Posamezna številka 10 vinarjev.
siev.201.
— Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35"—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . E 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemal mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
V Mani, v sobolo, 2. septembra 1916.
Leto XLIV.
Inseratl:
Enostolpna petitvrBta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
•	Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 80 vin.
Izhaja vsak dan, izv7emšl ne« delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
tur Uredništvo je т Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Novi Mi.
V štirih vojnih posojilih je naša državna polovica najela okoli 13 in pol milijarde kron. Letne obresti znašajo 748 milijonov kron. V doglednem času bo razpisano peto vojno posojilo, za katero je tudi treba poskrbeti za obresti. Za plačilo vojnih posojil bomo poskrbeli po vojni, toda obresti zanje je treba najti že sedaj. Lansko in letošnje leto je vlada s cesarsko naredbo zvišala pristojbine dedščin in daritev, davek na žganje, cene tobaka, sodne in zavarovalne pristojbine. Ti poviški ji nosijo letno okoli 100 milijonov kron. Novih 50 milijonov misli dobiti iz ravnokar podržavljenega in povišanega davka na pivo. Za približno ostalih 600 milijonov kron obresti za vojna posojila moramo priti do novih virov. Pred par dnevi je vlada razglasila, da bo zvišala še ostale pristojbine in uvedla pribitke k direktnim davkom.
Davčni sistem in stavki ostanejo neiz-premenjeni. Popolno reformo davkov dobimo šele po vojni. Vlada bo predpisala pribitke skoro k vsem direktnim davkom. Pri-bitkov ne bo pri hišnonajemninskem davku, ker je vsled socialne politike treba gledati, da ga gospodar ne prevali na najemnika; davek od plač pa je že itak visok in zato ne dobi pribitkov, V prvi vrsti pa pride v po-štev osebna dohodnina. Sestav in tarif tega davka ostaneta neizpremenjena. Sedaj je dohodnina do 1600 kron davka prost minimum, tu se začne davčni stavek s približno 4/5% in raste stopnjevaje do 6Vb%. Manj obremenjene osebe morajo žc sedaj nositi 10% ali 15c/o povišanje. Sedaj pa bo vlada k tem postavkam pribila še nekaj odstotkov, in sicer zopet progresivno, stopnjevaje. Na najnižjih stopnjah sploh ne bo pribitkov, nato pa se začno in rastejo stopnjevaje vedno bolj z rastočim dohodkom. Ravno tako dobimo progresivno rastoče pribitke pri pridobnini podjetij, ki morajo polagati javni račun in pri splošni pridobnini.
Našteti davki so osebni davki in tudi oodoči pribitki hočejo ustreči načelu davčne pravičnosti: močnejši plačaj več. Zato so pri teh treh davkih pribitki tudi progresivni; rastejo z večjo gospodarsko močjo. Enotni pa bodo pribitki pri zemljiškem davku, ki sedaj nese okoli 52 milijonov kron, ravno tako pri rentnem davku in pri šc mladem davku na tantijeme. Člani načelstva, upravnega sveta in nadzorstva akcijskih družb morajo plačati namreč davka 10% svojih nagrad.
Vlada pa uvede tudi izredne pribitke skoro k vsem pristojbinam. S 1. januarjem letošnjega leta so bile zvišane sodne in zavarovalne pristojbine in davek (pristojbine)
LISTEK.
Ob SOEL
Vtisi. D. I. L.
Hrepenenje.
Dom. Beseda, ki jo sedaj poj,iii;no in občutimo njeno skrivnost vsebolj kakor kdaj prej, ker se bojimo zanj in trepeče-mo, kakor bi čutili v zraku prhutanie črnih perotnic smrti, bližajoče se, da nam vzame najdražje.
Pregnanec sem bil od početka in prebolel marsikaj — tudi smrt — a domotož-ja nisem mogel preboleti. Spoznal sem: marsikaj je človeku drafo, a dom, rodna gruda preseže vse: kakor da ima tisoč rok, se ti zdi, in razprostira jih v vse kraje in strani in tc vabi in kliče ko mati otroka. In da si v deveti deželi, jo slišiš in vidiš noč in dan in v deseti je tvoje hrepenenje po njej tako veliko, da vsta-neš in se napraviš na pot do doma, do matere rodne grude.
Tako vedno.
In koliko bolj v teh dneh, ko misliš na njene krvaveče roke, ki te še vklenjene vabijo in prosijo: »Otrok, pridi!.,,«
Šel sem proti domu.
od dedščin in daritev. Te pristojbine sedaj ne bodo zvišane, pač pa splošno vse druge neposredne pristojbine. Vsakdo pozna znano lestvico za kolke in pristojbine. Avstrijski pristojbinski zakon je že iz leta 1850. in je bil popravljen leta 1867. Sedaj pa bomo dobili novo lestvico za kolke in pristojbine. Povišane bodo tudi pristojbine za kolke na računih in voznih listih. Končno dobimo nov davek na totalizator. Pri slavah na to-talizatorju in pri stavah v knjigah odslej davek ne bo zadel prometa, ampak večje dobičke.
Ni še znano, v koliki meri misli vlada določiti pribitke k direktnim davkom in povišati pristojbine. Vemo le toliko, da za enkrat rabimo na leto še okoli 600 milijonov kron za obresti vojnih posojil. Dolgo se že govori tudi o zvišanju poštnih in brzojavnih pristojbin in železniških tarifov. Novi dolgovi hočejo novih plačnikov za kapital in obresti.
MireosK snu.
Ob tridesetletnici posvečenja gradenskega svetišča, priobči Gradenski.*
Ker se mirenski Grad sedaj v uradnih in neuradnih poročilih večkrat imenuje, je dobro, da se seznanimo z njegovo lego in zgodovino.
Dobro uro južno od Gorice, ob obeh bregovih Vipave se razteza velika obrtniška — čevljarska oljčina Miren, ki slovi zaradi svoje dobre »robe« daleč po svetu. Četrt ure od župne cerkve sv. Jurija, v kotu med levim bregom Vipave in desnim podnožjem kraškega hribovja se vzdiguje samostojen grič, navadno »Grad« imenovan.
Na tem hribčku, ki ima 120 m morske višine, je stala že v 16. gotovo pa v 17. stoletju preprosta cerkvica, posvečena nebeški Kraljici. Ta cerkev je bila v maj-niku leta 1914. z dovoljenjem pristojnih oblasti podrta. Leseni, majhen kip Matere Božje se nahaja sedaj v novi cerkvi na steni leve stranske ladije.
Prav je imel nek dopisnik »Bogoljuba« pred dvemi leti, ki je imenoval Grad eno najlepših točk na slovenski zemlji. Razgled na okolico je res čaroben. Pod Gradom dela svoje čudovite ovinke reka Vipava, ki »pri Štanti« vznožje Grada zapusti, da napaja Mirencem in Orehovcem polja; pozneje pa, preden zavije k svojemu izlivu, priteče še enkrat proti Gradu po slovo. Cela goriška ravan se odpira strme-čemu očesu: cvetoče občine, lepe ceste, j
* Po knjigi g. dekana Rojca: »Svetišče i Žalostne Matere Božje na Gradu pri Mir-nu« in po lastnih izkušnjah.
rodovitna, skrbno obdelana polja. Od tu vidiš »sveto Goro«, Črno prst, Triglav, Krn, Brda, mesta Krmin in Videm, furlansko planjavo. V začetku vojske je podpisani, ki je ostal kot varuh svetišča na Gradu, večkrat od tu opazoval topniške boje; seveda bi pri tem »poslu« kmalu kaj »iz-kupil«. Častniki, ki so prišli gori na sprehod, se niso mogli načuditi čarobnemu razgledu, in so mi častitali, da bivam na tako lepem kraju.
Kar se tiče imena »Grad«, se mnenja ne strinjajo. Ugotovljeno je, da ni stal pa hribu nikdar kak grad ali grajščina. Že v začetku 18. stoletja so stanovali na hribu puščavniki, ki so imeli zraven svojih celic tudi vrtiče z ograjo, odtod ime »Grad« (graditi, zagraditi). To je mnenje Volčiča, v njegovem opisu mirenskega Grada. Pisec tega članka pa meni, da je Grad splošno krajevno ime, ker ljudstvo označi z imenom »Grad« ne samo cerkve ali hiše na rečenem hribčku, ampak cel hrib, ki stoji popolnoma sam zase, in ki že sam na sebi naredi vtis mogočne »zgradbe« »grada«. Ljudska govorica me v tem mnenju vtrdi. Ljudje pravijo: »Grem z Grada« ne: »z gradu, s čemur tudi dokažejo, da z imenom Grad označijo cel hrib z vsem, kar se na njem nahaja, torej cel kraj, ne pa samo kake hiše ali cerkve na tem hribu. Sicer pa svojega mnenja ne vzdržujem kot peremptoričnega. V italijanskem jeziku se je imenoval Grad: »Monte Grado«. V sedanjih naših generalštabnih kartah se imenuje: »San Grado di Merna«. Pri ljudstvu v goriški okolici se je to nazivljanje že udomačilo: »sveti Grad«, »božji Grad«,
Leta 1757. je napravil župnik I. Ma-rušič ob cesti, ki pelje na Grad, postaje sv. križevega pota ter kapelico »svetih stopnjic«, kjer je altar 14. postaje, K al-tarju pelje 28 stopnjic iz lepega domačega kamena. Stopnjice so zgrajene po vzgledu tistih 28 stopnjic, po katerih je šel naš Zveličar v Pilatovem dvoru, in katere so sedaj v Rimu imenovane »Svete stopnjice«, »Scala santa«. V vsako stopnjico so vdelane svetinje svetnikov, na zgornji stop-njici je na sredi tudi svetinja sv. križa. Tc stopnice je slovesno blagoslovil dne 30. maja 1757. prvi goriški nadškof Mihael grof Attems, Sto let pozneje (1857) je postavil mirenski župnik Eleršič nove ostaje križevega pola.
Božja pot na Grad je začela zmiraj bolj sloveti, in župnik Eleršič je v neutrud-ljivem zbiranju milodarov dejansko pokazal svojo gorečo ljubezen do Device Marije. Zgradil je veličastno svetišče, posvečeno Žalostni Materi božji. V »Zlatih bukvah«, kamor je zapisoval dobrotnike novega svetišča, se na prvem mestu odlikuje velikodušen dar Nj, Veličanstva, našega
presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Kakor sem slišal, je krasno delo izvršil italU janski stavbenik. Po mnenju strokovnjakov, katere sem poslušal že v teku italijanske vojske, je cerkev umetniško delo prve vrste. Pri vsej svoji priprostosti (cerkev ni obremenjena z nakitom) naredi na človeka impozanten vtis. Ima tri ladije, in je 42Vo m dolga, 22 m široka in 22 m visoka in je po velikosti peta v goriški nad-škofiji.
Blagi g, Eleršič je videl cerkev pokrito, a ne dovršeno; umrl je 29. maja 1876 ter počiva na Gradu za kapelico svetih stopnic. Vsi gospodje župniki mirenski so se pozneje zavzeli za stavbo, in vsako leto je bilo tu nekaj novega dovršenega. S posebno skrbjo pa je negoval Ž. Mater božjo na Gradu prejšnji mirenski župnik, sedaj dekan tolminski in deželni poslanec vlč. g. Ivan Roječ.
Dne 5. septembra leta 1886. na angelsko nedeljo jc cerkev slovesno posvetil prevzv. knez in nadškof goriški dr. Alojzij Zorn, tako nam pove napis pri vhodu na moški strani. Torej ravno letos dne 5. septembra bo preteklo 30 let, odkar jc bilo krasno svetišče posvečeno.
Pred vsem krasen jc kip Žalostne Matere Božje, ki je izklesan iz belega marmorja po vzorcu slavne Michclangelove »Pieta«. Napravljen jc leta 1897.
Pobožni verniki so zmiraj radi obiskovali Žalostno Mater Božjo na Gradu, Vse Marijine praznike in na vsako kvatr-no nedeljo je bil tu shod; do 10.000 ljudi pa je prišlo na jesensko kvatrno nedeljo iz Brd, Krasa, Istre in Benečije.
Obsežnejši, za celo Goriško važen pomen pa je dobil Grad, ko so prišli dne 16. decembra 1913 tja misijonarji sv. Vin-cencija Pavlanskcga, Pozval jih je prevzvi-< šeni nadpastir goriški, ekscelenca dr. Fr, B. Sedej, in uvedel jih je v upravo ccrkvc tedanji mirenski župnik preč. g. Ivan Roječ 28. decembra istega leta. Njih namen jc oskrbovati božjo pot, torej podeljevati sv. zakramente množicam ljudstva, ki je od tedaj kar trumoma prihajalo na Grad, Glavna njih naloga pa je, imeti svete misi-jone, duhovne vaje itd. po Goriški. Grad naj bi postal središče verskega preporoda Goriške, najnovejša goriška katoliška trdnjava. Ravno so g. misijonarji podvzeli svoje delo doma in na deželi, ravno se je začelo versko življenje, ki je bilo že prej po mnogih duhovnijah prav vzgledno, še bujneje razcvilati, ko so morali vsi razen enega zapustiti svojo novo, krasno naselbino in čakati boljših časov. Javna služba božja se jc potem na Gradu še opravljala do 8. avgusta lanskega leta. Ker je pa postajalo zmiraj nevarncjc, je podpisani sam
Jutro na gori.
Zlato solnce je ugasilo s svojimi prvimi žarki nebeške in pozemske zvezde in sc vspenja po modrem nebu, pod katerim se vzbuja planinski svet: gore v solncu, v dolini pa se vleče še bela megla, kakor polip, ki razteza svoje poželjivo iščoče noge na severu v soško dolino in v koba-rijski kot, na jugu v Baško, Idrijsko in Soško dolino.
Krn, Matajur, Stol — pozdravljeni!
Stal sem kakor Mojzes na gori, ki je gledal obljubljeno deželo, a ni smel vanjo,
Dokler ni pregnalo solnce polipa iz doline, sem gledal gore: Kozmerice, Ježo, Kolovrat, Matajur, Stol, pod katerim leži moja rodna vas, Krn, Mrzli vrh, Vse ko v prejšnjih časih, le po grebenih in pobočjih vidiš razrito rujavo zemljo — dolge vrste jarkov, do katerih vodijo cikcakaste poti, krite in očividne. Nič se ne gane nikjer, ko da je vse življenje izumrlo in čudiš se, kako moč ima noč--
Megla je polegla in izginila.
Pogledal sem domov: videl sem cesto, ki sem jo tolikrat hodil, videl domače griče, travnike in vas. V očeh sem začutil solze , , , Ali so moji šc doma? Kedo naj mi to pove? Naša senožet pod Stolom? Poglej!
Pogledal sem z daljnogledom.
Gledal sem in gledal domov in da bi bila želja moč, bi ž nio zatfnal vse, ki so
vdrli v naše kraje, po Nadižki dolini nazaj, odkoder so prišli in spet bi zavladal planinski mir in tiho veselje zadovoljstva in sreče v naših gorah.
Pogledal sem na Vršno in videl Gregorčičev dom — niže ob Soči pa njegov poslednji dom — Sv, Lovrenca s pokopališčem, kjer čaka vstajenja. In spomnil sem se noči z zvezdami, gromom in bobnenjem in spomnil se njegove besede iz pesmi »Kje skoplješ si grob?«, kjer obljublja, da bo ob polnočni uri vstajal iz groba in pripovedoval svojim, kaj se godi po svetu in pod Krnom.
Z nagrobnega spomenika sc mogoče še blesti »Naš čolnič otmimo!« In Soča, njegova Soča, še teče in mi čakamo, da sc spomni pevčevih besed in naročila, ki ga
ji kličemo mi vsi--
V zraku čudno brnenje. Prej ko sem zagledal zrakoplov, sem bil med obrambnim ognjem z desne in z leve. V zraku kolobarčki, v zraku gromenje in brnenje, iz zraku do zemlje kakor tulenjc steklih psov, ki so ga povzročale vrste šrapnelov. Zrakoplov plava dalje. Izginil jc za gorami na Kranjsko — ranjen orel, ki ;c padel v Bohinjski Bistrici na tla. Naše planine niso zanj! Nato mir.
Poslovil sem se od domačih gor, dolin in krajev z željo, da bi mi jih nc bilo treba gledati v razdalji par kilometrov
zračne črte, temveč da bi šel domov kakor včasih in bi pozdravljal od kraja vse z vse večjo iskrenostjo in ljubeznijo kakor kdaj prej.
Grobovi junakov.
V dolini ob fronti. Kakor jc bil na gori mir — tako je tukaj živahno vrvenje, kakršnega ni bilo gotovo nikdar in ga pozneje tudi ne bo.
Na pobočju hriba so tri mesta —■ mesta miru in pokoja. Vojaška pokopališča.
Kdo bi ne obiskal s svetim spoštovanjem in hvaležnostjo v srcu grobov junakov, ki so dali svoje življenje za naš dom?
Prišel sem na prvo pokopališče. Videl sem jih že na slikah, a da so grobovi padlih tako lepi, tako skrbno negovani, nisem mislil. Taki so ko na predvečer vernih duš — samo lučk ni. Na vsakem grobu lesen križ s kositerno ploščo, v katero so vtisnjena imena junakov, tu dve, tu pet, tam deset imen: skupni grobovi. Imena sq večinoma hrvatska, dasi jc tudi drugih dosti. Na vzvišenem mestu se dviga piramida z napisom: »Svetovna vojna 1914—16. Padlim junakom« itd.
Pokopališče, kakor zgornje lepo ograjeno, grobovi skrbno urejeni, obdelani z zelenim drnom in po sredi križi iz belih' drobnih kamenčkov, ko da bi skrbele zanje in jih negovale ljubeče roke mater, žen, sester--■
prosil ljudstvo, naj ne hodi gori. S težkim srcem so ljudje ubogali.
