Velj* za rac leto - - - $6.00 | Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskilvdelavcev t Ameriki« i J- ' J The largest Slovenian Daily in the United States. b Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.1 S—3878 t tared as Second Matter, September 21, 1993, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congrcv of March 3, 1879 TELEFOHx S—887« NO. 158. — STEV. 158. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 8, 1931. — SREDA, 8. JULIJA 1931 VOLUME ma — LETNIK E1IIE. POROČILO PREDSED. HOOVERJA GLEDE DOGOVORA hoover jevo in laval 0v0 poročilo 0 dogovoru Predsednik svari pred bremeni oboroževanja. — Francoski predsednik povdarja, da je mir odvisen od francosko - ameriške vzajemnosti. — Mellon zagotavlja, da so pogajanja povoljna. .. WASHINGTON, 6. julija. — Današnje poročilo predsednika Hooverja glede dogovora mednarodnih dolgov je naslednje: — Z veeljem naznanjam, da so sprejele ameriški predlog za predložitev plačila vseh med-dr-žavnih dolgov za eno leto v principu vse države-upnice. Pogoji sprejema, ki jih je stavila Francija, morajo seveda odobriti države, ki so pri tem intere-sirane in na katere ameriška vlada ne more vplivati. Ne da bi se spuščalo v tehniške podrobnosti se bo, kadar bo Nemčija plačala kak znesek na račun reparacij, istega takoj ponovno posodilo Nemčiji. Tehnične težave, ki so se pojavile vsled kompliciranih mednarodnih pogodb, katere so združene z letnimi plačili s preko osemsto miljonov dolarjev na leto, so sedaj na potu rešitve, za kar sta pripomogli dobra volja in vztrajno sodelovanje voditeljev posameznih držav. Ameriški del načrta je seveda podvržen odobre-nju kongresa. Prejel sem pa zagotovilo pretežne večine članov senata zbornice neglede na politično mišljenje. Sprejetje tega predloga pomeni seveda za ameriško ljudstvo kakor tudi za prijateljske države znatno žrtev, ker trpe vsi vsled sedanjih razmer in izgub v državnih proračunih. Breme, ki je tako zelo težilo Nemčijo in Srednjo Evropo, bo s tem zelo o-lajšano. ' Z načrtom se je v prvi vrsti hotelo zboljšati go-podarsko stališče, kar seveda pomeni tudi, da se bo obrnilo narode od mnenja, da se jih tira v pogin in se jih navdalo z upanjem na boljšo prihodnjost. To pomeni stvarno pomoč proti nezaposlenosti in pomoč poljedelstvu. Skoro enoglasno podpiranje v Združenih državah je zopet dokaz, kako človeški misli ameriški narod. To leto, posvečeno načrtom za gospodarsko gradnjo, naj svet proučuje vzroke sedanje depresije. Ni mi treba ponavljati, da je eden teh vzrokov na ložena bremena in strah, ki ga je povzročilo tekmujoče oboroževanje. Prizadevanja zadnjih par tednov, naj bi prinesla ugotovilo^da moramo najti odpomoč za ta bremena, ki presegajo danes večkrat znesek mednarod nih dolgov. PARIS, 6. julija. — Francoski premier Laval je prebral poročevalcem listov sledeče poročilo: Zaključilo se je pogodbo. Predsednik Hoover je odobril besedilo, kojega pogoje se je določilo pri današnjem zasedanju ministrov. To je važna odločitev, združena s težkimi žrtvami moje domovine. Vsak bo razumel, da je naša vlada želela vzdržati francosko-ameriško vzajemnost, od katere je bolj kot kedaj prej odvisno mednarodno sodelovanje in mir. Vsak bo tudi opazil, da francoska vlada ni dovlila Franciji nezlomljive pravice da se reparacije omeji. Ako se bo na podlagi tega dogovora prerodilo zaupanje v svetu, nase delo ni bilo zamanj in, ako bo razumela Nemčija našo dobro voljo, moreta oba ta dva naroda pričakovati lepše bodočnsti. enakopravne pravice na Španskem Predsednik bo izvoljen za dobo 6 let. — Ženske imajo enake pravice. MADRID, Španska, 7. julija. — Splošna volilna pravica za vse, ki so izpolnili 23. loto; enake (pravice za moške in ženske do uradov in verska prostost so točke, ki zavzemajo važno mesto v ustaivi nove republike. Ustavo je revtdiralu komisija in jo danes objavila. Verska prostost je zajamčena, isto teko tudi prostost govora. Vsak 23 'let* star državljan, neglede na ispol, bo imel pravico biti izvoljen v narodni kongres, to pa za dobo petih let. Senat bo sestoj al iz 250 senatorjev. Predsednik Xry pa izvoljen za dobo šestih let izmed senatorjev. Tozadevna določba se glasi: Vsak Španec preko 40 let more biti izvoljen. Izvzeti so natu-ralizirani državljani, vojaki v službi, duhovniki in člami preje vladajočih družin. DUNAJSKI ROTSCHOiDI BANKROT DUNAJ, Avstrija, 6. junija. — Svetovno znana RctschiM bankirska družina je radi padca Credit-ajnstait banke prišla v take zadrege, da prodaja sedaj svoja posestva v Avstriji. Na j prvo bi prodali lovski grad Wiedhofen, potem palačo ma Dunaju in znane 'sijajne vrtove ob mestni meji Dunaja. Toda dvomiti je, da bi kdo kupil ta posestva, ki so vredna mnojo milijonov. URA. KI PRIPRAVI ZA-JUTREK HAVAIA, Cuba, 6. juflija. — Vprašam je, kako naj najbolj uspešno začne Vsako jutro izvrševati svoje dolžnosti je vsaj za predsednika Cube, Gerrard Muohadu deloma rešeno. Pred nekaj dnevi mu je namreč podaril izumitelj Ceilto Marcello Baquet uro, ki je vredna, da jo o-mxnimo. Ura se namreč navije zvečer kakor Vsaka navadna budilka in ob določenem času prižge malo svetiljko z alkoholom nad katero se nahaja posoda z vodo. V to potem odmeri potrebno količino kave in kakor hitro se začnejo po sobi razšir jati prijetni duhovi, pokliče potom zvonenjai predsednika ob času, ki si ga je ifl predvečer zaželel. francoski princ živel __ v ameriki Sin kralja Louisa XVI. baje ni bil žrtev revolucije leta 1794. — Skrivaj odveden v Kanado. CLEARWATER, Fla., 7. julija. — , Izgubljeni francoski princ, sin Loui-• sa XVT. in Ml3rije Antoniette, ni bil j glasom izjav Mrs. Madeline Buchanan Gill, žrtev revolucije temveč je ušel v Canado in imel tam sina, katerega je vzgojil John C. Calhoun. Do sedaj se je vedno mislilo, da je princ umrl v Ameriki. Mrs. Gill pa ima dokumente umrle princezi-nje de Motgyon iz Belgije, glasom katerih to ne odgovarja resnici, j Po-Cfbglv.vljenju Marije Antoinette leta 1794, je pridobila grofica Oa-barra'3 svojeja ljubimca za to, da je skrivaj odvedel princa v Neapelj. tVojvoda Dovaray ga je skril v ne-, kem gradu bilzu Pariza, od koder ga je potem skrivaj odjvedel grof v Ar-genteau. Preoblečen eg a kot deklico, ga je odvedel grof na Holandsk">, njegova žena pa dalje v Kanado in sicer pod imenom Henry de Rion. Kot Henry de Rion je stopil princ v kanaddko armalo, se poročil leta 1827 z Margareto Hunter in naslednje leto, šest mcisecev pred rojstvom sina, umrl. Grof Argenteau je obvestil Johna C. Calhoun, da biva princ v Kanadi. Kasneje je postal Calhoun varuh prinčevega sina. Ta je živel s Cal-hoimciVo družino v Južni Carolini kot James Henry de Rion, se poročil z Mary Catherine Wier v Harris-burg, Pa., leta 1851 ter umrl v Wmwsboro, S. C., leta 1886. Mrs. Gill pravi, da-imajo tarnaš -nje zgodovinske družbe točne podatke o njegovem delovanju. Nadalje zatrjuje, da živi še danes v Zdr. državah (potomka, ki je stara ženska, ne navaja pa imena. LJUDSKO ŠTETJE NA , ANGLEŠKEM LONDON, ANGLIJA, 6. julija. — Tukaj so cfrjavili uradne številke za ljuidsjo štetje dn« 26. aprila. Glasom istih znaša prefbivaistvo Anglije 44,790,485 oseb, td .teh 21,464,711 moškega in 23,325,774 ženskega spola. Glasom sedanjega štetja se je pomnožilo prebivalstvo Anglije izza leta 1921 za 2,022,955 glav. London Je še vedno največje mesto na svetu. Ima 8,202.812 glav ter prekaša New Yotfk oa*1,220,901 oseb. VELIK TELEFONSKI RAČUN WASHINGTON, D. C., 6. julija. — Predsednik Hoover bo prejel v prihodnjem računu od telefonske družbe tudi poseben račun za telefonsko zvezo med Washing tonom, Londo-n>c»m, Parizom in Berlinom, ki je bila potrebna za sporazum proglašenega moratorija. Prvič v zgodovini je biki ta. zveza vpastarvljena skoraj izključna v di-pflomatrčne svrhe in pogajanja. Stročkl pa brdo znašali izključeno zt omenjena pogajanja nad sedem tisoč dolarjev in jih Ibo seveda plačati a Amerika. Lepo je biti dobro t-brotnik, le tako naprej, stric Sam. VSTAJA V PERU KONČANA LIMA, Peru, 7. julija, — Vstaja v jugovzhodnem Peru je glasom poročil vlade zatrta. V okolici Cuzco, središča vstaje, so se vršili v gorovju ostri boji. Več je mrtvih in petdeset ranjenih. Večino izgub so trpeli vstatši. Cuzc«o' so zavzele vladne Čete po ostrih