i (Milima ptacina ▼ gecavtni. Leto LXIVM št. 10 Ljubljana, sreda 14. Januarja 1931 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIMVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Pokret za varstvo mirovnih pogodb Revizijonistična rovarjenja so izzvala v vseh zavezniških državah organiziran pokret za obrambo mirovnih pogodb Praga, 14. jan. M. >Xarodny Politika« objavlja članek pod naslovom >Nova obramba mirovnih pogodbe, v katerem piše med drugim: Francija in Rumunija imata že posebni udruženji proti reviziji mirovnih pogodb in za njihovo obrambo Sedaj se je mudil v Beogradu francoski publicist in prijatelj Slovanov Henry Cheradam, ki je imel tamkaj predavanje o potrebi obrambe mirovnih pogodb. V Beogradu je našel za to 6vr ho zelo ugodna tla in osnovalo se je jugoslovansko udruženje proti novi ofenzivi revizijonistov. Ta ofenziva revizijonistov je napravila v zadnjem času pogreške. Pričela je odkrito borbo v tej smeri, da bi pridobila nekaj uglednih osebnosti v zavezniških državah, ki naj bi se zavzele za revizijo mirovnih pogodb Revizija se za enkrat zahteva samo na enem sektorju v Poljski, toda z namenom, da bi se v slučaju uspeha razširila na vso fronto Iz Beograda je Cheradam odpotoval v Bukarešto in Varšavo, kjer bo prav tako osnoval lige za obrambo mirovnih pogodb Prišel bo tudi z istim namenom v Prago. Jugoslovenski odbor za mir in spoštovanje pogodb ima za cilj delati za mir in braniti mirovne pogodbe Predsednik je bivši minister dr Čeda Mihajlo vić Upravni odbor udruženja je izdal izjavo, da imajo Belgija. Francija, Poljska. Rumunija. Češkoslovaška in Jugoslavija iste žive interese za ohranitev sedanjega stanja in da je treba zato obvarovati sedanje mirovne pogodbe. Nadalje pozdravlja francoski in rumunski narod, ki imata že slični organizaciji. Revizijonistični pokret v Berlinu postaja čim dalje bolj agresiven, kar ustvarja potrebo, da se organizira obramba v vseh državah, ki so za varstvo mirovnih pogodb Ta obramba bo imela najjačje podpornike v vseh narodih, ki zvesto podpirajo delo Društva narodov. Napad na mirovne pogodbe bi pomenil novo vojno, ki pa je nihče noče Revizijonistična gesla pod-kopujejo temelje miru ter ustvarjajo nezaupanje, ki ga izkoriščajo neprijatelji miru. Pred sestankom državnikov v Ženevi Poljski zunanji minister pri Briandu — Hilferding o pomenu nemško- poljskega spora Pariz, 14. januarja. AA. Poljski minister nevi razvila ostra debata. Hilferdinz Jc de- sa zunanje zadeve Zaleski se je včeraj se-staJ z Briandom. Po tej konferenci je odpotoval v Ženevo na sestanek Sveta Dnj-$tva narodov. Pariz, H. januarja. AA. Zaleski in Briand sta na včerajšnjem sestanku proučila vprašanja, ki so v zvezi z zasedanjem sveta Društva narodov v Ženevi. »Le Journal« pravi v svojem poročilu o tem sestanku, da bo trebi razpravljati o nemško*poljskem sporu strogo v okviru manjšinske zakono^ daje. Med Francijo in Poljsko je popolnp soglasje & tem, da je treba odkloniti vsak poizkus nastopa proti mirovnim ppgodbarn jVemčiji pa naj se še posebej predočljo ne* varnosti takih poizkusov. Berlin, 14. januarja. Na snoćnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr Curtius poročal o problemih, ki bodo pri-Sli v razpravo na zasedanju Društva narodov Ministrski svet ni sprejel nikakib konkretnih sklepov, marveč bo delegacija odločala, o svoji taktiki na podlagi poteka razprav, pri čemur se bo zlasti ravnala po tem, v kolikor bodo nemške pritožbe in zahteve prodrle. V nacijonalističnih krogih, pa tudi v gotovih vladnih krogih naglašado, da ni izključeno, da bo nemška delegacija zapustila Ženevo, če bodo nemške zahteve zavrnjene. Naeijonalisti po-vdarjajo, da bo Nemčija v tem primeru izstopila iz Društva narodov. Pariz, 14. januarja. »ExceIsior« objavlja izjavo Ceaderja lemškib nemških socijalnih demokratov Hilferdinga, v kateri se zavzema za rešitev nemškega manjšinskega problema na Poljskem, o čemer se bo na skorajšnji seji sveta Društva narodov v 2e- jal med drugim: Mislim, da bo neuspeh nemške delegacije v Ženevi ustvaril zelo težak položaj vladi Bruninga. če ne postane njen položaj naravnost nevzdržen Ta neuspeh bi utegnil izzvati v državnem zboru resolucije, ki bi težko kompromitirale politiko zbližani& Narodni socialisti so predložili državnemu zboru resolucijo, v kateri nasvetujejo izst>p Nemčije iz Društva narodov Žal je glede na sedanjo sestavo državnega zbora zelo verjetno, da bo ta resoluja sprejeta, če se Nemčiji ne da v Ženevi zadoščenje. Ženeva. 14 januarja AA. V petek se sestane mednarodni odbor za proučirtev Briandovega načrta o Evropski Uniji. Konference se udeleže zunanji ministri iz 16 evropskih ^ržav Odbor bo imel tri pododbore Pariz, 14. januarja. »Petit Parisiena piše, da Briand na zasedanju konference za ev* ropskp unijo ne bo dal nove inicijative, marveč bo to prepustil ostalim udeležencem, ker pričakuje, da se bo iz predlogov raznih držav izcimila nadaljnja akcija za poglobi« tev meds^u i inih gospodarskih odnošajev, ki mora prirodno roditi tudi tesnejše politične odnošaje. Funkcijonarji DN kot svetovalci kitajske vlade ženeva, 14 januarja. Angleški ravnatelj politično finančnega urada Društva narodov NValter je sprejel povabilo kitajske nankinške vlade, naj sodeluje pri gospodarski obnovi Kitajske ter pri posvetovanjih. za sklenitev velikega kitajskega posojila. Prav tako odpotuje v Nankiiu* ravnatelj prometnega urada Društva narodov Bach-man Hass, ki bo svetoval nankinški vladi v železniških vprašanjih. Francoski glas za sporazum z Nemčijo Francoski publicist za revizijo nemško-poljske meje Pariz, 14. januarja Znani francoski publicist Jacqnes Kavser, znani pobornik francosko-nemškega sporazuma, je imel včeraj v veliki dvorani lige za duhovn< sodelovanje Društva narodov predavanje, v katerem je orisal svoje vtise iz Nemčije, kjer se je mudil na daljnem študijskem potovanju V svojem predavanju je nagla-sil, da je vzrok nacijonalističnega radikalizma iskati predvsem v gospodarski sti. ski nemškega naroda, zlasti pa nemške mladina V svojem predavanju je ostro nastopal proti takozvani politiki varnosti, naglašajoč, da priznava versalltska pogodba Nemčiji pravico zahtevati splošno raz- orožitev. Oboroženi mir ni pravi mir. marveč vodi neizogibno v novo vojno. Vzhodne meje Nemčije so tako z gospodarskega stališča kakor s stališča mednarodne enakopravnosti nevzdržne Francoski demo-kratje, ki so se pod carskim režimom zavzemali za osvobojenje Poijaaov. im^o sedaj dolžnost, da opozore svoje poljske prijatelje in jih pozo vejo k zmernosti. Pravi in stalni mir ne more sloneti na premoči močnejšega, ki ga je ustvarila versaillska pogodba, marveč mora temeljiti na pravičnosti in zdravi gospodarski osnovi Nemci grade tvornice strupenih plinov v sovjetski Rusiji Vse potrebne stroje dobavlja nemška industrija, gradbo in opravo tvornic pa bodo vodili nemški inženjerji m kemiki Riga, 14. januarja. Semkaj je prispelo 30 železniških vozov z vso potrebno opremo za zgraditev velike tvornice amonijaka v Rusiji. Gradbena dela te tvornice, ki bo producirala tudi strupene pline, bodo vodili nemški inženjeri? in kemiki, ki so že dospeli v Moskvo. Kraj, kjer bo stala tvornica, drže v strogi tajnosti. Kakor poročajo, se vadi v Rusiji 18.000 vojnih pilotov, ki se pripravljajo na vojno sovjetske Rusije proti Evropi. Sovjeti nameravajo povzročiti v obmejnih državah revolucijo ter z letali uničiti glavna mesta. Vojaški krogi so mnenja, da bo vojna nevarnost zelo velika, ko Rusija izvedla svoj petletni zu jo-darski načrt in industrijalizirala državo. Avstrijska gospodarska kriza Dunaj. 14. januarja. Gospodarska anfce-t ta, ki se je sestala na povabilo dr. Sctaobra, ko je bil še zvezni kancelar, je imenovala komisijo strokovnjakov, da ugotovi vzroke avstrijske gospodarske krize. Strokovnjaki so sedaj prišli do presenetljivega rezultata, da število v avstrijskih obratih zaposlenih kljub veliki brezposelnosti se ni manjšalo Ugotovljeno je namreč, da se je Število de-lazmožnih ljudi v zadnjih letih povečalo, kar je posledica ugodne številke rojstev pred vojno in nazadovanje umrljivosti. — Strokovnjaki so mnenja, da bi bila v Avstriji kriza tudi tedaj, če bi ne bilo gospodarske krize po vsem svetu. Proces proti teroristom v Romuniji Bukarešta. 14. jan. V ponedeljek so pripeljali v Bukarešto aretirane %piitelje pro-tiižidovake organizacije, ki ima na vseti številne napade, atentate in požige v zadnjih letih Državno pravdništvo je sedem glavnin voditeljev obtožilo ropa, umora in zJocina zoper javno varnost. Glavni voditelj tako zvane »Železne garde« KorneJ Codoceanu je obtožen tudi po zakonu o zaščiti države, da je hotel nasilno izpremeniti sedanji državni red. Za razpravo, ki bi se Imela vršit, v kratkem po skrajšanem postopku, vlada v vsej javnosti veliko zanimanje. Bu-kareški listi izražajo zadovoljstvo, da je vlada konćno vendarle posegla v to sršenovo gnezdo in napravila red. Velika tihotapska afera , v Romuniji Bukarešta, H jan Rumunske finančne oblasti so prišle na sled velikopotezni ti* hotapski aferi, v katero ntso zapleteni sa» mo običajni tihotapci iz obmejnega ozem* lja, marveč tudi celokupno u radništvo ob» mejne carinarnice Valea Mihaela ter tamo« šnji postajenaćelmk z nekaterimi vodilna mi železniškimi uradniki. Preiskava, ki ;o vodi posebna komisija finančnega ministra stva, je po dosedanjb ugotovitvah dogna-la, da je bila država samo na neplačani carini oškodovana za 30 milijonov lcjev. Štirje carinski uradniki so bili že aretira* m takoj ob odkritju afere, danes pa so aretirali še nadaljnjih 26 kompromitiranih carinskih in železniških uradnikov. Vodja turške liberalne stranke izginil Carigrad, 14. jan. Turški bstfjavl ja jo, da je na skrivnosten način izgmil eden rz* med voditeljev turške liberalne stranke Remzifpasa. Iščejo ga že deset dni povsod, toda brez vsakega uspeha. Velik potres v Turčiji Carigrad. 