gos obertniške in Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo îeto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sr cm I o 26. janiiarja 1859 Kaj storiti, da hiše niso vlažne (Dalje.) Da mokrota iz tal ne stopi v zidovje. trije Najloze se to doseže s tem, da se dva cegla ali prostor vmes saj prostora, da vlaga brega ali skale ne more do hišnega zidovja, in da je dosti prepiha. Ce je hrib ali skala za hišo okoli 5 čevljev visoka, je dosti, če je pol čevlja prostora vmes, in po ti primeri več. Vendar je vselej dobro, če je toliksen, da človek more skozi iti in če je , z dobrim cementom^) zamazaní, poloze na pod treba, pometati; tudi je dobro, da so tla na tem prostoru z id je (Grundmauer). Ce je le cegel in cement dober, po- enmalo nagnjene, da se mokrota lahko odteka. maga to skor vselej. Hrami ali keldri pod hišo naj.se napravijo vselej Poslednji cas so tudi nekoliko podzidja naravnost v tako visoki, da jih podzemeljska voda ne doseže; nikoli pa asfalt ali zemeljsko smolo postavili in so res vlago naj hrami ne bojo spavnice ali prebivališče. Tudi naj se tako od zidovja odvernili. V Holandii imajo navado, da pokladajo majhne pa močne šipe nad podzidje, iu na teh zidajo potem naprej. vselej obokajo ali velbajo, ne pa, da bi se le stropnice iz dil naredile, sicer so tla tište stanice, ki je nad hramom, vselej merzle; obokan ali velban hram pa naredi hišo gorko V severni Ameriki ze zdavnej na podzidje, kadar je 2 in odvraća mraz, ki je zdravju škodljiv. do 3 čevlje od tal, pokladajo s v i n č e n i h p 1 a t n i c in na teh platnicah potem zidajo naprej. Naprava /lisnih tal. Razun tega, da se gleda na zemljo, kamor se ima hiša postaviti, se mora pa tudi skerbeti, da so notranje ali hišne tla dosti višje od un a nj i h tal, in da je hiša tako napravljena, da jo more zrak (ljaft) dovelj prepi- ha ti. Dostojnega prepiha je treba, da je stanovalisce zdravo in suho. Pravijo, da je vselej dosti, da so hišne tla le za poldrugi čevelj nad unanjimi tlami. To je napčna misel! Če je hiša na globoki in mokri zemlji, je čevlje premalo. Ce je hiša na skali in na kakem griču kterega se 3 ali 4 s se lahko mokrota odteka, je pa V ze 1 čevelj dosti da so notranje tla višje od unanjih. Vselej je tedaj treba na kraj gledati, kamor ima hiša priti. Ce se ima hiša blizo vode zidati, je pri tem, kako visoko se imajo hišne tla vzdigniti, pa spet na to gledati: ali voda poleg hiše stoji ali teče. Ce voda stoji, bo poslopju dosti n i drugač, da vec vlage dajala kakor tekoča voda. Ce V ze mora hiša blizo kake stojeće vode priti, saj spod nj i h izb nikoli ne rabite za spavnice in prebivalisce ! Tekoca voda, ker celo okolico sapa bolj prepihuje, nikoli ne delà tako vlažnih hiš kakor stojeća, če se le spodnji zid tako napravi, kakor smo ravno pred povedali. Davelike drevesa pred oknji, visoko germo vje, terte na brajdah itd. ponoći skor toliko mokrotě iz sebe izpuhtijo, kolikor so je podnevi na-se potegnile, je znano; ker pa tudi senco delajo, napravljajo že za tega vlage. Sploh naj bo vsako drevje in ger voljo nekoliko movje toliko od hiše, da na tla okoli hiše more sonce po sijati. Najbolje je kaka dva čevlja širok kamniten tlak okoli hise, ki toliko visi, da kapnica in vsaka druga mokrota lahko odteka. Kjer hiša na kakem bregu stoji, za kterem je hrib, ali da hrib celó od treh strani obdaja poslopje, tam je da je med hišo in med hribom ali skalo toliko treba *) Cement ali vodno ali hidra v lično apno se v vec krajih lahko kupi; naredi se pa tudi lahko, ako se v prav drobni prah zmleta kremenica z nekoliko a pna žari. zmes ta potem se enkrat v prah zmelje in ći ste ga apna pridene. Vselej je spod nja hisa bolj suha, ce je pod pod slopjem dobro napravljen hram ali kelder. (Dalje sledi.) Gospodarska skušnja. (Kako slavni FrancozBoussingault popisuje gnojnišče). „Nekteri ljudje že nos zavišejo, če jim kdo le od ker je gnoja kaj zine; čuda, da nesó V se kos kruha v usta, na gnoji izrastel!" Tako govori slavni kemikar v svojih bukvicah, ki jih je ravno pod imenom „Gnojna jama u (la fosse a fumier) na svetio dal. Marsiktero gorko pa pové tudi kmetovavcom, ki še zmiraj ne vejo, kaj je gnoj. Kar od marsiktere stvari veljá pravi Boussingault veljá tudi od gnoja: kdor si ga ohrani, ta si ga napravlja. Kdor skerbi/ da mu iz gnoja ne uide polovica s m e r dlj i v i h } to je f rodovitnih reči 5 ta stori toliko kakor da bi š te vil o svoje, živine 2a polovico pomnožil. naši gospodarji še Tega sami sebi v škodo.*4 pravo » niso spoznali Kakosno naj popisuje, skušeni mož'tako-le: in zatega voljo so si • V V pa je gnojnisce da bo v . v V gnojnisce i^j je gnojnica naj se nabira v nekoliko od ;hleva prfeč;-kakošno posodo, da gospodar, kadar je,treba ? V Z njo gnojnisce; 3) tekoča voda naj se pusti do poliva SnoJ nišča ? 4) jama naj je dosti.«pr ost orna, da ni treba gnoja na previsokem kupu imeti pravi i da se 1 a h k o z vozom' zraven řpride. razodeva mož kmetovavcom še le-to raíjťéíí^o: flandriški kmetoVavci, leti so gnojnisce naj se tako na Nazadnje Pred malo po njř kterih vejó i} gnojnico vrednosti ceniti, placevali za scavilřco e n e krave leto in dan 24 tolarjev; recimo'pa, da jc^îe 12 tolarjev vredna (kar je gotovo prenizko vzeto),, tedaj scavnica od 20 krav leto in dan znese 240 tolarjev. ^'Kdor pa ž njo nečimerno ravná, da je pogubi tretji del ali morebiti tudi polovico, lahko prerajta, koliko si sam škodoje. Gnojna jama je z lat a j a m a ! i ' ' 1 11 ' y ! ' * Živinozdravilske skušnje. (Oteklo vime ali ovčeč ali saj o vec na vimenu) se po najnovejših skušnjah najhitreje ozdravi, ako se vsaki dan po dva k rat ali trikrat namaze z mazilom, ktero 2G se napi putra 5 v ce se na 12 delov lj e n e ga m ali vzame 1 del kať in oboje dobro skupaj zmeša Kakor je tedaj vec ali manj vimena oteklega (^vcasih je mogel biti. Nož pa žlica sta bila nekdaj mož pa žena , pa nekdaj je bila ^asta kakor je dan na mizi; zlica je ze zlo stara stv sila kratka in okrogla, pa ne podol celo oteklo, včasih le p ali se j), se vzame današnji kafre in putra več ali manj; z 12 loti putra in 1 lotom kafre se bo v ze Zlica je tako stara kakor nož. Stvarnik sam je člo-večidel izhajalo. Po teletu ali tudi pred veku v pesti ali šaki podobo dal za žlico, pa tudi lušinje teletom, vcasih tudi drugikrat, se vname vime in oteče ve orehov, buč itd., kakor pokrovi nekterih žival so naravnost VV>VWU., . v — ........