spopadih. počitnice in plača materam V Sovjetski republiki dela 2,975,283 žena. — Vsled pomanjkanja mož raste število zapo-s 1 e n i h in industrijah dnevno. MOSKVA, Sovjetska unija, 7. julija. — Z vtrakim dnem igrajo tukajšnje žene važnejšo vlogo, bodisi pri industrijalizaciji ali v kmetijskem napredovanju. Vied pomanjkanja delovnih moči katero narašča od dne do dne. potrebujejo ženskih moči ne samo v obrtni j i in pisarnah, temveč tudi kot delavke za težka dela. V tvomi-cah, na poljih, pri vsakovrstnih industrijskih in kmečkih delih delajo poleg m«ž, sprejemajo iste plače, imaj<9 iste pravice. Da reši ženo gospodinjskih del, ustanavlja vlada zavetišču, otroške vrtce, dkupne obednice in občinske pralnice. Za časa poroda se dovoli tvomiškim in kmetijskim delavkam štiri mesece, uradnicam pa tri mesece dopusta s polno plačo. Neko 6eno, ki vozi tramvaj v Moskvi, so vprx!ali če se mogoče želi vrniti v kuhinjo. Nikdar več, je izjavila. Zakaj bi se mi to delo ne dopadto? Moj soprog dela cele dneve, zakaj bi tudi jaz .ne pomagati. Glasom vladnih podatkov je bilo zaposlenih zadnje leto 2.975,283 žena, 107,000 jih je delovalo politično^ To leto se jim najbrže pridruži še nadaljnjih 1,600,000. izgredi v koreji Spopad med Kitajci in Korejci v Pingyang. — Policija priprečila na-daljni napad. SEOUL, Koreja, 6. julija. — 29 -seb je bilo ubitih in kakih tristo ranjenih tekom pogona dant ; ponoči napram kilujski koloniji v Pingyang. Vaz kot sto kitajskih bivališč je bilo ranjenih. Lastnike so pa Korejci izvlekli na prosto in jih tam pomorili. Rešili so se le oni, ki jim je uspelo doseči policijsko postajo. Policija je aretirala kakih sto o-seb. Druhnl kukih 5000 oseb je imela mesto popolnoma v svojih rokah. Da se uduši nadaljnje izgrede, so dospele vojaške čete. Poročila iz Gensan javljajo, da je krakih 200 Korejcev napadlo tamoš-njo kitajsko kolonijo. TOKIO, Japonska, 7. julija. — Glasom poročil iz Seoul je bilo zopet ubitih 33 Kitajcev. Ubiti so bili tekom spopadu, med Kitajci in Korejci pri Pingyang. Med drugimi so bile ubite tudi tri ženske. Skupno številcFmrtvih znaša sedaj že 82. Kakih 4000 Kitajcev se je zateklo v varstvo na policijo, medicinski institut in neko tvornico za rezance. Slednjo 'je napadlo kakih 3000 Korejcev, ki so se pa razpršili , ko je nastopila policija in pričela streljati. Sedem jih je ostalo mrtvih. stalin ni TISOČLETNO DREVO . _V OREGON CRATER LAKE, National Park, Ore., 6. julija. — Veliko zelo staro smreko so našli tukaj in domneva se, da je to največje drevo svoje vrste, staro najbrže več kot tisa: let. Obseg istega znaša 23 čevljev in dve inči v prsni višini, visoko je pa 140 čevljev. Značilon za ta sluiaj je dejstvo, da se smatra domovino te vrste dreves državo Idaho, ne pa Oregon. MRS. WILSON DOSPELA V BERLIN BERLIN, Nemčija, 7. julija. — Mrs. Wood row Wilson je dospela sem iz Poznanja, Poljska, kjer se je udeležila odkritja spomenika na čast ameriškemu predsedniku za časa vojne. PARIS, 6. julija. — Pri vakem zasedanju smo naleteli pri naših francoskih tovariših na dobrohotno in prijetno sodelovanje, — je izjavil tajnik Mellon. Njihovo prisrčno in odkrito prizadevanje je veliko pomoglo našemu delu ter smo bili preko vseh pogajanj prepričani o končnem dogovoru. OSEMURNIK V ANGLIJI , LONDON, Anglija, 6. julija. — Dvrmajlst milijonov britskih delavcev bo uživalo koristi od asemurnika proti konicu tekočega leta, Osemunnik bo odrejen potom zakona v soglasju s predlogo, ki jo je sestavila Mlargaret Bon field, načel-nica delavskega ministrstva. Zakonski osnutek bo predložen parlamentu prihodnjo jesen kot zasilna mera in bo nedvomno sprejet. TVORNICE ZA SVILO NAPADU Z BOMBAMI ALENTOWN ,aP., 7. julija. — Tri tvornice za svilo, kjer so delavci že dva meseca štiuijkali, so bile danes bombardirane. Porušena so bila okni in bila vsa naprava znatno poškodovana. Med tem, da je policija hobe>a priti na sled osebam, ki so vrgle bombe na prvo tvornico, so eksplodirale bombe pri nadaljnih dveh. Nekega čuvaja je ranilo steklo. ki je frčalo po eraku. Za- sredo je določeno 2fborovanje delavcev in delodajalcev. Nekako 7000 delavcev štrajka. spremenil načela Cilj petletke ni opustil. Pravi, da je treba izboljšati položaj delavca. MOSKVA, Sovjeska unija.-7. julija. — Sovjetski voditelji so dali danes izraza začudenju, kako se je moglo domnevati na podlagi zadnjega Stalini tv eg a. govora, da je isti spremenil načela, d očim je le poudar jal, da je treba izboljšati delavčeve plače in njegovo življenje na podlagi osebne inicijative. Stalin, mež iz Jekla, se ni nagnil napium kapitalizmu, niti ni opustil cilja petletke. Stalinov govor je razumeti glasom pojasnil voditeljev tako, da isti ni spremenil ničesar glede petletke izvzemši poenostavljenja gradnje in vodstva državnih trustov, to pa v glavnem s skrčenjem velikosti in opuščen jem komicijske uprave. Go-V:t je imel navdušiti posamezne delavce ter jima vdahniti pojem z'X odgovornost, <čim bi videli odprto pot do napredovanja in boljših življenjskih razmer. Stalinov govor je bil važen zlasti radi tega, ker je v njem naštel podjetja, ki so se dovrševala tekom zadnjega leta. Dejstvo, da je marsikateri tu) opazovalec označil ta govor kot priznanje, da kapibalteem In indivi-dualizem nadkriljujeta komunizem. KITAJSKI BANDITI IZPUSTILI MISIJONARJA ŠANGHAJ, Kitajska, 7. julija. — Rev. Oskar Anderson, švedski misijonar, je bil izpuščen iz jetništva, ko je plačaj, odkupnino v obliki zdravniških potrebščin, katere je preskrbela švedska vlada. Misijonarja je zajel meseca aprila bandit Ho Lung v komunistični provinci Hupeh. ADVERTISE in "GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM BERKMANOVA DEPORTACI-JA ODLOŽENA ST. TROPEZ, Francija, 6. julija. Vlada je odlaiila, da se preloži de-porbacijo Berfcmana za tri mesece. Derkmajna, nekdanjega tovariša Emme Goldman, se bo ponovno zaslišalo in njegovo delovanje natančno preiskalo. V JUGOSLAVIJO Din 500 ____________________ $ 9.35 Din 1000 ____________________ $ 18,50 Din 2500 ..................... $ 45/75 --------- $ 54.60 ________ $ 90.50 Din Din 3000 .... 5000 .... Din 10.000 ...................... 1180.00 V ITALIJO Lir 100 ________________________________________________$ 5.75 Lir 200 ----------------------- $11.30 Lir 300 ______________________________$16.80 Lir 500 ____________________ $27.40 Lir 1000 --------------$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov sa vsako posamezno nakiu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, sa $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, za $50.— $1.—, sa $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodla! t dinarji*, lirah ali dolarjih, dovoljujemo fte bolj le pogoja. Pri velikih mirni i lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom sporazum*« te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbin« 2.8% Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, V. T. Telephone BArclaj T—038Q mw ttm =Ne NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 8, 1931 1WTO BIX?VENE DAILY h V, JL M. "Glas Naroda" Owned and PnbUabed toy nmuraKO company Corporation) L. Benedllc, Trtu. Hi W. 1Mb of the ecuxmittcn sad addresses of »bore officers: ef Manhattan, New York OKy. N. Y. QLAI N A I CVptom al- the ODA Iroy Day. Except Sondaj«l and Holidays Homer City, Pa, ; ga hotela dvigniti, za kar sem ime- Po teklo je komaj par tednov od- la premalo mo:i, mi je sam rekel, In Kanado lato vali* list aa Ameriko $6.00 -13.00 ..