141. številka, Ljubljana, soboto 23. junija. X. leto, 1877. Uhaja viak dan, »viemii ponedeljke in dneve po praanicih, ter velja po poati prejeman za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 *ld., za po| i,,tH 3 »j^ M *etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja ca dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom s;- racnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne potit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank.rati. — Rokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra-ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. v Čestite gg. naročnike, katerim izteka naročnina s tem mesecem, prosimo, naj jo izvolijo precej ponoviti in poslati našej administraciji, da se pošiljanje lista ne pretrga. Tudi one gg., ki so "na obljubi in tako na dolgu naročnine, nujno opozorujemo, naj takoj svoj dolg poravnajo, ker je za izdajanje narodnega novinarskega glasila treba novcev in zopet novcev. Velikanski in za nas vse S1 a v j a n e, torej tudi za nas teško boreče se in trpeče Slovence, narodno odločilni dogodki, ki se vrše na jugu in v vzhodu, napotili so nas, da smo za „Slovenski Narod" oskrbeli izvirne telegrame, tako, da bodemo po vsem Slovenskem mi prvi mogli prinesti poročila o velikih dogodkih, ki jih imamo prihodnje dni pričakovati. To nam pa prizadeva mnoge nove stroške, katere moremo le poravnati, Če se naš list po naročilih razširi. To tudi upamo in pričakujemo. Za to ponavljamo prošnjo, naj vsak slovenski rodoljub naš jedini in prvi slovenski dnevnik domorodno skuša mej narodnimi znanci priporočati, zlasti tudi po vseh javnih prostorih naročati, kjer se ahonira toliko tujih časopisov, premalo pa domačih slovenskih. Pogoji naročevanja so natisneni na glavi vsake številke „Slov. Naroda". Uredništvo. Telegrami »Slovenskemu Narodu." Dunaj 22. junija. Iz Erzeruma se telegrama v „N. Fr. Pr." : V soboto je pri Sadikami 12.000 Turkov bojevalo proti Prižigalec. (Bomau, v angleškem upisala M im.s M. Cuminins, poslovenil J.) Drujji «1 « 1. Sedemnajsto poglavje. (Dalje.) „Ne," odgovorila je, „meni je ljubo iznenađenje. „Kaj se ne spominjaš, da sem te jaz vedno iznenailovalaV" „Ali se še spominjam! gotovo," odvrnil je. „ I/pozabil nijsem ničesar, kar si ti rada storila." Ta trenotek so malo zažvrgoleli Jeričini ptički v kletki na oknu, pri katerem je Viljem sedel. Ozrl se je." „Tvoji taki," rekla je Jerica; „tieki katere si mi poslal." 20.000 Rusom bitko, ki je osem ur trajala. Turki so bili t ep en i, izgubili so 600 mož in so se nazaj pomaknili v Delibabo. Angleški vojaški attache, general Kembal je bil močno v stisko prišel. Kozaki so ga podili. Muktar paša je v Koprikoi. Kotor 20. junija Crnogorci so pri Doboligru in Ostrogu Sulejmana pašo, ki ima veliko turško vojsko 30.000 mož, ustavili. Turki so imeli velikanske izgube in nev morejo nič dalje v Ornogoro prodirati. Crnogorci se bojujejo kot junaci. Bitva še traje. Kotor 21. juntja. Črnogorci nijso še nikoli tako slavne zmage imeli kakor včeraj. Božo Petrovič je uničil ono turško vojsko, ki je iz Albanije bila v Čr-nogoro prodrla pod zapovedništvom Ali Saiba paše, naplenil je mnogo orožja, ša-torov in streliva in tudi množino živeža. Carigrad 20. junija. Še vedno se vojni oddelki razpošiljajo. 12.000 mož je poslane pomoćno vojske v Azijo zoper Kurde, kateri so se z Rusi zvezali, a 8000 mož je paslanih v Bulgarijo. Vojska. Z Dunava, kjer je ali bode glavno odlo-čenje slavjanske Bvete vojske, nij še glasa. Vojaški listi se sicer temu ne čudijo ter naštevajo, kako velikanskih priprav je dandenes treba, predno se more taka silna reka, kakor je Dunav, premostiti za veliko vojsko. Z azijskega bojišča se poroča o prvej večjej bitki, v katerej so Rusi Turke sijajno zmagali. Zmaga je morda še večja in ima sil-nejši pomen, nego se iz telegrama vidi, ker poroča jo ruski protivnik , dopisnik nemške Turkinje „N. Fr. Pr.u, ki je v Aziji pri Turkih. „Ali še vsi žive in se počutijo dobro?1' vprašal je. BDa." „Bila si dobra gospodinja malim Hvalicam. Jako občutljivi so." „Imam jih jnko rada." „Draga Jerica, ti strežeš onim, ki jih ljubiš tako skrbno, da jim gotovo ohraniš življenje, dokler je le mogoče." Njegov glas je izdal še bolj kot njegove besede globok pomen tega, kar je rekel. Jerica je molčala." n Ali se gospica Emilija