14. jan. V okrajih ČV>voou in Argana je bil v včerajšnji noči hud potres. Po dosedanjih vesteh je katastrofa zetove* lika m je tudi mnogo človeških žrtev. Po* drobnosti še niso znane, ker so s potresnim ozemljem prekinjene vse telefonske in br» zojavne zveze. Vlada je odposlala vojaške oddelke, da pomagajo pri reševanju in pod* pao prizadeto prebivalstvo. Beograd, 14. januarja. AA. Seizmograf-aki aparati postaje na Tašmajdanu so zabeležili 11. t. m. ob 20.22,51 srednjeevropskega časa potres v razdalji-370 km. Nihanje je znašalo 7 mikronov. Potres je bil končan ob 20.23. Dne 12. t. m. pa je bil zabeležen ob 16.19,45 srednjeevropskega časa potres v razdalji 1.070 km. Nihanje je znašalo 9 mikronov. Potres je bil končan ob 16.23. Novi poljski poslanik v Berlinu Varšava, 14. januarja. AA. Sedanji tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Alfred Vy-tocki je bil imenovan za novega poljskega poslanika v Nemčiji. Nove grožnje tržaških fašistov Grozilni govori fašističnih voditeljev povodom od kritja spominske plošče ubitemu fašistu Trst, 14. januarja, r. V nedeljo je bila v Kruševcu v Istri odkrita spominska plošča ubitemu fašistu Goiredu BlazJniju, ki je bil usmrćen 7. januarja preteklega leta. Morilca do danes n.:so našli. Kljub temu pa trdijo fašisti, da so Blazinija umorili član; neJte tajne slovanske teroristične organizacije. Umor je bil izvršeu baš na dan poroke prestolonaslednika Umberta z belgijsko kneginjo Marijo. Na nedeljsko svečanost prispel iz t$ma šet generalnega štaba rasistične milice generai Terucc:. Razen njega ter poveljrrfka 12. skupine fašističnih legij konzula Diamantla so prisostvovali svečanosti tudi predstavniki vseh civibiih in vojaških oblaste v. Spominsko ploščo je blagoslovi! kaplan fašistične milice don Rubino. V svojem govoru je rekel kaplan, da se tudi kot skromen svečenik ter propovedn.k vere pradedov mora spomniti krvave žrtve brata Blazinija. Ta spominska plošča, je dejal kaplan Rubino. ni samo kamenita, temveč predstavlja dejansko dušo, ki živi in ki bo vedno živela. Konzul Diamanti je dejal v svojem govoru, naj bo spommska plošča opom=n v_.Mn, ki si drznejo dvigniti roko na Italijo. Naj si zapomnilo, da je tu Italija m da plačana tujčeva roka n€ more zadušiti občutkov tega osvobojenega narodu. Mnoge so bile naše žrtve, dokler nismo dobili svojih ieg.trmdiih meja, zato se ne more več trpeti in prenašati, da bi bilo prebivalstvo teh naših dežel izpostavljeno pritisku in terorju. ouO.O^ poginulih, ki jih je Italija žrtvovala v vojni, zahtevajo, da ne ostane v bodoče noben zločin več nekaznovan. Italiia ima zgodovinsko in etično pravico do teh dežeL To zgodovinsko pravico ji dajejo stare rimske legije, ki so branile te dežele ter čuvale rimsko cerstvo pred barbarskim! vpadi z vzhoda. Tudi geograiska pravica Je nedvomna, kajti Julijske Alpe so geografska meja Ttalije, katere ni osporaval nihče niti avstrijski geografi za časa habsburškega gospodstva. Ta Kras ima geografski it; geološki značaj Julijskih Aip ter predstavlja verigo, ki veže Julijske Alpe z Dinar- skim pogorjem, katero ozn;;Cuje tud; dovolj nepobitno mejo Italije. Teg.t ntso zanikali niti predstavniki onfh držav, ki nam v Londonu z:i časa vojne peli ::;bud]o pesem ter obetali vse te deže':e ne zahtevajoč od nas nobenih žrtev razen obveze, da ostanemo nevtralni. Po štirih let.h krvave borbe in žrtev pa je priše! iz Anv-rike neki polutan, ki je morda poznal zgodovino in geografijo one velike moderne države nebotičnikov, nikukor pa ni pozna! zgodovine in geograirie Evrope ter na;n je odrekel pravico, za katero smo ^e bor ir ter prelivali kri. Etnično pra\;co do ten krajev pa ima Italija zato. ker so na nj n živeli star: Lburni i-n Japidi, ki so se stopili v italijansko raso. Niso torej v teh krajih živeli Avari ali Slovani. Le barbarske invazije so skozi stoletja privedle v te čisto italijanske pokrajine druge rase r:i le težnja stare Avstrije, da se ratnarode te čisto italijanske dežele, je omogočila llo* vanskenru elementu vzgnezditi se z \zhoda. Po osvobojenju teh krajev smo nudili roko v spravo vsem prebivalcem, ki tukaj tlvt. Na vse te naše dobre namere pa so nam odgovorili z zasedami m podlimi umori. Danes sporočamo prebivalcem teli pokrajin, pravi Diamanti, da jih sprejema Italija v svoje naročje pod pogojem, da imajo iste pravice in iste dolžnosti, kakor Italijani, ne pa da bodo neKakšna nacionalna manjšina. Ce tudi to ne bo pomagalo in če se bo terorizem še naprej razvijal, potem naj vedo vai, da je ItalHa tukaj. Fašisti in ves itaHjanski narod si je svest in pripravljen, da krene nekega dne, ko nas pokličejo, v slavo. Takrat bomo korakali k zmagi za tebe, naš duce, za tebe kralj m za tebe kalija. Končno je govorR tudi general Teruci, ki je rekel, da je imel umor Biaziniia na eni strani pomen nadaljevanja barbarskega sistema umorov, da drugi strani pa da vlo-ž.i v venec mučeništva nov dragi kamen. Tudi Teruci je pristavi], da bodo Lahi vedno pripravljeni umreti, či jih na to pozo-veta kralj in duce. Pred novo revolucijo v Španiji? ? Nove alarmantne vesti o položaja la španske vlade Pariz, 13. jan. »Petit Parisien« objavlja zopet zelo alarmantne vesti s španske meje. Španske oblasti se boje, da bo pri* hodnjo soboto izbruhnila splošna stavka. Telefonske zveze med Španijo in inozenv stvom strogo nadzirajo vojaški organi, dočim je v inozemstvu uvedena zelo rigo* 'ozna cenzura. V San Sebastianu je prišlo v ponedeljek do velikih manifestacij za aretirane republikance. Zapori in javna poslopja so močno zastražena, ker se bo= j' da bo vznemirjena množica napadla poslopja. Tudi obmejne straže so bile v Španiji — Velfka vojna naroči-v inozemstvu močno ojačene, carinska m potniška revi* zija pa poostrena. London, 14. januarja. »Daily Telegraph« poroča, da je španska vlada pri tvrdki Fickers in Amstrong naročila ceio vrsto obrambnih topov dolžine 30 m in kalibra 38 cm, ki bodo 17 stoto v težke bombe lahko metali 35 km daleč. Vsak top bo montiran v posebnem oklopnem stolpu. Ti tonovi bodo služili za ojačenje Španskih trdnjav, zlasti na strategično važnih t očitan ob Sredozemskem morju. Vsak top bo sta' 80.000 funtov. Razpust grškega parlamenta Beograd, 14. jan. Iz Aten poročajo, da je večje število vladnih poslancev in tudi mi* nistrov predlagalo Venizelosu, naj razpusti parlament in razpiše nove volitve poslancev. Iz policijske kronike Ljubljana, 14. decembra. Letošnja zima, ki je skoraj brez snega, je za kolesarje zelo ugodna, Pa tudi za kolesarske tatove. Tatvine koles so letos tudi pozimi na dnevnem redu. Dan za dnem prihajajo na policijo prijave o tatvinah koles, lastniki koles čitarjo poročila o tatvinah v listih, toda kolesa puščajo še vedno brez nadzorstva in nezaklenjena. Razumljivo je, da policija ne more delati čudežev im k vsaki hiši postaviti stražnika, ki bi pazil na kolesa. Zadnje dni je bilo zopet ukradenm več koles. Tako je bilo pred dnevi odpeljano ključavničarskemu obrtniku Josipu Rebe-ku ml. izpred hiše na Cankarjevem nabrežju. Kolo je bik) že precej obrabljeno* vredno okrog 600 Din. Tatvina je bila izvršena med 17 in IS. Istočasno je bilo na Cankarjevem nabrežju iz veže hiše št. 9 odpeljano kolo Valentinu Friškovcu. Tudi to kolo jo bilo že nekoliko obrabljeno, vredno 800 Din. — Tretja žrtev kolesarskih tatov je bil učitelj Jovan Maks. kateremu je nekdo odpeljal kolo z dvorišča hiše v št. Vidu 64. Kok> je bilo znamke Walfenrad«, vredno okrog 1500 Din. — Dav) je na policiji prijavil krojaški mojster Maks Krištofič iz Godiča pri Kamni, kn, da đm jo i&oraj sip Bečan ukradel 1500 Din vredno ko^o znamke >Puch« in pobegnil. Odnesel mu je tudi temnorjav plašč, vreden 500 Din. Tat se je baje odpeljal proti Kamniku. V restavraciji pri >lxrru« na Gospo-svetaki cesti so te dni opazili, da sta bila ia restavracijske dvorane ukradena dva v zidu montirana ventilatorja v skupni vrednosti 1700 Din. — Iz preosobe stanovanja v Janez Trdinovi ulic: 8 je nekdo ukradel Antonu Kogoju 300 Din vredno suknjo. — žrtev podjetnih tatov Je postal tudi trgovec s suho robo Tomaž Kvas, kateremu je nekdo v Kleparski st»^i odnesel včeraj 10 pletenih, črno lakiranih košar v skupni vrednosti 200 Diu. Včeraj smo poročali o drzni tatvini pri tvrdki Lenassi in Gerkmaa v Stritarjevi ulici. Tat je izložbeno okno zapeljal za cerkev sv. Jožefa v poljanskem okraju, jo izpraznil in pustil ležati. Policija mu je že na sledu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.775. Berlin 13.435—13.465 (13.45), Bruselj 7. Budimpešta 9.8877, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 794.12—797.12 (795.62). London 274.74, Newyork 56.4^5. Pariz 221.87, Praga 167.22—168.02 (167.62). Trst 295.04 do 297.04 (296.04). INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1270, Pariz 20 245. London 25.06875, Newyork 516.35. Bruselj 71.98, Milan 27.0225, Madrid 53.50. Amsterdam 207.78, Berlin 122.70, Dunaj 72.G0. Sofija 3.7375, Praga 15.295. Varšava 57.85, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.0625. Stao 2 >SCOVENSKI NAROD«, dne U. januarja 1631 Stev. 10 Pravoslavna župnija ^ sv. Nikolaja V LJubljani je okrog 4000 pravoslavnih — V pravoslavje prestopajo večinoma rimokatolik! na dan pravoslavnega novega leta. Danes praznujejo pravoslavni verniki svoje cerkveno novo leto, posvetno — aH kako bi dejal — so pa praznovali z nami in tudi prav veselo so silvest rovali, kakor smo videli na Taboru, v kazini in povsod drugod, kjer imajo znance ali celo sorodnike. Da, tudi sorodnike, saj pravoslavje tudi V Ljubljani ni več veroizpovedanje samo srbskih, in ruskin bratov in dosti domačinov je že, ki se prištevajo k pravoslavnemu