stev. 188.
8 mudim «torek, dne 18. oufiusla 1908.
LBtO XXXVI.
"'.hcseesesz:
Velja po poŠti:
celo leto naprej	K 26'—
ga pol leta „	„ 13'—
sa tetrt leta „	„ 6-50
as cn mesec „	„ 2'20
V upravniStvu;
s/s celo leto naprej	K	22-40
n pol leta „	„	tt-20
.■<* četrt leta „	„	5-60
s* en inesec „	„	190
poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne 5tev, 10 h
Ciredništvo le v Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod čez
---- dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi sr
»t vračajo: nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski is
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 K za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ure popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■--Vsprejerna naročnino, inserate ta
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Agrarne borbe.
V borbi stanov je prišel kmečki stan v težak položaj. Njegovo težko delo mu ne prinaša sadu, njegov trud je brez plačila. Boljše se godi delavcu, ki za svoje gotovo delo dobi svoje gotovo plačilo, kakor pa majhnemu zadolženemu posestniku, ki mu slaba letina niti toliko dohodka ne prinese, da bi mogel plačati svoje obveznosti. Bil je celo leto delavec brez plačila, kajti končni obračun mu kaže, da je delal zastonj. To je bridko, in zaradi tega ljudstvo trumoma zapušča poljedelstvo, pušča tudi zemljo zanemarjeno in neobdelano in hiti v mesto za obrtnim delom.
Dobiček od kmečkih pridelkov spravljajo veliki prekupci, ki na borzah določajo cene. Hkrati pa je splošna industrializacija cene delavskim silam dvignila tako visoko, da jih kmet več ne more zmagati. Tako je prišel kmečki stan v stisko in si ne more pomagati.
Pa so še drugi sovražniki kmečkega stanu. V Italiji se ja odigrala sedaj velika borba med kmetom in revolucionarnimi socialnimi demokrati, ki se je to pot končala z zmago združenih kmetov. Socialna demokracija vidi v kmetu svojega glavnega sovražnika. Letos je hotela kmečki stan stan smrtno zadeti s splošno stavko vseh poljskih delavcev. Organizirali so poljske delavce in hlapce in ob času žetve proglasili stavko. Več mesecev prej so že s podrobno agitacijo delavstvo pripravljali, in ko se je začela žetev, je izbruhnila stavka, ki je trajala več tednov. Socialna demokracija je naravnost povedala, da hoče tolikokrat porabiti stavko kot svoje najhujše sredstvo, dokler ne uniči kmečkih posestnikov in tako pripravi tla za svojo socialno revolucijo. Zato ni bila to le stavka, ampak jc bil pravi uničevalni boj proti kmetu sploh.
Kmetje so se pa ob pravem času pripravili. Kmečke zveze so se trdno organizirale in so sprejele boj s socialno demokracijo. Kmet je v prvi vrsti seveda delal sam. Kmečke zveze so pa naročile v velikem številu kmetijskih strojev, ki so delali za tisoče delavskih rok. V krajih, koder kmet o strojih doslej ni ničesar vedel,
so se naenkrat udomačili moderni stroji. Potem so kmečke zveze klicale iz drugih krajev delavce, ki niso v socialistični organizaciji. Tako je prebil kmečki stan čas žetve.
Za mlatev so pa udarili socialni demokratje iznova, in kmetje so zopet sprejeli ta boj. Pa socialisti so postali zdaj nasilni. Odganjali so delujoče od dela, napadali mlatilne stroje in jih ustavljali. Na cestah in poljih so ležale razbite in prekuc-njene mlatilnice. Najhujše jc bilo okoli Parme in Ravenne v takozvanih Markah. Pa kmet se ni dal ostrašiti. Pregnali so napadalce, in kmalu so zopet delali kmetijski stroji. Tam, kjer so prej z roko mlatili, ali koder so voli z nogami stopali po snopih, je zdaj stroj z naglico opravil svoje delo, in kmečke zveze so skrbele, da so prišli pri stroiih hitro na vrsto kmetje eden za drugim. Socialni demokratje so hujskali celo hlapce, da naj po hlevih ne krmijo živine. da bi od lakote poginila.
Pa vsi ti napori so se razbili ob kmečki vztrajnosti, in socialno - demokraška stavka se je ponesrečila. Socialna demokracija ni dosegla svojega namena. Posledice te vojske proti kmetu so sledeče: 1. Kmetje so se združili v svoje trdne stanovske organizacije. 2. Ker je v Italiji delavcev v izobilju, so zdaj kmetje socialne demokrate spodili iz službe in poklicali delavce iz drugih krajev. 3. Kmet se je seznanil s strojem, ki bo vzel dela tisočerim delavcem.
Ta borba med kmetom in socialno demokracijo je jako poučna. Pravična in koristna je delavska organizacija, ki se obrne v industriji proti izkorjščajočemu vele-kapitalu, da doseže opravičeno zboljšanje za delavca, a brezvestna je soc. demokracija, ki litijska v pogubo kmeta in delavca, samo zato, da bi njeni voditelji dosegli svoje politične cilje. Zato je pa stvar kmetov samih, da se združujejo in postavijo v bran proti obema velikima sovražnikoma: Proti brezvestnemu liberalnemu kapitalizmu, ki sesa na tihem kmatovo kri, in proti prevratni socialni demokraciji, k,i ga hoče s silo pregnati z njegove posesti.
To je veliki namen krščanskih kmečkih zvez!

Cesarjev rojstni dan.
Pomiloščenje.
Danes objavlja uradna »Dunajčanka« cesarjevo lastnoročno pismo pravosodnemu ministru Kleinu, ki slove: Ljubi Klein! V letu, ko mi spomin na šestdesetletnico, odkar sem zasedel vladarski prestol, do-naša toliko znakov ljubezni in udanosti mojih narodov, se spominjam tudi tistih nesrečnikov, k,i so se pregrešili proti drž. postavam. Zato odpuščam vsem osebam, ki so se pregrešile, predno se to razglasi, hudodelstva razžaljenja veličanstva ali pa hudodelstva razžaljenja kakega člana cesarske hiše ali pa obeh hudodelstev, če niso v zvezi z drugimi kaznjivimi dejanji, kazni, v kolikor se niso že prestale. Ukazujem nadalje, da se ne zasledujejo pred dnem razglasitve storjena navedena hudodelstva. Nadalje odpuščam vsem, ki so bili pred objavo kaznovani v zapor, ki ne znaša več kakor dva tedna, ali pa v denarno kazen, ki ne presega 150 K, če prej še niso bili kaznovani in če še niso prestali kazni. Nadalje se odpušča, če je kdo obsojen v zapor in pa v denarno kazen, če ne presegata kazni dveh tednov. Odpuščam vsem, ki so bili obsojeni pred razglasitvijo pomiloščenja v zajjor ali denarno kazen treh mesecev, če niso bili že prej kaznovani, posledice obsodbe, da ne smejo izpolnjevati gotovih pravic, mest in pooblastil, kakor tudi izgubo aktivne in pasivne volivne pravice v javne zastope. Nadalje se odpušča ostanek kazni 752 jetnikom, ki se izpuste iz zapora 18. avgusta.
Sedanje pomiloščenje prekaša glede na obseg ono ob vladarjevi petdesetletnici.
Slavnostna predstava v Išlu.
Danes zvečer je napovedana v išlu slavnostna predstava, pri kateri sodelujejo v vojaških oblekah iz leta 1848 otroci nad-vojvodinje Marije Valerije.
Časopisje
se toplo spominja letošnjega cesarjevega rojstnega dne, ne zgolj avstrijsko,. marveč tudi inozemsko.
Odlikovanja v armadi.
Cesar je izdal ukaz, po katerem ustanovi vojaški jubjlejski križec. Nadalje podeljuje jubilejski križec vsem, ki so se udeležili leta 1848. vojske pod Radeckyjem.