počuti dobro V" vprašal je Viljem. Jerica mu je povedala, da je strahovita zadnja dogodba močno razdražila nje čutnice. Tako je jela govoriti o ondanji nesreči, veu-dar nij omenila, da je bila sama poleg." Viljem je govoril ginljivo o strahovitoj nesreči; ostro je grajal brezobzirnost, ki jo je Nijsmo se varali o vrlih slavjanskih sokolih Črnogorcih, ko smo prorokovali, da se bodo može pokazali in junačine. Dva zgornja telegrama poročata, kako junaško se se drže proti turškej presili. Na svojej zemlji, katero poznajo, imajo oni svojo moč. Mali narod, ali narod največjih junakov! Iz državnega zbora. Z Dunaja 20. junija. [Izv. dop.] Slovenski poslanec Pfeifer je svoj predlog glede mnogih eksekutivnih dražeb kmetskih posestev na Kranjskem zarad zaostalih davkov utemetolj'1 v obširnem govoru, v katerem dokazuje, da je Kranjsko v primer s sosednjimi deželami, Štajersko in Koroško zlasti z gruntnim davkom preobloženo, odkar je stabilni kataster bil uveden. Zračunil je, da je kranjska dežela v vsem tem času za šest milijonov goldinarjev več grunt-nega davka plačala, kakor v sosednjih deželah. Rekel je v državnem zboru : „Politični uradniki, na me sto da se samo s po« litično agitacij o pečajo, bi naj raj i vlado resnično podučevali o zares slabem in žalostnem materijalnom stanji dežel, ki izvira iz prevelikih davkov." Iz celega obširnega govora (katerega prinesemo po stenografičnih zapisnikih, Ur.) omenjam še, da je govornik končno na-svetoval, naj se začasno, dokler se gruntni davek na novo ne ureduje, odpišejo za Kranjsko neki odstotki; dalje, da se naj davki tačas izterjajo, kadar imajo ljudi po žetvah in trgatvah kolikor toliko prihodkov in končno, da naj vlada predloži postavo, da se dado iz državne kase posojila brez obresti občinam za kmetske posestnike za nakup domače živine. Po Pfeiferjevem govoru se oglasi finančni vzročila, ter je končal z opombo, da je imel čislane prijatelje na parobrodu, vendar nij vedel, da je mej njimi bila gospica Emilija, ki jo zarad Jerice toliko ljubi. Jerica in Viljem sta se pričela zopet prisrčno pogovarjati mej soboj. Viljem se je vsedel k njej na zofo, da bi ložje mej soboj se pogovarjala ; če ravno je namreč zopet zaspal gospod (Jraham, kot je bila podoba, vendar nijsta mogla pozabiti njegove nazočnosti. Bilo je mnogo reči, o katerih bi bila lehko govorila, ko bi ne bila Jerica teh se nalašč ogibala. Zakaj se je Viljem nenadoma vrnil, kako dolgo misli tu ostati, kaj namerava v bodočem življenji, zlasti pa zakaj je nij obiskal tako dolgo, ko je bil vendar uže teden dni v deželi, — to so bila sama vprašanja, katera bi bila opravičila gola radovednost in navadno sočutje. A Jerica jo je tiščala za zobmi. Čutila se nij pripravljena, da bi jej bil lehko minister Depretis, kar sicer nij navada pri prvem branjem bodi si kacega predloga. Minister skuša dokazati, da nij vse črno, ka kor je slikal predgovornik, a fakta, katere je bil g. Pfeifer navede, tudi on nij mogel kajti ter je primal, daje gruntni da vek na Kraujskem res previsok. Zato pa se po cesarjevem ukazu uže od 18U4 1. vsako leto neki znesek gruntnega davka odpisuje. Minister končno želi, da bi komisije za reguliranje gruutnega davka čem preje svoje delo dovršili, da se preobleženje kranjske s primeri k drugim deželam odpravi. Pfeifer vsled tega vpraša ministra, zakaj so se ravno ta teden naenkrat ostavile komisije ter morale svoja dela pretrgati tako, da je prav malo upanje, da se to preoblo-ženje odstrani in gruntni davek skoraj regulira Finančni minister prizna, da se je to res zgodilo, ker so preveč denarjev potro-ševale in je celi za to leto odmerjeni fond uže pošel; pa upa, da se zapreke kmalu odstranijo in delo zopet nadaljuje. Predlog Pfeiferjev se je potem izročil budgetnemu odseku v pretres in tako se je vsaj toliko doseglo, da je stvar zopet prišla v tek in da ostane na dnevnem redu. Hlem-% lin <<-i rs hi kranjski poslanci (Dež-man , Schaffer, Langer) I'Tel I o rjovela predloga hoteli podpisati, da si so bili k temu povabljeni. Smemo tedaj vprašati, komu je v resnici mari za materijalne zadrege in za poboljšanje materijalnega stanja kranjske dežele, ali slovenskim poslancem, katere nemškutarski organ v Ljubljani vsak dan z blatum ometuje, ali tem toliko hvalisanim renegatskim Dežma-nom s tovariši? V istej seji je ministerski preds«d-n i k odgovarjal na znano interpelacijo slovenskih poslancev Pfeiferja, dr. Vošnjaka in drugih o razpuščenji kranjskega deželnega zbora in sicer tako, kakor smo pričakovali. Pravil je namreč, da cesar ima po deželnem redu pravico zbor razpustiti, ke-dar se mu ljubi. To je vsacemu znano, a vprašalo se je, zakaj je ministerstvo cesarju ta razpust nasvetovalo. Dalje pravi minister, da za volitve čas nij tako neugoden, kakor se je trdilo v interpelaciji in da so tudi 1. 