- ••• čidel po prehlajenji, če merzla sapa na vime piše i ali žlice 5 s kterimi moremo to in uno stvar zajeti in jo k ce ki merzl na merzlem in mokrem leži, ali se ji vime z ustam nesti. Naši paganski (ajdovski) predniki so si na vodo umiva itd., vcasih napade ovcec vime tudi po pravljali iz kaki notranji bolezni. Spiranje vimena z mlacno vodo podstavljanje kropa, kuhanega ječmena ali kaj so takeg vime i mazanje z maslom ali kako drugo uiastjo itd pod 80 tudi iz glina pritisnili žlice, ki so bile okrogle skledice, kterim ravne ali pa zakrivljene ročaje. Južni Afrikanci so si delali lesene ali rožene žlice; Evropejci so ki so si jih napravili iz železa in druge kovine. bili pervi sicer pametne reči, pa z vsem je dosti opraviti, in če se Slovani imajo večidel lesene žlice. prav skerbno opi se ime še lože prehladi. Kafe m pa nikakor ne škoduj pak poma tako go so pa tovo. da malokrat vime terdo ostane ali se • f (Kad vola do svinské komat ali » drug P ;noji. Zeit. f. L konja u Čeravno so vilice veliko uilajse memo noža in žlice, kakor smo rekli, precej stare. Tudi natura ari, po kterih si je lahko end sama je pokazala eku več stv ali posnel podobo žlice. Vsak gojzd mu je drevji pokazal Stari kervaveg dergne), naj se mehke rute v ž o 1c u fSchw cr allé) namočene kr a t na milijone vilic z dvojnimi in trojnimi rogovilami. Egipćani so že poznali in rabili senene vile, ki so prav za tudi le vilice. Ali niso tište železne ostve. s kterimi prav na dan na rano pokladajo. Kolikor stařeji je zolc, toliko ribči zasačujejo morske tudi velike vilice, s kterimi bolji je; večidel pomaga hitro Tako bei v dunajském clovek sega v veliko skîedo morja. da si iz njega zajema gosp. časniku. Pomocek je res lahek in dober kup. Kadar hi In kaj je clo veš ka roka s svojimi persti druže gospodar presica kolje, naj si spravi svinski zolc, da ga kakor podoba vil bo imel za potrebo, ker je žolc po tem priporočilu še toliko bolji kolikor starji je. pa tudi podoba žlice Obertnijska novica. S cim pa ljudstva, ktere nimajo vilic, kakor Turki, Kitajci in drugi, nosijo jedila v usta? Odgovor na to vprašanje ni težak. Kdor nima drugih vilic, prime jed kakor Turki in Perzijani z vilicami svoje ke, ali pa jo zasači l menit aj d b s špicastim nožem ali pa z dolgo iglo, s ktero jedó za ganj arije). Přiměřilo Kitajci. Pa to mora ostudno biti z rokami se je gospod prof. dr. Klecinskemu, izverstnemu kemikarj segati v skledo' Ljudstva v jutrovih deželah. ki imajo za vilice svoje roke na Dunaji, da je v mj lastnost, ktera je važno reč pi --------7 --- ----------- ------------J iJjUUWV.M ' JMI. V» ... UVUVIHI1« »»»«JU UU (žajfi) najdel neko posebno si pred vsako jedjó, ktera na mizo pride j u vzame smodno olje (^FuseloI) Ko ■m . m jej roke po nakljucbi znajdel, jo je gnal dalj in po daljnih skušnjah je najdel 1 po destilacii z mjil popolnoma odp (žajfo) se vsakemu žganju da bi jih še le rezali. • • Vf. i f i • • v in potem že morejo rabiti namesti vilic svojo roko, za kar vstvaril. Sicer pa v teh deželah pridejo vse jedi ne potrebujejo noža in vilic, jo je Bog le drobno zrezane na mizo, da smodno olje, naj je žitno ali krompirjevo 2 smodno olje, ktero se je v mjilo po tem ravnanji vsedlo, se dá iz mjila spet popoln ločiti in čisto dobiti Tudi truni Položimo zdaj vilice na stran, pa poprimimo za u o ž. podobo noža je Stvarnik vstvaril člověku v njegovem mjilo pa, iz kterega se je preg drugo odsmodovanje (Entfuselun tr > olj< pripi Ali niso s pred nj b j e to kar je i kteri je potem spet za mora še veliko drobnejše zrezati to, kar je nož že enkrat i zrezal. 3 k po tem a cveta P1 tr an ja bi ajfe na nj piri U se v zganji tudi več mocnejega napravi kakor V ce Tudi divje ljudstva poznajo nož, in skor da ga ni ne ker ajfa se ono olje naroda na svetu, kteri bi ne rabil noža. Nože si naprav odo v sebi zaderzuj in le Ijajo ljudje iz kamna, iz terdega lesa, iz živinskih zob in kosti. Predelječ bi mogli seči, ako bi nože vsake baže popisati hotli. Ko je železo prišlo v občno rabo, takrat se je tudi za nože začel najimenitniši čas. Odsihmal si je narejal kmet, vertnar, mizar kuhar, brodnikv isti v i Hi? ki cvet izpuhteti dá, kteri je manj voden, 4. za vedro naj bolj po smodi dišečega žganja so do velj 4 funti žajfe i 5. mj za to rabo mora biti iz nati napravlj ali tfko imenovana terda žajfa, ne pa iz kalija ali mehka vojak, lovec, pastir, z a j f a Nož žlica in vilice . Nož je z vilicami sedaj na naših mizah zmiraj skupaj ; sta kakor zvěst mož in žena, ktera se nikdar ne ločita. Al taka ni bila .nekdaj ; pred polovico 16. stoletja tudi v Evropi (v našem delu sveta ) niso imeli vilic na mizi, IHI ka kor jih se dan današnji nimajo Arabci, Turki, Perzi, Hindi Kitajci in Japani, sploh vse jutrove m Malaji, Mongoli, dežele ne, ki spoznavajo mahomedansko, brahmansko in * % buddhaisko vero. Nož z vilicami tedaj, kakor smo rekli, tudi v Evropi nekdaj ni hodil na mizo. Nož je bil samec brez vilic na mizi. Nož pa je že sila sila staro orodje; nož najdemo že pri najstarejih narodih. Z vilicami se je združil nož še le pred kakimi 200 leti. Pred 200 leti so bile vilice še zlo nerodna, kakor pravimo, samorodna stvar; imele so dve rogovili ali razsohi, s kterima se ročaj ni nič kaj ujemal. Pred 200 leti niso tedaj vilice mislile, da bojo z nožem stopile v tak terden zakon, da eden brez druzega ne bo pisar, podobar, bukvovez, mornar io vsak drug svoj nož. Nož je pa tudi stari oče meča, kose, šerpa, žage, sekire, škarij in vsega drugega nožu podobnega orodja. Vse to je bilo pred vilicami. • Družtvo sv. Mohorja. Slavni vrednik „Slov. Prij. gosp A. Einspieler pise v poslednjem listu o zadevah družtva sv. Mohorja sledeče pretehtanja vredne besede, ktere tudi mi svojim braveom na znanje damo. Naj, prebravši nasvetovane pred-loge, svoje misli potem razodenejo „Slov. Prijatlu naravnost slav. družtvu. Tako-le se sostavek: a glasi gon ali pa omenjeni T> Djal sem v poslednjem listu, da se našemu družtvu Res, da je naše družtvo nekako spalo bliza ljuba vigred. pozimsko ; nisi slišal od njega ziniti ne besedice. To ni prav i to je smert, zdaj se pa smehlja ljuba vigred, kl oživlja vse stvari, in bo oživila, ako Bog hoče, tudi družtvo *) Poglej danaéoji spis Terstenjakov o sekiri. Vred. 27 tovski : „Sloga jaci, nesloga tlači!" 