Poki pasjih bombic, petarde prepovedane Vilsen in brez izpita povozil pešca in pobegnil ÜZITEK V DOBRI KAVI PR-\Ž.mXA:03/7ia-2666' ST. 98 - LETO 63 - CELJE, 12.12.2008 - CENA 1,25 EUR VeČina vprašanih direktorjev je kljub težavnim časom odgovorila pritrdilno» Kaj pa vi? Če ne boste dobili nit, lahko pišete dedku Mrazu in pismo nastavite pod takšno smreko, kot so jo postavili v Gaberski kleti... Najmočnejši slovenski fantje Ta naziv si je na tekmovanjih po Slovenija priborila ekipa iz Dobrine. Za uvrstitev v ekipo ni dovolj samo »špeh«. NOVI TEDNIK Spela kuralt UVODNIK Preživeti v naši regiji O skrbi za zdravje je bib prelitega is ve£i*:o črmla. Vemo, da odpadejo različne razvade, torej droge vsehvnt, vemOy da so nujni gibanje, zdrava prehrana. äm manj stresa ...In če se vsega tega držimo, nam popolnoma nič ne pomaga, če živimo v Celjski regiji^ 7U nas čaka precej bedna usoda. Tretjino bodo ugonobile bolezni srca in ožilja. tretjino bo pokopal rak, v preostali tretjini pa bo celo nekaj zdravih. Kaj nam torej preostanek L/ihko začnemo res popolnoma zdravo žived in upamo, da rm bodo bolezni zaobšle, lahko začnemo na vse kriplje opozarjali na zdravstveno kaiastrofo (kar sicer nima posebnega smisla, a se bomo morda vsaj bolje počutili), lahko se vdamo v usodo in se obesil na prvo hniSko, Ihdi to ne bi bilo nič nenavadnega, glede na to» daje naša regija na prvem mestu po samomprilnosti. Žal pa je tako, da nam okolje kakšnih optimističnih napovedi in morda tudi upanja ne priruiša. TUdi če se z današnjim dnem odloäte, Üa boste jedli le doma pridelano, neškropljeru) zelenjavo, ste si morda naredili več Škode kol koristi Pridelki, ki zrast^o na naši, celjski, grudi, imajo dodano vrednost - kadmij. Potem so tu Še fini delci v zraku, ki vas tudi lahko pokopljejo. In še bi lahko naštevaii. Glede na to, daje v drugih slovenskih regijah zdravstvena statistika malce bolj optimistična, zdrava pamet pove, da mora biti nekaj narobe z okoljem, v katerem živimo. Obsti^ata torej dve možnosti: lahko še naprej vztrajamo v kontaminiranem okolja ali pa se preselimo nekam, kjer sta voda in zrak čista. Thdl Če se odločite za sl£di{jo mož-nost, vam še vedrw grozi slabše zdravje. Zakaj^ Zato ker boste verjetno še vedno hodili v isto službo, kjer boste zaslužili manj, kot je slovensko povprečje» in si še vedno ne boste mogli privoščiti zdrave, biološko neoporečne hrane. Ker Če se boste vozili domov nekam daleč, kjer je vse neonesnaže-no, ne boste imeli popoldne Časa še za vrtnarjenje in pridelavo hrane. Morda pa se nam veruiarle obetajo boljši Časi, glede na to, da bo verjetno sekretar na ministrstvu za zdravje nekdo, ki dobro pozna, da v naši regiji ljudje umirajo prej. Mi pa čakajmo. Morda bo Matilda pri nas zamujala. v A. KRATKE - SLADKE Kriza ... »Krizo lahko primerjalno s tistim rekom o ciganih ... Ko pridejo cigani, krade cela vasSekretar območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Srečko Čater o tem. kako vsi podjetniki, celo listi, ki delujejo le v ozkem doma-čer^ krogu, krizo uporabljajo kot izgovor za znižanje bonitet svojim delavcem. Dogovori z »onimi gor« Ko je predsednik DU Rogaška Slatina Mirko Poharc pohvalil župnika Viktorja Vraiariča. da se je dobro zmenil z »onimi gor« in priskrbel vsaj suho, če že ne toplo vreme, je župan mag. Branko Kidrič takoj pristavil le svoj lonček: »Ce ste pa ravno že pri tako dobrih zvezah, pa uredite še to. da bomo letos imeli veliko snega, pa nič stroškov za zimsko službo«. Komu aplavz? Da so prostori upokojencev v Rogaški Slatini tako lepo urejeni, je množica zaslužnih in zato je bilo ob uradnem odprtju treba prebrati celo vrsto dobrotnikov, sponzorjev in podpornikov. Od Ustih, ki so cele dneve razbijali stene in jih ponovno pozidavali. do tistih, ki so stene okrasili s slikami. Zanimivo pa je največji apJavz dobil prav tisti, ki je ob odprtju poskrbel za šampanjec, m4 Za velilco medaljo VojniSki župan Beoo Pc^ergajs skromno: »V vseh lelih županovanja sem zagotovo nabral že več kot 5.0Q0 nadur.« Svetnik Milan Dečman navdušeno: »Ja, župan! To je pa 2a eno veliko medaljo!« Zeieno, ki te ljubim zeleno v zadnjem času je v vojniško občinsko upravo prišlo kar nekaj pobud> naj občina 6m prej asCajtira parldrišče pri vojniškem pokopališču. »2e, Že. Ampak tisti, ki so bolj zeleno osveščeni, prawjo, da asfalt ni prava rešitev za pokopališče.« se je upiral župan Beno Podergajs. Pa je svetnik Egidij Cretnik takoj našel reSite v: »Morda bi se pa dalo pri CM Celje dogovoriti, da bi nam zelen asfalt 'zrihtali'.« Pregrešno vprašanje: bo icaj božićnice? »Saj smo večino leta delali dobro. Zakaj potem ne bi dobili božićnice?« se dandanes sprašuje večina delavcev. Na srečo podobno razmišljajo vsaj nekateri delodajalci. Ti sicer dodajajo, da celo leto le oi bilo dobro, zato se morajo tudi na tem področju »situaciji prilagoditi.« Matjaž OmladtČ, direktor Novema: »Odločili smo se, da božičnica v neki obliki bo. vendar gotovo ne talina, kot je bila načrtovana, Vseeno mislim. da bomo z delavci dostojno proslavili zaključek leta in z božičnico, v takšni in drugačni obliki, zaposlenim dali motivacijo za naslednje leto.