tfcaja fuk Setrtak k velj» ■ poStniao wd in ▼ Maribora ■ pošiljanjem na dom M Mio tet» K 4»— ■a pol teta „ 1-m Setrt teto „ L— Karoinina te poilljs spravnlštvs t tlakami m. Cirila, koroiks ■Bce hjtv. 6. List M peiilja do odpovedi pvsegi onattTt H* bra po- SLOVENSKI List ljudstvu w pouk in zabavo. Dsfl doM ss ▼ tiskarni It pH gospoda Korak-a m i trga p« 10 k. BokopM ss ne ns- tajo, neplačani lntl se ne sprejemajo. Za oznanila se plačaj« od navadne vrstice, ie se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. hserati se sprejemaj« do srede opoludns. Stev. 37. V Mariboru, dne 11. septembra 1902. Tečaj XXXVI. Slovenska pesem. V nedeljo, 7. t. m., je obhajala v Ptuju slovenska pesen zopet svoje zmagoslavje! Iz vseh krajev mile naše domovine so prihiteli vrli Slovenci in Slovenke poslušat njene mile glasove. Na stotine ljudstva je polnilo veliki vrt minoritskega samostana. Prijatelji, katere je osoda ločila pred davnimi leti, so se sešli na tem svetem mestu slovenske vzajemnosti. Pri milodonečih akordih slovenske godbe so se radovali, se med seboj navduševali ter zajemali iz splošne navdušenosti novih močij za narodni boj. Slovenska pesem je v njih srcih vžigala novo ljubezen do slovenske domovine. Milodoneča slovenska pesem je združila pod svojimi krili vse svoje sinove, naj so si tudi sicer v javnosti različnega mnenja. Zalibog, da je bil čas prekratek, da bi se bil zamogel ves vspored izvesti. Celjska narodna godba je igrala pod izvrstnim vodstvom krasne narodne komade. Burno so bili pozdravljeni pevci iz Celja, posebno pa pevsko in bralno društvo »Maribor«, kojega pevci in pevke so nastopili s čepicami. Tudi mariborsko - markovski kvartet je bil burno pozdravljen. Prosta zabava v Narodnem domu po koncertu je bila jako živahna. Posamezna pevska društva so popevala narodne pesmice pozno v noč. Slovenska pesem je ta dan zopet pokazala svojo moč. Razveseljevala in navduševala nas je! Slovenska pesem naj živi! Naša gospodar, organizacija — in „Štajerc". Čuden naslov — kaj ne? No, »Štajerc« pride v ta naslov, kakor Pilatuš v vero. Bes ni prijetno, in tudi ni častno se s tako cunjo ko je »Štajerc« baviti. Pa saj imamo dobro milo, da si roko umijemo, ker to je na vsak način potrebno, za vsakogar, kdor se s »Štajercem bavi. Kakor hitro odpre »Štajerc« svoja umazana usta, se bode gotovo priduševal in rotil, da je kmečki list in se bo pričel sam hvaliti, kaj da vse za kmečki stan stori. Ce je obrekovanje in zasramovanje slovenskih rodoljubov — posvetnega in duhovskega stanu — delovanje v prid slovenskega kmeta, potem seveda »Štajerc« res mnogo stori; saj je ni številke, v kateri bi se ne blatili kar po vrsti duhovniki, odvetniki, učitelji in drugi zaslužni rodoljubi. Zalibog, še imamo slepce, ki ne vidijo, kam pes taco moli, kojim se celo dopade, da maha »Štajerc« po slovenski gospodi, po slovenskih voditeljih — med tem ko hvali in v deveta nebesa kuje nemške in nemškutarske gospode. »Štajerc« mora nemške in nemškutarske možakarje hvaliti, ker so ga oni ustvarili in mora slovenske voditelje črniti, ker se Nemci in nemškutarji hudo boje, da bi se slovenski kmet, ki jih redi in zdržuje, ravnal po slovenskih rodoljubih, ž njimi skupno delal za naše narodne koristi in pravice. Nemškutarji se boje, da bi se njihov krušni oče — slovenski kmet — spametoval in bi se ravnal po načelu »Svoji k svojim«, ker to bi pomenil: Nemškutarji, Nemci, poberite svoja kopita, pojdite v svojo toliko hvalisano nemško deželo, od koder ste se lačni, raztrgani in sestradani priklatili v naše lepe slovenske kraje in ste se tu preobjedli slovenskega kruha, pa postajate predrzni. Tega se boje, zato pa mora »Štajerc« sramotiti slovenske rodoljube, zato mora hvaliti nemškutarje — zato mora slepiti slovenske kmete. Slovenskemu kmetu se godi slabo, on mora propasti, če ni pomoči. Tudi drugod se je kmetom tako godilo. A drugod so se kmeti še pravočasno vzdramili, organizirali so se, povsod imajo zadruge, ki so njihova rešitev. Tudi pri nas je treba take organizacije, in slovenski rodoljubi se mnogo trudijo, da se taka gospodarska organizacija pri nas kakor hitro mogoče in kolikor možno — najbolje — spopolni. V naših slovenskih listih se vedno in vedno piše o zadružništvu, se poučuje itd. In videti je, da bo šlo. Ne bo minulo par let, pa bomo imeli kmečko organizacijo — in če Bog da, bo naš kmet zopet lahko dvigal svojo glavo. Gospodarska organizacija je za slovenskega kmeta velikanskega, da, največjega pomena. In ker se ptujska cunja, »Štajerc« imenovana, širokousti, da je kmečki list, da za kmeta deluje, bi pač bilo samo ob sebi umevno, da pospešuje v prvi vrsti gospodarsko organizacijo slovenskega kmeta. Kaj še! Tega pa ne! »Štajerc« ne sme pomagati slovenskemu kmetu, on ne sme delati za gospodarsko organizacijo, ker ista nemškim kramarjem hudo smrdi. Kaj je njim in nji- Listek. Junaki mesta Kisek. Zgodovinska povest. — Poslovenil Ivan Vuk. (Konec.) «Osemnajsti naskok», reče sam pri sebi, «bo tudi zadnji. Naj pa bo, kakor Bog hoče; akoravno najdem še danes z mojimi hrabrimi bojevniki smrt, nimam še vendarle pravice mesta predati, ker potem bi sovražnik moril brambovce, vlačil žene in otroke v sužoost, mesto pa razdejal. Smrti ne uidemo tako ali tako ne, pač pa sramoti.» Juričič obišče vse straže, skuša brambovce ter navdušuje mestjane k pogumu in vztrajnosti. «Še danes se obranite», reče jim kakor udan v usodo, «potem pa smo rešeni. Danes je naš častni dan, danes se bojujemo za častno prostost!» Nato se postavi Juričič na visok prostor, da more pregledati bojni prostor ter voditi boj. Tam sedi na snežnobelem konju, obdan s srebrnosvetlim ščitom z bliščečo čelado na glavi, katera se blesketa v solnčnih žarkih, kot bi bila iz žarečega ognja. V roki drži svetli meč, v drugi zastavo sv. Martina. Tako stoji, viden vsem, kakor nadzemeljska prikazen obdana od svetlobe. Strašen boj se prične. Topovi in puške pokajo in kakor bi deževalo, vsipavajo se kroglje in svinec na brambovce. Prah se vzdiguje na vseh krajih, smodnikov dim obda brambovce, da izgubijo za trenutek sovražnika izpred oči. Kmalu se pokažejo iz prahu in dima turbani, jedna vrsta, še jedna in zopet jedna. Mestjani jih sprejmejo s krogljami, pu-šicami in kamenjem, vendar jim ne morejo obraniti, da ne bi prislonili lestvic. In goste trume se vsipljejo v luknje. Z meči, kiji, kladivi, kosami in železnimi prekljami udarjajo skupaj. Krvavi boj nastane, ne boj, mesarsko klanje, mož proti možu. Solnce se skrije za oblake, da ne bi gledalo grozovite morije. Bitka se raztrga v posamezne gruče, ziblje se sem in tje kakor morski valovi. Bojni in bolestni kriki se mešajo, odprtina je dobljena in zgubljena, polumesec nastavljen in zopet odstranjen. Usoda mesta se odločuje in se bliža svojemu koncu. Brambovci delajo čudeže hrabrosti, čeprav jih je komaj 300. Moč pada, njih orožje je obrabljeno. To opazijo Turki. Zberejo vse moči, naskočijo s strašnim Allah-krikom zid, nastavijo svoje zastave in hitijo na okop. Tudi tukaj se mora peščica mest-janov umakniti in bitka se začne na cesti. »Allah zmaguje, Allah zmaguje!« rjovč radostno neverniki in vedno nove trume turbanov sili v mesto. Celo nebo, kakor se dozdeva, se veseli te zmage, ker solnce, katero se je med bojem skrilo za oblake, posije v tem trenutku na bojevnike in sije Turkom k zmagi. Pa kaj to? Trume so ustavijo, meči in kiji se povesijo, janičarji stojijo kakor oka-meneli, zmagovalni krik jim umre na ustnicah. »Ha! on preti, on maha nazaj!« zakličejo strahoma. »Nebo je proti nam!