4 5 let že hira naše naše. Vpisanih je družnikov še čez 11 sto; takih pa, ki so letnino za leto 1858 plačali, jih je — le okoli 400; to je družtvo, še letos in rakova pot! Odkod to? sem se že večkrat popraševal. Mo- zbuditi pa je težava: naši bratje Slovaci na Ogerskem na po njem je. Merliča od mertvih rebiti, da se je družnikom premalo dajalo na leto? Pa pravljajo družtvo sv. Vojteha v ravno ta namen že delj kot soštel sem vse tiskane pôle in jih nastel še vec kot 570, dve leti, pa ni od njega ne duha ne sluha. Mi ga pa že zraven še veliko napevov in podob; ne bom je daleč za- imamo, obderžimo ga pri življenji, posebno, ko nam je bodel, ako rečem, da so v sedmih letih, to je, od leta 1852 prisjala toliko srečna doba. Naš premilostljivi knezoškof do leta 1858 gospodi družniki dobili od družtva 600 tis- Valentin so družtvene odbornike prav ljubeznjivo spre- kanih pol. Letnina znese za 7 let 21 fl, sr., toraj pride ena jeli in obljubili jim nase toliko hvalevredno, koristno in po-tiskana pola na dva krajcarja tištim gospodom, ki so trebno družtvo krepko podpirati. Blagovolili so převzetí unim pa, ki so plačevali za leto družtvene postave, pa djali so: „Pregledal bom postave in plačevali za leto 3 fl. sr. ; 1 fl. 30 kr. sr. letnine, stoji ena pôla le en krajcar, se z vami posvetoval, kako bi se dalo pomagati." Zatoraj Slovenci! přibližuje se našemu družtvu boljši številke toraj pričajo, da so se knjige dajale tako dober kup, kakor prodaja visoko c. kr. ministerstvo svoje šolske in prijazniši čas; nujte! Toraj zdramimo in zbudimo se. Go-knjige. vorimo in pišimo pogostoma od našega družtva, da se oživi Morebiti, da so pa knjige malo prida? Večidel so in postavi prav močno in stanovitno na noge!" družniki duhovni in učitelji; tim vsem bi pa imele přejete knjige biti zlata vredne knjige. To mora vsakdo poterditi, kdor jih je v roke vzel in prebral. Tako „Slov. Prijatel. u Morebiti, da jih gs" družniki niso dobivali o pravém času? Perve leta, dokler so se razpošiljale po knjigarjih so se slišale pritožbe, odkar se pa pošiljajo po pošti, se ni pritožila živa duša. — Odkod toraj, da naše družtvo le hira in peša? Marsikaj bi mogel tukaj pregovoriti, pustimo, kar je za nami, m or P» lejmo rajše ua to, kar je pred nami, in prevdarjajmo : kako bi se dalo naše družtvo na noge spraviti in krepko na nogah obderžati? Jaz povem svoje misli prav naravnost; ne gledam ne na pravo ne na levo, ampak povem, kar po svoji pameti našemu družtvu za najboljše spoznam. Prosim lepo, da tudi drugi gospodi tako delajo, da naj se zmedena štrena razmota in nova osnova osnuje, da bo nam Slovencom vse na čast in srečo! Po mojih mislih je dvoje potrebno: da se naše družtvo přestav i na cerkveno p o lj e i n da se napravi družbena matica. Naše družtvo naj se prestavi na cerkveno polje; toraj je treba, da se družtvo spreoberne v bratov-šino in se mu pridobijo od sv. Očeta papeža odpustki; dalej da ga vsi premilostljivi škofi po Slovenskem: namreč preč. knezonadškof goriški, knezoškof ljubljanski, lavantinski in kerški, škof teržaško-koperški svojim vernim priporočevati blagovolijo; in slednjič, da se vsak gospod duhovnik ki h tej bratovšini pristopi, po družbinskih postavah zaveže, vsako leto eno sveto mašo za žive in mertve družnike darovati. Naj se P d r u ž t mat Letnino plačevati zabijo tudi naj pervi domorodci pričajo naše družtvene knjige. Toraj poskusimo tako To da zamore, kdor je volj enkrat za vselej kaj plačati, in ostane družnik vse svoje žive dni. Morebiti da tako-le pojde Kdor izroči našemu družtvu 100 fl. avstr. velj., postane ust no va vec naše bratovšine, in dobiva od vsake družbinske knj t t zastonj ; kdor plača 40 avstr. velj enkrat za vselej, postane družnik p t verste, in dobiva iztise; kdor vloži 20 fl. avstr. velj., je družnik druge . avstr. verste in dobiva d iztisa: in kdor izroči 10 velj postane družnik tretje verste in přejme en iztis Kdor pa vendar le rajši letnino plačuje, naj plača vsako Jeto e n enem iztisu. gold avstr. velj., in dobiva od vsake knj po Bratov C sv. Janeza Nepomućena na Českem, in sv in Metoda na Moravském ste tako osnovane h srečni bratje Ćehi kako veselo se m ijate obe v y . bratov vsako leto ! Po 2 —3 tavžent jih pristopa novih družnikov Poskusimo tudi mi tako, učimo se od svojih slavjanskih bratov, pred vsem pa učimo se od njih složnosti, edinosti, Ijubezni. Ali smo rojeni ali na Koroškem ali na Kranjskem, ali prebivamo na Goriškem ali Primorskem — vse eno. Slovenci smo, bratje smo, ljubimo se in delajmo tudi po bra- Preiskave na polji slovanské archaiologije. gromski sekiri imenovani: „Tarait balta-sekira." Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje). Gosp. H & je temeljito dokazal, da je Pra et rium Latovicorum tam stal, kjer je dnešnje Trebnj Praetorium pri starih Rimljanih ni samo bil sedež pra t P cujus non solum fuit citui sed etiam de peregrinorum causais Pr aet je bil tudi praesse, re." O d n i k cero „de legib u rt JUl civilis custos (Ci rišće, temoč tudi sodišče, palača, v kterem je Praet 3. 8.) i in Praet ne samo tab kot sodnik, stanoval (glej C i \ na dnijo opominja tudi ime Trebnj 2, 4. 28), Kakor dru in stari narodi, tako so tudi S (Gottesurtheil), in sicer sod ignis, bila o imeli božj d in d » judicium V • V judi ium aquae." Sodba je tedaj pri starih Slovanih s o ud u" a", „hei- w J krivice: zato se v »Li busi ne m veli očiševna sodbena voda „svat d d ligreinigendes Wasser od staroceske besede d Rein heit, veka sansk. cud dh, lustrari, purgari; v češčini srednjega Bezirksrichter. čuda 5 5 Bezirksgericht, 2 ) prav za prav „Reinigungsort". Kar pomeni to pomenjuje tudi trebiti, zato: treb kraj; d dit 9 očiščen ; primeri „repo trebiti, zelje trebiti"; v cerkveno-slo-venščini: trjeba, res idolo immolata, ein Reinigungsopfer očiščivni dar y zato osebno ime na kranjskem rimsko slovenskem kamnu: VOLTREIBVS V • ci ven 1 Vo 11rj e b i » . V 0 CIS vol, kteri krivico darovnika treb Praetorium je toraj spet prestava slovensk to imena Trebnj e, kakor: go v čan ih, 3) v Blag » d Publ n i c a > rt d pir um u H v « 9 V d malum pri BI Ja b 1 itd Gori sem rekel da so stari arjanski narodi si pek v d j v lat A m Glej Cantelius „De republica romana44 str. 244. Cicero, Leg. 3. 3. 8. Liv. 3, 55. Cicero, Lael. 25. 2) Obširniše o 6od-bah starih Slovanov poglejv v knigi „Die âltesten Denkmâler der bôhmischen Sprache" von Safařik und Palacký str. 99. 3) Glej moj článek v „Novicah": „Postaja ad Publicanos" stran 310. 314. leta 1855. i * * Iz témata lata, latev je slovenska (po Gutsmannu) 1 a-tavca, skleda, izvirno: Wassergefáss; primeri analo-gično česko: bećva, serbsk. bačva od beča, bača, voda jezero, muža; Bečva, ime moravske reke, Bačva, ime nek- j ladjica, od bana« Wasserau, sumpfige daj mužnatega kraja, dalje česk. banj voda; primeri ime sela: Banjaloka Au na Kranjskem. Dalje cerkvenosl. panica, cisterna, sansk. panka, muža, got. fen, muža; pa tudi v cerkvenoslov. in % serbščini: panica, lanx, skleda, in pa avis palustris. Sem spada rusko: Latok, lotok, Kahn, Mulde, dalje ime z= keltiski rekam in slovanské recice Latorca v pomenu muzam v lu s M : Lat era (stagnum, Plin. IX, 8, 9). Latis, (flu Tab. Peuting.") Pervotni pomen poznamovanj za j e v maži mislili. To misel najdemo pri starih Indih, kakor gor njihove svete bukve Vede poterjujejo. V Rigvedi i po Slovenskem), Doll ach —v Dolah itd. poterjujejo, stoji, da je G r i m m i n g Gr m nik, Donnersberg. Tudi učeni da je Indra hude duhe vergel cez 90 potokov. muž- J. Grim m je enakih misel („Mythol.44 str. 155). Kakor OX • » i t V i t rm -W • J Y a • a • > i v # » natem peklu pri starih Germauih sta Dietrich-) in indiski Zeus Jupiter Indra je bil bog