krščanstvu. Kakor vemo, imajo že dolgo tudi svojo župnijo, ki šteje okrog 4000 duš. Močnejša je torej kakor šen-klavžka fara, patron je pa tako stolni katoliški žaipniji kakor pravoslavni parohiji dobri sv. Nikolaj. Dva doma ima torej prijatelj otrok v Ljubljani: mogočno stolno cerkev ljubljanskih škofov in malo pravoslavno kapelico tam v vojašnici vojvode Mišića na Taboru. Naj vedno milo gleda na svoje častilce, zbrane v obeh njegovih hramih, iz istih in le enih nebes! Okrog 4000 pravoslavnih je v Ljubljani in okrog 1450 je med njimi civilistov, ostali so pa vojaki, ki so razen v Ljubljani v večjem številu še v škofji Loki, drugi so pa raztreseni ob meji. Civilisti so skoraj vsi v Ljubljani in le malo jih je po Gorenjskem in Dolenjskem. Cerkev sv. Cirila in Metoda, ki jo spomladi prično zidati v Trubarjevem parku, je torej potrebna, saj vendar nikdo nima pravice braniti 4000 dušam izvrševanje verskih dolžnosti. To je razumela tudi Ljubljana in katoliki sami so radi pomagali s prispevki ali na drug način, da pravoslavna cerkvena občina dobi prostorno novo cerkev, ki je zanjo mestna občina darovala prostor. Ker smo že pogledali po vseh ljubljanskih katoliških župnijah, kako so se lani rodili, ženili in umirali, pa prelistajmo še knjige našega dragega prote g. Dimitrija Jankovića. Leta 1929. je bilo v kapeli sv. Nikolaja ki šoenih 23 pravoslavnih, lani pa že 38 otrok. Vsi so bili živi in zdravi, ampak eden je bil nezakonski — no, saj tudi pravoslavni poznajo nepremagljivo moč ljubezni. >Vencal« je pa gospod prota L 1929. 20 parov, lani pa že 28, a je bilo le 5 vojakov vmes. Koliko je pravoslavnih družin v Ljubljani, vidimo tudi po tem, da čez 100 pravoslavnih otrok obiskuje razne šole. Pravoslavnih je torej v Ljubljani vsako leto več in 1. 1929. jih je v pravoslavje prestopilo 42, lani pa 47, večinoma iz iira-_sko katoliške, eden iz grško katoliške, eden iz evangelske cerkve in eden iz muslimanske vere. Pripomniti je treba, da jih večina v pravoslavje ni stopila zaradi ženitve, kakor bi marsikdo mislil, če bi prestopali zaradi ženitve, bi jih bilo seveda mnogo več. a prota Jankovič vse odbija, ker ima dovolj izkušnje, da pravoslavje s takimi, ki prestopajo zgolj zaradi gotovih interesov, več izgubi kot pridobi. Umrlo je 1. 1929. 28 pravoslavnih, lani pa 38. Ne pozabimo, da je pri nas tudi mnogo starih in onemoglih ruskih emigrantov. Jetika je vzela 10 oseb, ki so z veČine služili vojake, eden se je smrtno ponesrečil pri delu, Panteliču je upihnil luč zločinec, njegovemu morilcu pa" orožnik v fllužbi — drugih nenaravnih smrti pa ni bilo. Prota Dimitrije Jankovič je Že čez 10 let v Ljubljani in se je med nami popolnoma udomačil. Ob vsaki priliki se s hvaležnostjo spominja kolegijalne ljubeznivosti zlasti katoliške duhovščine tako v Ljubljani kakor v okolici. Silno težko stališče je imel pravoslavni župnik prva leta. S svojim bratskim nastopom je pa v vseh slojih naroda zmagal predsodke proti pravoslavju in odbil ost misli. da hoče biti pravoslavje pri nas agresivno in da ga namerava širiti. Kadarkoli je kdo prišel k njemu s prošnjo, naj ga sprejme v pravoslavje. vedno mu je branil: »Zakaj ne ostaneš v svoji veri —- vsaka vera je lepa, če se držiš njenih naukov in izpolnjuješ njene zapovedi.« će se pa prosilec ni dal preveriti in odvrniti od svojega sklepa, mu je pa svetoval, naj svoj namen dobro premisli ter pride zopet čez 8 dni. Težko, naporno in silno delikatno je bilo to delo, prota Jankovič je pa postopal vedno s tolikim taktom, da se pravoslavne cerkve pri nas nikdo več ne boji. je nikdo ne prezira ali celo sovraži, pač jo pa vse spoštuje. Mnogo večje je to delo. ki si je z njim pridobil prota Jankovič največjih zaslug za versko strpnost in tako za mir med narodom in srečno bodočnost drŽave, kakor ves njegov veliki trud za pravoslavno cerkveno občino. Ko je prišel v Ljubljano, ni prav za prav našel niti svečke za bogoslužje, takorekoč od krajcarja je pričel in ustanovil cerkveno občino, ji uredil skromno, a lepo kapelo in svojim vernikom pripravil vse, da bo še letos stala v Ljubljani slovanskih blag*ovestnikov sv. Cirila in Metoda dostojna cerkev. S početka je pri svoji delikatni nalogi moral paziti na vsako besedo, zakaj Ljubljana je bila še dolgo po njegovem prihodu najobčutljivejša točka, kjer so z nezaupljivostjo pazili na vsak njegov korak — to njegovo delovanje seveda tudi ni moglo biti brez skrbi in muk in tudi ne brez težkih razočaranj ter po nedolžnem presta-nih žalitev, ker ga mnogi niso razumeli, čeprav je imel vedno najboljšo voljo in je bil povsod možato odkrit. Čeprav je korenjak, vendar je delal čez svoje moči, da se mu je omajalo zdravje. Sicer sam dobro ve, da pri nas ni človeka, ki bi ga ne imel raa. — saj je tudi on prijatelj nam vsem, ki je povsod priskočil, kjer je bila potreba, pri tem pa nikdar ni gledal na vero in je vedno širil le ljubezen — vendar mu želimo manj skrbi in odgovornosti, kakor-šne ga čakajo pri zidanju nove cerkve... Glavna skrb naj mu bo zdravje — zato naj pa sam odloči, če naj se izpolni ali ne izpolni vse njegove prijatelje vznemirjajoča slutnja, da ga — izgubimo . .. Značilno za naše razmere Med razveseljivimi pojavi in napredkom imamo tudi prav žalostne prizore, ki dado misliti Ljubljana, 14. januarja. Zima je kruta, krrvičn;i. Mnogi se je bojo, ker je za njih začetek še večjih skrbi za obstoj. Prinaša jfm vrsto dolgih črnih dni, negotovost, ko človek ne ve. kako bo jntrl... Navadno je vsak dan slabše, brezupno Čakaš in čakaš, pa ni nobenega upanja, da se obrne na bolje. So nekateri, ki »p poslužujejo skrajnih sredstev. Zato se pozimi tudi množo tatvine: včasih tud: kio obračuna v tem času z življenjem. mno?o pa jih je, k1 se zadovolje z vsakhn delom, če ga je le mogoče dobiti, vendar so nekateri naravnost prisiljeni beračili. Berači niso dandanes nikjer dobrodošli in ljudje ne vedo, kdo je res potreben ali takorekoč upravičen prosjačiti. Največkrat pa za najnesrefinejše nit! ne vemo. Mnogo jih Je — lačnih, ki bi radi delali, prositi jih je pa sram. Ponižanje je dostikrat hujše kot lakota. Najtežje je prosjačiti te brezskrbne ljudi — takorekoč aa milost, da smeš živeti — za zavrženo skorjo kruha, ki bi ti jo podarili tako zviška, s porogom in zaničevanjem. Ljudje ne razumejo tega. zlasti tisti ne, ki še niso bili nikdar lačni in k; smatrajo te lačne ljudi za manjvredna bitja, ki so si svojega žalostnega položaja sama kriva. Da, to je treh a povdariti — mnouo jih je med lačnimi, ki niso krivi svojega zla, pripravljeni so dati vse svoje sile na razpolago vsakemu, ki bi jim omogočil vsaj narprimitivnejše življenjske pogoje Sezonski dolavoi tn ljudje s piollm zaslužkom ali pokojnino, pa botehni in stari, ki si ne morejo preskrbeti kuriva in ne zimskih oblačil — težko, težko je zdaj življenje teh, a nam je marsikaj skrito, ljudje najraje skrivajo svoje trpljenje, če je le mogoče. Včasih se pa kaj ne rta več skrivati. Sicer tudi mareikao prezromo. premalen-kostno se nam »di. Mnogi so gotovo mnenja, da ne&atere stvar! niso vredne niti omembe, ki jih je polno okrog nas. Hodi n. pr. po ulicah slabo oblečen vtarček, v dw gubi leze, noge vlači ko-«t seboj, oči so mu skoraj popolno- ma opešale, tudi ne sliši dobro. Ustavlja ljudi — stare in mlade, saj jih ne more razpoznati 8 slabimi očmi —■ vprašuje jih, če imajo drva, da bi jih žagal ali kakršnokoli podobno delo. češ zima je, pa je tako slabo za zaslužek. Nekateri gredo mimo, ne da bi se ozrli na reveža, nekateri ga smatrajo za pijanega, zopet drugi ;>a zmajujejo z glavam:. Potožil mi je starček, da hodi cele dneve okoli, pa ne more nikjer dobiti nobenega zaslužka; delal bi že še, hodi pa težko okoli, noge ga bole. Seveda, ljudje ga vidijo slabotnega in mu niti ne verjamejo, da bi sploh Se mogel kaj narediti. In je dejal, da zdaj ljudje kupujejo največ že nažagana in razcepljena drva in da jih dado žagati največ na motorno žago. Pred neko gostilno je stala motoma žaga. Ustavil se je ter jo otipa) z velimi rokami: — Da, ila, .• malina« zdaj vse požre, eni preveč zaslužijo, drugi pa nič: Težko je zdaj za zaslužek, težko! šel je trudno, sključen, vel. z vlažnimi, udrtlmi očmi. ProsM pa ni nikogar, le delal bi rad. Lačen je bil tudi. Dela pa ni 1» snežiti je zopet začelo. V ponedeljek zvečer so se nabrali lju-nje pri šentjakobskem mostu okoli mlaj. sega onemoglega moškega. Slonel je na r»£?ra/ji ter se krčevito oprijemal mreže, da se ni zvali! po tleh. Nekateri so mislih*, da mu Je »labo. Ni jim odgovoril. Sramoval se je. In mar bi mu pomagali ti ljudje? Vedno več jih je bilo, neznanec pa je omagoval. boril »e je sam • seboj. Pristopil je neki starejši gospod ter ga vprašal, kaj mu je. — Lačen! Lnčen! je zahropel z zadnjimi silami nesrečnež. Da, da. lačen, toda, kdo b! pomislil kaj takega. Nekaterim se je resnično zasmilil. Prinesli so mu kos kruha. Nek;iteri so se obrnil! vstran, dragim pa so stopile solze v oči. Kajti videl! so jesti lačnega nesrečneža kruh, jesti s tako žalostjo in skoraj z ginjenostjo, s gladom, ki je tako silovit, da trga srca. Redko doživo talce stvari nekateri, ne* znatne so navidez, v on d ar mo pa ljive, četudi se že drugi dan pozabijo. Ne, Jdudje niso tako slabi, kajti kogar gane kaj takega, čuti se vedno ca bližnjega. Dva Gospoda sta pridela onemoglega ter ga odvedla v gostilno, da ga na hranita. Neki gospod pa je naročil nesrečnežu* naj pride v»ak dan k njemu, dokler ne bo dobil slufibe, da bo dobil vsaj najpotrebnejšo hrano. Da, tudi to je značilno, tudi takih stvari ne smemo prezreti, ko toliko govorimo o vseh mogočih razveseljivih pojavih, napredku moderne dobe. Morda te stvari res niso > nič . takega«.Ko bi ne bile, a dado misliti... Koristi moderne klavnice Ljubljana, 14. januarja. Z zgradbo hladilnice