Jubilejski vojaški križec dobe vsi aktivni častniki in gažisti armade, mornarice in deželne brambe, kakor tudi neaktivni častniki, ki so aktivno služili od 2. decembra 1848. do 2. decembra 1908., nadalje kapel-niki, ki so 2. decembra v aktivni službi jn aktivno moštvo, ki pripada 2. decembra 1908. vsaj drugo leto boroženi moči, in orožniki, ki služijo 2. decembra 1908. vsaj drugo leto. Nadalje je pa vladar imenoval nadvojvodo Petra Ferdinanda za imejite-Ija 66. pešpolka, podelil red železne krone mnogim generalom, med drugim načelniku generalnega štaba, podmaršalu Conradu Hotzendorfu, nadalje več generalom veliki križ Franc .ložefovega reda, med drugim poveljniku III. armadnega zbora, podmaršalu Potioreku, kakor je tudi odlikoval z redovi in izrazil zadovoljnost mnogim častnikom in vojakom. Vojni minister fcm. Schonaich je povišan v barona. Nekdanji zbornični predsednik grof dr. Vetter, bivši ritmojster, je po cesarjevi posebni milosti imenovan za štabnega zdravnika v deželni hrambi. Izredno veliko bo letos tudi število v častnike povišanih gojencev vojaških zavodov.
Jubilejski stokronski cekini.
Poleg 20-. 10-, 5- iu 1-kronskega jubilejnega denarja se izroče zdaj prometu tudi 100-kronski cekini.
Jubilejski križec civilnim državnim uslužbencem.
Uradna »Dunajčanka« objavlja danes cesarjevi lastnoročni pismi ministrskemu predsedniku Becku in ministru cesarske hiše, Aehrenthalu, ki naznanja, da cesar ustanovi jubilejski križec civilnim državnim uslužbencem po statutu, ki ga še cesar potrdi.
Turčija usfauns držtm
Velikega vezirja sultan zdaj večkrat zasliši, kar se prej ni godilo. Preosnovali so civilno listo. Državne urade so premestili v »Visoki porti«. Odpravili so urad za šifrirane brzojavke. Državni zbor bo zboroval v veliki dvorani justičnega ministrstva, tam, kjer je zboroval turški državni zbor pred .30 leti. Poslaniki inozemskih držav, ki so bili na dopustih, so okrajšali dopuste in se vračajo v Carigrad. Turško časopisje ugodno sodi o vladnem pro-
LISTEK.
ti
20.000 rublieu.
(Zgodbica z Ruskega.)
Leta 184. je odposlala neka južno-nemška državica mladega diplomata z važnim diplomatičnim poslanstvom na ruski dvor, kjer se je kmalu do dobra spoprijateljil s peterburško diplomacijo. Kratko pred odhodom iz Rusije je šel še v kavarno, bil tam nekaj časa in se nato odpeljal domov. Doma v svojo veliko grozo pogreši svojo denarnico, v kateri je imel 20.000 rubijev v bankovcih. Hiti nazaj v kavarno, poizveduje po izgubljenem, ali nikdo se ne oglasi, da bi videl njegovo denarnico. Povprašuje po izvoščeku, ali nikdo ga ne pozna, nikdo ne ve zanj. Nc preostane mu torej drugega, kakor potruditi se na policijo, tam prijaviti svpjo izgubo in prositi za strogo preiskavo. Šef opomni mladega diplomata na jako težko možnost, da bi se izgubljeno zopet našlo, vendar obljubi, da bo storil vse., kar bo mogoče storiti, ko ta odstrani njegove pomisleke s svotico 100 rubijev. Štirinajst unij preteče, ubogi Nemec še vedno ni dobil svojega nazaj. Visoka policija mu na njegovo pogostno povpraševanje odgovarja le, nai se nikar ne boji, da se bo denar že našel. Tu sklene diplomat odpotovati,
kajti mudilo se mu je že zelo, in izgubo preboleti ali pa — zaračuniti. Pred odhodom mu je dovoljena še poslovilna avdi-jenca pri carju. Car sprejme diplomata zelo milostno in ga tudi vpraša, kako mu je kaj ugajalo v Peterburgu. Ta se izrazi, da mu je vse na dvoru jako všeč, le da ima manj vzroka, pripomni v šali, biti zadovoljen z rusko policijo, ki bi 11111 lahko z večjo brižnostjo pomagala iskati izgubljeno denarnico. Car izrazi svoje sočutje in prosi diplomata, naj vsaj še en dan počaka v Peterburgu, da ne bo odšel s takim neprijetnim utiskom glede ruskega inštituta, ki stoji sicer na tako dobrem glasu. Drugo jutro je navsezgodaj nekdo potrkal na vrata Nemca, in šef policije je vstopil, globoko sc priklanjajoč.
»Prosim tisočkrat oproščenja,« jc začel ta, »da se je čuječnosti policije šele danes posrečilo dobiti v roke vaše denarnico. Kolika je bila vrednost papirjev v nji, če smem vprašati?«
»Bilo je 20.000 rubijev v papirju.«
»Sicer ni bilo nikakih papirjev v denarnici?«
»Ne.«
No, kakor rečeno, denarnica se je zopet našla, ali bila je v tako ostudnem stanju, da se Vam jc nisem smel drzniti take prinesti. Bankovci so pa vsi tukaj.«
Zelo vesel je mlad diplomat sprejel denar in je policijskega šefa še obdaril.
Šele, ko je bi! poslanik zopet na nem-
ških tleh, je naenkrat opazil, da je podloga pri notranjem žepu v suknji razparana. Preiskal je škodo in pri tem dobil v oglu suknje svojo pogrešano denarnico in v nji nedotaknjenih 20.000 rubijev, o katerih je mislil, da jih je izgubil v kavarni.
Iznajdbe.
Avstrijsko zrakoplovstvo. Avstrijska armada dobi vodljiv zrakoplov, ki bo baje kupljen v Nemčiji. Listi poročajo o dveh novih zrakoplovih, ki sta izum Avstrijcev. Aeroplan avstrijskega inženirja Hipsicha je težak 300 kg in ima 50 konj. moči, inženir Wels je pa iznašel aeroplan, v katerem v kratkem iz bližine dunajske Rotun-de poleti v zrak in o katerem zagotavlja, da bo prekosil vse dosedanje poizkuse na tem polju, tako da bo imela avstrijska iznajdba prvenstvo. Če bo le res.
XXX
Orožna iznajdba. Poročali smo, da je švedski polkovnik Unge iznašel zračni torpedo, katerega se lahko brez šuma izstreli. Še ni pričela tvrdka Kriipp, ki je patentno pravico odkupila za več milijonov, izdelovati te zračne torpede, že prihaja iz Rusije poročilo, da jc profesor Filipov Un-geja znatno prekosil. Filipov je s pomočjo elektrike iznašel eksplozivne valove, ki povzročajo eksplozije v daljavi tisoč kilo-
metrov. Za to potrebni stroji so jako pri-prosti in poceni. S pomočjo te iznajdbe lahko v Peterburgu pripravljena eksplozija izpremeni Carigrad v prah in pepel. Filipov pravi, da mora s svojo iznajdbo, pri kateri so jako hitro eksplozivne snovi, jako previdno postopati. Če bi se v njegovem laboratoriju, ki je na južnoruski stepi, prigodila eksplozija, bi bilo na 50 vrst okolu uničeno vsako živo bitje. Iznaj-ditelj upa, da bodo vsled te grozne iznajdbe vojske postale vedno bolj redke.
XXX
Popolen preobrat v mornarici. Iz
VVaschingtona poročajo: Pod avspicijami geologičnega urada se vrši preiskovanje, kako bi se dalo na voj. ladjah kuriti mesto s premogom s plinom. Kurjenje s plinom ima mnogo prednostii pred kurjenjem s premogom, vendar izvedenci se dosedaj še niso zjedinili, ker plin povzročuje nevarnost razstrelbe, kateri se je jako težko izogniti. Kakor se je izjavil inženir Robert Fernald, pod katerega nadzorstvom se vrše preizkuševanja, bode moderna vojna ladja popolnoma mirna; iz nje se ne bode kadilo, ker plin bode preskrboval vse ladijske stroje; nadalje bode ladja plula v zelo nizki vodi z brzino 40 vozljev na uro. Vse slabe ladijske točke bodo pod vodo, dočim bode na krovu uničevalna baterija topov. Ponoči ladje sploh ne bode opaziti, ker ne bode imela jarbolnikov, nc dimni-
gramu. Dognali so, kako je obogatel bivši artiljerijski minister Zeki paša. Minister Turhan paša je prodal na povelje katna-rile imobilije, vredne 3 milijone frankov, za 100.000 frankov, a Zeki je založil le desetino. Izjavil je, da povrne, kar je ogoljufal. Armenci so odstavili svojega patriarha. zdaj pa zahtevajo Bolgari, naj se odstavi eksarh Jožef, ljudje pa, naj odstavijo višjega rabinca Mozesa Lewyja in naj jih nadomeste s poštenimi, izobraženimi možmi. Turkinje se vedno bolj emancipirajo.