moci, in se o Simrock obsirno utemeljito pisala; o enaki veri starih njem pravi, da je z neizmerno močjo rojen „amitaudža Siovanov sem jaz potrebne dokaze navel v svojem omenjenem spisu o bogu Latovu, Latonu, sam stari polski kronist gori adzaj ata* y u i D l u g o s z kterega je Se kol *), in se veli Çacipati Sekopan, Ça kra veli : „fadir Thrudar", mocni silni bog, 2) — kakor se germanski bog groma Thôr thrudugr âss' oče moči y n s podzemeljskim božanstvom Plutom primerjal. Slovensko-panonaki Latov- cani so toraj utegiiili svoje ime dobiti ali po m už nati run, Taran: Jar, Jarina, Jaro vit, Jaroslav, Ja j tako se je tudi velel slovenski Pe leg i svojih prebivališč, ali pa po častji božanstva La tov a romar, Jaromír y V»/ V ) validus, validi nomen habens y kaznitelja mertvih, kar je celó dosledno, ako premislimo, valetudine y VI y fortitudine clarus. Ker vit izvirno to po da mestu, v kterem je bilo Trebnje cud a, in kjer menjuje, kar škand. ass, lucidus, der Lichte, torej Jaro vit je vladal bozji sod, je najpristojniše častje boga kazni telja vsake krivice. thrudgr âss. Pa kakor je indiski Indra tudi se častit kotpomočnik in branitelj življenja, zakona * Da spet na sekiro nazaj pridemo, moremo še vediti, teljev roda, doma, stanovališč, zdravja 3) in se velel daje sekira najljubše orožje starim Slov a no m bila. Ze zategadel M a g h a v a n, der helfende, S a d a s p a t i = Hanses gori smo čuli y o » securis bellica" polabskih Slovanov. Ibn Herr, ad sada=sed v besedah: sedlo = selo 5 F os zla n, Arabljan iz perve četverti 10. stoletja, piše o nung, YVohnsitz, tak tudi slovenski Perun, zato imena Rusih: Vsak ima sekiro, nož in meč pri sebi. Brez tega y Mogi mar, M a g u r y Mogit y Mogi us, Mogirus, ktere orožja ne boš jih nikdar vidil (glej Ibn-Foszlan, str. versta 7). Znano je vsem, da tudi naši polatincene najdemo vAdjutorinus, od magam, ad ; — celo v Petuji na Stirskem je viditi rimsk 1UVO helfe P o h o r c i in Gorenci kamen z napisom : IARMOGIO augusto sacrum. IARMOG nikdar ne grejo brez sekire iz hiše, kakor tatranski pa stirji zmiraj s seboj nosijo svojo valaško pastirsko aekiro, sansk. va 11 u, pastir, slov. Volos, Veles, Valis bog pastirjev in črede. Tako je tudi našim planinskim pa-stirjem sekira vsigdar tovaršica. Preden pa sklenem ta svoj spis, kteri gotovo bode jako zaunemal kritične poznatelje slovanskega starinstva, hočem slovenske V se pozornost svojih čitateljev oberniti na grobne mosrile. © Gori omenjeni Arabljan Ibn-Foszlan (str. 21) pise o starih Rusih, da so ruski zemljaci na vsacega umerlega imenitnega Rusa, potem ko so g* bili sožgali, nasipali mogi 1 o, v sred nje pa postavili bukovo desko, na kteri je bilo ime umerlega, kakor tudi ime ruskega kralja urezano. Dokaza dovelj, da so stari Rusi umetnost pis ave poznali. IV y Naš slavni Valvazor (Die Ehre des Herzogthums Krain 567) omenjuje grobov (piše, da jih je čez tristo) na gori Belsici (Beuscheza), ktera meji Korosko in Kranjsko. Grobni ka m ni imajo napise, kterih Medicinae Doctor Johannes Baptista Petermaun žalibog! ni izpisal. Je li še se ti grobi naj dej o, in je li v s e tudi k a m n i t a m ležijo? Kdo je junak in skoči na Belšico? — Utegnili bi se po slovenskih planinah še kakošni ostanki staro-slo-venskih žertvenikov iu božjih hramov najti; saj je Slovenec v kerščanski dobi rad po visokih gorah cerkve postavljah še Boga groma so vecidel častili po planinah na visokih gričih, zato se še tudi planine velijo po germljavici, na priliko: Germnik, ponemceno v Griming, 7425' znana visoka gora na gornjem Stirskem blizo Ide nika.3) Ne samo nemška oblika imena te gore, temoč tudi imena validus, potens adjutor. (Dalje sledi.) potne bisage Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v Verbovcu. IV. Pismo. Dragi stric! Pridši iz Pod lipe v Ljubljano nazaj, sem že najdel domá prijatla Miloslava. Da sva se serčno sprejela y SI lahko mislite y dragi striček! Ne bom Vam tedaj tega na dalje popisoval. Še tisti dan sva obiskala Vodnikovo zibelko. Ako ravno iskreno častim Vodnika našega, me je vendar to mesto dosti bolj razžalostilo kakor razveselilo. Kako to? bote me vprašali. Ali ni Vodnikova slovesnost pokazala, da slovenski narod in posebno Ljubljančani tudi vejo, kaj je kult44 domoljubni? Res je to y al m 1 a c n o s t pri udelezevanji doneskov za njegov spominek me je iz Ali ne pogre solnčnih višav přestavila v meglene nižave. šamo mnogo mnogo tistih, ki se vsaki pot repenčijo „Slovence" ? Vzemite, dragi stric, imenik dariteljev v roke Oj, dragi in z lučjo išite njih imen uašli jih ne bote! S Mirko B o go vic, Ti si pač resnico govoril, ko si v Svoji pesemci pel, ki nam jo je nekdaj poslovenil: ospod Malavašič v „Novicah44 Ali so to domorodci, Kteri od reci narodnih G dokaj znajo, Pa u prid stvari ugodnih Tud rj daj o? bližnjih krajev, kakor Ta u p lit z = Toplice, ali pa Duplice, ker v dupli kraj leži, Gritschenberg od grič berg, Zlem Slem, Sie men (ktero ime ima več zero, muzo, mocvirno, je zmiraj d Primeri irsko H h, e an ach, palus, vediski: anna, voda, moravsk ime reke, A En ime reke. Po di so dobile po sode svoje poznamovanja kakor hyd iz d VÔc00 d b voda, in gori imenovane besede : la tav ca, b pani ca itd. Na dolj ptujskem polji lat ave a Milchschussel, in skór po vsem Kranjskem lat vic a. Rigveda ed. Rosen CXXI. 13. 2) Dietrich „Zeitsch. fur deutsch. Alterth." VII, 304—328. IX, 175—186. Simrock „Handbuch der deutschen Mythol." I. 164 Idem i k, od staroslov. ida 3 d Idenik ponemčeno Irdning ir, Bergwald. zato ime Idr pri starih Frygih idrj tudi ložnat breg. V sredovečnih pismih še se najde: Ydenich, Jeden i ke, Idenich (glej Much der Steierm II. str. 75 yy Ali so to domorodci, Kteri prav kot prismojenci Iz vsega deró se gerla Noó in dan: „Mi smo Slovenci Nasa ni umerla?" Mythol." II, 332. /V V • SSà 1 Rigvêda, ed. Rosen XI y 4. 2 » Zeitschrift fur deutsche * sakh, posse, valere, Ça ci, Çakra od korenike sah s ah as — s a g ha s, sakhas, vis. Po moći ima bik, sansk. stthûra, der Starke, svoje poznamovanje, tako tudi slov. in horvatsk. sek, mocen ogersk vol, irski seghu, Bůffel bujvol, bivol. Na Stirskem kraj Sčavnice se močen clovek velí sekia zz: šekel rz: Çakra. '**') Obáirnise glej v mojem spisu: rUeber den Gott Jarmogius u v „Mittheil. des hist. Vereins fur Krain.a 3 Glej Samaveda, Benfey I, 10. Rigveda^ Gesch. Rosen, XXI, 5. ?) Rigveda, Rosen, X, 2. Samaveda, Ben fey, 9. 