« Marjan Mačkodek, direktor Štore Steela: »V našem pod- jetju ne izplačujemo božičnic, ampak smo vsa leta konec leta izplačevali nagrado. Če smo ocenjevali, da je bila uspešnost poslovanja v tekočem letu takšna, da je to tudi omogočala. O njej razmišljamo tudi v letošnjem letu, vendar je v teh razmerah treba uspešnost poslovanja dejansko pogledati tu* di skozi vidik dogajanja v zadnjih dveh mesecih in prihajajočega leta 2009. ki bo gotovo eno težjih. Temu primerno je treba prilagoditi ustreznost na* grade.« Aleš Mikein, direktor Co-meta in Swatyja: »Situacija v letošnjem letu je bistveno drugačna, kot je bila v lanskem, vendar smo se kljub temu odločili, da bomo ob koncu leta nekaj nameruli za zaposlene. V Cometu imamo to urejeno tako, da ob koncu leta delavca nagradimo za vsak mesec brez odsomosti zaposlenega. Torej, da delavec v mesecu dni ni bil na bolniški ali ni imel neopravičenih odsotnosti. Vsakme-sec je vreden 20 evrov, tako da tisti, ki v celem letu ni bil nič v bolniški, dobi 240 evrov. V Swatyju smo se dogovorili za 200 evrov božičnice. Bo-žičnice so sicer kar precej manjše, podobno kot rezultati. I^ni je bila v Cometu nagrada do 500 evrov,« Roman Matek, direktor Thermane: »Po našem sistemu nagrajevanja sproti ugotavljamo poslovne rezultate in sproti nagrajujemo prizadevne oziroma destimuliramo tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj. Kar zadeva božič- nic; tudi letos jih bomo izplačali, jn sicer ISO evrov na zaposlenega.« Gorazd Korošec, predsednik uprave Uniorja: »Božičnice bodo. Situacija, v kateri smo» sicer ni ugodna, vendar smo po dogovoru s sindikatom sklenili, da se božičnica izplača v višini 120 evrov neto v bonih.« Nikolaja Podgoršek Se-lič, članica uprave Cinkarne Celje: »Naši delavci so naše največje bogastvo. Skladno s tem so minuli petek že prejeli nagrado ob koncu leta.« Aleksander SvetelŠek, generalni direktor Tbš Holdinga: »Božičnice bodo, in sicer v višini 400 evrov. Vendar jih delavci ne bodo dobili izplačanih v denarju, temveč v bonih U-govin T\iš.« RP Stojnice bodo zaživele v ponedeljek Celje je že praznično osvetljeno» v zadnjih dneh pa so v centru mesta še postavili hiške, v katerih bodo v ponedeljek trgovci zabeli prodajati svoje izdelke. Le-to.šnji božično-novoletni sejem ne prinaša noberiih novosti. Odprt bo od 8. do 20. ure, le na božični večer, 24. decembra, ko bo v mestu koncert črnske duhovne glasbe, bo možno dobiti kakšen topel napitek. Gostinci bodo imeli odprto tudi na silveslrovo, ko bo Celjane v novo leto popeljala Natalija Verboten. ŠK Foto: MARKO MAZEJ Pojasnilo v Novem tedniku na strani 2 je bilo v zapisu z naslovom »Nova metla občinske PR-složbe« v novici brez avtorja, 5. decembra 2008, zapisano, da je »Mestna občina Celje {kolikor smo opazili brez javnega razpisa) dobila novo predstavnico za odnose z javnostmi.« Zaradi omenjene trditve v Mestni občini Celje podajamo pojasnilo. Javna uslužbenka Tjaša Podergajs je sklenila pogodbo o zaposhtvi za določen čas. na uradniškem delovnem mestu svetovalec - pripravnik v Kabinetu župana in pokriva področje za odnose z javnostmi na podlagi 4. odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih {Ur. 1. RS, ŠT. 63/07 -uradno prečiščeno besedilo - UPB3. v nadaljevanju ZJU), ki določa, da se za opravljanje pripravništva lahko sklene delovno razmerje za določen Čas, V skladu z 2. odstavkom 70. člena ZJU se delovno razmerje za opravljanje pripravništva lahko sklene brez javnega natečaja in sicer po postopku. kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, torej na podlagi objave prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, kar je v konkretnem primeru Mestna občina Celje, kot delodajalec tudi storila. Glede na to, da je postopek bil izpeljan v skladu z določbami zakona in da se je na omenjeno razpisano delovno mesto prijavila kot edina kandidatka, je trditev v tem primeru v ccloti zavajajoča. mag. MARKO ZIDANŠEK, podžupan Mestne občine Celje Neđef^ J4.4ecemi^ob i& uri sUvesirsida oddaja POLKA lifmjOLKAr, VoofmiMmL^ BUS (rl^^imipt^oslütvj _' _ Čelrtek;- iben-o^ tt. uri Štore AnsanK^ i^jze^^ Siuka /v? md^e m ' it^ajcr^m/ ^^ipifMOsiZkUS ■Vstoppee lahko kupile viB&niStore (03/7SO'36^4)^hlsH^OpökaStor€ in na heg^iUn Lipa Šiore. Orgnni^torja: Občina Štore ŠKD Rudar Pecovje .novitednik.com © Nyic i«. 98 • 12. decMnbM 2008 NOVI TEDNIK 4>OGÖDKI V nedeljo nov vozni red Pred potovanjem se prepričajte o novih odhodih in pri-hodih Odkar se je Slovenija približala Evropski iiolji, prihaja do menjave voznega reda SŽ namesto v poletnem Času v sredini decembra. Tako bo začel veljati nov vozni red> ki prinaša precej sprememb, v noči 5 sobote na nedeljo, 14. decembra. V mednarodnem prometu bo mogoče na Dunaj oditi vsaki dve tiri, proti Balkanu bodo zveze Še slabše. Edina proga, kjer bo ostalo vse po starem, je Celje-Velenje, Na pro^ Celje-Ro-gatec bo odpeljaJ jutranji vlak iz Celja 10 minut prej, že ob 7.0S. Za potnike med Mariborom in Obsoteijem bo uvedena nova možnost z vlakom Maribor-Koper, ki bo imel odslej postanek na Grobel-nem (ob 7.49), od koder bodo lahko nadaljevali vožnjo v Obsotelje. Spremembe bodo predvsem na glavni železniški prometni žili, med Ljubljano, Celjem in Mariborom. Zaradi številnih dijakov je uvedena nova povezava med Ce-Ijem in Zidanim Mostom z odhodom iz knežjega mesta ob 15.13. Vlak ICS na progi Ljubljana-Celje-Maribor bo odpeljal iz prestolnice skoraj poi ure prej, to je ob 8.05, ter iz Celja nadaljevai proü Mariboru ob 9.08. Na omenjeni progi so z novim voznim redom uvedli dodaten par vlakov ICS: prvi »novinec« bo odpeljal iz Ljubljane ob 12.13 ter prispel v Celje ob 13.17 ter takoj nadaljeval proti Mariboru (drugi »novinec« bo odpeljal iz Maribora ob 15.45 ter bo ime) prihod v Celje ob 16.33 ter nato v Ljubljano ob 1738). Za študente so uvedli nov ne-deljslü regionalni vlak, ki bo odpeljal iz Maribora ob 20.05 ter nadaljeval iz Celja proti Ljubljani ob 21.02. iz Celja je uvedenapravtako nova redna popoldanska povezava v Pomurje, vse do Hodoša. V mednarodnem prometu bo Celje z novim redom izgubilo direktno železniško povezavo s Pr^o, vlald v Nemčijo (s prestopom v Zidanem Mostu ali Ljubljani) pa bodo vozili vse do let^k^ Frankfurta in Stuttgarta. Po novem bodo odlične povezave tudi z Avstrijo, saj bodo vozili vla-id na pro^ Maribor-Dunaj vsaki dve uri, vse od zgodnjega jutra do poznega večera (Celjani bodo v Mariboru mora-li prestopiti). Iz Celja pa bomo izgubili vlak Za^eb-Du-naj, ki je odpeljal iz našega mesta ob 15.20. Proli Balkanu je prav tako ukinjen vlak v Zagreb, ki je odpeljal iz Zidanega Mosta ob 16.42 (s prestopanjem iz Celja). Nov vozni red bo veljal vse do 12. decembra 2D09. BRANE JERANKO ^radi poplave potoka Loaiiea so včeraj ob IS. uri zaprli cesto mod Polzalo in Novim kloštrom v Zalozah. v upanju na mirno noč Po navadi vremenske napovedi v Novem tedniku ravno ne objavljamo, toda naravne nesreće v zadnjem Času krajem na Celjskem ne prizanašajo, zato je opozorilo o deževju in visokih vodostajih rek vsekakor vredno pozornosti. O tem so včeraj opozarjali tudi iz drugih krajev, najhuje je bilo na Ljubljanskem barju in kraških poljih. Popoldne je začela naraščati tudi Savinja s pritoki. Po podatkih Agencije RS za okolje ter opozorilu Uprave RS za zaSčito in reševanje naj bi včeraj popoldne in v noči na danes vodotoki na širšem Celjskem območju Še nara ščah. Upamo, da je za vsemi kraji mirna noč in da do hujših poplav ali dru^ nevšečnosti ni prišlo. Vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo večinoma oblačno vreme. Občasno bodo še rahle padavine, po nižinah deloma dež, deloma sneg. Foto: TT Velenjčani energetsko najbolj osveščeni Priznanji rejnicama s Celjskega Ministrstvo za delo> družino in socialne zadeve je v sredo podelilo nagrade in priznanja najbolj prizadevnim ler zaslužnim na področju socialnega varstva in rejniške dejavnosti za leto 2008. Med dobitnicami sta tudi dve refnici s Celjskega. Državna sekretarka dr. Anja KopaC Mrak je priznanji za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti podelila Nadi Rabuzin iz Laškega ter Majdi Špegelj iz Nove Cerkve. Rabuzinova opravlja rejniško dejavnost že več kot deset let, v zadnjih dveh ietih je to postala tudi njena poklicna pot. Z možem Brankom imata poleg rejencev tudi sina, ki sta ga leta 2001 posvojila. V svoji družini vsem otrokom nudi varno, stabilno, toplo in trdno družinsko okolje. Špegljeva pa je rejniško pot začela pred sedemnajstimi leti, poklicna rej-nica je od leta 1994. Do danes je v njihovi družini našlo svoj drugi dom 11 otrok. Nekateri so bili pri njih le krajši čas, spet drugi so ostali več mesecev in let. V obrazložitvi ministrstva je zapisano, da je Majda Špegelj rejnica, ki je za svoje delo izjemno motivirana, kar se odraža v odnosu do otrok in njenem delovanju v rejništvu nasploh. PM OPTIKA PE CEUE, StonetovQ iiiiCQl3, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjefje ZQ protzvodnjo In trgovino z optičnimi pripomogel, d.0.0. OHIKA 3301 r^TROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fcuc 03/428 55 83 ZIMSKI TROJČEK Najugodnejši psket v Sloveniji - T28 - prve fri mesece za vse nove naroc nikele h m wwwlurnsek.rtet 03 42 88 198 tu in iek Mestna občina Velenje je v torek prejela nagrado za najbolj^ kampanjo za os-veščanje zaposlenih o varčni rabi energije, ki jo je podelil Cco Consulting, partner v mednarodnem projektu Energy Ttophy. Projekt Energy Trophy je evropsko tekmovanje varčevanja z energijo v poslovnih stavbah, kjer naj bi se ener- gija privarčevala s spremenjenim obnašanjem zaposlenih. V projekta je sodelovalo 124 organizacij iz lö držav. od lega pet iz Slovenije, med njimi poleg Velenj-Canov tudi Mestna občina Celje. Projekt je dokazal, da je mogoče prihranke ener-^je doseči tudi brez investicij in velikih stroškov, pomembni so dobri organiza- cijski ukrepi in dvigovanje zavesti. Nagrada je dokaz in spodbuda za MO Velenje, da bodo podobne kampanje in projekte izvajali tudi v prihodnje. US www,ra{liocelje.coin HIT MED NOVOLETNIMI DARILI C^fe ^e Peintre e DARILNI SET INDUSTRIJSKA PRODAJALNA KlLI UBOJE Š«. 98 -12. dMMnber 2008 m srn (mm O O cetis Precenite cene! Akcija Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Precenimo cene! postaja vse bolj aktualna. Cene v trgovini se pri enem izdelku namreč lahko razlikujejo tudi za polovico cene. Skorajda Še bolj priročna pa je stran portala RTV Slovenija (portal potro-šnik], kjer prav tako primerjajo cene izdelkov v trgovinah. Uporaben nasvet bi se torej glasil: sestavite nakupovalni listek, preverile cene na omenjenih portalih in $ele nato Izberite Irgovino, v katero se boste podali. Včasih je sicer težko primerjati cene istovrstnih izdelkov, saj lahko en izdelek izdeluje več različnih proizvajalcev. Za nameček so trgovinski giganti začeli ponujati še svoje blagovne znamke. Tako je težko izbrati že eno samo trajno mleko. Portal ZPS ravno zato včasih ni bil toliko uporaben, saj so med sabo primerjali le enake blagovne znarnke, na primer Alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn, niso pa ponudili odgovora na vprašanje, kje lahko najceneje kupimo ta liter mleka. Portal RTV Sio-venija omogoča tako primer* javo med enakimi blagovnimi znamkami kot trgovinskimi» zato ga nekateri raje uporabljajo. Slabost portalov je mogoče le ažurnost. ZPS cene os-weil vsakih 14 dni, kako cene pridobivajo na televizijskem portalu, nismo uspeli izvedeti (morda prihodnjič več o tem). Zgolj z zbiranjem računov nakupov, opravljenih v različnih trgovinah, pa lahko sami sestavile svojo tabelo. 