1870 bile volitve o tem času, ne da bi se kdo bil pritožil. Omenja Še posebej mnogih kranjskih volilcev (menda Kočevarjev), katere so baš o tem času doma, sicer pa po svetu hodijo. Vlada ostane pri razpisanih vo- zaupal, niti nij hotela se vriniši v njegovo zaupanje o zadevah, na katere je neogibljivo vplivala njegova zaročitev z gospico Klin-tonovo. Zato je neprestano molčala o teh rečeh; da, silila se je celo ogibati se jih; Viljem je britko čutil to očitno majhno nje sočutje ter jej nij ničesar omenil o teh na videz pozabljenih ali pa prezrtih razmerah. Pogovarjala sta se o življenji v Kalkuti, o novostih parižkih, o šoli Jeričini in o mnogih drugih očeh; a spregovorila nijsta besedice O rečeh; ki so bile obema najbolj pri srci. Nazadnje se je prikazala deklica pri durih; ker nij videla, da je bil tu ptuj obiskovalec, naznanila je, da je pripravljen čaj. Gospod Granam je vstal ter se s hrbtom obrnil proti ognju; tudi Viljem je vstal, da bi se pošlo vil. Gospod Granam ga je s hladno uljud-nostjo povabil, naj ostane, in Jerica se nij obotavljala ter je podpirala njegove besede. A litvah ter jih ne misli predložiti na poznejši čas. — Državni zbor še ostane skupaj do 10. ali 12. julija, potem se odloži do 1. septembra. Kresovi. Bili so enako viharni časi po slovenskej domovini! Divji Turek se svojimi divjimi ja-ničarji divjal je po naših pokrajinah, požigajoč na' mi pradedom poslopja, teptajoč s konjskimi kopiti polja, oskrunjevajoč slovensko ženstvo; s kratka, divja druhal mučila je naš narod za časa turskih bojev. In kako krepko je odrival naš, tedaj seveda večji slovenski rod, turške vojaške roje, kako trdo je padal kij na glave sovražnikov slovenske naše domovine, kako krasno navdušeno zbiral se je naš narod okolo Bvojih vodij, vodečih ga v boj za obrambo zemlje, kjer mu je zibelka tekla! Ah, bili so to, akoravno surovi, vendar lepi časi in zgodovina Jugoslovanstva razprostira v tej dobi najveselejše, najjasnejše strani! Tu stoji kmet in plemič, ubožec in bogati mestjan v rajdah narodne vojske in kresovi, ki so se priži-gavali na vrhuncih naših gora, naznanjevaje ljudem prihajanje sovražnikov, pozdravljali so se navdušeno: rave patria, morituri te salu-tant," budi pozdravljena domovina, umirajoči te še pozdravljamo! Tam na visocih strminah javljale so žareče »vedete", da je treba bet ali kij v roke vzeti in tisoč in tisoč žarečih očij odzdravljalo je ognjenim čuvajem gori na skalinah in tisočkratni klici odmevali so po ravninah in hribih naše domovine. Živel je tačas na Slovenskem zdrav, jeklen ljud in oklenil se je bil ta ljud krčevito svoje domovine in brambe njene. Utonili so divji ti časi turških bojev; mirno smo živeli od tedaj naprej, mirni prišli v 19. stoletje. Tu ae začne boj, drug boj; kij in kosa nijso merodajni, uma svitli meči se sučejo in na menzuri stoji drug sovražnik. Ali tudi on je janičar, to je človek, kojega je tujstvo v svojih kasarnah izgojilo za boj proti lastnej domovini, napolnilo z divjo strastjo zoper vse, kar ga na dom veže. Ta sovražnik, imenujemo ga nemškutar, odpadnik, ali kakor je, v zvezi se svojim znanim gospodarjem ima ravno iste težnje, kakor njegov sprednik turški janičar; ta kakor oni hodil je v boj zoper lastne svoje brate, ta kakor oni, koval je verige lastnemu svojemu narodu, tega kakor onega poželenje je bilo in je, na poteptanem polji našega narodnega življa vsejati tuje seme. In tudi sedaj se kresovi užigajo po naših pokrajinah; denašnji dan bodo ti spominki Viljem je tako odločno odrekel, da je zadnja očitno videla, da ga je hudo zbadalu, da se je gospod Graham tako brezobzirno obnaša, pri prvem njegovem pohodu. Stari gospod v obče nij ljubil mladih ljudij; tudi mu je bil Viljem motil redko srečo, da je bil zopet sam, redko to srečo, ki jo je tako radosten užival ; spominjal se je dalje, da je