in z moderno preureditvijo klavniških prostorov je stara mestna kiavnica silno pridobila tako v gospodarskem kakor higijenskem pogledu. Mesarski obrti je omogočeno racijonelnej-še obratovanje, konsument je pa postre-žen z boljšim blagom. Akoravno je bila za modernizacijo mestne kiavnice investirana vsota okroglih 20 milijonov dinarjev, se je pokazalo, da je klavnica tudi v finančnem oziru svoji nalogi kos. Investirana glavnica, bo z lahkoto amortizirana z dohodki klavnice. Konsumenti imajo poseben interes, kako vrši klavniška uprava nadzorstvo nad blagom, ki je namenjeno na ljubljanski trg. Ugotoviti moramo, da se ogled in nad-pregled mesa vršita kar najrigoroznejše, kar priča že dejstvo, da se letno zapleni in uniči kot nevžitnega in zdravju škodljivega nad 20.000 kg mesa, drobovine itd. Posebno stroga je kontrola v Ljubljani nezaklanega in uvoženega mesa. Kajti prav to meso je večkrat sumljivega izvora. Novost za Ljubljano pa je obvezen pregled na trihnine vsega prašičjega mesa. Trihnine, ki jih naletimo tu pa tam v prašičjem mesu, povzročajo pri vživanju mesa v neprekuhanem stanju pri človeku težka, po večini s smrtjo zvezana obolenja. V Nemčiji, kjer se prav posebno veliko mesa uživa v prekajenem, toda v neprekuhanem stanju, je trihonoza zahtevala pri prebivalstvu strašne žrtve. V posameznih krajih jih je pomrlo na stotine zaradi trihnin. Zato imajo v Nemčiji za vso državo obvezen pregled na trihnine vsega, prašičjega mesa in slanine. Tudi v naši državi je sedaj ministrstvo za poljedelstvo odredilo za večje konsumne kraje obvezen pregled na trihnine vsega, prašičjega mesa. Ljubljana je prvo mesto v državi, kjer je klavnica opremljena z modernim trihi-noskopom, skozi katerega pasira vse prašičje meso, ki ga potrošimo v mestu, ali je pa namenjeno za izvoz. Sploh je mestna klavnica najmodernejše urejena in prednjači vsem klavnicam v državi, številni so poseti v klavnici voditeljev komunalnih ustanov iz vseh krajev države, ki hočejo tudi v svojem področju ustanoviti in preurediti svoje klavnice po ljubljanskem vzoru. —r. Nina nana, punčka moja Pratella Francesco Balilla, italijanski komponist, je bil rojen 1. 1880. v Lugo (Romagna) ter je študiral glasbo na liceju Rossinijevem v Pesaru, kjer sta mu bila učitelja Mascagni in Clcoguani. Kot učitelj petja je postal ravnatelj Glasbenega zavoda v rojstnem kraju. Pratella je pripadal struji najodločnej-ših glasbenih futuristov v Italiji, a je ostal vzlic temu melodičen in vdan ljudski muziki. Danes je mnenja, da je futu-rizem svoj namen, da obnovi nacijonalno italijansko glasbo, že opraviL Napisal je več orkestralnih del, himno futuristov s-Na življenje«, pesmi in tudi nekaj manjših oper, med njimi pravljico v dveh slikah za otroško gledališče »La Ninna Nanna della Bambola, ki se je izvajala 1. 1923. v Milanu. In zdaj jo je naš kapelnik Niko Krištof, ki je prevedel tudi besedilo, prinesel v našo opero, uprizoril pa prof. O. Sest. S skoraj samimi otroki, večjimi, manjšimi in celo prav majhnimi. Veliki trud in železno potrpljenje, ki sta ga prenašala gg. štritof in Sest menda od oktobra do sinoči na neStevilnih pevskih in odrskih skušnjah z malimi pevci in igralci, je bil z uspehom vsaj nekoliko poplačan. Pričakovati pa je bilo od občinstva več zanimanja, kajti snoči so bili v gledališču starši, sorodniki in bratje ter sestrice ljubkih' akterjev v veliki večini. Pratellova glasba je prijetno melodična iu otroški zbori, ki se vrste drug za drugim ter jihi prekinja le par solotočk manjše učinkovitosti, so lahko pevni ter gredo v ušesa brez posebnega truda. Kar je na tej glasbi Yfuturističnega-. lahko sprejemaš kot zanimivo, a nekam prisiljeno kaprico. Ti otroški zbori imajo baje veliko podobnost s furlanskimi narodnimi in cerkvenimi pupevkami: čuje jo se pač tako domače ugodno in imajo čisto slovanski značaj. Zlasti lepi so zbori v cerkvi. Dejanje je pravljično in razdeljeno v dve sliki. Čarovnik izpreminja s palico čaralico malo deco t punčke, ki jih potem prodaja po svetu. Majčica, sirotica, tako silno ljubi kupljeno svojo punčko, da jo njena ljubezen oživi ▼ deklička. Njena ljubezen pa hkratu oživi se celo trumo drugih otrok, ki jih je začaral zli čarovnik in na zmajskem vozu preko morja in ravnin odvedel v svoj prepad. Sila ljubezni, tukaj sila v deklici speče silne materinske ljubezni do punčke, stori torej isti ginljivi Čudež, kakor v starodavni pravljici o kiparju, ki ae je zaljubil v lastni kip krasnega dekleta in ga s svojo ljubeznijo ožrriL Kot ******** dejanje m tev in poroka gubernatorjeve hčerke Alen-čice s poslanikom. Vse dejanje je zelo preprosto, malo razgibano, nedramatako to brez humorja. A ljubko. Speaker (govornik) med 1. in 2. sliko je opravil svojo nalogo prav dobro, a je povsem odveč, ker babica pripoveduje natančno isto z istimi besedami; a tudi babici bi črtal njeno pripovedovanje o dogodkih v 1. sliki, ker smo jih že itak videli. G. prof. šest je pravljico postavil med dekoracije, ki so menda sam lect in s tem poudaril pravljičnost. Otroci, glasniki, pazi, glasbeniki, copernik, poslanik, gubernator, Alenčica in Majčica so bili prav lično in ljubico opravljeni ter je bila scena ves čas polna pestrosti in slikovite živosti. Izvajanje petja je bilo za otroke gladko in točno, igranja pa takisto dovolj. Odlikovali so se zlasti Alenčica (štritofo-va), poslanik (Pirkmajer). gubernator (Jurko> in seveda odrasla babica fgdč. Novy t. Zelo pogumna je bila mala majčica punčke in naravnost čudovito hrabra oživela punčka < Veselinova). Težko nalogo je imel copernik (Rotar), ki jo je igralski izvajal prav zadovoljivo. Gg. Stritof, £est. Golovin to Uljaniščev so izvršili odlično svojo nalogo in so z uspehom, ki ga je občinstvo iskreno priznavalo, lahko popolnoma zadovoljni. Za ljubljansko deco so ustvarili prvo otroško opero, ki bo brezdvomno privlačevala. Tudi Rus Vlad. Iv. Rebikov. ki je bil svoj čas v Ljubljani in smo uprizorili njegovo pravljico »Božično drevo«, je napisal več otroškib opere in dramatiziranih basni. Zanimivo bi bilo spoznati tudi te. tem bolj, ker so čisto slovanske. Nato je bila krstna predstava baleta »FiguTlne«, spisal in ugiasbil L. šafranek-Kovič, avtor ^Hasanaginicet. Izvedba je bila prav lepa in uspeh popoln. Več jutri. Fr. G. Iz gledalske pisarne DRAMA Ljubljanska drama ponovi tkrevi ob 20. uri Balzacovo komedijo »Mereadet«. Glavni junak te kpmedije je v večni borbi s finančnimi težkočami in z upniki, peča se z najfantastičnejšimi kupčijami, samo da bi se rešil iz finančnih stisk. Komedija v celoti je verna slika okolice, v kateri je ži* vel slavni Balzac. Ciničnega špekulanta Mercadeta igra g. Levar, v osta&ih vlogah sodeluje skoro ves naš dramski ansambel. Predstava se vrsi za red B. Golia: »Princezka in pastirček«. Is-redno je vžgala in navdušilo publiko, staro in mlado, novo delo dramskega ravnatelja gospoda Pavla Goiie, Cele salve smeha v dveh razprodanih hišah, to najbolj jasno dokazujejp. Kdor hoče uživati par uric ne* prisiljene zabave, temu priporočamo, da si ogleda Golievo veselo pravljico v četrtek dne 15. t. m. ob 20. uri v ljubljanski drami. Predstava je izven abonmana in veljajo obt> čajne dramske cene. Režija je prpf. Šesto« va, zasedba pa ista kakor pri premijeri. OPERA Danes se poje L. š.ifranek4Cavičeva opera Hasanaginica. ki se odlikuje tako po svoji globoki vsebini kakor rudi glasbi, ki se izredno prilega dramatični vsebini. Na* siovno partijo poje ga Thicrrvjevd, Hasan^ ago g. Križaj, Pintorovič bega g. Grba, Ka= dija g. Gostič, SuJtan-ija ga Ribičeva, Suž* nja gdč. Španova, v ostalih vlogah sodelujejo gg. Janko, Perko, gdčne Ramškpva, Je* romova, baletni zbor in drugi. Opero diri* gira ravnatelj Polič. Predstava se -vrši za red A. Jutri ponovi ljubljanska opera Masse-netovega NVertherja z g. Gostičcm v na= slovni partiji. Lotfco poje ga Sax*Pristovško* va, očeta poje g. Zupan, Alberta g. Grba, Zofijo ga Ribičeva. Dirigent opere je ravna« tel j Pohč. reži6cr pa g. Bratko Kreft. Wer; ther je znan tako po svoji vsebini kakor tudi po izredno lepi in melodični glasbi. Predstava se vrši za red D. Sokol v Višnji gori V nedeljo 11. t. m. je imel v Išn j gorski Sokol svojo redno glavno skupščino ob polnoštevMni udeležbi članstva. Skup. ščino je otvoril točno ob pol 16. starosca b r. H e n ed i č i č, pozdravil je župnoga delegata br. Kocijana in ostalo člaa-stvo. Po prečitanju poslanice Saveza SKJ je poročal br. starosta. Omenil je, je telovann;ca v zelo slabem stanju ter jo bo treba Lemeljito 'popraviti. Tuka;šn)a osnovna šola je pred kratkim pričela s telovadbo v sokolfck' telovadnici, vendar se pa krajevni šo'ski odbor kljub pozivom giede odškodnine sploh ne odsove, članstvo s** .ie v preteklem letn močno pomnožilo, tudi deca telovadi. Glede telovadbe mlajših članov se pa premalo strogo izvajajo predpisi onih, ki še niso izpolnili H leta. Tajniško poročilo je podal tajnik b r. Nad rab. Društveno delovanje je bilo dokaj živahno. Odbor se je sestai k 20 rednim sejam, članov ima društvo 86. Izčrpno blagajniško poročilo je podal blagajnik in gospodar br. Breg ar s t. Kljub težki gospodarski krizi je bilo finančno stanje precej ugodno. Društveno premoženje je vredno ca. 60.000 Din. Načelniško poročilo je podal načelnik sodnik br. Joža Rus. Obisk telovadbe je bil nereden. Manjka sposobnih prednjak ov in pa prednjaškega zbora. Župne-ga prednjaškega tečaja sta se udelež'la dva brata. Društvo je sodelovalo na vse-sokolskem zietu v Beogradu, na župuem iletu v Ljubljani, samo pa je priredilo v poletju java i nastop, ki j« prav povoljno uspe L Ob koncu poročila je njegov lep in jasno Mejni poziv na vae članstvo napravil najugodnejši utie. Prosvetno poročilo menja, da je dru*tro priredilo tri gieda-liike predstav«, proslavo čoikoslov. narodnega praznika in pa 1. dacember z zs-člaaatva. Feedpfcana idej- na šola se nI vršila. Drufitvo poseduj« knjižnico, katere se pa članstvo prav ma-k> poelutuje. V kratkem času se bo ustanovil pevski odsok. Br. gospodar Bregar st je poročal o zgradbi, ki je v zelo slabem stanju In pa o društvenem inventarju. M<>1 letom se je nabavilo nekaj novega orodja pri tvrdki Oražem v Ribnici. V imenu revi-zijakepa odbora j«.