V	Carigradu se je vršil 16. t. m. shod turških žena, ki ga je vodila Turkinja. Zahtevale so svobodo, odpravo pajčolana in ne-moderne obleke, kakor tudi monogamijo.
Bolgarski agent Gešov je večkrat zatrdil turškemu zunanjemu minisKru, da Bolgarija ne misli na vojsko. Bolgarske čete so sploh odložile orožje. Iz Male Azije pa dohajajo poročila o nemirih. Razglasitev ustave so marsikje tolmačili tako, da ni več postav in davkov. Neki armenski list poroča, da so mohaniedanci v Herak-leji masakrirali kristjane, ki so glede na proglasitev ustave priredili manifestacijo.
V	vilajetu Mamureh ;'il Asis so pa napadli Kurdi in opustošili armenske vasi. Na Kur-de so odposlali Ncšct pašo, ki jim je pobil glavarje.
Sultanov najljubši sin, princ Burlian paša, je prevzel predsedstvo novega mornariškega kluba. Sultan jc odpustil 46 ad-jutantov. Listi poročajo, da so Zeki našo izpustili iz zapora.
AVSTRO-OGRSKA. Zasedanje dalmatinskega deželnega zbora.
Z a d e r, 18. avgusta. Ker je potekla deželnozborska doba dalmatinskemu deželnemu zboru že 23. junija, se vse čudi, zakaj da vlada ne razpiše volitev, dasi že vse stranke pridno agitirajo. Med uradniki se govori, da jeseni še kratko zboruje dalmatinski deželni zbor, predno ga razpuste. Vlada namreč želi, da bi reformirali deželni odbor in volivni red.
Jugoslovanski minister.
Zagreb, 18. avgusta. Hrvaški listi se zopet pečajo s poročili, da se namerava imenovati jugoslovanski minister. Trde. da je imenovanje odvisno od sporazumlje-nja med »Slovenskim klubom« in pa »Sa-vezom južnih Slavena«. Ministrstvo bi imelo slovenski in hrvaški oddelek. Jugoslovan bi postal minister, ko bi bil izvoljen za podpredsednika kak Italijan ali pa Rusin.
Vojaška realka v Dubrovniku.
Z a d e r. 18. avgusta. »Narodni List« poroča, da se ustanovi v Dubrovniku vojaška realka z nemškim učnim jezikom.
Jezuiti zapustili Zader.
Z a d e r, 18. avgusta. »Narodni List« poroča, da zapuste po 45 letih jezuiti Zader. ker manjka družbi duhovnikov.
Jubilej mons. Bulica.
S p 1 j e t, 18. avgusta. Monsignor Bulic praznuje, ko se povrne od posvetovanj mednarodnega arheološkega kongresa v Berolinu, svojo 25-letnico kot voditelj iz-kopalnih del v Saloni in kot ravnatelj ta-mošnjega arheološkega muzeja.
kov ter se bode lahko nevidno popolnoma tiho približala sovražniku. Inženirja Fer-nalda stroji se imenujejo Internal Combu-sion Motor. Zjedinjene države bodo kmalu imele najboljšo mornarico na svetu, ki se bode lahko kosala z mornaričnim brodov-jem treh drugih držav. Plinovi stroji so na vojnih ladjah povsem praktični, ker po-vzročujejo manj stroškov, nadalje, ker se plin iahko izdeluje na vojnih ladjah, torej odpadejo takozvana premogarska nakla-dališča ali premogovne postaje, in nadalje, ker pri plinovih strojih slednji ne povzro-čujejo nobenega ropota, kar je posebne važnosti za vojno mornarico. Plin sc prideluje v posebnem aparatu, ki ue potrebuje dimnika. Oglje se spreminja direktna v pl,in, ki takoi odide v stroje. Kako bi se odstranil dim iz strojnih prostorov vojnih in drugih ladij, to vprašanje je strokovnjake že več let mučilo s težkimi študijami. Dandanes se lahko opazi sovražno ladjo milje daleč po dnevu in ponoči, ko uhajajo iskre iz dimnikov. Nadalje je moderna vojna ladja s plinovimi stroji precej zavarovana pred sovražniki. Jarboli in dimniki odpadejo in ves gorenji krov se spremeni v baterijo. Dimniki so dosedaj dajali dober cilj za streljanje. Odslej naprej bodo baterije sovražniku popolnoma zakrite in povzročale temveč škode napadalcu. Več poizkusov se je vršilo že v Norfolku, W. Va., in z poizkusi so bili vsi navzoči veščaki zelo zadovoljni. Kakor hitro se dokaže, da je plin sposoben brez nevarnosti za ladijske stroje, ga upeljejo, oziroma plinove stroje po vseh ameriških vojnih ladjah, mesto dosedanjih, ki se kurijo s premogom.
Velikosrbska propaganda.
Koalicijski listi poročajo, da ni res, da bi vlada ne uplivala na sodno preiskavo glede na velikosrbsko propagando. Vse sodne akte so minulo soboto nesli v vladno palačo, kjer so pri konferenci konstati-rali, da Nastičeve izpovedi ne zadostujejo za obtožbo. Nastič je moral zapustili ponoči elegantno kavarno, ker je občinstvo protestiralo. V Kostajnici in v Dvoru so zasledili nova dejstva. Oblasti so zasledile več nesrbov, ki so delali v smislu bel-grajskega revolucijskega odbora. V kratkem zapro nove osumljence.
Skupni ministrski svet
se vrši 19. t. m. Vodil ga bo Aehrenthal. Pečal se bo z vojnim proračunom.
»Narodni klub« in češka ministra.
Parlamentarna komisija »Narodnega kluba« se je posvetovala z ministroma Fiedlerjem in Praškom 17. t. m. od 3. po-poludne do 7. zvečer. Razmotrivali so ves politiški položaj in Beckov program. Posvetovanje se nadaljuje 18. t. m.
Nemški nacionalci in prestolonaslednik.
»Nemško-narodna korespondenca« trdi, da obiskuje prestolonaslednik velikokrat Solnograd, ker namerava darovati »Katoliškemu vseučilišketnu društvu« poslopje za katoliško vseučilišče.
Ustanovitev trutnovskega obrožnega sodišča.
Glasilo ministra Praška, »Venkov«, razpravlja o Beckovi obljubi nemškim poslancem o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovem. List trdi, da je mogel Beck to obljubiti, ne da bi obvestil Praška, m grozi, da Prašek nastopi z agrarci tako, da Beck ne bo mogel izpolniti svoje obljube.
Demonstracija proti VVahrmundu.
V topljicah Moders prebiva znani profesor VVahrmund, ki se mu pa ne godi najboljše. Kmetje so zelo hudi nanj in so mu priredili mačjo godbo.
Zopet razburjeni Nemci.
Nemci so zopet razburjeni. Od petka namreč dostavljajo brzojavke v Hebu z nemško-češkimi zatvornimi znamkami, med tem ko so bile prej samonemške.
Sternberg.
Grof Sternberg je odšel, da ima mir pred nolitiko. na severni tečaj, prej pa je spustil v svet zabavljanje na vse strani. Zelo se je bil že približal katoliškonarodni stranki češki in je že hodil na njene shode.