Dosedanje poškodbe na Gradu so težke. Kapelica sv. stopnic je razrušena, cer-kev in nova hiša sta večkrat v polno zadeti, tudi romarska hiša in nova gospodarska poslopja so močno poškodovana, Podpisani je zadnjič maševal na Gradu 27. februarja letošnjega leta. Zaradi priljubljenosti, ki jo Grad uživa na Goriškem, pa upamo, da se bo vzdignil iz razvalin še lepši kot je bil. Gg. misijonarji sami so ustanovili 4. maja leta 1914. za opremo in olepšavo gradenskega svetišča »Društvo sv. Jožefa«, ki je potrjeno od c. kr. namest-ništva v Trstu. — Omenjam še, da gre sedanja bojna črta, mimo katere sem vsak dan hodil, ravno črez sredo gradenskega hriba.
Žalostna Mati Božja! Jutri je angelska nedelja; ta dan si videla pred seboj na Gradu vsako leto množice pobožnega ljudstva, ki so Te proslavljale, Te prosile pomoči in se veselile obletnice posveče-nja Tvojega svetišča. Posebno je ta dan veljal Marijinim družbam, ki so vsako leto prihitele k Tebi, svoji Kraljici. Letos pa, ob tridesetletnici posvečenja, si osamljena, zapuščena, svetišče Tvoje preluknjano, vsa lepota mu je vzeta, okoli Tebe, vlada smrt, na Tvojem hribu se bore naši junaki, oko Tvojih častilcev se pa solzi, srce nam žalosti trepeče. Gradenska pota žalujejo, ker ni pobožnega ljudstva, ki bi prišlo k Tvojemu prazniku. O prežalostna Devica, potlaži nas v tujini! Gorečnejše Te bodemo častili, lepše slavili, bolj posnemali Tvoje čednosti, samo izprosi nam, da sc vrnemo v našo lepo domovino, kjer edino nam sije solnce sreče. Pri Tebi, o Kraljica mučencev, so sedaj naše misli, k iTebi se dviga naše hrepenenje v noči naše žalosti, pripelji nas vse nazaj k Sebi, ne pripusti, da sc kdo izgubi v tujini!
Goriški begunci.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Da se prepričam osebno o sedanji in prihodnji usodi goriških beguncev, zatekel sem se za par dni na Dunaj ter poročam v kratkem naslednje:
1.	Vsi novejši goriški begunci, katerih je 6000 in kateri hočejo biti v državni oskrbi, morajo oditi v Lipnico, od koder jih 3600 odpeljejo v okraja Bruck in Ganserndorf na Nižjem Avstrijskem v posamezne občine; ko se zgrade barake, pridejo vsi ti okolu novembra v barake v Bruck; že sedaj pa jih pride 200 v Bruck, 700 v Steinklamm, 1500 pa jih ostane v Lipnici. Begunci, ki so se nastanili na Goriškem ali na Kranjskem, ne morejo prejemati po sedanjih odredbah nikake begunske podpore, a tudi novejši begunci, ki so prišli sedaj na Štajersko, ne dobe tam podpore. Zato svetujem in priporočam vsem onim beguncem, ki se ne morejo sami vzdrževati, naj se oglase hitro za Lipnico, od koder pridejo hitro v spodaj navedene občine v okraju Bruck in Ganserndorf. Tudi tu velja izrek: *Kdor prej pride, prej melje.« Kdor pride kasneje, ostane v barakah.
2.	Begunci ,ki se lahko sami vzdržujejo ali ki imajo zadostno vojaško podporo, naj se ne oglašajo za barake ali za begunsko podporo, češ — vsled novih odredb — bom imel vojaško in begunsko podporo. Dveh podpor: vojaške in begunske ne prejme nihče. Ako je vojaška podpora nižja kot ena krona za osebo, prejmeš dopolnitev do ene krone in nič več. Begunci v barakah ne prejmejo ne begunske, nc vojaške
Sredi pokopališča spomenik: na meter visokem zidanem podstavku iz rezanega kamna se dviga ozadje — stena, na kateri je velik lesen križ, s katerega gleda Križani na grobove . . . Nad križem streha in nad streho lina, v kateri visi zvonček, laška granata, ki poje ob grobu junakom z milim glasom srebrno pesem miru in — večnega življenja.
Tretje pokopališče, ki je prvo vspre-jelo padle junake, je majhno.
Poslovil sem se od grobov junakov, želel jim večni mir in pokoj. Dokler sc bodo dvigale naše gore in bo življenje po naših dolinah, ne bodo pozabljeni. Branili so nam dom in hvaležnost nam bo narekovala vse dni in vse čase ljubezen in spoštovanje do njih.
Junaki, padli ste za domovino in boste živeli kakor živijo Lakedemonci in klicali še poznim rodovom:
Dic, hospes, mundo non te hic vidisse
jacentes,
cum sanetis legibus patriae obsequiinur!
Na krnskem pogoriu.
(Pismo »Slovencu«.)
Počasi sc bliža noč. Za gorami umira večerno solncc. Še enkrat se ozre nazaj in se milo nasmehlja najvišjim gorskim vrhovom in potem izgine v plamtečem og-
podpore, ampak v barakah se jim da stanovanje, obleko in hrano.
3.	Kdor se more sam vzdrževati ali ima dovolj zaslužka, naj se ne oglaša za barake; ako bi ga hoteli spraviti tja, naj se izkaže, da ima dovolj denarja ali živeža. Najboljše je, da po par sorodnih družin skupaj živi, da si stroške zmanjšajo ter vzemo v najem nekaj zemlje ter jo hitro začno obdelovati.
4.	Begunci se ne nastanijo po glavnik občinah, ob glavnih cestah, kjer je že itak veliko vojakov in tujcev, ampak naj gredo v stranske občine, na kmetije, kjer dobe ceneje stanovanje in tudi ložje žive; ponudijo naj se kmetom za delo.
5.	Vlč. gg. duhovnikom iz izpraznjenih krajev nujno svetujem, naj se obrnejo do prevzv. nadpastirja, da začno hitro izvrševati dušno pastirstvo v novih begunskih naselbinah ter so nesrečnim beguncem v podporo, v tolažbo, v nasvete. V tem oziru zasluži javno pohvalo gospod župan renški Stepančič, ki sam osebno naseljuje svoje občane po raznih krajih v Brucku ter zanje vsestransko skrbi. Za osrednji odbor na Dunaju so potrebni tudi trije slovenski duhovniki kot uradniki in delegati.
Vsi oni begunci, ki so že v novih naselbinah ali barakah, ne morejo kar tako lahko nazaj, ampak morajo dobiti za to posebno dovoljenje od deželne vlade in držati se predpisov za potovanje na Štajersko ali Kranjsko. Dovoljenje dobiti pa je težko ter je treba čakati po par mesecev.
Več o dijakih za v barake v kratkem!
Iv. Roječ.
Seznam noviii nasein oorliii Desonoev-
Okraj Bruck na Litvi.
Železniška postaja Himberg; naselbina Himberg: 50 beguncev iz Podsabotina, Št. Mavra, Grgarja.; naselbina Rauchwinkel; 100 beguncev iz Solkana, Čepovana, Grgarja, Št. Mavra, Kronberga.
Žel. p. Gotzendorf, naselbina Gotzen-dorf: 80 beguncev iz Solkana, Vrtojbe, Pev-me, Prvačine; naselbina Pischelsdorf: 20 beguncev iz Bili, Podgore, Št. Petra.
Žel. p. Trautmannsdorf; naselb. Traut-mannsdorf: 40 beguncev iz Prvačine, Kanala, Štandreža, Šempasa; naselb. Sommer-ein: 100 beguncev iz Podgore, Štandreža, Gorice; naselbina Gallbrunn: 50 beguncev.
Žel. p. Sarasdorf; naselbina Sarasdorf: 30 beguncev iz Vrtojbe, Podgore; naselbina Stixneusiedl: 30 beguncev.
Žel. p. Wilfleinsdorf; naselb. Wilfleins-dorf: 50 beguncev iz Gorice, Ponikve.
Žel. p. Bruck; naselbina Arbesthal: 30 beguncev naselbina Gottesbrunn: 50 beg.; naselbina Hoflein: 50 beguncev.
Žel. p. Schwadorf; naselb. Schwadorf: 35 beguncev iz Vrtojbe.
Žel. p. Margarethen a. d. M.; naselbina Moos: 30 beguncev iz Bilj, Prvačine.
Žel. p. Mauernsdorf: 100 beguncev.
Žel. p. Pachfurt: 30 beguncev iz Renč.
Zel. p. Rohrau; naselbina Rohrau: 40 beguncev iz Renč, Gradišča; naselbina Gertaus: 30 beguncev iz Renč; naselbina Deutsch Haslau: 50 beguncev; naselbina Hollern: 50 beguncev iz Renč.
Žel. p. Mausvvorth: 50 beguncev.
Žel. p. Maria Ellend: 15 beguncev iz Gorice.
Žel. p. Kroatisch Hasslau: 15 beguncev z Vogerskega, Vrtojbe.
Žel. p. Regelsbrunn; naselb. Schaum-dorf: 30 beguncev.
Žel. p. Petronell: 50 beguncev iz Prvačine, Solkana, Pevme, Sovodenj, Kronberga.
Zel. p. Deutsch Altenburg: 20 beguncev; naselbina Hundstein: 50 beguncev iz
niu. Vse je tiho, samo lahen vetrić poje po skalnatem pečevju in tam doli po bregu v zelenem drevju skrivnostna pesem. — Temne sence — večerni mrak — se plazijo iz doline na vrh. Gorski velikani se zavijajo v plašč temne noči. Čuj! En strel na vrhu hriba — med oblaki. Dva, tri, —
—	streli se množe, ročne granate padajo in strojnice se začno peklensko rogotati. Pok granat in brenčanje šrapnelov odmeva glasno med skalami, Izdajalec poskuša svojo srečo brez artiljerijske priprave kot ponavadi. Tukaj se ne odigravajo gigan-tični velikopotezni boji, gre se za. male presenetljive napade zdaj na tem, zdaj na onem mestu. Vsaka skala ima svoj pomen.
—	A Italijan nima sreče. Branitelii, med katerimi se bojuje Pravica z zmagonosno zastavo, stoje kot zid, — Polagoma nastane zopet mir, mir. kot bi ne bilo človeškega bitja v bližini. Megle se kot veliki zmaji plazijo in ovijajo okoli vrhov. Samo včasih moti strel poljske straže sanje gorskih duhov in naznanja, da tudi tukaj čuva straža avstrijskih sinov. In tam zadaj sc naša domovina mirno ziblje v spanju. Domovina, ti nam daješ moč premagati vse težave in ovire vojne med sovražniki. Tvoji smo, trpeti in umreti smo pripravljeni, da ti ostaneš slovenska, da ostaneš avstrijska. In kadar se povrne mir, takrat se
I vrnemo prepričani, da ni dežele tebi
' enake.	Josip Lindič.
1 -
Štandreža, Št. Mavra, Podgore; naselbina Prellenkirchen: 50 beguncev iz Bukovice, Ravnice, Banjšice.
Žel. p. Wolfsthal: 50 beguncev iz Št. Petra, Vogrskega, Doberdoba.
Zel. p. Berg; 30 beguncev iz Mirna, Gabrije, St. Ferjana.
Skupaj 1400 beguncev.
Vlč. gč Ivan Roječ nam je poslal seznam novih naselbin goriških beguncev, ki se te dni tam naseljujejo; razume se, da se naselbine od dneva do dneva napolnjujejo.
Okraj Ganserndorf:
Železniška postaja Hohenau: 50 beg.
Zel. p. Drossing: 50 beguncev; naselbina Waltersdorf: 100 beguncev.
Žel. p. Ringelsdorf: 50 beguncev.
Žel. p. Nieder-Absdorf: 50 beguncev.
Zel. p, Eichorn: 20 beguncev.
Žel. p. Zistersdorf: 100 beguncev.
Žel. p. Schonfeld: 30 beguncev; naselbina Laasse 60 beguncev.
Žel. p. Unter-Siebenbrunn; 50 beg.
Žel. p. Jedenspergen: 50 beguncev.
Žel. p. Diirnkrut: 60 beguncev; naselbina Waidendorf 20 beguncev.
Žel. p. Stillfried: 30 beguncev; naselbina Grub a./d. M,: 20 beguncev.
Žel. p. Angern: 50 beguncev; naselbina Mauersdorf: 100 beg.; naselbina Ollersdorf: 50 beg.; naselbina Zwerndorf: 30 beguncev.
Žel. p. Ganserndorf: 150 beguncev; naselbina D5rfles 20 beg.; naselbina Reyer-dorf: 20 beg.; naslebina Schonkirchen: 30 beguncev.
Žel. p. Weckendorf: 60 beguncev.
Žel. p. Obervvenden: 20 beguncev; naselbina Baumgarten 50 beguncev.
Žel. p. Marchegg: 90 beguncev; naselbina Groisenbrunn: 50 beguncev.
Zel. p. Dobermannsdorf; naselbina Paltendorf: 150 beguncev.
Žel. p. Neusiedel: 40 beguncev.
Žel. p. Hauskirchen: 40 beguncev.
Žel. p. Prinzendorf: 60 beguncev.
Žel. p. Gr. Inzersdorf: 30 beguncev.
Žel. p. Loidesthal: 50 beguncev.
Žel. p. Sulz-Nexins; naselbina Ober-Sulz: 50 beguncev.
Žel. p. Hotenruppendorf: 80 beguncev; naselbina Kleinhaarg 20 beguncev.
Žel. p. Pyrawart; naselbina Kollen-brunn: 20 beguncev.
Zel. p. Gr. Schweinbart: 80 beguncev.
Zel. p. Auerstal: 50 beguncev.
Skupaj 2200 beguncev.
IZ Gorenje Bronlce.
Pismo beguncev iz Bilj, Renč in Mirna.
Vztrajali smo do skrajnosti. Šele, ko so nam pričele frčati krogle iz sovražnih pušk v hiše, se ob Vrtojbci podile naše in sovražne patrulje, in nam slednjič tudi vojaška oblast zaukazala umakniti se, smo šli s krvavečim srcem. Nekateri, ki so se le malo mudili, rešili niso nič drugega kot golo življenje in obleko na sebi. S solznim očesom smo se ozirali na porušene domove, na vinograde in polje, trud in delo celega leta.
Ustavili smo se v Rihemberku, pa tudi od tam smo morali naprej, ker ni bilo prostora. — Prišli smo v Gorenjo Branico, kjer smo bili s sočutjem sprejeti. Tu nas je torej večina. Malo jih je ostalo v Dolenji Branici, nekai pa jih je šlo še naprej na Goče in Erzelj.
V Gorenji Branici smo gospodarji: Franc Klančič s celo družino v vasi Ko-dreti št. 14, p. Štanjel. Lešton Avguštin z družino 5 oseb. Silič Janez z družino 4 osebe. Zigon Franc z družino 7 oseb. Le-štan Urša z družino 5 oseb. Boštijančič Urša z družino 2 osebi. Cotič Janez z družino 6 oseb. Masten Rudolf z družino 5 oseb. Perčič Karolina z družino 2 osebi. Martinuč Tomaž z družino 2 osebi. Mozetič Anton z družino 7 oseb. Šoban Martin z družino 7 oseb. — Iz Renč: Moderc Franc z družino 8 oseb. Fajt Jože z družino 5 oseb. Gorjan Marija z družino 7 osebe. — Iz Mirna: Drufovka Frančiška z družino 7 oseb. Lukežič Jakob z družino 6 oseb. Nemec Jožef z družino 8 oseb. Nekaj družin je tudi iz Vrtojbe. — Tu se nam ne godi slabo. Večinoma smo rešili še toliko živeža, da se preživimo. Tudi nekaj živine smo v naglici odpeljali, da imamo za otročiče prepotrebnega mleka. Delamo pa tudi pri gospodarjih in radi dajo hrano.
Za naše dušno življenje je popolnoma poskrbljeno. Vsaki dan imamo priliko iti k sv. maši, ker smo tik ob cerkvi.
Tudi sv, zakramente prejemati imamo lepo priložnost vsaki dan, kdor ima le količkaj dobre volje in se zaveda bridke svoje usode. Mnogo naših deklet je bilo v Marijini družbi. Tudi tukaj bodo imele najlepšo priliko izpolnjevati družbena pravila. Tudi za otročiče bo poskrbljeno v šoli in cerkvi posebej šc za krščanski nauk. Samo eno prosimo za sedaj dobrotnega Boga in Marijo na Sveti Gori, da moremo vsaj tu ostati, dokler ne pride zaželjeni, srečni dan, da se vrnemo, četudi v porušene hiše, pa vsaj v svoj rojstni kraj. »O moi mili dom, kdai te zopet videl bom!?*
Od tu pošiljamo prisrčne pozdrave svojemu dušnemu pastirju č. g. Zamar-ju in g. županu Saunig-u. Pozdrav tudi vsem prijateljem in znancem. Na svidenje!
Sliko z nego.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Prišla je begunka po podporo. Ko sem jo izpraševal, od kje je, kako se piše itd., sem izvedel, da je iz Bilj. Da bi me prepričala, da je potrebna podpore, mi je pripovedovala:
»Dne 6. avgusta smo izvedeli, da so se približali Italijani Gorici. Podrobnosti nismo še vedeli, pač pa smo slutili, da bo treba kmalu zapustiti domačo zemljo in oditi v nepoznano tujino. S strahom smo pričakovali onega trenutka. Prevzemala sta nas strah in obenem upanje, o katerem smo pa vedeli, da je prazno. Začeli smo počasi spravljati skupaj, kar je bilo možno in potrebno. Po celi vasi je vladalo veliko razburjenje in grom topov je to še povečeval. Možje iz cele občine so stopili skupaj in se posvetovali, kaj storiti. Eni so bili za to, da se odrine, drugi pa so hoteli še vztrajati. Dva dni je trajala ta negotovost. Kar pride ob 9. uri zjutraj orožnik in nam da povelje, da moramo takoj odriniti. Postali smo begunci in naša usoda je bila zapečatena.