7^0 boste najenostavneje videii (in si za v bodoče tu^ zapomnili), kje so man- darine za 10 centov cenejše, testenine za pol centa in podobno. Če pri enem nakupu prihranite zgolj 2 evra, znesek prihranka ob koncu me- seca ne bo zanemarijfv. Sploh ob zrmem podatku, da Slovenci vsaj polovico plače namenimo za nakup živil. RP Izbir izdelkov, ki imajo znotraj skupine največje razlike v ceni Pšenična bela moka, tip 500, gladka. 1 kg: - v najdražji trgovini je cena za isti izdelek 52 odstotkov višja kot v najcenejši; - razlika za istovrsten* izdelek med najdražjo in najcenejšo trgovino je 412-odstoma Jajčne testenine Barilla, 500 g: - v najdražji trgovini je cena za Isti izdelek 39 odstotkov višja kot v najcenejši; - razlika za istovrsten* izdelek med najdražjo in najcenejšo trgovino je 520-odsioma • Sončnično rafinirano jedilno olje Zvezda» 11: - v najdražji trgovini je cena za isti izdelek 17 odstotkov višja kot v najcenejši; - razlika za istovrsten* izdelek med najdražjo in najcenejšo trgovino je 93-DARSTVO Gorenje: iz tedna v teden slabše V velenjskem Gorenju so kljub številnim vprašanjem doslej zagotavljali, da glo-balne finančne krize in recesije še ne občutijo. Sredi tedna pa so v sporočilu za-pisali, da se razmere na trgih tudi za Gorenje bistveno poslabšujejo iz tedna v teden. Medtem ko so v prvi polovici leta pričakovali, da bodo leto odlično zaključili, in se po tretjem četrtletju učinki razmer na trgih Še niso bistveno poznali pri poslovanju, z zadnjim kvartalom ne morejo biti zadovoljni. V Gore-njupravijo, daje največja težava na trgih, ker kupci težko pridobijo finančne vire za financiranje obratnega kapitala, zato so pri naročanju previdni in selektivni. Drugi razlog za šibkejše povpraše-vanje je v strahu potro5nikov> ki so nd podlagi stalnega raz-pihovanja o nevarnostih globalne krize v medijih in strahu pred izgubo službe posebej previdni pri nakupih trajnejših dobrin. Obenem tež- ko pridobijo potrošniške kredite, ki so pomemben vir sredstev za nakup gospodinj-skih aparatov. V Gorenju izvajajo vrsto ukrepov, s katerimi poskušajo negativne posledice čim bolj omilili. Ukrepi, med katerimi omenjajo prilagodljivo izrabo delovnega časa ter drastično zmanjševanje vseh vrst stroškov, so usmerjeni na vsa področja poslovanjain vse poslovne procese. Kljub vsem napovedanim ukrepom uprava Gorenja ocenjuje, da bi lahko negativen učinek številnih odpovedi naroČil v zad-njih tednih in dru^ nepred- videnih negativnih dejavru-kov dosegel obseg tudi do tretjine načrtovanega čistega poslovnega izida leta 2008. Temu v Gorenju dodajajo, da velenjska družba posluje bolje od konkurence in povečuje tržne deleže. V prodajni mreži se trudijo, da bi pridobili Čim več naroČil, vendarie so napovedi za prihodnje leto tudi za panogo bele tehnike zelo neugodne. Zato v Gorenju pospešeno nadaljujejo z dodatnimi ukrepi In se v dogovajjanju s sindikati pripravljajo na različne scenarije. US Gorenje je v torek v Novem Beogradu odprlo najsodobnejši poslovni center. Objekt na osem dsoč kvadratnih metrih vključuje razstavno-prodajnl salon in poslovne prostore Gorenjevih hčerinsidh podjetij. Širitev dejavnosti prinaša IS delovnih mest» naložba pa je vredna deset milijonov evrov. Del prostorov v novem, že devetem salonu v Srbiji bodo oddajali. Gorenje je v Srbiji prisotno s sedmimi podjetji, od tega sta dve proizvodni, in ima približno 900 zaposlenih. Skupen (sbseg naložb od leta 2006 je znašal 44 milijonov evrov. Srbski trg v strukturi prodaje nenehno raste in zda) predstavlja osem odstotkov. Glavni cilj bo preživeti llidi proizvodi Cinkarne Celje so do neke mere vezani na avtomobilsko in gradbeno industrijo. Pri prodaji titanovega dioksida že opažajo padec prodaje. a Še bolj kot preskromne prodaje jih je strah neuspešne izterjave. V Cinkarni Celje so se že lani začeli pripravljati na čas krize. I3e]a so, da bi izničili vpliv nižjih cen s količino, podalj- šali na Šdri izmene. »V Času krize bomo izvajali vse vrste možnih racionalizacij,« pravi članica uprave Nikolaja Podgoršek Sellč. »Na možen minimum bomo zmanjšali obseg naložb» stopnjevali bomo varčevanje na področju energije in aktivnosti za rabavo cenejših surovin. Z notranjim prerazporejanjem dela bomo nadom^čali redne odhode in tako zmanjševali število zapo- slenih. Glede na potrebe bomo krajšali tudi delovni čas, zmanjševali osebne dohodke ali celo opuščali nerentabilne proizvodne programe.