Dvobojna afera z agrarcem Bergrnan-noin pa ga je seveda odtujila katoliškim krogom. Da je Penižka oklofutal, in podobne stvari, so mu vsi za dobro sprejeli, a z dvobojem se vendar ne morejo sprijazniti katoličani, tudi če se dvobojuje Sternberg. Ker nekateri celo niso hoteli glasovati za to,da se Sternberg ne izroči sodišču, je grozno hud in zmerja sedaj v svojih »Lidovih listih« »prelatsko stranko«. Katoliško časopisje češko mirno prigovarja grofu Sternbergu, naj se potolaži, da ne odbije od sebe še bolj onih, ki bi sicer simpatizirali ž njim.
Pročodrimovci.
Praga, 17. avgusta. Protestanti vedno upijejo, da smo katoličani nestrpni. Dejansko so pa nestrpni protestanti. To dokazuje tudi peti občni zbor avstrijske nemške evangeljske zveze, ki opozarja evangeljske cerkvene občine, naj se že zdaj pripravljajo na 400letnico reformacije in naj ustanavljajo Lutrove hiše. Nadalje pa poživljajo na odpor od Rinia, češ, da jim nasprotuje »rimska cerkev« in »kleri-kalizem«.
Vodovodne cevi za praški vodovod.
Praga, 17. avgusta. Češki listi ostro nastopajo, če bi se izročila nabava vodovodnih cevi za praški vodovod vit-koviški nemški železni tvornici. Cehi sklicujejo 19. t. m. v Prago velik ljudski shod, ki bo protestiral, da bi se naročile vodovodne cevi v Vitkovicah. »Cas« priporoča, naj se nabavijo vodovodne cevi pri neki francoski družbi.
NEMŠKI KATOLIŠKI SHOD.
D ii s s e 1 d o r f, 18. avgusta. V nedeljo so na zunaj pokazali svojo moč v im-pozantnem izprevodu katoliški delavci. V ponedeljek se je pa pričelo resno delo. V nedeljo so po krasno okinčanem Diissel-dorfu nastopali katoliški delavski bataljoni. združeni po katoliških delavskih društvih. Zvestobo katoličanstvu iu sv. Očetu so obetali na 31) shodih. Po shodih je pa 50.000 katoliških delavcev napolnilo ceste do poznih večernih ur, ko so jih odpeljali posebni vlaki v njihove domače kraje. V Diisseldorfu je pa ostalo 10.000 delegatov in udeležencev katoliškega shoda, ki so hiteli na slavnostni pozdrav. V ponedeljek reši katoliški shod tak obširen spored, ki ga more rešiti le v 50 letih boja izurjen nemški katoličan. Od 7. zjutraj do polnoči
mora poslovati osrednji odbor na 10 različnih krajih.
Zjutraj ob 8. je bila natlačeno polna cerkev sv. Roka. Splošno pozornost vzbujajo katoliška dijaška društva s svojimi zastavami in dijaki v polni paradi. V cerkvi se vrši pontifikalna sv. maša in »Veni creator Spiritus«. Ob pol 10. se prične prvo zborovanje. Med 11. in 12. uro pri-čno zborovati društva, ki se vrste. Ob 3. popoldne prično odseki svoje delo, ob 5. popoldne se pa vrši v slavnostnem šotoru prvo javno zborovanje. Zvečer ob 8. imajo »Križarji« slovesno zborovanje, dijaki imajo komerz, slovesna zborovanja pa učiteljska, mladeniška in kat. rokodelska društva.
STRAH PRED OGLEDUHI V NEMClJJ.
V severnem Šlezviku so prijeli pet oseb, ki so na sumu, da vohunijo za Angleže.
INŠPEKCIJSKO POTOVANJE ITALIJANSKEGA VOJNEGA MINISTRA OB MEJI.
Rim, 18. avgusta. Italijanski vojni minister Casana si je ogledal mejo ob zahodnih Alpah, ki zapirajo Ligurijo in Pie-mont. Jeseni si pa ogleda Casana stare in nove utrdbe ob zahodni meji. Casana je inženir in upajo, da bo »inšpekcija« vspešna.
POMNOŽITEV ANGLEŠKE MORNARICE.
Angleška najame posojilo 100 milijonov funtov šterlingov, da pomnoži mornarico.
ODKRITA ZAROTA NA HAJITIJU.
Hajitiška vlada je odkrila novo zaroto proti državnemu redu. Zaprli so nad 200 oseb, med zarotniki so tudi Evropejci. V departementu Port au Prince je proglašeno vojno stanje.
Dnevne novice.
-f Liberalni zgagarji. Liberalna zveza slovenskih zadrug, ki se bori z velikanskimi deficiti, poizkuša vse mogoče, da bi se vgnezdila s svojim liberalizmom med ljudstvom. Kako slabo vest ima ta zveza, se vidi iz tega, da je pač objavila v »Narodu« nekaj številk, s katerimi hoče javnost slepiti — kajti visoke številke, ki jih izkazuje promet raznih mestnih hranilnic, vendar ne gredo v račun liberalne zveze — ni se upala povedati, kako ogromno izgubo dela vsako leto njena uprava, in je zamolčala svoj veliki deficit. Vkljub temu, da je popolnoma nesposobna za velik blagovni promet, pa se hoče uri-niti pri dobavi sena. Kakor nadležni judovski agent se usiljuje vsem županstvom, kakor bi bila ona vladni organ, po katerem se dele državne podpore. Celo vse kočevske občine so dobile nemška pisma, v katerih se jim kot edino zveličavna priporoča liberalna zveza. To je vendar preveč, in tudi mi, ki smo o liberalni zgagi doslej molčali, smo prisiljeni, povedati c. kr. državni vladi sledeče: Liberalne zveze ni sprejela niti Splošna avstrijska zadružna zveza v svoje članstvo, ker jo smatra kot konkurenco Zadružni zvezi kot škodljivo in nepotrebno, in tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo je iz istih razlogov odreklo subvencijo. V direktno nasprotstvo s poljedelskim ministrstvom, ki postopa v tem slučaju po analogiji drugih dežel, se postavi deželna vlada kranjska, ako ona to, samo iz političnih nagibov v škodo obstoječi zadružni organizaciji osnovano zvezo podpira in neguje.
+ Znižane vožne cene za krmo na Kranjsko. Ministrsko predsedstvo objavlja, da se zaradi dolgotrajne suše na Kranjskem, vsled katere primanjkuje krma, dovoljujejo znižane vožne cene po progah avstrijskih državnih železnic, kakor tudi po dotičnih lokalnih železnicah za krmo. Z južno železnico se glede na znižanje vožnih cen vrše pogajanja. Podrobna določila o znižanju voznih cen se še objavijo.
+ Odbor »Slovenske dijaške zveze«
vnovič pozivIje vse redne člane, da se IV. rednega občnega zbora, ki se vrši v petek, 21. velikega srpana ob 4. uri popoldne v Gorici, v hotelu »Central«, zanesljivo polnoštevilno udeleže. Spored: I. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo odborovo; 3. poročilo revizorjev; 4. volitev novega odbora; 5. sprememba pravil; 6. slučajnosti.
+ Generalni štrajk po kranjskih papirnicah. Položaj neizpremenjen. Delavstvo štrajka odločno in možato naprej. Ne ovirajo je spletke tvorniške gospode, ki jc pričela postajati, osobito v Vevčah, nasilna, ker nečuveno pritiska na tiste delavce, ki stanujejo v tvorniških hišah, da bi zlomila odpor štrajkujočega delavstva. Trdno smo prepričani, da se ji to ne posreči. Čudno je, da se upa upljivati tvor-niška gospoda na delavstvo, češ, da dela
v sporazumu s sociair ^ škim vodstvom. Socialni demokrati naj povejo, da tvorniška gospoda nima pravice* da nastopa v imenu socialno-demokraške stranke. — V Vevčah je danes zelo živahno. Štrajkujoče delavstvo slavi cesarjev rojstni dan. Ze ob 2. ponoči se je zbiralo. Prireja z godbo na čelu, ki igra cesarsko pesem, in pa s črno-žolto zastavo naprej izprevode. Pred orožniško postajo se je zbralo, potem pa korakalo z živio-klici na vladarja pred tvornico. Izprevod se je nato pomikal pred hišo g. župana Dimnika, kjer igra godba cesarsko pesem. Delavke niso korakale v izprevodu, stražile so tvornico. Štrajkujoče delavstvo je slavilo tistega vladarja, ki je podelil ljudstvu splošno volivno pravico, vladarja človekoljuba. Čast takemu delavstvu! Tistih par stavkokazov, ki delajo nečast delavstvu (jih ni niti pet), si seveda delavstvo zapomni. Tako delavstvo zasluži pač boljšo usodo, kakor jo ima pod Taussigovim jarmom. Naprej pogumno, neustrašeno do zmage!
