; fl - I GLASILO SHUOVE1SISKG NARODNE PODPORNE JEDNOTE CnMftl la spravaUki •uril 1037 a Lrw»OaH Offlss ot pabUcaUec: 2mt b«. uwbuu IT«. T«) •!*<»• i Uvašals 4(U. L£T0—YEAR XVL j. Ul«. M Um Hit mhi INM nt Mmk I. 111». Chicago, IIL, četrtek, 23. avfuaU (August 23), 1923. M °° STEV.—NUMBER 196. mtm »f 1103, AH «f Orl. 3. ltlT. «titkor..r4 M Jmmm 14. 1018. ZVEZNA VLADA ll§-IE PREVZETI AMT1A-CITNE PREMOGOKOPL in J« «Uv vmea, OBNB ŽIVIL RASTEJO, RAfTEJO ... Washington, D. C. — (Fed. Preas.) — Povprečna gospodinja danes plača dva odstotka več sa živila v groeerlji in mesnici kskor je pred enim mesecem in Itiri odstotke več kskor pred enim letom. To velja sa vso Ameriko. — živila so se podražila sa 6 odstotkov v Co-lumbusu, 5 odstotkov r Chica-gu, Fall Riverju, Manchester-jn, Milwaukeeju, Peoriji in Springfieldu, 111., 4 odstotke v Detroitu/ Portlandu, Me., Pro-videnen in Rochesterja. V Cle-velsndn, Detroitu in Pittaburg-hu so živila danes osem odstotkov dražja kot so bila pred enim letom. 10D10 MORAL PRU-KOIE POBRATI SVOJA SILA IH KOPITA. Proglod dmvnih dogodkov. *ovs pogajanj* «odboeoso 5« vlsda aa ks dne L prkdsbdmik bo najbrž po. klical obb stranki xm ZVEZNO komisijo prsdbs. Wsihtagtop, D. O. — Kasbitje zntracitnih pogajanj med premo-gtrji in lastniki v Atlantic City je izničile ekoro vaako upanje na mirno pobotanje, in etavka je neizogibna, če je ne prepreči vlada p drastično skeijo. Vlsda misli podrasti ia sadnje korake, da sa poravna ta spor mirnim potom, preden se poelaži drastičnih sredstev sa preprečitev preteče atavke. Če so admini straciji ne poaroči to sadnje prizadevanje, potem ae pTedeednik skoro gotovo ne bo obotavljsl po-seči po vseh vladnih sredstvih, da zevaraje ljudstvo pred pomanjkanjem trdega premoga ▼ prihodnji rimi. Voditelji obeh strank bodo pohabljeni v Wsshington na konferenco s predsednikom in svesno komisijo. Ni tem sestanku bodo oboji posvsnl, naj- ieravnajo svo, spor, še preden pride dan, ko od lože delavci svoje delo, če ne bo soVe mezdne pogodbe. Neksj tskegs js bilo le ss časa predsednika Boossvelta. Ta jo namreč posval premogarje in lastnike v Washington 1.1903. ter jim svetoval, naj ee pobotajo. Razbitje antraoitne konference v Atlantic City je bilo nemudops aporočeno v Washin£ton. Zvezna premogovna komisija je natanko vih pogajanj, in komisijski načel-nik John Hsys Hammond je tel takoj v Belo hiio. Ta jc naicl predsednika pri mali južini. ali Coolidge jc nemudoma odhitel v svoj ursd. Konferirsla sta pol ure. Zatem je šel Hammond v svoj urad ter sklicsl sejo svoje komisije. Po se. ji ata ila Hammond in Ncill, ki jc tudi član premogovne komiaije, v Belo hišo, kjer sta imela s pred sodnikom precej dolgo konferenco. Ko sta odhajala Iz Bele hiic, nista rekla drugega kakor to, da Predsednik meni, da U aa smel bosta imela ie nadaljne konferen- biti nihče vršen r ječo radi svo- i. 1. --___J..i_!l____4 liU -------- .11 t_U..IU Mezdne* konferenca rudarjev la operatorjev ▼ Atlantio Oitjju je ponovno razbila in zopet so ču-jejo glssovi o intervenciji zvezne vlede. Predsednik Coolidge se bavi vprašanjem političnih jetnikov. General Wood bo najbrž moral zapuatiti Filipine. V mehiški drla vi Jukstsn so odkrili neizmerne rszvsline staro davne mejaike civilizacijo. Inozemstvo. Francija zahteva najmanj 2G miljard zlatih mark odškodnine zase, potem pa ie toliko, da lahko plača dolgove Ameriki in Angliji Poincare ee pripravlja na oku-piranje novih nemških krajev, ako Anglija začne separatna po* gajanja s Nemčijo. Nemčija sc pogreza bolj in bolj. Londonski itB^ijpriisifiiMlo Evropa trofi deaar za topove,, namesto da bi plačala dolgove. Japonski podmornik utonil; 85 mol je izgubilo življenje. Španija jc doživela nov poraz V M m roku. ,/Y\ Manllaki župan, ki ga ja val generalni governsr Wood, jo I bil avojčas zaprt radi dveh slo-lino?. ARMADNI OTOIB I IMENOM i CTH IZBRAN SA WOODO | VEGA NASLEDNIKA. Tokijo, Japonska. — Po izjavi, ki jo je podal neki zastopnik velikih ameriških intereeov na Filipinih in ki ae je pravkar vrnil na otoke a konference s admini-straoijskimi uradniki v Wasbing-tonu, je predlagani program s o-žirom na sadnje filipinake zahteve za neodvisnost takšenle: 1. — Brezpogojna odobritev Woodove administracijo v filipinskih zadevah. 2. — Sprejetje Woodove ostavke koncem šestih meseeev. 3. — Apel na kongree za pre-osnutek Joneaove postave glede oblaatl generalnega governorja. 4. — Nastavitev dragega ar-madnega oficirja kot naelednika generalnemu governerju Woodm Ta program obeta neomejene rasprave o filipinskih zadevah v kongresu, ne da bi bil nsprsvljcn KRftCANBKI TURKI IX NE KRŠČANSKI KRISTJANI. New York, N. V. — (Fed. Pre«*.) — VKršČanaka Evropa je ila k vragu, Turki pe, ki niso ktiptj?ni, eo denee bolj morslni pošteni kakor kriatjani marsikatere evropske dežele." — Tako je izjevil te dni dr. Albert A. Snowden, ki ac je rsvnokar vrnil U Turčije, kjer je preživel več) let, ?j«Ko eo Turki dobiU paaaj Carigrad, jih je vselo precej 6aaa, da so očistili mesto pijan-skih beznic in vlsčug, katere so navlekli krščanski Angleži in Preneozi tekom okupacije. Lahko nae je ereml" Londonski Ila* jo povedal resaioo ia dodal, da U bha Amerika no- umna, če bi poeodtla Bvropi ie knk BN^i _______ v DOKLBR JB DRNAR NONB, MB PA BA NJB DOLOOV, M ROPA V NEMČIJA SE P08REZA 6L0BLJE IN 6L0BUE. "Stresemannova vlada jo aadnja nemška vlada," pravijo Nem-ol, ki eo obupali nad polo-i.j . lajam. MOVARHIBTZ m KOMUNISTI SB PRIPRAVLJAJO- MA CIVILNO VOJNO. ca in izdelala za predsedniks po ročilo, v katerem bo povedano, kdo je odgovoren za grozešo stsv- ko. Priporočila bosta tudi, ksko paj postopa vlada v tej zadevi. Določitev odgovornoeti sa stavko bo prejkons jako močfn fak-tpr, na katero strsn se postavi občinstvo, kadar poseže administracija s svojo akcijo vmes. Kakšna bo U akcija, ee za ee-garji in leatniki sadiniti glede mezdne pogodbe ln dragih delov-•kih zadev, zakaj, prenehanje premogovniškega obratovanja u kinjs redno zalaganjs antraoitne goriva v meddržavni trgovini Vlada naj ima pravico določiti »nezdo, ceno premogu in edlkod-«ino lastnikom," je tedaj pripora-cils komisije. Komisija bo vztrajala pri tem priporočilu. Če se bo predsednik ravnal po njem, potem je izredno *slicaaje zveznega konfTesa po-trrhno za uzakonjanje takšne od-"dbe. Takšna procedura pa bi *«la dokaj časa, ia še bodo zaprla P*emogokope dne t aepteaibra P"tem bo precej dolge počivale de le v njih. Predsednik je poučen, da ee sa 1 trdega premoga mnogo več j' kskor navadno v tem času 'ded česar ae bo pomaajkanje < otna tako krnela. Predsednik Združenih radarjev John L. Lewia je dejal, da se pr* (Dalje na 3. strani.) COOLIDGE MORDA 0. PROSTI POLIT. JETNIKE. jih političnih nazorov, ali kršitelji deželnih postav pa morajo biti k' kasnovani. • X POLITIČNIH JETNIKOV, XI SO IB VEDNO V ZAPORU, JB ITIBIZBDVAJSBT. Washington, D. 0. — Predsednik Coolidge nsmersva pomilosti ti osebe, ki so radi kršitve vojnih pontav še vedno v zaporu - To jo javnost izvedele v torek po seji, ki jo je imel predsednik s svojim kabinetom. Po Coolidgevem mnenja ne U smel biti noben človek zaprt sli kako drugače kaznovan radi svojih političnih in socialnih nazorov, Kakor pravijo, mn jc bilo selo všeč, ko je izvedel, da ni bU nihče vržen t ječo med vojno ea-mo radi tege, ker je del duške svojim nszorom. V tem ozira je predsednik nsjbrl precej napai no poučen, zekej, znano je vsej javnosti, da ao morali mnogi ljudje v ječo, ker eo povedaH, kar ao mkslill. - H Predsednik je pa nthenja, de mora biti kaznovan vsakdo, ki krši to ali ono deželno poeta vo Predaednik Harding ja dal evo-bodo mnogim političnim jetni kom. Ali to po najbrž pod pritiskom jsvnegs mnenjs. Med o* proššenimi jetniki je b U tudi Ev gen V. Debs. Sedoj jih je še šti-rUndvsjeet v ječi. Bkoro vsi ti so is californijekc skupine. Ker ao ti ljudje že veš let v je il, namerava Coolidge pregleda ti njihove sadeve ter pomiloatiti tiste, o katerih misli, da eo vredni pomiloMenja. Harding ni me ni narediti konca njih •kazni« radi enačaje njih krivd Poročilo finančnega minUtra Mellona, ki ee je pred kratkim vrnil ia Evrope, je prep»iče'o predsednike Coolidge, da nI tre-(Dalja na 3. otranL) JgarUn, tt. HMUJn »® konic eedanjhn prepirom'. "Po'ne^P<>«re" bo|i in ^ 