« Kaj je tako ustavilo turške čete ? Visoko in veličastno vidijo stati viteza na konju z mirno vzvišenostjo. Lesketajoči oklep pokriva njegovo telo, kot blisk je njegov meč; in nebeški vitez maha resno in preteče nazaj. Ta vitez bil je Juričič, kateri je svoje k novemu boju priganjal in silil k vstrajnosti. Ker ga je solnce obsevalo, da se je oklep lesketal, menili so Turki, da je poslanec iz nebes. Sredi zmage izgube pogum, začno se umikati. Meščani pa porabijo ta nepričakovani spremen bitke, zberejo se hitro in od-pode prestrašene in potrte Turke nazaj v njih tabor, ker so čutili, da jih je sv. Martin s svojo zastavo rešil. Tudi ta naskok, 22. dan obleganja je bil zmagonosno odbit, vendar Juričič ni imel mnogo upanja, vstrajati do konca. Njegova vojna sredstva so bila porabljena ; zmanjkalo je smodnika. Mnogo orožja je bilo nerabljivega, brambovcev še 9C Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo! nagli sod, je jako strogo, največkrat s smrtjo kaznovan. Razglašenje nagle sodbe je imelo svoj hiter vspeh. Hudemu razburjenju je sledilo trezno presojevanje. V Zagrebu bivajoči Srbi so podali izjavo, da se ne strinjajo s pisavo hujskajočega «Srbobrana» ter da so za jedinstvo s Hrvati. Ta izjava jako pomirljivo upliva na prebivalstvo. Govori se, da odstopijo župan Mošinski, polic, ravnatelj Katkič in državni pravdnik Gjuričič. Po deželi okrog in manjših hrvatskih mestih, koder bivajo Srbi, so se vršili zadnje dni tudi izgredi, a jih je vojaštvo hitro zadušilo. Madjari se sicer vesele tega dogodka, a njih veselje ne bode dolgo trajalo, ker se ravno vsled teh dogodkov utegne izvršiti sporazumje med Srbi in Hrvati. V Zagrebu in po celem Hrvatskem je zopet mir. Katoliško prepričanje. Na Francoskem, kakor znano, s silo izganjajo redovnice ter zapirajo njih šole in zavode. Tudi podpolkovnik Sentremi je dobil povelje, da odide v Poemel in iztira ondi z vojaško silo šolske sestre. Sentremi pa je prepričan katoličan, za to je rekel svojemu predstojniku, da ne bo šel, ker mu to brani njegova vest. Vojni minister ga je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine. Te dni je stal podpolkovnik pred sodiščem. Rekel je sodnikom, da ve dobro, da se mora poslušati glas poveljnikov, a tudi glas vesti, po katerem govori Bog. In on je poslušal v tem slučaju dobri glas svoje vesti. Sodniki so uvaževali njegove besede in ga obsodili le na en dan ječe. Nastop podpolkovnikov pa mu je pridobil srca celega katoliškega sveta. Dopisi. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 31. vel. srpana smo se udeležili nad vse sijajne veselice Kmetskega bralnega društva. Že zaradi vremena smo nestrpno in z največjim strahom pričakovali osodepolnega večera. Prav posebno pa še zaradi tega, ker ta veselica nikakor ni bila brezpomembna stvar; šlo se je namreč pred vsem zato, da pokažemo našim podlim nemškim in nemšku-tarskim kukavicam, da še tudi zatiran Slovenec premore kaj. Že pred veselico so nas nekaterniki — od katerih pa kaj takega ne bi bili pričakovali — tolažili le z blamažo, oziraje se na veliki pomp Siidmarkine veselice. Zbog tega pa so napeli vsi tukajšnji zavedni narodnjaki vse svoje moči, da se to prerokovanje ne bi uresničilo. — V soboto zvečer že se je dvigal ponosni maj, odičen z narodnimi zastavami, na bližnjem travniku; lep slavolok je tudi že naprej oznanjal, kako dobro došli so nam vsi, v katerih srcih še količkaj utriplje slovenska zavest. Prišel je slavnostni večer. Ze davno pred napovedano uro je došlo nekaj tujih gostov, kateri so se uro za uro vedno bolj množili. Ko je razprostrla noč svoja temna krila, so bili že vsi prostori v hiši in izven nje polni. Še pri sosedu se je moral razdreti plot, da se prostor poveča. Toda vse zaman! Kar zaporedoma so prihajale cele trume, in dobra četrtina udeležencev s kraja ni dobila sedeža. Niti v snu se ne bi bili drznili domišljevati si, da bo obisk tako velikansk. — Ob somraku so zagrmeli topiči, prelepih, vsakovrstnih raket se je spuščalo celi večer. Prvi so pozdravili lepi naši hribje ljube goste: čudovito lepo sta žarela dva velika kresa na posestvu g. Jur. Pajtler v Kumenu. Iz srca nas je razveselila ta hvalevredna narodna zavest. To je lepo! — Po pozdravu in deklamaciji, ki je jako krasno uspela, sta sledila slavnostna govora. Oba govornika, g. Ivan Robnik in g. Jurij Zmavc sta povsem zadostila svojej težavnej nalogi. — Šaljiva loterija je vzbudila pravo živahnost in črez mero smeha s svojimi najrazličnejšimi dobitki. Priprostej zabavi so sodelovali mili nam gostje iz Maribora, ki so večinoma narodne pesmi tako divno pevali, da je bilo vse ob-! činstvo ganjeno. Plesni prostor je bil za tak , mnogobrojni poset daleko premali. Zato pa so se nekateri popolnoma darovali v to svrho, da zabavajo priprosto ljudstvo. V tem smislu nam je pred vsem omeniti znanega gospoda nadoficijala iz Gradca, ki je navezal s svojo čudovito prijaznostjo srca vseh na-se. Pač prelep vzgled za nekatere tukajšnje Slovence — in Slovenke !! —, ki se boje občevati s priprostim ljudstvom, kot z njimi nejednakim, ki iz nevednosti ali prenapetosti popolnoma prezrejo, da se prirejajo zabave vzlasti na korist priprostemu narodu, ne pa — vsaj v toliki meri ne — bolj omikanim. Baš to je, kar nam veliko, veliko škoduje, ker si nekateri — tako so se izrazili sami!! — ne upajo delati tej «gospodi» napotja. Krasna narodna slavnost je bila pri kraju. Še le, ko se je jelo izza vrhov daniti, smo začeli misliti na odhod. Da smo strmeči motrili tako lep izid, gre posebna hvala nekaterim našim odbornikom. Veliko zaslug si je pridobil predsednik g. A. Brezočnik, ki je povsodi deloval z vso vnemo in tudi gmotno veliko prispeval k veselici, katera je pod njegovim predsedstvom prva, pa še ven- hovemu »Štajercu« za koristi slovenskega kmeta, njim je le za to, da jim pridno prinaša svoje krajcarje. Zato pa »Štajerc« kriči: kupujte pri nemškutarjih, hodite k nemšku-tarskim obrtnikom, gostilničarjem, hodite v nemške »šparkase« in »voršuskase«, če bi tudi tako šlo kot v Sv. Lenartu. Ne, »Štajerc ni kmetski list, on je list nemškutarskih kramarjev in drugih takih ljudi, ki bi brez slovenskih kramarjev gladu cepali — in stoinstokrat povdarjamo, da »Štajerc« ne deluje, noče in ne sme delati v korist slovenskega kmeta — on je le za to, da naše ljudstvo slepi, on mora tako delati, ker mora slovensko ljudstvo zapeljevati k posilinemškim kramarjem itd. Nem-škutarji sami že skrbijo za svojo gospodarsko organizacijo. Le poglejmo v Ptuj sam 1 Osnovali so si vinorejsko zadrugo, ker uvidijo važnost zadrug. A v tej zadrugi je kakih 25 posilinemških vinorejcev — a to je za nemškutarje, za gospodarsko organizacijo slovenskega kmeta pa nič. O, saj jih ne rabimo. Sami se hočemo organizirati, čeravno je »kmečki list«!? (kaka nesramnost) »Štajerc« proti temu, da bi se nam kedaj bolje godilo. Na gnoj ž njim — pa še tam bi škodil — torej proč s »Štajercem«! —ski. Politični ogled. Dva važna shoda. Dne 14. septembra bo v Trstu velevažen shod. Tam živi nad 30.000 Slovencev, a vlada jim noče sezidati nobene šole. Za to se bodo tržaški Slovenci prihodnjo nedeljo sešli ter glasno ugovarjali vladinemu postopanju v Trstu in sploh na Primorskem. — Istotako važen shod bo dne 12. oktobra v Ljubljani. Od vseh strani bo prihitelo ljudstvo v prestolnico kranjske dežele, da zahteva enako, splošno, naravnostno volilno pravico. Ze osem posebnih vlakov je naznanjeno za ta dan! Nemiri v Zagrebu. Zadnji teden je nastala v Zagrebu velika rabuka. Srbski list «Srbobran» je prinesel za Hrvate jako raz-žaljiv članek. To je dalo povod, da so začeli Hrvati z izgredi proti Srbom, ki stanujejo v Zagrebu. Srbi in Hrvati se vedno pisano gledajo, ker so Srbi pravoslavne vere, Hrvati pa naše katoliške. Jezik govorijo isti, a Hrvati pišejo z našo latinico, z našim črkami, Srbi pa s cirilico. Za to ni čudo, da se je vnela huda rabuka med Hrvati in Srbi. Hrvati so vdrli v srbska stanovanja ter pobijali ondi, kar se je dalo pobiti. Viada je razglasila nagli sod. Vsak izgrednik, ki pride pred malo število in tudi pomanjkanje živeža se je pričelo. A kijub temu noče pogumni Ju-ričič predati mesta sovražniku, temveč je hoče braniti tako dolgo, dokler se še naha- i jajo brambovci. Po tem naskoka nastane mir in tudi drugi dan kakor prihodnje dni ostanejo mirni. Nekega dne po tem miru se javi pod ozidjem nek kmetič in pravi, da ima važna poročila s seboj. Ko ga spuste v mesto, razloži brambovcem, da je hrabri Ludovik Pekry zbral Hrvate in Ogre, zajel prevoz Turkov, ki so peljali živež iu živino ter jim odvzel rop, napal sovražnika od vseh strani in jim škodoval, da so morali Turki na tej strani velike trume vojakov odposlati, ker se boje, da ne bi jih napadli v taboriščih. Radostni kriki pretrgajo govorico kmetu, ki nadaljuje: »Nisem vam še vsega razodel. Še eno zmago vam moram oznaniti. Kakih 6000 Turkov je šlo pred grad Sarvar in Gykngyos, katera so Nadasdy, Batyany, Sybrik in Keves branili. Ker se niso hoteli udati, pričeli so Turki naskakovati; pa Ogri so se izvrstno držali ter premagali in potolkli Turke na praznik vnebovzetja Marije tako, da so pobegnili. «Naj živi Nadasdy in njegovi junaki!» kričijo brambovci. «Tudi