+ Goriški deželni zbor. »Reichspost« piše: Nekateri listi hite poročati » o silnem razburjenju med liberalnimi Slovenci« radi imenovanja kršč. socialnega Slovenca, deželnega poslanca dr. Gregorčiča, za namestnika dež. glavarja na Goriškem. Od informirane strani se nam k temu poroča, da so liberalni Slovenci po dolgih pogajanjih sami pritrdili imenovanju dr. Gregorčiča, seveda z zahtevo po dveh sedežih v deželnem odboru. Krščansko - socialni Slovenci pa hočejo dovoliti le eno mesto, ker imajo liberalci vseskozi nove, neizkušene člane. O tem se še vrše pogajanja. Enak prepir pod enakimi razmerami glede moči se vrši tudi med italijansko-konser-vativnimi in italijansko-liberalnimi poslanci radi dveh odborniških mest, ki pripadati Italijanom.
- Umrla je v Naklem g. Helena Na-vjnšek, žena organista in posestnika.
—	Slovensko gledališče v Trstu. (i. intendant Knaflič je nastopil daljši dopust. V njegovi odsotnosti bo vodil intendant-ske posle odbornik g. Engelman. Redne gledališke vaje prično s 1. septembrom. Sezona se otvori 1. oktobra.
—	Dr. Matko Laginja, odvetnik, državni in deželni poslanec v Pulju, je 16. t. m. obhajal 25-letnico, kar je prvikrat v istrskem deželnem zboru izpregovoril v materinem jeziku. Gospodu doktorju tudi naše najsrčnejše častitke! Puljski rojaki so mu podarili 400 kron za povzdigo časnikarstva, dragoceno zlato uro in verižico in palico iz ebanovine s srebrnim ročajem. Dr. Laginja pravi v svoji javni zahvali v »Omnibusu«, da hoče denar dobro porabiti, ura ga bo spominjala, kako točno treba meriti čas, palica pa, da ne pade, kdor se opira na svoj narod. »Omnibus« prinaša navdušen italijanski in hrvatski uvodnik, posvečen dr. Laginji.
—	Protilaška demonstracija v Trstu ob prihodu Italijanov iz Milana je dosegla svoj namen. Dokazala je, da Trst ni izključno samolaški. Proti slovenski manifestaciji so bili onemogli iredentovci in socialisti. Zanimivi prizori so bili na Velikem trgu. Na Velikem trgu je laška »elita« od kavarn Specchi in Municipio čakala na slavni iredentovski sprevod. Vsa okna magistrata so bila polna gledalcev. Sicer je bilo na trgu večinoma ljudi, ki so prišli zijala prodajat. In tu, mesto da bi na velikem trgu zagledali regnikole in ireden-tovce s trikolorami in fanfarami, so nakrat videli pred seboj slovensko maso, vihrajoče trobojnice in zaslišali: »Hej Slovani!« Italijani so okameneli. Nastala je nepopisna panika. Občinstvo pred kavarnami je naenkrat izginilo in s strašansko naglico so potegnili doli ruloje kavarn. Slovenci so bili gospodarji Velikega trga. Gospoda na magistratu ni vedela, pri čem da je. In tudi tukaj je rešila italijanstvo Trsta avstrijska policija, ki je potisnila slovensko kolono proti Borznemu trgu. Poroča se, da so se milanski gostje ogorčeno pritoževali nad gostoljubnostjo tržaških ireden-tovcev. »Piccolo« se je balial, kako je vse po hotelih in privatnih stanovanjih preskrbljeno za prenočišča 800 gostom. Prišlo pa jih ni 800, marveč kakih 400 ali kaj več in večino teh, pretežno iz boljših krogov, so spravili — v ljudsko prenočišče, kjer se navadno plača 20 stotink za eno noč! Jako veliko gostov je bilo radi tega ogorčeno in so prihajali iskat prenočišča k mnogim slovenskim rodbinam v ulici Farneto. In Slovenci so jih gostoljubno sprejeli. Ali še več. Prišio jih je tudi nekoliko v »Narodni dom«, kjer so dobili prenočišče v hotelu »Balkan«. Tu so se milanski gostje kaj ostro izražali o razočaranju, ki so je doživeli v Trstu. Vsi italijanski listi so bili radi hujskajočil poročil o iredentovski blamaži konfiscirani. Aretiranih jc bilo 71 oseb, med njimi pet Italijanov iz kraljestva. Municipalna delegacija je imela nujno sejo, v kateri se je brzojavno na ministrstvo pritožila.
—	Semen} v Kandlji za govedo in prašiče bo prihodnji četrtek, dne 20. t. m. — Gospodarska zveza je županstvu pisala, da pošlje svojega odposlanca nakupovat bolj rejeno živino. Živinorejci se s tem opozarjajo.
—	Glavna skupščina družbe sv. Cirila In Metoda je določena na dan 13. septembra t. 1. v Ptuju.
—	Vreme je nagajalo prošle praznike tudi v Zagrebu. Oba dni je deževalo, časih lilo, v nedeljo zjutraj pa je padala kakor oreh debela toča, ki je napravila mnogo škode na nasadih in strehah.
— Sora je pri Sori narastla ob tem deževji za 1 meter, namreč od 70 cm do 170 cm. Komisijski ogledi in obravnave zaradi uravnave Sore so se vršili začetkom tega meseca.
—	Osleparjeni ameriški Slovenci — Bankir Maks Sever pobegnil. — Iz Amerike poročajo: Dan za dnevom se oglašajo nove žrtve propale »bankovne kuče« Francesco Zotti in vsaki dan postaja število njegovih žrtev večje. Zottijev primanjkljaj bo znašal 700.000 dolarjev. Kljub temu, da je »bankarstvo« spojeno z neštetimi neprilikami, ima pa vendarle svojo izredno privlačno silo in marsikdo si skuša postlati po vzoru bankirjev in poslovati z ljudmi, ki prihajajo iz Evrope. Radi tega se ne smemo čuditi, da se tega »rokodelstva« poprijemajo tudi nekateri Slovenci v ameriški republiki. Čuditi se pa tudi ne smemo, da dosedaj še ni jednemu ni šlo po sreči in da je še vsaki, ki je nastopil to težavno pot, kmalu propadel. Tako naj spomnimo cenjene čitatelje le na slučaj Šlander, ki je iz Pennsylvanije pošiljal denar po Zottijevem vzoru, oziroma tako, da denar ni nikdar prišel v domovino. Ko mu je šla voda že v grlo, se je sodil sam. Slovensko »banko« je pričel v Duluthu, Minn., tudi nek Slovenec, imenom Maks Sever. »Banko« je vodil sam. On je bil ravnatelj, klerk, office boy, pometač in kurilec vse v eni osebi, dočiin je svoje poslovanje izročal vsak večer veliki železni blagajni, koja je tvorila drugi del njegove »banke«. Ljudje so mu kolikortoliko zaupali, ako pa kak minnesotski Slovenec ni hotel zaupati, oziroma ako je dvomil o trdnosti Severjeve »banke«, mu je .Sever enostavno pokazal veliko blagajno, ki je bila iz železa in tako trdna, da v njej denar niti zgoreti ne more. Vsled tega je tekom časa dobil nekoliko «mušterij«, in sicer slovenskih in črnogorskih. Kljub vsemu pa njegova »banka« ni prosperirala, ljudje so se pričeli prav tako, kakor pri bankerotnem Zottiju, pritoževati, da njihov denar ni prišel v staro domovino. Zopet drugi so zahtevali, da se vrne naloženi denar. Sever je zatrjeval, da je njegova »banka« trdna, da jej niti kriza ne more škodovati, in da je najbolje, ako v njej puste svoj denar, ker ako ga hranijo doma, se prav lahko pripeti, da jim ga kedo ukrade. Končno pa tudi to ni pomagalo in nedavno je nekega dne »banka« v obliki in osebi Slovenca Maks Severja neznano kam izginila. V »bančnej kuči« ostala je le še velika železna blagajna, v kojej denar niti zgoreti ne more — toda blagajna je bila — prazna, kajti denar, ki je bil v njej, je odšel z »banko« v osebi Severja proti New Yorku in potem Bog ve kam. Ko je »banka« v osebi Severja izginila, so njegov lokal naravno zaprli in vlagatelji denarja so prihajali ogledovat si veliko prazno blagajno. Kolika je zguba po Severju varanih žrtev, nam ni znano, vendar pa, kakor se zatrjuje, ne more biti velika, kajti zaupanje ni bilo baš veliko. Kakor rečeno, pojavilo se je sedaj ob krizi tudi med Slovenci več takih »bankirjev«, kajti ako človek ne more že dobiti poštenega dela, potem zamore še vedno pričeti »bankovati« po vzorih ubeglega Severja in bankerot-tiega Zottija.