0nI» kl 10 kem poročilu ao washingtonaki U-|Pri*»kov*li tiva je potegnile za aelioj več vozov, kl eo razdrli 300 čevljev proge. K sreči nI bil nlhfc, polkodovsu. volji. Itodriguez je prestsl svojo kazen od juaUa 1000 do juaijs 1901. Dvakrat Jc prosil zs pomilo-etltev, a mu je bUa obakret prošnja odbita. Manilski iupan je bil tndi zi pleten v umor ameriškega vojske dustrialne mogotce, da podpišejo posojilo v svrho stabilisirsnja va-luto. Vsa Nemčija \B, da imajo nemški kspitslistl dovolj denarja |kl ja nalolen v inozemskih bankah večidel v ameriških dolarjih in STATCOKAlKB. DELA. MS,I19 DfOSBMOBV VSTOPI-V BNBM LBTU. J. P. Berryja. Popeljal je nemreč Ungleških funtih j toda, kako pri-oddelek ameriških vojskov nad ^ »egnate aa isročitev tegs neko hišo, o kateri-je vedel, da so denarja, jo drugo vprašanje, v njej akriti benditje. lierry j • Mtresemannova vlada ae ravao bil nblt v boju. ki se je vael meti zdai bavi s tem vprašanjem. Od. vojski in bsnditl. Kakšna kasen ločila ae je za drastične korake, ga j« zadela v tem slučaju, ni po- katerih p;a še ni gsrsaelj, da bi ss vedana v brzojavki. obneali. Vlada zahteva, da Indu- Rodrlguez je bU poprej gover letrialei takoj poeodijo 136 miljo-aer rizalske pokrajine. Dae IB. nov dolarjev. Ako oe bodo branili, julija ga jc imenovel generalni I bo vlada zakUvala ad vseh, da pod governer Wood sa manilakega Iu- priaego isjsvijo, koliko premole-pans namesto Ramons Fernaadc-Uja irafljo v taji valuti, In še tO ne ss, ki jo realgnirsl malo prej, pre ko pomagalo, tedsj pride konfl- den ets podala kabinet in držsvri Lkaeija premofed^ ^bll.^li Stm»m»»iwir li.t "DI. Zelt" - m a nmi ."rešijo domovino kataatrofe bolj. IS KATABBM ZAPRTIH. a1| pwK|rero|uHje »o. s . .nerklatov. Do danes pa ie nI no. Ohioago IB. - ^» »m^lbeitaga pravega odziva. Zdi m. ds dsl v pondeljek opreti osemnajsti kJp|fgJUlti n# brfftJ<) ^ u kavarea v tem mestu. 1"domovino"; njihov kspKsl je ns Policijski natelnik Colliaa jih Je obdolžil, da prodajsjo man laja. To je največje število^ prizadeto naenkrat, odkar je prišela nova mestna administracija ave-jo kampenjo proti mnašajnu. Binčiš ia MasseUa! koaforiroU. Belgrad. Jugeelevlja, «. avg,— Minister za zunanje zadeve Nin-#11 je odpotovel v Beisetke, kjer ae aedeae z Maaeeliiiijem najnovejšega reškega dogovers od tam pojde Niočič v Psriz . varnem, pa naj pride kar hoče! Mlniatretvo prebrane je aklenilo organizirati "banko krompirja" aa nakupasnj« ia prodajanje krompirja deloveem po nizki seoL H tem koče vlada omejiti špskoll rs nje o krompirjem. Pomanjkanje živil med delavskimi sloji vsled forootaenik tm ja vedao večje. Milno trpi Htdi uredništvo in taka i% ena iateligeaeije. .kl je redi ped*e saorke izgubila vae, kar je .m.;* Washington, D. O. —'Med^sd-njim fiskalnim letom je bilo, ka-kor poroča delavski depsrtment, pripuščenlh v to deželo 522,019 priaeljeneev. V isti dobi pa je odpotovelo is te dešele 81,4A0 tujec v. Med pri puš«'enimi priseljen-el je bilo 307,622 moških in 215,. 397 žensk, dolim jc bilo med tuj. ei, ki eo odpotovel! ls Združenih držav, 54712 molkih in / 28,198 Itask. Psriz, 22. avg. JTraneoski od-govor ns angleško noto ,ki je bil denee objevljen, se med drugim glaal, da mora Fršnclja dobiti najmanj 26 miljard slstlh mark od Memčljo sase iu vrhutega le toliko, da lehko pUda dolgove Amorlki ln Angliji. Parts, 22. avg. — Poincsre Ja sačel delati pripravo sa novs esksptfe, kl jih lavrll v sločaju, če Anglija Btopi v leparatna poga-Janja s Nemčijo radi reparasjj. Kakor javljpjo Is dobro informiranih krogov, ko francoska vlada tem slučsju sklicala parlemeut k is rednemu sasedanju in Poincare predloži poslsneem program novih aankcij. Prvi korak bo oktt. paeijs Frankfurta »n druflh nem-žklh mest v bližini Poruhrja, kjer nahajajo nsjvečjs nemlke le. lesniška aredlMe. Obenem neme-rava frsneoska vlada Izjaviti, da je Velika Britanija savrgls ver. sajlsko mirovno pogodbo in Frsn-sija da ima odslej proste roke sa rešitev roperscijakcga problema kakor se njej zdi najbolje. Najmenjšega upanja ni, ds bi se Augllja osirala na program Fraaelje glede reparacij in Po« ruhrja, kl Js rssoblpleu v Polncs rejevem odgovora ns suglolko Poincsre prsvl, fls flnsolnl Nemčijo ns izvira ia okupacije Poruhrja, temveč da ss je NotnŠiJa prostovoljno pognala v propaet, samo da uide plečUu odškodnine. Polnoere jo odklonil predlog Anglije ,da nej mednarodne ko« misija* isvedenesv dololl količino celokupne odškodnino ns temelju plačilne sposobnosti NemŠije in noše nič slišsti o pogajanjih l Nemčijo .dokler Nemci ne prane-hajo s peelvno rcslstsneo. Nedeljo prsvl, da Frsuelja ostene v Po. rubrju toliko čsss, ds Nemčije plsča zadnjo zlato marko. Dolg , Francijo Ameriki in Angliji se po mnenju Polaoereja razlikujejo s moralnega in prsv. nega stališča od dolgov Nemčije, aato ne moro biti plačan, dokler Nemčija prva no plače, ksr dol. gaje Franciji. London, «2. svg. — Frsnsoska nota, kl je ogromen tleken doku. ment ,je bils anoš! dostavljena angleški vladi. Baldwin la ostsll ministri, Ifl eo vtčluoma ns pošlt-nicsh, so dobili vssk po en tat Is note, kl jo zdsj prottšujcjo. Belgijsko not s pride jutri. 1,100 SODČKOV PRAVBOA PI-VA UNI0BNBOA. Ohioago. 01. —• Zvesnl msršs! Re%ert R. I^cvy js s pomočjo svo-jih pomočnikov uaičll v pood«-Ijek J ..'>00 eodškov prevega piva na vogalu devetlatrideseto In Woodove ceste. Poleg piva je bil todl munšsjn, žgsnjs in vino v vrednosti do $1,000,000. Zoplenje-no blago je predeUvlJalo plen I,-400 prohibičoik elašejer. 7M00 skrov gosda zgorelo na Rivieri. NI ee, Frsaeljs, 22. svg. -Jlllnl gozdni polsr je uničit 79,000 skrov najlepše šume na francoski Rivieri, krasni nokrajlnl na obali gredosj-makega morja. ^>ge«J, kl ja divjal štiri dal, je nekoliko po-aehal. Blizu 8000 vojakov, pomor-Makov in domačinov geai goreč« lasov je ,v sraka pe plovejo er«-pleni, ki dsjejo msmeajs, kje ds ao plameni širijo In kje ponehava-jo. V gozdu Kelrrel se QSŠIi %«e-raj nedeljnih o^m trapel člove. Ukih žrtev. Španijo laka aov para« ? Afrild. Madrid, 22. avg, — Apsnijs je zopet doMvels kad udsree v Maroku. ko so rebelal Muri ssdnj« dol v novi ofenslvl strll špsnske čete In prodirsjo dslje. Španijo čska nov poraz na eell fronti In v skrajni sili namerava vlada ras« glaaitl splošno mobillsscije In vtakniti vas sposobne moške v vojaška suknje. Mtsri general Weyler, mani 11« rsn s Kube in Flllpluov, kjer J« križal r V petr k jesno In gorkejše. Temperetura v vadajik 24 oreh s najvišja 88, aej. nižja M. ftolnee izide ob 8 »06, zaide ob 7:40. 0 m P H O lahko prodajo BMB CmUB OKU* vsscssnsssmi o lef vero. SiP"' to aa M M m pol tete, bro aluii, Uprav Živimo t razvp. /. mljUka drulb*' zagotoviti at p,«*.) — C* j* vladal kak dvom f ree jo živahne vega zraka imamo in pozimi, podnevu in e ni. Zakaj zdravit Od morja eem vedno boljše zemlje v Uko obaeln^ eku-pinah, da ae jim splačo parceli rznja in ggoeljevauje. Tako le ob prvem začetku ereče nepodučeni iupee najhnjlo telkočo, na kate^ c< Bascona Slempa za ivojega za- Datum e elderajo e. > •») 4* i* • U*' Omwim »tU* iU». urinim f DELAVSTVO JE POKAZALO PRAVO POT. Prijatelji ameriških farmarjev iz biznilkih krogov ao podobni ljudem, ki pridejo gasit, ko Je hiša že pogorela do tal. Privatni bizniški interesi priznavajo,poča«i, da ae ameriški farmarji nahajajo v takem položaju, da «o pomoči potrebni. Ali nasveti, ki jih dajejo farmarjem, da se izkobacajo iz slabega goapodarakega položaja, niao vredni friškavega oreha, kajti farmarjem svetujejo na eni strani, da naj »stavkajo in ne pošiljajo produktov na trg, na drugi strani pa svetujejo ljudstvu, da naj poje več mesa, kruha, krompirja in drugih poljskih produktov, Kako naj farmar zaatavka in ne odpošlje »vojih produktov na trg, ko čakajo nanj tisti, ki ao mu posodili denar, da ga vrne ali od nJega plača ohresti Ako farmar ne pokrije svojih dolgov ali ne plača obresti od svojih dolgov, tedaj mu prodajo njegov imetek, na katerega je dal vknJižiU dolg. Ljudje naj več pojedo raznih živil, da bo farmar spravil svoje produkte po višjih cenah v denar. Tako priporočilo je najsmešnejša med vsemi priporočili, a katerimi pri-hajajo privatni bizniški interesi Večina ljudstva sploh živi iz rok v usta. Ta ljudaka Večina nima denarja, da bi konzumirala