29 Ali so to domorodci, Ki le, kadar jim je glava Polna piva, polna vina Vpijejo: „Živi naj Slava, Narodnost in domovina !u mudijo. Kadar „věčno luč" odzvoni, vsi angeljsko češčenje glasno molijo, potem jo pa godci zapojejo pa tudi zagodejo; pa toto pesem mora dever plačati godcom. Potem gresta nevestni starašina in nevesta s ženskami Pa pustimo te! Ali ne pogrešamo tudi toliko čislanih naprej domu, za njimi pa gré ženinov starašina s svojo celo «oseb, ktere je Bog obdařil z dostojanstvom in premoženjem, tovarsijo, kteri bi lahko s svojim udeležtvom pokazali, da so prijatli v r reci domaće, kteri bi domaći reči lahko dali mocen pogon al duri so že spet zapeřte in starašina mora drugič terkati in prositi, ako hoče svoje v hišo spraviti. Al takrat mora veliko vediti, ker se mu uganjke zastavljajo. treba velikodušnosti, in kolikor • V • vecja je oseba, toliko visje in krepek napredek? Kadar gré za poštenje naroda, tam je Ko se ze dosti naprašajo in tudi nasmejajo, se usedejo za mizo, pa vselej tako, da ženin in nevesta v kotu sedita. Zdaj prinesejo juhe na mizo. Starašina prime kupico z vinom pa reče : „Pímo ta lepi, veseli glaž sv. Božjega moč- nega križa: Bog prekrižaj naše pitje, našo jed no celo go- se v taki priliki ima postaviti. Vodnik je zaslužil, da ga imamo vsi v blagem spo minu in da pokažemo to tudi djansko. Tùv ne velja noben prazna pretveza! Ce Vodnik tudi jezikoslovju ni bil slovensk Grim m in v zgodovinstvu ne • v izgovor; vsaki je le stivno mizo; Bog prekrižaj pa tudi vse otročičke, kteri se i . V sami prekrižati neznajo: prekrižaj jih Bog oce sin no sv. Johanes Muller, v pesnistvu ne dušnih okoliščin svojega naroda toliko visoko čislan biti. G o the, je vendar gledé storil, da je vreden duh!" Zdaj vsak eno kupico izpije in si križem kupice po dajajo, godci pa „križovec" zagodejo. r> Na to ustane starašina in se odkrije rekoč: „Bodimo Neslano tišanje! Diletantizem, diletantizem je slovenska vsi ene misii!" Na to začnejo vsi glasno moliti. Po do- pisarija; kaj bodeš opravil pri ljudstvu y ki je v se » mehr končani molitvi pa pridno zupajo. Ko pečenka na mizo pride, spet starašina zdravico dragi stric, na takošen hrup? Najbolje se prikladajo tù ver- sv. duhu: požegnaj naše pitje, našo jed, štice pesnikove: naše Volk al8 Nation!" Tako mi bodo nasproti kričali neprijatelji slovenskega slovstva in slovenskih pisateljev. — Kaj bi rekel napije: „Bomo pa pili ta lepi, veseli glaž na čast troštarju pote opravila, naše vinske gore, žitno polje; potroštaj vse bol-nike no vse jetnike, potroštaj in požegnaj nas vse Bog oče, sin no sv. duh!u Na toto zdravico vsak eno kupico „Wie doch die Menschen sich winden und wehren, Um nur das Gute nicht zu verehren." Na svetu ni postanka. Reke idêj tekó neprenehoma. Cloveški duh hrepeni po hrani. Ako mu ne daš domaće, ktera je vendar zdravejša in naravniša memo ptuje, ti bode po ptuji segal. Leta 1848 in 1849 sem vidil s svojimi očmí, izpije i godci pa jo od sv. Duha zagodejo. Kadar pa štrukelj ali povijanča na mizo pride, prime starašina sopet kupico in napije rekoč: „Pili smo že vse lepe reči; pimo še pa na čast presvetemu sladkému imenu da so slovenski kmeti, kteri so nemški razumeli, segali po jezusu, Marii no sv. Jožefu, da bi mi toliko vredni bili. Heckerovih časopisih, in za pol leta so bili čili demokrati. Ako veržemo slovensko slovstvo za plot, smo svoj narod vergli ptujstvu v plen. Saj nam veličastni Koseski resnično žuga rekši : da bi mogli te tri sv. imena še na svojo zadnjo uro s po-božnostjo izgovoriti no na pomoč poklicati. Enkrat po tem y v nebesih veselili z Bogom # r „Kdor zanicuje se sam, podlaga se tajcovi peti! f« Saj nismo tako osamljeni, da bi mogli duhá časa her revnem zivljenji pa da bi se očetom, sinom in sv. duhom !" Ta zdravica krajcarjev stane. Zdajci začnejo godci prav korajžno gosti; vsakega 10 starašina pa vzeme tanir in začne „štibro" pobirati. V tem se pa pijejo zdravice gospodu farmeštru, žlahti, sosedom in tako dalje. Okoli polnoci, ko začnejo purane na mizo nositi, naredi Bomo pa pili na metično zaterditi; železne kolomaje nam prinašajo od vseh četirih strani sveta zdrave pa tudi kužne robe naopačnega duha. Treba tedaj se na čelo narodnega duha postaviti, in sicer vsaki izobraženi člen naroda ima to dolžnost buje živeža, kakor truplo, in sicer y in ker duh potre razlicnega, se tedaj skerbeti mora, da se mu ta zivez pripravlja. Druga je, ako starašina še „larmo" za kuharco, rekoč: r> želimo, da nas narod zgubi narodni živelj, jezik, vero, na tedaj znamo roke v hlače utakniti in v rodne sporocila, blaženem „quietismu" reči: „Na tem revnem svetu vse zgine!" Al narod ni zginil, temoč zginil je le njegov jezik, narodna samostalnost cast sv. Florjana no na zdravje kuharce, pa vsakega bo koštalo 12 krajcarjev." Potem dever napije zdravico duhovnemu gospodu, ki j ditišk rod in iz nove zmesi izraša hermaphro polután. Potomci ne bodo blagoslavljali tistih, ktere je Božja previdnost postavila za vodnike in učnike naroda, pa so zanemarili domaće svetinje. so te mlade ljudi poročili, in pravi: „Da si bodeta bolj dobra, se bomo pa kušnili." Na to z desnico prime kupico, vodilo pa z levico, in si roke križem deneta, kakor da bi se pod pazdiho peljala, in tako vince spijeta. Na to mu godci zapojejo tako-le: ^ „To je 'na lepa kupica, zrelega vinca 7z sodica ! Kakor botanikarpo enem perésu spozna celo zelišče y Kaj, velite, kaj velja? Kaj Le kušnita se en kusec le košta! le kušnita se !" kakor je Cuvier iz ene čunte (Knochen) celo žival sostavil, tako lahko spoznamo iz djanja človekovega njegov značaj, pa vstane in možkega kušně, in to gré okoli mize Na to se kušneta, in sicer tako, da moški sedí, ženska i Pa Ljubav do domovine pa je že bila pri starih neobraženih vsakega stane to 12 krajc. narodih glavna krepost. Kdor tedaj v kosmopolitičnem indi ferentizmu V. f ZÎV1 , temu manjka moči volje in uma. Glej moralista, glej politikarja!" bote, dragi prebiraje te verstice, rekli; al recite mi, da nimam v stric y prav ? Pa naj je danes zadosti. Bog daj, da bi ne bil v vodo trobil, boba v steno metal, prazne slame mlatil! Zdaj še naredi starašina, da morejo piti na cast materi Božji; pa vsak mora kako drugo cerkvo matere Božje zgovoriti; kdor nemore, „lêbêt" plača; navadno 6 krajc. godcom. Tudi več drugih zdravic se pije, kterih pa nemorem vseh popisati. Eno naj še povem, ktera je pri vsaki gostii Da ste mi zdravi! Zivili Verbovčani, kteri niso še navadna: prenapeti kozmopoliti. Ves Vaš unučič Vicko. Narodne šege štaiarskih Slovencov Zenitovanje okoli Zdaj bomo pa pili v imenu tega, Kater nam vse da, Ni first ni kral, cesar tud nikdar, Ampak sam većni Bog, kter nas reši iz nadlog! To se pa pilo bo z odkritoj glavoj. Rogatca (Konec.) na Štajarskem. Brez vse dol postave, brez vse obriš-brade » Po poroki grejo na mal, to je na malo j užino, 'Z rok v roke. Ne sme se reci: ja ne nak. Kdor pa tega nezna, mora piti glažeka dva. Zdaj se purani razrežejo, s kterimi ima starašina dost i lavadno v kako gostivnico in se ondi do „večne luči" po- opraviti. Na to pa reče ženinov starašina nevestnemu sta- 30 Taninu : » Ljubi oče starašina! prosim Te, daj Ti meni kar od 50 do 