—	Bik ga je nabodel na roge. Janeza Zupančiča posestnika iz višnjegorske okolice je zbesneli bik nasadil na roge in ga tako obdelal, da je Zupančič v novomeški bolnici umrl. Zupančič zapušča 11 otrok.
—	Nadučiteljska služba je razpisana na petrazrednici v Molfronogu. Tovariši oglasite se! Nova šola, krasna lega zunaj trga. Nadučitelj ima stanovanje v novi šoli. ki obstoji iz treh krasnih sob poleg kuhinje in družili shramb.
—	Zlatoinašnik č. g. Jožef Buh, naš odlični ameriški rojak, je prišel na obisk v staro domovino, kjer ostane preko zime pri svojih sorodnikih in znancih. Kličemo mu prisrčno: Dobro došel! - lz Amerike je došlo na g. zlatomašnika neko pismo. Prosimo, naj se g. zlatomašnika na to opozori.
—	Sokol z »marelo« se je produciral v soboto v Kranju, ob priliki izleta gorenjskih sokolskih društev. Po traku, ki ga je nosil na prsih, se mu je poznalo, da je iz Radovljice. Mi »možu« sicer ne zamerimo. če sc mu je škoda zdelo uniforme, zlasti že zato ne, ker najbrže niti njegova ni bila! Ne bo dolgo do tega. ko se bo vpe-
ljala med »Sokole« lepa navada, da bodo pri vsakem zletu rabili dežnike, saj jih pri vsaki prireditvi neusmiljeno pere. Da pa. ne bo v barvah preveč disharmonije, jim svetujemo, naj si omislijo prave kranjske »rdeče marele z fušpanom«, ki jim bodo služili tudi, kadar bode kak Sokol napadal na cesti mirne ljudi. Močne so dovolj!
—	Popolna razprodaja pletarskih izdelkov se je pričela 15. t. m. v jubilejni pletarski razstavi v Radovljici. Kdor si želi nabaviti lepega in zanimivega pletiva, naj še vporabi zadnjo priliko, da obišče razstavo, ki se sme smatrati ena najbolj zanimivih v tej stroki domače umetniške obrti. Razprodaja traja le do 1. septembra, ker s tem dnem prične novi tečaj v c. kr. pletarski šoli, v kateri je nameščena razstava. Cene znižane.
—	Poročil se je nadučitelj g. Rudolf Zore iz Predoselj z gdčno Katrico Štercin iz Kaplje vasi.
—	Nove vojaške gradnje v Pulju misli vlada izročiti zopet italijanskim podjetnikom, ki bodo nastavljali v prvi vrsti regnikole za delavce ter jih dobro plače-čevali, dočim naše ljudstvo strada. Pa tudi špijonaža bo cvetela. V Valdefiga pri Pulju zida sedaj vojna mornarica kos pristanišča. Cuje se pa, da odstopi vojna uprava nadaljtia dela tvrdki »Faccanoni in dr.« iz Italije, ki dela tudi tržaško pristanišče in je igrala veliko ulogo pri alpski železnici, kjer so delali italijanski častniki preoblečeni kot delavci. Trozvezno prijateljstvo rodi zares čudne sadove!
—	Zopet »regnicolo« smrtno ranil Slovenca. V Trstu je v gostilni »Adolf« v ulici S. Caterina v nedeljo zvečer nastal med nekaterimi gosti prepir radi političnih vprašanj. Prepir je še nadaljeval na cesti in tu je bii Kari F ii r s t, 34-leten slikar, o katerem se zatrjuje, da je slovenske narodnosti, smrtno zaboden v trebuh. Sprejeli so ga v X. oddelek bolnišnice, kjer umira. Na cesti so našli dolgo bodalo, zamazano s krvjo. Sodi se, da je ranitelj nek »romagnol«. Policija mu je na sledu, ker ga mnogi poznajo.
—	Stotnika Bohma, katerega so v bližini Vidma na Laškem aretirali, ker so sumili, da je ogleduh, so izpustili. Dokazal je, da je na dopustu in da je napravil navadno turistovsko potovanje.
—	Odlikovan ognjegasec. G. Janez Meze v Spodnjem Logatcu je dobil častno svetinjo za 25-letno delovanje kot ognjegasec.
Štajerske novice.
š Duhovske izpremembe. P. Juvenal Pihler je prestavljen kot pridigar k Sv. Trojici v Slov. Goricah; p. Kasijan Zem-Ijak ostane v Mariboru; preč. g. Janez Bo-hanec je imenovan dekanom v Šmarju pri Jelšah; č. g. Franc Dobršek, misijonar, je sprejet v lavtinsko škofijo. C. g. o. Engel-bert Polak, minorit, je prestavljen z Dunaja v Gradec.
š V pokoj stopi g. Gabrijel Majcen, profesor na učiteljišču v Mariboru.
š Davek na mačke. Nek penzijonist, ki se bavi v svojih prostih urah z reševanjem težkih fin. problemov, predlaga, naj graška občina, kateri gre vedno trda za denar, upelje davek na mačke. To utemeljuje s tem, da se število mačk v Gradcu silno množi, odkar je davek na pse tako visok, nadalje, da mačke lovijo in zatirajo tiče in da s svojimi koncerti motijo nočni mir, torej davek na nje, s tem, meni dotičnik, bo pomagano občini, tičkom in spanja potrebnim gračanom. Pa menda tudi mišim in podganam.
lj Celjska nemščina. »An das Pollizei Direcktcion Leibach Erlaube ih mir Anzu-fragen ob die M. N. Wohnhaft ist und Was vorein Gescheft si vihert bitte die Lob-lihe Direcktcion um die Antvvort zeichne, J. P.« — Mati Germanija, zjoči se nad takim krasnim jezikom svojih sinov v nemškem Celju!
LIuMjanske novice.
lj Cesarjev rojstni dan se je daiies v Ljubljani slovesno praznoval. Dopoldne so prisostvovali sv. maši načelniki uradov z uradništvom. Z javnih zgradb vihrajo cesarske in deželne zastave. Častniški zbor je imel v hotelu »Union« sijajen banket. Zvečer ob 8. uri je v veliki dvorani hotela »Union« velik koncert vojaške godbe.
li Seja ženskega telovadnega odseka
je jutri ob pol 8. uri zvečer. Odbornice naj se je blagovolijo udeležiti polnoštevilno.
Ij Samoumor na pokopališču. Ustrelil se ie včeraj popoldne na tukajšnjem pokopališču pri sv. Križu g. J o sip Š v i č, uradnik pri Petru Majdiču v Celju. Na neki listek je napisal: Vzrok smrti dr. Keppa, okrožni zdravnik v Velenju. Zapušča vdovo, ki je babica v Gabriju pri Celju, iu
enega otroka. Ustrelil se je v srce ter bil takoj mrtev.