mi bomo isto storili?» »Še nekaj!» reče poslanec. «Zalotili so pismo, v katerem se sultanu poroča, da cesarski admiral Doria Morea hoče obsedati i njegove dežele, in da sultana tamošnji paša | kliče na pomoč.» «Mi smo rešeni!» vikajo brambovci in vse ljudstvo ter peljejo poslanca v mestno hišo in ga svečano pogoste. Še niso prišli do mestne hiše, kar javlja straža, da hočejo štirje Turki s poveljnikom govoriti. Juričič se poda na ozidje, da vpraša Turke, česa žele. Hotel je prikriti Turkom stanje mesta. «Ako sem tako dolgo zadrževal sovražnike moje očetnjave», misli junak, «tako ga hočem sedaj z zvijačo odpraviti, ker spoznal sem, da se ne bo več bojeval, ker je takorekoč uničen in pobit. Vendar hoče na vsak način častno oditi od tod.» Juričič vpraša Turke česa žele. «Naš gospod», odgovorijo Turki, «si šteje v čast, poznati moža, ki ima pogum, da je mogočnemu sultanu neposlušen in se mu tako junaško zoperstavlja. Radi tega ga hoče bogato nagraditi.» «Dobro izgovorjeno, lisjak!» si misli Juričič in zakliče: «Ako ostanete vi tukaj kot zastavljenci za mojo osebo in varnost, hočem iti v šotor vašega paše.» Turki privolijo in Juričič se poda v šotor Ibrahima, spremljan od jednega poslanca. Ibrahim Juričiča prijazno sprejme in ga pogosti. Mnogo sta govorila o raznih rečeh. Kot stari, dobropoznani prijatelj je bil Juričič med Turki. Nazadnje reče paša: «Giaur!* moj mogočni gospod te ima zelo rad, radi tvoje pogumnosti. Skazati ti hoče posebno čast, in te postavi pašom mesta Kiseka in cele dežele. Zato on zahteva, da ga spoštuješ.» Juričič se smehljaje prikloni. «Mislim, da si me razumel?» vpraša Ibrahim. «Ti si gospod mesta Kiseka in cele dežele; spoštuj zato namestnika velikega preroka!» «Spoštovati?! Kako in na kak način? Zvestobo sem dolžan svojemu kralju. Noben pravi Hrvat ne postane nezvest svojemu kralju.» «Giaur, ne bodi tak čudak! Mesto in dežela je tvoja; tukaj je darovalno pismo. Sledi mi v sultanov šotor, prikloni se mu in vse je gotovo!» «Ali na glavi sem od kamna zadet in na strani me je ranila pušica; ne morem se priklanjati.» «Milost naslednika preroka je velika; on ti odpusti to spoštovanje, ako spustiš v mesto dvanajst vernikov Mohameda, da razobesijo njegove zastave v znamenje, da ti je podeljena milost.» ♦ Tako nazivljejo Turki kristjane. dar tako lepo iztekla Cesar on ni mogel, mu je pomagal g. podpredsednik Iv. Fišinger in g. denarničar R. Pušnjak, ki je v zadnjem času opravljal kar tri odborniške posle: bil je namreč tajnik, knjižničar in denarničar ob jednem. Njemu, obrtniku, ni mrzelo preveliko delo, drugi pa, ki nimajo ničesar storiti, so položili roke lepo križem, gledali in kritikovali, kar so drugi z rosnim čelom napravili. Gospoda deklamatorja, odbornika Ante Podlesnik-a, ki je že znan kot izvrstna moč na odru, — katerega pa se je blagovolilo pri prejšnjej veselici tako Škandalozno prezreti — pa želimo še večkrat videti v sličnej ulogi. Presunjeni smo zrli pri veselici na lepo število slovenskih kmetov iz Kumena. Svitla zvezda je s tem prodrla izza oblakov, da nam seva na našej prihodnjej poti: to je vneto domoljubje nekaterih naših prerojenih bratov. Še je slišati iz ust kakega slovenskega kmeta, ki pa nima nikakega pojma o narodnostnem življenju in ki krščuje slovenske veselice «razgrajalnicam», «da je Nemcem iz srca udan in bolj na nemško stran»; toda, to so podle kukavice, poturice, na koje se nam ni treba ozirati. Ti se le iz samoljubja priklopljajo nasprotnikom, kateri jih na videz časte, v resnici pa se jim za hrbtom rogajo in jih povsodi vodijo za nos. Deloma pa so enostranski nemški laži-listi krivi njihovej politični nevednosti in budalosti, listi, katerih modrost kar požirajo in katerim bi verjeli, ako bi tudi trdili, da je nebo rudeče ali kosmato. Toda, z ozirom na druge bi skoro smel reči, da se nam v daljini že smehlja mirno obzorje, ki nam širi jasni svit. So to li morda prazne zlate sanje, Sme-li srce mi verovati vžinje? Mislim: da! Saj nam je ta veselica z novim pogumom navdala dušo. Kakor divja nevihta se zaganja v nas slepa jeza nasprotujočih sil; toda vsa njihova moč se bo zdrobila ob sedaj še sicer mali, a nepremični skali. Sveto, neokročeno rodoljubje bo naposled vendar-le zmagalo kakor vsaka pravična stvar na svetu. Stojte, stojte trdno, bratje! Vsak bodi značaj, vsak stori, kolikor mu dano! Taisti pa, ki že sami ne store ničesar, naj vsaj ne bodo ljubosumni na druge, kateri zadoščajo svojemu poklicu, kličočemu jih med narod! Iz Dola. (Narodna naprednost.) Ze dalj časa ni bilo slišati iz našega Dola o kaki veselici ali sploh o kaki javni narodni naprednosti. Letos 31. avgusta pa je priredilo naše bralno društvo po daljšem odmoru veselico s petjem, igro in prosto zabavo. Naši igralci so stopili sicer prvokrat na oder, a pokazali so dovolj spretnosti in zmožnosti I «Ta milost tvojega gospoda me stori srečnega; ali jaz ne morem spustiti nobenega tvojega vojaka v mesto, ker je polno slovenskih in španskih vojakov, ki bi tvoje ljudi vse poklali. V to pa ne smem privoliti.» Akoravno ni imel Juričič niti jednega slovenskega ali španskega vojaka, je vendar to storilo na pašo velik vtis. Nazadnje se paša zadovolji s tem, da obesijo štirje Tur-čini turško zastavo na mestni stolp. In še tega veselja jim ni privoščil Juričič. Ko pridejo namreč Turki, jih povabi Juričič k obedu, kjer jih močno upijani. Ko so imeli že vsi dovolj, jim reče, da se jim ni vredno mučiti z zastavo, in da hoče to on poskrbeti, da se obesi. Turki z veseljem dovolijo ter dado zastavo husarjem, kateri jo neso na stolp. Drugi pa peljajo turško godbo krog rova in kličejo: «Allah! Allah! Allah!» Ibrahim je bil zadovoljen in naznani sultanu odhod, ker se je mesto podalo. Sultan obdari bogato poslanca, ki mu je sporočil to vest in odide, ko je tri tedne ležal brezuspešno pred mestom. Juričič je z malo peščico kristjanov zadrževal in k odhodu prisilil 300.000 mož. Hrvatski junak ni rešil samo mesta, temveč celo državo. Sultan pa, da si ohrani dozdevno zmago, jo je udaril igrati še težje uloge kot sedaj. Tudi naša mladina je zmožna stopiti očitno in javno na oder bodisi v petju, igri ali deklamaciji, samo treba jo je voditi in kazati pot. Posebno pohvalno je pel mešan zbor: »Naša pesem«, ravno tako možki zbor »Strunam« in »Slovenec i Hrvat« Tudi dijak Mirko G. je dobro deklamoval. Enako pohvalno so se obnesle tudi dve šaloigri: »Stotnik in njegov sluga« in burka »Ata Zužamaža«. Toda za drugokrat bi si želeli bolj resne igre, kakor je »Zužamaža«. Naše življenje pač ni samo igrača in slepa šala; vsakdanje izkušnje nam to dokazujejo dovolj. Svetovale in priporočale bi se za prihodnjič sledeče igre: »Sanje«, »Lurška pastarica«, »Egiptovski Jožef«, »Sv. Neža«, »Deseti brat« itd., katere vzbujajo v človegu nekaj vzvišenega, nadnaravnega. Torej le pogumno naprej! Začetek je storjen, ledina je izorana, treba je le poguma in vztrajne delavnosti in modrega vodstva, katerega naj podpira ljubezen do domovine in slovenskega naroda in udanost do sv. katoliške cerkve. Kajti le ako bomo delovali v smislu in po načelih naše sv. vere in uživali časne reči tako, da večnih nadzemskih ne pozabimo, tedaj bo naše delovanje imelo vspeh in obrodilo obilen sad, v prid nam in našim potomcem. Narodnost pa se mora ozirati na versko stališče, sicer je bilka, katero polomi tudi majhen vihar. Te besede veljajo posebno vodstvu našega bralnega društva. V rokah imate važno pa tudi težavno delo, s katerim lahko veliko dosežete, pa tudi lahko veliko pokvarite in škodujete sebi in naši mladini, od katere je odvisen časen in večen blagor celega naroda. Ce boste torej vodili pričeto delo in ga nadaljevali pod geslom »Vse za vero, dom in za cesarja!« tedaj čast in slava Vam, in hvaležnost Vam bo plačilo za Vaš obilen trud. Če boste pa prestopali naš slovenski program in se ravnali po izgledu naših nasprotnikov, kojim je vera in cerkev deveta briga, tedaj pa tudi ne bomo molčali in rok križem držali, kajti načel, katere so nam zapustili naši predniki, tudi mi ne prestopimo niti za las, če se tudi novodobni svet na glavo postavi. Odločni Doljani. Razne stvari. Iz domačih krajev. Politično zborovanje. V Cadramu bo katol. polit, narodno društvo »Sloga« 14. t. mes. popoludne po litanijah svoj občni zbor čez Štajersko in Koroško, da, poslal je celo 20.000 požigalcev na Avstrijsko. Koder so hodili, so strašno morili in pustošili. Vzgled mesta Kisek navdušilo je druga avstrijska mesta. Truma mestjanov in kmetov se zbere, vojaki se združijo ž njimi, napadejo in zapro pot ter potolčejo slednjega Turka. Pobita in razgnana je prišla turška vojska v Beligrad. Mesta in vasi so ležale v prahu; sled, koder so se pomikali. 