$1-50 kar krije črna zemlja sobrata ^ ^ W morfim PO*«**^- Vedel John Rink, a zdi se nam kot že ce- ** * zapet na aow la večnost. Vedno in povsod Te ima- mrtvOU zagleda v bližini izredno velikega modrasa. Mar-Zajpustii pa 'nisi le nas, Tvojih pri- gUč se plazUca ni ustrašil in je žival usmrtil. pa je Voznik opazil pred tvornico Wr-gererja nekega dokaj vinjenag1* moža, ki je preslišal vse znake s hupo. V kritičnem trenutku je okre-nil Krajijc avtomobil v nasprotno stran, ,da bi se izginil pijancu. Na spolzki cesti pa je avtomobil zdrčal prekc cestnega jarka v plot W;,ge-rerja in ga porušil. Kljub silnemu sunku, pri katerem se je zlomila av-Črešnje je obirala. j tomobilska os in odleteli obe kolesi. Pri Sv. Benediktu v Slovenskih go- sta ostala »cba potnika k sre:i "brez ricah je 25-letna pesestnikova hčer- ' resnih poškodb, ka Liza Kranjčeva splezala na čreš-njo in kakor sama pravi, se je tako z-ugledala v lepe črešnje, da je pozabila, kje stoji. Nenadoma je treščila iz višine 5 metrov na zemljo in padla tako nesrečno, da si je zlomila obe roki. Voz sena je padel na ovinku Tržaške ceste pri vojaškem vežbališču na Teznem na kolesarko Perles Angelo ter jo pokopal ped seboj. Vi prisotni so takoj prijeli razkopavati prevrnje-no seno ter po kratkem času rešili preplašeno kolesarko, ki je ostala popolnoma nepoškodovana. SW-E-ET ADOLINE Sin našel očeta mrtvega.. Pret-kle dni se je pripetila v tovarni Kranjske industrijske družfjc na Slov. Javorniku 'smrtna nesreča. Še pred. prihodom zdravnika sta skušala Kamničaaia Stčrgur in Ber-var z umetnim dihanjem obuditi žr- , tvi strele k življenju. Zdravnik ^; katere žrtev je postal 52-letni Kli Polic je na prvi pogled videl, da ni več pomoli. Da pa se ne bi zamudilo nobene možnosti, do z umetnim najboljše sredstvo proti ponovitvi iste prikazni. V obstoječih razmerah je »težko prepričati moža, da je nezapt>slje-nost kot obstoja v Rusiji, samo posledica drugih, bolj tehtnih dejstev. V Rusiji so ljudje navezani na obstoječe odnošaje. Ne moglo bi se pa udejstviti in obdržati revolucije v Nemčiji, ker živi Itam delavec boljše kot ruski. čila, Zapust.l si poleg soproge tudi eedeim otrok, katere si taiko močno Tudi igosfeje nalete sem on tja rw. kače. Dva Ljubljančana sta se mu- dihanjem vendarle nadaljevali sko-ro dve uri, a niso mogli vrniti življenja mlademu paru, ki je k&val ravnfo na svoji usodni poti najlepše načrte za srečno bodočnost. Pri re- dila pred kratkim v Škof j i Loki. šrlnih poizkusih je bil nravzo: tudi Ulovila sta dva gada. Ljudje, ki ho- dr. Martjašič, ki se je baš tedaj vr-. dioj preko brvi, vedo povedati, da nil v Kamnik. Valjavca je silno ož- Ijulbil ter vsi, brez izjeme, posnema-1je V gruš6u 1x1 kamenju *** mosU>v" eal° n'A levl strani obrazQ' Balanči STOLETNICA MLATILNE^A STROJA Težko bi mogel kdo trditi, da je pripisati iznajdbi mlatihiega stroja pred enim stoletjem vsa izboljšanja v kmetijstvu. Brez dvoma je pa vplivala na razvoj kmetijstva kot noibena druga preje. Zadnjih deset let se je preselilo nad tri milijone, kmečkega prebivalstva v mesto, ter je zaposlenih na kmetijah le 25% odstotkov prebivalstva. Vendar pa pridelamo več pesnice kot je moremo porabiti in prodati. Mlaitilni stroj je iznašel McCormick ter postal -s tem eden najbolj voznih izumiteljev za kmetijstvo. Poskusi kakih sto njegovih prednikov, ki so bili tudi dobri mehaniki, niso imeli povoljnih uspehov. Njegov stroj, spretno sestavljen, je ugajal. Povest mlatilnega stroja je povest drugih strojev, združenih v enega. Za iznajdbo je treba posebnega časa, prav kot za rojstvo velikega voditelja: McCormick se je pojavil, ko so bila zapadno Alleghanijev pripravljena za poskuse Za Carnegiejem in Fordom zavzema on najbolj odlično mesto. % V petnajstih letih si je priddbil miljonsko premoženje, čeprav je rok njegovega patenta že preje potekeL On je našel kmeta, ko je vihtel srp in koso. Da mu delo olajša, je sestavil stroj in ga uvrstil med člane proizvajajoče občine. Njegova slava je neminljiva. POMAGATI SI ZNAJO. Na flBjdnijl seji občdnskega sveta v ifohtti ob Resni (Kelmoraijn) je prl-tto dO hudih spopadov med raz-ota* peWntml Boj ie tAl tako hud in srdit, da so ae aa-fett gospodje mestni očetje obrneta-mM. m ttaitnJ^l In a kpaajrl in • ratr-t drugimi trdimi predmeti. Z na tako neprtfetne in tudi r, naj se nadomeste tudt fl mlcxMtiB*. nila naj bodo tudi te papirja, per pelntki pa iz azbesta. Nekaj podobnega je ukrenil tUdI župan dr. Brest v Easeoiu, ki je dal poete^fcti v mestno posvetovalnico mogočno fabriško sireni, ki talko glasno tuft, da pre-tuh lahko vsako, de 4ako hudo kri čanje in rjovenje, gospodov mest- dqgjodke je očtsdtt bapan Kakor Je torej videti, tudi t Nemčiji nimajo Ae najbolj Mb Pft^fl^Eyfl^fT^'t'ti ntwvMd. jo Tvoje lastnosti; vsi so pridni in pošteni ter med nami jako priljubljeni. Dasiraivno so že vsi razen par najmlajših sposobni za delo, Te vendar zelo pogrešajo ter silno žalujejo za Tetboj. Ker me morem drugega, kot ohraniti Te v blagem spominu, Ti kličem: Počivaj mirno, doklr ne pridemo vsi za Teboj. Eden Tvojih prijateljev. Swisvale, Pa. Tem potom naznanjam žalostno vest, da mi je smrt pobrala soproga Jacoba Kneza. Star je bil" 63 let. Pokojni je bil zadet od mrtvouda že pred šestnajstimi meseci, ter je v zadnj-cm času hodil le še s pomočjo palice. Pred smrtjo se je sprehajal na cesta in obšla iga je slabost, nakar je prišel v hišo in zaprosil, da sem mu (napravila mokre obkladke na gl^o. Komaj pa je potipal db-kladlek, padel je na tla in ko sem i jem tudi leglo nevarnih kač. drase se že večkrat videli. Mo- Vi imate lahko dobro zdravje Nusa-Tonc Je dal milijonom ljudem dobro zdravje In moč. On vam da dober tek do jedi, vam ozdravi in ojača želodec, slabotne oreane prenovi in oživlja, bolečine ne Izgube. Nug:a-Tono tudi očisti iivot bolezenskih glivic ln prežene za-prtnico. Preskrbite Bi stekjenico Nuga-Tone. Bodite zdravi in močni. Lekarnarji ga prodajajo. Ako lekarnar nima Nuga-Tone, recite mu naj ga za vas naroči od trgovca na debelo. —AdVt, . CENA DR. K£RK0Y£GA BER&A JE ZNIŽANA Angleške-slovensko Berilo ilHQUIB /l ti/ . * ■ j : . KNJKAKM 'GLAS KAROM m čeva pi< je bila ozgatna do sredine prs. Valjavec zapušča mater in brata. Balantičeva pa ob-a roditelja, bra.ta in dvoje sester. Novi grobovi. V Krškem je 21. juni'ja preminila Julija Lapajnetova, rojena, Žužko-vi, Scproga upokojenega ravnatelja meščanske šole in odbornica ondot-ne posojilnice. — V Hrastniku je umrla Jera Knezova, bivajoča v koloniji 143. — V Celju Je umrla v ubožnici 75. letna Roža Bračičeva, v celjski bol- podjetje prodalo po 30 Din za voki je ves čas itlel in sedaj z vso silo nenadoma izbruhnil. • Truplo Zidarja AJojstia, kije pred kroutakim utonil v Savi pri Radečah, so našli blizu Krškega in ga prepljali s tovornim avtomobilom, v St. Rupert. Tragična smrt mladega para. 21. junija popoldne je bilo v Kamniku silno, soparno .dn vsak čas se je obeUa huda nevihta. Proti 7. uri zvečer se je močnto stemnilo in. kmalu se je uiiia sUna ploha. Uhce so se mahamo.spraznile, ker so vsi, ki. so se tedaj znašli zunaj, iskali za-vetjia po vežah, pod strehami hiš in pod drevjem. Na poiti. proti kolodvoru je zatekla neviha 25-Jetnetga Rudolfa Valjav^ca ln 22-letno Ivanko Balantičevo, ki sta šftai ija kolpdvor itwaukini materi naproti. V hudi plohi sta se zatekla pod kostanje pred Ekslerje-vton vntom. Nista še dolco v^^Etta. ko je udarila strela in. končala na mah dvoje mladih žhriljenj. Ravno tedaj sta prlvttty* mimo dm kpie-sarja in avttobus tvrdke Kregar fcn ska reva Rozaolija. Ambroževa iz Poniikve in delavčev sin Viljem Bel-cel iz Gaberja. Samomor v novomeški postajni čakalnici. Davno se že v Novem mestu ni dogodilo nič posdbnaga. 26. jun. pa je zaivreščalo po mestu: mlad lep neznanec se je davi ustrelil v kolodvorski čakalnici na. novomeški postaji. Ne ve se, tkdatf je prišel neznanec v Novo mesto, morda že snoči. Vozni listek si je kupil 25. junija v Metliki do Novega mesta. Okoli 6. zjutraj je na novomeški postaji srečal želeaoičainja, HpiCnerja ln ga vprašal, koliko je ura. Nato je odšel v čakalnico HJ. razreda ln legel na kJop. Zdelo se je, da je zaispal. Nekako čez uro pa je odjeknil z čakalnice strel. Službujoči železničar je našel .rta klopi hvopeče@a tujca, vsega v- krvi. Poleg njega je ležala pištola Steyer kalibra. 