več, kot porabi aedaj za svoje potrebe. D*-lavei so ravno Uko pritisnjeni ob steno kot farmarji. Navsezadnje pa tudi ljudjq ne morejo raztegniti svojih želodcev, da bi spravili več vanje, kot po navadi, ako bi tudi imeli denar, da kupijo več produktov. Farmarjem pomaga edino lahko le kongres in nihče drugI Tako sodijo tudi strokovno organizirani delavci. Ali do rednega kongresnega zasedanja Je še daleč. Preden bo kongres sklican k rednemu zaaedanju, bodo morali farmarji prodati svoje produkte pod ceno iz ravno tistih vzrokov, radi katerih ne morejo zadržati produktov od trga. Da se farmarjem pomaga, preden bo prepozno, je treba sklicati kongres k izrednemu zasedanju, da sprejme potrebne postave. * Delavska centralna strokovna organizacija v Minnea-polisu je sprejela rezolucijo, da se skliče kongres k izrednemu zasedanju, da sprejme potrebne postave za odpo-moč farmarjem. Obenem je delavska strokovna centrala apelirala'na delavsko državno strokovno centralo, da spodbuja lokalne delavske strokovne organizacije, da sprejmejo enake rezolucije. Kamen je torej bil sprožen in gibanje za sklicanje kongresa k izrednemu zasedanju je pričelo. \» Zdaj je treba, da poprimejo delavci v drugih državah (n farmarji v splošnem, da ae razvije kampanja za sklicanje kongreea k izrednemu zasedanju. ■ . t *;'r' Ako se ne zgodi ničesar, bodo morali farmarji prodati svoje produkte po sedanjih nizkih cenah ali pa še po nižjih. Ljudstvo ne bo imelo koristi od tega, ako so farmarji primorani prodati svoje pridelke še po nižjih cenah, kajti o cenah, po katerih konzumentje plačujejo produkte, ne določijo farmarji, ampak narekujejo jih živilski trust in prekupčevalski in meletarski privatni interesi. Stara garda v republikanski stranki seveda nasprotuje sklicanju kongresa k izrednemu zaaedanju. Ona ima sicer lepe beeede za farmarja in delavca, ali kadar je treba nekaj izvršiti v korist delavcem in farmarjem, takrat šele pokaže atara garda svoje pravo lice. Stara gardi &ve, zakaj nasprotuje sklicanju kongresa k izrednemu dan ju. hladilen veter, noči ao Mediji vie leto ae moramo ponoči jati v poatelji. Komarjev , te golazni in mrčeea nimajo, ali jo je vaaj Nato malo. To lete je bilo lahko prodati krompir po priliki ceni, ali hlapa nima ni kake prava eene Poljaki pridelki nam to dobro ob rede vsako leto, kar je najvel veled tega, ker imamo obilo detja in lepega vremena. Za eiano, točo in aolo ta se vemo. Fige in pomaranče dobro obrodijo in tndi neke rrste hrulke. Teko je tudi s orehi. Uepeva 4°bro navaden in eiadki krompir ia tu di koruza je letoe le tako vieoka, da jo je videti tudi po Itirinajzt in šrstnsjst čevljev viaoko. Soti-vje obrodi vzakovratno, zlaatl pa fižol. Treba pa je tudi gnojiti in Zemlji pognojimo z umetnim gnojem, kdor pa ima domalegs tndi letim. Nekateri farmarji tudi nič ne gnojijo, is Cezar je razvid no, da zemlja ni slaba, a treba jo je obdelovati in obrodi nam vse-Sa' Pa vseeng ne klilem nikogar, da bi prilel eem doli in le namerava, naj bi prilel pogledat. Ljudem pač ugajajo različni kraji. Kar je glavno, to je zdravje, tukaj i-mamo in zadovoljen pem a tem Včesih ee sicer poloti clovekr le-Ija, ko vidi, da tu po Jugu ni kaj kaj prida industrije in misli zi le bi kaj premogel, da bi takoj lahko postal bogateli Toda okroglega ni kaj prida v šopu, toliko ga se preprile, le je podnebje ' dežela zanj. če ae bomo pobriniU za napredek, bo ie nekaj, ako ne pa bo zmerom huje. Ljudstvo tu je pokvarjeno. Človek bi zodil, da ne odpre usta, ne da bi ae zlagalo. V cerkev* pač zahaja la čaka na nebeaa. Kokorien je narod, taka je pel njegova delela. Če bo kdo nameraval priti sem, mu svetu jem, naj pride prej pogledat, df se preprilf, 8e je podnebje in de iela sanj. Karava tu je namre* silo različna od one na Severu. — Joo Stimac. , - Prodaja neobdelane zemlje. Vlada svari težje pa je sa Waahington, D. - (Fcd. v deželi glede novega predsedni-|il j® ij ulviu Coolidge Uhko za-dovoljil radovednoeti vzakogar in mu pregnal dvome, ko je Imenoval proti nakupu pooe kovja. ro bi mogel naleteti, — zemljo revne kvalitete. v Treba tudi pomflJIti, da trg za edino je precej omejen, to ae pravi/da odjemalcev je razmeroma malo, zemljiških družb, ki prodajajo take zemlje, pa polno, ledi tega nastaja silno tekmovanja med zemljiškimi družbami. To tekmovanje jih sili v velike broške za oglaševanje in proda-jenje. Sili jih v ponujanje daleko-sežnih kreditov in pomoči nasoljeno«) pri obdelovanju ledine. Ji na zadnje nekdo mora vendar plačati-za vte-te atrolke. Badite-i ;a ee nakopiči toliko etrolkov, ki gredo seveda ns/alnn kupnine, da je kupna eena aa zadnje veli ko velja, kot bi bila vpravičena po eenah na debelo, ki se danes plačujejo sa pusto semljo. Ako naseljenec torej kupi si* bo zemljo — pa naj bo tudi dobra zemlja — ob pretirani ceni, po-tem je lahko umevno, da njegova pot le on eemem začetku ni po stična s rožami. Ako —kakor se večkrat dogaja — on ni po svoji zkulnji sli po svojem značaju primeren sa težko delf in živijo-»je pijonirjo, potem je končni ne-uspeh ekoraj gotova etver. Ni prav, da sa na umeten način spravlja is mest ns deželo, ljudi, nesposobne za poljedeletvo, zlasti ne v takih dobah, kot sedaj, ko imamo precejlnje preseljevanje s dežele v mesta, in to radi tega, ker meeta nudijo vel prilik za boljii zaslužek. Mnogo zemljiikih drulb ae po nala s nameravano/vpeljavo rasnih oMinekih naprav. To je v»e dobro, ali ni glavna etvar. Je ja-ko lepo in hvalevredno, ako kom panija, ki poeeduje večjo skupino zemljiM, namerava napraviti ceste, Sole in druga občinska sre diičs. Ali vse to ne more biti nadomestilo za dobro semljo, primerna kredite in isbiro sposobnih naseljencev. Ako teh prvotnih po, gojev ni, vze drugo nil ne poau>* -P *P>pPP-. Zlo, ki izvira is sedanjega prisiljenega in tjavendanakega prodajanja posekovij v svrho »obda-lovanja in naseljevanja, po mne nju poljedelskega departmenta kale na potrebo, da se bolj skrbno izbira semlja sa naaeljevanje da ae ta prodaja ob pametnih oe nah in ob ugodnih kreditnih po-gojih in da se opusti poakuae napraviti pijonirje is ljudi, ki niso za to in ki apadajo ▼ mesto. Poudarja ae is mnogih atrani, da eden izmed glavnih razlogov sa neuspehe pri obdelovanju ledin, prodanih ob zemljilkih družb, je ta, da te v jstletku nudijo kupen preveč olajlav. V>vo-jem hrepenju, ds, Izbi je jo denar is puste semlje, gredo družbe več krat kar do akrsjnostl v olajtel vanju )>rvih korakov novega pijonirje. Poeledlea tega je bila. da ao privabile naeeljenoe, ki n so imeli primerne iztainje ali prf mernih denarnih sredstev in ki eo so lotili poljedelstva le sa to, da bi poskusili nekaj laljega za zs elužek kot !>oprej. Zastopniki po ljedelakaga departmenta pravijo da ni nikaka dobrota, pko ee ljudem is saletkoMajf preveč elaj- aebnega tajnika To je bil predsednika Coolidge prvi znamenitejži politični čin, ker je prevzel predsedniltvo in so tem ee y tudi zaznamoval vsaj toliko kot ae tile delavstva, da ga pozna 5*filemp, bivli kongresnik iz devetega diatrikta je znamenit samo radi noeesa. On jo bil glavni u prsvitelj "zvezne zaščite za ro publičanhke prodaeduikc" v močnih demokratskih distriktih na jugu in sotruduik a črnskimi de-legsti na republičsnskih narodnih konvencijah- / Kopica piaem,-objavljenih leU 1921 pokazuje, da je prejemal denar od kandidatov za imen<*anje v razne urade v Virginiji. Njegov distrikt je izvolil v kongres demokrsta leta 1922 prvič v dvajsetih letih. Tista pisma so bila uo-izproeea tirjalec, da je. moral Slemp Odstopiti. / ' Bno izmed pisem, ki gt je pod-pisai neki L. B. Hovard, pokazu-način podkupovanja. Pisec se prizadeva, da bi postal Slempov tajnik in pile med drugim: 4 4 Dragi Ben: Priloženb dobil kopijo piama od mr. Joneea, ki ga e pisal pred kratkem. Uspelo ml ;e, da eem porinil akosi njegove-a sina in zdaj sem pripravljen a imenovanje. Toda predno mir va tako napraviva, je potrebno sate, da se i njim eeznanil b o-ranžiraj za kaj denarja. Treba nama bo najmanj $150, od les? bom vzel polovico, ksr ti bom pojasnil pozneje." Omenjena beeeda "midta" pismu se nanala na Hovvarda in Uempa. r> To pismo je bilo prebrano \ tongresu po zastopniku Thoraa su W. Harrisonn, demokratu iz Virginije, kateri jo obtožU Slempa t kongreeu in