30.000 ljudij so odgnali v trdo sužnost, iz katere je bila rešiteljica jedino le smrt. Zgodovina se le mimogrede spominja junakov mesta Kistk; le hvaležni kralj Ferdinand je podaril junaškemu poveljniku v spomin njegovega junaštva mesto. V isti cerkvi, v kateri je shranjena turška zastava, je tudi grob Juričičev. Tam počiva junak nepozabljen od sveta, ki občuduje njegovo junaštvo. Očividno je Gospod, ki vodi in pozna usode narodov, ljudem pokazal, da prinaša pogum in zaupanje na božjo pomoč gotovo zmago. Za stoletja in stoletja je in bo Juričič podoba junaka zaupajočega na božjo pomoč. V zgodovini Ogerske je spomin na hrvatskega junaka in na junaške čine mesta Kisek neumrljiv. imelo in bo pri tistem č. g. državni poslanec Z i č k a r svojim volilcem govoril o političnem položaju. Osebne vesti. Gimnazijski profesor dr. Anton Dolar je prestavljen iz Maribora v Celje. Imenovanje. Gosp. Roman Trste-njak, c. kr. avskultant v Mariboru, je imenovan c. kr. adjunktom v Novem mestu. Zopet mora štajerski Slovenec na Kranjsko, k nam pa vtikajo potem nemške ljudi, ki slovenskega jezika niti zmožni niso! Politično zborovanje na Vranskem. Zadnjo nedeljo se je vršil političen shod na Vranskem. Predsedoval mu je č. g. župnik iz Št. Jurija ob Tab. Poročala sta g. državni poslanec vitez B e r k s in g. deželni poslanec dr. Dečko. Vitez Berks je povdarjal, da se po njegovem prizadevanju začne kmalu graditi železnica iz Polzele v Kamnik in stranska železnica iz Rečice v Gornji-g r a d. G. dr. Dečko je opisoval v živih barvah krivice, ki se godč štajerskim Slovencem v deželnem zboru. Vsak predlog, če še je tako koristen, se odkloni, če ga stavijo slovenski poslanci. Vspodbujal je k slogi. Vsak stan je potreben v narodnem boju, zato se nobeden ne sme odmetavati. Gospodoma poslancema se je izreklo popolno zaupanje. G. Vračko je govoril mej splošnim naudušenjem o geslu: Proč od Gradca! Vsprejela se je tudi resolucija, ki zahteva samoupravo za slovenski Spodnji Štajer. Z živio-klici na cesarja in papeža je sklenil g. svetovalec Z d o 1 š e k dobro obiskano zborovanje. Prijateljem učeče se mladine! Zopet se začnejo srednje šole po naših mestih. Slovenski dijaki prihajajo na učne zavode, bistrih, nadarjenih glav so, a preznih rok, praznih žepov! Rodoljubi so tem dijakom v podporo ustanovili v vseh srednješolskih mestih, v Mariboru, v Celju in Ptuju, dijaške kuhinje. Prijatelji naše mladine, spominjajte se jih zopet z obilnimi doneski! Tudi kmet-ske rodoljube vabimo, da podpirajo strada-jočo mladino ter naklanjajo podporo dijaškim kuhinjam! Saj se tudi poljski pridelki sprejemajo z isto veliko hvaležnostjo kakor denarni doneski. V Mariboru se podpirajo v dijaški kuhinji tudi odslej učiteljiščniki, za to vabimo rodoljubno učiteljstvo, da dela i naprej tako srbno za podporo dijaške kuhinje v Mariboru kakor doslej! Shod nepolitičnih društev v Ljubljani je vspel sijajno. Udeležilo se ga je okoli 50 štajerskih Slovencev, večinoma krepkih mladeničev iz Slovenskih goric. Naš vrli somišljenik iz Št. Ruperta v Slov. goricah, mladenič Kramberger, je bil izvoljen tudi v predsedništvo shoda, in sicer zapisnikarjem. Posvetovanja so se udeležili Štajerci zelo živahno. V debato so posegali mladenič Radoslav Nemec iz Št. Jurija ob Ščavnici, g. Alojzij V a k a j iz Sv. Ane na Krembergu in g. Z e m I j i č iz Kapele pri Radgoni. Na povratku iz Ljubljane je več udeležencev prišlo v naše uredništvo, kjer nam je pripovedovalo o utisih, ki so jih dobili v Ljubljani na shodu. Upamo, da se tudi štajerska nepolitična društva snidejo v kratkem času na posvetovanje ter se zvežejo tesneje. Umrla je v Mariboru v torek 5. t. m. v zavodu šolskih sester č. sestra M. Kamila Boljkovac, rojena 4. avgusta 1. 1877 pri Sv. Antonu v Slov. gor. Sveti ji večna luč! — Dne 6. t. m. umrl je v Mariboru tajnik mariborske posojilnice g. Pavel Simon. Pogreb je bil 7. t. m. N. v m. p.! Pedagoško društvo v Krškem daruje obmejnim slovenskim učiteljem: 1. Učiteljski pravnik, 2. IV., V., VI., VII. Pedagoški letnik, 3. Jezikovni pouk, 4. Nazorni pouk, 5. Na-vod k početnemu risanju, 6. Pouk o črtežih, 7. Stavbni črteži. Bodite narodni v dejanju! Iz gornje-radgonskega okraja nam pišejo: Nekateri ljudje ne vedo, kaj je prava narodnost! Na vse grlo kričijo «Živijo», nosijo trobojnice itd. Kadar bi pa trebalo dejansko pokazati narodnost, pa pobesijo glave in molčijo. Ta se boji, da bi ga vrgli z občinskega odbora ali pa z županskega stola in rajši — molči. — Če ga vprašaš, zakaj gre k nemškutar-skemu trgovcu kupovat — ti bo rekel, da je tam ceneje, kot pri narodnem. — Nekateri kadilci rabijo rajSi nemške vžigalice, kakor Ciril in Metodove, zakaj? Ker se baje raje užgejo. To je malenkost in vendar se izgovarja zaradi tega. Pri volitvah pa tako vemo, kako lahko se proda narodnost za porcijo gulaša in vrček piva. — Torej bodimo narodni v dejanju, — ne samo v besedi! Mariborske porotne obravnave so se začele 9. t. m. V petek je stal pred porotniki 29 letni železniški delavec Jožef Winkler, rojen v Majšpergu. Obtožen je, da je tepel v noči 19. januarja t. 1. v Mariboru Štefana Trunčiča ter ga potem sunil v Dravo, kjer je utonil. Kajti od tiste noči ni o Trun-čiču ne sluha ne duha. — Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. Dirkanje mariborskega dirkalskega društva se je vršilo v nedeljo, dne 7. t. m. Udeležili so se ga tudi slovenski konjerejci. Pri začetni vožnji je dobila drugo darilo petletna kobila «Minka» posestnika Antona Petovar iz Banovec (2150 m) v 3 minutah in 53 sekundah, četrto darilo sedemletni žrebec «Toni» posestnika Antona Slavič iz Grab (2180 m) v 4 minutah in 6J/2 sekundah. Pri dirkanju za darilo iz Ljutomera je dobila prvo darilo »Minka» v 4 min. 3 sek., drugo darilo «Toni» v 4 min. 9 sek., tretje darilo «Ella Vood» posestnika Komaver v Slivnici v 4 min. 20 sek., četrto darilo «Malika» petletna žrebica posestnika Alojza Ferenca v Starivasi v 4 min. 59 sek., peto darilo «Margareta» triletna žrebica posestnika Alojza Razlag iz Sitarovc v 5 min. 12 sek. Pri vožnji za dunajsko darilo je dobil «Toni» tretje darilo. Konjska dirka v Gradcu. Dan pozneje kakor v Mariboru bila je dirka v Gradcu, namreč dne 8. sept. Čeprav so dan poprej slovenski konjerejci se udeležili dirke v Mariboru, vendar so tudi v Gradcu delali nam Slovencem čast. Pri prvem dirkanju (Lymbrovod) je bil prvi «Toni» 3 m. 61 sek., druga «Minka» 3 m. 53 sek., tretja «Malika» posestnika Alojza Ferenca, četrta «Malika» 4 min. 38 sek. in peta «Margareta» 5 min. 25 sek. Pri graškem dirkanju je dobila četrto darilo «Minka» 3 min. 54 sek., peto darilo «Toni» 3 min. 59 sek. Na mariborski gimnaziji je sprejem učencev za prvi razred, ki še morajo delati skušnje, dne 16. septembra. Za ono učence prvega razreda, ki so skušnjo še naredili, in za ostale dijake, je vpisovanje dne 16. in 17. sept. Šolsko leto se začne s slovesno sv. mašo dne 18. t. m. Ponesrečil se je 5. t. m. v tukajšnji tovarni južne železnice delavec Sure. Odsko-čil je namreč pri sekanju bakra košček ter mu zletel v oko, katero je popolnoma izteklo. Zahvala. Podpisani odbor »Slovenskega pevskega društva« v Ptuji izreka tem potom najizkrenejšo zahvalo vsem č. gospem, ggdč. pevkam in gg. pevcem, ki so se udeležili dne 7. septembra 1902 slavnosti »Slov. pevskega društva« v Ptuji in sodelovali pri koncertu; dalje gosp. Fr. Korun-u, ki je z izvanredno spretnostjo vodil veliki pevski zbor in celjsko narodno godbo pri glavni vaji, kakor tudi pri koncertu samem; slavnim pevskim društvom in sicer: celjskemu, »Maribor«, ljutomerskemu in slav. kvartetu, ki so pripomogli s posebnimi pesmimi, da je slavnost tako sijajno vspela; nadalje vsem č. gg. poverjenikom »Slov. pevskega društva«, ki so drage-volje pospeševali društveni smoter v svojih krogih; preč. g. o. Alfonsu Svet, gvardijanu oo. minoritov, ki je blagohotno prepustil dvor minoritskega samostana za ta koncert; slavni »Čitalnici« v Ptuji, ki je prepustila prostore »Narodnega doma« za zborovanje društva in za vse druge točke vršeče se pri tej slavnosti, in da je preskrbela postrežbo mnogim gostom; nadalje vsem članom društva in gostom, preč. duhovščini, vsemu posvetnemu razumništvu, sploh vsem udeležencem slavnosti; konečno vsem časnikom, ki so nas podpirali s prijavljanjem dopisov in vabil ter prosi, da tudi v bodoče podpirajo društvo po svojih močeh in pripomorejo, da se bode društvo zopet krepko razvijalo in napredovalo v povzdigo slovenske in slovanske pesmi.