Pričel se je beg. Odigravali so se prizori, ki jih tu ni mogoče popisati. Iz vseh hiš so vreli ljudje v rokah s tem, kar so v naglici pograbili, Nekateri, ki so bili že
Eripravljeni, so vendar rešili nekaj imetja, 'rugi pa nič. Tu si videl pripravljene vozove in nanje so nalagali ljudje, kar so v nalici pač mogli.
Nekaj hišne oprave, nekaj posode, obleke, perila, nekateri celo nekaj živeža. A malo je bilo takih; večina jih je prišla ob vse. OdrinlH smo. Srce se nam je trgalo, ko smo zapuščali imetje, živež, vse svoje življenje. Nekoliko živine smo spravili s seboj, drugo pa smo bili primorani prodati brezvestnim kupcem pod ceno.
Zasliši se rezek žvižg — pok. Kaj se je zgodilo? Pri našem sosedu je udarila 28 cm granata ravno v onem hipu, ko je odhajal. Njega in ženo je vrgla ob tla, hčer težko ranila, sina pa pokrila z zemlio, da se je revež komaj izkobacal izpod ruševine. Pripravljena živina in vozovi je bilo pa uničeno. Oprava, vse kar je bilo naloženo, je postalo žrtev plamena. Tako je postal imo\it mož naenkrat berač.
To nas je vse tako pretreslo, da smo takoj odrinili. Revežu smo takoj priskočili na pomoč. Čeravno smo bili sami potrebni tolažbe in pomoči, mu je vendar vsak pomagal po svoji moči.
Šli smo. Ko sem še bila majhna in sem še hodila v šolo, smo tam čitali o groznem begu francoske armade iz Rusije. Takrat si nisem mogla predstavljati, kako bi to bilo; a sedaj vem! Napol opravljeni, brez imetja se potepati po svetfc, je hudo. Na poti smo srečavali ljudi, katere je zadela ista usoda. Tu je nesla mati malega otroka na roki, za drugo pa so se je držali trije drugi. Jokala jc in s solzami je pojila tr-njevo pot življenja, po kateri je hodila. Tam zopet vidimo priletnega moža, ki žene svojo v mal voz upreženo živiao in na vozu sedi njegova družina in zre strmeč pred seboj, nevede, kaj se godi okrog nje. Vpitje, vrvenje, ropotanje je tako, da človek sebe ne sliši. Vmes pa treskanje in pokanje laških granat, ki so še tu uničevale ubogo ljudstvo.
Bližali smo se Prvačini, Mi smo hodili bolj zadaj. Za nami pa je šel mož s svojo ženo in taščo, staro 90 let. Mož in žena sta nesla vsak v eni roki nekaj malega blaga, z drugo pa sta podpirala starko. Počasi so se pomikali naprej. Kar naenkrat prižvižga granata in eksplodira 20 korakov za onimi. Prestrašeni se ozremo in vidimo one zavite v oblak prahu. Zgodilo se jim hvala Bogu ni nič, a prestrašila se je starka tako, da je omedlela; in zavedla se ni do Ljubljane.
Šli smo dalje. Kar se zasliši nad namJ ropotanje; laški zrakoplov nas je zasledoval. Nastala je grozna panika. Otroci so jokali, žene begale; vse je izgubilo razsodnost. Videli smo še, kako je letel dalje in pustil za seboj sled — bombe. Žvižganje in sikanje jih je spremljalo; grom in tresk — cel sprevod se je ustavil. Povedali so nam takoj, da je Lah spredaj vrgel bombo na cesto, ranil nekaj ljudi, ubil dva vola, zažgal vozove in skopal na cesti tako jamo, da smo morali čakati eno uro, da so vojaki za silo popravili cesto.
Tako je šlo celo pot dalje. Prispeli smo v Rihemberk. Oddahnili smo se, ko smo sedli na vlak. A nekatere je še tepla usoda. Ko so dospeli na kolodvor in hoteli zasesti vlak, uničile so jim še v zadnjem hipu granate rešeno imetje. Neizmerno je gorje.
Hudo je biti begunec in navezan biti na milost in dobrosrčnost ljudi, a najdejo se blage duše, ki čutijo z nami.« ...
In odšla je molče s solzo v očesu.
S ToiminsKeaii.
(Izvirno, poročilo »Slovenca«.
re, tako nepremagljiva je tudi naša fronta na Tolminskem, Tiste dni, ko je i vjfk. dni grmelo in bobnelo pri Gorici, ko sfoo izvedeli žalostno vest o razdejanju in padcu Gorice, tedaj smo se tudi pri nas bali, da se bo morebiti treba umakniti z domače grude. Pa so šli tisti dnevi naprej, pri nas je ostalo vse pri starem, ljudstvo se je zopet umirilo in opravičeno upamo, da »mi pa ostanemo, kakor srno b'li.« Najbrže se tudi Lahi sami ne vdajajo preveč praznim upom, da bi mogli potisniti nazaj junake naših planin, zato tod tudi niso napadali s tako silovitostjo kakor pred Gorico in na Krasu.
Malosrčnost in pesimistično presoje-vanje položaja smo vrgli od sebe! Človek, ki potuje v ozadje, v središče Kranjske, se mora res čuditi, da se tam daleč proč od fronte nekateri tako bojijo in čutijo tako malo varne ... »Tolminski ljudje« so vse bolj pogumni kot naši sosedje. Prid* se Kranjec les učit! Pa tudi spričevala in-dolence, lenobnega nazadnjaštva ne zaslužijo. Tisti tujec, ki jih je v nekem nemškem listu opisal kot take, je vse drugo nego dober poznavalec naših krajev, naših ljudi in razmer.	B.
Svete Višarie v avgustu \m.
(Jernej Hafner.)
(Konec.)
Oltarji so poleg ogrodnega zidovja edino, kar ni popolnoma porušeno. Glav-n i oltar ima docela razbito mizo, srednjo stopnico prelomljeno in izvrženo, nekaj manjših kamenitih okraskov okrušenih, ne-kamenito okrasje uničeno. Pač pa stoji stebričevje, pod stropom samevata očrnela angelčka, ki preplašeno in žalostno gledata na razdejanje pod seboj. Tudi zelo preprosta slika početka višarske božje poti v glavnem oltarju ( prikazen Matere božje pastirju med ovcami), risana (menda) na pločevino, je nepoškodovana, nekoliko za-črnela, Za oltarjem vise še tri črne podobe, dve leseni nogi in kitica belih las; na cvangeljski strani slone tri berglje in pod stropom visi slika »Ecce homo«. Železna ograja okrog oltarja je nepoškodovana, le les obhajilne mize je tuintam od ogorkov ožgan. Po tleh okrog oltarja leže med ometom: polomljeni kameniti angelčki, kite las, okvirji slik, pločevina in drugi ostanki okrasja, kilni pasovi. — Oltar na evangeljski strani v ladji (Za-vetnica Marija) ima razbito mizo in angelčke ob strani; tudi nekaj kamenčkov iz tlaka na mozaiku je izpadlo. Sicer pa je oltarna slika v celoti ohranjena, ravnotako kipa apostolov ob strani. Sv. Pavel ostro gleda (skozi obok k kapeli sv. Jožefa in podrto steno) k Italijanom na Mittagskofel in drži proti njim na meč podprto knjigo, v kateri se bere latinska vrsta 13. iz I. lista do Korinčanov, XIII. poglavje: »Zdaj pa ostanejo vera, upanje in ljubezen, to troje; največja med njimi pa je ljubezen.« Izpod njega pa žuga z desnico v isto smer, od svojega mesta odtrgani, basreliefni angelček iz kamna. Sv. Peter trdno drži ključe nebeškega kraljestva in se z nevoljo v obrazu obrača proč od Lahov, ne pravi pa nič. Na ta oltar Lahi gledajo z daljnogledom. Morebiti je tudi kateri tistih, ki so podpisani po stenah višarskega svetišča, zdaj tam na nasprotnih višinah. Bog ve, če mu ni hudo pri srcu in sram v licu, ko gleda na razvaline Svetih Višarij. — Oltar sv. Ane v levi kapeli, basreliefni marmor je ohranjen, Le kosec okvirja je odbit, miza in stopnica okrušena. Kakor živa slika iz prihodnosti, ko bo krščanska slovenska mati iz zgodovinske knjige o slovenskih božjih potih pripovedovala mali hčerki o tisti hudi vojski, ko so sovražni Lahi podrli s kanoni Marijino hišo na Svetih Višarjah, a so jo po vojski verni, požrtvovalni Slovenci iznova, še lepšo, postavili. Ravnotako stoji oltar sv. Jožefa v desni kapeli, le okvir in miza malo okrušena, četudi so stene te kapele največ trpele. Naj bi vplivala ta čudovito ohranjena bas-reliefna, marmornata slika, ki predstavlja sv. Jožefa, nagnjenega z žago v roki nad desko, ki jo drži detinski Jezušček, na slovensko ljudstvo po vojski in je nagnila, da z marljivostjo, vzlic svoji revščini, postavi novo cerkev, v vzpodbudo zanamcev k pridnosti in pobožnosti očetov. — P r i ž -niča iz marmorja je najbolje ohranjen predmet v cerkvi. Ostala je čisto nepoškodovana, le sklepni kamenčki nad ploščami z evangelisti in napisi so odleteli (najbrže od zračnega pritiska granat), izvzemši onega nad evangelistom sv. Matejem. Lesena strešica nad prižnico je zgorela. Začudenje vzbuja dejstvo, da so pri tolikem razdejanju ostali vsi oltarji v glavnem ohranjeni. Nikjer ni najti nobenega kosa izstrelkov, ki so požgali in porušili svetišče. Zato sem si nabral — Kropar — poln žep žrebljev za spomin in odpustke s Svetili Višarij za sorodnike; bolj primernih predmetov ni bilo najti, — Okoli cerkve leže deščice od zgorele strehe, ogorelo tramovje in kamenje. Pokopališče je nedotaknjeno. Hiše so
skoraj vse zgorele in deloma porušene, vse lesovje, celo stropi, iztrgano; le zadnja hiša proti Zabnicam ima nepoškodovano sireno. Župnišče je znotraj zelo opustošeno, streha odtrgana, a zidovje nepoškodovano.
Razgled je bil ta dan krasen. Posebfro učinkovit je bil pogled na Mangart v zahajajočem solncu. Trdno, mirno in mogočno je stal sivi očak pod rdečim oblakom. Naj izprosi višarska Mati božja pri Vsemogočnem, da bo tudi rod njenih vdanih častilcev tako trden ostal v službi božji in v obrambi domovine!
Noč se je bližala, ko je pripomnil k moji razlagi o gorah Šgiritus, da ga zebe in je pozno. Urno sva skočila po bregu proti Žabnicam. Drugo jutro po prvi službi božji pri barakah, kamor so tucli prišle nekatere ženske in otroci, ki še prebivajo v teh grapah, sva pospravila mašno pripravo zopet v nahrbtnik in šla poldrugo uro dalje ob potoku na senožeti v gozdnatem pogorju med Kanalsko in Ziljsko dolino. Tam prebiva kakih 25 družin iz Žabnic, daleč od cerkve. Tuintam zaide k njim kak vojaški duhovnik, da jim mašuje. Zlasti so bili veseli, ko so po dolgem času slišali pridigo v materni slovenščini in pa po Sv, Višarjah so povpraševali. Bog jih usliši in nam kmalu podeli zmagovit mir! Hišo višarske Marije pa naj bi kmalu postavili, okrasili in vneto obiskovali krščanski Sloj-venci vseh pokrajin!
RurauBijfl.
Na svojem popotovanju v Carigrad leta 1907. sem šel s Sedmograškega preko Bukarešta proti Črnemu morju in sem videl precejšen del rumunske dežele. Po svojih izkušnjah in svojem sedanjem proučevanju rumunske politike sem napisal naslednji članek o rumunski kraljevini.
Kakor vsi balkanski narodi, so bili tudi Rumuni, odkar so se tja naselili, pod vplivom tega ali onega zmagujočega naroda in so se mešali s sosednimi narodi, zlasti v verskem, kulturnem in jezikovnem oziru, Rumuni so potomci Dakov in Trača-nov. Zasedli so ozemlje v Moldaviji, Vla-hiji in Sedmograški, na katerem še dan^ danes živijo, na severu so prišli med Ma-žare in na jugu med Bolgare in so prejeli kakor miren pastirski narod od njih kakor od močnejših in bojevitejših sosedov mnogo njihovih besed, navad in pobožnosti, da, i krvno so se spajali ž njimi.
Ko so Bolgari v 12. stoletju ustanavljali v drugo veliko Bolgarijo, se jim je to posrečilo s pomočjo pastirskih vlaških plemen, tako da se je nova država nazivala bolgarsko-vlaška. Od te dobe se prvič sre-čavamo v povestnici z daškimi Rumuni. Kako pa so bili Rumuni odvisni od Bolgarov, je vidno iz dejstva, da se v rumunskem jeziku nahaja dobra tretjina bolgarskih besedi, da je imela njihova najstarejša literatura popoln značaj cerkvene bolgarske literature in da so se do polovice 19. stoletja posluževali staroslovanske bolgarske pisave cirilice. Ko sta v 18. stoletju Moldavsko in Vlaško postali vazalska turška država in je bila njih uprava izročena v roke grških sultanovih namestnikov »gospodarjev«, ki so bili iz najslavnejših bizantinskih družin, je grška kultura močno vplivala na rumunski narod.
Le iz obeh navedenih odvisnosti od Bolgarov in pa od Grkov nam je umevno, da se nahaja precejšnje število Rumunov med njimi, posebno v Makedoniji, ki se imenujejo Arumuni, Kucovlahi, Cincarji ali Vlahi. Ko so v 19. in 20. stoletju začeli Rusi vojske proti Turkom na Balkanu pod pretvezo, da rešijo tamošnje narode turškega jarma, so prišli tudi Rumuni v nekako rusko odvisnost, zlasti ko se je Besarabija pripojila k Rumunski. Ko so Rusi leta 1877. napadli Turke in je edino rumunska armada rešila Ruse poraza, je postala Rumunija s šentštefanskim mirom po berolinskem dogovoru sicer samostojno kraljestvo, a je prišla vsled ruskih diplomatičnih spletk ob Besarabijo. Ali po tej začasni izgubi bogate Besarabije se ni Rumunija doslej odpovedala svojim nadam in pravicam do bes-arabskih pokrajin.
Rumunija, dasi pretežno ravna dežela, kjer se prebivalstvo živi s poljedelstvom, je edina država na Balkanu, kjer prevladuje politiško nadvlada in gospodarska moč plemstva, bojarjev, ki imajo v posesti ogromne latifundije, kakor tudi mestnega prebivalstva, ki tvori jedro rumunske inteligence. Vsled tega sta tudi v Rumuniji dve zbornici, kakor nikjer drugje na Balkanu. Tam ni samostojnega kmetiškega stanu po našem naziranju, ki bi imel svobodno zemljo in politično pravo. In zaradi tega ni nobena odločitev o usodi domovine, države in naroda v njegovih rokah, temveč v rokah bojarjev in meščanov.
Ti uprav razsodni činitelji v narodu so se dali omamiti v poslednjih letih po francoski kulturi. V vsem čuvstvovanju, težnjah in njih izobrazbi diha francoski duh. Francija jim je postala narodni vzor in Pariz ideal slednjega rumunskega razumnika, ki si nobene reči na svetu bolj ne želi, nego videti Pariz in preživeti nekoliko dni v pariškem vzduhu. Kai čuda potem, da se-
daj v vojski kaže rumunska inteligenca, dijaštvo in profesorji toliko simpatij do čvelerosporazuma, da se vrše manifestačni shodi in demonstracije, da bi se Rumunija zapletla v vojsko in se pridružila ententi. O tej veliki naklonjenosti do Francije se ni vedelo, da, celo v Franciji sami je niso poznali.
Rumunija se je nahajala v sedanji vojski drugič na razpotju. Ko so Rusi leta 1914. pritiskali na Krakov in zasedli gorate Karpate, je diplomacija čvelerosporazuma nagovarjala Rumunijo, da bi se odločila za čveterosporazum. Ali Rumunija se takrat ni odločila, anipak je ostala v svoji nevtralnosti, stalno zagovarjajoča oportunno politiko zunanjih reči.
Rumuni se bahajo, da so najštevilnejši na balkanskem polotoku, ki hočejo to dominirajoče stališče ne samo obdržati, temveč tudi povečati in razširiti. In to se more po njih sodbi izpolniti, izpolniti, kar so že zdavnaj želeli, da dobijo vnovič Besarabijo in se razširi rumunsko kraljestvo z Bukovino in Sedmograško. Vse to so tudi zahtevali od entente že izprva, ki pa jim ni hotela ničesar dati od svojega, temveč samo od tujega. Pri odločitvi Rumunije je neizmerno važen nc samo politični narodni moment, temveč tudi gospodarski in agrarni. Če bi bil zaprt Bospor in Dardanele, bi bila popolnoma ustavljena trgovina in izvoz najvažnejših pridelkov v tujino, žita, ki se je dve leti pridilo in maličilo po kolodvorskih pregrajah in v primorskih pristaniščih, s čimer so bojarji veliko škodo trpeli. Tudi trgovina s petrolejem, lesom in usnjem je popolnoma prestala. In pri tej priliki sta ponudili Nemčija in Avstrija Rumuniji odpomoč ter sta kupili za drage denarje žita in drugih reči, dasi je tudi A.n-glija v zlatu, ki ga je vnaprej plačala, sklenila trgovsko pogodbo za večjo množino žita v znesku 350 milijonov, katero bi izročila baje šele po vojski, S tem se je situacija za Rumunsko zelo izboljšala. Stare zaloge poljskih pridelkov so bile prodane Nemčiji in Avstrij in nove je Anglija že naprej plačala. Duša rumunska, kaj hočeš še več?! Bojarji so napravili imenitne kupčije z žitom pri obeh vojskujočih se skupinah. Zdaj si pa domišljajo, da je prišla doba, napraviti še lepšo kupčijo v narodnem in gospodarskem oziru.