« Kot dodajajo, jih trenutno najbolj rešuje zgleden odnos do delavcev, sploh sodelovanje s sindikati, sicer bi delavcem motivacija popustila. »Leto» ki prihaja, bo težko. V njem bo glavni cilj preživeti I« RP Najem z »gratis« delavci Trdnjava Holding je z razpisom, ki ga je objavila v časopisu Novi tednik, vznemirila zaposlene v Pivnici Koper, Slaščičarni Zvezda ter nekaterih tekstilnih trgovinah, ki še obratujejo. Lastnik nami^ namerava devet gostinskih in trgovskih lokalov v centru mesta, ki so v njegovi lasti, oddati v dolgoročen najem. Zaposlenim, v gostinstvu dela Še 16 ljudi, nadrejeni novice niso prej povedali, temveč so zanjo izvedeli šele iz Časopisa. Glede na to. da že zdaj pogoji dela niso najboljši, je določenim za nadaljnjo usodo skorajda vseeno, spet drugi so bili vidno zaskrbljeni. V torek se je njihov sindikalni zaupnik sestal z vodstvom podjetja Matur, ki je zadolžen za gostinski del mestnih nepremičnin Trdnjave Holding, Kot je izvedel, bo vodstvo v najemne pogodbe poskušalo vnesti pogoj, da najemniki skupaj z nepremičninami vsaj za kak^ tri leta sprejmejo tudi delavce. To bi bila mdi za Trdnjavo Holdii^ najbolj i^od- na rešitev, saj delavcem ne bi bilo treba izplačati odpravnin. A še vedno bo končna odločitev, aii gredo z lokali tudi delavci, na strani bodočih na-jemnikov. Kot smo neuradno izvedeli, ravno velikega povpraševanja za najem v tem času ni, bi pa lokale na elitnih lokacijah pred leti v trenutku oddali. Zakaj je Trdnjava Holding oziroma njen l^nik Darko Zupane toliko časa lokale raje pustil prazne» nismo izvedeli. čeprav smo kar nekaj dni intenzivno poskušali. RP Comet in sindikalisti znova prestavljeni Ibdi za torek napovedan narok v primeru Comet proti organizatorjem enomesečne stavke pred štirimi leti je bil prestavljen. Tokrat je sodišče za preložitev prosila odvctnica sindikalne strani» saj so pripravljalno gradivo od Cometa prejeli šele pred tremi dnevi. Kot je znano, so pred mesecem dni zaradi povsem enakega razloga za pjeložitev prosili v Cometu. Kot kaže, je sodišču dovolj nagajanja ene in druge strani, zato bo zdaj zahtevajo, da se morebitna pripravljalna gra- diva dostavijo v roku 15 dni. Naslednji narok. napovedan za 9. januar prihodnje leto, tako najbrž ne bo znova odpovedan. Naj spomnimo, da Comet toži sindikat KNSS Neodvisnost mariborske regije, sindikat KNSS v Cometu ter vodjo stavke Milana MesariČa za povrnitev 450 tisoč evrov, kolikor je bilo zaradi stavke povzročene škode. Znesku pa se je pripravljen odpovedati. Če se sindikat v javnih občilih opraviči za nezakonito stavil. RP Unnr bo se naprej sponzorval vrtiunike iportnikt. sta poudsrfla Damjan Pintar in Gonal Konlw. Sptoh Petro MajdiČ, kija »»zakrivila« gradnja tekaik« pmge. Unitur paradni konj Uniorja Če gre Unlorjevemu programu odkovki, ki je močno vpet v avtomobilsko industrijo, precej slabo, se drugemu programu» TXiriz-mu, še zdaleč ne piše slabo. V času krize Unior tako stavi predvsem na ^o-jo divizijo Unitur. »Kljub temu, da so danes naložbe precej okrnjene in v nekaterih poslovnih sistem celo ustavljene, moram reči. da smo v Uniorju tudi v prihodnje leto vlili precej optimizma. Ocenili smo. da so tržne niše in priložnosti precej realne ravno na tem področju,« je uvodoma poslovanje Uni-turja ocenii predsednik uprave Uniorja Gorazd Kon^. Unitur je že lani krepko presegel prejšnje rezultate te divizije, letos pa so že v 11 mesecih za 9 odstotkov presegli lanske prihodke. »Podobno smo za 4 odstotke povečali lansko, rekordno letino nočitev, in sicer bistveno več v Termah Zreče, na Rogli pa so bili rezultati podobni to-skim,« je dodal direktor Uni-turja Damjan Pintar. V številkah njihovo poslovanje pomeni skoraj 200 tisoč noči- tev, 46 tisoč smučarjev več kot lani, na pripravah pa so gostili 1.800 vrhunskih športnikov iz treh kontinentov. »Agresivno« in samostojno $0 se podali tudi na evropski trg. Poleg predstavništva v Ljubljani so odprii še predstavništvi v Zagrebu in Atenah. »TU smo se poslužili močne mreže Uniorja OJnior ima v Atenah svojo predstavništvo in v njem smo uredili svojo izpostavo), tako smo v Grčiji že naredili nekaj deset rezervacijje pojasnil Pintar. Letos so na Rogli dokupili 10, na Krvavcu pa 12 snežnih lopov. Bistvena novost Krvavca je zamenjava dvosedež-nice Tiha dolina z novo šti-risedežnico z namenom, da to smučišče še bolj približajo družinam in začetnikom smučanja. Uredili so tudi prvo izvennlvojsko križanje na samem smučišču. V Termah novitedni k Zreče so uredili panoramsko savno, savna vas povečujejo tudi na Rogli. Hkrati so pisarne v mansardi hotela Pla-nja preuredili v seminarske prostore. Izboljšali so tudi Fun park, s čimer bodo prihranili 9 tisoč kubičnih metrov umernega snega. Po z^e-du Krvavca bodo ob zgornji postaji sedežnice Jurgovo uredili eskimsko vas. Daleč najbolj pa so na Rogli ponosni na letošnjo najpomembnejšo pridobitev -tekaški poligon, vreden 6.5 milijona evrov, s katerim bodo lahko izvedli (udi najzahtevnejša mednarodna tekmovanja (prva tekma za kontinentalni pokal bo že januarja). Upajo, da jim bo prihodnje leto uspelo dodati še hotelski del, vreden 4 milijone evrov. Že zato, ker računajo na organizacijo Univerzija-de leta 2013. ROZMARI PETEK www.novitediiik.com it. 98 - 12. december 2008 m miNTERVJU NOVI TEDNIK Tekač na dolge proge Matija Plevnik želi v svoji galeriji predvsem predstavljati in razlagati sodobno umetnost Matija Plevnik» 30-Ietni Cel)an, je pred meseci v RAzlagovi ulici v Celju odprl svojo umetniško galerijo i a jo poimenoval Plev* nik - Kronkowska. Svetovljansko ime je seveda vzbudilo prav toliko rado-vednosti kot to, da se je mladenič podal na negotovo pot galerijske dejavnosti. »Obstajala dve različici, zakaj taksno ime galerije. Osebno mi je bolj všeč tista, ki kroži po Celju. Namreč, da imam v Berlinu 65 let staro mecenko s priimkom Kronkowska in la me v zameno za spolne usluge obilno financira ... Druga različica, resnična, naj vsaj za zdaj ostane §e skrivnost,« začne pogovor Plevnik. Zakaj ste kot diplomirani umetnostni zgodovinar z dobro službo v zavodu za varstvo kulturne dediščine odprli galerijo? Zamisel o tem je zorela kar nekaj let. V Celju sem si želel prostor, galerijo, kjer bi svoja dela javnosti lahko pokazali avtorji sodobne umetnosti. Zdi se mi, da je občina na nek način »kriva« za kar viden premik na celjski likovni sceni. 