200 goldinarjev. Ženin in nevesta uiorata čisto sam nimaš.tt Zdaj že vejo svatje, da ga za slovo prosi. Na novo oblečena biti; pušeljcov mora nevesta kupiti za ženina, to vstane hišni ali nevestni starašina, pokliče vkup celo to- za oba starašinata in za deverja, pa todi mora vsakemu še varšijo in začne slovo od njih jemati, po navadi tako: „Ve- poleg pušeljca en robec dati; to vse morajo nevestni stariši selo nam je tukaj biti; al vendar našega ostanjka tukaj ni; plaćati. zato vas zahvalim, oče in mati, za vse dobro, kar ste meni Prežavcev ni pri nas čisto nič. Se nameri, da pridejo no tem mojim skazali; zahvalim tudi vas, pošteni svatje, kaki otroci nevesto gledat; pa da ste me tak lepo ubogali, no da smo bili svete dobre kjer dobijo kruha in mesa. toti grejo le v hišo za peč Ce se nevesta iz fare omoží, gré mežnar s tanirjem i naj mu svatje kaj dajo, drugač bo nevesto volje. Pa tudi, ljuba nevesta ali pa že zdaj zakonska žena, bi rada vzela slovo od svojih ljubih starišev, pa ker je ona okoli in prosi žalostila, bom jez namesti nje govoril. Srečno, srečnof v cerkev zaperl; in tako si nabere precej dnarcov. ljubi oče no mati, zdaj vas moram z žalostjoj zapustiti ; Govori se na gostii se ve da še veliko vec. Po lepo vas zahvalim za dobrote, ktere ste meni skazali; le sebno mora starašina veliko kremljati, da so svatje zmiraj ostanite še za naprej moji ljubi in dobri starši. Srečno dobre volje; al to se vse popisati ne more, ker se po raz- bratje no sestre, sosedi no sosede in vsi znanci: odpustíte ličnih okoljstavah različno govori. mi, če sem se vam kaj zaměřila. Podajte, ljubi moji, svoje Ženin, starašina in svatje imajo vsi pušeljce na klo- nevesti na njeno rajžo, ker ona bo zdaj zapustila bukih, in pa plajše ogernjene. V hiši za mizo imajo pa roke očetovo hišo no se bo podala poleg svojega moža. Ti pa i zelene kapice (medičarske kapice) na glavi, al pri vsaki ljuba nevesta, Ti boš našla tam tudi «tariše; le lepo njih zdravici se morejo odkriti. Obleka njih pa je: suknjena černa karnižola, irhače (irhaste hlače), iz rudečega sukna Ti, mlada zena spoštuj kakor lastne svoje «tariše; le bodi tihi zemlji podobna; kakor je zemlja tiha, pa brez vsega lajbelc (mala karnižola) in pa ćerne škornje. Ženske pa y V . hrupa redi ljudi, zivinico in celo naturo: tak bodi tudi Ti imajo bele janke (kiklje), cerne prednike (Schiirze) in rudeče robce okoli vrata. Nevesta ima v nekterih krajih veliko tiha soseda pridna žena, dobrotljiva mati no dobra po močnica revnih. avbo vso ovenčano, na nji pa majhen venec, kteri se zmiraj Pa tudi Ti, ženin, bodi zlatému soncu podoben ; kakor trese. V drugih krajih imajo pa le rudeč in bel venec ajisto zarano ustane, ne dá se vstaviti vetrovom in če černi na glavi kakor družice. oblaki nad-nj pridejo, še lepše se iz njih prikaže, tako Hiše imajo vse z beršlinom okinčane. Kar se na bodi Ti tudi priden gospodar, če bojo krizi no težave čez mizo prinese in ne pojé, ostane vse na nji, tako, da nazadnje Te prišli; le v Božjo voljo se podaj in vse boš premagal. je že miza tako polna, da nimajo kam kupic postaviti. Lepo se zastopi s svojoj ženoj, s stariši in sosedi i Boga Kadar pa svatje domu S rejo y se jim kruha in mesa na pot nikar ne pozabita, tako Bog tudi vaji ne bo pozabil. Ljuba dá, da polne rute domu prinesejo nevesta! zdaj Te bo zapustila tudi Tvoja vodila; al jez Ti - Janez Žurman. drugo vodilo priporočim: samo ljubo Marijo Devico; ona Te naj varuje in vodi noter do smerti. Zdaj borno pa še Slovanski popotnik pili na cast sv. Janezu, ker on je bil tovars našega Jezusa Kristusa; da bi pač tudi mi toli>o vredni bili, da bi tudi On naš tovarš bil noter do «•roba. Poslednjič vam pa vosim » » vsem skup vecno izvelicanje, da bi se enkrat v nebesih veselili pri Bogu očetu, sinu in sv. duhu. Amen.u Potem zapojejo pesem od sv. Janeza, tako-le: v Zdaj borao pa pili Šentjanžovec (za srećno rajžico, za itd.)" Poprej ko se bora na pot podal, Kakšnega tovarša si bom zbral? (se poje dvakrat) Jezusa bom kusnil no objel, Njega si bom za tovarša vzel, (dvakrat) Jezus je majhen pa je svet, • V rokah derži ves voljni svet. Zdaj ga bomo pili vsak en glaž, Da bode Jezus naš tovarš! Na zdravje nas, na zdravje vas, Na zdravje teh, k' so poleg nas, kter pa ne bo tega glaža spil, Pa škoda, da je na sveti živ! • f # v # A ~ mmg^m liIV, Z1V, Z1V Pa škoda, da je na tem svetu živ! > Potem se podá ženin z nevesto na svoj dom. Nevestni svatje pa še ostauejo in so še židane volje. Ko blizo ženinove hiše pridejo, že mati ženinova naproti prinese bokal vina, kruha, masla, prediva in pa dva ključa. Nevesta ima plajš ogernjen in pa klobuk na glavi, da jo ljudje hitro spoznati ne morejo. Na to vzeme nevesta od svoje stare te reči v roke, nese v hišo iu postavi na mizo, potem poklekne pred Božjo martro in moli, da bi nji Bog dal srećo itd. Potem mora iti v kuhinjo, v hlev in po vseh shrambah, pa mora zmiraj moliti. Zdajci pa nekaj dnarja razdeli po hiši, očetu dá eno krono, materi pa tudi eno 5 vsem drugim domačim pa po dvajsetici ali desetici itd. Zdaj sedejo za mizo in se še enkrat dobra volja prične. kakor je bilo na nevestnem domu z zdravicami itd. Ko je o* e> ostija končana, gre vsak na svoj dom nedeljo pridejo na nevestni dom vsi vdrugič skup vanje ? ai v v gosto *** ▼ Gospod Kočevar Zavčanin, c. kr. vradnik hor. slav. računarstva v Zagrebu, je sklenil izdati historičuo povest pod naslovom: „Mlinarjev Janez, slovenski junak ali u p 1 e m e n i t e n j e T eha r ča nov", ktere od-lomek je bil v lanskih „Novicah*4 za pokušnjo nati&njen. Vsi nasi bravci so mično povestico radostno brali; tedaj se e že sama s tem najboij priporočila; ni tedaj dvombe, da se bo oglasilo obilno naročnikov. Kakor hitro jih bo 300 skupaj, se bode pričel natis novêle. Cena ji je tudi tako niz ko postavljena, da bo vsak lahko segel po nji; veljala bo knjižica 60 novih ali pa 36 starih krajc.; dnar se bo pa še le po p rej em k u delca gosp. izdatelju poslal. Na 10 naro- Naročila v fra li- čenih knjižič se bo enajsta navergla. k i r a n i h p i s m i h prejema tudi vredništvo „Novic". * Drugi zvezek gosp. Kukuljevićevega „Slov nika umetnikov jugoslavenskih", v kterem se po pisuje življenje umetnikov jugoslavenskih starega in novega časa, je přišel na svetio. Tudi ta zvezek se marljivo obraća na umetuike slovenske, kjer nahajamo v njem mnogo (16) krajih ali daljih življenjopisov naših ljudi. V oglasu 2. zvezka po pravici' toži slavni gosp. izdatelj, da knjižna or f © • tako slabo prodaja je v naših pokrajiuah še zmiraj zálibo uredjena; zato naj vsakr, kdor ovo delo dobiti želi, se naravnost do samega izdatelja v Zagreb oberne in za perva dva zvezka pošlje 1 srebra ali 1 5 krajc. nov. dn., zraven pa tudi še 30 krajc. srebra, kteri veljajo za plačilo poslednjega vezka in za zavezo, da bo naročnik vzel celo delo. Dopisi Iz Gradca 24. jan. Vse jetnike, ki so bili v „Kar- lau-ua zaperti, so vsled višjega povelja, da se prostor naredi za jetnike iz južnih deželá, prepeljali po železnici v ostali ali jih še dalje v Ber no. Ali bodo v r Spielbergu u ? in jejo in pijejo do terde noči. Take gostije koštajo češke jetnišnice tirali, se ni znano. 