— Za odbor »Slov. pevskega društva« v Ptuji. Zupančič, predsednik, Kajnih, tajnik. Odlikovanje. V nedeljo, dne 14. sept. se bode pri Sv. Trojici v Slov. gor. tamoš-njemu žandarskemu stražmojstru A. Šešku srebrni zaslužni križec slovesno izročil. „Narodni Dom" v Št. Ilju. Tako smemo imenovati novo povsem narodno gostilno g. Rudolfa Bračko. Nobeno javkanje nasprotnikov, ne nasprotstvo od strani občinskega odbora in drugih slavnih uradov, vse ni nič pomagalo, zelen smrekov vršiček visi od nedelje sem poleg slovenskega napisa na tej krasni stavbi. Zares, čast dela to ponosno poslopje vsemu Št. Ilju. Žalostnim očetom in in s še bolj žalostno denarnico gleda naš »gmanjdediner-hotelir« iz svoje hiše, kako so sobe in vrt Bračko ve gostilne vedno polne gostov. Morda mislijo s svojim nBpisom »Gastwirtschaft« itd. zvabiti pivce ? — Mi pa, šentiljski Slovenci, gostilna Bračkova »k lipi« bodi zanaprej naše shajališče, naš — Narodni Dom! Pri Sv. Marjeti niže Ptuja se priredi dne 14. t. mes. v prostorih g. T. Mikla od-hodnica g. nadučitelju J. Vobiču, ki obhaja 50 letnico svojega službovanja in ki je služboval na svojem sedanjem mestu 38 let. Vspored slavnosti obsega med drugim tudi godbo, petje, bakljado in živo podobo. Začetek po večernicah. — K obilni udeležbi vabijo se gg. kolegi in gdč. koleginje ter znanci in prijatelji. Pripravljalni odbor. Utopil se je pri kopanju sedem let stari deček Rudolf Goršek v Ložnici pri tovarni v Gotovljah. Iz Konjiškega okraja se poroča: Dne 18. m. m. je zgorelo poslopje Jurija Ja-vornika v Barjah pri Prihovi; zažgali so bojda otroci. — Dne 25. m. m. je okoli 60-letna Muhova Franca v Modričah ubila in potem v gozd zavlekla svojega brata, katerega so našli še-le 2. t. m. s smrečjem pokritega. Branil ji je bojda neko znanje. — Dne 29. in 30. m. m. je bil tukaj tak veter, da je po nekaterih krajih skoro vse sadje otresel. V Pobrežah pri Prihovi je podrl hrast okoli 2 metra debel. Govori se, da je les 200 let star. Kapelske gorice obetajo letos dobro bratvo. Po nekaterih krajih je zelo polno in prav lepo grozdje. Če bo lepa jesen, se lahko veselimo dobre kapljice. Naša vina so še sploh premalo znana po svetu; imamo pa nekaj vinogradov, kjer se res pridelujejo prav žlahtna vina. Želeti bi bilo, da si kupci sami ogledajo lego vinogradov pa tudi trsje v goricah, kadar kupujejo vino. Na tem je dosti ležeče, ali je gorica proti jutranji, poldnevni ali severni strani. Prekupci pa navadno zmešajo slaba vina z dobrimi, ali pa, kar se večkrat zgodi, kupijo kisla in manj vredna gorička vina, ter je prodajajo za Kapelčana. Zato pozor vinski trgovci in pridite sami ob bratvi! Zavoljo tatvine je bila obsojena 41-letna Margareta Zidar iz Hoč pri Mariboru od graškega sodišča na 13 mesecev ječe, in se je postavila pod policijsko nadzorstvo. Kamenje je nekdo metal v brzovlak 31. min. mes. pri Moškajncih. Stri je edno šipo. Hudobneža še niso našli, čeravno ga orožniki pridno iščejo. S kolesa je padel ptujski geometer g. R. Jenko tako nesrečno, da si je zlomil kost v kočki. Ogenj. V pondeljek dne 8. avgusta ob 1 uri popoldan začelo je v Škofji vasi goreti. Pogorel je kozolec kmeta Pesan-a, ki je bil j poln krme. Požarni brambi iz Vojnika, katera i je prihitela hitro na pomoč, gre hvala, da se ni ogenj na blizo stoječe s slamo krite hiše razširil. V Ptuju je zapovedan od 2. t. m. pasji kontumac. Ukradel je v Ptuju čevljarski pomočnik Alojzij Krivec svojemu mojstru Mihaelu Rojko različno orodje ter ga zastavil. Baje je to storil iz stare navade. Dobil je prosto stanovanje pri okrajni sodniji. Naš rojak ponesrečil. V torek so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico nekega 60 let starega Janeza Borštnerja iz Št. Jurija na Štajerskem. Janez Borštner opravljal je službo nočnega čuvaja pri dorn-berški železnici. Po noči od ponedeljka na torek je pa pri dornberškem tunelu ponesrečil ter padel čez 3 metre visok zid in se tako močno poškodoval na glavi, da so ga morali na 7 mestih šivati. Na Slivnici pri Celju smo imeli dne 28. avg. ob godovanju č. g. župnika Janeza Kozinca lepo svečanost. Preč. g. dekan Fr. Jug so blagoslovili dve novi kapeli, ki so jih dali g. župnik tekom dveh let večinoma čeloma ob svojem prizidati župnijski cerkvi, tako, da je ta sedaj precej povečana. Prej je imela samo eno dolgo ladijo, zdaj pa ima obliko križa. Zupljani, posebno radi Voglanj-čani, so pomagali s prostovoljnimi vožnjami. Posebna hvala gre tudi cerkv. ključarju, Fr. Vodebu, ki je dal les za eno kapelico. — Še nekaj. Na povabilo tukajšnjega bral. društva prihaja semkaj večkrat na leto gosp. I. Bele poučevat o gospodarskih rečeh, pa posestniki kažejo za to prav malo zanimanja. Oj kmetje, z obema rokama seči, če se vam kaj ponuja, da si morete bolj opomoči! Izobrazite se v svojem poslu! Če pa kmet zaničuje in za-metuje pomoč, ki se mu ponuja in vsiljuje, kako mu je neki potem pomagati? Torej drugikrat v obilici na shod! V Žetalah pri Rogatcu je zgorela cerkev sv. Mohorja in Fortunata v noči od dne 6. na 7. septembra. Strela jo je užgala. Zahvala. Ob priliki rojstnega dne našega presv. vladarja 18. t. m. se je po slovesni sv. maši v drugokrat vprizorila igra: «Lurška pastirica» po otrokih kapelske šole. Po predstavi bila je šolska mladina prav obilo pogoščena. Ne morem si kaj, da na tem mestu ne izrečem najtoplejšo zahvalo vsem onim cenjenim šolskim prijateljem, kateri so z različnimi prispevki pripomogli, da bode ostal ta dan mladini nepozaben. Imenovati imam tu pred vsem preč. g. župnika Martina Meška v Kapeli, slavno gospodo v Radincih in v Petanci. Gosp. Rudolfu Horvatu, gostilničarju v Kapeli, gre vsa hvala za njegov veliki trud. Bog živi človekoljubne darilce še mnogo let! — Šolsko vodstvo Kapela, dne 25. avg. 1902. — Quirin Pertl, nadučitelj. V nedeljo v Lembah! V nedeljo je v Lembahu veselica bralnega društva s petjem, govori in gledališko igro. Slovenci, pridite v Lembah, v to važno postojanko slovensko pred mestom mariborskim! Hum pri Ormožu. Hitro po polnoči od 6. na 7. t. m. tresnilo je iz majhnega oblaka tukaj v takozvano »staro šolo« (v tem poslopju je bila šola od 1825 do 1885) ali sedajno »mežnarijo« in hipoma je bilo vso veliko poslopje in dve bližnji kleti v ognju. Začetkoma ni bilo ljudi na pomoč in tako je mežnar komaj sebi in svojim rešil golo življenje. Pogorelo je vse veliko poslopje z lepo prešo, s stroji in hlevi ter nekaj živine. Rešilo se je le vino v pivnici, ena krava in nekoliko malenkosti. To je bil, ravno na sredi noči, strašen požar. Gorelo je do zaranega jutra in še po dne. Zelo poškodovani so vinogradi okrog pogorišča. V jutro so gasilci iz ormoške okolice in Ormoža prišli s silnim naporom na hrib, so pogasili ogenj in se je tako omejila nadaljna nesreča. V nevarnosti je bila nova šola in še več bližnjih stavb in kletij. Ljudje so pridno pomagali, posebno se morata pohva- liti dva c. kr. orožnika iz Ormoža. Ubogi mežnar, kateremu je vse pogorelo, [e potreben silne pomoči. Bog nas varuj enakih nesreč. Iz Luč ima »Domovina« dopis, v katerem se mej nekaterimi resnicami berejo tudi neresnice. Dolg čas si pač nekateri dopisniki ubijajo s tem, da sramotijo domačine pred svetom. Lansko leto je jih v »Narodu« imenoval »bike« in letos v »Domovini« »razgrajoče fante«. Kedar to bere kdo, kateri naših razmer ne pozna, si bo pač dobro premislil, ali pojde v kraj, kjer se prebivalci za — »bike in razgrajoče fante« razglasu-jejo. Lepo to ni — pa inteligentno liberalno-jungovska manira je to, ker jim pobožnost mrzi. Zato je tudi lahko neki znani dopisnik brez ugovora, celo s pritrjevanjem učiteljstva vnemal zborovalce o priliki shoda planinskega društva na Ljubnem za izlete v gore po nedeljah in praznikih, mesto da bi jih vnemal za cerkev. Ni greh to, je rekel ta učenjak, če se mesto v cerkev gre na planine po praznikih. In potem zavijajo takšni ljudje oči, kakor bi se bliskalo v Mačkovem kotu, če kje plešejo. Mi tega tudi v Avžlaku Režalu in nikjer ne odobravamo in samo rečemo, ako se kje v kaki občini pleše, je krivo županstvo, ki daje dovoljenje, ali pa tistih krčmarjev ne kaznuje, kateri to delajo na svojo roko. S pisarenjem kakor je v »Narodu« in »Domovini« pa se ne dela za obisk naših gor in lepih krajev, ampak se le zavira. In liberalci v našem kraju so zato največji — »zavirači«. Žitne cene. V Mariboru: lhl pšenice 15 K 80 v, rži 13 K 40 v, koroze 13 K 80 v, prosa 15 K 20 v, ajde 13 K 40 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u: 50 kg pšenice 7 K 80 v' rži 6 K 65 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 5 K 80 v, činkvanta 6 K 50 v, ovsa 6 K 20 v. Sadne cene v Mariboru. 