5 tem, ko je osmim umetnikom dala ateljeje, je nasta* la umetniška srenja. Četrt, kjer ljudje ustvarjajo. Pri tem ^e tako za neizkušene mlade kot tudi za uveljavljene umetnike mlajše in srednje generacije. Ta scena in vrvež okoli umetniške četrti sta bila dodatna spodbuda. Videl sem, da imajo ti ljudje dosti pokazati, a včasih tudi problem, kje to prikazati. Gre za umetnike» kot so Tomaž Mi-lač, Mark Požlep, Miha Kavčič in še nekateri, kot je na primer Manja Vadla. Problem teh umetnikov» ki so dobri tudi v širšem srednjeevropskem prostoru, je, da v Celju ni galerije, ki bi se ukvarjala s postavitvami in (udi prodajo del sodobne umetnosti. Drži, da Imajo vsake oči svojega malar j a in da se, kol pravi latinski pregovor, o okusu in barvah ne gre prerekati. A nenazadnje so ti ljudje tvorci sodobnega načina razmišljanja, s pomočjo del odražajo odnos do kulturne problematike, opozarjajo na splošne probleme, ki se dotikajo slehernika. To je bila prava spodbuda za odprtje prve tovrstne zasebne galerije v Celju. Izhajate iz družine» kjer vam je bila umetnost privzgojena ... Že kot otrok se spomnim, da so nas starši skoraj vsalc teden peljali v kakšen muzej ali likovni salon. Tam sem spoznal veliko čudakov, za svoj takraten pogled. Pri nas doma je bila ves Čas prisotna likovna kultura. Starša se ukvarjata s keramiko, oče tudi s slikarstvom, bil je svoj čas tudi zelo dober prijatelj zJožetomTi-snikarjem ... Mama je delala nenehno v keramiki. Na trienalu svetovne keramike v Zagrebu je imela tudi svojo razstavo ... V bistvu, kar se tiče likovne .občutljivosti, mi je bila ta položena v gla-vo in način razmišljanja. Izvedel sem. da ste tudi dopuste izrabljali za umetno^ tn preživetje hkrati. Kakšna so bila ta poletja? Ko sta imela starša dovolj izdelkov iz keramike, smo šli polet! na morje in potem sta oba pri stojnici prodajala keramiko, oče tudi slivovko, kar pomeni, da se je pri istem lastniku marsikdaj znašlo kakšno kakovostno likovno delo in še sli-vovka zraven. Spomnim se, da je btl vedno prvoten namen, da bomo na morju leden ali dva, potem pa smo dopust podaljševali v nedogled. S sesuo sva medtem sama ustvarjala, oče pa je imel vmes Še kakšno slikarsko razstavo. Odkar pomnim, smo vedno slikali, risali - starša sta naju ves čas vzgajala v tej smeri. Matija led razbija, prvi pregovor. Ga z galerijo v Celju tudi vi? Svoj cilj sem deloma že dosegel. Imam razstavišče z zametki prodajne galerije. Moj cilj je, da čim več ljudi pritegnem k razmišljanju o sodobni umetnosti. Všeč mi je, da prihaja veliko mladih, Da ljudi dolgoročno vzgajamo. Tixdi če gledajo popolnoma zviška, slabšalno na sodobno umetnost, me to ne moti. Lahko pridejo drugače nastrojeni, pa lahko v pogovor z njimi vstopim s povsem drugačne percepcije in se vključim. Pomembno je. da se ljudje izobražujejo in da z dialogom odpiramo nove percepcije na področju likovne umetnosti. Cilj je vseeno prodaja. Doslej na treh razstavah niste prodali Še ničesar. Kakšen je sploh ta umetniški trg? Gre za dolgoročen projekt. Galerija ni zasnovana kot Izključno prodajna. Gre za to, da so v njej razstave in hkrati vsaj zametki prodajne galerije. Zavedam se, da je Celje razmeroma majhno za takšne cilje, da je treba v prvi vrsti ljudem umetniška dela predstaviti, da jih sploh imajo kje videti. Trg v celjski regiji in Sloveniji v primerjavi z zahodno Evropo v celoti zelo šepa, je kaotičen in neurejen, marsikaj bi tu s svojo regulativo morala narediti tudi država. Doživljamo, da se kakšni mazači deklarirajo za velike umetnike, liste prave umetnike pa prav zato marsikdo omalovažuje. V tujini gledajo na umetnost kot na del tradicije, a tudi na del investicije. Pri nas je slika zgolj estetska dopolnitev stene. Če danes tujec kapi umetniški kos za nekaj tisoč ali celo deset tisoč evrov, je potem ta umetnina glavni estetski kos v prostoru. Medtem pri nas še vedno velja, da je slika estetsko pokritje stene, pri čemer se mora zlasti okvir skladati z barvo sedežne garniture. Zato si želim, da bi ljudje začeli dihati mab bol) svobodno in si začeli stanovanja urejati po svojem okusu, ne pa da sledijo le modnim diktatom. Vljudno vabim vse, ki bodo prišli, da pokramljajo z mano, potrudil se bom, da jim bom skušal razložiti vse o sodobni umetnosti. Tudi če pridejo z odporom, negativ- no nastrojeni. Tu je vedno zatočišče, kjer se bodo ljudje lahko pogovarjali o umetnosti. Ali skozi razstave že nastaja galerijska zbirka? Na nek način ja, a gre za to, da to niso dela umetnikov, ki so muhe enodnevnice. V galeriji želim imeti dela umetnikov, ki delajo konstantno, kljub cemu, da je od impresionizma naprej v glavah ljudi umetnik la-Cen, lasat