstava — Ni-ke-kega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri Wlener Messe A. G., Wlen VII kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri AusfcunftssteHe in Leipzig, Oesterr. Messehaus, pri oastnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31. Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Dunajska c 1, Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklič vi s-a-vis glavnega kolodvora.