bila Jerica tako nehvaležno (tako je imenoval vestno izvolitev med nasprotnima dolžnostiina) zapustila njega in Emilijo; zapustila ga je bila ravno zarad rodbine, katere edini član jo je obiskal; ta spomin pa nij ravno pospeševal, da bi se bil vtolažil in umiril trdovratni in nanj nekoliko razsrjeni mož. Jerica je spremljala Viljema do vrat. Dež je bil nehal, a veter je piskal skozi vežo. Podoba je bila, da bede mrzlo; Viljem si je zapeujal suknjo rekoč, da bode drugi dan Jerico zopet obiskal. na nekdanje junaške čase našega naroda ljubka razsvitljevali noč, iz onih kraiev, kjer so ne-kedaj budili na boj, pozdravljali navdušeno narodne vojne bodo denes plamteli prijazni spominki na nekdanje moževske čase Slovenstva, bodo goreli kresovi po našej lepej domovini. — Bodo-li pozdravljali za nekrvavo borbo za domovino, za obrambo, ohranitev Slovenstva, bode li njih svit odsvitljeval v očeh za domovino svojo navdušenih mož? Ne boste posebno letos kres praznovali vi Slovenci Kranje, tudi vi hočete pomoči, da 19. stoletje zapiše v našej zgodovini zlate strani: „z uma svitlimi meči," hodili boste v boj pri prihodnjih volitvah v deželni zbor, 8 srci mož, ki se spominjajo svojih junaških pradedov, braniteljev domovine in kadar čez leto zopet okolo kresov vi stari in mladi posedate in doli po dolinah pogledavate, odzdravljali vam bodo duhovi, v obrambi domovine pred turškim tujfnstvom padlih pradedov-junakov, prav srčni spominki na našo preteklost, kresovi po naših gorah oznanjevali bodo jasno v temnej noči, da n ar od ni naš živel j hodi iz teme na dan. Za to, ljubi vi spominki moževske slovenske preteklosti plamtite žarno, plamtite buje-valno na denašnji večer; bodite vsacemu Slovencu to, kar ste, spomin naših pradedov, kateri nijso bili mevže; dramite, kličite narod naš na boj za svetinje naše domovine, našega naroda ! Stvari na Francoskem postajejo vedno ostrejše. Če se je upalo, da bode ostalo novo reakcijonarsko ministerstvo Broglie-Fourtou le na polovici pota ali se umaknilo grozečemu držanju, katero je zavzela njemu nasproti cela velika republikanska stranka, vidi se zdaj, da je bil to „račun brez krčmarja." Da torej ob kratkem razložimo zadnje dogodke. V senatu uže je bilo brano v soboto Mac-Mahouovo poslanje, v katerem ta predsednik, pa sovražnik republike pravi, da se pred to poslansko zbornico, kakoršna je zdaj, nobeno ministerstvo ne more vzdržati, če neče z radikalno stranko zveze iskati. Republikanski poslanci, ker so kot taki nekaz-njivi agitiraio nezmerno zoper mojo ustavno pravico. Taeih agitacij ne morem dalje trpeti, za to kličem deželo. Senat je sklenil vprašanje o razpustu poslanske zbornice v pretres vzet'. V senatu je bilo veliko razburjenje, ko „Vršne suknje nemaš," rekla je, „večer je mrzel in ti si vajen vročega podnebja. Stori mi to ljubav ter ogrni to ogrinjalo ;u in iz-suela je raz kljuke debelo Škotsko ogrinjalo, ki je vedno tam visela, da so jo prilično, kot denes, rabili. Zahvalivši se, vrgel jo je črez ramo. Potem jo je prijel za roke ter jo je za trenotek uprl oči v njene oči, kot da bi bil rad govoril. Ko je zapazil, da se je zganila pred njegovim milim in ljubeznjivim pogledom, izpustil je njene roke, rekel jej ves v zadregi „lehko noč!u ter je hitel doli po stopnicah. Jerica je drže kljuko v roki stala tako dolgo, dokler je slišala podkve konja, ki ga je peljal tje doli po cesti; potem je nagloma zaprla vrata ter je hitela v svojo sobo. Res dobro je bila prestala prvi shod, katerega se je toliko nadejala in vendar toliko bala; res mirno in naravno se je obnašala pri tej priliki, a sedaj je popolnem onemoglo njeno srce. je minister Fourtou govoril o razpustu zbornice. Desničarji so od veselja vriskali, republikanci so srditi hoteli odgovarjati, ali ko jim so voditelji mignili, naj bodo mirni, mirovali bo. Le ko je minister dejal, da je prejšnja narodna skupščina rešila Francosko od sovražnika, kazali so republikanci na čestitoga starino Thiersa in klicali: „Ta je rešitelj francoske dežele.