svojo obtožbo »roti Slempu o podkuvanju pod iri s tem, da je prineeel tozsdev n srn Harrison jm M . ■l^piiŽl^em distrikt 11 sem alilal o prodajtnju od njegove strani ta do mene m» prišle govoriee o Hevilnih proe«*ljevanje v puatinji nima po viAji ceni in jih prodajajo po nižji ceni kot sedaj. To T ***** pa škoduje privatnim prtkupdevalakim in mešetarakim interesom. ay i, " Ako bi atara gardu v rtpublikanak! «tranki le malo pritisnila, bi bil sklican kongree k izrednemu zaaedanju zanesljivo. Stara garda pa noče napraviti tega pritiaka, in aa to se med ljudstvom jaani, sicer jasni počaai, kako stara garda zastopa interese ljudstva v kongresu. samoniklega značaja, ki ga je melo pred četrtstoletjem. Malo ljudi gre denee ledino orat is batne inieijative. Današnji pijonirji ee polaaiu>jo ledine sate. ker sa biU nagovorjeni k temu od agentov. ki imajo interee na tem da ae ona semlja proda. To dejstvo je ' spremenil o prejšnji neravni aačin »uv-;»,, (U) ljuje zemljo v obdelovanje, ki bij drugače oatala ledina in bi ae raz-orala le tedaj, ki bi ae to izplačalo radi oMoe v* i je potrebe po živežu. Donelaja slaba etran pri I obdelovanju posekovij dejstvo, da konkurenca sili zemljiške j družbe v velike etrolke, ki potem obremenjajo semljo les to, kar | more prenašati. To dejstvo — trdijo zastopniki! pnij.-.i..]%k*na departmenta — C vroča, da je eelo zemljiškim | žbam najboljšega znalaja tel-j ko. da bi naseljencem omogočile o- j ni uspeh, ki ga U saalulijo. I »polnit«, isroiite in pošljite ao gornji aaelov elodeči NAROCILNI LISTEK. Književna matico S. N. P. J., Ckicago, UL poliljoni 91.50 an knjige "Palar in my\ kabarotow, katero nsi pošljite lakaj poštnino prosto Tukaj Ime Naelov alati (Opdmka: 3 tosn ftatkom jo troba ImS po- ali prtjaiolju v elan w_ delavilifi (Federated Ur na v*ikn. in _ Zveini depart- fTaTv Wasbingtoou ln ■E department * <*fl0 v m J rta si * konflikta ^Akegs f UoSim poreče washington- p^cizj kM sledi: ^ EJ od "dnjoga februarja % pokat* brctpooglnoot t L— in nekat^ih drugih ln. Sikih a nrfižčih IUinoiaa. V •^ebUovChtcafnmpro.^ Svakih »to služb. To je * kakor pr«a «»*■ lctom' k° ,flo 109 delavcev na vsakih Juib. Že meseca junija jo u Jenost padla sa pol odstotka, ino tvrdkc, ki zaposlujejo več %00 delavcev, so imele v Juliju dflsvcev kakor v junija; ojie tvrdke p», katerih je 14S4 Miaoisu, so odslovile več ali -j delavcev, tako da je zaposle-rt v juliju psdla sa pet do lest itotkov. ObUCilnc in živilske industrija »cd zadnjimi klavnice) pokazu-o dober obrst in naražčsjočo rilo dclsvoev, | emeljae industrije, kot so vse Ulične (kovinarske) tovarne, aibf ss proizvajanje stavbnega itcrijala in premogovniki, pa •jo vedno manj tapotlenosti. fo n. pr. so je znižalo v juliju itilp zaposlenih delavcev v to-mah za isdelovanjo orodja sa v tovarnah avtomobilov % v jeklarskih in želosarskih vsruah 4.6%, v tovarnah sa U-lovaujc poljedelskih strojev v steklarnah 45%, v apnar-b in cementarnah 7.6%, opekar-k 1.9% in v tovarnah td barvila odstotkov. Istočasno je padel zaslužek, in *r i povprečnega tedenskega •lutka v tovarnah v juniju 8.33 na $26.87 v juliju. Reduk-ja v vseh industrijah j« bila o< 8.71 ns $27.25. Jo je sploins Lks. poročil o kakih mezdnih sni njih »c ni. Poviiki v juliju so ■telo skromni, komaj pet do Solnčarica. v. • JNsw Torti. — (Jugoslovanski oddelek F. L. I."8.) — tiolnčarleo W*ahipgton, O. 0. — Finančni minister Mellon, ki se jc le pro i kratkim mudil v Evropi, ja po j imenujemo nensdno obolelost, ki doljil konferenci s predsednikom je po*lcaico pregretja vsled iapo-CooHdgem obvestil javnost, da o- stavljenja telesa oolnčnim lar-stane ie nadalje v zveznem kabi- kom. Pravzaprav isras ni prsvi-nstu. lan, kajti iste poelediee ims viso Mellon se Je pomenkoval a tf^ed ko vrtnina, tudi če telo ni dirakt-sodnikom skoro eno uro o celi vr no ispo&tavljeno solnčuim žsr-sti evropskih problemov ter mu kom, zlasti ako Ja človek sapo-jih tolmačil, kskor jih je videl ou|elen v zsprtem prostoru. Kurja naj se pokliče zdravnika, in to ta- j ko j. Vsako poletje imsmo mnogo žrtev tropine; mnogo izmed teh bi sa preprečilo, sko bi so ljudjo ravnali po zgoraj navedenih na svetik. IT T Vilko Masi. L Slovenski Ntrtdii UtUoovtJema O. «»r Ičaric«, kot ljudjs trssnih »avad. komsj dan prvega svetega ob-ropi. Brezposelnost je čedalje Imamo dve vral! solnčarioiWBw manj huda, in letina obeta bltiUrodioo ali vroftinako kap in sla* Hredl gnusa ln blata ostane v letos vsepovsod dobrs. bost ali prostraeijo valed vročine. Idu4i troodarlc fto neoskrunjen ko- O davčni postavodaji iu uve- V prvem slučaju temperatura to- , «lota skrinjioa, kamor sa javljenju prohibieije se nista ras losa ja jako visoka, v drugam pa P"** tisto skopo pelčieo govarjala s predsednikom, je de- j« povriina telesa mrsU, dostikrst vačno lepote, kolikor si Je trudo- znatno pod normslno Umperattt- niP»"- Tja se uteka ob hudi ro. Rsdi tega je vslho, da rasu-po uteho in blagoslov. Morda memo razliko mod tema dvems j »u gori v očeh nečist plamen iu se vrstsms solnčsrice. .oprljemljcjo jezika umaaaae bese- V jsko hudih slučajih vročice »M Wovek, kolikor ga jo ekri-je, kakor dk bi človeka sadela toga, kleči pred avojo ikrinjlco in ■ kap, in oe bolnik sgrudi v neso- — — Chioago, IIL _ Poštna zrako- vesti. Dogodilo se je le, da Je bol- Pripovedovali pa so mi čes leto, plova, ki sta namenjena eden pro. Lik izdihnil takoj. V mnogih slu- da ja smerom lepia, zmerom sani-tf vshodu in odeu sspadu, sta sc čajih js smrt nastala po eni ali mivejis, da krasno pleie in hodi, srečala v svojem itiriindvsjsetur- dveh urah. V drugih slučajih se da bo bogata, selo bogata . . . Ae nem trsnskontinefetalnem pois-1 pojavi strsien glavobol, omotica druge tako stvsri bo mi pravili, kusnem poletu med Omaho, Neb., fo otopelnost, slabosti v želodcu kakor gnajo pač ljudje. Komaj do in Cheyennom, Wyo., malo po pol- in koža kar peče od vročine. Tem- aem Jih poslužsl, tako so so mi ga-noči v sredo zjutraj. Pilot Frank Leratura telesa utegne pokasatl bile vos te preračunano besede. Jager je dospel ns zrakoplovu, 105 stopinj Fahrenheite. Bolnik Zakaj v moji duii je ostala po-vshodu in težko sopiha. Kmalu Omedli, ne- doba čista in neomadeiovano. Niti ... ^ 1 * 'looiice je ni mogla oskruniti. Kadarkoli sem se jo domislil, Je fim po znižani ceni, Ja dejal go- fuer Charles W. Bryan, da 00 »e premogu žirom držove mno- 1 pretirsne. \ ds je storil korsko, s ka-nun bo omogočeno vsakemu Mu, vasi in odseku dobiti pre-^ po ziiižani ceni pod pogojem, f bodo tega premoga po- hjaj-i mežčanje, kmetje in dru-saloji. ♦ ~ ■'Nikskor nisem žadovoljon s anvnim položajem^ tej deželi," |r*Jcel governer. ,4pokaj časa 1 P^iekoval rszmere ns pre- te iT ur d* " y Uo dejanega v zaloge žirom Med pramogovnimi last- " ifre sedaj za to, da pride do. •vk«, U, p, le, da ki imeli tisti f J« lagovor ta obdržsnje seds-i' pretirsnih een. ''repričsn sem sedaj, da Ja f«"* ns drobno veliko drsžji, , ,r P* »>i «mel biti. Zs to sam u-r s katerimi bom or » gotovo doaogol to. ds bom ponuditi \-aaki oMInl, ki Je 'Prsvljent vsrovati svoje prrbi proti premogovnemu aio-» u ^ po mnogo nižji ki Je namenjen proti ------ — ****** ..... -____ odžel iz Cheyenna ob devetih in savest je čim doljs vaČJa in 35 minut mrečer, v North Plattc, tttfgM nasuti tekom Itiriindvaj ......... ^ Neb , eno njinuto po ponoči. Dva- Mtih Ur. AU pa se savest povme ltopll predmc oitQk\ pUviml/.0 hsUjt minut pozneje je poletel ^ bolnik ozdravi. Jitiml kodri. Veliko sinje oči so me proti Omahr Zahodni zrakoplbv V slučaju slabosti aU pro.tra- ledill> lm koUtlh tr lnlc. malo hi^ie ^Jr fo hill' Iff vsled vročine pa je, kakor ro- f^ ilnje i0 biU ,kikor diPvidim malo hitroje, kakor je bilo dolo- 5eno> povržina teleaa mrzU, dvoje okenc na nebu in za ujiml čeno Odletel je iz Omake ob e- hitr0 in nesUlno utriplja in člo- |t0 ^^k^Utr. Drobt^ najstih >a osem minut zvečer. |vck lmt nekik občutek kot pri Lipct§ Uitnice B0 podrhtevftlV morski bolezni Keklenkrst a® u- kor dl jt u ^ ^ nebe|kl togns pojaviti lshka omo ica. AkoJg rolMt krllct j§ ,80 bolniku pomaga takoj, on prHMkjp«i0 dvojs mehkih ročle. Zi-*okijo,.22. avg. - Najnovejši I de kmslu sopat k sdbi. Treba »na- k^ „ M kakor okrivnootno role japonski podmornik, ki se je