31 Iz Lutoiiiera na Štaj. 4. januarja. Naj Vam povem svobodné Italije, ampak le za razširjenje svoje oblasti. kar sem sam vidil in skusil od lanske tergatve. pa tudi Čeravno Palmerstonov časnik „Morning Posttt pravi, „dane tistega grojzdja, ki ga je prerani sneg zapadel in z mer- bo pred mirú, dokler ne bo na Laškem drugač", so vendar zli na stisnila; tedaj od vina pred snegom in od vina Angleži, k<*mu veijavui casimc „limes" pise, zoper po snegu. Vina pred snegom so na okus dobre, pa so vojsko. Vse to bo cesar Napoleon III. vendar resno pre- inanj močne in bolj kisle od unih od leta 185T in 1856, vdaril, preden bo kakor stric njegov Napoleon I. vžgal vendar se morejo se dobre vina imenovati, le nekoliko plamen ves voljni, kteri bi utegnil berž ko ne sožgati tudi rezne so. Vina po snegu paše sedaj vrejo in so kaj sladké prestol uje go v. kakor veljavni casnik „Times" • v In prijetne; menda ne bojo prerudeče, kakor so se tukajšni C. kr. ministerstvo za uk je ukazalo, da se ima vinorejci izperva sploh bali. Tište vina, ki so jih naredili učiteljem ljudskih šol, kadar zbolé ali zavoljo sta iz zmerznjenega grojzdja in so jih s toplo vodo rav- rosti ne morejo svoje službe več opravljati, pomoćnik nali v zakurjenih hrarnih, pa menda spomladi ne bojo dati, kteri dobiva svoje plačilo, pa ne v škodo učitelja, vec vino. Pokusil sem nektere take; kakor mlakuža so! kteremu gre neprikratjena placa. Tudi vina iz takih goric, kjer grojzdje ni dozorelo, kjer pa Presvitli cesar so poreško-poljskega škofa, precast. ž njim niso ravno nespametno ravnali, so medle in gospoda Jurja Dobřila, vsled njegove lastne prošnje, in plevke. Sploh so tišti na veliki zgubi, ki so terdo zrnerz- fajmostra teržaskega novega mesta, častitega gosp. Matija njeno grojzdje prešali; spod druge preše ga ni nič več pri- Galant a, za castna korarja teržaške škoiije izvolili. teklo. Kar se tiče vinske cene, je sedaj za dobro ravnane C. kr. ministerstvo je 10. dan t. m. oklicalo da vina L1UI OU uvv * IUDHV V V II U ^ JV/ OVMCtJ £JVL UUU1 U 1 U V I1U111/ ^ • Jtnuiutvi wfc» v JV IV/» UMU I» 111* UIYIIVUIU ^ UU kterih grojzdje se je po snegu bralo, poskočila na naši stari d va kraj car j i in laški desetcentezi veljajo 70 do 75 sr. za štertin. Tako piše gosp. A. S. L. v le se do konca mesca m al ega serpana ali julija. Po-casnik štaj. s:osp. družbe, in ker smem misliti, da je po tem nimajo dnarne veljave več in se bojo le na vago kot vsem resnicen, ga Vam podam za ,,Novice." kupei jemali v Iz okolice cernonteljske 17. januarja v Žalostno novico Vam imam danes povedati, da Mušičev Marko, 5 let stari fantek iz Rese domá, kterega je med 10 druzimi karlsburžki banjski. kovnici dunajski, milaneški, beneški in in pa pri kasi hallski, bansko-bistriški in nagy kterega sem Ijudmt 14. okt. 1. 1. oni stekli pes popadel, od Vam bil unidan pisal, je za steklino umerl; le 4 dni je bil bolan; strašen kerč ga je zvil. Ker imajo nekteri ljudje še zmiraj več zaupanja do mazačev kot do pravih zdravnikov, je nek tudi tega fantiča nek neúk v Zagrebu kmal iz začetka skozi 14 dni ozdravljah Naj bi žalostna ta pri-godba Ijudem oči odperla, da vse druge zdravila nič ne pomagajo, ako se berž berž po popadku ne spravi strup iz rane, da se ne zasede v kri; le-to pa zna Na novo kovane petice, ki veljajo novega čete i t- goidinarja in kterih se že nekoliko vidi med ljudstvom, samo zdravnik prav storiti. Drugo y kar naj si naši ljudje tudi dobro zapomnijo, je pa, da psi tudi pozimi stečejo, kar nekteri celó verjeti nočejo. Žalostna prigodba naj jim je * se locijo od pervih potem, da je cesarski orel manji, napis 1 /4 Fl. pa je večji in očitniši, da se odverne golju-íija, po kteri se je, zlasti na Turško, veliko takih novih petic spečalo za stare dvajsetíce. C. kr. dnarstveno ministerstvo je dovolilo, da v takih pravnih zadevah nepremakljivega posestva, ktere so se razderle, pa se přepis v gruntne bukve še ni zgodil, se morejo že plača ne takse nazaj terjati. Znano je, da po višjem ukazu so leta 1857 ljudi . da živa pnca ? po vseh deželah našega cesarstva š t e 1 i ; zdaj zvemo, so jih v vsem skupaj (brez soldatov) našteli 37 milij in 339012, tedaj je od leta 1851, ko je bilo poslednje po- Iz Ljubljane. Cesarski služniki, ki so bili v Ljub- Psovanje, se pomnožilo število prebivavcov našega cesar ljano in Terst naprej poslani V se tù zmiraj čakajo presvitle stva za 1 milijon in 588,392 cesarice naše in svitle sestre njene, ki se je omožila s kraljevićem napolitanskim. Sejm se je v pondeljek ljudi. Z dostetimi vojaki znasa število avstrijancov pa blizo 38 milijonov. Mest so našteli v vsem cesarstvu 877, tergov 2436, vasi 71,420, hiš pa v slabo začel; malo je bilo ljudi, še manj pa kupca pri teržnih vsem skupaj 5 milijonov in 720,640, tedaj za 424,460 vec utah. Goveje živine pa so prignali toliko naprodaj, da ma memo leta 1851. Koliko ima vsaka dezela prebivavcov, lokdo pomni kdaj tolikšne; bilo je tudi dosti lepih repov bomo povedali drugi pot. Steli so tudi živino; koliko so vmes cena ji je bila srednja; pa tudi na tem sejmišu je našteli, bomo naznaniti tudi drugikrat. je bilo malo kupca, ker Lahov ni bilo; kónj ni bilo prida. nič iz domačih in ptujih dežel. Iz gosposkenih popisov: po ci m je zivez v raz-ličnih deželah našega cesarstva, se kaže, da govejo meso je bilo přetekli mesec naj cenejše (po 7 nov. krajc.) v Bukovini in v nekterih krajih Erdeljskega in Serbskega, Iz Dunaj a. Se zmiraj gernu od delec na politicnem obnebji, pa strela še ni nikamor udarila. S temi besedami je ob kratkem vse rečeno, kar smo brali te dni v različnih casnikih. Gotovo je, da se sardinska in francozka bolj ali manj očitno pripravljate za vojsko — al kdor se pripravlja, še ni vsekal. Francozka vlada nakupuje v Marselji sila veliko moke in pšenice, in v Toulon u vsaki dan najdražje (po 31 Va kr.) pa v Terstu; telečje meso je bilo najcenejše v Tešenu (po 8 kr.) najdražje v dunaj skem Novem mestu (po 70 kr.) Derva so bile naj ce nejše (seženj po 5 nov. gold.) v Otošaču v vojaški gra mci , najdražje na Dunaji (po 26 gold. 75 kr. nov. dn.). Dní n a za delavce je bila najnižja na Sležkem po 24 kr., najvišja v Terstu (po 1 gold. 24 kr. nov. dn.). tudi 20,000 40,000 porcijonov kruha spekó za armado; konj hoče kupiti. Tudi nekteri parižki časniki, in med njimi najbolj „Presse" časnik princa Napoleona pridigovajo „vojsko ", ktera se je cesarju Napoleonu sila globoko že vgnjezdiia