*1 V poslanskej zbornici je govoril o situ-vaciji Gambetta. Bonapartisti, mej njimi prvi Paul de Cassagnac in Mittchell, so ga psovali mej govorom tako grdo, kakor to uže dolgo nij bilo iz nobenega parlamenta slišati. Pravi škandal so delali. Gambetta se nij dal pretrgati, govoril je, kljubu velikej vročini dve uri, tako, da, ko je nehal, padel je v nesvest. Bonapartistični listi so se surovo norca delali vsied tega, da je preveč pil! Kakor smo uže včeraj poročali, sklenil je odbor senatov, ki je v vladnej večini, raz-puščenje poslanske zbornice. Debata o tem je bila 21. jun. Gotovo je bila tudi burna in strastna, vendar poročil še do zdaj nemarno. Pač pa telegram poroča, da je poslanska zbornica francoska zopet 21. junija imela sejo in s 364 glasi proti IGO sklenila, da neče nove postave o davkih v pretres jemati, ker neče s tem novej vladi zaupanja dajati. Torej nova nezaupnica vladi. Brez vse dvombe torej kmalu pride raz-puščenje poslanske republikanske zbornice. In Francozje bodo imeli ravno tako viharen volilen boj za bitje republike, kakor ga imamo za bitje narodnega življa, samo, da se pri Francozih morda za dalje odloči, nego pri nas, ker za nas se bije boj — tudi drugod. Politični razgled. iVotrttiiJe deželr. V Ljubljani 22. junija. Z Dunaja prihaja sem sledeči vladni telegram: Mi vemo iz gotovosti, da poročilo dunajskega „Tagblatta" iz „Kolnisehe Ztg." o tem, da namerava Avstrija zasesti Hercegovino in Bosno, nij utemeljeno, ltavno tako denašnji (21. junija) članek v „Fremdenblattu", ki misli, da mora naša monarhija vsakako dva vojna oddelka na turškej meji postaviti, nij vladen, temuč je subjektivno mnenje onega lista. Dokaz za to je odpotovanje generala Rodica v kopelj za 4 tedne. — Tako oficijo-zen oporek glasov, ki so „vznemirjal'" včeraj magjarski in nemško-judovski svet. Mi tudi nijsmo verjeli 8e zdaj v to zasedanje. Kasneje pak pride drug (as in kmalu. O mirne j nagodbi v npraianji fcvnt mej Cislejtanijo in Ogersko nij upanja, kakor se piše peStanskemu „Ilonu", ker Avstrijci zadnie orožje dede kvote, oziroma restitucije davkov v rokah drže in mislijo le tedaj vdati se, ako se zadosti njenim terjatvam v čolnih in trgovinskih zadevah. Vlada sama nema dovolj upliva, njen namen nij nagodba, nego da ostane v uradu, zaradi česar se tudi ne briga dosti za uresničenje svojecta programa. Za to sta se baje nedavno tudi Tisza in Auersperg prepirala. Avstrijska vlada pa ima tudi tako malo avtoritete, da so jo Avstrijci samo enkrat k zasedanju poklicali, takrat, ko se je sklep prečital; do takrat je nek računsk svetovalec pri famoznih računjenjih pomagal. V liani«* «l.r£*Y«*. Iz Cariffratln se poroča denes, da bode turška zbornica — žalostne podobe — zaprla se 28. t. m. — Najbrž za vselej. Frnnrojfiii uradni list prinaša dekret, kateri pooblaščuje finančnega ministra, da izda zakladske obligacije, katerih iznesek se bode porabil za izpolnjevanje državnih zadolženj in za javna dela. Obligacije se glase na 500 frankov, izdajo se na kurs 470. fV##.r# se hvalijo, da imajo boljše ka none nego so avstrijski. V Špadovu so dva kanona iz jeklene bronce po avstrijskem izgledu zlili in jih poskušali, pa pravijo, kakor „N. Fr. rr." poroča, da sta bila slabša, nego so nemSki Krupovi. Iz H*'**li»w poroča offcijozna ,.Prov. Corr.u, da je nemški cesar pred odhodom v Einj ministrom še posebej naroČil paziti na razdrobljajoče cerkvene in socijalne elemente in jih zavirati. Dopisi. Ik lltftk.4* na Dolenjskem 20. junija [Izv. dop.] Poročam, da so se denes volitve, v najlepSem redu in zložnosti vršile. Iz mej 192 vpisanih volilcev, jih je prišlo samo 32, kateri so pa svoje glasove dali narodnjakom, kateri bodo gotovo na to delali, da naša reč domovinska ne propade. Kako smo zložni, kažejo vrstice: Gosp. župnik Anton Tavčar je dobil 30 glasov; Vekoslav Vehovec, I. svet. i tajnik 30 glasov; Davorin &iško, župan je dobil 30 glasov; Ivan Vizlar, odbornik, 29 glas.; Franjo Metelko, svetovalec, 27 glasov; Blaž Žribar, šolski predsed. 