bil U po, da neksteri slučaji Pi;ostrMt iVeUh gajih in so oe uaposled ravnokar vrnil p poizkužovalne «iJc utegnejo biti jako resni. Ako ikjenlle ktkor k tlh, moiitvl. plovbe, jo včeraj zjutraj utonil ob Jo bil bolnik tako oslabljen od vro BUf0r mAteri> k, je rodtu (t. pomolu Kavsaaki v Kobu. Na pod- P*do v globoko omedle- kefJ| morniku je bilo 96 mož; kapitan viJo, utegne noatstl smrt^ ^led AU ^^ gorjo ^ w |§ ^ in 10 mož so je režilo, drugi so pa onemoglosti. gubilat-- utonili Ko je oubmarin priplul k Imwn0 že drugo obolelos , W ^ ------------- ■ 'aastsne vslad vročina To Js ta- Pu"l° koivani vročinski krč. Bolestni Boviw' ut0 •cm u«Mnl1 ™ In " krč milic, posebno trebuha / in u- , dov, popada dostikrat zlasti ose- . P1 »o«, glodal no po- be, ki morajo težko delati v veliki vročini. Ta krč provtroča jtko hude bolečine. V poaebno resnih slučajih se zdi kot da bi llo ta božjost. Krč lshko traja od 12 do 24 ur in so tudi potem lahko » .. • ~r--- .. . k 1 povrne Ob najmanjlom vznemirja- (Nadaljevanja • prva strani.) milosh in Most ba za sedaj prav nič ispromeniti troja nekoliko dni. V nekaterih smefnio ameridki vnsnji politiki, slučajih gre le lshek krč v tre- Z ozirom na teikoče v Evropi buhu ali v udih. ne more Amerika storiti ničessr, Da se prepreči solnčsrica, tre-kar bi pomočilo kako itdatno iz- ba paziti na to, da so temperstu-premembo v sploloem mednarod- ra in vlsgs zsprtih pr^torov, nem položaju. Združene države se kot kurilnic, tovarn ali hilnih bodo doer ravnsle po načrtu Har- Uob, regulira tako, da temperatu-dingove administracije, ali rfsda- rs — sko mogočo — ne' prsoogs la pa bodo na to, da ae ne zaplo- nikdar 86 stopinj in vlaga nikdsr to v prekomorske zmežnjlve in čet 80 odst. To se lahko doseže politične spletke a Predsednik jc (Ritom plhljač in prsvilne venti-pripravljen nsstsvitl amerilkegs laoijo. Člana mednarodne komisijo ta re- V slučaju vročinska kapi trobs Žitcv reparaoijskegs spors, čo to takoj pokliesti zdravniks. Naj-žele zavetniki. . nujnojfta stvar je, da se tempers- Oicdo uprsvl jsnjs pregibne ta-1 tura teless zniža čim več mogočo, rlftio postavo fie ni prlžel pred- Treba postaviti bolnika v mrzlo sednik Coolidge do nobene odlo- kopal; priporočljivi 00 tudi lede čitve. Po njegovem mnenju je ni obkladi, zlasti na glavo. Naj 00 najbolje, Če ostane tsrifns komi- to stori takoj, dokler 00 čoka na sija le nadalje na svojem mestn. prihod zdrsvniks in na**! Dvomi pa, da bi bila nstanovjtev hjuje, dokler oe temperatura sni-posebnegs Urifnega .odbora kaj |a na 100 stopinj. Ako bolnik po izdatnfj^opa ln boljlega. {znižanju temperatur* omedleva, Predsednik namerava sklicatftžl varno mu dati kake drsUlne _____la j ideala tekle dalo Av*^ CkliM*i IU* Vsi depM U dragl saM* sssaas»^»gHal, assalslas ^flftffjrff io e avaal a glasilom Jvdaola, aaj sa m»MJ» «S easlor. "Preti lo. U«adato Ava., Ctdoaao, IU. mm zslila podmorsko ladjo iQ žla Je na dno. - OOOLZDdl BO MOBDA OPEO-ST1L ftl OgTAUI POLITIČNI J1TNIKI. lih ----—--— — ----—-- I U* rMUV M.M •»-' konferenco vseh governerjav, da pijača brez sdravnlks se pomeni s njimi, kako uveljs viti prohibioljo. bržko se vrne prohibiČni komissr s svojih po-čitnie, ^ * ' J ^ te b, bm uradniki te aU one tako vezani, da bi ne mo-M"lot. avoji obe in i vprid. bom ['rivlje« zalagati s premogom krsjrvai adeek. ki ss bo lak "da bo prodajat pre * edinole posameznim odj, rr* * in kmetom odtu h po eeni, ki ka krila 1« dejan r "datke brez vsakrlv^ga *W rks.'* , , jtompia VLADA utboitb PREVZETI ANTRAOITlfi ' pbuoookopi (Nadaljevanje g prvtt strani.) mogarji nočejo več igrati t basa-dami. Zato da so pripravljeni p H-četi boj g lastniki dne 1. septembra. Kar ns marajo lastniki ugoditi nobeni delavski zahtevi niti arfede dela v« k i h rasmer, niti ne dede mezdnih aadav, pojdejo prrmogarji t vso odločnostjo v boj. "ml nismo predložili nobene l.»-lje premogovni, komiaiji. Mi ne tledamo sa nobeno papočjo od strani katerekoli ageotija. Naži HndV so- is prelzknaili raasmli-Oa. nikoli niao bili debvski spon raleni la izravnani potom reasodttča laka. da ki kilo isd« iHoo In natreMno delavskim sa-h tavam, " > rekel Lewt«. V slučaju slabosti vsled vročine, ko je kola mrtla in žils utrip lja slabo in hitro, treba dražil in .1 •■uranja Postavi tskoj bolnlks v posteljo, pokliči sdravnHu in, dokler ta na pride, treba treti po vrlino teleaa in ude .postaviti Nteklenieo gerke vode ob negak ia dobro pokriti bolnika s odejami. Ako je vročina v glavi, naj ss rabijo mrzli obkladki as glavo. Delavei, kl so sapoaleni v prostorih, kjer vlad d velika vročlns, so iapostavljenl krču radi vrači ne. IMarei ai navadno pri tem pomagajo, da bolnika drgejo ro ke bi noge. Ako po Je kril silen, treba postaviti bolnika v vročo kopal, treti njegove ode in m« da ti r usta polna gorke vode. De-»t ikra t košare« močpega čaja le olivi dalavea pri prvem občutka slsbostl. pr .porogljivo J« ta da- slednji otrani spodsj v kotu parto. Vera — Icstnsjtt let Voraf Zakaj pa Vera t Ali no Verlea, kakor so jo klleali Jakratf — Verioa, kakor je \ bila v mojem spominu f-— > Vsaj na parah bi jo rad videl. Radf — Ali da bi Jo videl le enkrat, poolednjlč... Mordo Jo dlhsl ie psrsdil it oči, morda Je stal ie nebelki blagoslov ts ustnieamif — Mords so bile roko le sklsnjenc k prečisti molitvi f — Pomolil bi oljkino vejico v blsgoslovljsno vodo ln bi Jo pokropil tam msd jesenskim evet Jem. Lalje bi ml bilo .. . težak kamen bi oe mi od volil s sres .. f Hitel sem na postajo. Ae prod no ps som jo dosegel, se je ssčel vlak pomikati. Kako to, da sem go ssmudilf Saj nI bilo le tako potno in io tekel sem, kar sem mogel—t Nikoli mi ni bilo lo tako telko gledati ta odhajajočim viškom Tam dogorevajo svečo ob odru in ljudje so gneto do oljkine vejice. Morda oi misli kdoi "ftkods Je Je . . . fte roža Je, komaj popek v brstju . . Polepeče odenai in odids. Jutri nsvsesgodaj pa se Je io domislil ne bo več. — Mords jo pokropi kdo/drug in pomisli: "ftkods Je Jo .. .Upa in bogato je bila, ftlkoll bi Ji no bilo kndl-In pojde o telklm, za M vidljivim vzdihom, ko se domisli lastne bede. — In lo drugI bodo pridi l in voak bo mislil ovoje . .. Tsm pa stoji mati, vso potrta. Nihče ne najd. besede, ki W JI mogls vliti voaj kapljo uteho v racpaljeoo sree. Nihče issaed sto-torik . . . »sms Je med tisto črno gručo kakor sredi gluhe noči. Eno asmo bledo zvesdo vidijo objokane oll. Kličejo Jo ,izprsiojeJo. Nobenega odgovora ni. Oterok leži med rofsml, mrzel in nem. Po slednja luč zvesde, ki se bo le da-nea utrnila na vekomaj ,. Ubogo mati—t Odpeljal aem so o popoldanskim vlakom. Ne hom Je mogel ve« pokropiti Do pogioba pa pridf». Ali prlki- Uvea^ ki "miaJadaUli pri vsffld^ ^ vročini, da si gssijo svojo žejo t -T « iU % 0 ' " vode it ovaeosfa moAnik. meri. JtagUAai bom z navadno vade TT^ f*. sioH ^ h »HJ* J» V vaek alulajik srdOrsriee aii ka • »eoa samo prečndožiie hmtd* Ma-fc. t.nihkoH slabosti vsled vrottnc'koms Ji bo odleglo. Nisem is po- tna! te besodo vseh besed, toda sdelo oe mi, da jo nosim nekje v sebi, s sedmimi pečsti zspeOate-no od božje roke. ln čutil sem, da moram tja na vssk nučln. Da moram in ko bi bilo treba probrastl sto liroklh voda, prelesti' sto strmih fora..Da moram ln ko bi si kale strupene koče s Isve in desno. Da moram, kor bi no bil nikoli več deležen ne miru, no odpuiča-njs. Da bi bil neorečon na tem in na onem ivetu, ko bi ne prluesol bolni materi to poslenke bolje Zvonovi 00 lo dotvsnjali, ka so jo bližal vlak meotu. Jlonlu b«»l«» pogrebe i žo tam zunaj med polji, ko jih dohitimf Mords pa jih dosežem bsž ob jami, ko bodo pod belo krsto Ikrtsle debelo vrvi! — Ali pridem vssj in bom lo sliial duhovnikai M.,, 8 kostmi in kita mi si jo sklenil ,obudi Jo, o (Jo-spod ,poslsdnji dan I'' — Vaaj ta-krat, do bi itopil k materi In ji po vsdsl tisto Jircčudelno bessdo. Od vrnil bi od njo grosoto pragtosno da bi ns čula udarcev vlažne proti na kroto, tistih strainih udareev, strslnojlih nsgo do 00 roži svst pod nogsmi — — Malo prejd pokopalličsm sem srečal vlOok mrtvalkl vot. Sest temnih, sklonjenih konj gt jo peljalo naeaj proti mestu — proz nega. Za belorolastimi iipsml Je stsls prej njena krsta. Zdaj ms Jd pogledala iszs stekla puata, črna samota. Blszna grosa me je zagra bila: prepozno