v serce, in za ktero je tudi francozka arma da vsa nadusena. Al ljudstvo francozko, ministri in pa dnarničarji parižki nočejo nek nič od vojske slišati., Rothschild je bil te dni pri cesarju in mu je rekel: „Će bote nesrečno novoletnico Iz Fado\ Pi nas je vse spet popolnoma mirno ? in upati je, da v nepredolgem času se bojo sole spet odperle Taka je tudi v Pa v i i. Cesar so dovolili, da taki ucenci, ki so kakor tudi njih stariši dostojne obnaše, morejo doma (privatno) nadaljevati oj uk se dolgo naprej predli, pridemo vsi v nič in ne bo se nam treba več bati rázuj zdané der- Tudi iz Laškega se oglasujejo Mazzinisti ter pra- lz Milana. Razun tega, da po železnici se pripeljava vsaki dan skor batalijon nove armade, pri nas vse miruje od tistega časa, ko so več lačnih rogoviležev tirali v Man- tovo. Mila Da je nadvojvoda Ferdinand Maksim zapustil in se v Terst preselil, ni res. hali. Iz Českega. Iz Kutne g • V pisejo » Praž. Nov Ci viju, sardinski da zelijo sicer vojske, pa take ne, kakor jo kralj da so zadeli ondi na novo in cesar Napoleon h očeta, kterima ni mar za srečo b žilo, ktera veliko dobička obeta. Ako je taka, bo začela Kutna g sopet. 33 sloveti, kakor je nekdaj slovela, ko so iz njenih rudnikov mnogo srebra še kopali. Iz Prage. Ta predpust bomo imeli vec plesov ali unidan pisal, da je umerl. Iz Napolitanskega. Po najnovejših novicah je kra Ijeva bolezen odjenjala, čeravno je kolonišk časnik že . da Ojstra postava veleva 77 golj k besed". Vse povabila, oznanila in karte za plese bodo vsak, ki ga bodo zgrabili v kakem početji zoper varnost dežele, pride pred vojaško sodnijo. Iz Angležkega. Naj med tolikimi resnimi rečmi tudi rsikterega po- povemo eno smešno. Kolikrát jo sme petelin za- Iz Ogerskega. Postava, po kteri se sme tobak sedaj le na določenih krajih pridelovati Je sestnika in zakupnika hudo zadela. Poslednj 80 tobaka polje v naj em jemali in mnogo dnarja olj za-iz tega petij? Zavoljo tega je bila unidan posebna pravda pri neki sodnii v Londonu. Neki gosp. Abraham se je pritozil, da ima mljo vtaknili. Od sveta morajo veliko plačevati, sosed njegov gosp. Minder petelina, kteri v eno mer poje in to več let, pa vendar ne dobivajo dobicka kakor so se (150krat vsako četert ure) in nadležuje vso soseščino. namena nadjali ; v vanje tace h tega jih stane orodje in priprava za obdelo- Učeni sodnik je razsodil pravdo, da človeška natura takega polja sila dnarjev T jim je splavalo sedaj vse po vodi. Zakupniki odpovedujejo oblastnikom zemlj • V silnega krika ne more brez škode prestati, in je Minderja obsodil na I šiling plačila. Vprašanje je tedaj : Kolikrát jo pred časom svoje zakupe. Da bo iz tega dokaj pravd sme petelin v eni uri zapeti ? Iz Moldave in Valahije. V Jašu so „hospodarj a zrastlo. je jasno kot beli dan. Najhuje pa tare ta naredba uboge tobakarje, kterem je bila polovica tobaka edini živež. izvolili. Volitev se je zgodila po želji tistih, ki se potego Tako piše rPester Lloydkť. Še enkrat omenimo, kar smo že vajo za zedinjenje knežij. ízvoljen je a za „hospodarja u , pravi časnik dunajské gospodarske družbe, da letos polkovnik Aleksander Cous a. Metropolit je 130 tavžent oralov zerr m ■■■■■HjHIIHHHHI deželni Ije s tabakom obsejanih in da zborniki so se mu kot deželnemu knezu poklonili in kaj se več privoljenj ni bilo dalo, ker vlada noče več, ampak ma kam ij a mu je vladařstvo izročila. Da so obhajali slo Ie boljega tobaka pridelati. Ali bode s tem svoj namen vesnosti vsake baže, nam ni treba se le praviti. Alek v Parizu omikan mož dosegla, bo še le skušnja pokazal drugo vprašanje je sander Cousaje 36 let star, pa, ali bi ne bilo sedaj bolje, da bi se tobak tudi za p Iz Amerike. Casniki iz Novega Jorka pišejo 7 da daj v unanje dezele pridelo Vse pije tobak v celi Ev- so prebivavci otoka Ways majhno barčico napadli, njene ropi ; malo dezel ima pa zemljo za tobak tako ugodno kakor © svet pobili, skuhali in požer li! Vidi se iz tega, da je ravno Ogersko. Res je pa nasproti tudi, če bi smel vsak ljudi še ni brez peslajnarjev. toliko tobaka pridelavati, kolikor ga je volj bi vlada ne mogla porok biti za s ta n o v i tn o .cei gova bi menda potem tako se premi o njegovo; cena nje-ijala, kakor se pre-minja žitna cena itd. in lahko bi se přiměřilo, da bi včasih za domačo potrebo premalo tobaka imeli. Debrečinsko mesto je sklenilo, pustoto Horto- ekdaj že najbolj rogovilijo ogerski ro- b ázi š k 0(1 parji, štirim družbám v zakup (štanť) dati 7 da jo bodo ob delate. Cela ta planj meri blizo 40,000 oralov. Iz Serbij Novi knez serbski M Ob je 22. dan t m na parni ladii iz Giurgeva odrinil v B ki je přišel po svojo ženo, kraljevično K loti Ido, sprejemajo povsod slovesno. čejo nekteri Lahi le „Italio". Ona bo imela sicer Zalo, še komaj 16 let staro princesnjo kli— le 500,000 ali princ Napoleon bo iz peterih omár frankov dote, vsako leto vlekel več kot milijon frankov. Najnovejši list parizkega Napoleono 77 Moniteur-aw od 24 t. m ter pravi oklicuje ženitev to 7 77 . v da je ta zakon následek tesne zveze in vzajemnega dobicka med francozko in sardinsko vlado zedinjenje naših rodovin se ujema že z nekdanjo politiko francozko To so pač čudne besede! Nazadnje vendar pravi, da ni res, da bi se bile francozka in sar dinska vlada s to itvijo zavezale za obrambo in upor Pred pustna. Na noge tovarši! Pustite peci, Vsak svojo pobaši, Kdor sam še tiči! f Ne bojte se snega Na kripo otep! Ce cesar se krega, Kresavnike v žep! V Zelezo se kuje, Kdar v klesah žari Najlože nasnuje, Ko pust prinori. Marsktera vtaknila Je v lampo več bic, Je z oljem nalila, In ćaka na klíc : Da ne bo zmotnjave Ko lenih devic, Ki kakor brez glave Objokanih lie So olja kupvale, K' je ženin přišel, Še z lučjo kriljale, Ko je že odšel. Kdor vé za dekleta Spoštenih ljudi, Se sreća obeta, Naj nić ne mudi » Kjer kaj je zadeti Tje meri jih već; Je treba hiteti, Kdor misli doseć'. 7 * Kdor hvaljen ée biti. Mu svetjem: umri! Kdor misli snubiti: Tud' grenke požri r Takrat vse slabosti Od sveťga kerstá. Mať dobrih lastnosti Na všesa zvestá. In će bi razdelil To vore zlatá, Ne boš se otrebel Jezikov svetá! Ljubezen je glavni Potrebni pogoj, Brez nje so težavni Res dnevi, da joj ! Zastonj je vsa bala Blago in srebro, Če ona kralj'vala Med vama ne bo ! r Je gorši v pokoji Najborniši jed, Ko v revku in boji Cesarjev obed. Kdor misli: Poroka Je kaj bodi reč Doživel bo joka Gotovo preveč. 7 To véz le smert sam& Enkrat razvozljá. Duhovnik će vama Roke zapenkljá! Zato ni zavreči Se koj tjè v en dan Da bode po sreći Zakonski Vam stan i / V. Kumik Navaden izrek za „če dnarja ni. a ** Kdor zna lep napev za to res narodno pesemeo zložiti ga napravi, da se bo pela po slovenskih okrajnah. 7 naj Vr. Odgovorni vrednik: Dr. Jaaez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef Blaznifc.