25 glasov. Mej sebojnim razgovorom so si volilni možje državnega poslanca blg. gosp. Viljema Pfeiferja za deželnega poslanca postavili, kateri bode, ako Bog da, tudi zmagal. — Vo-lilci! Crnomeljskega in Novomeškega okraja, Mislila je, da bode dneve, tedne iu mesece občevala ž njim, pa čutila, da je še daka naj-britkejši del njenega boja. Ko bi se bil Viljem popolnem spremenil, ko bi bil prišel kot brezmiselni posvetnjak, kot novošegni mož visoke družbe, kot brezsrčni trgovec — in zaduji čas si je domišlje-vala, da bode prišel v takej podobi, — ko bi jo bil pozdravil s hladnim vedenjem, z brezsrčno malomarnostjo ali z neotesanim molčanjem, učila se bi ga bila manj ljubiti, ker bi ga ali zaničevala, ali obmilovala ali pa grajala. A vrnil se je, kot je bil odšel, odkrito Brčen, blagodušen, ponosen in ljubeznjiv. Bil je istega naravnega, toplega srca, iste globo-komiselue ljubeznjivosti kot nekdaj, s kratka, bil je Viljem, na katerega je mislila, o katerem je sanjala in katerega je ljubila. Očitno je bilo, da je nij popolnem pozabil, če prav je drugo ljubil. Ljubivši Izabelo je vendar Jerici udan še prijateljsko, skoro bratovsko. Bolj nego tako jej biti udan, to mu še nij prišlo na misel. Privaditi se je morala neusmiljeni sili, da ga bode videla vsak dan, slišala povest njegove ljubezni do druge ter mu voščila srečo, kot se spodobi sestri nasproti blagemu in ljubečemu bratu Morala se je učiti zatreti ljubezen, katere globokost in gorečnost je doslej bila komaj sama poznala; in ta ljubezen se je morala spremeniti v prijateljstvo. Premišljuje' vse to zdelo se jej je nemogoče utolažiti in umiriti divje bitje bolnega svojega srca. Vlegla se je na posteljo, zakopala glavo v zglavje ter je jokala se. Kar je nekdo tihoma potrkal na duri. Mislila je, dajo kličejo k čaju ter je, ne vstavši, rekla: „Jovanka, kaj si ti? Ne bodem nič večerjala." „Saj nijsem prišla za to," odvrnila je dekla, „ampak prinesla sem vam list." združite se z nami, istina jo, da si kandidat povsod prizadeva, za blagor naroda delati, kateri se tudi v državnem zboru tako izvrstno bori za našo sveto reč. Poprejšnji dežel, poslanec in omahljivec Zagorec iz Št Jarneia se je pretečeni teden silno opekel. Prišel je bil na bližnji Studenec s svojim privržencem za sebe agitirat. a bil od tamošnjega rodoljubov zelo mrzlo sprejet tako; da nij zaslužil — prenočišča, ter silno v noč peš primahal, spehan, od svoje agitacije v gostilno „zur Nani" na prenočišče. Iz Dola 21. junija. | Izvirni dopis.] Včeraj po dolgem čakanji in večnem odlašanji naših velikih Nemcev a la Pevec in Schiffrer dovolilo se nam je. ko smo uže 22. novembra lH7fi izvolili novi odbor, volitev župana. Vsi smo veseli, da smo vendar ta dan pričakali, na katereea bodemo rešeni nekaterih zmešnjav in izvolili končno narodnega, za našo slovensko stvar vnetega župana. A kaj se nam pripeti. Zadnji trenotek poskusil je „Peutz" celo stvar zavleči in to vse na naslednji način. Najprvo do zadnjega dne odbornikom nij poslal, kot starejši odbornik, nika-ceera povabila, da se ima volitev prihodnji dan vršiti. Zadnji dan na večer pred volitvijo pak ie naznanil, da se ne more volitev vršiti, ker dva odbornika se je ne moreta udeležiti, namreč odbornik J. Vodnik zarad bolezni in M. Moder zarad vojaških vaj. Okrajni glavar, vestno izpolnjevaje svoj poklic, prišel je kljubu temu vse jedno k volitvi in bi se bila tudi vršila, — pa Peutz se je odpeljal proč, zaprl vse volilne akte ter meni nič tebi nič, se čisto nič zmenil za volitev, kljubovaje celo okrajnemu glavarstvu. Ko okrajni glavar g. Klančič brez volilnega akta nij mogel volitev izvršiti, preložila se je zopet do 8. julija in do tega časa se mora tudi Peutz opravičiti. Narodni odborniki so zahtevali, naj glavarstvo tako predrznost kaznuje, ne vemo sedaj, kako bode izteklo, ali upamo, da bode gospod okrajni glavar nepristransko — to je po postavah — ravnal. Imeli smo tudi volitev volilnega moža za deželnega poslanca, a tudi pri tej priliki pokazala se je ona stranka g. Peutza. Udeležila se nij volitve, nekaj udov one frakcije pak je vendar prišlo in cepilo nam glasove, pak zastonj, propali so in izvoljena sta zanesljiva n arod n j aka, kaplan Lah in posestnik J ero vš ek, oba zanesljiva, katerih nikaka nemčurska brošura ne bode predruga- Jerica je skočila s postelje ter je odprla duri. „Mali deček ga je prinesel ter je potem odtekel kakor naglo je mogel," rekla je dekla izročivši jej zavitek. „Rekel mi je, naj ga vam izročim." „Prinesi mi luč!'1 rekla je Jerica. Dekla je šla po svetilnico; Jerica pa je med tem premišljevala, kaj vendar bi bilo v tako velikem in debelem zavitku. Zdelo se jej nemogoče, da bi bil tako nagloma odgovoril gospod Amorv. Drugo jutro je bil najzgodnejši čas, o katerem je pričakovala odgovora. Kdo bi jej bil poslal list? Ko se je tako čudila, prinesla je .lovanka svetilnico; pri luči je Jerica precej spoznala njegov rokopis; razlomi \>i pečat je