pridem ... Niti poslednjega gor j g ne odvrneih več od mstere. Začni aem njene obupne klice Tam onkraj zidu 00 vpili nskjo med elprsaami pulili ozračje in grtsll bele ovdiee ns szurnem nebu. Pripeljsli so jo izza vogala pod pasdubo, Vsa potopljena je bila v črn, vihrajoč psjčoltn. Bel robec se Je itdsjsl sa njim, ki je prestregel solae in dulil obup. "VeraI — Moja Vsrai—M Vera t ^ Malt kllčs Ukot ~ AU Je pooakils na Vsrisot — — /»nun sem iskal tisto prsČudež-no^eaedo, nikoli nikjet je al bilo vel . ^ . In čuli! sem Jo prej, na jetiku ml je le bila, samo usta bi odpri in bi kanila ssms od sebe — nikoU nikj kadnja snoud odresa je bilo Seat Ide, Orogon, (Uoe '- » J). Julija vpraiujo Narodna Zaltlto, »a-vot Dobrotvornlh Drultovo, Zagreb, Joolpovae 80. Anton Rsiter, rojen v Ajsorti, okraj Vilgro««1 na Ogrskem. Zanj vprsluje njego-va hči Marija Rsiter v »lovonijl. Kdoj bi mogel dati podotks o bivalilču teli liudl ali o njih usodi, nsj izvolj obvestiti Isseljrnlžkega poslanca, 443 W 22nd »t., New Vork, N. T, Vi Hlo 00 naslov Itudolf MsrkiČ .rojen v Zaorj« ob Savi. Odlel v Ameriko leta 1070, Bil je v Akronu, 0„ v Ogde-nu, Utah, v Salt ake Oitf, in v Loe Angelo«, Csl, v zadnjem meetu let s 1011. IMe gs oče Mihael Mar-kil, nsdsprovoduik v Jtkoju, Htransks Vos pri Grosupljem. Državno pronočevaliMe v Zagrebu. V Zagrebu obstojs državno pre nodevaliMe, k 1 Je pod upravo 1*. seljeniMcegs komiaariats In služi nsii isseljeneeni zo prehorno pre-nočevenje ,kedsr so vrsčsjo aH pa »dhejsje v pr«komorske kraje. Vsaka oseba plačs zs enkratno prenočevsnje ti dinarjev. Šestin «gs, da Itkajsjo isaeljenel eeneje v tlrftavnem prenolevsUiČu, kekor |h> hotelih In privatnih prenočevanjih, jim gredo tsm isseljenidkl nadzorniki brezplsčno na roko s svetom In t navodili, kl ee nsns-Isjo na issfljevanjo. \ Ia potnike v Argentino fieneralnl konzulst republike Argentino, v pogradu nasnanjs, la bo po odloka argaitllnske vla-do v iMMlole breaplsčao vitiral ia-SfIjrnidke pota<> liste izseljencem, kl pot njej« v drog^n aH trat Jem razredu v republiko Argeutlao. znal, čemu aem sploh priiel.., [ 'Jf Zares -iemustmprll.lt-K Ali v«l, aakaj 00 tvojdsdak pogrebu človeka, kl fs nikoU nI- taka rad potopa o drug« dojki sem nežna I f Pokopal, so ga. nsj ln ugaaj* rasni "poredaooH t r«iru ,^,vs! Morda , ' Odgovor n. in m^e ugonte ia pUmlllit, I log »u dodeli dobrav 1UjM* Toda jo/*e naj a nJim, kdor )«' , mmli SKPJ 5 kličr, naj mu meče pral na kr«te.! dobil pil Književni maiiei opre. Sir' . . ... b, 'W r. t . - i ir;. ■ Josip Jurčič avgusta, '•91 Simon b it«l ral najvibju im mkauior DOKTOR ZOBER. (Daljo.) Kot bi s neba padel, prihaja io g«;neč* na pl»-bo polja! Da bi g« bil bee vsaj še nekaj tednov zadržal ,kjer ja ia dre lati do aedaj tilal! Kje se-daj Liscu drugod sUnovsnja iskati t "Enkrat sem bil v Vol/jaku, a nikdor več me ne bode." To ja bilo sklenjeno naglo. Po nekolikem premialekn tudi ia drugo. Kar je imel »e »dela-vati to je mogel delati tndi ia oddaljnejšega kraja, čeprav ne tako hitro. Torej je mialil preeej oditi la Volčjaka. Hitro opravi svoje etvari vknp, ker mnogo ni imel. Kmalu jo vse njegovo imetje stalo zon s j pod orehosn. < "Ali je bH jezen, ježevi" eopiha Šolar, ki j« bil od Župana prilel, kamor je spremil doktorja. Lise« nI bil voljan poalnlati ga, zato hlapen ukaže, naj vse njegovo etvari naae v krčmo, kamor ee napoti tudi sam. Ko Um atopi v krčmo, najde na arodi i*be atoječcga in cigareto prižigajoča starca doktorja a turfkim fesom, župan-Jt rfanar je s veliko apofttovalnoatjo držal pred njim na plošči vino, daoi bi je bU lehko poatavU na eno ali drugo mizo v prašni izbi. Llaee zgub*čl avoj najtemnejši obraz, ko u-gleda etarega Kr^bijan« tu. A le ta vrže goreč ktinČck od aebe, puhne dolgo meglo dima iz turške cigarete in vpraia krftmarja: "Ni 11 Uf" in Usea filmirs a svojimi očmi. župan pokima a debelo glavo ter pravi Iva- nu: "Dobro jutro ielim, gospod!' • Lisec sede, nopoadravivli krčmarja in napo-zdravivii starca, k mizi pri vratih, kjer je navadno zajtrkoval, in tudi aedaj mu krčmarica prine-ae saj trk. Bklep, atarcu dati lekeljo o vljudnosti, je bil v Liacu zdajci omahnil, in aedaj je bil odločen popolnoma pretirati ga, tako, kakor ga ne bi bilo, ako povoda no da, da ae razgovor zasuk-ne drugače. J!'"' ' .ftt+% " \ ;' "Oba z gospodom eva bila, vprašajte ga; po ni dala in ni.; Obljubila jo bUa, ali poten jo zmeknUa b«s«do, Bog ai ga vedi zakaj. Ja« aem dejal, gospod inženirf — baba je boba, naj bo naia f hodniku, ali pa gosposka baba v žametu. Ni tako, kakor človek. Pa je i" Doktor skoči k malemu okno in pogleda skoči. "Ni li to Kljarf" vpraša župana. "Ja," odgovori župan, "in strašno slabo se mu godi. Sin mu je umrl, ki mu je io čaaih dal za kak požirek vina —- saj veete, da mu je bil Kijar od nekdaj vajaa ,ko je, zidar, doati zaslužil, ali sdaj na staro«! go nima za kaj piti.". "Pokliči ga sem noter!" reče Zober. V izbo prikrevaa na krčmarjev poziv silno sUr dedec, sicer iirnokoatenjaški, «11 pa lieu ae n»u jo brala blcdoat in trblost, Iti naznanja na-daljno prirodno smrt. "Ali ate Še Živi, oče Kijar t" vpraša Zober in mu seže v*roko. Starec ae zamolklo in neumno smehlja, videti je, da poadravljalea ne poana več. "Bobrov gospod, ali jih na poznate večf" zatuli krčmar dedcu n« uho, Zobru pa pravit "Ohih je, vpiti se Wa nanj/ ' » "Ho, ho, ho!" se ravsselil ded in odgovor j« n« glasnejše vprašanje: "fte majhno, ie majhno aem živ, komaj ležem ,ho, ko, ho I Prosim Bog«, da bi me k eebi v«cl, ali Njegova volj« ni le, ni le, ho, ho, ho!" "Ali bi pili kosareo vina, oče Kijšrt Sedite tja-le na ogel in pijte!" reče stari doktor. "IIo, ho, bo!" sa rasveaell dedae. "Bog ti d«j zdravja, Drejček Zobrovl Ali, Uko ne smem reči, sto sreč ln idrsvje, goepod!" In ko j«Lisec videl nepopisno vsselje, kolero se j« izražalo n« obrazu, že bližnji amrti podobnemu, ko jo ded s roko, k! sa je od stsrosti tresla, ali ipak s neko hlaatnoetjo nesel dolgo pogrešsno krepčevalno vinsko kapljleo k oatom, F minilo g« ja mnogo jose n« Zobrs, ki ded« dopusti in so bres vsega obrne k Liacu. "Torej vi sto inženir in tu na korist občino delste," g« vpraia in meni nič tebi nič sede k njemu. Vprašanja je bilo atavljono nemško. Kajti anana je našim bralcem nečastna navada pri naa Slovencih, d« aa rado ogovarj« vse, se sdi "omlksno", po »omiko. Lisce ja bil eden tistih ljudi, ki se svojega jezika ni nikdar aramoval, od-govori, kakor js Zobra doaedaj govorečega Čul, slovensko: "To sts allšalil" "Dober tek vam ielim, gospod inianlr! Tudi jezo, ki jo imata na mene, kakor aposnavam is vaiega glasu, poirttel" — nadaljnje aedaj stareo slovensko, daai dijalektlčno. "Mlad šalodee mno-go prenese, torej le lehko poskusite. Nisem znal davi, da ao vaa ljudje tu .uboge pare. kt vaa potrebujejo, vteknlli v mojo luknjo. Tudi sem se po noči voall in poštni voa po naših ceatah ne budi dobre volje. Dalja pa, kadar je Človek nad Icet-deaet let, ima dsuge Živce, nego v vaših letih, so-»ebno če je po temperamentu tak kolerikM kakor jas. Mislil aem, da je morda kakov prepotnik v moji poatelji. Kaj takega bi tudi vi ne trpeli. S kratka, mladi mol, ne zamerite!" V latem hipu prinese hlapec UŠČevo kovčege v sobo. Llaee se molče pusti prijeti za roko. "Aj, kakor vidim, ste rea še vae svoje po-opravili Is moje izbe. £al ml je; ko bi bil prej vedel, poiskal hi ai bil jaa drugje ležišč«, ker n«j-brK Itak ne ostanem dolgo tu. A kar je, to je. Sedaj treba, da vi dobite drug kvartir. la sicer pojdete v grad atanovat." "Tja ne I" aeie Lieee v beeedo. "Znam, da se vam je ž« enkrat odbilo, ali baš zaradi tega pojdete. <\*ar namreč vidva a lupanom nlat« doeegta. to doeešem jaz nekoliko laše, če nioo še poaahlli moje beeede. kar menda ni. kakor čujem. da so še živi. ftpčakajte tukaj, ali pa Idlto tačae v mojo hišo nasaj; kamor vam je ljubše; fes eno uro dobite povabHo. Jas grmu ia vam poete!Jem." "Ne trudite ae. goepod!" ugovarja Llaee. "Kič ugovora; jaz nečem, da M vi uradi me ne puotiU kmete a polovičnim delom." Ta reče tako lapovedovalno, da ja Ueea kotel odločno ugovarjati Vendar prvič mu j« atari čud«i dok- O in da VO L- ter Zober Bi MW Na vsak način odidem takoj koliko smeftoik prizorov bi še imel," Poslal je bfl majhnega dečka Natihom« «u