Od druge strani se nam poroča: Sinoči se je pri sv. Križu na pokopališču ustrelil zasebni uradnik g. Jožef Švič, rojen dne 8. januarja 1881. pri Sv. Martinu v Rožni dolini pri Celju, pristojen v Ljubnico pri Celju. Nesrečnež je poslal svoji ženi pismo, katerega vsebina mora ganiti tudi še tako trdo srce. Ljubil jo je, ljubil je svojega sinčka, iz dna svoje duše. Ženska slabost, ljubosumne solze njegove ljubljene žene so tirale mladega moža v smrt. Še v zadnjem pismu ji pove, da je bil zvest mož, a menda nekoliko prerahločuten. Obrazloži ji do vinarja svoje ugodne finance in potem se, še minuto, smrti zabeležu-joč in priporočujoč se edino ženini in sin-čkovi molitvi — loči s sveta.
Ij Beda na Barju je vsled nastopivše vode velikanska. Voda stoji na Barju en meter visoko, uničen je krompir, fižol in ajda. Tudi ob otavo je vsled tega Bar-jan. Pri povodnji pred par tedni ni voda napravila toliko škode kot naliv zadnja dva praznika. V hlevih je živina do trebuhov v vodi. Nakrat narastla, iz Notranjske došla voda, je udrla tudi v stanovanja. Tudi danes ponoči je voda še naraščala. Pomoč je nujno potrebna in upamo, da bode vlada ozirala se na takojšnje posredovanje naših poslancev.
lj Vojaška vest. Artiljerijski brigadir Janda se je včeraj zvečer pripeljal v Ljubljano ter se nastanil v hotelu »Union«.
Ij Umrla je Josipina V r h o v e c , rojena Klančnik, soproga hišnega posetnika in dimnikarskega mojstra v Rožni dolini.
lj Umrl je včeraj v deželni bolnišnici 79-letni posestnik Ivan Zaje, kateremu je vlak zlomil obe nogi.
lj Načelnik mestnega stavbenega urada v Monakovem, Karol Pevc, rodom Slovenec iz Dolskega pod Ljubljano, je umrl v Monakovem koncem prejšnjega meseca.
lj Cirkus Villand na Miklošičevi cesti je imel včeraj dobro obiskano predstavo. V Ljubljani je bilo še malo tako dobrih cirkusov in je obisk cirkusa zelo priporočati. Posebno pozornost vzbujajo medvedje kot akrobati, klovni, ekvilibristi, biciklisti. Tudi druge točke, kakor kolesarski akrobati Michele et Sandro s saltomortale s kolesom. ravnatelj Villand s svojim bogatim sporedom, izborno dresirani konji in veliko število umetnikov vzbuja splošno zanimanje. Danes ob 8. uri zvečer je zopet predstava.
Ij Kolo je bilo ukradeno danes dopoldne slugi v »Vzajemni zavarovalnici«, Ivanu Jakopiču. Kolo je stalo v veži v Medjatovi hiši na Dunajski cesti, ie še dobro ohranjeno, tvrdke »Britania« in je vredno 160 krori.
ij Pokopali so včeraj popoldne gospo Josipino Vrtovec, rojeno Podkrajšek.
Ij Umrli so: Alojzija Drinovc, 52 let, Marije Terezije cesta 6. — Amalija Der-lnastja, delavka, 18 let. Krakovski nasip 10. — V bolnici: Anton Nadetet, kajžar, 56 let. — Fran Smertnik, gostač, 64 let.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje danes, 18. avgusta, pri večerni predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela pri Maliču. Začetek ob 8. uri zvečer.
NENADNA SMRT TURŠKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Novi turški vojni minister maršal Redšeb paša je naglorna umrl. Zdravniki so konstatirali angina peetoris. Truplo preiščejo, ker nekateri sumijo, da je bil zastrupljen.
BOLGARSKO-TURŠKO POBRATIM-STVO.
Iz Sofije poročajo: Bolgarski častniki v Kustendilu so obiskali častnike turške posadke v Kumanovu. Med častniki je prišlo do vrlo prisrčnih izrazov pobratim-stva. Bolgarski častniki so nazdravili novi ustavi in sultanu, ki je dal ustavo.
Znanost In umetnost.
Vabilo na cerkvenoglasbeni poučni tečaj, katerega priredi »Cecilijino društvo« v Ljubljani od dne 1. do 4. septembra v dvorani »Katol. društva rokodelskih pomočnikov« (Komenskega ulice št. 10.). Načrt: 1. Ciregorianski koral. (Njegov postanek, starost, razvitek iu uporaba.) Predava blag. gosp. dr. Josip M a n t u a n i, uradnik c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju. 2. Gregorianski koral: a) Kratek pregled teorije; b) Praktične va.ie v proizvajanju korala. Pripravlja se slovesna koralna maša VIII. in testis duplicibus (de An-gelis, 5. ton. način) s primernimi izpre-menljivimi spevi (Introitus, Graduale, Offertoriuni, Communio). Pevanje nekaterih psalmov. Prosa »Salve Mater« in koralna »Ceščena bodi Kraljica « s slovenskim besedilom, c) Harmonizacija korala, teorija in praksa. Predavatajpč. gg. Frančišek T r o p , stolni kapelnik v Mariboru,
in Frančišek Kimovec, prefekt v Aloj-zijevišču v Ljubljani. .3. Figuralno petje. Teoretično se obravnava in sproti praktično izvaja, kako se lepo in umetno poje, kako se ravna s pevci, da se doseže lepo petje, ne le pravilno po notah; kako jih navaditi pravilnega izgovarjanja, lepe de-klamacije, vznesene agogike; kako od-stranjati napake, ki jih naši pevci k pouku seboj prineso. Predava absolvirani kon-servatorist č. gosp. Stanko Premrl. 4. Parktični migljaji za učitelje in učence pri igri na glasoviru in orglah. Predava blag. gosp. Anton Foerster, vodja stolnega kora in orglarske šole v Ljubljani. 5. Glavna liturgična pravila za cerkveno petje in glasbo z ozirom na Motuproprio Pija X. z dne 22. decembra 1903. Predava kanonik dr. Andrej K a r I i n. 6. Orgle. Praksa igranja. Teorija raznih sestavov; kako izrabljati pnevmatične orgle, kako odstranjati napake itd. Ogledovanje orgel pod vodstvom strokovnjaka. Predava čast. gosp. Fr. Kimovec, praktično razkazuje g. Ivan M i I a v e c , orglarski mojster v Ljubljani. 7. Produkcija predelanega materiala in sicer: a) slovesna koralna maša dne 4. esptembra v stolnici; b) zabavni večer v četrtek dne 3. septembra z naučenim figuralom na vrtu hotela »Union-. V petek, dne 4. septembra se bode vršil zjutraj po slovesni sv. maši XIV. občni zbor »Cecilijinega društva« v dvorani »Katol. društva rokodelskih pomočnikov«. Poučni kurz se prične dne 1. septembra ob 8. uri. Udeležniki naj se prijavijo »Ceceli-jinemu društvu« v Ljubljani (Poljanska cesta št. 4). Za izvenljubljanske udeležni-ke bo preskrbe! lokalni odbor brezplačno stanovanje. Dnevni red se bode izročil vsakteremu udeležniku dne 1. septembra ob začetku tečaja.
Telefonska In brzojavna poročila,
CESARJEV ROJSTNI DAN.
Dunaj, 18. avgusta. Cesarjev rojstni dan se je danes tu in po celi državi izredno slovesno obhajal.
SCHONERER IZSTOPIL IZ NEMŠKE TELOVADSKE ZVEZE.
Heb, 18. avgusta. Jurij Schonerer je izstopil iz zveze nemških telovadnih društev, katero je sam ustanovil. Vzrok: člani nemške telovadske zveze nočejo več gojiti Schonererjevega kultusa.
OVACIJE »KOPNIŠKEMU STOTNIKU«.
Berolin, 18. avgusta. O dohodu pomi-loščenega »kopniškega stotnika« čevljarja Voigta v njegovo domačo občino Rixdorf opročajo, da je prebivalstvo napravilo Voigtu velikanske ovacije. Ljudstvo je prihajalo na vozovih, avtomobilih in peš, da vidi slavnega čevljarja. Gnječa na ulicah je bila smrtnonevarna ter je morala policija peš in na konjih nekaj ulic zapreti. Avtomobili, vozovi so se ustavili pred hišo njegove sestre. Na stotine pisem, vizitk, pesmi in cvetlic je bilo poslano za Voigta na sestrin dom. Voigt je vsled velike množice mogel priti še-le zvečer domov. Do večera je došlo za Voigta 100.000 mark darov, poleg tega mu je gospa \Vertheim zapustila mesečno rento 100 mark. Voigt se sedaj poroči z gospo Riemer.