Da bi bolje umeli rumunsko politiko, je treba pripomniti, da velika Rumunija noče imeti sebi enakega nasprotnika in soseda na Balkanu, kakršen ima biti v bodoče bolgarska kraljevina, Ob koncu sedanje svetovne vojske se iznova kaže stari antagoni-zem Rumunije napram Bolgariji, kakor se je pokazalo ob poslednji balkanski vojski. Svetovna vojska je vsekako tudi balkanska vojska, ali o miru ne bo tedaj odločeval Bukarešt.
EaKrotaa drooinjsko iiodpsro zo vpofcejene držovne usiiHence, oziromo za ulove vdove ia s role.
V pojasnilo interesiranim strankam se nam poroča od c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani sledeče:
Pravico do enkratne podpore imajo samo v gotovi plačilni razred uvrščeni državni uradniki ter državno učitclj-stvo v pokoju, dalje v kategorijo slug in delavstva spadajoči vpokojeni državni uslužbenci kakor tudi njihove vdove in sirote, vsi pa le tedaj, če uživajo normalno (morebiti z milostno do-klado povišano) pokojnino ali preskr-bovalnino do gotove višine. Pravico imajo torej tudi v kategorijo slug uvrščeni davčni eksekutorji, pomožni sluge, solinski ter gozdni delavci, tobačni delavci in delavke ter njihovi ostali, katerim se je priznala pokojnina ali preskrbovalnina na podlagi za clotično kategorijo posebej izdanih določb. Nasprotno pa nimajo nobene pravice do podpore vsi tisti, ki dobivajo miloščino. Načeloma imajo pravico do podpore lc stranke s pokojnino, ki nimajo nobenega premoženj a. Zato pa morajo lc-te preskrbeti na svojih pismenih prijavah (prošnjah) pri občinskem uradu svojega stalnega bivališča (v Ljubljani na imestncm magistratu) potrdilo, da so (b rez premoženj a. Tako oprem-Bjenc pismene, nekolekovane prijave maj stranke vlože pri tistem finančnem ravnateljstvu, od čegar računskega oddelka se jim nakazuje pokojnina. Pri t. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani naj priglase torej svojo pravico tolo podpore vse tiste osebe, katerim nakazuje pokojnino c. kr. finančni računski oddelek v Ljubljani, to je vse-liej, če ima izročeni knjižni izvleček na »prednji strani spodaj v sredi besedo i*Krain« (Kranjsko) ter na zadnji strani vabilo, naj sc naznanjajo izpremembo stanovanja temu uradu.
Najvišji znesek letno pokojnine ali prcskrbovalnine z morebitno milostno doklado vred, do katerega se dovoli enkratno podporo, znaša: Za državno uradništvo in učiteljstvo. ki jc uvršče-
no v gotovi plačilni razred 3000 K (podpora 252 K), za njihove vdovo 2100 kron (podpora 204 K), za poduradniko in sluge, za moštvo varnostno stražo (policije), za finančno stražo in orož-ništvo, za paznike v kaznilnicah in jet-nišnicah, za pisarniške oficiante, davčne elcsekutorje in pomožne sluge 1500 kron (podpora 120 K), za vdove teh uslužbencev 600 K (podporu 72 K), za uslužbence, ki spadajo v kategorijo delavstva 600 K (podpora 96 K), za vdovo takih uslužbencev 600 K (podpora 60 kron) ter za sirote po državnih uradnikih ali državnem učiteljstvu sirotninai 1200 K (podpora 96 K) ali pa vzgoje-valnina 480 K (podpora 60 K). Za sirote vseh drugih uslužbencev znaša podpora pri sirotnini 48 K, pri vzgojc-valnini 36 K za vsakega otroka.
Če pa presega pokojnina drž. urad-< nika znesek 3000 K, pa je vendar nižja kot ta znesek s podporo vred, torej nižja kakor 3252 K, tedaj gre temu uradniku podpora v izmeri razliko mod njegovo pokojnino in zneskom 3252 K. Prav tako dobi vdova po drž. uradniku, če je njena pokojnina višja kot 2400 K, pa ne presega vsote 2604 K, podporo v izmeri razlike njene pokojnine in zneskom 2604 K. Podobno velja za vse druge kategorije. Glede sirot jo treba pripomniti, da dobe podporo samo, če niso še dopolnile 14. leta.
Kako podporo sc bo izplačalo dr-* žavniin uslužbencem v pokoju, ki no spadajo v nobeno izmed zgoraj navedenih kategorij (kakor: poštarji, poštne oficiantinje in drugi), dosedaj še ni izdanih nobenih navodil.
K o n e č n o se s t r a n ke nujno vabijo, da vlože nemudoma svoje, po občinskih uradih glede u b o Š t v a zanesljivo potrjene prijavo, da se bo moglo podpore tem preje izplačati.
Major Moratli piše o Balkanu v »B. T.« tako:
Vojni položaj na novem bojišču na ogrsko - rumunski meji se je razvil tako, kakor so pričakovali vojaški krogi. Orjaški ruski naval proti monarhiji in verolomstvo italijansko sta otežkočila našemu zavezniku, da bi bil obdržal močnih sil v opazovanje Rumunske na Sedmograškem in v južni Ogrski. Vendar so bili na Dunaju in v Budimpešti previdni dovolj, da niso kratkomalo zaupali licemerski Rumunski. Nam žc davno dobro poznati vojskovodja Pflanzer-Baltin je prevzel ureditev mejne obrambe.
Le-ta se je morala zadovoljiti le S tem, da jc opazovala mejo in zbrala mejne straže na. prehodih, zakaj stalnih utrdb tam ni bilo. Že prvotno vojno vodstvo našega zaveznika ni nameravalo držati se pri morebitnem spopadu z Rumunsko natančno mejne črte, temveč pripraviti odpor na okrajšani fronti. Seclmograška meja je na najvišjem delu proti vzhodu iztegnjen lok in v tem loku stoji Kronstadt.
Ker so mogli Rumuni pripraviti pohod v Moldavi, v veliki in mali Va-lahiji že v miru, so preskrbeli lahko tudi vse prelaze s prodiralnimi četami. Zato so lahko prekoračili mejo od bu-kovinske fronte do Donave. Rumunska pomeni hipoma veliko vojaško premoč, zato so bili zavezniki prisiljeni že po prvih praskah, da so se umaknili nazaj v določene obrambne postojanke. Rumunske čete so se združile po načrtu z ruskimi ter se priklopile carjevi armadi bukovinski. Kako velika je ta ruska vojska, ki ima, pomešana z rumunskimi silami, napasti Ogrsko od vzhoda in jugovzhoda, danes ni mogoče pregledati.
Druga ruska armada, ki se je že v juniju zbrala pri Reni na levem Ргич tovem bregu, ima po nevtralnih za-» piskih četrt milijona mož, katerim se je baje pridružilo še 60.000 Srbov. Prav vijo, da ta vojska že napreduje na Do-brudžo. Če je to res, jc jasno, da se hoče lotili bolgarske deželnd meje med Donavo in Varno.
Rumunska armada se ni vrgla % vso silo na Ogrsko. Vsaj ene čete, ki morajo varovati Bukarešt, so morale zaostati, ter one, katerim jc izročeno varstvo 600 km dolge rumunsko-bol-« garslce meje, raztezajoče se ob Donavi od Oršove dalje.
Ta meja jc Bolgarom ugodnejšal kot Rumunom, ker je severni donavski breg višji in ker močvirja branijo prehod rumunskim četam proti jugu prav izdatno. Ruska ofenziva proti Bolgariji pa je vobče lažje mogoča, ker je deželno mejo ob Dobruclži braniti lo težko. A mali, osrednji in zapadni Balkan nudijo tudi majhni bolgarski voi* ski precejšnjo odporno moč,
Ni še gotovo, na kateri Črti se bodo borili Bolgari. Tudi moramo še potrpeti, da vidimo, ali bodo nadaljevali nemško-bolgarsko ofenzivo proti četverozvezni armadi na Balkanu ob sedanjih vojaško-političnih razmerah, ki niso jasne. Bomo šele videli, ali bodo generalu Sarrailu dali i znova oddiha, namesto da bi ga stisnili, ter ali se Čutijo dosti močne, da bi opravili najprej s tem delom sovražnih sil. Mogoče je, da je odvisen sklep o tem od nejasnega političnega položaja na Grškem. A na Nemškem ne ve nihče, ali bodo prisilila politična rovanja Veni-zelosova Grško, da se pridruži ententi. Pametno je, da si mislimo to možnost. Zakaj kraljeva moč je manjša vsak dan. Ali pa ima armada, ki prime za orožje v takih nasilnih razmerah, kaj dosti operacijske vrednosti, je drugo vprašanje, ki je lahko zanikamo.
Koliko vojnih napovedi le le sedaj ?
Število vojnih napovedi se množi. Dosedanje vojne napovedi so sledile v sledečem redu:
1914 Avstrija Srbiji; 1914 Nemčija Rusiji; 1914 Nemčija Franciji; 1914 Belgija Nemčiji (odklonitev nemškega ultimata); 1914 Anglija Nemčiji; 1914 Avstrija Rusiji; 1914 Srbija Nemčiji; 1914 Črna gora Avstriji; 1914 Črna gora Nemčiji; 1914 Francija Avstriji; 1914 Anglija Avstriji; 1914 Japonska Nemčiji; 1914 Avstrija Japonski; 1914 Avstrija Belgiji; 1914 Rusija Turčiji; 1914 Črna gora Turčiji; 1914 Japonska Turčiji; 1914 Anglija Turčiji; 1914 Francija Turčiji; 1914 Belgija Turčiji;
1914	Srbija Turčiji;
1915	Italija Avstriji; 1915 Italija Turčiji; 1915 Bolgarija Srbiji; 1915 Anglija Bolgariji; 1915 Francija Bolgariji; 1915 Italija Bolgariji;
1915	Rusija Bolgariji;
1916	Nemčija Portugalski; 1916 Italija Nemčiji; 1916 Rumunija Avstriji; 1919 Nemčija Rumuniji; 1916 Turčija Rumuniji; 1916 Bolgarija Rumuniji.
28. julija
1.	avgusta 3.
3.	»
4.	»
6. » 6. » 7. » 9.
10. » 12.
23,	»
24. 28,
2.	novemb.
3. 3,
5. 5, 7. 7.
23. maja
21.	avgusta
14.	oktobra
15.
16. 18,
22. 9. marca
27, avgusta
27.
28.	» 30.
1, septemb
Skupno torej 34 vojnih napovedi.
Izpraznitev Sibinja (Bermansiadla). - Poraz Rumunov pri OrSovi. • Novi roški napodi v Bukovini in v vzbodni Galiciji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Bojna črta proti Rumuniji. Dunaj, 1. septembra. Uradno se poroča:
Pri Oršovi in pri Herkulesfurdo smo fudi včeraj odbili sovražnika.
Sicer se niso nikjer drugje razvili večji
boji.
Vsled splošnega položaja smo že predvčerajšnjim izpraznili Nagy-Szeben in Sepsi-Sz. Gyorgy.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. V Bukovini in v vzhodni Galiciji so Rusi pričeli zopet napadati. V Karpatih pod Stanislavovom smo jih povsod odbili. Severno od Dnjestra v kotu izliva Zlote Lipe je napadel sovražnik na 24 km široki bojni črti. Severno od Mariampola in pri Zavalovu so se izjalovili vsi naskoki. Pri Horozanki je bila naša črta potisnjena čez kraj nazaj.
Pri Zborovu smo s protinapadom ustavili močan ruski napad, potem ko je priboril omenjeni krajni uspeh.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Armada generalnega polkovnika Bohm-Ermolli je preprečila pri Perepelnikih ruski sunek.
Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyansky je vdrl sovražnik na posameznih mestih v našo črto. Protinapad nemških čet ga je zopet vrgel; tam smo ujeli 2 častnika in 407 mož.
Jugozahodno od Kasovke se je izjalovil sunek sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml
NEMŠKO UHADNO POROČILO. Berlin, 1. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Od morja do zahodno od Lučka se Doložai splošno ni izpremenil.
Rusom se je južnozahodno od Lučka posrečilo, da so pridobivali ni prostoru. Napadu nemških čet so sc morali s težkimi izgubami zanje zope umakniti. Ujeli smo dva častnika it 407 mož.
Danes zjutraj so iznova napadli, r smo jih odbili. Streljanje ruskega topništva se je precej poživilo med želez nicami, ki vodijo med Brody in Tarno-polom. Ob južni železnici je sovražni! napadel. Pri Zborovu je dosegel n?. ozki bojni črti uspehe; sicer jo bil de loma vržen s protisunkom nemški) čet.
Bojna črta generala konje* niče nadvojvoda Karla.
LJuti boji so se bili na 24 km široki bojni črti med Zloto Lipo pri No sovu in Dnjestrom. V severnem del; tega odseka so se zrušili ruski napad pred našo bojno črto. Bolj južno or j tam smo morali nasproti sovražnemi pritisku nekoliko odnehati. Hrabri he senski polki so južno od Dnjestra s i odseku Stanislavova zrušili naval Ru> ! sov. V Karpatih niso uspeli delni ка^ padi sovražnika na Stepanski in južno-vzhodno od tam.
Južnozahodno od Šipota so vzhod-nopruske čete popolnoma držale svoje postojanke nasproti naporom premoč-nih sil.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
XXX
Pričakovani novi ruski naval se je pričel. Napadi sovražnika pa se raztezajo doslej le na del bojne črte od Brodov do jugozapadne meje Buko-vine. Rusko vojno vodstvo hoče na ta način na eni strani preprečiti, da bi mi od tu poslali svoje čete kam drugam, na drugi strani pa spremljati in olajševati rumunsko ofenzivo. Sovražnik doslej ni imel uspeha. Samo ob Zloti Lipi se mu je posrečilo, da nas je na ozkem odseku nekoliko nazaj potisnil.
Izpraznitev obmejnega ozemlja Sedmograške, ki je izpostavljeno ob-kolitvi, se po načrtu nadaljuje. Čeprav se mora obžalovati, da se večja mesta prepuste sovražniku, vendar morajo vojaške zahteve v prvi vrsti priti do veljave. Bo že prišel čas, ko bo sovražnik zasedena mesta moral zapustiti in mogoče hitreje, kot jih je zasedel. Poizkusi sovražnika, da bi prodrl obrambno črto pri Oršovi, so se vnovič izjalovili.
XXX Hermannstadt.
Hermannstadt; ogrsko Nagy-Szeben; slovansko Sibinj, glavno mesto stolice Sze-ben, šteje 30.000 prebivalcev; 7000 manj, kolikor šteje Kronstadt. Hermannstadt, važno križališče, leži le 30 km od prelaza »Rdeči stolp« na rumunski meji. V mestu je sedež katoliškega in protestantskega škofa in pravoslavnega nadškofa; dalje se je nahajalo tam armadno zborno poveljstvo. V Hermaunstadtu imajo Nemci središče svoje gospodarske in znanstvene organizacije. Industrija je dobro razvita.
Sepsi-Sz t. Gyorgy leži severno od Kronstadta ob železniški progi. Šteje okoli 15,000 prebivalcev, po večini Rumunov.
XXX Rumunski poraz pri Oršovi.
Budimpešta, 31. avgusta. Z južnega Ogrskega se poroča, da so bili Rumuni pri Oršovi težko poraženi.
Vojska na Sedmograškem.
Budimpešta, 1. septembra. »Budapesti Hirlap? poroča iz Kološa: Z vojaške strani se izjavlja, da so vse ukrenili, da bodo potisnili Rumune z Ogrske zemlje. Napoveduje se, da bodo ogrsko ozemlje kmalu popolnoma očistili od sovražnika in prenesli vojsko v sovražno deželo.
Rumuni še niso prišli v dotiko z našimi glavnimi silami.
Vojni poročevalci poročajo glede na naše umikanje na Sedmograškem: Sovražnik doslej sploh še ni prišel v dotiko z našimi glavnimi silami, česar ne smemo pozabiti.
Boji pri Predealu.
Budimpešta, 1. septembra. Neki nadporočnik, ki se je nahajal v Kronstadtu do ruske zasedbe, je poročal »Az Estu«: V nedeljo popoldne je prišel v Braševo (Kronstadt) neki ogrski železniški uradnik, ki je povedal, da so rumunski železniški uradniki obvestili svoje oženjene ogrske tovariše, naj prej ko mogoče zapuste P^e-deal. Policijski stražniki so poročali v soboto zvečer poveljniku 82. szeklerskega pešpolka pri Predealu, da. so Rumuni ^že napadli. Polk so alarmirali; po 9. uri zvečer se ie unel hud boj, Polkovni poveljnik je poročal, da stoji nasproti velikanski premoči; zapovedalo se mu je, naj se počasi umika. Medtem ko sc je polk umikal v
jiajvečjem redu, je zapuščalo Braševo civilno prebivalstvo.
c	V Petroszeny.
Budimpešta, 1. septembra. O zadnjih ^'ogodkih v Petroszeny se poroča: V soboto do 9, zvečer je bilo popolnoma mirno, 'Moštvo, ki je stražilo mejo, je bilo na obeh sft-aneh mirno. Točno ob 9. uri je pet ru-1 rfunskih orožnikov brez vsakega zunanjega povoda ali kakega obvestila izstielilo salvo na avstrijske orožnike; Rumuncl so nato naskočili stražnico. Umorili so štiri osebe v stražnici; ki so bile popolnoma oresenečene; le en mož je ušel v temi. Višji inženir pelroszenyskega rudnika je '}itel takoj v rudnik; rudarji oboroženi s i iamokresi in s sekirami so hiteli na pomoč orožnikom v prelazu Szurduk. Posrečilo e je, da so z vlaki odpeljali zaloge premoga; s štirimi vlaki so se odpehali begunci.