- podal poročilo notar br Zeval k, ki je pohvalil delovanje društvene uprave kljub rajnim tožkocam. Ko je bil še odol>; • u pn račun za leto ldtl, sledili razgovori o spr> umnibah društvtue uprave, \<\ bodo predložne župi v odobritev. Potek oK-nr^a zbora je bil dotttojrn in sokolski ter je pokaral pravo razumevanje sokolske Ideje« Vide. lo se je. da skvrša društvena nprava doseči črni vtrjili uspehov, resdar pa ja zarad: Biromasnoatl kraja, zlasti v finančnem oz;m. poslovanj«* precej ote^kočrno. Ko Je Se župni delegat l>r. K O C 1 j a II !> iW-ii poodrave tnpaege Mar^insttvu ter podal VOČ koristnih nasvetov za bodoče delovanje, je br. starosta ob IS. za\l.'u'il lepo -uspelo Kburovan.ie. Zdravo! Koledar. Danes: Sreda, 14. janu.ina 1931, katoliki čani: Srečko, pravoslavni: 1. ;;niuar;a 1931, Nova £od. Današnje prircdit\e. Drama: MercaJet. Opera: Hasana-iiika. A. Kino Matica: Ana Cnstic (Greta Garbo)* Kino Ideal: Dvoboj v Sahari. Kino Ljubljanski dvor: 20.iXMJ milj pod morjem. Predavanje univerzitetnega profesorja dr. Gosarja ob IS. na univerzi. Dežurne lekarne. Danes: SušnnJt, Manjin trg. Kutalt, C >o» aposvetska cesta. Dame v tramvaju Vsaka d; se raje voeila a svojim avto> mobilom po mestu in obiskovala prhata* Ijice. peljala bi se tudi k šiv Uji šd v trgovino zbijat nore kožuhe in ^!*«rn*'. tojv lete. semtotde pa tudi u a teprebod aJ! po važnih opravkih, da ne bi nikdo vedeL kaon. Takih dam je pa v Izubijani le s«v lo malo, zato se jih pa reč vozi z eJe)c» rričzio železnico. Seveda, ne da bi si ne mogle naročiti taksija, ampak samo rato ne, da bi jih ljudje ne vlekli po zobeh zarajdi bahaštva. Ker amo se pa vtri moSki nančill t;r\tb manir v plesnih šolah, kakor nam priča* jo protesti proti plesu mladine, ki jih čl« ramo v zarodov!< anketi, rato se pa ▼ tramvaju znamo tudi ve-sti do plčie** tako, kakor predpisuje bon-ton, k! so ga znale že naše prababice na pamet v nemški in francoski pomnoženi In tebo\j*ani fedajl. Skratka, že v tramvaju se v Mi. da smo aristokrat je, sploh, da smo zrasli ▼ gradovih vsaj kot potomci hlapeev Ja de.kel. Poseibno naša zorna mladina se odlikuje po uglajenosti v električni. In tudi po stanovitnostL Nisem še namreč videl v tramvaju gospodka, ki bi stanovitno tje sedel pred priletno gospo. Čeprav reva opleta sem In tja, kakor bi vlsola na jermenu s stropa V majavem ljubljanskem tramvaju bi ne bilo nič čudnega, če bi skozi cfrno, roka bi pa Ja» Ije biugljala na jermeaMi. Kako bi bUo to z aba vno! J asno! Z električno ee pa ne vozijo samo slabotno dame, temveč tudi čvrste jeospo-dične in onemogli starčki Lepe someščanke, trenirane in oj<'kJe-nole v vseh naporln najTazličnejšJh spor. tov. imajo pa tudi lepe plašče in kožuhe, pod njimi pa skrbno slikane aH eelo ▼ drobne gubice položene kikljice. Bog varuj, da bi «1 pomečkale obleko — zato pa tudi nobena mlada dama v tramvaju već ne sede. Kakopak, krepke so iu rad<> pokažejo, kako so trdne t nogah, da ohranijo ravnovesje tudi ob najhujšem sunku. Včeraj som občudoval v električnem vozu kar šest takih Amazonk naenkrat. Zfbale so se, balansirale in odletavale, ua prašno klop pred seboj pa nI sedla nobena. Plesno se de v gneči med njimi lovil na vse strani drobčkan, Btar, zelo star gospod. BU je fin gospod in tudi častitljiv — a tudi kavalir starega plemen i lega kova seveda. NI upal sesti na prazno klop pred seboj, saj niti pomisliti ni moze.l na tako neolikanost, ki bi jo bil po svojem mnenju zagrešil, če bi bil sedel na dolgo prazno klop, ko so dame stale. Hm. aristokratje aH pa vsaj potomci hlapcev, ki se zgražamo nad plesno šok\ kjer naj bi se mladina naučila uglajenosti. Pa tudi potomke — dekel... Ce se ne bomo naučili manire drugje, naj pa gospode in tudi naše dame nauče utlike — tramvajski kondukterji! Ne bo imel škode. — Kaj, v Ameriko jo hočeš mahniti. — Da, na trgovsko potovanje :>em namenjen. — Kaj pa če se potopi med vožnjo pamik? — Pa naj se. saj ni moj. V šoU. — Katera žival je najKoristnejša? — Kura. gospod učne!i. — Zakaj pa baš V"in>? — Ker lo lahko jemo še preden se j;.ieŽ2 rn potem tudi. Praktičen zamorec. V strašni zimi najdejo na cesti prezeblega zamorca, nalože ga na voz in odpeliego na rešilno postajo. Zdravnik ga pregleda in pravi: »Brž mu dajte konjaka, dva naj ga držnta, eden naj mu pa vliva konjak v usta. — Ta čas se zamorec zave in zakli-če: »Ne tako, gospod! En mož naj drži dva oa vlivata konjak Stev. 10 >SLOVENSKI NAROD«, dno 14 Januarja i#3l Stran 3 Nabavite si takoj vstopnice za današnjo velepremiero ! Greta Garbo je spregovorila nemški v filmu :: Ana :: CHRISTIE '■••.h Po znani drami Evg. O'Neilla predelal W. Hasenclever. Hans Junkermann in Theo Shall Predstave ob 4., 7-in 9* zvečer! Kot dopolnilo najnovejši Pa-ramountov zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. Dnevne vesti — Iz državne službe. Za pomožnega taja irka železniške m obmejne policije v iMari* Koru je imenovan policijski pristav okraj« nega glavarstva v Ptuju Anton Knez. — Rs-pisane službe. V Hisijeuskem xavodu v Banjaluki sta razpisani dve »dravniški elužbi. Prošnje je treba vlo-titi do 15. t. m. Sodišč« občine mesta Gnjilajia je potreben »travnik. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. leto sodišče potrebuje babico. Prošnje je treba vložiti do Sl_ L m. Tehnični oddelek banske uprave ▼pbaske banovine razpisuje natečaj za ha.no vine-ko^ra kontraktualnegra inženjvrja v Banja luk i. Prošnje je treba vložiti do 26. t- jil OUZD v Zagrebu potrebuje referenta inženjerske stroke kategorije A položaja IV. Prošnje je treba vložiti do 17. t. m. Občinske trošarine. Po odredbi bana dravske banovine smejo vse občine dravske banovine od 1. januarja do odobritve svojih proračunov, odnosno razglasitve zvi-šanib trošarin v >Službeiiein listu: }>obirati občinske trošarino na iste premete in v h>f' višini, kakor so jih pobirale v letu 1930. Občina Kočevje bo pobirala naslednja občinske trošarine: Od 100 litrov vina 200 dinarjev, od 100 litrov vinskega mo5ta 100 dinarjev, od 10q litrov piva 100 Din, od bi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka I>tn 15, od šampanjca steklenica Din 20, od vina v buteljkah Din 10. Občina Zakot, »rez brežiški, bo pobirala od 100 litrov vina Din 65. od 100 litrov vinskega mošta tudi Din 65.—. Občina Biš, srez iMaribor, levi breg. bo pobirala od 100 litrov vina Din 75, in od 100 litrov vinske-rra mosta tudi Din 75. Občina Drstelja. srez ptujski, bo pobirala od 100 litrov vina 25 dinarjev. — Velika ekskurzija čehoslovakov iz Jugoslavije na Češkoslovaško. Prihodnje leto med vsesokolskian zletom v Pragi prj-rede v Jugoslaviji naseljeni čehoslovakl ▼eliko ekskurzijo v svojo staro domovino. Organizacija ekskurzije je v rokah osrednje onjran izacije gospodarskih društev v Zagrebu. izletniki posetijo poleg Prage v*>a vef-ja mesta na češkem in Morav- afeana — Pravilnik pokojninskega sklada advos katske komore v Zagrebu. »Službene No* vine* št. 8. z dne 13. t. m. objavljajo pravih nik pokojninskega sklada advokatske ko* more v Zagrebu. — Razid društva. Društvo kriminalnih organov za Slovenijo v Ljubljani se je po siri epu občnega zbora L 1931. prostovpljno ntzfio — Razpisana služba hišnika. V dr. Oraž; novem dijaškem domu v Ljubljani se odda s L februarjem mesto hišnika. Prošnju sprc= jema upravni odbor SPD na univerzi do 26. t. m. — U kinjen je pobiranje mostnine. Ban dravske banovine je ukinil pobiranje mostnine na banovlnskem mostu č4-z Savo v Ks'lečah pri Zidanem mostu in na banovinskom mostu čez Savo v Krškem. — Rimske žare na dna morja. Pri Krap-n-ji blizu Šibenika so naleteli te dni na rimske žare. Ko so ribiči okrog rta polotoka Ošrtice lovili ribe, se iim je mreža zapletla v morsko dno. En ribičev sc je spustil na morsko dno, da razveže mreže, naletel je pa kup žar. Iz morja so potegnili kakih 60 rimskih žar razne velikosti. Ena je bila celo meter visoka. Arheologi so mnenja, da so na dotičnem kraju najbrž ilirski srusarjj potopuM rimsko galejo. — »z »Službenega lista«. ^SIu2ft>eni list kr. banske uprave dravske banovine« St. T, z dn* 13. t. m. objavlja pravilnik o pobiranjn pristojbin »a dela in proizvode v higijenskih zavodih m higijenskih ustanovah ui njihovi uporabi, dopolnitev uredbe o organizaciji prometnega ministrstva in prometne službe, razglas o uvozu jugo-slorvenske živine v Francijo, način kontroliranja uporabe bencina, ki se dovoljuje za pogon motorjev brez plačila državne trošarine, spremembe in dopolnitve k pravilniku za državni strokovni ispit za učiteljsko službo na moških obrtnih, strokovnih obrtnih, občeobrtnib in obrtno tr- govskih šolah, izpreanembe in dopolnitve v pravilniku za državni strokovni izpit za učiteljsko službo na ženskih obrtnih (strokovnih) šolah, pojasnilo o državni trofa. rini na žarnice, odločbo o oprostitvi uvozne carine na kemikalije za koncentriranje rud s flotacijo in uredbo o izpreujembi ^področja in mej upravnih občin Sv. Jeronim, Motnik in Trojane v dravski banovini. — Moderen kinematograf v Zagreba. Zagrebški listi poročajo, da začno spomladi v Zagrebu graditi velik kinematograf. Zgrajen bo na dvorišču bivše Hafnerjeve pa!ače, ki je sedaj last bratov Deutsch. V moderno zgrajenem in razikošno opremljen kinu bo prostora za 1500 ljudi. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 4 milijone Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vrenje. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Beogradu 2, v Ljubljani in Skoplju 1, v Zagrebu — 1, v Mariboru —1.4, v Sarajevu —3. Davi je kazal barometer v Ljubljani ~oi.2 mm, temperatura je znašala —2. — Smrtna nesreča pri Slovenjgradcu, V Ćernecah pri Slovenjgradcu se je pretefcli teden pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postala posestnica Mariju Kaufman*'. Ko so se približali hiš; trije fantiči kot »sv. trije kralji«, jim je posestnica pohitela naproti, v veži je pa tako nerodno padla na glavo, da s! je pretresla možgane in nezavestna obležala. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. — Samomor uradnika v Zagrebu. Včeraj dopoldne se ie v svojem stanovanju v Pe-triniski ulici v Zagrebu obes"! uradnik Prve hrvatske štedionice Adolf Mlinaric, star 5! let. Okrog 10. ga je našla žena v Irski-nji obešenega. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Mlinaric je že de!j časa bolehal. Hodil je od zdravnika do zdravnika, toda nihče mu ni mogel r" ma-gati. Videč, da ni rešitve, se je obesil. — Špela t Kani pa v soboto? Tone: V soboto greva pa v Tržič na VII. planinski dirndaj! Iz Ljubljane 2l-n —Ij Splitski Hajduk na poti skozi Ljubljano v Južno Ameriko. Splitski nogometni klub Hajduk je nedavno zaključil pogajanja glede daljšega gotovanja v Južni Ameriki. Gostoval bo v raznih večjih mestih v Argentini Braziliji, Urugnavu itd. Včeraj se je Hajdifk odpeljal iz Splita in drevi ob 19. prispe v Ljubljano, od koder bo nadaljeval pot v Bordeaiiv.. kjer se vkrca na parnffc. Moštvo je ojaoeno z nekaterimi zagi^bškima' in beograjskim'! igrači. Upamo, da bo Hajduk častno zastopal naš sport v tujini —Ij Dunajska cesta vedno bolj izpreme-rrjuje svoje hce od žetezni.škcsra prelaza proti Posaviu. Regntačnl načrt predpisuje ob nji gradnjo velikih stanovanjskih hiš trik ob stavbni črti. Takih, veli1kih hiš sc pa pri nas zida bolj malo, zato vidimo tudi sredi n*esta ob ti cesti še nuiogo nezazidanih parcel, onkraj prelaza pa se je pričelo graditi šele zadnja leta; lansko leto so po->ta\ili ob Livarski ulici dve stanovanjski hiši s trgovskimi lokali v pritličju. Do Sv. Krištofa sta ob banketih kostanjeva drevoreda, ki so jima ure že tudi štete, ker morajo drevesa pred novimi stanovanjskimi hišami podreti. Te dni jih podirajo pri Livarski ulici. —Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Lj-ubijani v času od 16. do dne 31. decembra 1930: 100 l>rn; listnica z 170 Din; mala ševjot - vrečica, v nje okoli 30 Din in 1 pismo, pisano v francoskem jeziku z napisom »mati pred-niča«, na zadnji strana pa »F. N. N. Goru-pova ui T7; zlata ženska zapestna ura; zlat graviran prstan z l bril.; denarnica s s 60 Din rn par zlatih uhanov; denarnica z 38 Din, 1 ključ in več računov, glasečrh se na ime Sežun Pavla; zlata damska zapestnica; wFoxsterier« psica, trdodlaki z belim ovratnikom; listnica, v njej uradniška legitimacija za žel. vožnjo, izdano po srez. na-četetvu v Novem mestu in 700 Dki; rečna torbica, v njej 3000 Din, i moinflcek z 10 srebrnimi šilmgi, 1 vežrri ključ in razni pa-mrji; ročna torbica* v nxj denarnica % 12 Din; avstr. potni Ust, glaseč se na ime Ktrrig Josip, Klagenfurt in denarnica s 1150 Din. —1} Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v Času od 16. do dne 31. decembra 1930: zlat prstan s 4 bennri tn 2 rdečimi kamnoma: moška ura z double verižico; damska ura, 1 zlat prstan in 1 srebra ©vratna veriž-ca z obeskom M- B.; zlata ženska zapestnica; kolesna zračna sesaJjka; prehljafi za spenjanje spisov; pes volčje pasme, svH]>. sive barve in žametasta ročna torbica, v njej denarnica z 73 Din. robec, 1 kovinast prstan. 2 bank. po 5 Din stare srbske izdaje in 2 kroni avstr. izdaje. V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 7 dežnikov; 4 palice: ženska rokavica; čepica; škatlja ročnih de1: otroška jopica: otroški suknjič; aktovka s spisi; 2 para galos: zavitek stare obleke; vrečica lipovega cvetja; nahrbtnik šolskih potrebščin: pripovedna kiijiga; volnen šal: moški klobuk: damski klobuk; lonec; auto (o-tročja igrača); par rokavic: steklenica za med; 5 jajc; žaga; 2 čepici in aktovka. _I] Danes premiera »20.000 mil) pod morjem«. Zveza kulturnih društev predvaja danes ob 4.. pol 8. in 9. zvečer premiero velikega fantastičnega filmskega dela »20.000 mdij pod morjem*. Film je izdelan po znamenitem romanu .Tules Vernea kot zvočni z nemškimi dialogi ter v prekrasnih naravnih barvah. Za film vlada veliko zanimanje in priporočamo občinstvu nabavo vstopnic v predprodaii. Cene izredno nizke! —Ij Pevkam In pevcem Ljubi]. Zvona! Danes, v sredo zvečer vaja mešanega zbora. Ne zamudite! Odbor. —Ij Marilonetno gledališče Ljubljanskega Sokola vprizori v nedeljo, dne l*. t m. pravljdčno igro v osmih slikah »Čarobne gosli«. Predstava se vrši v Narodnem domu, vhod z BJeivveisove ceste. Po igri predvaja br. Stmončič razne prizore in slike z beograjskega vsesosoklskega zleta. Začetek točno ob 16. popoldne. —Ij Velikodušen dar. Neznana gospa je po g. inž. Borisu Hribarju darovala za revne otroke v iDečiem domu kraljic« Marije« znesek 10f») r*m. — Za velikodušni dar izrekam najtoplejšo zahvalo. Dr. B. Dra-gaš s. r. —U Popravek. V ponočiKi o občnem zboru krajevne organizacije vojnih invalidov je stalo, da ie ljubljanska občina podarila voiuini invalidom 30.000 kg premoga. To je treba popraviti v- toliko, da jc mestna občina odstopila invalidski organizaciji omenjeno količino le za polovično ceno in ne brezplačno. —Ij Moški dežnik, se je našel v mestni posvetovalnici pri mestnem načelstvu v Ljubljani. Dofoi se ga istotam. —1] Akademski pevski zbor poziva vse svoje član«, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki se vrši v četrtek, 15. t. m. ob 8. zvečer. Ker gre za ugotovitev Članstva, je udeležba obvezna. Nujno zadržani član! se morajo do občnega zbora pismeno opravičiti. — Odbor. —Ij Društvo nižjih mestnih nameščencev ▼ Ljubljani te tem potom iskreno zahvaljuje vseru, ki ao z obiskom, darovi, ali na karšenkoli način pripomogli, da je veselica na dan 5. januarja 1931 prav dobro uspela v prid podpornemu skladu. — Društvo nižjih mestnih nameščencev ▼ Ljubljani. —Ij Elitni plesni tečaj v »KazinU se vrši od danes redno vsako sredo ob 20. in ne več ob petkih. Vodstvo: Jenko. 2l-n Iz Ptuja — Večer »Jadranske straže« se vrši v soboto dne 17. L lv3l v vseh prostoriji Društvenega doma v Ptuju. Na sporedu so razne zanimive točke. Opozarjan*) posebno na dekoracije, ki jih oskrbijo strokovnjaki. Dvorana bo izpremenjena v vojno iadjo na kater; bo svirala priznana naroJ-no ^elezničarska godba »Drava« iz Maribora — Posetite vsi to prvo večj-o patri-•jotično prireditev! Plemeniti Črt In črni kurjač Bobnike obiskovati — je dobro delo usmiljenja, ki si grešen človek z njirn kupi prostor v paradižu. To pa hudiča jezi, saj so mu dobra dela najhujSa konkurenca, pa nagaja in dela škodo človeku, ki hodi okrog in išče dobrih deL Dobrota je že od nekdaj sirota, kar je moral hudo izkusiti tudi po vsej deželi »loviti gojitelj plemenitih psov doberraanov g. Ivan Grilc iz Ljubljane. Svojega kužka je peljal na izprebod in za dobrimi deli je hodil naš športnik lepega dne že davno minulega leta 1922. in je zavil še v spi tal obiskat svojega bolnega prijatelja. Ker pa tudi naj plemenitejši do-bermani še nimajo pravice izkazovati dobrih del in obiskovati bolnikov, je g. Grilc moral privezati svojega dragocenega tovariša pred pragom bolnice. Ko se je usmiljeni gojitelj psov vrnil z zaslužen jem iz Špitala. pa ni bilo tam več njegovega ljubljenca črta. Je tudi pregrešno ime črt ker so ajdovski naSi predniki tako klicali hudiča, pa je prišel res sam vrag vmes. žalostni g. Grilc jc klical in žvižgal za Crtom po vsej Ljbljani in iskal ga je tudi po vsej deželi 7 dolgih let in še eno leto po vrhu. Celo po Hrvaškem se je vozil in stikal za psičkom po Trstu, a Crt — kakor bi se bil udri v črno zemljo. Res ee je rajnki Ortek pograsntl in v črno zemljo mu je s puško pomagal črni špitalski kurjač. Na dan je prišla usoda Crta žele lani po telefonu. Ker ni Slo zlepa, je pa sodišče obsodilo kurjača na 5000 Din odškodnine za Crta — ampak vreden je bil neprecenljivi dobe rman seveda več — pa tudi na stroške jc pasji lovac moral plačati 2334 Din. Sedaj je pa storije konec. Pristopa?** V Vodnikovi družbi? Povečano drsališče Ljubljana, 14, januarja. TVrrečano drsah&če Ilirije je bilo otvor* jeno v petek rn takoj se je pokazalo, kako potTcbnp ie bilo. Drsalni sport je začel sicer /adnia leta pri nas močno pojemati, ker se je na drugi strani nepričakovano razmah« nilo pnručarsrvo. toda zdaj. ko smo dobili SK Ilirije večje vesolje. Povprečno pride na drsališče vsak dan 600 drsalcev. Le ški-ida, da ne pri; tksne nekoliko hujši mraz, da bi mogli drsa* lisce zvečer pošteno politi in da bi bil *jn« traj led dovolj gladek. Včeraj je temperatu* ra nenadoma za nekaj 6topktj p*>&kočil*, kar se je ledu tak^vj pognalo. Postal \t mehkejša moderop in zelo prikladno drsališče, se bo tudi zanimanje za drsanje povečalo. Saj je mnogo ljubiteljev zimskega sporta, ki ne morejo gojiti smučanja, ker nimajo časa ali pa tudi premalo denarnih sredstev, da cm se vozili z mesta tja. kjer ie za smučanje pri* kladen teren. Med drsalci, ki napolni.V» vsak dan dr# salfšče tako. da ie za vse ^c premalo pro* štora, je seveda največ mladine, prav za prav otrok, ki imajo s tem sportom naj* in drsalke so ga do večera tako zrezale, da se je pokazal na mnogih krajih ie pesek. Clm ne bo temperatura ta nekaj stopinj padla* bo led slab, ali pa bo treba drsališče 73 rvo* kaj dni zapreti. Kakor smo že por/>ča!i. ie Kilo drsališče v nedeljo neoftcijclno orvorjeno. Na sliki vidimo mag. direktorja dr. M. Zanika a srnami v krocju funkcij on ar jev SK Ilirije de DulaTja, tn^. Bloodka in dr. l.apajoeta. plese mladina ali tte Se dva nasprotnika plesa — Lekcija nasprotnikom plesa 21. Gospod urednik, prav na kratko. Bravo-o-o. članka 15 MM—EL. pod anketo >.ali naj mladina pleše ali ne«* dosežeta rekord s prvo nagrado. Vse je bridka, čista resnica, kar stoji tu. Koliko je dandanes takih otročjih frajlic*, ki se ponašajo in šopirijo s svojo plesno znanostjo, ki pa ne znajo kuhati. Vseh zlih posledic plesa so seveda krivi starši. Ni čuda, če je mož, ki vzame iz plesne šole kuharico za ženo, v zakonu do skrajnosti razočaran. Ples je za mladino vir prezgodnje dozo relost i, razuzdanosti, ošabnosti in moralne propalosti. Prijatelj mladine. 