UKRADEN DINAMIT.
Zagreb, 18. avgusta. V Podsusedu ie bilo ponoči ukradenih 18 kg dinamita. O storilcih ni sledu.
BRZOJAVLJENJE BREZ ŽICE.
Pariz, 18. avgusta. Dosedanji poizkusi brzojavljenja brez žice v velikem obsegu niso povoljno izpadli. Doslej se more uspešno brzojavljati brez žice samo v okrožju 18 do 20 km.
TOČA UBILA LJUDI IN ŽIVINO.
Temešvar, 18. avgusta. V okraju I1u-nyady je kot pest debela toča ubila dva pastirja. V nekaterih občinah je toča pobila tudi mnogo živine.
TRŽNE CENt
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. avgusta
Pšenica za oktober......11 22
Pšenica za april.......11 60
Rž za okt................9 27
Oves za okt........8 15
Koruza za maj I. 1909 ..... 712
Efektiv: nesprem.
Meteorologično poročilo.
Višina n. motjetn 30(v2 m, sreu. zračni tlak 736 0 nun.
g 3 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm i
17	9. zveč.	736'2	141	sl. szah.	jasno	
18	7. zjutr.	380	101	si. vzjvz.	megla	0 0
	2. pop.	37 2	23-1	sr. jvzh.	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 14-5°, norm. 1 S-7t>.
ilrlte, naročajte ..Slovenca"!
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy
a Ljubljana. ::
« O
•H
S
J
ti
ti
D ■M
i—i
ti •H
O o
Čl
Ml
Prlmarlus dr. V. GREGORIČ
Ljubljana
kronska o o ustna voda
(Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	:::
Cena 2 kroni.
n
"C (t
o
rt-
»
rt
N 9
r 9
&
H«
0 (D
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy
:: Ljubljana. :: 1898 10
The Royal Wonder Blo
The greatest Bio-Theater of the world,
Vsak dan velika
predstava
v Lattermannovem drevoredu.
Vsake tri dni nov spored.
Začetek ob polu 9. zvečer — Ob nedeljah lit praznikih tudi popoldne ob 4. uri. Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1-60 K; I. prostor 1-20 K; II. prostor 80 v.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.	1889 15
L. Geni	M. Gavriš
ravnatelj.	poslovodja.
H^" Ravnokar je izšel
III. venček belokranjskih = narodnih pesmi =
Harm. za mešan zbor Al. Mihelčič, organist v Metliki.
Prodaja „Kat. bukvama" v Ljubljani.
Cena 50 vinarjev. 2005 3 — 1
Sprejmem takoj
konclpilentn
z daljšo prakso in
2006 3-1
Dr. J. Brejc
odvetnik v Celovcu.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hči, oziroma sestra in teta, gospodična
Terezija Sterk
hči hišnega posestnika
danes, 17. t. m., ob l/»2. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 44. letu starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage rajnice bo v sredo, 19. t. m., ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1908.
Martin Sterk, hišni pos. oče. — Amalija Balah, roj. Sterk, sestra. - nečaki in nečakinje.
Hotel »Ilirija"
-Kolodvorske ulice.-
A 'V
Jutri u sredo 13- aujiistn
velik koncert
mm. druihene Sodbe
pod vodstvom gosp. kapelnika Vacl. Talich«.
Za mnogobrojni obisk se priporoča	2O13 1-1
M. Novak.
Ob vsakem vremenu!
0
<
OD (S
1	f Ji Sctasler 1
$ se je povrnil in zopet ordinira. g
»O	2010 1—1
2	sobi
v bližini 11. drž. gimn. za enega ali dva gospoda se oddaste s 1. septembrom. Elizabeta«« cesta, št. 8, II nad. Ljubljana.	2011 3-1
sposobnega, vestnega in treznega, iščem za novo parno žago v Krupi pri Banjaluki v Bosni. Plača po dogovoru, nastop službe takoj ali v 14 dneh.
Ivan Božič
1962 3—2	Gerovo preko Rakeka.
Prodam prostovoljno eno uro od Ljubljane v jako prijaznem kraju, zaradi bo-lehnosti 2 hiši skupaj stoječi, z gostilno in prcdajalno, 2 kletima, skladiščem, hlevom, vrtom in travnikom za nizko ceno kron 18.000. Trgovina in gostilna brez konkurence. Plačilni pogoji jako ugodni, tudi se lahko prevzame ves inventar po dogovoru. 1999 3-1 Vprašanje pod šifro »D. R.« poštno ležeče Spodnja Šiška pri Ljubljani.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj, kosm. Zobo-
iistil. sredstvo
Izdelovatel) 0. <3eVdl
Ljubljana, Spi tal.-Stritar. nI. T
Absolventinja
trgovskega tečaja, strojepisalka in stenogra-finja želi službe kot kontoristinja, bla-gajničarka ali pisarica pri odvetniku.
Blagohotne ponudbe pod ..Usmiljenje* na upravništvo „Slovenca\ 2012 1 —1
Koncesijo
za gostllnlSKo obrt v LjubllanI
se takoj odda pod ugodnim pogojem. — Pojasnila daje 1982 3—2
Avgust Weber g*
jgj' Ljubljana, Martinova cesta 38.
HHHHHKBSMHMMHHH
H Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- H gg častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- BR gg ništvom priporočam svojo dobro nrejeno wr
H podobsrsko in pozla- m
jf tarsk® obrt M
1 v Wolfov£h ulicah št. I g
JJ nasproti frančiškanske cerkve	^
H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela 8S
H kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-	%tf
kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno	™
K® in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in	■[
predloženih načrtih.	m m Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal
S 466 Z odličnim spoštovanjem 52—23	J®
g Aleks. G84*8 |
m	podobar in pozlatar.	w

Menpferd-
lllUno-mlečno-mllo.
Najmilejše milo za kožo.
67« 40-20
V soboto, dete 22. avgusta, ob 9. uri dopoldne se bode vršila v občinski pisarni *s Starem trgu pri Ložu
zmanjševalna dražba za notranjo šolsko opravo
kakor so : klopi, omare, table, mize itd. za šolo v Igavasi.
Izklicna cena 3900 kron. Načrti, troškovnik in pogoji so razvidni v občinski pisarni v Starem trgu.
Krajni šolski svet v Igavasi
dne 17. avpgsta 1908.
Jurij Bavec, načelnik.
2008 2-1
^kcijet^^o^a 500 tuc. rjuh brez šiva
150/200 cm velikih, obrobljenih, prve kakovosti, 6 kosov za K 14-30.
Priporočljivo za hotele in kopališča	2009 1
Krasne novosti flanele, barhenta cefira, oksforda, damasta. Po-steljno, namizno perilo itd., le boljše kakovosti. Vzorci zastonj.
Posebnost: Nevestine oprave, tudi gotove, od 500 do 15.000 kron.
Tkalnica platna in bombaža br. Krejcar, Dobruška, Češko
(M
3 JC
»O
U >
n
B U O
645 80-43
l^* Cena vrčku 20 vinarjev.
Najboljše izvirno, dvojno vležano
(Urquell)in črno pivo (BocKbier)
iz meščanske budjeviške pivovarne se toči
v SodnijsMh ulicah 4 in na Rimski cesti 5.
—- Dobi se tudi pristni domači šampanjec. ———
prazdro]
o n 3
tt <
T
CJ«
pr e
M
Za vsako ceno »Angleško skladišče oblek"
prodajam samo še do 31. avgusta vso poletno obleko	Qa BERNATOVIC	™
za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.	m^-imljs
f*®df»«4Žnica
n w Snljetnu r
SetaSAfc« glavnica I I I K 2,000.000. I I
Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge no knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
t?
SJSfr. E
41
O.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.
I fSeKiMirvKž rasi a .
j i s aoo.o^ ? ? f
d rut'*