V	ponedeljek popoldne je razstrelil ravnatelj most pri Petroszeny, dalje most pred višino Cetate Bolii in predor Bolii,
SedniograšM begunci.
Budimpešta, 1. septembra. Sedmograške begunce jo vlada takole razde-ila: Begunce iz stolic Szeben in Also-"eher nastanijo v stolici Bacsbodvog, z stolic Hunyad in Krasso v stolici Arad, iz stolic Csik in Marostorda v stolicali Ilajdu iu Szabolcz, iz stolic Haromszek in Jasz-Nagyku v stolici Beeks in begunce iz stolic Kronstadt, Fogaras in Kishullo v stolicali Toron-tal, Csanad in Csongrad.
Kološ, 1. septembra. Begunci iz stolic Csik in Haromszek, pobegli Szellci in Csangos so pred svojim begom polili svoje hiše in pohištvo s petrolejem, ki so ga zažgali. Šele potem, ko so zgorele starodavne hiše do tal, so odpotovali proti severu.
Beg iz Oršove.
Prebivalstvo Oršove so zbudili v ponedeljek ob 4. uri zjutraj iz spanja. Zvonovi so zvonili. Vojaki, orožniki, policisti so hiteli po ulicah in pozivali prebivalstvo, naj beži. Ljudje so bežali proti Donavi, ne da bi v mestu smela goreti kaka svetilka. Prebivalstvo se je odpeljalo s parniki. Ob 7. uri zjutraj je rumunska aritljerija preko gore Allion pričela streljati na Oršovo. Večini prebivalstva Oršove je bilo mogoče priti v Severin in od tu v Budimpešto.
Vhod Rumunov v Kronstadt.
Budimpešta, 1. septembra. »Ma-gyar Orszag« javlja: Ponoči od nedelje na ponedeljek je bilo v Kronstadtu popolnoma mirno. Padel ni niti en strel.
V	torek okolu 4. zjutraj je priletelo nekaj kmetov iz južnega predmestja na glavni trg v Kronstadtu. Kmetje so kriCali: »Rumunski vojaki so tu!« Ob G. zjutraj je prijezdil skozi Samostansko ulico rumunski konjeniški eska-dron s tremi častniki na čelu pred mestno hišo. Neki magistratni svetnik je mažarsko nagovoril rumunske Častnike in jih prosil, naj prizanašajo mestu in premoženju meščanov. Častniki so izjavljali, naj se prebivalci pomirijo, ker se ne bo mirnim meščanom nič zgodilo. Rekli so, naj se dogovore z generalom, ki bo še prišel; ko je prišel, se je pogajal magistrat ž njim. Čez pol ure so sledile večje vojaške čete, ki so prikorakale z godbo na čelu na glavni trg. Naložbe braševske podružnice Avstro-ogrskc banke in ostalih bank v mestu: 10 milijonov kron v zlatu, bankovcev in vrednostnih papirjev v vrednosti tudi 10 milijonov kron, so že prej odpeljali v Budimpešto. Neki gledališki igralec iz Kronstadta je pripovedoval: V nedeljo smo še predstavljali, in sicer popoldne »Herbstmanover«, zvečer pa »Walzer-traum«; čez eno uro potem, ko je bila predstava končana, smo pa že bežali.
Rumunski napad pred vojno napovedbo.
Marosvasarhely, 1. septembra. V nedeljo ob 7. zvečer (na večer vojne napovedi) je še odpeljal iz Kronsiadta Carmen vlak št. 586 v Predeal, Že blizu meje je kronštadtski postajni poveljnik ustavil vlak. Istočasno je poročal predealski po-stajenačelnik nujno v Kronstadt, da je postal položaj železniških uradnikov radi nastopa Rumunov nevzdržljiv in je prosil nujnih odredb. Kronsladtski prometni načelnik Riedl je telefonično ukazal, naj se železničarji podajo čez mejo. Kmalu nato se je poročalo, da prihaja čez mejo 10.000 avstrijskih in ogrskih beguncev. Na posebni vlak, ki se je odpeljal v Predeal, so ob rumunski meji takoj streljali. V vlak so med dežjem krogel vstopili bežeči ogrski železničarji in njih rodbine, vlak se je nato odpeljal. Ko je vlak že vozil, ga je rumunska pehota naskočila z bajoneti. Med tem napadom, eno uro pred vojno napovedbo, je bilo ubitih dvanajst železniških in poštnih nastavljencev, med njimi dve ženski. Rumuni so prerezali vse brzojavne žice; ponoči ob 1. uri so stale rumunske prednje straže pred FelsStomos. Postajenačelnik je še pravočasno uničil vse naprave na po-
staji. Vlaki so po vrsti odpeljali, krili so jih boji 82. pešpolka.
Bojaželjni Szekli.
Budimpešta, 1. septembra. Szekli-ški kmetje se priglašajo prostovoljno v vojaško službo; colo 70- in 75 letni starci se hočejo vojskovati z Rumuni.
300.000 Rusov v Rumuni;i.
Geni, 1. septembra. Pariški listi, ki so zadnje čase objavljali izključno le poročila iz nemških virov o Rumuniji, so se razkrinkali in poročajo, da je hilo že do.go znano, da sc bo pridružila Rumunija sporazumu in da so pričeli pošiljati v Rumunijo iz Anglije in Francije že pred meseci strelivo, avtomobile, letala itd. Ruske čete, ki jim zapoveduje Ivanov, cenijo na 300.000 mož.
Srbi v rumunski armadi.
Curih, 1. septembra. Iz Milana; Rumunska vojna uprava je že dva tedna pred vojno napovedbo Avstriji izpustila iz taborov vse internirane Srbe in jih uvrstila v svojo armado.
Vsebina rumunske vojaške pogodbe z našo državo.
Budimpešta, 1. septembra, »Pester Lloyd« poroča; »V vojaški konvenciji z našo monarhijo je rumunsko kraljestvo prevzelo pogodbeno dolžnost, da v slučaju vojske med nami in Rusijo z gotovim številom armadnih zborov napade carsko državo ob besarabski fronti.
Nehvaležna Rumunija.
»Information« piše: Danes nam je znano, da so nas prevarili v hijenskem rokodelstvu izkušeni Rumuni, niso pa nam znane vse tajnosti, katere so morali imeti kralj in ruski agenti med seboj. A dognali bomo tudi to in potem bomo izrekli sodbo o tej deželi in njeni kraljevski hiši za vedno. Rumunska se je izkazala slabo proti nam. Pokazala je, da ta narod ne zna ceniti našo ljubavi in zanimanja za njegove razmere, ker je povsem pokvai-jen. A monarhija si bo za vso bodočnost dobro zapomnila pridobljene izkušnje. Naše prijateljstvo za Rumunijo nam je nakopalo rusko sovraštvo, ker je občutila Rusija tekmovalko Rumunijo, katero je ščitila Avstrija, vedno kot trn v peti. Na prvem mestu ruske evropske politike stoji zahteva po odpravi samostojnega rumunskega kraljestva. Te zahteve ne bode uničilo niti najnovejše izdajstvo kraljestva. Nasprotno pa je Rumunska sedaj sama podprla v nevarni meri rusko balkansko politiko, ki slejkoprej zahteva njeno uničenje.
Pogoji Rumunije za vojsko.
Lugano, 1. septembra. »Secolo« pravi, da je čakala Rumunija štirih stvari, predno se je pridružila četverozvezi: 1- dokaza, da bodo iz Rusije dobavili njeni armadi strelivo. 2, pospravljanje žetve; 3. pričet-ka Sarrailove ofenzive in 4. vojne napovedi Italije Nemčiji.
Rusko-rumunski napad na Ogrsko, Srbijo in Bolgarijo.
Genf, 31, avgusta, Pariški vojaški kritiki pripisujejo veliko važnost poročilu, da napredujejo Rusi že na rumunskih tleh. Pravijo, da bodo Rumuni in Rusi napadli istočasno Bolgarijo, zasedeno Srbijo in Ogrsko.
Cela Rumunija vojno ozemlje.
Lugano, 1. septembra. Iz Bukarešta se javlja: S kraljevim odlokom je proglašena cela Rumunija za vojno ozemlje.
XXX
Rusko uradno poročilo.
30. avgusta popoldne. Severno od Dvinska je v zračnem boju naše letalo prisililo nemški Fokker, da je v sovražnih črtah padel na tla. Ob zgornjem Seretu smo odbili sovražnika, ki je poizkušal ofenzivo. Tudi ob Bistrici smo odbili sovražno ofenzivo. V Karpatih zahodno od Nadvorne so se polastile naše čete vasi Rafajlova ob Bistrici in gorovja Pantir, ki tvori ogrsko mejo; tam so naši sprednji oddelki dosegli ogrsko mejo na bojni črti 25 do 30 vrst.
30. avgusta zvečer. Nobene izpre-membe.
Novi ruski sunek v vzhodni Galiciji.
Budimpešta, 31. avgusta. »Az Est« javlja iz Rotterdama: Iz Petrograda se poroča »Daily Telegraphu«: Odkar se je umaknil Bothmer iz svojih zimskih postojank v vzhodni Galiciji, sta se oba sovražnika na tej bojni črti pred vsem omejevala na priprave. Boji so se omejevali le na praske in na poizvedbe prednjih straž; a zato naj se ne sklepa, da se je ustavilo rusko napredovanje, Boji v Karpatih dokazujejo, da Rusi še niso zaključili svoje ofenzive in da se bo pričel novi sunek, ko bodo končane vse priprave,
Ojačcnje naše ruske fronte.
Genf, 1. septembra. Dopisnik lista »Daily Mail«, ki biva pri ruski armadi,
poroča, da so Nemci in Avstrijci kljub ruskim uspehom v Galiciji in Bukovini danes močnejši, kot so bili ob začetku Brusilove ofenzive. Samo pri c. in kr. četah je došlo 400.000 mož ojačenj.
K bojem pri Jezierni.
»Gazeta Wioczorna« priobčuje naslednje izpovedbe neke osebe, ki je tik pred vbodom Rusom zapustila mesto Jezierno in došla nato v Lvov: Mesto je bilo skoraj 11 mesecev neprestano izpostavljeno vznemirjanju, ker je bila bojna fronta le približno 5 km oddaljena. Vsled ruske premoči so se morale naše čete umakniti od Zalo-šča, s čimer je bila usoda Jezierne zapečatena. Judje, inteligenca in del drugega prebivalstva je odšel iz mesta. Naše čete so pred odhodom uničile letalske lope in druge vojaške zgradbe. Evakuacija se je izvršila v popolnem miru. Krog opirališča Cebrovv so se vršili ogorčeni boji in celi kupi ruskih mrličev so pričali, s kolikimi žrtvami mora sovražnik odkupiti vsak korak tal. Kraj Cebrow je bil popolnoma uničen in je ostal le še kup razvalin, ravnotako vas Nestorowce, Tudi v ostali okolici je bilo videti velike požare.
Rusija utrjuje Finsko.
Stockholm, 1. septembra. »Aftonbla-det« objavlja s Finskega pismo, ki izvaja, da grade na Finskem obsežne strelske jarke, iz česar sklepajo, da Rusi resno mislijo na to, da postane Finska ožje vojno ozemlje. Ena črta strelskih jarkov gre ob obali vzhodnega morja, druga čez deželo. Ne ozirajo se ne na hiše, vrtove in na njive. Piše se, da utrjuje Rusija Finsko glede na Švedsko.
Gonja proti podpredsedniku ruske dume,
Stockholm, 1. septembra, Protinem-ška liga, takozvana zveza iz leta 1914., je pričela zdaj hujskati proti podpredsedniku dume Prototopovu, ker je, ko je bival v Stockholmu, iskal v nemških krogih stik za političen razgovor. Družba poziva simbirsko plemstvo, naj nastopi proti svojemu maršalu Prototopovu; tudi vlado pozivajo, naj ne dovoli lista, ki ga namerava ustanoviti Prototopov, češ da bo zastopal nemške koristi. Prototopov na sum-ničenja molči.
Rusko oboroževalno ministrstvo.
Stockholm, 1. septembra. »Ruskoe Slovo« poroča, da je bil pozvan vojni minister v glavni stan. Govori se, da bodo ustanovili samostojno oboroževalno ministrstvo, ki bo moralo skrbeti armadi in prebivalstvu za živila, strelivo in kurivo.
Prebiranje avstrijskih vojnih ujetnikov italijanske narodnosti v Rusiji.
Stockholm, 1. septembra, (K. u.) Avstrijske vojne ujetnike laške narodnosti zdaj v Rusiji prebirajo.
K noslonlR v Bukarešto izginil.
Dunaj, 1. septembra. Po obvestilih zunanjega ministrstva ni došlo od našega poslanika v Bukareštu, grofa Czernina od 28. avgusta nobeno poročilo; vest, da bi bil poslanik odpotoval s poslaniškim osobjem, ne odgovarja dejstvom. Tozadevnega vprašanja nizozemskega poslanika pri rumunski vladi niso rešili.
Dunaj, 31. avgusta. Prejšnji rumunski poslanik na Dunaju, Maurocordato ne bo zapustil Dunaja, dokler ne bo naš zunanji urad pomirjevalno obveščen o odhodu našega poslanika grofa Czernina iz Bukarešta.
Bolgarska in turška volna napoved Rumuniji.
Rumunska vojna napoved naši monarhiji, katero skuša Rumunija opravičiti pobalinsko z nezvestobo italijansko napram nam, ni izzvala Rumuniji samo nemške vojne napovedi, temveč tudi bolgarsko in turško. Nobena vojna napoved ni tako upravičena in tako umljiva po nezaslišanem vedenju Rumunske v drugi balkanski vojni, kakor bolgarska in turška Rumuniji. To kraljestvo je hotelo obogateti na škodo onih, ki so itak že bili izčrpani po krvavi bolgarsko-turški vojni. Bolgarski je vzela ostanek Dobrudže, in sicer oni del, v katerem ne bivajo Rumuni, temveč pravi Bolgari in Turki, rodovitni del, ki se razteza južnovzhodno od Silistrije do Črnega morja in se dotika starih, nekdaj turških trdnjav Šumle in Varne. Že v severni Dobrudži, ki jo je dobila Rumunska leta 1878,, ni Rumu-nov, temveč so le Bolgari in Turki, prav tako v Dobrudži, katero je dobila Rumunska leta 1913. Zato je bolgarska in turška vojna proti Rumunski, ki naj bi oprostila Bolgare in Turke stiskajoče rumunske tuje vlade, prava bolgarska in turška ljudska vojna.
Dobrudža je pusto, malo obljudeno in močvirno ozemlje ob dunavskih izlivih. Rodovitna je južna Dobrudža. ki jo jn izgubila Bolgarska leta 1913. in ki je bila zanjo ena najbogatejših in najrodovitnejših pokrajin. Г« je bilo več bolgarskih milijonarjev, ki •o žrtvovali mnogo za razširjenje bolgarske
kulture in katerim je izguba ozemlja 'Sila težko, težko. Bolgarska pa ima sedaj'priliko, da iznova pridobi Dobrudžo in odstrani iz nje tujo vlado. Dosedanji uspehi slavne hrabre balkanske kraljevine, ob strani zaveznih osrednjih držav jamčijo, da bode dosegla zaželjeno namero, Dobriylža ne bode več prag Rumunski in Rusiji, preko katerega bi naj uganjale razbojništva, po Balkanu, in Rumunska tudi ne bo več .vodila izprehajat se tja vojaštva kot v letu 1913.
XXX
Bolgarija napovedala Rumuniji1 vojsko.
Sofija, 1. septembra. (Kor. ur.) Danes ob 10. uri dopoldne se je izročila tukajšnjemu rumunskemu poslaniku napoved vojske.
Zgodaj zjutraj so nabili na cestah vojni oklic.
Sofija, 31. avgusta. (K, u.) Poročilo »Agence tel. Bulgare«:
Sinoči je prišel rumunski poslanik v zunanje ministrstvo; izročil je noto, s katero je zahteval svoje potne liste kot pretvezo, da je tudi bolgarski poslanik v Bukareštu zahteval svoje. Bolgarska vlada v tej uri ne more dognati, ako je navedena trditev resnična, ker je od sobote njen zastopnik v Bukareštu popolnoma izoliran in se niti ne ve, kaj se je zgodilo z njim.
V Sofiji,
Sofija, 31. septembra. Danes zjutraj so odstranili grb na rumunskem poslaništvu. Včeraj, v sredo ob 6. zvečer se je pripeljal rumunski poslanik Derussi z lega-cijskim svetnikom Rascanuom k ministrstvu, Glavni tajnik, kateremu je vročil Derussi noto, s katero je zahteval popotne liste, češ, da je to storil tudi poslanik Ra-dev v Bukareštu, je odklonil zahtevo, ker nima bolgarska vlada od sobote nobene zveze z Radevom in se ne more zato o isti-nitosti Derussijevega obvestila prepričati. Derussi s svojim osobjem ni zapustil poslaništva. Okna so zaprta, pregrinjala zastrta. Špansko poslaništvo je prevzelo varstvo rumunskih koristi.
Bolgarski poslanik odpotoval iz Bukarešta.
Budimpešta, 1. septembra. V Kodanju potrjujejo poročilo, da je bolgarski poslanik Radev že zapustil Bukarešt.
XXX
•4 i •
Turška vojna napoved Rumuniji.