potegnila iz zavitka več gosto pisanih listov. Čitala jih je silno strastna in razdražena, ker so jo toliko zanimali. (Daljo prili.) čila. Tudi pri tej volitvi nas so hoteli nem-Skutarji za jednega volilca odpraviti, a proti temu činu povzdignil je obče spoštovani g. župnik svoj glas in moževsko protestiral, kateri protest je tudi obveljal, in tako smo volili, akoravno ne jednoglasno, vendar z vt liko večino narodnjaka vsakako trdna v na-rodnej zavesti in prava prijatelja slovenskega naroda. Da bi le povsodi tako volili potem zmagamo povsodi. Zato in tndi prvo volitev gre mnogo zasluška gosp. duhovnikoma in gospodu J. Levcu, našemu prihodnjemu narodnemu županu. Slava volileem ! Iz I i uf om« i ii 20. jun. (I/v. dop.] (Občni zbor ljutomersko okrajne posojilnice) dne 7. junija je bil prav obilo obiskovan. Navzočnih je bilo nad 100 čvrstih slovenskih kmetov. Enoglasno je bil sprejet račun o letu 187U., predložen po društvenem načelništvu in odobren po društvenom sveto-valstvu, kar je dokaz, da se ima v vodstvo popolno zaupanje, katerega po sedanjih skušnjah tudi zasluži. V načelstvo so bili z nova voljeni gg.: K u ko ve c (načelnik), Kryl (namestnik), Žemljic (denarničar), S t a j e r (namestnik), Gomilšak (preglednik) in Sinko (namestnik). V svetovalstvo je bilo izvoljenih tudi 15 prejšnjih udov. — Da si društvo krepko napreduje, da si je v zanesljivih rokah ; vendar izrekamo še to željo, da bi se našel način, po katerem bi bilo mogoče, da se društvo po udih še bolj pomnoži. Želimo tudi to, da bi se vsem funkcijonarjem, ki imajo delo pri društvu, dalo vsaj nekaj odškodnine, in to, da bi se v take ne volilo mož, kateri se za društvo nič brigali nijso in komaj bodo, in kateri še naše stranke nijso. Domače stvari. — (Iz Podturjaka) se nam piše: Tri nas so bile v sredo volitve volilnih mož. Izvoljenih je nas šest stalnih narodnjakov. Ko-čevarji silno delajo, torej ne spite tudi vi naši drugod po okraji! — (Iz S e 1 c) se nam piše: Tukaj v Selcih je za volitev, katera se bode vršila 25. dan t. m. pri županu vse pripravljeno. Volilo se bo 10 zaupnih mož, smemo uže naprej zagotoviti, da bo volitev dobro izpadla; voljeni bodo sami pravi narodni možjo Slovenci. — Polje v naši dolini prav lepo kaže in obeta dobro žetev, katero kmetje uže teško pričakujejo, ker večji del kmotov moro uže od zime sem žito kupovati. — 2. julija bode v tukaj-finjej farnej cerkvi sv. Petra birma. — (Iz Brusnic) pri št. Jarneji se nam piše: 18. t. m. se je vršila pri nas v Brusnicah volitev volilnih mož. Navzočih je bilo le sedem volilcev, izmoj kojih se je volilo pet volilnih mož! Z volitvijo smemo vendar popolnem zadovoljni biti, kajti izvoljeni možje so poznati vrli poštenjaki, koji bodo sigurno svoje glasove oddali narodnemu kandidatu za deželni zbor. — (Kzgodovinisedanjihvolitev) se nam piše iz ložke doline 21. t. m., da je prišel v Luž pred nekaj dnevi koncipijent dr. Deu-a ter prosil privatno tamošnjega davkar ja, naj mu pokaže davk. bukve, da si upiše vo-lilce mesta Loža, da bode potem pri Ložanih agitiral za dr. Deu-a. Davkar mu je z veseljem ustregel. Dan pozneje pa pride tajnik ložke županije, naj mu da knjigo, a davkar se odreže, da zato nema potrebnega pooblastila od c. k. glavarsva in mu torej zaželenega ne sme dati. — (Zoper n a r o d n o malomarnost.) Kakor iz poročil dozdaj vršivših se volitev volilnih mož vidimo, prihaja na volišče silo malo prvotnih volilcev. Pač je temu letni čas kriv, in krivo veliko poljsko delo. Ali v tem leži velikanska nevarnost. Zatorej ponavljamo vsem, ki bero, klic: bodrite in opo-zorujte ljudi in navdušujte jih 11 — (Vabilo.) Društvo „Edinost" v Ajdovščini napravi 24. t. m. v društveni dvorani na novem glediščneiu odru „Besedo," katere program je: 1. Nagovor predsednikov; 2. Zbor; 3. Dvospev; 4. Oveterospev; 5. Igra „Mutec;" 0. Zbor; 7. Dvospev; 8. Zbor. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osobo 50 kr.; sedež za osobo '60 kr. Mej besedo srečkanje. Cisti dohodek je namenjen dr. Lav-ričevemu spominku. Petje pri besedi, preskrbe gg. društveniki nSlavčevi,tt Odbor. Razne vesti. * (Samomor.) V Varaždinu se je obesila soproga tamošnjega občinskega svetovalca Martina Bombeka; uzrok temu so bili rodbinski prepiri. * (Goveja kuga) je, kakor se uradno poroča, nehala po vsem avstro-ogerskem cesarstvu. Listnica uredništva. Kdo je kak dopis pisal ali ne pisal, principijaluo mi nikoli nećemo „potrjevati". Za sestavljonjo zapisniku koledarjev bo p. n. i/,0 kr. bolnim moč in zdravje hrez lek* in brez stroškov po izvrstni Buvaiesciere tla Ban? «> 9* fi r . 