je p« župan zunaj na naj ležeš« mejo na trebuh, lice v dlani, dolgo leMj kadar pride nazaj, naj reče, nika ni najti. Tačae p« zvedo posestniki po Volčjaku, 4a je prišel Zobrov goepod, njih inženirja n« polje de jal, d« inženir odide in is vsega deU ne bo nič. V veliki brigi ae zbero pred kršaw in ae i|vo posvetujejo. Naredita ae dve stranki, eno a krčmar jem na čelu jo trdil«: "Pustite, Zobrov doktor bode Že zopet vse prsv naredil," drug« je pa klela vae preklete "škrice", ki so tako natančni, kaj-, ti "vrag vedi, zakaj bi ne mogl« apati oba v Zo-brovi kajti, če inženir že drugje neče: eden bi bil na poetclji, drugemu bi se pa n« tleh poatlalo, par rjuh in kaj za pod vzglavje se že le dobi na Volčjaku, ni hudiča." Deveto poglavja. -Si Nekaj pred poldne pridrdr« voziček. Lisec, ki je bil n«/ vrtu, meni, d« je njegov voznik in hiti skost zadnja vraU T županovo hišo. Tam mn gospodinja župani j« pride naproti in pr«vi: "Jezee, grajske gospe so prišle!" "Vso trit Pri vss t Kaj hočejot" vpraia Lisec, čudeč š$ in vendar spominjajoč besedi sUrine doktor j« Zobra, d« mu gre v grad po stanovanje; sluti, d« U bilo prišle iz teg« vzrok«. . "Ali, m Bog«, kako je vendar to mogoče!" Stopi iz vole ven. Rea je stal grajeki lahki voziček pred krčmo, n« vozičku ljubki, sed«j sicer zelo zardeli obrazek plavolase gospodične Line, kateri j« bil« videti velik« zadrega, in z vozička je bila stfpil« starateU. "Vidite, Uko je priild, iskati vaa moramo in prositi," pfravi starka v tonu, o katerem je bilo težko roii» j« U šaljiv, «li reaen. "Zakajt" pravi Lisec, ki je hoUl imeti raz-j«anil« in obenem sname klobuk pozdravljajoč na vosu sodečo gospodično. Nikdar je ie ni videl tu v v««i. "Vi morete z nama v grad. Gosp« je svede-1«, d« ste bres sUnov«nj« in ponuj« v«m js sedaj. Obedvo sv« morali iti to vabilo izročat, jas in Li-n«. Ni bilo drugače. Saj veete, kako jo pri nas, nagla odločitev in potem ni noben ugovor mogoč. Nanaglom« in obedve me, mislite si! A povejte vendsr, je li res, d* nim«te več st«nov«nj«, in zakaj ne, z«"Boga svetegat Saj pogoreli niate, hišica še atoji, videli sv« jo « ko sv« tam usUvfli, ao nama kazali, d« ste tu pri županu, zakaj vendar!" Tako golči gospodična Senčarica in iz Vfsga tega je Liae« mogel videti, da ne vč ničcaar o Zo-brovem dohodu. Ni U bil v gradut Odkod to-rej še prej po njem napovedono vabilo! Js U. naposled res čarovnik, kakor govore neumni Večanje! Take miali so v hipec udarile Liscu v glavo, g s ni jih izrekel, hotel je ^akatl in se poučiti. "Mislil sem, ds ker me'vabite nastan, zufte, d« jo prišel stsri doktor Zober, v čig«r domu sep» bil nastanjen, domov, in me je prav fino na p&Ijc vrgel, kakor a« govori.'* "Doktor Zober jo tu! Oh!" se začudi, kakor prestrašena teta, tod« Lisec bolj obrnjen k mladi Lini, govori dalje: "Biser p« ae srčno zahvaljujem gospodičnama z« njiju prijazni trud in odlikovanje moje osebe, k«kor tudi prosim miloetivi goape izročiti najtoplejšo mojo zahvalo z« vljudno v«bilo, «11 obl«lttjem, d« g« no bodem mogel porabiti, ker od (Unes v tem kraju nobenega stanov«nj« več ne potrebujem, odlujam namreč stran." "To pač nI lehko verjetno, goepod Lisec, teta mi je pripovedovol«, d« se mudite tukaj ie kak« tedne, d* imate la toliko dela. Tako st« ji s«mi rekli pred tremi dnevi," govori.gospodično Lin«, ki str«hu svojo pucvdo-tete pred imenom doktorja Zobr« niti ni bil« opazila. Simpatični njs glas, katerega je Iv«n prvič Uko od blizu čul. In asord« še drug čut, je sprsvil tudi njeg« v ne-ksko sadrego, posebno, ker mu je reanico očital«. "Razmere ao se izpremenile, gospodična!" "To vemo; ali le toliko so se Ispremenile, d« stanovanja nimete; sato hočete oditi. Pri nas pa g« z« t o nečete, ker sb vss mam« tačaa razialili. Ali tlU vam je že povedala, da ao bili bolni. Ne mislite, d« «o zmerom Uki." Poslednje beseda so bile rečene s nekako ialoetno nevoljo in Lisec je videl, kako je bilo deklioi ležeče popraviti slabi vtiak, ki ga je bila nje mati n«redil« n«nj, ko je prvič pri njih zahteval gostoljubja. K Proti temu se je bilo težko nstavljsti, eosebno tako ssohkemu in dobremu človeku, lukor j« bil Lle«e, dasi je imel trden aklep. Toraj dš: "Da me n« boeU krivo sodili, pridem gotovo k vam v grad ln a« miloetivi goape sam s«hv«Um ter ji razložim, d« bi gotovo nje prijezno vabilo aprejel, ko bUte bil v meni le eklep storjen, prodno eem dobil"« čaatiti poziv." "Tedaj morata proeej prisesti," hiti dekletce, "glejte, jaz sedem tu in vi Imate a teto prostor« doati, doma ae že ie dalje zmenite, naša mama~." "No, dobro, dobro!" pravi teU. "Ooapod Ideee, pojdite, stppits brž, da naročiva očetu županu ... Vi morate KI s menoj . .. Potrpi Lini, majhno . . B temi elovi vleče st«r« gospodična Lisca v velo. Tu. kamor so od vosa nI videlo, g« prime z« komolec in ekrlvnoatno pravi: "To je naredil t« Zober, u strašni, da vaa I Mh vabit Nič Lini ne govorite! Ali sd«j morate iti, morat« nekaj čaa« pri n«a stanovati, lepo voa prosim, nI drugače, zavoljo naa vseh I Tiho, reč vam povem, kadar bova sama; ne urtavljljn se nič, mora biti, če je prav malo aitnoati za v««." Krčmanea pride ia kuhinje. V hltroeti. kakršne je amoAna la lanaka. kadar je treba zatajiti miali, vzhičenoet. veoelje ali lalaat, ali kakrleu-koli Izredni položaj daievnega*počutJa. ae obrne tudi Senčariea h krčmariel in ji v lati sapi In v Istem skrivnostnem tonu, ki oe je pa tudi v novi rabi dobro prilegal, govorit (Delje prihodnjič.? P« gleju, guopica, pripovedovol Vam, kako lepo in jasno dane« solnce sije, ravno Uko kakor tedaj v pisanem rožniku, ko sem Vam predčuteč poročeval, da bodem pade! v roke brezzobim terci-jalkam, akoravno eem ai bil kot geelo izvolil beeede evangelistove: "Blagor onim, ki ao nedolžnega ara«." N«d menoj ae je izpolnila on« u-soda — pa vendar aije danes "to solnee rum. no" ravno uko veaelo, kakor nekdaj, in po daljnih vinogradih zori u« vitki trti eladka kaplja; kmalu bo prišla rumenoli-sU jesen a svojim sadom, ki g« je obetal pomlndnji cvet; in potem bode eedeU zvečer veaeU dražba prijateljev pri polnih koaarcih, — trkali bodo n« zdravje Vsm, gospi e«, in meni, h koncu p« bodo melanholičnega src« zapeli: O j«, ljub V«, n« sred' mor j«, rada bi moja bi« — • Jaz pa aem vinski brat, pijem ga rad. z«kaj rea ne vem; p« h koncu bi skoro menil, da ae Metelkova adra-vica v Eliziju Bog živi naše mame elovničarje; naj jih n«p«k in glnvnih grehov v«rje! nad omenjenim slsvnim jesični-karjem ni izpolnila — kar se tiče slovenskega Goetheja. Znano Vam je, goepica, da je Jovan Vesdl-Koseski svoje pesmi po lastnem zagotovilu "žehtal", in eden mojih muhastih prijateljev je pri priložnosti čitanja teh umotvorov detfal: Da pesem tvoja malo tehta, kriva je gotovo prevelik« žehta, pa vse to ne sp«do semkaj. Jaz le ne vem, «li je on« slovničarjcfva misel 'napak«* ali 'gUvni greh', p« ker se naš dotični strokpvnjak glavnih grehov bolj boji nego na-p«k, porečem mu i« gole kurtu«-zije, d« bi g« jas zaradi našega "objektivnega" Goetheja aamo — v vice poslal. Saj veete, gospisa moja, da so v našem slovstvu pekel in nebtesn, glavni grehi in deviška naivnost, Če no odločilni, p« vendar Uko važni f«ktori, d« marelkateri na. ših Uteratov prej syll«bns in sv«-teg« Pavla študira, potem stoprv sestavi pero Ur spiše duhovito obravnavo o črkah "č" in "ž" ali p« o "k«'V *d«" — in bog ena, kaj še. Ako pa čuti kdo ali-no potrsbo v verzih se okspekto-rirati, prebira prej potetični dodatek k "dušni paši", p« k "angelu varhu" in v prihodnjih ««Novicah " berate lahko rime: "aije — kHje, gore — vode, Elija — Mesija"; — pred rimami atoji navadno še nekij drugih beaed, pa tieU niso važne. Tudi jaz sem ss nskdsj paael na "dušni paii" ko verna ovca — (monsignore J«-ran bi rekel: ''kozel"- — in oče Janez Blelirei* ml je tedaj pričal, da sem nadepoln mladenič; — oh, goepica, bridka ialost me prešine pri spominu n« on« leta, katerih nadepolnost in nedolžnoet je splavsla po vodi; pa kaj bi tudi ne tožil? r ' , ' Ako bi bil ostal pri svetem Pavlu, sedel bi dsndsnes morda že med 40 neamrtnlml Matičnega od bora in Tomanov« literarna zapuščina bi ae biU izročila meni v pregled. Saj bi jo bil ie Daniiki Silvester kmalu dobil, ko bi ne bil Praprotnlk dveh mesečnih nadpieov več uatvaril. Tako se I sla vi In česti tvoj spomin, bore Toman, — tvojo aliko prodajajo, po diplomah se blešči tvojo ime, sUvili ti bodo marmornat s po me nik. — « to, k«r je rodilo tvojo ea lepo in dobro vneto aree, to kar ai ustvaril v svetih trenotkih. ko le je navdajalo "vesoljnega sveU gbrj«", — to p« ae daje poetu meaečnlh nadpieov v pregled ; — bore Toman t Naš ie imenovani literarni zgodovinar razločuje v naši novi literarni dobi tri vrsta poetov, ln| sicer: Vodnikovee — take, ki pojo okrogle, poskočne peeml, kakor na priliko: Ena bolha me pika, en vrabec me je; * en ljubček me ljubi, pa nobeden ne ve. Potem raaločuje: Koaaakijevee — Uke, ki šestomere kujejo, ode molijo lu li-n.