in iščoč. A ustvarjanje likovnih del je trdo delo, ki ni odvisno le od inspiracije. Umetnik mora veliko razmišljati, slediti mora vsem aktualnim dogodkom v literaturi, filmu, politiki ... To 50 ljudje, ki morajo imeti kvalitetno likovno formo, ki jo dnevno prak-tlcirajo, ki trdo in kvalitetno delajo na dolgi rok. Boste finančno zdržali? Bom. Kratkoročno naj bi bilo to dve ali tri leta, potem bom videl, kako se bo zadeva razpletala. Imam službo, sem optimist. S to galerijo ne bom samo v Celju. Želim si priložnost, da bi kvalitetne umetnike iz Ce-Ija in od drugod predstavljal tudi po svetu, na večjih umetniških sejmih. A pol je Še dolga. Kratkoročne cilje sem uresničil. Kvaliteto imam, ne bojim se konkurence, naj bo Čim več galerij, ker je to tudi pečat našega mesta. In kaj se bo v galeriji dogajalo v naslednjih mesecih? Do konca leta bo to le prodajna galerija. Razstavljenih bo veliko del umetnikov, ki so dosegljiva za vsak žep, pa tudidiažja. Razstavno dejavnost bom nadaljeval januarja - pripravljam fotografsko razstavo del Tomaža Črne-ja, zatem del Ive Tratnik In Marka JakŠela, februarja Se razstavo Angleža Bena Free-mana, ki ga iritira predvsem pogled na sodobno politično situacijo v Sloveniji skozi prizmo povojnih pobojev. Ne gre za novo polarizacijo, bolj za apologijo nekega Britanca, saj vemo, da so prav ti z vrnitvijo domobrancev v Titovo Jugoslavijo marsikaj povzročili. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A I ^«SP^ ^spoštovani poslovni partnerji in občani! V prihajajočem letu vam želimo veliko poslovnih in osebnih uspehov. Hkrati se vam zahvaljujemo za izraženo zaupanje in vso podporo pri doseganju naših skupnih ciljev. V ndšt prodajalni nudimo • novofeiao svetlobne ckrüske. • oleKtrične ogrevalne napf»^ > hi.fi in bölc iehniu^8San« morilec rak. Vmk naj bi bili po mnenju civilnih iniciativ tudi v onesnaženem okolju. (Foto: SHERPA) Največji regijski morilci Najbolj problematične bolezni srca in ožilja ter samomori • V Celju mori rak - Slabe plače = slabo zdravje Knjižica Vodnik do zdravja, ki jo je izdala Fit media in je romala v vsa celjska gospodinjstva, je med drugim razkrila katastrofalne podatke o zdravju prebivalcev naše regije. Pri nas ljudje umirajo mlajši, največ ljudi pomorijo bolezni srca in ožilja, v Upravni enoti Celje je najbolj »uspešen« morilec rak. Za nameček se naia regija uvršča na prvo mesto po številu samomorov. Zaradi teh res skrb vzbujajočih podatkov so se oglasile civilne iniciative, ki iščejo krivce predvsem pri velikih onesna-žev^cih. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen pa pravi, da je med glavnimi vzroki za slabo zdravje pre-bivalcev slabo ekonomsko stanje. Ko govorimo o celotni celjski regiji, sla ključna problema bolezni srca in ožilja ter slabo duševno zdravje. Bolezni srca in ožilja 50 sicer bolezni, za katerimi tudi na ravni celome Slovenije umre največ ljudi» in sicer 261,2 človeka na 100 tisoč prebivalcev. V na§i regiji je število še večje, saj jih umre kar 290,1 na 100 lisoč prebivalcev. Druga težava naše regije je visoka samo-morilnosi, ki je rekordna, in si 2 regijo Ravne na Koroškem že dalj časa delimo prvo mesto. Tako je v Sloveniji v letu 2006 na 100 lisoč prebivalcev naredilo samomor 22,79 ljudi, v naši-regiji pa kar 30,61. Morilci v upravniii enotah In če gremo Se ožje, Iz regije na upravne enote. Bolezni srca in ožilja je največ [srčni infarkt.,angina pectoris, ?rčno popuščanje» možganska kap) v Upravni enoti (UE) Šmarje pri Jelšah. Raziskavo je opravil CINDI Slovenija in je ugotovü, da je v UE Šmarje pri JelŠ^od sio oseb kar 17 takih» ki ima eno od kroničnih bolezni srca in ožilja. Sledi UE Velenje z 12,5 odstotka prebivalcev, ki imajo bolezni srca in ožilja. Najmanj tovrstnih težav in bolezni imajo v UE Slovenske Konjice, Umrljivost po virokih smrti na 100 tisoč pr9bfvalc«v Iteto 2006) hol92ni $rcd in o§i1ja rak samomor '22? 229.3 26.36 CftIiskB regija 207.4 30.61 261.2 200.4 2Z79 Dr. Ivan Erzen Eden največjih dejavnikov za bolezni srca in ožilja je visok krvni pritisk. Najvišji krvni pritisk imajo prebivčdci UE Mozirje, sledijo znova prebivalci UE Šmarje pri Jelšah, najmanj težav pa imajo Celjani. No, preden se začno prebivalci UE Celje veselili, povejmo, da je v tej enoti najbolj na pohodu rak. Tu namreč največ ljudi umre prav za rakom, in sicer kar 53 odstotkov. In če smo navajali katastrofalne podatke o samomoriInosti v naši regiji, kjer si kar trikrat več ljudi vzame življenje kol v Evropi, si poglejmo še podatke po upravnih enotah. Leta 2006 je bilo največ samomorov v UE Šentjur, sledita UE Laško in UE Velenje. Najmanj samomorov je bilo v UE Slovenske Konjice. Krivec slabo ekonomsko stanje? Kol pravi dr. Ivan Eržen, je treba krivce za slabo zdravstveno stanje iskati ne le v onesnaženju okolja, ampak tudi v slabem ekonomskem staaiu naše r^je: »tam. kjer je povprečna plača na občana manjša, kjer je povprečna izobraženost manjša, tam je zdravje slabše. Če želimo v resnici nekaj storili, da bi büo zdravje ne enako, ampak podobno v vseh delih Slo- venije in tudi v vseh delih naše regije» potem bo treba tudi pri načrtovanju razvoja razmišljati o tem, da je treba v tistih okoljih, ki so prizadeta zaradi slabše gospodarske situacije, načrmo razvijali gospodarske dejavnosti. Tako bodo ljudje dosegli podobni ekonomski nivo kot v drugih okoljih in to bo potem dolgoročno pomenilo tudi boljše zdravje.