Carigrad, 31. avgusta. (K. u.) »Agence Telegraphique Milli:
Ker so prekinjene zveze z Rumunijo, se je naznanilo rumunskemu poslovodju v Carigradu, da se smatra otomanska vlada kakor njeni zavezniki od včeraj, 30. avgusta ob 8. zvečer z Rumunijo v vojnem stanju.
Boli v Mflceiiiiji.
NEMŠKO URADNO FOROČILO.
Berlin, 1. septembra. Veliki glavni stan:
Na Ceganski planini in na bojni črti pri Mogleni so se zrušili napadi Srbov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 31. avgusta. Včeraj na celi fronti nobenega nastopa pehote. Vedno manj silnejši ogenj pri Dojranskem in Ostrovskem jezeru.
Italijanski polki v boju pri Ostrovskem jezeru.
Genf, 31. avgusta. »Matin« javlja iz Aten: V boje pri Ostrovskem jezeru so posegli že predvčerajšnjim italijanski polki.
Mešana Sarrailova armada.
Genf, 1, septembra, »Journal de Ge-neve« ceni po uradnih podatkih Sarrailovo armado na 455.000 mož, med njimi je 177 tisoč temnopoltnih Francozov, 170.000 temnopoltnih Angležev, 20.000 Srbov, 30 tisoč Italijanov in 20.000 Rusov,
Portugalci za Solun.
Karlsruhe, 1. septembra. »Ruskoe Slovo« javlja iz Pariza: Zadnje dni sta došla v Marseille dva portugalska polka,*ki ju odpošljejo v Solun.
Kal ie z Grško?
Pokroviteljica.
Hagg, 1, Tukajšnji diplomatični krogi vedo, da je ententa še bolj pritisnila na Grško, Če da 200.000 mož, ji obljubljajo grške otoke, bolgarsko obrežje in otok Ciper,
Kralj.
Neka vest pravi, da se je kralju zdravje zboljšalo in da bo sprejel deputacijo, katero so sklenili poslati v nedeljo na Ve-nizelosovem shodu. Neka druga vest pravi, da jc kralj zbežal v Macedonijo, kjer so ga čakali nemški ulanci.
Venizelos in revolucija.
Haag, 1. septembra. Sliši se, da kralja zelo skrbi Zaimisova demisija in da ni bolan, pač pa v življenski nevarnosti. Ve-nizelosu blizu stoječi grški narodnjaki so se baje ponudili zastopnikom angleške in francoske vlade, da kralja ujamejo in ga spravijo na angleško vojno ladjo, ki ga odpelje na Malto. Na Grškem pripravljajo republiko, katero bi vodil Venizelos. Angleško in francosko vojno brodovje križa-ri pred Atenami, da pospešuje revolucijo in jo podpre z orožjem in strelivom,
Sofija, 1. septembra. Zelo zanesljive vesti iz Grške pravijo, da delajo Venizelo-sovi ljudje z vso silo. Agenti ententinih diplomatov jih podpirajo z obilim denarjem. Na neštevilnih zborovanjih razlagajo ljudstvu, da sedaj Grška lahko odloči, kdo bo gospodar na Balkanu. Venizelovo časopisje piše silovito, ker se vlada trdovratno drži nevtralnosti.
Kdaj se odloči?
Amsterdam, 1. septembra. »De Standard« poroča, da je vsled nastopa Rumunije položaj za Grško dosti bolj težaven. Dobropoučen list sodi, cla se Grška odloči tisti dan, ko Sarrail začne svojo veliko ofenzivo.
Berlin, 31. avgusta. »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Vsi grški politični krogi so prepričani, da je kriza na višku. Ta teden se odloči.
Boji med Grki in Bolgari.
Stockholm, 1. septembra. »Times« javljajo: Pri Seresu in pri utrdbi Starbila so se bili med Grki in Bolgari resni boji, ker je Sarrail zapovedal, naj se Grki ustavijo Bolgarom. V teh bojih je padel grški poveljnik Changas.
Turške zmage nad Rusi.
5000 Rusov ujetih.
Carigrad, 30, avgusta, (K. u.) Glavni stan:
iraško bojišče. Neizpremenjeno. Sovražno letalo, ki je preletelo naše postojanke pri Fellahiji, je poškodoval naš ogenj; padlo je na tla za sovražnimi črtami.
Kavkaško bojišče. Med napadi naših čet predvčerajšnjim na desnem krilu je bil potisnjen sovražnik z bajonetnim napadom iz svojih postojank. Naši so ujeli med zasledovanjem nad 400 mož in so zaplenili 80 zabojev streliva in veliko utrjevalnega blaga. Ujetniki so izjavili, da je naš ogenj popolnoma uničil šest topov. V središču krajni boji in boji med poizvedovalnimi četami. Na levem krilu so srečno zaključeni presenetljivi napadi odrezali del sovražnih strelskih jarkov. Po zadnjih poročilih smo do boja predvčerajšnjim popolnoma razkropili 2 in pol diviziji in vjeli 5000 mož s tistimi, ki smo jih ujeli danes in zaplenili več topov, strojnih pušk in veliko orožja.
Neko letalo je letalo pri Adalia in je vrglo več bomb, ki niso zadele. Z ostalih bojišč se nič ne poroča.
Neka skupina avtomobilov, ki ji je naročeno potlačiti vstajo, je popolnoma premagala v boju 80 km južnozahodno od Me-dine vstaše in jih vrgla proti Janbu. V boju pri Toufu so imeli vstaši veliko mrtvih,
Carigrad, 31. avgusta. Veliki glavni stan:
Kavkaško bojišče. Na desnem krilu se naše čete kljub močnemu odporu sovražnika in njegovim z ojačenimi silami pod-vzetimi protinapadi polagoma bližajo svojemu smotru. Napade, ki jih je izvajal včeraj sovražnik z delom svojih bojnih sil, smo popolnoma odbili s težkimi izgubami za sovražnika. V središču smo zasedli s presenetljivo izvedenim napadom del sovražnega strelskega jarka. Na levem krilu nobenih važnih bojev. Z ostalih bojišč nobenih posebnih poročil,
Rusi beže iz Teherana.
Kodanj, 1. septembra. Petrograjska brzojavna agentura: Rusko poslaništvo v Teheranu je pozvalo ruske državljane, naj se takoj pripravijo, da bodo zapustili Teheran in Perzijo.
Proll Carigradu.
i
Rotterdam, 1. septembra. »Tid« poroča: Četverozveza namerava izvesti septembra ali oktobra veliko vojsko proti Carigradu. Četverozveza bo poizkusila prerezati zvezo z osrednjima velesilama in nato vzeti turško glavno 'mesto.
h_________
;; VOjSKS Z MilB.
I' AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. septembra. Uradno sc pojoča:
2 Italijansko topništvo je od časa do •ičasa živahno obstreljevalo na Primorskem več odsekov naše bojne črte med Sveto Goro in morjem. Južno od Solkana in zahodno od Lokvice je napadala sovražna pehota; naš ogenj je sovražnika povsod kmalu prepodil.
pl. Hofer, fml.
Velikanske izgube Lahov ob Soči.
Diinaj, 1. septembra. Vojni poroče-valeč grof Scapinolli poroča iz vojnega tiskovnega stana: Italijani priznava jc v svojih vojnih poročilih o zavzetju Gorice, cla so morali vsako ped zemlje odkupiti s težkimi izgubami. Neki av. strijski častnik, ki se je pravkar vrnil od Soče, kjer se je vojskoval, pravi, da so izgubili Lahi 35.000 do 40.000 mož} med njimi 20.000 mrtvih, a da je tc število rajši še nižje, kot v resnici Naša uradna poročila so cenila izgube Italijanov do pete bitke ob Soči, torej do srede decembra 1915, že s 500.00C do 600.000 mož. Če priračunamo še, da so izgubili Italijani ob naši krepki ofenzivi na južnem Tirolskem dc 200.000 mož in če računamo njih poznejše izgube pri Plockenu in v drugih manjših bojih nizko, so izgubili Italijani v 14 mesecih 750.000 mož.
Drzen načrt Italijanov.
Rotterdam, 1. septembra. »Daiiy Telegraph« poroča: Italijani nameravajo zdaj izvesti drzen napad, ki bo hitro odločil vojsko. To pojasnjuje, zakaj so zdaj tako utihnili o svojih ofenzivnih podjetjih, o katerih so prej toliko pisali.
Vojni izdatki Italije.
Berlin, 1. septembra. »B. Z. a. M.« poroča iz Haaga: Italija je izdala v zadnjem vojnem letu 312 milijono\ funtov (7 tisoč milijonov). Zdaj stane vojska Italijo vsak dan 20,000.000 mark,
O italijanski vojni napovedi Nemčiji
piše »Avanti«: Če hoče kaka vlada narod potegniti v pogubno vojsko, dobi vedno dovolj razlogov za to; a tudi nova vojna napoved ne bo zrušila Nemčije.
Italijani v Gorici.
Lugano, 1. septembra. »Corriere della sera« se peča z ukrepi glede na osvojeno Gorico. Pred vsem se peča z blagoslovom zastave, ki so jo poklonili Videmčani »osvojenemu« mestu.
Italijanski roparji,
Curih, 31. avgusta, »Neue Ziiricher Nachrichten« poročajo: Laška vlada na« merava zapleniti v Rimu posestva nem-* škega cesarja v Rimu, posebno Palazzo Capponelli,
Draginja v Italiji.
Lugano, 1. septembra. Z dekretom so povišali izdelovalni davek na sladkor za 17 lir; najvišja cena sladkorju se jc določila veletrgovini s 180 lirami za 100 kg. Italijanski dnevniki se pritožujejo nad vedno večjo draginjo in zahtevajo, naj se nastopi proti špekulantom, ki pošiljajo sočivje, jajca, kokoši, sir in sadje v Švico. »Se-colo« in »Popolo d' Italia« napadata finančnega ministra. Cene krompirju so poskočile na 40 centimov kg.
Lugano, 1. septembra. Vlada jc dovolila malim železniškim družbam, da smejo glede na zvišane cene premoga povišati svoje tarife od 10 do 25%.
lop na zaMu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. septembra. Veliki glavni stan:
Angleži so omejili svoje delovanje severno od Somme, izvzemši posameznih napadov z ročnimi granatami, na močno streljanje s topovi.
Naš ogenj je preprečil francoske napadalne načrte med Maurepas ln Fleury.
Z našim protisunkom smo se zopet polastili ozemlja, ki smo ga bili prej izgubili pri Longueval in v gozda Delville.
Francozi so južno od Somme napadli; napad smo vsled priprav v zadnjih dneh pričakovali. Sovražnik je predvsem pritiskal na bojno črto Bar-leaux — Soyecourt. Razvili so se ljuti boji v bližini v odseku Estrees — Soyecourt. Odločni protinapadi saških polkov so hitro končali začetno napredovanje sovražnika in ga vrgli v njegove izpadne postojanke. Sicer so bile v njih jarkih pripravljene naska-kovalne čete zadržane.
Na sosednjih bojnih črtah so naši sovražniki na več mestih živahno streljali in delovali s poizvedovalnimi četami.
Pri Somme smo sestrelili šest, pri Moze eno sovražno letalo; še eno sovražno letalo jc padlo na tla v našem obrambnem ognju vzhodno od Yperna.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 31. avgusta ob 11. uri ponoči: Ob Sommi je naša artiljerija tekom dneva zelo delovala. Na severu smo v gozdu Maurepas z lahkoto odbili nemški napad z ročnimi granatami
na našo postojanke. Južno od Somme smo v osamljenih bojih dosegli uspehe, posebno južno od vasi Estrees in jupo-zapadno od gozda Soyeeourt, kjer smo ugrabili ujetnike.
Stalni vojni svet v Londonu.
Rotterdam, 1. septembra. Stalnemu vojnemu svetu v Londonu so pridružili še dva italijanska, enega portugalskega in enega rumunskega štabnega častnika. V Franciji urijo veliko letalcev za rumunsko armado.
Za« oevlfici.
švedska.
Berlin, 1. septembra. Tagliche Rundschau« poroča iz Stockholma: »Aftonbla-det« piše: Vsled rumunskega nastopa se je poostril tudi politični položaj Švedske. Pravolitve in popustljivost znata biti usodni za Švedsko, ki je most med Anglijo in Rusijo, kmalu bo zopet zamrznilo pristanišče v Arhangelsku, Rusija bo mogla do-važati zopet samo preko vzhodne Azije in vse kaže, da bo ententa podvojila svoj pritisk proti Skandinaviji in zlasti proti Švedski. Če je bil rumunski napad »kulturno delo«, potem je vožnja »Deutschlanda v Ameriko seveda barbarstvo. Svetovni požar se bliža tudi naši domovini.
Stockholm, 31. avgusta. (K. u.) Uradno se poroča, da je Rusija pri Alandskih otokih ukazala položiti mine.
Holandska.
Haag, 31. avgusta. »Het Vaderland« piše ob godu kraljice Viljemine, da ta želi, da bi dežela bila obvarovana pred svetovno vojno. Trudi se zato na vso moč. Naj bi ji bilo dano, da se stvar nc obrne na slabše.
Danska.
Berlin, 31. avgusta. »Nordd. Allg. Ztg.« poroča, da je danski poslanik po naročilu svoje vlade izjavil, da bo Danska v nemško-italijanski vojni absolutno nevtralna.
Berlin, 31. avgusta. »Vossische Zei-tung« poroča, cla se švedski listi dosti bavijo z Dansko, ki ima ministrsko krizo. Na Danskem so močne simpatije za entento. Tem elementom ni po volji Nemcem prijazna politika nevtralnosti in zato hočejo vreči zunanjega ministra Scaveniusa.
»Berliner Tageblatt« zavrača neumne govorice o Danski, ki hoče ostati nevtralna.
Švica.
Bsrn, 31. avgusta. Vrhovni poveljnik general \Ville je poklical na odgovor polkovnika Loysa, ker je pisal v nekem listu, da njegovi rojaki v tej vojski niso pokazali dovolj čuta za čast in ponos.
Curih, 31. avgusta. V »Neue Ziiri-cher Zeitung« piše narodni svetnik Arx pod naslovom »Vojna?«: Do včeraj nihče ni mislil na vojno. Toda danes se ne moremo več goljufati, v Švici so ljudje, zbira se stranka, ki sili v vojno. In ta stranka ima zastopnike v armadi. — Članek konča s pozivom, da naj se te zločince hitro odstrani.
(V zemljevidu, ki ga je te dni razposlalo avstrijsko mornariško društvo o tem, kar zahteva čveterosporazum, je narisano, cla čveterosporazum severni del Tirolske ponuja Švici.)
Berlin, 31. avgusta. Pogajanja med Nemčijo in Švico se razvijajo zelo ugodno, ker je Nemčija zelo naklonjena Švici. Nemčija ne zahteva več, da se ji izroči v Švici zadržano nemško blago.
PomorsKi Ш] oo Severnem meriu.
Gen.?, 31. avgusta. »Le Journal« poroča: Vse brzojavke z Nizozemskega javljajo, da se je čulo na otoku Ame-lancl močno gromenje topov.
Pred otokom se bije boj na morju, ki se ga udeležujejo na obeh straneh bojne ladje velikanke.
V Londonu zanikavajo, da bi se bil tam vršil boj.
NemšKI državni mi
Berlin, 1. septembra. (Kor. urad.) Kakor izve »Germania«, ne nameravajo državnega zbora sklicati predčasno, kakor sc to želi od različnih strani. »Kreuzzeitung« poroča, da so v razgovorih vlade z vodilnimi politiki prišli do tega, da po državnega zbora, ki je odgoden do 26. septembra, predčasno ne skliče. Državni kancler so namerava po svojem povratku iz velikega glavnega stana z voditelji strank razgovoriti o položaju, kakor jc to žc doslej ponovno storil.
Enlenlo Ho oliiavilij svoje mirovne poeole.
Geuf, 1. septembra. Londonski Eve-ning Standard« poroča z dovoljenjem cenzure: Zavezniki so sedai, ko je tudi Rumu-
nija vstopila v vojsko, odločeni, da bodo v najkrajšem času predložili svetu in svojim sovražnikom svoje mirovne pogoje, V tem je možnost, da se vojska skrajša.
Dnevne novice.
+ Naš cesar. »Az Est« piše: Cesarjevo zdravje je trajno dobro. Cesar z največjim zanimanjem zasleduje vojne dogodke in razvoj notranje in zunanje politike. Baron Burian, ki pride navadno k cesarju popoldne, je prišel zadnje dni k vladarju večkrat že ob 8. zjutraj. Schon-brunnski brzojavni urad, ki je sicer urado-val do V28. zvečer, posluje zadnje dni do 11. ponoči.
-[- Novi davki. Na drugem mestu pišemo o njih. Današnji državni zakonik prinaša tri cesarske naredbe o napovedanih pribitkih. Pri osebni dohodnini ni pribitkov pri najmanjših dohodkih do 3000 K, nato pa začno s 15%, zrastejo na vsaki stopnji za 5'/o, dokler ne dosežejo 70%, Pri dohodkih preko 200.000 K znašajo 120%. Pri pridobninskih družbah znašajo pribitki 30% do 80%, Pribitki pri zemljiškem davku znašajo 80%, pri retnem davku in davku na tantijeme pa 100%. Pribitke pobere izključno država in tudi ne smejo biti za podlago naklad raznih avtonomnih korpo-racij. Posebna plačilna povelja se bodo izdajala le pri pribitkih k pridobnini, pri drugih pa bodo izkazani v plačilnih poveljih o rednih davkih. Kjer pa je davek za leto 1916. že predpisan, mora davkoplačevalec pribitke sam izračunati. Država računa na 200 do 210 milijonov novih kron iz teh pribitkov. Pri zemljiškem davku misli dobiti 42 milijonov kron, pri splošni pridobnini okoli 29 milijonov kron, 39 milijonov kron pri posebni pridobnini, 12 milijonov kron pri rentnini, 3 milijone kron pri davku na tantijeme in 84 milijonov kron pri dohodnini. Pristojbine so povišane na ta način, da je lestvica zvišana in so odslej zneski zaokroženi in deljivi s številko 10. Stara lestvica ostane samo za kupone državnih zadoižnic, ki so prišli pod pristoj-binsko dolžnost, preden zadobi moč ta cesarska naredba. Naredba glede povišanja pristojbin stopi v veljavo 1. oktobra 1916 in prinese državi 70 milijonov kron. Pri davku na totalizator misli vlada dobiti novih 2'5 milijonov kron. Tretja cesarska naredba pa uvaja nov davek na užigalice. Davek znaša 2 vinarja za normalni zavoj, v katerem ni več kakor 60 nežveplanih uži-galic in ravno toliko pri zavoju, ki nima več kakor 90 žveplanih užigalic. Vlada bo določila za užigalice najvišje cene za prodajo na debelo in drobno. Užigalniki, ki služijo namesto užigalic, bodo obdavčeni po velikosti (teži) 50 vin., 1 in 3 K za kos. Ta naredba stopi v veljavo z 18. septembrom 1916 in prinese 12 do 15 milijonov kron.