6.35. Alarmirano osobje -ranjenca hitro prepeljalo v kanidijsiko bolnico. Tam je ves dan ležal-v nezavesti. Krogla qui je prebila desno sence in Wbtioala v glami. Ob pol 8. zvečer je nesrečnež izdihnil. Preiskava je dognala, da je elegantni tujec * 26-letni šofer Tomo Poty&k iz -Sešite onstran Gorjancev. Nazadnje je, bil nastavljen v mehanični delavnici bratov Krušnik v Zagrebu. Razen oiKtžt^ega lista, šoferske legitimacije in še nekaterih manj pomembnih liistm nI in\el pri sebi ntfq^ar; denarja ni|l (pas«. Pač pa ao našli pri njem dve pismi, od katerih je bila naslovljeno eno na njasber, dcuco pa na brata^ v Sisku. Kad ga 'je gnalo v smrt, nI znano. nar Franc, namestnik generator-skega, kurjača. O nesreči, ki se je pripetila v torek, 23. junija opoldne, poročajo naslednje podrobnosti: Kli nar je po "šihtu" delal nekaj nadur. Ko je prišel domov, je utrujen legel k počitku, vendar ni dolgo počival, poslali so po njega, da nadomestuje de-fravca, ki je zbclel. Klinar je šel na delo — poslednji krat. Pri delu s plinom se je onesvestil in zastrupil. Kako se je nesreča pripetila, je težko reči, domnava se, da je udaril plin v delavca, ga omamil, nakar je nastopilo zastrupljenje vsega organizma. Nesrečnega delavca p-č niso Slučajno o pravem času dobili, našel ga je sin, -ko mu je prinesel kosilo. Jok dečka je priklical druge, ki so takoj prihiteli na pomoč, nesli nezavestnega delavca na prosto, mu nudili prvo pomoč z umetnim dihanjem, ki pa je bila. na žalt&t brez uspeha. Poklicani tovarniški zdravnik dr. Schwab je mo^el ugotoviti le smrt. Pokojni zapušia ženo z osmimi o-troci, od katerih so trije še nepreskrbljeni. Najden obešenec. Pretekle dni so našii otroci v Re-zarjevi hosti pri Štorah na nekem drevesu moško truplo, ki je (bilo o-bešeno na neki veji kake 3 metre od tal. Obvestili so o strašni najdbi orožnike, ki so truplo, ki je zelo smrdelo, sneli. V obešencu so spoznali okrog 40-letnega hlapca trgovca Lokovšk-a iz Štor Jenerja Konška, ki so ga domači pogrešili že približno 3 tedne. Konšček je bil vojni invalid in mu je bil v vojni prestreljen želodec. Ker je vedno trpel v želodcu silne bolečine, je Obupal in napravil konec svojemu življenju na tragičen način. Konšek je bil poprej zelo dober vrtnar in bil povsod priljubljen. CHICAGO. 111., 6. julija. — Na policijsgo sodišče v Chicago, 111. je privede! službujoči stražnik Pjutriok Gaynar tri razposajence, katere je aretiral vale d tega. ker so se na cesti prepirali, kdo naj poje naprej ali bolje reoeno, kdo naj vodi petje. Trojico je privedel pred s-aržen-ta Murrin-a ki je imel slučvjno takrat službo, ta pa "je bil na žalost trojice predober poznavalec petja, ker je član policijskega kvarteta. Zaukaiv.l 'je trojici, da naj zapoje-jo pesem, katero so želeli intonira-ti na cesti in skušali so zapeto znano pesem Sweet Adoline, ki je pač tako splošno priljubljena v Ameriki takrat, kadar se krši osemnajsti amendment. Nikakor pa niso mogli spraviti ničesar lepega iz razupi-tih grl in saržent je razjarjen ukazal, da naj jih takoj zapro. meneč, da j c bil portep katerega so imeli na cesti morda dober, da pa je oetje pot oteženih togotnežev povsem neprijetno. Nizkotno je oropati mrliča, toda najbolj nizkotno je vzeti siromaka zadnji košček kruha dokler je še živ. Prvi namreč ne potrebuje ničesar več, med tem pa je oropan še živeči vsega, kar je imel za v najskrajnejši sili. Vsi novorojenčki so si podobni, da skoro enaki, vendar je težko prepričati matere, da bi to verjele. Nihče si ne želi bolj zemlje, kakor potnik na ladji, ki ima morsko bolezen. Človek, ki ima navado plačati vedno takoj pri nakupu, ne pride nikdar v stisko. Da imaš le vedno toliko denarja, kolikor ga potrebuješ za skromno življenje, se lahko smatraš, da si bogat. Nespametneš si kupi avto v namenu, da si bo prihranil stroške za četno železnico. V Ameriki bo kmalu tako težko, znebiti se avtomobila, kakor ga kupiti. Denar je tvoj najboljši prijatelj, toda le tako dolgo, dokler ne vprašaš prijatelja, da ti ga posodi. imaj o velik uspeh g Prepričajte se! n *m ItA-IL i-lto s^ NXW YOU, fWNHMYj JULY S, 1IU TEFFI: Če živiš dolgo v Petrogradu, začneš končno vendarle hrepeneti po tem pravem, živem, jedrnatem ruskem jeziku. Vsi mi 'inteligenti' govorimo s takim brezizraznim, brezbarvnim, pravzaprav vedno enoličnim jezikom, ki je Izgubil že davno vse oblike in ima le Se vsebino, da začne včasih človek kaj pripovedovati, a kar naenkrat mu samemu postane tako pusto ter se ustavi v polovici stavka. In poslušalcem ni prav nič žal, da je obtičal — saj Jim je dolnjčas-no i zase i zanj. Kadar se pojavi v Petrogradu svež rodoljub z dežele, opozori nase takoj s svojo govorico. Govori sli-kvito, bistro, živo, odločno, z akcentom in okusom. Toda čez mesec dni ali dva začenja že mešati, začne se sramovati svojega južnega 'hykanja' ali sevrnega 'okanja', prilagodi se in se g trne s tolpo. Gesta ootre izrazitosti je pri kulturnem človeku že popolnoma odmrla. Igralce je bilo treba šele ličili, da kimajo z glavo vertikalno, kadar izgovarjajo besedico "ne". Nedavno sem videla ijralko, ki je govorila: — Verujem ti! Toda pri tem je zmajevala glavo, da — ne verjame. Tako smo se že odvadili izraziti geste svojega govorjenja, da se nam zdi, če zaidemo kam v južno mestece. spočetka kakor bi bili zabredli v bla^nico. Da smo izgubilj v svojem velikomestnem ži^enju vsak smisel za geste, ima pač tudi svoj praktični povod: v tesnih pe-trograjskih stanovanjih se je težko pošteno razščeperiti, na da bi postali nevarni stvarem in sosedom. Mnogo pisateljev se odpravlja poleti na kmete študirat deželo. Tam poslušajo in primerjajo, kako govore pristni naši ljudje. Za starih časov je bilo možno o-svežitl svojo govorico z razgovar-Janjem s posli in z izvoščki. Zdaj pa so vse kuharice brez razločka — dekadentke, nosijo učes a la Boticell in izvoščki se izražajo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7.#ure Poslaiujmo se Tal bra Izjeme te stare In stanovitne JEDRNAT JEZIK v jeziku najeiegantnejših časopisnih uvodnikov. Nedavno se mi je ponudila osob-no prilika, študirati razvoj govorice naših izvoščkov. ' Tega bo pač že šest ali sedem let, odkar sem se poslednjič vozila z izvoščkom, čegar zunanjost je bila tako karakteristična in prav posebna, da sem si ga zapomnila. Bil je grbast ter je imel veliko rjavo brado. Bil je živahnega in uslužnega, spoštljivega vedenja, in ko me je posadil v svoje sani, mi je takoj začel razlagati svojo dušo. — Eh, eh, — pravi, — kako je to, da se gospoda tako dolgočasi na svetu? v — No, to pride na to, kako živi,— sem mu odgovorila. — Kajpada, saj to je. da ve vsak človek, da dolgočasno živi. Za vse ti je treba drago plačati, a ugodnosti nimaš nobenih. Vzemi n. pr. to prehrano. Ali bo mužik, recimo, jedel zajce? Ali te različne rake in pajke? Mužik ti niti mačka ne vzame v usta, nikar da bi pajka! Kaj -pak, da je mogoče, da vas v dobrih restavracijah tudi dobro nakrmijo, toda le s težavo. Jaz se pa tukaj-le za voglom ustavljam na zakusek. Prav dobra krčma. — In s čim vas krmijo tamkaj, da si tako zadovoljen? —sem vprašala radovedno. — Kako to, s čim? — No, s čimer vas po re sta vran tih, s tem tudi nas. — No, tako na primer — potage a la Cardinal? — Ne, tega tam nimamo. — Ali pa Boeuf miranton? Cre-me d'asperges? — Ne, ne. Vsega tega ni tu. Ampak, glej dajejo nam šinjek. Eh, šinjek obiram jaz radi Sinjek, ni boljšega! Si le že kdaj jedla šinjek, barinja? — Ne, nisem imela še priložnosti. — No, gospodičnica, kako pa to živite, vi gospoda, pri vseh svojih sredstvih, če se niti šinjeka ne privoščite!?.... Slabo živi gospoda. In na primer vzamimo tudi — obleko! Mužik si natakne svoj tulup (ovčji kožuh in obširna, s kužuho-vino podšita halja) — in dovolj mu je in dobro. Gospod pa tega ne more. On take obleke nima in mora preskrbljevati te različne plašče in svršnike. To je pač drago) a mrzlo. Ampak zakaj se mužiku dobro živi? Le zato, ker se zanj vsak dan po vseh cerkvah moli k Bogu. Za vojsko, ki ljubi Boga, to se pravi za pravoslavno kmečko ljudstvo. Tako je to, gospodičnica! Za gospodo pa ne moli nihče. Zato se ji godi tako hudo. Te stvari je treba razumeti m zapopasti, kako je! Te dni sem se se šla z istim izvoščkom, Leta so pustila na njem oči vidne sledove. Postal je resnejši, zdržnejši in oni ogenjček entu-ziazma, ki mu je razžarjal obraz, ko je govoril o svojem priljubljenem šinjeku, ni sedaj zagorel niti en- DRUŠTVA i D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE IHi » i OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" 'm tlnvrtra, p*2 m Slovenci ▼ vaii olcoKd, "W • • i 11111,1 —————gaa CENE ZA OGLASE SO ZMERNE krat več. Toda zgovornost mu je o-stala Ista, ki jo je imel pred leti. — Produkt! — mi je rekel ter mi pokazal s koncem svojega biča na policijskega stražnika. — Kako pravite? — sem se začudila. — Produkt! — je ponovil. — Kajpak, v tujini, za granico, tam je mu-ni-ci-palna uprava ln# vse