20. Anketo, ali naj mladina pleše ali ne, seon pozdravila /. velikim navdušenjem, ker sem pričakovala različnih odgovorov, r»a bolj retik: so: za tako važno zadevo zelo žalostjio. Tu so vidi, kako gine rso to. kar b: bilo v korist bodočnosti In narodu splob. Nek^ieri odgovori so r<*s častna izjema, mod temi zlasti Stev. 15 in 16. Vsak trf»zno misleč roditelj mora soglašati 6 t<*m<». No l»om se spuščala v podrobnosti, bf jfh lahko naštela nebroj in slopr vso proti plesu. Be bi prešla na TK>Karnorni»j5t!, bi pokrHi moji argumenti ves časopis in vsi bi govorili o škodi, oziroma izgubi na račun plesa obeh spolov in staršev tudi. Kar pa piše nekdo pod št. 14, mora vsak pameten človek priznati, da nam taka šola ne more vzgojiti nobene hčerke, ne žene, gospodinje, matere ali cveste soproge. Otroke naj vzgaijajo dobre matere, starši sami, in ne — plesni mojstri. Uboge so matere, ki odobravajo tako šolo in mislijo, SLOVENSKI N A R O D«, dne 14. januarja 1931 Stev 10 C O. Kama. 28 Vroča kti Roman. Rdečelas deček je odprl ozka vrata in zaklical: — Gospodična Marsh! Zelda je vstala in odšla za njim. Gospa Bryan jo je vprašujoče in radovedno pogledala, ko je vstopila. — No torej, draea moja. kar naprej in sedite, prosim. Končno sem menda našla nekaj za vas, — je začela prijazno. Zelda je poslušala prve njene besede v silni napetosti, potem je pa njeno navdušenje padalo — padalo. Gospa Bryan ji je na vse načine prigovarjala. Vloga da je »čedna«, z opereto da sploh nima nič skuoneea. ZeMa ki je pazila na vsako besedico, je kmalu sooznala. da gre za nekai neprimerno slabšega. — Najbrž varijete? — je zajecljala. — No, vidite, to je prava beseda. Saj veste, kakšne reči prinaša Zabriski. Čutil bi se zelo počaščenega, če bi slišal, da govorite o varijeteju. — To se pravi — potujoče gledališče. — Da, najbrž bo potoval s tem po svetu. Zelda je počasi zmajala z glavo, ne da bi odvrnila pogled od gospe Bryan. — Toda vloga je dobra in da se mnogo zaslužiti. Imam mnogo deklet, ki bi z veseljem sprejela to mesto. Zabriski je ime, ki nekaj pomeni. — Da, rada vam verjamem, toda meni s tem ni prav nič pomagano, gospa. Moje ime mora zasloveti. Rabim nekaj, kar mi bo pomagalo napraviti karijero. Potrpežljiv smehljaj je zaigral na obrazu gospe Brvanove; prikimala je, poslušala pa sploh ni. Zelda je vrtala in se z drhtečim glasom poslovila. — Mislila bom na vas, — je dejala gospa Bryan; — oglasile se kaj. Pridite prihodnji teden zopet. In Zelda je odšla. Zopet je morala na soparno cesto. Dan je bil bolj vroč fcakor prejšnji. Počasi je stopala po trotoarju in večkrat se je ustavila, rja si je obrisala z robcem potno čelo. Med ljudmi, ki so stanovali pri Ha-miltonu Blake, so bili že znani obrazi. Nekatere je poznala Zelda po imenu — igralce in igralke, ki so bili že dokaj zasloveli. Vsi so jo pričakovali. Pogovarjali so se tiho v skupinah, pravili so drug drugemu, kaj so slišali, katera nova dela pridejo na vrsto in sploh kakšne načrte imajo gospodje direktorji. Skoraj nihče se ni ozrl, ko je vstopila Zelda. Ti ljudje so stali nekaj stopnic nad posredovalnico gospe Bryanove. Zelda je bila pač ena mnogih, ki jih je zanesla usoda v to hišo. Na pragu je sedela debela, priletna žena, ki se je hladila z robcem in težko dihala. — Vražja vročina, — je dejala Zeldi. — Križ božji, prav res ne vem, zakaj ne napravi Blake tu ventilatorja. Izsesava nas do zadnjega beliča in ravna z nami kot da smo živina Pisarniški sluga od odprl od znotraj vrata. Za hip je zavladala tišina. Vse glave so se dvignile, vse oči so se uprle vanj. — Gospod Herningway?... Je gospod Hermngway tu? — Vse tiho. Njegov pogled je zdrsnil po čakalnici, vrata so se zopet zaprla m kramljanje se je nadaljevalo. — Kaj bi pa rada mala? — je vprašala debela žena. — Ah, kar bi dobila, — je odgovorila Zelda utrujeno. Bila je lačna. Kava in žemljica zjutraj, to je bilo vse, kar je pojedla. A zdaj je bilo pol ene in glava jo je bolela. Bilo je nespametno hoditi tako pozno k Blake. Morala bi biti tu ob enajstih ali pa še prej. ko je bila čakalnica najbrž še prazna. Vstala je, ho-teč neopaženo oditi, toda nenadoma je po čakalnici zašumelo, vrata so se na stežaj odprla in v čakalnico se je prima-jala dama v bogato okrašeni platneni obleki, z živo rdečim peresom na klobuku, z velikim solnčnikom pod eno in ljubkim pekmgezom pod drugo pazduho. Visoko dvignjene glave in arogantno se je dama ozrla, potem je pa stopila dostojanstveno k bližnjim vratom, po- ; trkala lahno na motno steklo, odprla vrata in izginila. Celo po njenem odhodu j je vladala še nekaj časa grobna tišina. Zelda je stala fascinirana in zrla nepremično na vrata, ki so se bila zaprla za igralko. — Ana Hernandez, — ji je pojasnila debela žena. Ana Hernandez, slavna igralka, zvezda VVebra in Fielda! Prelat bi ne mogel napraviti na pobožno redovnico tako globokega vtisa, kakor ga je napravila ta bežna pojava boginje Brod-waya na Zeldo Marsh. Mehanično je hitela po mrgolečih ulicah domov in neprestano ji je bila znamenita igralka pred očmi. Bolestna želja pripadati igralskemu svetu in biti enaka nji, je mučila njeno srce in ga stiskala. Nekaj časa ie oki**'ala Ustnice so se ji tresle. Ta cib" mora doseči, je sklenila sama pri sebi. — kakorkoli, toda brezpogojno mora postati slavna igralka. Ko je bila prispela v Newyork, je ljubila Zelda na velemestu vse. množico ljudi, hiše, ogromno prostranstvo in cek> vročino. Zdaj se ga je pa začenjala bati, groza jo je obhajala pri pogledu nanj. Kakor da ji leži na rama« utež. Njeni dnevi so bili dolgočasni, brez pravega dela, razen neznosnih posetov pri agentih. Ni ji preo s tajalo drugega nego čakati. Njeno srce je obupano viselo na gledališču. Ljubila je gledališko atmosfero, nerv ozn ost in celo vonj pudra in abrvila. Vedno znova je prebirala v novinah poročila o predstavah in igralcih, o načrtih direktorjev. Ni imela denarja, da bi se naročila na gledališke liste — imela ga je komaj za najnujnejše stvari — toda izposojala si jih je, če je le mogla. In vendar, navzlic vsem skrbem je ostala izredno dobre volje, bila je čudovito optimistična in vedno pripravljena smejati se. Nihče ni slutil, kaj se godi v njenem srcu. In trdno je sklenila skrivati svojo vročo željo. Morda je bila shujšala in postala nekoliko bolj sloka, toda to ji je tako dobro pristojalo, da je bila zdaj še lepša. Ne, nobenega razloga ni imela pritoževati se. Njen čas mora priti, prej ali slej ji bodo morali dati skromno vlogo, če pa ne, si bo lahko še vedno služila kruh s kuhanjem. Saj je bilo v mestu tisoče restavracij in ljudskih kuhinj. Zakaj bi baš ona kot hči svojega očeta ne mogla postati kuharica? Kalvarija Armencev med vojno Kako so hoten Torti Iztrebiti nesrečno armensko ljudstvo Profesor dr. Magnus Hirschfeld piše v svojem znamenitem delu »Sittenge-schichte des VVeltkrieges« med drugim obširno tudi o grozodejstvih Turkov, ki so hoteli med svetovno vojno iztrebiti Armence. Po mnenju lorda Brycea je bil to največji zločin med svetovno vojno. Ob začetku svetovne vojne je prebivalo na turškem ozemlju okrog 2 milijona Armencev. Napram Turčiji so bili lojalni, vendar je pa hotela turška vlada izrabiti svetovno vojno, da bi z njimi definitivno obračunala. Spomladi leta 1915. je odredim notranji minister Talaat paša izgon vseh Armencev v Arabijo, češ, da so jim tam že pripravili nova bivališča. V šifriranih brzojavkah je pa dajalo notranje ministrstvo načelnikom okrajev navodila, naj poskrbe, da bodo Armenci čimprej iztrebljeni. V brzojavkah je bilo izrecno rečeno, da je treba poskrbeti, da Armenci sploh ne bodo potrebovali novih bivališč. Odredbi notranjega ministra so sledila grozodejstva, kakršnih je malo v zgodovini. Moške so odvlekli v turško armado ,starčkom, ženskam in otrokom so pa dali kratek rok, da vnovčijo svoje imetje, potem so jih pa odgnali orožniki v nova bivališča. Zbirališče izgnancev je bilo Aleppo. Na pot so krenile več tisoč glav broječe karavane, toda cilj jih je doseglo komaj nekaj sto. 2ene in otroci so umirali od lakote, njihova trupla so gnila ob poti in širila neznosen smrad. Nansen navaja v svoji knjigi »L* Arme-nie«, da je krenilo iz Kharputa na pot 15.000 izgnancev, v Aleppo jih je pa prišlo samo 350, iz Erzeruma jih je odšlo 19.000, cilj jih je pa doseglo samo 11. Pot, po kateri se je pomikalo nesrečno, strašni smrti zapisano ljudstvo, je bila doslovno posuta s trupli. Orožniki so lahko počenjali z izgnanci, kar so hoteli. Večino žen in deklet so posilili, potem pa pomorili ali prodali v suženjstvo. Nekaj so jih pokupili turški vojaki, večina je pa šla v hareme. Namen turške vlade je bil docela iztrebiti armenski narod. Vprašanje je samo, kako je mogla trpeti ta grozodejstva Nemčija, ki je imela neomejen politični vpliv na Turčijo. Nemški diplomati in vojaki so sedeli v Turčiji, videli so vse te grozote, fotografirali so jih za spomin in molčali. Nemška vlada je nosila nedvomno težko moralno odgovornost za masakri ran je ubogih Armencev. Zanimivo in značilno je, da je bil načrt izgona Armnecev delo nemškega orijentalista prof. Paula Rohrbacherja, ki