30 lil iie je al) holeiai, ki bi jo ae bil* oidra fila ta prijetua zdravilna hrana, pri odra&cenih i 0'focih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v sulodcu, ■« živcih, dalje prsne, i na jetrah; tleče i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, -uiuciijo v ušesih, slabosti in ble vanje pn nosečih! otoinost, diabet, trganje, Bhnjšanje, bledicico in j>r • alajenje; posebno se priporoča za dojonee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 Hprič val zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spraševala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pni-pega profoaurja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland*. M . (Jampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo •tuart, Markize de Brehau a mnogo druzib imenltnin oiob, m razpošiljava na posebno zahtevanje tastonj. Kratki lika* ii 80.000 sprieevalov. Na Dnnaji, 13. sprila 1872. Irešlo je lile sedem ues cev, odi ar sem bii v brezumnem Btanji. Trpel sem vsled pisnih 11 ču> ničnih bolečinah, in sicer tako. 'ia s.m od dne do dne \ idno> gnil, in to prečilo je dolgo čhs* moje hi .»i i j t -. Cul sem od Vašo čudapolne Kevalesciore prijel Krm jo rabiti in zagotovim Vaa, da bo čutim po nuebtCMni i,žitku Vnfle tečne in okusne Ke a-iestiera popo m in zdrav, tako, da brez najmanjega tren nja morem zopet pisati. Zaiadi tega priporočam vsem bolrjim to primerno prav cei.6 in oku« o hrano kot najboljši pripomoček, ter oatanem Vaš udaui Oabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovakih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brćhan. Ne apel, 17. aprila 1862. GoBpod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsako vrate Bedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vso čutnice na čelom Životu, alabo pre-bavljenje, vedno nespanje, tor sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila Bem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila Bem Vašo HevaleBciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brčhan. St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nopre-bavljeuji, nespanji in hujšanji. Revalesciere je 4 krat tečnojša, nego meso. to •o pri odrascenih in otrocih prihrani 50 krat več u i ooui, ko pri zdravilih. V ---itastih puiioah po pol funta 1 gaML 50 z , l OBl H rfoid. 50 .-.r., 2 aiata -,-..lrt. -O kr., 5 tu; -tov 10 ...•■■.•Id.. 12 funtov 20 gold., 24 funtov 86 gol4. '■?uv < -'1*0,1:r.m v putiicah in Kovalesciero Chocolatee v prahu 12 ta« i gld. JO kr., 24 (M 2 gi, i>0 a.., 4k c«ft i gi. «0.tr., v r)rahu ta 120 ta I f .. Prodajo: D . r;*rry Sb C o m p. ixa »a i nji« 't««liRMH»e it. 8, kakor v vseh m os tih pri dobr; i lekarj-.n d ipooenjakih trgovcih tuli cajpoiilja dunajska • ca vse kraje ■■; »oiinii: 4'i'ir.nioah ali f)ov^oi/ . . V JLjubljuut EdMahr, J. 3 v ob oda, ekar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju Bi r n .»ach erj u, 9 Hpljetu pri lekarju Aljiuovien, v Irniu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogoriBtu P. liooca in J. Ilir mi. u v Zttdru pri And ro vi ću. (109) vinjena 20. junija: :-;.virop» Supan iz Dunaja. Pri Nloun Benaky U Dunaja. — Krallič iz Šm rtna. — Hlaskv iz Trsta. — Trag«ir i/. Boke. — Faoiri iz Padove. — Trauin iz Celja. Pri Jl»noi: Strelec, Btnreioh, Bohuller iz Dunaja. — Kren iz Kočevja. Na gospodstvu Ki-aj pri lirežicali 1100 veder izvršila Mena vina po znižanej ceni, skupno, kakor tudi v partijah od 20 veder naprej. — P. n. kupci, kateri bi fceleli vino na mestu pokuaiti, naj izvolijo poprej pismeno naznaniti oskrbtiistvu omenjenega gospodstva, prihod v Brežicah, dan in vlak, da se jih more na železnici s priliko počakati. (165—1) Štev. 8104. (155—-Z) Ljubljanski mestni srenji Listna hiša z zraven ležečem zemljiščem v konjušnih ulicah nova štev. 2, poleg Nušakove kosarne se bode S. Julija t. 1. dopoludne ob 11. uri pri mestnem magistratu po očitni dražbi prodala. — Dotični pogoji leže pri mestnem ekonomatu v pregled. Mestni magistrat v Ljubljani, 9. junija 1877. Izdatelj m urednik Josip Jurčič. Lastuma iu tisk „Narodne tiskarne.*