-f Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnika 97. pp. Cecilijan Lenarduzzi in Alojzij Radeglia in polkovnik Alfred Podboj pl. Cenetov, pri krajnem poveljstvu v Pu-lju.
-f O bolezni in o dopustu notranjega ministra princa Hohenlohe piše »Bohemia«, da so posebno listi v Nemčiji izražali bojazen o končnem od- ; stopu tega zaslužnega upravnega politika in neomajljivega pristaša razširjenega zveznega razmerja z Nemčijo. »Bohemia« pravi, da se ji je na merodajnem mestu izjavilo, da ta bojazen, ki bi jo tudi v Avstriji čutili, ni upravičena. Princ Hohenlohe se bo vrnil na svoje mesto, ko bo minul njegov dopust.
-f- Ogrski ministrski svet jc zboroval 1. septembra ob 5. popoldne. Predsedoval je Tisza.
-f Odgoditev ogrskega drž. zbora. >A Vilag« poroča, da bo Tisza cesarju predlagal odgoditev državnega zbora, če opozicija ne opusti razprave o vprašanjih, ki bi znala škoditi deželi.
-j- Za podmaršala je imenovan generalni major Josip Tomše pl. Savskidol.
—	Odvetnik dr. Frančišek Pavletič iz Gorice je dosegel vpis v seznam odvetnikov kranjske odvetniške zbornice ter je otvorif svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, kjer ima sedaj svoj uradni sedež. Priglašen je odvetniški zbornici tudi kot substitut gq-> spoda deželnega glavarja dr. Ivana Šuste$ šiča v vseh njegovih odvetniških agendaft ter posiuje v prostorih njegove odvetniške pisarne, Miklošičeva cesta št. 6, poslopte »Ljudske posojilnice«, I. nadstropje, |д
— Draginjske doklade za vpokoje# železničarje bodo določili v enaki i|-meri kakor za državne uradnike. Tu dijete pri državnih železnicah boc uredili podobno kakor pri civilnih c žavnih uslužbencih.
—	Nova vojna po?tna dopisnica, jZ Dunaja sc uradno razglaša: Kadar jc vcj| na pošta zaprta, se zelo čuti, ker ni mogoče občevati četam s svojci; armadno poveljstvo je zato uvedlo novo posebno vtjj-no dopisnico zelene barve, na kateri jc natisneno nemško, ogrsko, češko, poljsko, rusinsko, slovensko, hrvatsko in rumun-
i£o sledeče besedilo: »Zdrav sem, godi se lj dobro.« Te vojne poštne dopisnice se morajo tudi poslati, če jc tudi odrejena splošna poštna zapora. Do zdaj veljavne navadne vojnopoštne dopisnice zelene, sive in podobnih barv so od zdaj dalje izključene od prometa z vojno pošto.
— Cirilico so odpravili v Dalmaciji v vseh srednjih in ljudskih šolah,
Cena za med (5 K 1 kg), ki se je določila na občnem zboru »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani, velja le za najčistejši iztrčan med. Toliko v pojasnilo k zadnjič priobčeni notici.
Primorske novice.
Naši bratje na Ogrskem in goriški begunci. Tudi naši bratje na Ogrskem so se spomnili na svoje nesrečne goriške brate, ki jih ie zadela kruta usoda. Prečastiti gospod Jožef Klekl, župnik v Črensovcih v Medmurju na Ogrskem je poslal posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani precejšnjo svoto in mnogo obleke, kot dar ta-mošnjih slovencev. Prijetno smo dirnjeni, da se spominjajo naši bratje tudi v drugi polovici naše mogočne monarhije naših beguncev in da so zbrali po neuirudljivem delovanju prečastitega gospoda Josipa Klekla, župnika, tako znatno vsoto in toliko obleke, da mu še enkrat najtoplejša zahvala. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Gojenci in gojenke goriških učiteljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 dovršili z ugodnim uspehom tretji letnik, a niso mogli doslej iz katerihkoli vzrokov položiti zrelostnega izpita, se obveščajo, da je c. ki*, deželni šolski svet goriško-gradiščanski (sedaj v Opatiji) ugodil prošnji neki njih koleginji, naj bi bila naknadno, meseca septembra t. 1., pripuščena k zrelostnemu izpitu pred goriško izpraševalno komisijo v Ljubljani, češ, cla se iz nekih razlogov ni mogla udeležiti dotič-nih izpitov meseca julija v Ljubljani; hkrati se opozarjajo, naj si izkušajo tudi oni izprositi istim zakonitim potom isto dovoljenje.
Dar iz strelskih jarkov. Tudi v strelske jarke med bojno gromenje je prišel glas o bednem in žalostnem stanju našega ljudstva, ki je moralo zapustiti nadvse ljubljeno, solnčno Goriško. Ta žalostna vest ni ostala brez uspeha. Omehčala so sc hrabra in junaška srca v prsih naših braniteljev in gg. častniki 13. visokogorske stotnije dom. pešpolka št. 27 so zbrali precejšnjo svoto v znesku 100 K, cla jo položijo na ognjišče revnih beguncev v tujini, da jim s tem olajšajo in omilijo kruto usodo, ki jih tako nemilo preganja. Gg. častnikom goriomenjenega zbora kličemo le s skromnimi besedami: »Bog Vam povrni obilokrat, naj Vas ohrani čile in zdrave, da bi se vrnili skupno s svojimi preganjanimi so-rojaki v domovino!« — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Kako se je godilo o. Gabrijelu Bajcu ob laški ofenzivi v Gorici. G. o. Gabrijel Bajec se je srečno zglasil, kakor smo že omenili. Sedaj opisuje svoje doživljaje med obstreljevanjem Gorice. V nedeljo dne 6. avgusta sem maševal tamkaj in obiskal in obhajal ranjenca prijorja in se vračal domu. Ljudje so bežali ven iz mesta proti Panovcu — bežali in jokali — nekdo mi reče, »bežite, nikar ne hodite v mesto, strašno je.« Na levo in desno so mi padale granate in se sipali šrapneli. Dospel sem na trg Sv. Antona, Dva metra pred menoj se razpoči ognjena granata, naenkrat se zasveti po celem trgu lučka pri lučki. Skočim proti palači, da bi ubežal v vežo, pa vrata so bila zaklenjena. »Pove-ro padre, povero padre!« (ubogi pater) kličejo na nasprotni strani, jaz pa jo ube-rein preko ogenjčkov proti via Rabbata, kar poči šrapnel in uberem jo nazaj na trg Sv, Antona iri vedrim v neki veži, potem pa brž nazaj v via Rabbata, toda od veže do veže sem begal in zavetišča iskal, tako gosto so pokali topovi. Pridem domov, čakalo je še nekaj preplašenih ljudi za spoved, bila je sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega na epistelski strani, ravno konec je bil. Odidem proti kuhinji, kar pri-joka granata, zažvižga in trešči, vsi koščki stekla, kar ga je še ostalo po oknih, za-žvenketajo po tleh; prah in dim ob gro-menju zidu se privali po vseh hodnikih, v cerkvi strašna panika. Granata jc zadela v kapelico sv. Frančiška na evangeljski strani in porušila zid do tal, oltar raznesla po cerkvi, in velikanski kip sv. Frančiška v objemu Kristusovem leži vznak na kupu grobljc. Ker je bila sv. maša na drugi strani je bilo ljudstvo vse skupaj, le nekaj jih ie sedelo v bližini nesreče. In čudno, nc eden ni bil ubit, ne eden težko ranjen, 6—8 ljudi le lahko ranjenih. Ljudje vpijejo, jokajo, begajo, pa ne upajo sc na cesto, cel naval ljudstva udere v samostan, v refeklorij in naprej dol v klet. Moški, ženske, otroci, vse se gnete v kleti in jokajo in molijo, granate pa treskajo naprej in naprej. V ponedeljek sem šel ob 3. uri popoldne k usmiljenim bratom, dva-
krat sem se ustavil in se vračal nazaj, pa mislil sem si, naj že bo karkoli, naprej! in opravil sem in se vračal kakor zajec domov. V torek je vihra vihrala naprej. Ob Y>2. uri prileti šrapnel, predere streho in strop pred mojo celico in opraska še enkrat moje stene. Ni me bilo notri. Uro pozneje pa pride poročilo: »brž nemudoma ven in naprej proti Ajšovici.« Popadem torbo in dežnik ter v sandalih sem jo mahal proti Panovcu. Kako sem bil miren, ko sem prišel do »Bajte«! — Če kdo ne ve, kako daleč je iz Gorice v Šempas, mu vem povedati jaz, ne prav poldrugo uro, če bežiš pred granatami. V Šempasu so me pa begunci vzeli na voz; v Batujah so šli vozovi drugo smer, jaz pa sem šel proti Se-lu, pridrdra vojaški avtomobil, prijazen častnik, Hrvat, ustavi in me povabi. Na Cesti izstopim in bil sem v Sv. Križu. Vprašuje se, kaj je s frančiškanom o. Aleksandrom? Včeraj sem dobil poročilo po beguncih, da je ostal na Kostanjevici; prišla je laška straža, in je laški častnik nastavil revolver in ga ustrelil. To je govorica, le govorica, sicer pa res nihče ne ve o njem. Zadnje dni pa je bil en samkrat to je v ponedeljek pri nas, pa še niti vedel ni nič o nesreči pri usmiljenih bratih, hotel je tja, pa jaz sem ga pregovoril in vrnil se je na Kostanjevico.
Posledice voisfee.
— Tretji dan brez mesa. V kratkem pride vladna naredba, ki določi tudi ponedeljek kot tretji dan brez mesa. Brez mesa bodo odslej ponedeljek, sreda in petek. V dveh od teh treh dni po gostilnah in zasebnih hišah ne bo dovoljeno uživati nobenega mesa, tretji dan pač ovčje meso.
Olje in mast bosta od 15. septembra naprej na karto. Množino za osebo in teden določi notranji minister. Otroci do enega leta sploh ne bodo dobivali surove masti ali izdelkov iz masti in jedilnega olja. Otroci do treh let pa samo polovico določene množine. Karto bodo dobili samo v tistih hišah, kjer nimajo masti in olja po 1 kg za vsako osebo (pol kg za otroke od 1 do 3 let) na teden. Surovega masla dobi odrastla oseba 100 gramov, otrok 50 gramov na leden. Gostilničarji, obrtniki, ki pridelavajo mast in olje, trgovci z mastjo in javni dobrodelni zavodi bodo dobivali pri okrajnem glavarstvu dobavne liste. Vse te osebe bodo morale voditi posebne zabeležne knjige. Proizvajalci surove masti, izdelkov iz masti in jedilnega olja, tudi poljedclci in trgovci bodo morali svoje zaloge naznanjati okrajni gosposki, ki ima tudi pravico to blago od vsakega zahtevati in ga oddati na kraj potrebe. Poljedclci smejo obdržati, kolikor rabijo za lastno neobhodno potrebo. — Notranji minister je določil , da sme oseba na teden dobiti 180 gramov izdelkov masti ali olja, oziroma 144 gramov surove masti, osebe s težkim delom pa 250 gramov izdelkov iz masti ali jedilnega olja, oziroma 180 gramov surove masti.
Pivo se bo v kratkem smelo točiti samo zvečer in še tedaj v zelo omejeni
meri.
—	Ječmen je vlada prepovedala od 4, septembra dalje variti za pivo. Dokler ni popolnoma znana letošnja letina, gre ves ječmen samo za neposredno preživljanje ljudstva.
—	Krmila. Za izdelovanje krmil zahteva nova naredba posebno dovoljenje poljedelskega ministra, V inseratih o krmilih po časopisih morata biti označeni cena in snov krmilnih izdelkov.
Nagnenja do vnetja slepiča se obvarujemo po vporabi naravne »Franc Jožefa« grenčice, katera zmanjšuje lenivost čreves, razredčuje blato, fer tako pospešuje lagodno odvajanje. Kralj, nadzdrav-nik svetnik dr. pl, Landcnberger je uporabljal Franc Jožefa vodo pri najrazličnejših bolnikih v Katarinski dvorni bolnici v Stutlgartu in je dognal, da je raba te rav-notako gotovo, kakor lahko učinkujoča vporabljiva celo v stanju razdraženosti v črevesih.
V vojaško službovanje zopot vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
м

J/9 /јм/^ж/-
Еођм-кгша
no vinarlcv
2083
4 chrokofesa
i dobro še staro pnevmatiko
4 šivalni stroji
»S1NUER« in »RiNS-ilF« ceno na proda]. Ljubljana, Cesta na Rožnik 29. dvorišče
•V*.-. I/.aV' ■ ■ ОХ^Ш^тШ^ттш,
Ш
Vsem, ki so spremili najino1^ nepozabno mater
4 in pol leta stara, 13 in pol pestij visoka, se proda. Naslov v upravništvu tega lista pod št. 2084.
Sprejmeta se takoj	2076
2 mizorsKo pomočnilm
za pohištveno mizarstvo.
Sprejme se tudi
vajenec.
Fran šušteršič, mizar, Vižmarje štev. 6. pošta Št. Vid nad Ljubljano.
И Д S ^ohd ^в^. z	sadnim vr-
el^H S ®вЖ' 1бЈРЈи nekoliko polja se B в H OTp ^РИ odda v najem v Frimskovem pri Kranju. Natat'čnoie se izve Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 10. priti.
2080
Ženitna ponudba.
Orž. stražmojster, 30 let star, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično v , starosti od 20 do 27 let, s primernim premoženjem. Cenjena nisma pod „Vojna 2087" na Uoravništvo.
Dt>a dijaka
se sprejmeta na stanovanje in domačo hrano. Naslov iz prijaznosti pri upravi lista pod »O. K. 2074 «
ni У\г
(H
na njeni zadnji poli, najina
n a j i s k r e n e j š a zahvala! .'
Zahvaljujeva se zlasti tudi,-prijateljem gg. pevcem, ki so se s krasno dovršenim žalnim peljem poslovili od pokojnice.
Ljubljana, 2. septembra 1916.
Jožef in ШМ Iiožanec.
Pošteno
iz dobre liiše, izvežbano v trgovini in kuhinji, želi primernega mesta Gre tudi na dc/clo. — Cenj. ponudbe se prosijo na naslovi Podboj, pri gospo Senk Duna,ska cesta 38. 2075
Siivovko, tropinovec, rum in vino, milo za pranje, toaletno milo ter mok-kador krepilno kavo
oddaja po najnižjih cenah tvrdka
A. Kušlan, Ljubljana,
Karlovška cesta 15.
rn
Proda S6 lepo, arondirano nad 80 ha obstoječe
ПОЈ

obstoječe iz gozda, pašnikov, senožeti, travnikov, njiv in sadnega vrta. П Posestvo ima svoj vodovod in leži ob cesti, 2 uri od mesta. Naslov pove irj] """pj	upravništvo »Slovenca« pod štev. 2075.	[[
Ш
MODNI SALON.
Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. V zalogi novi žalni klobuki.

Odprlo tudi v opoldanskih tirali. Cene priznano nizke.
Rozi Fabčič
Rimska cesta 6.
34letni vojaščine prost, neomadeževun, trezen tudi večje kavciio zmožen mož, vešč nemščine in slovenščine v govoru in pisavi. - Najraje bi šel za vratarja, oskrbnika, peznika ali kaj podobnega. Ponudbo sprejema Josip Sernec, posestnik, Strass 30, Štajersko.
SEMENJ ZA P
od 4. do 16. septembra. Prodala Karlcvarske pprcelana. gmai tag ln želszne posode.
Za štav.toS cfcisk se priporom
IHIMIMHMIIIHHH
Vpisuje se vsak dan. Prijave za internat do 20. sept. 1916.
Prosta mesta: 5 od kranjskega deželnega odbora za revne nemške dijake iz Kranjske.
1 od Kranjske hranilnice za Kranjce.
Opremljene prošnje z ubožnim spričevalom, domovnico in zadnjim šolskim spričevalom, naj se vlože do 20. sept. pri ravnatelju zavoda.
flrtur ffiahr, ravnatelj.
ШМИМИЈМИИИИИИДИ^М^^ИИИД
...........................................................

Tvrdka Vinko Soršak v Sp. Šiški št. 95 vljudno naznanja svojim p. n. odjemalcem, da odda vsled smrti g. Vinko Soršaka svojo obrt
s iRlojziJ £umbaqu.
Ozirajoč se na onostransko naznanilo, si usojam tem potom p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem
prevzel krojaško obrt tvrdke Vinko Soržak.