postavljeno na lastni temelj. Ampak pri nas, kako more imeti podoben produkt svojo bio-gra-fi-jo? i — Ali o čem pa pravzaprav govoriš, — sem vprašala z zvišanim zanimanjem. — On se zaradi naju nalašč sili govoriti tako učeno, — mi je dejal potihem moj družabnik v vosu. — Misli, če bi govoril pripro-sto, da bi ga dobro ne razumela.' Izvošček se je obrnil v voz, kolikor mu je to dopuščal njegov vrat, se na naju uprto zagledal ter odgovoril : — Ne, jaz govorim o tem, da če si ti n. pr. kmet in se ubijaš s svojim agrarnim zemljiščem, potem zahtevaj zase tudi pošteno terori-zacijc. Zakaj sicer — kaj se ti iz-cimi iz tega? Izcimi se ti iz tega. da ti celo železnice — celo to ti eksploatirajo! — Kaj vendar čenča ta človek? — se je čudil moj družabnik. — Čakajte, takoj se pomenim ž njim, kakor se spodobi, v njegovem jedrnatem narodnem jeziku. In obrnil se je k izvožčku ter se delal kar možno ljubeznivega. — Slišiš, dragi moj, čemu pa tako čudno m rev axis svoj jezik? Pomeni se pri prosto, t. j. na svoj navadni kmečki način, ki ga znaš! Pokram-ljajmo eno iz duše! Kaj bi to ne šlo več? Izvožček se je okrenil s trudom znova, naju dolgo ogledoval z oči-vidnim nerazumevanjem in končno je procedil skozi zobe z zaničeva-zobevanjem, ki ga ni popisati: Razumela sva: "naravnost od pluga" — to sva midva! V zadregi-sva bi!a in umolknila. Izvožček pa se mi niti enkrat vec okrenil k nama. Le na njegovih velikih rdečih' suhi jih je bilo videti, kako ga je sram kako se sramuje — za naju. ZDRAVLJENJU V STAREM VEKU PRVI CILINDER Neki londonski "fičfirič" (lepo oblečen pocestni postopač) je nosil 1. 1796. prvi cilinder. Čudno pokrivalo je izzvalo v Londonu veliko senzacijo, dobil pa je z svojo predrzno novotarijo strog opomin. "Grešnika so pripeljali pred sodnika, kjer se je moral zagovarjati zaradi nespodobnega obnašanja na ulici. Dokazali so mu, da je hodil po ulici s pokrivalom na glavi, ki je bilo narejeno iz svile in se je tudi svetilo kot svila. To pokrivalo je spravilo več ljudi v velik strah, kar so potrdil tudi stražniki. Več žensk je omedlelo, ko so zagledale cilinder, otroci so pa kričali kot divji." POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava "*G. N/* KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE p. £l.„.„. nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti, naravnost iz Ljubljane. Svetišča so bila v starem veku obenem tudi bolnišnice ali sana-toriji in služba božja nI Imela samo namena častiti bogov, ampak je igiela tudi za telesno zdravljenje svoj velik pomen. Pri tem zdravljenju so igrali veliko vlogo razni vplivi na človeško duševnost in "čudežno ozdravljenje" je dajala samo pomoč bogov. Glavni način zdravljenja v svetiščih, ki so bila posvečena bogu zdravja Esku-lapu, je bilo pa "sveto spanje". Bolnika so položili eno ali pa več noči pred kip boga, 'bog Eskulap pa e je nato prikazal bolniku v sanjah in mu. je dal pravilna navodila za zdravljenje; duhovniki pa so tolmačili božja navodila. Ta način zdravljenja so dolgo tolmačili kot sleparstvo nad verniki; danes pa tolmačimo to metodo vse drugače, ker pozna tudi moderna medicina prav dobro veliki pomen vplivanja na človeško duševnost. — "Čudežna ozdravljenja", o katerih; poročajo stari pisatelji, so prvi začetek zdravljenja z vplivanjem na duševnost in jasno dokazujejo tesno zvezo med verstvom in zdravstvom, ki je še v srednjem veku bila silno krepka, zlasti na božjih potih in ki je še dandanes ni konec. "Krajev milosti" — božjih potov bi rekli mi — je bilo v starem veku precej. Najbolj znana tako "božja pot" (OTiroma zdravilišče> je bilo svetišče boga Eskulapa v mestu Epi-dauru (na Grškem). Nam je še danes ohranjenih okoli 70 napisov iz tega svetišča, kjer beremo o "čudežnih ozdravljenjih" na tem kraju. Ti napisi so bili napisani 400 let pred Kristusovim rojstvom. V Epidauru ni bilo zdravnikov, pač pa je bla glavna stvar vera v čudeže. Vendar pa samo z vero v čudeže niso izhajali, ampak so poznali tudi tukaj že nekake zdravniške pomočnike, ki so ljudem puščali kri itd. Razlagalci sanj pa so imeli težko nalogo, da so spravljali v sklad vse, kar je bolniku bog Eskulap v sanjah povedal, s tem, kar je bilo za bolnika res dobro. Imeli pa so tudi napeljan vodovod v svetišče, da so ljudje imeli dovolj vode za pijačo in za kopanje. Ti vodovodi so ohranjeni še danes. Zdravljenje iz vodo je bilo tesno spojeno z zdravljenjem duševno-sti. Gojili pa so tudi razne vrste športa, kar je gotovo tudi dobro vplivalo na marsikaterega bolnika. V svetišču boga Eskulapa pa so tudi zdravniki sodelovali poleg duhovnikov, kar je dokaz, kako tesno sta zvezani še danes vera v čudeže in trdno prepričanje, da bo človek ozdravel. V MURI UTONIL PREROKI NOVE VOJNE IN GROZOVUOSTI V spremstvu naborne komisije, ki deluje v ljutomerskem srezu, je bil tudi kaplar Štefan Bojanec, doma iz vasi Vrisnik na otoku Hvaru. Pred kratkim se je po končanem delu šel z drugimi tovariši v Muro pri Gornji Radgoni kopat. Dva sta srečno preplavala deročo reko, Boja-nac, sicer dober plavate, pa je utonil. Truplo je vrgla Mura na suho in sicer na Budini, na loki, ki leži na czemlju vasi Mota, občina Cocu. Zanesla ga je torej v manj ko enem dnevu precej dale5, ker je zelo visoka. Če želiš, da te bodo. ljudje s katerimi občuješ spoštovali, govori le to, kar je neobhodno potrebno. V pisarno malega lista je prišel starejši gospod s željo, naj se objavi v listu, da bo plačal osebi, ki mu pripelje nazaj zgubljenega in priljubljenega mu psička 50 dolarjev nagrade. Plačal je oglas in odšel. Na cesti pa mu je padlo v glavo, da je premalo opisal zgubljenega mu ljubljenca in vrnil se je, da ga bolj točno naslika. Pri vhodu pa ga je skoraj podrl na tla človek, v katerem je spoznal uradnika pisarne v kateri je odal oglas. — Poslušajte vendar gdspod! Rad bi govoril z gospodom, kateremu sem pred nekaj minutami plačal oglas. — Nemogoče, — pojasni mu v naglih besedah nagovorjeni. — V naši pisarni je bil gospod, ki je pripravljen plačati 50 dolarjev nagrade tistemu, ki mu opišče zgubljenega psa in gospodar je takoj za njemu odhitel iz urada, da si zasluži razpisano nagrado, jaz pa sem na isti poti. ter se mi mudi. V pisarni najbrže ne boste našli nikogar. pozor, rojaki Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Uprava "G. N.' CALIFORNIA FOntana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. P. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joiiet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chishoim. Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekuja Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI , St. Louis, A. Nahlgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRA&iCA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha little Falls, Frank Made OHIO Bartjerton, John Balant, Joe Hiti Cfevfclan«. Ante Bobek, Chas. Kaxlinger, Jacob. Baulk, Math Blapnlk, Frank Zadnlk Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovsek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak ' Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Petemel UTAH Helper, Fr. Kreba WEST VIRGINIA Williams River. Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALT.TB Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Dlamoodville, JoeRoilch S prav malo izjemo, donašajo nam vsi svetovni listi izjave raznih državnikov, generalov, znanstvenikov, profesorjev in učenjakov vseh strok, kdaj bo izbruhnila in kako strašna bo bodoča vojna. Da celo zdravniki in cerkveni dostojanstveniki, katerih poklic bi vsaj moral biti le napredek in dobrobit vsega človeštva nas skušajo preprčati, da bo novo in še strašnejša vojna izbruhnila, kakc-r, da bi nam bila ta neobhodno potrebna. Milj one porabi vsaka država za zračna letala, vodljive zrakoplove, vojne ladje in podmornice, za vojno orožje vseh vrst. Ogromne svo-te se ra'bijo v vsaki državi za iznajdbo novih električnih žarkov, ki bodo lahko ustavili na mah delujoči motor letala v zračni višini. Vedno se zametu jejo razni topovi in drugo vojno orožje, ki je stalo države velikanske svote, da se jih nadomesti zopet z večjimi stroški izdelanimi novimi topovi, kateri bodo lahko metali smrtonosne projektile v večjo daljavo in z večjo hitrostjo. Vsak dan lahko beremo v listih, da je ta ali oni kemik napravil formulo za še bolj uničujoči strupeni plin in kakor da se je ves. učeni svet posvetil izrecno le misli, kako da 'bo iznašel še bolj uničujoče sredstvo, pojasnili so nam že neštetokrat, da bodo v bodoči vjni rabile tudi države, katere so imele tehtne premisleke napram strupenim plinom tako uničujoče pline, da bodo uničili lahko vse prebivalce velikega mesta, da celo rastline in vsako živo bitje v prav kratkem času. In to nam prerokujejo zajedno z raznimi poročili, koliko je ta ali oni državnik napravil za vzdržan je svetovnega miru. Mir, ki je nam tako potreben, da se izvlečemo iz krize, katero je povzročila zadnja vojna, po kateri so nam prerokovali bolje čase in večjo svobodo. Vse časopisje objavlja dan za dnem razne ukrepe državnikov, ki se trudijo, da oblažijo zle posledice zadnje vojne. Obenem pa nam s vso vnemo javljajo vedno le nove neizogibnosti vojne, ki bo kakor trdijo vsi učenjaki še strašnejša in tako seveda pustila še težje probleme za ugotovitev lepše bodočnosti človečanstva. Težko, da skoro nemogoče, pa je zaslediti v listih, ki so takorekoč javno mnenje, izjave znanstvenikov in učenjakov, ki bi nam z isto vnemo prerokovali mir. Mir, katerega si želimo vsi, da si opomoremo, ne za novo vojno, pač pa da oblažimo zle posledice zadnje. Mir, katerega si žele tudi vsi na-veednih preroki nove vojne, ker jih je strah pred novimi grozovito-sti. kakor je nas, ki smo pri-morani citati v listih vedno le njih zle prerokbe. Mesto, da nam prerokujejo torej še groznejo vojno, ter tako nehote usiljujejo vsem misel, da je neizogibna, posvetili naj bi ti preroki vsako minuto časa, da pre- pričajo še ono malo peščico, ki je imela od zadnje vojne nekaj koristi, da nam je potreben edinoie mir, za katerega prosi in moli vse človenčanstvo že od pamtiveka. OBS.OBA NEMŠKE ZDRAVNICE. Porotno sodišče v Mon alcove m je te dni razpravljalo o slučaju zdravnice dr. Josefine Reinhardt, voditeljice klinike na Grafrathu. Zdraiv-nica je bila obtožena, da je zakrivil smrt služkinje MarUe Messner, ki je prišla na kliniko, da bi ji odvzeli polipe. Dr. Reinhardto-va je izvršila operacijo, ki se je navidez posrečila. Toda <5ez nekaj dni so služkirtjo popadle silne bolečine v glavi. Preiskava je dognala, dra je zdravnica ranila možgane in možgansko mreno operi ranke. Messnerjevo so prenesli na vseučiliško kliniko, kjer so jo skušali rešiti, žal, brez uspeha. Državni pravidnik je predlagal za dr. Reinhardtovo 3000 mark globe ail 3 meseca zapora, sodišče pa je zdravnico obsodilo samo na 300 mark denarne katni, in ji dalo u-kor z-.vradi premajhne vestnosti, s katero je izvršila operacijo. MORILEC ARZENIK. Prešle dni se je začel v Bodminu na Angleškem senazcijonalen proces proti Sari Anie Hearn, ki je obtožena dveh težkih zločinov, umora svoje sestre in umora neke farm ar-ske žene. Obe žrtvi sta umrli v precej slienih okoliščinah, po tedne in todne trajajoči bolezni in obema je med boleznijo stregla obf^ženka. Sum na Hearnovo je začel leteti ob smrti farmarjev-e žene. Mrilča so izkopali, secirali in ugotovili, da vsebuje truplo razmenemra modne količine arzenika. Nato se je pojavil sum, da je ibila ttaki3to zastrupljena tudi sestra Hearnove, ki Je u-mrla nekaj mesecev prej. Sum je še bolj potrdil dnevnik pokoj nice, kjer je bil zabeležen natančen potek bolezni. Po smrti svoje -druge žrtve je morilka izginila. Po večtedenskem iskanju so namro; našli njen plašč na obali. Iz tega so sklepali, da se je vrgla v morje. Šele sluiaj je odkril, ia je spremenita svoje ime in se vdinila pri neki družini za služkinjo, nakar so jo aretiraii in postavili pred sodnike. REŠENA SAMOMORILKA Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rotjakom toplo priporočamo. Njarb^nlna sa "GJas Naroda**: Za eno leto' $6.;' za pol leta $3.; sa Štiri mesece $3.; sa četrt leta "Hew York City Je $7. celo leto. Naročnina sa Evropo t* 17. sa celo leto. V POZOR V Zagrebu so 26. junija rešili neko Frančiško U. iz Slovenije, ki se je v samomorilnem namenu vrgla v Savo. Frančiška je pri zaslišanju izjavila, da je imela fanta, s ka-aterim je zanosila. Ker jo je tik pred porodom pustil na cedilu, je hotela v smrt. Nesrečno Frančiško so vso noč držali v zaporih, ker so se bali, da ne bi svojega namena še enkrat poskusila. BARVASTE SENCE. Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Pod senco si predstavljamo vedno nekaj črnega ali vsaj sivega in vendar so tudi barvaste sence. , Že Goethe, ki je bil poleg pesnika tudi navdušen raziskovalec učenih problemov, je napisal v svoji knjigi "Parbenlehre": "Daj o večerni zarji na 'bel papir nizko gorečo svečo. Med njo in pojemajočo dnevno luč postavi pokončno svinčnik, tako da slafootna dnevna luč osvetljuje, a ne opravitja sence, ki jo meče svinčnik radi plamena sveče. Senca se bo pokazala v najlepši modri barvi". Ta poskus napraviš lahko v svetlem dnevu. Svinčnik osvetliš b svečo s straini, s katere ga osvetljuje dnevna svetloba, in nejigovo senco uja-meš na bel papir. Sema bo modra. V primerno majjhni raBdalji dobiš celo dve senci: ena bo cmena, druga modra. Rmena senca nastane tam, kjer svinčnik prestreza dnevno svetlobo. To mesto osvetljuje sveča. Senčna mesta, ki jih ne dosega svetloba sveče pa se kažejo o-česu v modri barvi, ki je za nneno, kakor mamo komplementarna. Poselbno lep bo ta ppjav, če vxa-meš namesto svinčnika rokp. Nje senca bo isto tako mogfa. Če pa prste msaio razkrečiš, bo prostor med nihovimi modrimi eex&ami rman. Naročite se Kit I 11 O I I4 NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 8, 1931 KAKO! ILOYENI DAILY li U. I. E L E N A ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 30 (Nadaljevanje). On je izgledal zelo jezen, kajti princ Ludovšk ga je preje grdo ozmerjal, ker ni rešil neko težavno nalogo. Drugi so se seveda nerievali iz njega. — Danes ate 2elo slalbe vcije. Tega ni zakrivil princ, ker je še v medenih tednih! — Pustite me v miru, Sanden! Z velikimi gospodi ni dobro jesti čeden j, to vam, rečem! Vse se zgodi, kar Rom in ten želi. To mi seveda ne ugaja! — Oženite vendar Romintena, — je rekel dolgi Slieben. _Ah, on se boji žensk, — je odvrnil Sattenfeld strupeno. — Te ga ne devoli gospa Bcrkenhagen.... Treba bo odpreti Francu Borken-hagenu oči, kajti sicer bo velik škandal! Se p redno je mcgel goveriti naprej, je planil iz kota Franc Bor kenhagen na Eattenfelda. Zgrabil ga je in klical: _ Nesramni lažnjivec, jaz ti bom zavezal jezik! Prekliči svojo ne sramno laž, ti ničvredna kanalja! — je kričal. Sattenfeld se je od strahu zvil. Tedaj so poskočili tudi drugi gospodje ter skušali pomiriti Bor-kenhagena. Držali so ga trdno, da ni mogel udariti »attenfelda. _ Vi niste pri pameti, gospod von Borkenhagen! Mi se nahajamo v javnem prestoru! Mir, prosim vas! Stvar je treba urediti na drugačen način kot je navada med gospodi! Franc von Borkenliagen je skrčil pesti. — Pro* s teboj, ti opravljtoec, — ven! Sattenfeld se je skui-al pomiriti. Ta zadeva mu je bila izvanredno neprijetna. Tega si sploh ni mislil. Franc ven Borkenhagen je veljal kot izvrsten strelec, a Sattenfeld je slabo streljal. Vzel je čepico, bled ko smrt. ' / — Culi boste o meni! Franc ven Borkenhagen se je tresel od jeze. _Dobro, jaz sem d:> desetih v Renskem dvoru! Ko je bil Sattenfeld zunaj, je postal Franc zopet popolnoma miren. Gospodje so ga obkolili, ter mu skušali izraziti svoje sočutje. Sattenfgeld je zaslužil, po njih mnenju, brco za svoj grdi jezik. Franc ven Bcrkenhagen je hitro izpil čašo vina rekoč: _ Jaz ga bcm tako zdelal, da ne bo nikdar več mogel napraviti nesreče s svojim hudobnim jezikom! Krasne ženske, kot je moja, ne sme obmetavati z blatom! Ta lopov bo sodil samega sebe! — Brez ozira na to, če bom padel sam! Vzel je klobuk in suknjo. _ Pojdite, doktor, — je rekel odvetniku, — spremite me v Renski dvorec! Jaz moram še važne stvari razpravljati z vami! Pcedravil je gospode in odšel. Pravdnik mu je sledil. Ostali 93 nekaj časa molče zrli drug v drugega. _ Končno je rekel Sanden resno, Prane von Borkenhagen ni napazil na nju. Njega je gnalo k Leni. Ona mu je obljubila, da ga bo čakala. Prosil je gospoda, naj prideta na vsak način v Borkenhagen, če bi bila potrebna pomoč. Fred je obljulbil, da bo pri velikem hrastu. Molče