hotel da bi bili Armenci naseljeni ob Eu-fratu in da bi tvorili kot gospodarsko zelo sposoben narod bazo za nemško ekspanzijo v teh krajih. Našli so se seveda tudi Nemci, ki so nečuveno početje Turkov celo odobravali. Pastor Traub je dejal, da je ljubezen do domovine prva dolžnost in najlepša vrlina vsakega človeka; Armenci pa te vrline niso imeli in zato ni imela dolžnost Nemcev zavzeti se za nje. Na drugi strani je bilo pa tudi mnogo poštenih in plemenitih ljudi, ki so protestirali proti masakriranju nesrečnega armenskega naroda in se sramovali, da Nemčija ni preprečila tega najgnusnej-šega zločina 20. stoletja, čeprav bi ga bila lahko. mu apetitu. Presenetljive uspehe je segel prof. Noorden zlasti pri mladih ženskah. Profesor pravi, da bodo s pomočjo novega prepata in pravilne dijete ženske sploh rešene strahu, da bi se preveč zredile. Pri tem pa njihovo zdravje ne bo prav nič trpelo. OTROŠKE NOGAVICE 'ilGOM Zagoneten umor V hotelu »Carlton« v St. Moritzu je bil te dni umorjen švicarski pisatelj Kuno Hofer. Ta umor, o katerem smo kratko že poročali, ima zelo zanimivo ozadje. Hofer, švicarski državljan, je bil pred vojno v švicarski diplomatski službi, leta 1913. je pa izstopil iz državne službe in se posvetil znanstvenemu delu. Od leta 1914. je bil privatni docent na ženevski univerzi. Med vojno je služil v švicarski armadi in pozneje je objavil obširni razpravi o svetovni vojni. Po vojni je prevzel misijo Rdečega križa za vojne ujetnike, pot ga je vodila v Rumunijo in pozneje se je naselil na Madžarskem, kjer je pisal svoja beletristična dela. Njegovo zadnje delo »Meine Geschichte und die meiner Gaste« je izšlo šele nedavno na Dunaju. Hofer je bil že pred vojno oženjen z madžarsko grofico in veleposestnico Heleno Desseffy in je imel z njo dva otroka. Po prevratu je mnogo pisal in predaval ter se zavzemal za revizijo trianonske mirovne pogodbe v prid Madžarske. Njegova žena ima na Madžarskem ogromno posestvo in Hofer sam je bil v najboljših stikih z madžarsko aristokracijo. Del leta je vedno preživel na Madžarskem in baje se je potegoval tudi za madžarsko državljanstvo. Zadnje čase je imel več sporov z rodbino glede imetja in pred sodiščem je vse pravde izgubil. Svak, državni tajnik baron Molnar, ga je tožil za- radi obrekovanja in ker se pozivu sodišča ni odzval, je bila izdana za njim tiralica. Hofer je živel s svojo ženo v srečnem zakonu. Kako se je seznanil z Boultonovo, ki ga je ustrelila, na Madžarskem ni znano. Njegova žena je prispela takoj v St. Moritz, da je poskrbela za možev pogreb. Boultonova si je po umoru pognala kroglo v prsa, pa je menda preslabo merila in ostala je živa. Hofra je poznala že delj časa in usodnega dne je nepričakovano vdrla v njegovo sobo, kjer je začela streljati po njem in ga zadela trikrat v trebuh, enkrat pa v vrat. Novo sredstvo proti debelosti Slavni strokovnjak na polju prehrane prof. Noorden je predaval te dni o rezultatih svojih poskusov z novim sredstvom proti debelosti. To je preparat iz ščitne žleze z minimalno količino joda, Učinkovitost novega sredstva je zelo velika, največja njegova prednost je pa v tem, da je docela neškodljivo. Preparat se lahko rabi tudi v primerih, ko bi bil človek sicer v nevarnosti, da zaradi slabega srca podleže. Novo sredstvo proti debelosti se pa rabi samo v onih primerih, kjer je debelost posledica notranjih vzrokov, ne pa tam, kjer se imajo ljudje zahvaliti za pre-obilo maščobo svoji lenobi ah' prevelike- Najboljse, najtrafnejse, zato 13 DajceneišeJ Petek, 16. januarja. 12.15: Plošče (operetna glasba, ouvat* ture); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.?0 Dr. p. Roman Tominec: Zavestno gledanje in opazovanje narave; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola v Šiški >: 20: Sah; 20.30: II. Beethovnov večer: Uvodne« besedo govori dr. Josip Mantuani; 21. Radio orkester; 22: Časovna napoved in poročila, Dapoved programa za naslednji dan. Sobota, 17. januarja. 12.15: Plošče (mešan program), 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; IS. Viktor Pirnat: V dolini gradov (graaova Preiek in Vrhovo); 18.30: Radio orkester; 39.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Dr. Franc Veber: Poglavje iz filozofije; 20.30. Prenos opere iz Beograda; 22.30: Poročila in časovna napoved, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Nosečim ženam in mladim mat era m pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja, Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Jose-fova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, KOMPLIKACIJA — Ali smem z vašo gospodično hčerko na izprehod ? — vpraša gospod mater svoje prijateljice. — Zelo mi je žal, ne morem vam dovoliti. — Zakaj pa ne? Kaj mi ne zaupate? — Vam popolnoma zaupam. — Morda ne zaupate svoji hčerki? — Tudi nji zaupam, toda vama obema skupaj pri najboljši volji ne morem zaupati. PRI ZDRAVNIKU. —> Nevrastenijo imate? Proti tej bolezni je najboljši lek delo. — Veste kaj — mi je pa žc ljubša bolezen, kakor vaš lek proti nji. Med zakonci. — Možiček, povej mi ali bi me imel tudi rad, če bi se ne bila vzela? — O, še bolj! V šoli. — Če bi tvoj oče prištedil vsak mesec 500 Din, kaj bi imel čez dve leti? — Gotovo motocikel. Najmodernejša oblika! Franc Jager tapetništvo LJUBLJANA. Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modrece, otomane, Zimo. zložljive postelje, patentne divane Ltd. Prostor za posteljnino, g Garantirana konstrukcija! | >*4afaff o£lasl< Vsaka besedo so pmr- Plača mo lahko tudi m znamkah ta odgovor sruunko/ - Na vprašanja brca znamke m* f Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — SuMea — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzen je — Nočno potenje mm, Bronhialni katar — Katar v grlu — Sirani kašelj — Izmeček krvi — Vzdiga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro penje — Zbadanje Itd-, — ao ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila Ona pomaga pri vsa kem načinu življenja, da se bolezen hitre premaga. Telesna težina se poveča ter po lahno poapnenje končno zaustavi bolečine Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter Jo radi priporočajo. Cim prej s mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas. OnmlriAIlM 79fttH1 dobite mojo knjigo, te katere boste črpan mnogo ko-r U|J I MUNJO (4)1011 ristnega znanja Kogar torej mučijo bolečine, kdor se noč« naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj pise se danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze a svoje strani moja pojasnila in bo VaS zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načinu Vaše prehrane ki Jo označujejo kot izborno prvi profesorji- V Vasem lastnem interesu Je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak cas postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter Jemlje ozir na vse borne, bi aa sanj-majo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov Ja: GEORG FULGNER, BERLIN - NEDKOELMM Ringbahnstraae 24. Abt 615 < Deutsehland > Likanje moike ali damske obleke Din 18.- Obračanje Din 300.- Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, posije VVALLET EXPRES, Ljubljana, Stari trg stev. 19. Pišite dopisnico, iskat. pošljemo 588 ENODRUŽINSKA VILA vpeljan vino toč, trafika In delikatesna trgovina, na zelo prometnem kraju v večjem letovišču na Gorenjskem — se tak «j ugodno proda. Le resni kupci naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Promet li kraj 578«. Ako hočete delat!, da z lahko domačo obrtjo zaslužite na lasta— domu po 7 Din na uro, pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako Je priložena grmrtiirn za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L PreseRtev Cevijarna I. Z a ml j en se Je preselila. Vhod Erjavčeva cesta 4, dvorišče, L nadstropje. Priporočam ae za vsa v mojo stroko spadajoča dela. Popravila gak*. Točno tn solidna L Zamrjm, Erjavčeva cesta 4. 589 Fižol »cipro« kg po Din 2.50 in namizna jabolka kg po Din 5.50 franko Velenje, embalaža po lastni ceni, po povzetju razpošilja Anton čok, trgovec, St. Ilj pri Velenju. 591 Leseno barako 4X4 m, v popolnoma dobrem stanju, opremljeno z vsem potrebnim inventarjem za prodajo na drobno (buffet) ter z vsemi dovoljenji za to obrt, v industrijskem delu Karlovca, zaradi odpotovanja ugodno prodam vse skupaj za 12.000 Din. Ponudbe tekom osem dni na naslov: Skladišče piva Union, Karlovac. 590 ANTON ŠTALCER Črnomelj Philfrpsovi radio aparati, akumulatorji, baterije, antenski materijal, polnitev, galvaniziranje. — Cene zmerne, tudi obročna odplačila Ceniki zastonj. 529 Zenitna ponudba Mlada gospodična iz meščanske rodbine, kristjanka, skromna dobra gospodinja z znatno doto v gotovini in nepremičninah išče znanja, da bi se omožila. Ni mi do bogastva, iščem pa v prvi vrsti značajnega in solidnega soproga, ki bo istotako cenil mojo osebo kakor mojo doto. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Plemenit karakter 516« na upravo Slov. Naroda. NEVESTINE OPREME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže Matek&M kes, LJubljana poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; *Breeda« robci komad Din 2.—9 W/latkuiatuxni paph G$ a tn a>— t/todafa uprava ,££cven»ficqa tlatoda. Pri boezihi želo ca in crev*s vzemite tudi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteha Dr. Semelič, Dubrovnik z bo. 3 steklenice s poštnino Din 105.—, 8 steklenic Din 245.—, 1 steklenica Din 40.—. Tribuna dvoholo s „Sachs" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 U K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tudi sam motorček, kater*f*a so lahko na navadno močno kolo montiral Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Urejuje Josip Zinjanrtg. — Za »Narodno "-wirnrr del lista: Oton Cbristot — Val v LJubljani.