1 kg jabolk 16 do 20 v, hrušek 12 do 20 v. — Je-s t v i n e : eno jajce 5 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 65 v, 1 kg krompirja 5 do 6 v, čebula 24 do 26 v, česna 60 do 64 v. Cerkvene stvari. Na gori sv. Uršule je bil od 17.—24. avgusta sveti misijon. Zajedno se je obhajal tristoletni spomin posvečenja cerkve. Sv. misijon je bil dobro obiskan, čez 1900 vernikov je pristopilo k mizi Gospodovi. Vodila sta sv. misijon frančiškan o. Kasijan, in kapucin o. Sigismund, obadva slovenska štajerska rojaka. Zahvala. Načelniški odbor svetotroji-škega posojilnega društva je dobrotno daroval v pokritje stroškov pri popravi cerkve znesek v 25 kronah; zato mu podpisani izreka prisrčno zahvalo. P. Efekt Hamler, ž. upr. Društvena poročila. Zopet prestavljeno! Radi raznih zaprek se mora zborovanje Cirila in Metoda podružnice v Vuhredu zopet prestaviti, ker imajo tamburaši 14. septembra v Lembahu igro, in sicer na 21. septembra. Žalec. V nedeljo, dne 14. sept. priredijo žalski diletantje izlet na Vransko. Tam bodo uprizorili veseloigri «Uskok» in «Lokavi snubač» v dvorani gosp. Brinovca. K obilni udeležbi vabijo žalski diletantje. Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 14. kimovca izostane igra «Krojač Fips». Zalibog iz mnogih vzrokov. Zahvala. Podpisani odbor si dovoljuje izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo i. g. domačemu župniku Jos. Sovič-u, da je blagodušno prevzel vse stroške za novo društveno omaro, ki bo rabila zopet urejenej in povečanej knjižnici. Zahvaljuje pa ob enem tudi vse p. n. drage goste, vzlasti tujce, ki so se kolikor toliko trudili, da povečajo lepoto in utis zadnje naše slavnosti dne 31. vel. srpana. — Odbor kmetskega bralnega društva pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. bo v nedeljo, dne 28. septembra, prvi občni zbor novoustanovljenega «Katoliškega bralnega društva» v gostilni g. Nendl. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Konjic. V nedeljo, dne 14. septembra 1902 priredé konjiški rodoljubi v Narodnem domu veliko ljudsko veselico s koncertom v prid «Dijaškemu domu» v Celju. Sodeluje celjska narodna godba in konjiška pevska društva. Na vsporedu je: petje, godba, šaljiva igra, šaljiva pošta, srečolov in prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 60 vin. Kapela pri Radencih. Vesel dan smo imeli Kapelčani zopet v nedeljo 7. septembra. Ponavljala se je igra »Lurška pastarica« in vrli naši fantje so izborno igrali burko »Kmet Herod«. Prvi so nastopili naši domači pevci z lepo pesmijo, zatem je g. Cirič navdušeno pozdravil domače in tuje goste. Prva igra: »Lurška pastarica« je naravnost očarala gledalce. Otroci so igrali dobro in premišljeno; odlikovale so se posebno: Bernardka, Zofija in Otilija. Med dekleti, ki so se vse jako odlikovale, je ta dan vzbujala dosti smeha Barbé, ker je zavijala prav po domače — po prleško! — Igra je bila jako ganljiva; marsikomu so solze zalesketale v očeh. Druga je bila polna smeha; škoda, da je niso prišli poslušat vsi tisti, ki so žalostni ali slabe volje, gotovo bi se morali od srca smejati! Med igralci se je najbolj odlikoval mladenič Korošec (Herod), nastopal je kakor kak izučen igralec. Vsaki besedi se je znal primerno vesti, kretati, — to je ravno glavna stvar pri igri, da se zna tudi malo sukati in obnašati pri govoru, kakor da bi se dejanje godilo v resnici. Neki gospod, ki je videl mnogo iger velikih gledališč, se je jako pohvalno izrazil o njem: »Ta dečko spada na pravi oder!« Ljudje so bili vidno zadovoljni. Po igri je bila prosta zabava pri g. Drojaku, kjer so se glasile navdušene pesmi pozno v noč. G. Janko Čirič je nazdravil slovenski mladini in narodnemu učiteljstvu, Iz njegovega govora povzamemo: Le naprej, slovenska mladina, varuj pravice svojemu narodu posebno tu ob meji, kjer je sila in nevarnost za njega obstoj največja! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Veselica, kojo je priredilo slov. akadem. fer. društvo »Bodočnost« s pomočjo dijaštva v nedeljo 21. dne avgusta v prostorih stare šole, je uspela prav izborno. Zavesa na odru se je lahno razgrnila v znamenje, da se veselica prične. Nastal je popolen mir, pa le za trenutek; kajti, ko je močen tamburaški zbor otvoril veselico z našo: »Naprej zastava Slave!« pozdravili so gostje to točko z burnim ploskanjem. Ko je nastal mir, pozdravil je zastopnik »Bodočnosti« mnogobrojno občinstvo. Posebno je pohvalil Lovrenčane, kateri so prišli v tako mnogobrojnem številu. Takoj po pozdravu so se z dovršenostjo izvajale naslednje tamburaške in pevske točke; sleherno točko je občinstvo z zanimanjem zasledovalo in burno odobravalo. Z nepo-pisljivo radostjo so pa vsprejeli gledalci igro-kaz: »Mladi vojaki.« Saj so pa tudi, okrašeni z raznimi znamenji visoke vojaške časti, kaj korajžno nastopali, tako, da je po zadnjem udarcu tamburaškega zbora nastalo gromo-vito ploskanje in zahtevan je: »Še enkrat!« Tudi igra: »Šolski nadzornik« je jasno pokazala, kako na mestu je pri vsaki veselici dramatski proizvod. Z igro bi bil zabavni del veselice končan, toda omeniti še mi je poučnega. Gospod stud. med. Vek. Spindler nam je namreč v jedernatih besedah razjasnil neobhodno potrebo slovenske univerze v Ljubljani; koncem govora ni bilo poslušalca, kateri ne bi občutil žive potrebe omenjenega zavoda in burno so se zahvalili vsi govorniku, češ, zahtevati hočemo slovenskega vseučilišča! — Ločili smo smo se z vročo željo: Dajte nam večkrat dušne hrane, dajte nam veselic! Iz drugih krajev. Šolska vest. Dosedanja osemrazredna zasebna dekliška ljudska šola s pravom javnosti kongregacije čč. hčera božjega Zveličarja na Dunaju, X. Waldgasse 25, se začetkom novega šolskega leta izpremeni v dekliško ljudsko in meščansko šolo. Z zavodom združeni penzijonat, šola za ročna dela in gospodinjstvo, šola za francoski jezik in glasbo, pouk v stenografiji, ostanejo še nadalje kakor doslej. Deklice slovenske narodnosti, ako se oglase v zadostnem številu, dobe pouk v materinskem jeziku. Vpisovanje traja od 12. do 16. septembra. 13 leten deček je pobegnil iz Ljubljane od svoje matere sredi meseca avgusta ter se še dosedaj ni vrnil. Ime mu je Karol Seidl. Ce se nahaja kje na Štajerskem, naj ga dobri ljudje naznanijo magistratu v Ljubljano. Tretji cvet. V Št. Rupertu pri Veli-kovcu na Koroškem imajo na župnijskem vrtu žlahtno hruško, ki je letos trikrat cvetela. Od prvega cveta ima polno najlepšega sadu; drugi cvet okolu sv. Petra je tudi obrodil in sedaj je poleg dvojnega sadu tretji cvet. Na nož se je nabodel. Na Dunaju je poslala gospa Musika svojega 7 letnega sina, ki se je ravnokar vrnil s počitnic, v gostilno po jedi. Deček je hitro tekel po znani mu poti. Gostilniška kuharica je stala v temnem hodniku in držala velik oster kuhinjski nož v roki, ko je nakrat deček treščil v njo in se — nabodel na nož, ki mu je šel skozi prsa. Ubogi deček je bil v par trenutkih mrtev. Požrtvovalna soproga. Nek pisar berolinske gledališke agenture si je na vso moč prizadeval ustanoviti samostojno gledališko agenturo, a za to mu je nedostajalo denarja. Te dni je skočila v vodo njegova žena. Pri utopljenki so našli pismo, v katerem naznanja, da se je utopila, da bo mogel mož s pomočjo njene zavarovalnine ustanoviti gledal, agenturo. Prašiča je jezdil. Jožef Grebene, hlapec v Ljubljani je v petek naložil doma na voz prašiče, da jih popelje v klavnico in zakolje. Cez voz je dal mrežo, da bi mu prašiči ne ušli. Med vožnjo na klavnico, se je na Gruberjevi cesti polastil prašičev velik strah pred smrtjo in postali so tako divji, da so pretrgali mrežo. Najdivji prešič je skočil z voza in je hotel uteči proti domu, toda hlapec ga je ujel za rep in se vrgel na njega, ne da bi ga mogel obdržati. Hlapec je jezdil prašiča, kateri je tekel nekaj časa z njim ter ga potem stresel raz sebe. Prizor je vzbudil mnogo smeha. Nova nevarnost preti Martiniku. Iz St. Thomasa javljajo, da se je te dni čulo v južnem delu otoka veliko podzemsko bobnenje. Mont Pele še vedno deluje z vso silo. Morilec svoje žene se je vnovič oženil. 