Z vljudno prošnjo, da se tudi meni v enaki meri blagohotno poveri zaupanje, ki je je užival moj prednik, beležim
z velespoštovanjem	i
tvrdka Vinko Soršak. $ jRlojzij £ombar. |
%/1||Ш1|11||1111||||11||Л|Ш1|||||111|1|11111|111№11111Ш11 |||111|1||1Ш|1|1Ш1|11|1Ш|111Ш11!1!Ш1!|||1Ш|||||111|1Ш11111№
dne 2. septembra ob 3. uri zjutraj po dolnem zelo mučnem, voljno prenaSnnem trpljenju previdena s tolntili sv vere bo^uvdano pr. nrnula.
Pogreb nepozabne pokoimce so vrši v nedeljo dni' 3. septembra ob 4 uri popoludne iz hiše žalosti Sv Petra cesta štev, 42 na pokop ilMčo k sv. Ki žu. t>v. maša zadušnica so bodo brala v fnrni cetkvi sv. l'etra v Ljubljani'.
Ljubljana, dne 2. septembra 1016. Emilija Polšer, sestra. — Dr. Henrik Polšer, nečak. — Beti Polšer, svakinja.
_Brcajpum>bne(fi» obvestila. — Mostni pogrebni zavod v tjubllanl.
Miklošičeva cesta št. 6 (poslopje „Ljudske posojilnice", odvetniška pisarna ga. dr. Ivana Susteršiča.)

=3t=

TOF,
i цгретш uri
M Mi ШЋтШш SJLS
novo najiravl'a in stare popravlja
Ti bESS
Šmarje p. Jelšah, Štajersko.
NajboljSa priporočila in izpričevala na upogled In razpolago.	1005
I Išče se za stalnega gospoda velika, nemeblovana	v	«
s posebnim ЦШбГШ ^fltlff vhodom. Po- ШбЗчгМШ t&VVU
nudbo pod naslovom „pripravna lega" na upravo Slovenca.
$!oy. vol. narodne pasma
:-: sa štiri glasove, 1915. :-: Fran Mas-oti, Ljubljana, K "S-50 En K 1™S©.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejšo priporočamo. — Najlepše darilo!
ajslareiia slovenska tvrdka te strok
Oiistojl žc uad 38 let
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko clo prepričanja, da oblika čevlja ne srne biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagojena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:
2472
F
ran
spccialtst za ortopedična ia anatornlčna obuvala
Ljubljana, Sclenburgova ul. 4.
Gospodična
vajena šivanja za trgovino, ter zmožna manufak-turne in špecerijske stroke, gre radi nadaijne prakse v trgovini za manjšo plačo na deželo. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro .zanesljiva 2007'.
Zaloge v Ljubljani: A. Šanabon in dulius Elbent.
tc o
■o
Iščem
Vsled vojnih razmer se gostilna Ant. Grašiča „pri Pratkarju" v Polh. gradcu
začasno zapre.
z nekoliko posestva v najem, ali gostilno na račun v bližini žet postaje. Ponudbe na upravo lista pod štev. 2011.
Plača po dogovoru. Ponudbe pod št. 2063 na upravništvo „Slovenca". — — — —
«mi
vseh vrst sukno, podloge itd. kupi zavod za
opremo armade (tudi na deželi), Dunaj I. Backerstr. 9. —	1935
izurjena vseh gospodarskih del želi takoj vstopiti. Naslov pove uprava Slovenca pod „Marljiva" 2065. — —
! Pozov* gospodinje I
Trgovec s sadjem in zelenjavo
Kar! Kumar
Pogačarjev trg	Pogačarjev trg
priporočam cenjenim gospodinjam svojo zalogo
Unninwnitms\ dobro lzurjen!
НПшПпШнМ strojepisju ii ilUlIUfS ШШШ stenografiji s
dobro izurjena v in
stenografiji se sprejme takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2061.
po najnižji dnevni ceni.

ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter je vešča knjigovodstva, računstva in strojepisja sprejme takoj Jurej Sterk, trgovec, V in i ca, Belakrajina.	2026
ДОДОДОДОДОДОДОДОДОДОс^ДО
s prakso vešča slovensko nemškega jezika želi mesta, gre tudi na deželo. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod »A'akoi 23ii4«.
za Kutian|(
plača vsako množino po K 30'— za 100 kg
VeSežganfarna sadja
ЧЉ
ii EJUBLJAHA.
kislo vodo, „SiSva vrelec" in sadjevec razpošilja. A. OSET, p. Guštanj,
Koroško.
"S Najcenejše
mi-
и.жггл^^ллг^т-ОЈдггж
'3	ц,
M
i
СЛЛч«.? Rnnu 1 ^ТУП ''Т^Г.Г^ТПИ
domačega izdelka
priporoča po najnižji ccni in najboljši kakov sti slavnemu občinstvu in prečnttiti duhovščini
Inr'f! l! t>'(nr»i 'mirnun	{ IijMU...
ul!i)ijl VilililOI, еОшШДОШ, МИДООЗ, Pred škofijo 19. Prešernova ulica i. Popravilu točno in ceno.
Ш
v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda.	ieoo
Več pove lastnik Rudolf Oroszg, Liubiia.ua.
< imsjiteljisa zaloge cerkveno obleKc in orodja ; Lji&ljaua, Woifova Klica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter st. občinstvu, da zdeiuje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandero, balda-hine, plašče, kazale, piuvijaie, dalmatike, ve'nmo, a!bo, korctlje, prte itd. itd., sploh ■ vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje so vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje s aro obleko ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoStenejSo postrežbo, prosi, c'a so pri naroČilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko,
Učenec mi učenka
zmožna slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj v fotografičnem zavodu Franjo Grabietz prej Miiller, Ljubljana.
[riuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllillillllliiiiHiiiiiiinMliimiiiiiiiiiiiiuiin
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
, Celje.
Isto tako tudi vsako množino razno-i vrstnih praznili sodov ln vreč.
Ш1Ш1ШШ1ШШШШШШШШ1Ш1Ш1Ш11111Ш1111ШШШ1111Ш1Ш11Ш1Ш1111
P. n. cenjenim odjemalcem
tvrdke ANGLO - NOVAK
(Zaloga čevljev)
Ljubljana Selenburgova ul. 7
se uljudno naznanja, da bode trgovina radi pomanjkanja blaga, — ter ponovnega odhoda lastnika na bojišče, — začasno zaprta. — Za dosedaj v polni meri izkazano zaupanje se tvrdka zahva-: : ljuje oziroma za nadaljno naklonitev najlepše priporoča. : :
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčnk- štambilijev
Lf ubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki franko. 553 Ceniki franko.
mešane stroke z dežele, zmožna slovenskega in nemšksga jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj pri tvrdki Fr. Strnpf, tvgovlna stekla in porcelana v Celju.
Prvo Kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanie na steklo
Avgusta ДбпоШ
Dunajska cesta štev. 13 pri „Flsovca"
se priporoča slav. cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekla s?vo v liguialni in navadni ornamenliki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN MOVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
išče
t	» (A W g
ki je popolnoma izurjen v popravljanju vsakovrstnih strojev in ima izpit za k u r j a č a in p a r n e stroje. Ponudbe na upravništvo tega lista pod L. N. 2027.
r- НШШШНВЗ I
ШТ
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
уЧОШШ ,e'l0lu3dnis korenino. шСмДОМшHB brez bolečin ne odpravi Cenn lončku г jam-jll^tLA Stile stvenlm pismom \ ii 1-50,3 lončki li 4-—. u lončkov K 5-50, 6 lončkov g , Л 5-50. Stotine zahvolnic iu pri/nalnic. Potenje 5
i nog in rok odpravi Ua-ptašck. Cena K 150, j j:j -.kalijo K 3-50. Кетепу Kascliau (Kasta) I., | poštni predal !2 tS44 Ogrsko.	ђ
шттт**ш.,,ш in.,...... ..
Vermut vino
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
M. Hosner & Cs.
v LJubljani.
POZOri Blago Рш!
se vsaki dan podražuje!
Dr. Matej Pretner
odvetnik v Trstu
si dovoljuje naznanjati, da se l'e njegova odvetniška pisarna preselila v Trstu v ulico
dei F orni št. 151. nadst.
qolda BATERIJE
so letos najboISa I Kakovost Iz dobo miru
Razprodajalci zahtevajo cenik o malih svetilih.

VsgBwerkB, Kralj. Vinogradi. 112, Češko.
...........................................1......1ШПНШПШ
I МШ "T11
; Milo jleUtU!« Milo I
I 2 Kroni kg (postavno zavarovano) |
Ini noben navadni perilni prašek, ampak že od I tisoč ljudi rabljeno, preizkušeno, priporočljivo I sredstvo za pranje. 2 »NOZON-om« se zamore I z malim trudom snežttobelo prati. Razpošilja se I z navodilom 1 zavoj (12 zavitkov) 5 K, ki na-Šdomešča 4 kg sedanjega slabega a dragega mila. I Blagovolite poskusiti' in prepričani bodete ter3 Š	ostali stalni, hvaležni odjemalec.
I	Zastopniki se sprejmejo!
= I. KERHLANctO, zastopstvo kemičnih preparatov; postno ležeče, PTUJ. 2042
iiiuiMiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiMiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
gaaacaacii □
D
асзасасзсзсзсзсзсзсзаип
AMERIKflNSKI
SLOVENEC
Cenjenim rojakom in slavnim denarnim zavodom priporočamo svoj
Bančni Oddelek
i
]	nki. — Ustanov, leta 1891. —	za pošiljanje denarja na vse
j	Stane 15 K letno. — Izhaja v	j kraje in izvrševanje vseh to-
j torek in petek v lastnem domu.	| zadevnih bančnih poslov. —
j 1006 N. Chicago St., Joliet, III. U8A. | Vse nase poslovanje je zajamčeno!
зсзсзсзсасзсзсзсзсзсзасзсзсзсз
D

D □
□□□

■ *
»Ф1 •
Priporočamo
FHFF brzošivalne stroje
priznano najboljše na svetu ■ i m s pismeno 10 letno garancijo 1 ......
Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogavic itd. o čem dajem brezplačen pouk. — Lahek in tih krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj.
Ugodne stare cene in mesečni obroki.
Zaloga vseh vrst šivaok. olja ter posameznih delov za stroje ln kolesa
Ign. Vok
Specialna trgovina Šivalnih strojev in Puch koles
Ljubljana, Sodna ul. št. 7. zraven sodne palače.
Sprejmem zastopnika aH zastopnico v večjih krajih na deželi.
Bližajo se veliki dnevi srefe!
V času do 1. ieb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornlh srečk:
Hovlb srečk Hfstr. rdsžega križa . З00.000 in Soo.ooo kron Turških srečk . . 2oo.ooo, 4oo.ooo in 2oo.ooo kron
3% zemljiških srečk Iz 1.1880 . . 9o.ooo in 9o ooo frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 . . 60.000 in I00.000 kron
17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 кГОП oziroma frankov, i	Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. ■
Te (гебко imajo trajno denarno vrednost In je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaja nelzžrebanja izključena I — Zahtevajte brezplačno pojasnilo Jn igralni načrt, hitite z naročilom!
Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Naznani! d
o prifetku novega šolskega leta 1916-1917 v uršulmskh dekliških šobh v Lj4 bljani
V uršulinskem učiteljišču, notranji petrazredni ljudski šoli vadnici in tri-razredni meščanski šoli, v vnanji petrazredni ljudski in tr razredni meščanski
šoli se prične šolsko leto 1916—17 dne 20. septembra 1918 s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu.
Vpisovalo se bo za notranjo in zunanjo šolo 18. in 19. septembra od 8 do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v uršulinskem samoslanu (na porti), Kongresni trg 18.
Dečki in deklice za otroški vrtec se bodo vpisavali istočasno in ravnotam Natančneje bodo označeni prostori za vpisavanje v samostanski veži.
Fiedstoinlštvo uririlii\m samostana ч lluMlaiif.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Lp Jaz ANA CSILLAG
h svojimi 185 cm dolsrimi orjaškimi Lorelejskiml lasmi, ki sem iih dobila po 14 mesečni rabi nomade, ki sem jo iznašla sama To )e edino sredstvo proti izpadan u las, za njih rast in negovanje, ra ojačitev laslSča, pri moških krepko pospešuje ras brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi nnravni blesk ii roHos in jib varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje Btarosti,
Lonček po 6 in 10 kron.
Po iio*i sc pošilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej . iz tvornice kamor je nasliivljati vsa naročila
1443
Дпа Csiltag, I, Kohlmarkt 11.
C. in kr. dvorn' založniki
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljeva cesta 1 L J II B Lil II N II Mariiin tr0
i
priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in iasadnih barv, pristnega kranjskega iirneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineia, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.
lefflH s;',,,,
Ponudbe na naslov:
kupujem po najvlšll dnevni ceni.
Jos. Krolj, Ljubljana пмилвшилт*.

M
m m
M
&
£ £
M Џ
tik &
Ustanovljeno 1.1893.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim iamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Bentni davek plačuje iz svo ega. csscss Zunanjim v ar^aieiiem so za poši-
4
i
Iljanje denarja na razpo-П lago brezplačno polož-niče poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2,15 ali 22v2 let; pa tudi izven odse&ov prati poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijssa posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici aii poroštvu. Prospekti na razpolago«
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2238 s 16.493 deleži, ki repre« zentujejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat m stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Bogumll Remec, ravnatel, slov. trg. šole Karoi Pollak mln tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c kr profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani Anton liialj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; l)t. Merhar Alojzij, gimn. vero-učilelj v l.ju Ijani: dr. Jakob moborič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušmk, stolni K<n >nik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gi-mnii/.i ski i role.'-or v Ljubi anii dt. Viljem Scbweitzer, odvetnik v Ljubljani: dr. Aleš Ušen 6n'k pioiesor bogoslovja v Ljuuljani: Fran Verblc, c kr. gimnazijski profesor v L,uiii|ani; Ignacij Zaplolnik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anion Kržlč, c kr profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadez. kateltfit v Ljubijiini. K Urubei c. kr. lin rač oficiial v Liubljani Ivan Mlakar, pro-lesor. v Ljubljaui, Avguštin Zaje, c. kr rač. revident in posestnik v Ljubljani.
кттшшжммжжжжжшшжшжштш
priv
Teleion št. 41.
Snlošna prometna banka podružnica Liubliana, prei i. C. Mayer
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. -34 podružnic, Uogal mar jm trg - So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. — Denoi se lahko dviga vsak dan brez odjiovcdi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznth poročil, — snra ujevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejšc izvrševanje borznib naročil na vseh tuzomskib iD inozemskih ines tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujin novcev. — Najemodaja varnih pre ;alov samoslirambe (safes) za ognje varno euranievanje vrednostnih papirjev, listin, drngotin itd. pod lastnim zaklepom stranko. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — i'rotneso za vsa žrebanja
Uitmena In pismena pojasnila in naivatl o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsek lat brezplačno. Stmle rt enim m vin na Hranilna knjižice dne 30 junija 1916 ii 119,818.0«»--
31. decembra 1915 na knjižice ID tekočI racnn л. 2«8,Ш476
ietna garancija.

Dober, zanesljiv,
šivalni sSroi
Naslov za pisma:
Jos. Peteline, Ljubljana
se dobi le pri:	Sv. Petra nasip 7.
9R j

Nad P milijonov
w s'abi.
„Sntzner in JRfrana"
tovarniška zaloga
strojev v priprosti in luksus opremah, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo (stikajo), krpajo perilo in nogavice ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši. — Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poiskusi v trgovini
v £jubljam, sv.^etra nasip 7, blizu frančiškan, mostu, za vodo, levo, 3.hiša
i
z gospodarskim poslopjem na Boh. Bistrici se takoj proda. Poizve se pri g. D. Repe, na Bledu.
(za 1 dopisnico) Vas stane moj KtiSr glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Erux št. 1552 (Češko.)
N'ikel ali jekleno ure na sidro K , 7 —, s — Vojno-spominsko nikeln. ali jekleno uro K H1-, K 11'* — : armaitno radij, uro iz niklja alijekla K 12-Ц Masivno srebrne Roskopt remont, uro s sidrom K 11» — •K. 20 —, Budilko, stensko m uro na stojalo v veliki iz beri po nizkih conah. 3lotno pismeno jamstvo Po-šiljapo povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
...............
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 17, II. stop., II. nadstr. (Medijatova blsa)
se priporoča prečastiti duhovščini za
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
v ■
-jeve
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana: J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Kose hir (,,Pri Orlu), Kamnik.	43
Izdeluje celc ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
оШШвГЗ in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — V'porablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
шнпа
VOLNENE CUNJE
dalj.? stare nogavice iu druga pletenina. оЛраЛ-ki sukua. ponošena volnena obleka «e kupi v vsaki najmanjši in tudi najve'-ji množini ter dobro plača. Ponuibe na: zbiralnico volnenega blaga v vojne namene Seebach pri Beljakn.
s Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
11. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavajanja na doživetje In smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskctn zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914...... ......................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 4S,732.022-76
V letu 1914. sc je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOlllO ханагопапје, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
c o
ra
o O
o.
V)
ca 2
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
n
fO 3
re o o
o ca o n< re
N
3 re •■n S
re
Ljubljena, .Miklošičeva cesta št. 6.
vnlaScvalec glasovirjev in trgovte glasbil
Ljubljana, Wo!fova ulica št. 12.
Zaloga ter izposojevalnica glasovirjev, pianin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec.elni zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševaiec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Sssieirt Zvezi v liliji
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— ia
zmlete A K 87-— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreS
ft. 100 kg.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po
50 kg a K 63-— za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51-— K za 100 kg
z vrečama vred.
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječrren. domačo in nemško de« teijo, grnšico in semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kafnita, kalijevo sol, 8°/0 kalijev, 18—20% mineralni in kostni superlos&at, mešana gnojila, zlnsti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— i 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vrečo lranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blatra ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K & 100 kg z vrečo vred.
Odšle) prodaja knjižico „Živinorejci In vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne ših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, inlatilnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi.

Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
I <
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hraniinih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.