-ndr obravnavajo, r-in k kancu Prsteraovee, ki "lju-bemčkajo" in "objemčkajo", -te po prav saalo obraju noš atro kovnjak. StriUr je Prelrrnni rr. Levstik tudi. In Uko pa vrsti val, ki o "ljubezni stokajo". Toman pa je Kooesftijevee, in njegov kri-tik tudi. — Oh. goepica 1 — ka kor sem Vam ia pravO, j« sveti dar sedem let čez plot lezel ter de vrha dospe vii nazaj padel, misleč, da je prezgodaj pričel; pri nas ps bogve ie koliko čaa« lezejo č.z plot zaetarele neumnoati in se ie vedno boje, da bodo prezgodaj dospeli čez. Vi ste aol zemlje t ako se pa sol spridi, s čim se bo eoliloT" piše evangeliat Matevž v petem poglavju. Ali bi se ne zjokal človek nad to našo "aoljo", ki je tako strašno neslana. Spridila ae je Že zdavnaj, in vendar hoče še vedno komu kaj zaaoliti. Ko bi se le šl^ solit, saj taka, kakor piše evangelist dalje, *ni za drugo reč, kakor d« ee vrže vun in potept« od ljudi" In ker aem danea že pri av. Matevžu, prebirajv« g« d«lje, goepica; marsikaj lepega in poučnega, pa tudi mnogo, kar se čuje kot bridka ironij« ca današnje tonzu-rirane apoeteljne, najdeva v tej knjigi. "Vi aU luc aveU, Uko naj sv«-ti vala luč ljudem, da vidijo vaša dobra dela in Saate vašega očeta, ki je v nebesih." In pri tem naj se spomni človek kaplana Kluna in sviU njegovih rdečih lic, — oh, kaj ne, to je luč tega sveUt! "Glejte, d« svojih dobrih del ne delaU pred ljudmi, d« bi v«e videli; aieer ne bodete imeli plačila pri svojem očetu." In vendar ga vaak lahko vidi, njega n«mreč, kako ae mu blešči križec nad trebuhom, kadar koraka v katoliško društvo, in vaak razen čitalniškega natakarja lah ko ve in Čuje, kako se on posti * petek in soboto. "Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča ln kjer jih Utje izkopljejo in u kradejo; temveč zbirajte ai za klade v nebesih, kjer jih ne kon ča ne rja ne molj, in kjer jih Utje ne izkopljejo in ne ukrade jo". — In vendar prideva jo groš h groiu, štejejo in spravljajo in a izbirajo zaklade na zemlji; in oni v prri vrsti dokazujejo in spričujejo dejansko, "d« le peti o« ds ime sloveče." f "Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; tudi ne za svoje telo, kaj boste oblačili. Poglejte lilije na polju, kako raateje; ne delajo in ne predejo; pa povem vam, da šc Salomon/v vaej evoji krasoti ni bil Uko oblečen, kakor ena izmed njih." Goepica! Zapriva knjigo «v. Mau4lF'v f '4 , JKl XII. In danea jo zopet nedelja, rt lepi naši domovini, ki.je Uko strašno pobožna, da po vseh njenih krajih "cerkvice bele po hol-mih atoje" -7- pojo danes zvono vi, in povsod, iz ^žnjega in iz dalje romajo verni ljudje v fc«r-no cerkev, kjer jih prič«kuje dušni pastir z že dva dni naučeno pridigo. Starke po potu čes zobe vlečejo tega ali onega, sUrci go vorc fcodrovaje o raznih težavah, fantje in dekleta imajo ljubezen sko skrisnosti, dečki se tepo — ,Jako gredo vsi k službi bof.ji; medtem pa sije solnce —- e stolpa pa ae glasi dobrodejno vbrani dou zvonov — dolgo odmevajoč od loga do VČasi v prešlih letih sem tudi jas stal Um gori v visokem stol^ pu — in svet pod msno je bil ts ko ovetoč, kskor je sedaj — pa vend«r je bilo vae drugače nego danes. Danea pa sedim kraj gozda — in sanjam; pustil sem mašo in njeno poesijo, pustil pridigo in njeno moralo — sedaj aanjam. In Vi, blaga moja gospioa, VI veete, kako oereČevalno čuvstvo vzbujajo take sanjarije, aaj sva včaai v mladih letih, sede tsm na duhoviti ve, izruvati bi cedro iibuaonsk ž njo po svetu, da bil «d kitajskih pisni. Tihef« morja, m govoriti str** mu eloveitvu; "Ljubite se meti boj!" Pa aaj bi vse to nič ne p0| lo! "Cvenk in žveoic" t0 * danes geslo, in prvo poiueiil da tolarje, drugo pa cekin* | pa ravno aedaj primaujkaj«H — papirja Imamo prcveif V meseca pujnika, ko je LiI^hJ liki " krah", ko so pspirji psdsS wie die Biuethen im Maien" k a bi biH toliko Nnjastih akcij lahka zopet pazaj v stope poslali, J« to. rej bilo papirju veliko preveč aa svetu, daai dr. BUhrcia ie . "Novicah" izrekel krščanska J ljc, da bi vendar za boljo voljs tudi akcije "Narodne Tiskarne" posule tak niŠev papir, aieer j« ni rešitve pred tem groznim libend nim popUrom "mladih". Stojra, gospica! Teh r etih m. rašklh imen ne bi smel r svoj* ^ gokletn« tmU jemati. Gotove ni. mate, ne zamerite, gokpii-g, dovolj slovanske omike. Zato nsj vam po. vem, kak zakon je bil veliki srb. ski car Dušan v svojem, vsem ofe. nejšim juristom znanem "zakoni, ku" dal. Tam se bere v i 173.. Kdor oskube brado vlastelinu tli dobremu Človeku, temu se obe ro. ki odaekaU." In prvaki 10 taks krotki in miroljubni in prizu* aljivi ,da bi mi v istim to ljubavt storili, ko bi se le dolgo sukal oko. U njih brade in kaj bi vi, gospi*, rekli, ko bi všm ne mogel več pi. satlf—To se ve, vse drugače bi bi-lo, ko bi se držal § 174 Dušanove-ga zakonika, ki v njem srbski ur določuje od besede: "i sko m o-Skubeta dva sebra (plebejca, ne. prvaka) mehoekubine je iest per (majhen starosrbski-denar)". To se pravi, ako bi se jaz začel ns-valjevati na kakega "Mladods. venca", ki se g« dr. Blciewii n "vogelfrei" razglasili in pusts vsakemu kaplanu ,da mu v "NotJ cah" "brado akube", potlej biH gotoro smel v midovo kavarno prvaški mizi celo poslati ščka pobirat "mehoskubino*M tera bi bila kljub prvalkilfl skoposti utegnila ne mnogo manj obilna izpasti, nego ons "meho-skubina", ki bi jo nsi ljubljeni prijatelj Klun skupaj zneseno dobil od kuharic in trcijalk, ko bi Id n« denarno kazen obsojen. (Dalje prihqdnjič.) ZA KUHANJE PIVA DOMA inunao v aalogt sled. hmelj in ve« druga potrebščine. Poskusit« h se prepričajte, da je dome pri naa kuhani vodno le naiboljii ia aais» nejii. Dobiti Je tudi zbirko seisr, stoki enie in rasnih loncev, itd. Ml vam dostavimo naročilo pa pa iti, točno v vse kroje. Groeerijam, Sladčičarjem ia v p* dajalne iolosnine damo prias« ps« pust pri večjih Baročnih. Piiito pa informacijo na: FRANK OGLAR, •401 IspeHer Avoaao. CUvaUei A Znamenj« (Julij« 31-23) pomeni, da vam naročaji poteča na te dan. Ponovi* jo pravočasno, da vem lista ne ustavimo. Ako lisU m prejmete, je mogočo vita* I jen, ker ni bil plačan. Ab je vai list plačan in ft« prejmete,' je mogoče ustav I jen, vsled napačneg« naslova, pilite nam dopisnico it navedite stari in novi nssk* Naši zastopniki so vsi dr* zelenem holmu, ki se tako krasno I Itveni tajnici in drufi W dviga iznad valov deroče Save,! etopnlld, pri katerih lsm» sanjarila oba o prihodnjosti in Lj^^ naročntno. njeni sreči - in ve*la in sado-| Naročni||m M colo leto P $5.00 in ia pol leča ps Člani S. N. P. J. pUfcjo« pol leta $1.90 ln sa colo kis $&80. Za mesto Cbicago j« » 1eto $6.80, pol leta Za Evropo stan« s« polk, zavteletop«*80* Tednik stane sa Evropi $1.70. Člani doplačajo 50c sa pollntno. Naročnino lahko tudi t^ noiljete na naolovs UPRAVNISTVO uPROSVETAw 26S7 So. Laimdale Ava» CH1CAGO, Bi- vol j na sva bila; — danes pa, ko| se ni šc uresničila nobena onih ielja, danes sanjam jaz le o mi-noUh čaaih. — in Vi, kraana gospica t — VI pojdete danes v cerkev — In čuli bodeU govor mladega vnetega kaplana, ki bo dejal: "Ljubite se med seboj 1" — Ha. ha, ha, ljubite ae med seboj! — Da, tako j« govoril pred kmalu dva tieoč leti oni največji junak. ki je v prah podrl s svojim naukom vae one poetične bogove in boginje, ki jih je bila rodila napredujoča kultura v podporo svojega obstanka. Z« onim pa, ki je učil ljubezen, so prišli drugI, ki »o rekli, da ho njegovi; pa oni so morili in Igoli, bičsH ln tepli — obrekovall in eovraBli. — in vae to ia ljubezni aaj kogar gospod ljubi -» ga tepe. In dandanes, ko je postalo ave-to vse, kar je koristno, dandanes