25 letni čevljar Franc Burian, ki je 16. decembra 1.1. zaklal svojo ženo, ker mu je bila nezvesta, a je bil od porotnikov oproščen, se je vnovič oženil. Ne vemo, koga bi pri tem bolj občudovali, ženina ali pa »srčno« nevesto. Kava bo dražja, ker je letošnja letina jako neugodna. Praznoverni Grki. V vasi Retendu na Grškem je umrl pred dvema letoma kmet, o katerem se je sedaj naenkrat raznesla govorica, da prihaja po noči iz svojega groba ter mori kot vampir kmetom cele črede ovac in drugih živali]. Nekateri so trdili, da so videli, kako je iz njegovega groba švigal ogenj. In tako so se oborožili neke noči praznoverni kmetje ter šli s svečami, ba-kljami in kadilom na pokopališče, izkopali so kosti mrtvega ter jih razmetali na vse strani sveta; potem so se pa še ponašali po vasi s tem junaškim činom. — Sedaj jih je tožila nesrečna udova zaradi oskrunjenja mrtveca. Gospodarske drobtinice. Gnoj in gnojenje. (Dalje.) Glede potrebe, ki stavi ena ali druga rastlina na gnojenje, se lahko ravnamo po sledečih pravilih na podlagi poskusov: a) Žita imajo posebno poželenje po dušcu v gnoju. Ona ga povživajo. Pa tudi vsa žita niso jednaka. Najbolj izkorišča oves dušeč v gnoju in plačuje najvišje množine dušca v gnoju, njemu sledi pšenica, ječmen in za tem šele rž. Fosforovo" kislino žita bolj redko plačujejo, še redkeje pa kali. b) Med okopavinami zahteva posebno pesa dušeč in fosforovo kislino, kali pa le redko dobro plačuje. c) Sočivja in detelje zahtevajo pa fosforovo kislino in kali in sicer bolj nego vse druge kmetijske rastline. Dušeč pač ne plačujejo razveu boba in fižola. Pri gnojenju se ne oziraj mo le na povišanje surovega pridelka, temveč na to, kako se gnoj poplača. Torej se morajo tudi zahteve posameznih rastlin vpoštevati, čim bolj tem bolj se bo izplačalo gnojenje. Gnojilne snovi večinoma ne gredo v zgubo, temveč ostanejo v zemlji in pridejo sledečim rastlinam v korist. Za poljske rastline, katerih cene so itak preveč nizke, pa vendar ne kaže že leto prej denar v dragem gnoju izdajati. Tudi utegne pristopnost redilnih snovi v gnoju čez leto dni drugačna postati. Drugače je pri pridelovanju kupčijskih ali večletnih rastlin, kjer zamore že le nekoliko višji pridelek gnojenje dobro poplačati. Pri večletnih rastlinah ali tako tudi pri drevju in trsju moramo upoštevati snovi, katere te rastline zemlji v teku časa odvzamejo. Da v tem slučaju ohranimo zemljo vedno pri enaki moči, moramo redilne snovi v gnoju n. pr. v takem razmerju kakor jih v zemlji zmanjkuje, nadomeščati II. Posamezna gnojila. 1. Živalski gnoj. Živalski gnoj je prav za prav od živali predelana rastlinska snov. Živina se krmi z rastlinami, ki so tvorile svojo snov iz snovij iz zemlje in iz snovij iz zraka. Eazun za meso, mleko, dlako itd , porabijo živali za-se večinoma le one snovi, ki so iz zraka nastale, mej tem ko one, ki so iz zemlje v rastlino prišle, skoro vse v gnoj prehajajo. Dorastli voli porabijo torej le organično snov, ki je iz zraka nastala, mej tem ko mlada živina le precej porabi soli iz zemlje za tvorenje mesa itd. Živalski gnoj obstoji iz .vode, katere ima okoli 75 %! ki pa v tem slučaju ne pride v račun. Obstoji pa iz okoli 4 % rudninske (mi-neralične) tvarine, katera ostane kot pepel sežganega gnoja. Te rudninske (mineralične) tvarine so zemlji odvzete in med njimi sta kalij in fosforova kislina najvažnejša. 21 % živalskega gnoja pa je organične tvarine. Ta izgori, ako gnoj sežgemo, istotako tudi vsled počasnega vpliva zraka na gnojnišču v zemlji itd. Važna redilna snov te organične tvarine je dušeč. Ogljenec, vodenec in kislec, iz katerih ta organiena tvarina še sicer obstoji, nimajo kot redilna snov v gnoju pomena, te dobijo rastline drugače v dovoljni množini, Pač pa je organična snov zelo važna, ker fizikalično zboljšuje zemljo. Ona težko zemljo rahlja, lahko pa napravi bolj zvezno. Ona pro-vzroči, da zamore zemlja več vode sprejeti in jo tudi bolje držati. Na sprsteninski zemlji torej ne trpijo rastline tolikanj od suše. V rahlo zemljo pride lahko zrak, ta je pa potreben koreninam in tudi pospešuje razkrajanje rastlinskih redilnih snovi, ki so v zemlji, tako, da jih zamorejo rastline rabiti. Organična snov v zemlji vsled pristopa zraka po malem trohni, izgoreva. Pri tem nastane ogljenčeva kislina, ta pa zopet še bolj pospešuje razkrajanje rudninskih redilnih snovi v zemlji. Te lastnosti organične snovi je treba visoko vpoštevati. Naši vinogradniki so to posebno uvaževali pri gnojenju vinogradov z vejnikom. Zeleno gnojenje z goršico, ajdo itd. sploh z rastlinami, ki nimajo iste lastnosti kakor metuljnice, da bi dušeč iz zraka sprejemale, ima pravzaprav namen mnogo organične snovi, mnogo sprstenine v zemljo spraviti. Gnojenje travnikov z živinskim gnojem pa tudi zato ni umestno, ker ne pridejo na travniku vse koristi tega gnoja do veljave. Kastline pa ne zamorejo živalski gnoj neposredno povživati. Vse redilne snovi so v organični tvarini vezane. Šele ko se ta po malem razkroji, ko pri dovoljnem pristopu zraka razpade, postanejo ^redilne snovi proste in rastlinam pristopne. Živalski gnoj vpliva torej lahko celo po več let. Njegov vpliv zna spored zemlje in drugih okoliščin dolgo trajati. V lahkih zemljah, kjer se hitreje razkroji, se hitreje porabi nego v takih, v katerih pride zrak težje do njega. V apnenih hitreje nego tam, kjer apna manjka. (Dalje prihodnjič.) Loterijske številke Trst 6. septem.: 69, 2, 48, 29, 28. Line 6. septem.: 25, 46, 20, 30, 28. Društvena naznanila. Dne 14. septt.: »Požarne brambe pri Sv. Janžu« gledal, predstava: »Krojač Fips.« » » » »Poddružnice sv. Cirila in Metoda za gornjeradgonski okraj pri Sv. Juriju ob Ščavnici« pri g J. Satlerju v Kreftovih prostorih. Po zborovanju veselica s sodelovanjem narodnih društev in društva »Bodočnost.« » » « »Kat. podpor, društva v Celju« občni zbor v Nar. domu. Začetek ob 4. uri. » » » Društva »Gospodar« v Petrovčah tombola s petjem in zabavo na prostoru pred občinsko hišo. Začetek ob 4. uri popoludne. » » » »Bral. društva pri Sv. Križu na Mur. polju« veselica s petjem, gled. predstavo in govorom v Zamudovi uti. Začetek ob 4. uri popol. » » » »Kmet. bral. društva v Šmartinu pri Slov. gradcu« veselica v gostilni gosp. Kacu. Govori g. prof. Vreže. Veselica ob polu 4. uri pop. Dne 21. sept.: »Gasilnega društva v Logarovcih« tombola v gostilni Lana Razlaga. Začetek ob 3. uri popoldoe. Dne 28. sept.: »Mladen. zveze bral. društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici« papeževa jubilejska slavnost, petje, tamburanje, slavnostni govor ter dve gled. igri. Vsaka beseda stane 2 vin. Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda [ stane 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. Proda se. Na prodaj je v Studencih pri Mariboru jednonadstropna hiša z lepim vrtom oziroma stavbenim prostorom. Natančneje se izve pri g. Šnuderl-u, učitelj v pokoju, v Studencih poleg šole. 409 Mala hiša s sadnim vrtom za vpoko-jence posebno primerno je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbau-gasse 23. 410 Lep oltar, še skoro nov, opremljen z vso opravo razun keliha, se proda za 140 K v šoli v Tepanjah pri Konjicah. Ravno tam se prodajo orgije z dvema registroma za isto ceno._395 4—1 Hiša s petimi sobami, kletjo, svinskim hlevom, vrtom, sadonosnikom, njive '/« orala, se proda v Studencih št. 18. 419 1—1 Hiša pripravna za vsakovrstno obrt ali za penzijoniste blizu cerkve Sv. Jožeja v Studencih pri Mariboru se po ceni proda. Ime posestnika pri upravništvu. 411 3—1 V najem se da. Gostilna s 4 orali zemljišča, primerna za vsakega rokodelca, se da v najem od 1. novembra. — Več pove lastnica Neža Mejah v Sloven. Bistrici. 429 2—1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen ic rastoč, ponija se spoštovanim, deloljub nim in stalno naseljenim osebam s prevzetem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante. 235 Poslovodja se išče v prodajalnico kmetijskega društva pri Sv. Emi. 421 Dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje, ki je v bližini vseh tukajšnjih šol, pod ugodnimi pogoji. — Kje? pove upravništvo lista. 