so se razšli. Par minut pozneje je stopil von Borkenhagen v sobo svoje žene. Prišla mu je nasproti z veselim smehljajem. — Bala sem se ža da te več ne bo domov! On jo je potegnil v svoje naročje. — Hrepenenje po tebi me je gnalo domov, Lenka! — Ali si zelo trudna? — Ne, prav nič ne! „ — Potem kramljava pol ure. Jaz sem bil že j an tvojega pogleda! Ona ga je pogledala ter naenkrat postala poetoma. — Kako bled si, Franc! Ali se iti je pripetilo kaj neprijetnega? (Dalje prihodnjič.) knjigarna "glas naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in prezimovanje na groenlandu — Sattenfeld lahko govori o življenje ne dam niti vinarja! sreči, če se bo izmazal. Za njegovo Pravkar je prispel iz Groelanda parnik s prvimi obšišrnimi poročili o delu Wegener j eve odprave. Do začetka oktobra, pripoveduje član ekspedicije Kelbl, je imela odprava dovolj dela, da je prenesla preko celinskega ledov j a in nevarnih ledeniakih ra?pok ves material in vse zaloge za postavitev 'Zapad-ne postaje". To je bilo silno težko in naporno delo. Treba je bilo še nekaj tednov truda, preden je bila vsaka stvar na svojem mestu, zimsko bivališče fcgrajeno, zaloge živil, orodja in drugega pa spravljene v svojih shrambah nad zemljo in pod njo. Potem so zapihali prvi zimski viharji in v kratkem času je vse skupaj izravnala in prekrila debela plast snega. Nastopila je polarna noč. V tem času se je žvljenje odigravalo skoro izključno pod snegom in ledom, kajti grozoviti mraz do 40 stopinj pod ničlo in nezaslišani viharji so le redkokdaj dopuščali delo na prostem. Vendar je bilo v bivališču suho in prijetno toplo. Toploto in razsvetljavo je dajal petrolej. Bivališče je imelo deset ležišč. ki so bila z gardinami odde-ljena od velikega stanovanjskega prostora, dalje kuhinjo, temnico, delavnico in kabino za brezžično postajo. Iz delavnice je bilo mogoče priti do šotora z živili, ki je bil ROMANI: (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: Kretanje Parnikov ,— Shipping N«wa — J št. 1. (Ivar Albrecht) gruda, lvzlrna povest, 104 str., broftirano ...................* M zaradi neugeninih ledenih razmer niso utegnili pravočasno vrniti« domov. Ta trojica se je izkazala z marsikakšnim koristnim delom. V začetku marca so postajo že obiskali prvi Groenlandci ki so prinesli svežega tjulenjevega mesa in rib, kar je ekspediciji res prav prišlo, kajti že davno je bil konec vsega mesa tovornih — konj. ki so jih zaklali v jeseni. Hud intermezzo pa je bil v tem času doživljaj s čredo 50 groenlandskih psov za sani, ki so bili vdrli v šotor z zalogami živil in drugih reči ter požrli poleg drugega kup — vrvi, gumija, kožuhov, škornjev in celo izolacija ?a električne kable.... V februarju se je prvič spet pojavilo solnce nad obzorjem. Pokrajina je začela postajati svetlejša. mraz se je polagoma umikal. A tudi prej ni bilo nikoli absolutno temno. Posebno čarobni so bili dnevi, ko se je svetloba meseca družila z severnem sijem. St. 2. (Rado Mnrnlk) Na Bledu, izvirna povest. 181 str.. brofi... .56 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani _.................. m Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane i»esml, 184 atr., broSirano..................................M .25 .30 Št. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod Fridolin Žoina ln njegova družina veselomodre črtice I-. 72 strani, broširano ................ Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., brufi. .......... .35 Štev. 8. Akt Stev. 115.......... .75 Št. B. M Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. ......— .70 Št 10. (Ivan Albreht). Andrej j Ternoue, rilijefna karikatura ln minulosti, 50 str., brofi. ........ .25, Št. 11. (Povel Ciolia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest 9. Ju'ija: S:iturnia, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. julija: Columbus, Voleiidum, data Cherbourg. Bremen Boulogne Sur Mer, Rotter- 11. julija: lie de France, Havre tit. Louis, Clu.Tboljrg. Hamburg 15. julija: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 16. julija: Dresder, Cherbourg, Bremen B^rcn^aria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Bremen. Cher!as nam Je bil predolg. Midva sva izročila Leno svoji usedi. Hotela sva te obiskati v Renskem dvoru. Prane j« stopil bližje. — Prosim vaju, vstopita. Jaz moram javori U z vama, — je rekel mimo. m Mesečina je pa da da v njegovo lice. Oba gpspoda sta se prestrašila. — Za božjo voljo, Franc. U si bolan? Kaj se je zgodilo? Bcrkentogen Ju je edvedel proč, da bi ne slišal kočij-až in jima je pripovedoval o svojem prepiru s Sattenfeldom. Fred in Warnstetten sta ga prestrašena poslušala, in stari gospod se je težko naslanjal na drevo. Ali ni bilo dovolj njegove krivde? AH preti nova nesreča? Odkod je Sittenfeld, da Je obstajalo razmerje med Leno ln Romintenom? Da Je bila Lena prosta vsake krivde, to je vedel tako zagotovo kot Frd. Preveč dobro Je poznal Leno in Romintena, da bi dvomil le tre- smh 10 km dalje, je bila druga, jČUno svojstvo je zivahno samostoj-manjša zimska postoja, z dvema i no glbanje. Med negibnimi krvnimi Kadar je vreme dopu-j elementi stanic i2vajajo novo Trditev Sattenfekia je bik> enostavno obrekovanje, a kako je pri-Uo to v cvexo s Rimintenom? možema. ščalo so člani glavne potsaje obiskovali samotarja. Hodili so k njima peš preko razdrapanega in zasneženega ledenika. Večinoma je teklo življenje v bivališču precej živo ob raznih o-pravkih, dostikrat pa se je v vseh skupaj lotila prava spalna psihoza, da bi človek res mislil na "zimsko spanje polarnih raziskovalcev". Samo ekspedicijski meteorolog je vsak "dan" ob določeni uri odšel na svoje delo, potem je nastopil dežurni kuhar svojo službo. Funkcija kuharja je doletela vsak dan drugega moža in vsak je bil vesel, če je minil "njegov dan" brez velikih prepirov in splošnega razburjenja. Sicer pa je bilo pri dani zalogi konserv težko spremeniti "jedilni list". Zjutraj je bila vedno kava in oatmeal. Navili smo gramofon in ob njegovih "zvokih" je kuh serviral zajtrk posameznim članom v njihove spalne vreče. Po ploščah, ki jih je kuhar izbral za ta jutranji koncert, so člani odprave ugibali, kakšno je kuharjevo razpoloženje in kakšne bodo njegove kuhe tega dne. Dostikrat je prišlo zaradi slabe muzike do medklicev iz spalnih vreč. Gramofonsko pero se je sčasoma tako pokvarilo, da je bilo treba ploščo vrteti z roko, kar je bila tudi zabava, čeprav dvomljive vrednosti. Po zajtrku je radioteiegrafist sprejemal in oddajal vesti, potem je meteorolog prišel naznanit, kakšno je vreme. Če je bilo slabo, so ljudje spali kar naprej ali pa prebili čas s kvartanjem, čitanjem itd. V lepem vremenu je bilo treba kopati rov, ki je vodil skozi sneg na površje "zemlje". Vedro za vedrom snega je bilo treba s škripčevanjem spraviti ven in Kelbl je izračunal, da so na ta način odpravili za 3500 veder snega. Za božične praznike smo si privoščili" nekoliko spremembe s pro-viantom. ki so ga nalašč spravili za to priliko. Odprli so zavojčke z božičnimi darovi, ki so prišli iz domovine še v zgodnji jeseni. Celo božično drevo so naredili Do prvih dni januarja 60 bili pri ekspediciji trije Groenlandci, ki se krite tvorbe gibanja?, ki spominjajo na ples, in sicer se sučejo v vseh smereh. Baš po tej gibljivosti se razlikujejo od drugih sestavin, pred vsem od rdečih in belih krvnih telesc. Množina četrtega krvnega elementa je razmeroma majhna. V kubičnem milimetru krvi nahajamo kakšnih 30.000 takšnih tvorb. Njihovo gibamje pa je zelo energično, lahko rečemo, naravnost brezobzirno. Primarij dr. Edelmann poroča v zdravniškem strokovnem vestniku. da je mogoče opazovati s poveral-nim steklom, kako morajo rdeča krvna telesca pustiti, da jih vlečejo ta plešoča telesca sem in tja in se jim naravnost pokorijo. Odkritelj novega krvnega elementa predlaga naj bi se od njega odkrita telesca imenovala kineto-citi. Najdemo jih pri zdravih in bolnih ljudeh, njihovo gibanje pa nT vselej enako živahno. Časih se gibljejo v podolgovati obliki, časih na vzamejo podcToo drvojne kroglice. Kakšno vlogo igrajo kinetociti v človeškem telesu, še ni natančno poj-asnjeno. To bo treba šele dognati. Na podlagi dosedanjih opazovanj pa smatra primarij dr. Edelmann. da je delovanje kinetocitov odločilne važnosti pri trpnjevanju krvi. Odkritje dunajskega zdravni ka, ki vodi bolnico ea rakaste bolezni, je tem pomembnejše, ker že dosedanje ugotovitve o znanih krvnih telescih pomagajo določati značaj in potek mnogih bolezni. Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., brofi.......... .8® Št. 14. (Dr. Karl EdrIIS) Denar, narodno-gospo^arskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., brofi. ......................... M St. 13. (V. U. Uarfiln) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil C. Žun, 112 tsr.. broS......... .S« Št. 15. Edmond In Jules de (ioo-eourt, Renee Maujterin..........4(1 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brufi. .........43 Št. 17. (Prosper Murlmee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str..............Si Št. 18. (Jarosl. Vrehlkky) Oporoka lukovškega icrajttaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 rftr.. brofi. .. M Št. 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., brofi....... JI St. 20. (Jul. Zejrer) Gompati In Komurasaki, ]ai»on&kl roman, is čeSčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi..............M St. 21. (Fridolln 2oina) Dvanajst kratkotasnih sgodbie. II.. 73 str. brofi. ........................ .25 Tri rože .80 3t 22. sonate (Tolstoj) vR rentier Jeva.... ...............M St. 23. (Sophokles) Antigone, talna igra, poslov. C. Golar, 60 str., brofiirano .................... .31 St. 24. (H. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. 1. del, 350 str., brofi. ...............................9t St. 25. Poslednji IL del ....... dnevi Pompeja Pod oknom sitneža se je igral mali sosedov deček, katerega je zapodil prvi na cesto. Tam se srečata s sinom sitneža in ta mu ves žalosten potoži, da ne ve, kaj bi daroval očetu za god. — Daj mu ar senik, — je bil prijazni nasvet. Če hočeš zgubiti prijateljstvo kake osebe, posodi mu denar. Kadar ga hočeš zopet pridobiti posodi mu še več in to lahko ponavljaš tako dolgo, da boš iskal na posodo sam. Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi. ........................ J9 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost In problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str, brofi....... J5 Št 29. Tarzan sin ople ....... 46 Tarzan sin opice, tr. ves. ...1.2« Sl 31. Roka roko.............. .25 št. 32. Živeti ................. J65 Št. 35. (Gaj SalustlJ Krtsp) Vojna s Jugurto, poslov, krt. Dokler. 123 strani, brofi. .......... JM SL 36. (K saver Mefiko) Listki, 144 strani .................. IT Št. 37. Domače i I vali .......... > št. 38. Tarzan ln svefc ........L- Štev. 39. la Boheme .......... M Št 46. Magda ' .46 Št. 47. Mister!j dni«............L— Štev. 48. Tarzanovo tlvaU .... M Štev. 49. Tarianov sin ........ 4X> St. 49. Tarzanov sin, trd vsa____1.20 Št 50. Slika Do Grajo..........1.2* V meteio................L- Namišljen iboinik ...... 46 To bi onaraj Sotla .... JW Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.2H Štev. 58. Glad (Hamsun> .... J6 Št 50. (Dootojevskl) Zapiski Is mrtvega doma, L del ..........L— Stev. 00. (Dostojevski) Zapiski la aurtvega doom. IL del ........1-- št. 61. (Golar) Bratje In aeotro .75 št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevatd) JM> Št. 63. Idijot, IL del .......... JM) Št 64. Idijot. IU. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. Vsi 4 doU . At 51. Št. &4. Št 55. Št 56. Št 57. Tiso* in ena noi < Itaj>e) vez. mula Izdaja............ Ti m* in niH not I. zvezek..................1-36 II..........................1.16 ill..........................1-5* KNJIGE SKUPAJ ........S3.75 V krempljih inkvizicije ................1- 30 V rob»t\u tMatlCW) _............1.25 V lorskem zakotju ............ V oklopnjako okrog sveta. 1. del JHI 2. del .......................t® Veferna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvizltor ................1— Vera (Waldova). brofi. ........ .35 Vojska na Balkanu, s slikami .. JZ& Vrtnar, (Ksbindraaath Tagore), trdo vezano .................'5 broširano .................. -60 Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo vezano _..................I-*5 Višnjega repatiea. roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. L n... -35 V pustlv je ftla. III. sv ...... .35 Valetin Vodnika izbrani spisi .. M Vodnik svojemu narodu ........ .25 Vodnikovo pratika L 1927...... -50 Vodnikova pratika L 1928 ...... J>0 Vodniki in preporoki ...........6« Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .6fl Za kruhom, povent ............ .35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, brnfi. .......... -50 Zgodovina o nevidnem tloveko .. .35 Zmaj iz Bo*e.oyle) ....... Zgodovinske anekdote .......... .3«' Z ognjem In mečem..............S.— Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega hnzarja .. .fi" Zgodbe zdravnika Mnznika.......7« Zlati pantar ................... M Zvestoba do groba ...............-.......1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vojnomlr all poganrtvo .... Jt S. sv. Hudo brezdno .......... -25 1 sv. Vesele povesti ............ 35 t. vs. Povesti In slike .......... 5. tv. Student naj bo. Na« vsakdanji kruh...................... SPISI ZA MLADINO: fOANGL) Tončkove sajne na Mlklavftev ve- čer .Mladinska Igra s petjem va 3. dejanjih .................. It U -K- drama v 3 dejanjih s pred- i Igro. i fapek >, »eo. ...........48 Revizor. 5 dt-janj. trda vezana .. -7» Veronika Deeenlftkm. trda ves----1-&6 Za krii in svobodo, Igrokal v 5. dejanjih.................... -» del J 6 SJ25 i* Št 66. Kamela, skozi nbo ftli kc« vM^loi^ni • • ••••••••ooo pisatelji n. sv. Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtico ........................ .4B ljudski oder: i., »v. Tihotapec. B dejanj ---- 5. iv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .66 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv, ..Neža. Sanje ...................60 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ 14. snopič. Sv. Bofttjan, Junafiaa deklica. Materin blagoslov ---- JW 15. snop« Turki pred Dunajem. Fabjola ln Neia ............ -*6 20. snopič. Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka .............. PESMI IN POEZIJE: Akropoli* In Piramide ........ M brofiirano........ .............89 Azazel. trdo vez. ................1.— Balade In romance, trda ves......1.23 Bob za mladi zob. trda ves.....40 Kragnljčkl (Utva) ............ -65 trdo vezano .................bO Moje obzorje, ..................... N ari rs Hirudin». br<4............26 Primorske pesmi, («ruden), vea. .35 Slutne (Albreht) brofi........... Jb Pohorske poti (Glaner) brofi.---- .20 Oton Zupančič: Sto ngank ................... 66 Vijolica. Pesmi za mladost.....66 Zvončki. Zbirka pesnlj sa slovensko mladino. Trdo vezano.....96 Zlatomg. pravljlre. trda ves.....66 Slovenska narodna lirika ...... -56 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ---------------------------- Sest narodnih pesmi (Prelovec) -M Pesmarica moških sborov (Balatka) ------------------------ MEŠANJ In MOŠKI ZBOR . ...L16 ..75 .74 J sv trdo vezano. Pripovedko ln M 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- ,6* L ■v. trdo vezano. Vsebuje 6. po- vesti ... »6 3. sv. trdo veza nr.. Vlnskl brat .. M sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- M Priložnostne peoad (Grum) Slovenski akordi (Adamič): ..L zvezek ................... n. zvezek .................. Pomladanski odmeri. L in II. ov^ vsak ........................45 \mer1fika slovenska Ura (Holmar) L— Orlovske hlasne (Vodopivec) ....IJ6 19 mofikih Ur meianlh sborov — t Adamič) .................. M MOAKI ZBOR IGKE: BI BoneAki trgovce. Igrokai v 5. dejanj M Cjran de Bergcrac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vosa no ..........................1.7* Rdela, drama v 4 «lej ........... Gospa z morja, 5. dej. ...................75 Lokalna železnica, .3 dej................50 Marta, Semenj v Richmond o, 4 _ , dejanja ...................... -** Oh vojski. Igrokaz v 6Urih slikah JI Trije moftkl tbori (Pavčlfi) r=* Izdala Glasbena Matlea .........46 Narodna nagrobnlea (PavUč) .. M Gorski odaMvl (Lahamar) 2. sv. .45 Knjig o polil jamo po.it ni ns prvato "GLAS NARODA" 119 W. 18. St., New York