406 3—1 Vsa tesarska dela prevzame Mihael Odlak, tesarski mojster, Maribor, Mellingerstr. št. 53. 416 2—1 Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, dobro izurjen z manufakturnim blagom, star 20 let, hoče v dobro in stalno službo stopiti. Naslov pove upravništvo. 428 1—1 Razno. Naznanilo. Na znanje dajem vinogradnikom, ki imajo kak matičnjak, da bom potreboval prihodnjo pomlad veliko mno- žino ključekov od Riparije portalis in Rupestris monticole. Ključeki. morajo biti 45 cm dolgi, za suho cepljenje trt sposobni, ne pa z drobnimi pomešani. — Kdor ima kaj takšnega rožja za ključeke, naj mi blagovoli približno število ključekov in zadnjo ceno za 1000 komadov vsaj do 1. novembra t. 1. naznaniti. — Nadalje naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo pomlad precejšno množino na suho cepljenih žlahtnih trt, kakor: Laški rizlec, (Walschriesling), Traminec rudeči, Burgundec beli in Šipon rumeni, cepljene na Rip. portalis in Zlahtnine, vcepljena na Solonis. — Vse te trte so izvrstne rasti, močno zaraščene in lepo vkoreni-njene, ter jim je cena za 1000 komadov I. vrste 180 K. II. vrste 120 K. Za 100 komadov I. vrste 19 K. II. vrste 13 K. Oglasiti se je vsaj do 15. decembra pismeno ali ustmeno pri Ivanu Novak, trt-narju v Gornjem Velovlaku. Sv. Urban pri Ptuju. 430 2—1 Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 8S kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Maribora. -3C Velika zaloga švicarskih ur AITOI HIFFMAII, urar, Maribor, Gosposka ulica 5 (vis-à-vis Grubitsch) 280 6 £ S ca xo ? w N E « cn Srebrna ura z dobrimi kolesci 6 gld. ♦ Srebrna ura, z dvema pokrovcema in Z najflnejo uredbo in posebno močnimi T dobrimi kolesci velja 7 gld. 50 kr. pokrovci 7 gld. 50 kr. 4 Najfineja, močna trpežna ura 8 gl. 50. Iste ure z bolj navadnim kolesovjem mnogo ceneje I Emil Bâuerle, Razpošilja se po poštnem povzetju. — Neugajajoče ali slabo idoče ure, ako se v 14 dneh povrnejo, se zamenjajo ali vrne denar. KKXXXXKKXXKXIKKiKXXXXKKKMK f ? Vf V V V V V V f f f f f f f f ▼▼ 12—3 slikar* in baryar v Mariboru, Koroška cesta št. 9. Opirajoč na večletne skušnje se priporočam velečast. duhovščini in cenj. p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor cerkvene in hišne slikarije in lakiranje. — Priporočam tudi svojo veliko in mnogovrstno zalogo barv, suhih in oljnatih, lake s firniaoiti, dalje vsake vrste krtač, coplcev itd. Kupuje žimo in svinjske ščetine. Strokovnjaška pojasnila, načrte in proračune stroškov zastonj. btrokovnj XXXXXXX XXXXXIXXIXXXXXXXX XX Deiiietrij Glimme 283 13—10 Maribor k o t 1 a i* Maribor Kaserngasse št. 13. se priporoča cenj. p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: popravila pri parnih kotlih za parne stroje, za barvarije, usnjarije, pri parnih kotlih za beljenje platna, pri izdelovanju sveč in magarina, dalje za paro- in vodovode iz bakra ali železa. Različni kotli za periliiioe» in kotli za žganjarije so v zalogi. Pocinjuje in popravlja točno in po ceni. j Vencek cerkvenih pesmij za šolarje m je izšel v VI. popravljenem natisu. — Komad velja 20 v., 50 komadov za 8 K 50 v., 100 komadov 16 K. sat" proti predplačl. "M Poštnina za komad 4 v., za 50 in 100 komadov 30 v. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. mm- SSSffiS Zelo priljubljena knjižica mej mladino povsod, kjer so jo naročili. Vsak šolarbi jo moral imeti. XÎK'X' mm »XX,X mm mm mmm %mm vwm KX'XXfii "mm 'X-XSX m t^t^ttX í trt ' t ' t^t't^ft't't't'r Tiskarnasv. CirilavMariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sy, obhajilo kos od \ do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. K Q O XX za sejanje detelj neg a in travnega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd. Novo! Ugodnosti : prihranje-nje semena, jednakomer-no in hitro sejejne. Prospekti na zahtevanje. lnioa Posebno se priporoča za gorate kraje. Zelo po ceni in trpežna. Novo! Komad 50 K po] povzetju. Prospekti na zahtevanje. Glavna zaloga: Kchinger & Fernau 454 25-23 Dunaj XII, Neubaugürtel 7—9. Slovenska liturgična knjiga! loro! Hfovo! » Obrednik za organiste." Obsega vse obrede, ki se obhajajo med letom po župnijskih cerkvah na deželi n. pr. na Svečnico, Pepel-nico, Cvetno nedeljo, Veliki teden, Markovo i. t. d., blagoslavljanje vode na praznik sv. Štefana, vina na god sv. Janeza, hiš na god sv. Treh kraljev, nove šole, novih orgel i. t. d., sprejem novega župnika, škofa i. t. d. Knjiga lično v platno vezana z rudečo obrezo stane s pošto vred ME* 1 H. 60 v. *9Q pri založniku č. g. BI. Štrakl, kn. šk. revidentu v Mariboru, Štajersko. Zahvala in priporočilo. Pri nas je nesreča hotela, da je' počil veliki zvon s težo 21 centov. Od druge strani pa nam je bila sreča mila, da smo zvonove po ponesrečeni „Unio catholica" o pravem času dali zavarovati pri ,,Avstrijski elementarni zavarovalnici." Zastopnik te banke g. Karol Deutsch iz Gradca je ukrenil, da se 2von pri Denzlnu v Mariboru na njegove stroške takoj prelije, ter prevzel tudi vse stroške od dovoznine. Zatorej se ta zavarovalnica najtopleje priporoča in cerkveno pred-stojništvo ji izreka tem potom srčno zahvalo. 425 1—1 Cerkveno predstojništvo v Zavrču. II YiYiYiW JL t» Trgovina z železnino „MERKUR PETEi I v Celju, Grraška cesta. štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str^ tv; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "VI * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Cene nizke. •.vAXvv '■'■'■ i'íííV: m -j.-.'.n uu-.uw.-.'i -.-A- Xv.'v.v ¡J¡¡ 811 ül Zaloga pohištva. Priporočam mojo zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Spoštovanjem 323 I3. Srebre, Maribor, Tegetthoffova ul. 23. Š t i r i dijake sprejme poštena slovenska družina na hrano in stanovanje v Mariboru, Bahnhofstrasse 3, v pritličju na desno. 417 2—2 kmetovalci I Kdor ima kaj prodati, bodisi sadje, vino in druge pridelke, naj se obrne na Franca Niederl, špediterja, pošta Le-oben. Uraduje se slovensko! Zahvala. 427 1—1 Globoko žaljeni ob smrti našega nepozabnega in priljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Pavla Simon, tajnika „Posojilnice" in lastnika občiln. zavoda, nismo bili v stanu zahvaliti se vsakemu posameznemu. Zatorej se tem potom prisrčno zahvalimo za vse izraze prisrčnega sočutja povodom bolezni in smrti, za mnogobrojne darovane vence ter za velikansko vdeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvalujemo slav. ravnateljstvu „Posojilnice" ter njenemu ravnatelju g. dr. Jer. Glančniku, gg. zastopnikom zunanjih posojilnic, cenj. udom „Čitalnice" v Mariboru, gg. uradnikom c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrožne in okrajne sodnije ter c. kr. davkarije. Maribor, 8. sept. 1902. Globoko žalujoča rodbina Simon. Med. dr. F. TERC stanuje Viktringhofove ulice 12 ordinira od 7 — V» 9 dopoludne in od I — */, 3 popoludne. 407 2 Razglas. Načelstvo „Kmetijskega društva v Mambergru" registrov, zadruga z omejeno zavezo, naznanja, da se je omenjeno društvo vsled sklepa občnega zbora z dne 17. avg. 1902 razaružilo. Vsi upniki se tedaj vabijo, da priglase svoje terjatve pri podpis, načelstvu. Načelstvo „Kmet. društva v Marnbergu", reg. zadruga z omej. zavezo, dne 4. sept. 1902. 426 3—1 ¡JOS. MURSA| ^ na Krapji pri Ljutomeru. 404 6-2 i m m a § m m s m i i S ——^ S m m 5 m s m s 6 Cementne cevi v štirinajstih veličinah, zd 5 cm do lOOcm v notranji w svetlovni širini. Cementna korita za svinje, jasli za govedo in si: konje, mejnike, nagrobnike i. dr. — Vse potrebno za nove Jpt W stavbe, kot: plošče za podzidje, stopnice, podboje, tlak za !T! podstenja in veže, strešne krotile plošče z dvema zarezama. Na E2 J/ celem Jugoslovanskem jedina izdelovalnica za mozaične plošče. M Cenilci zastonj in franlr©. "•E J^ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolndne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Stanje hranil, vlog 16 milijonov K. Rezervni zaklad nad 370.000 K. Mest hranilnica ljubljanska 320 3 na Mestnem trgu zraven rotovža Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 */« % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 °/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Posoja se tndi na menice in na vrednostne papirje in sicer po 4 '/»°/o do 5°/o-