« In kakšno je ekonomsko stanje naše regije? Povprečna slovenska neto plača je septembra znašala 905,13 evra. V naši regiji je bila kar 70 evrov nižja oziroma 835,61 evra. In če gremo še po občinah, samo v treh so povprečno plačo presegali, in sicer v občinah Dobje. Šoštanj in Štore, V vseh ostalih tridesetih oblinah naše regije so bile povprečne plače nižje od državnega povprečja. V Celju je povprečna plača znašala 894,99 evra. Najnižje plače so imeli v občini Rečica ob Savinji, in sicer bornih 609,23 evra neto. Čeprav poleg degradiranega okolja na zdrav-je kvarno delujejo tudi različne razvade, način življenja in podobno, pomanjkanje denarja ni nepomemben dejavnik. Denar je pomemben predvsem zato, ker dandanes zdravje stane. Ali kol pravi dr. Eržen: »Če imamo malo možnosti, da v trgovini izberemo zdrave proizvode, ko kupujemo hrano, potem bomo v primerjavi z bolje ekonomsko stoječimi že v nekem minusu. Ves čas poudarjamo, da ni dovolj, da govorimo o tem, kako je pomembna zdrava, uravnotežena prehrana. Moramo storili nekaj, da si jo bodo ljudje lahko tudi privoščili. Ib je ta začaran krog: ekonomsko stanje - znanje - možnosti.« Poleg vsega še onesnaženost čeprav se je v zadnjih nekaj desetih letih stanje onesnaženosti v naši regij: izboljšalo. Še vedno ni dobro. Vendar, kot pravi dr. Eržen, je nesmiselno pri nas preverjati, ali so prisotni nekateri kvarni vplivi, če so bile take raziskave že narejene dnigod po svetu in so povsod pokazale, kako določene stvari oziroma določena proizvodnja onesnažuje okolje. »Mi predpostavljamo, da to velja tudi pri nas. Ni nobenega razloga, da ne bi tako predpostavljali, saj so študije, ki so dokazovale, kakšen vpliv imajo recimo fini deld v zraku, izjemno Številne v svetu in še jih delajo. Vse kaže v isti smeri, da imajo ti delci Škodljiv vpliv na zdravje. In ni ireba, da zdaj Še mi ne vero koliko let in denarja izgubimo za co, da bi dokazali, da tudi v celjski re^ji to drži,« razlaga Eržen. Dodaja, da so določene stvari lako ali tako znane, kol je na primer ta, da so vsa živila, ki jih tu pridelamo, preveč obremenjena s kadmijem. Pri dr Erženu so se oglasili predstavniki celjskih civilnih iniciativ. Dogovorili so se. da bodo z zavodom sodelovali, saj je treba prepoznali glavne onesnaževalce in poskrbeli, da onesnaževanja ne bo več. Vendar je treba najprej ugotovati, kje so tista območja, ki so najbolj obremenjena, kje so ljudje najbolj izpostavljeni, kje je torej solata najbolj škodljiva. In smo spel pri denarju. Po novem je sicer možno ugotoviti, kakšna je onesnaženost zraka na posameznih, manjših območjih, saj imajo mobilno postajo, s katero lahko to preverijo. Vendar pa morajo dobili le še nekoga, ki bo raziskavo financiral. Eržen pravi, da sicer ne gre za velike denarje, vendar zavod za zdravstveno varstvo kljub temu tega ne more plačati. Ljudje pa še kar umirajo. ŠPELA KURALT Povprečne place za mesec septeoto 20N brM« neto 1 ^triceobSoth Ud4.d6 866,60 Bf«*lovC0 1.263,69 634.71 Celje 1.321.66 694.99 Oobi« Dobfne 1.233.03 822.17 OomJiOred 1.134.05 768.50 Ko^ 1.166,47 784.30 Lsiko 1.2607B 633.66 l4uhflO U33,36 766.37 Lii6e 1.017,28 692.70 Moarje t.266.92 846.72 Nuar^ 1.012.67 667.76 Poöeetrtek 1.14a87 756^3 Potieia 1.012.36 667.21 PnboU 1.t18.3t 744.66 flwM« 1.164.09 794.63 fleece ob Savinji 892.60 609^3 HoQeika Slatina 1.044,63 699.15 Rosetee t.O 62.68 716.34 Slovenske Konice 1166.10 766.32 SoKsva T.2 36.97 623,71 Šentiur 1.211.1$ 602.11 SmefJeprlJelSM V273.08 833.04 ŠmeriTio ob Peki 1.178.63 789.78 S—-, tnjsA «tPTT 90.07 Ttbor 1^t2.61 821,87 Velen)e U66.32 629.36 Vitanje 1.126.61 772.41 Vo^k 1.2S4.62 829.31 Vrenako 1.271.37 646.16 Zreć« 1.21Z76 615.63 2»lec 1.261.26 826.62 Vir Stsbst^i urad Republika Siovani^s Življenje brez Novega tednika je kot.. ... iimona. Lahko Je zdravo t a Je kislo. št. 98 • 12. decanrfier 2CN)8 m 8 [plEPORTAŽA NOVI TEDNIK Čudoviti l6st9r>ec izsiBkJanke cericve v UU pri Žu&mu, izdalsk nskdanjih tamkajšnjih stekiarjdv. Sijaj in sence loškega lestenca Loška steklarna je zaposlovala do 180 ljudi - Steklarska cerkev je danes v občinski lasti to, da lahko pripoved o nekem lestencu ter različnih drugih okoliščinah v pove-zavi z njim zbere številne ljudi» je vsekakor nevsakdanje. Prav to se je zgodilo v zvezi s prekrasnim lestencem, ki visi v nevsakdanji cerkvi v Loki pri Žusmu. Prekrasni loSki lestenec visi v cerkvi, ki je zaradi zgodovinskih okol^čin danes, ver-jeÜ aJi ne, v lasti Občine Šentjur (fii v škofijski lasti), izdelan je bil v nekdanji največji steklarni na slovenskem Štajerskem, na robu naselja Loka pri Žusmu» ki je zaposlovala do 180 ljudi. To bi bila spoštljiva številka celo za današnje čase, da o odmaknjeni kozjanski Loki ne govorimo. Na cvetoče steklarstvo v drugi polovici 19. stoletja so ostali kljub Časovni oddaljenosti zanimivi spomini ter druga pričevanja, ki jih je iz pozabe izbrski kustos celjskega pokrajinskega muzeja Jože ^taj. »Skozi leta, ko sem pregledoval arhivsko gradivo tako na tujem kot doma ter sem se tudi med ljudmi seznanjal s tradicijo, sem seveda presenečen ugotavljal, kako pomembna ie bila ta panoga v Loki pri Žusmu,« pripoveduje kustos iz Celja. »Vemo, da je to edinstveni kraj, okoD kateregaso delovale kar Štiri steklarne, od tega tri zagotovo. Prav tako preseneča kakovost izdelkov loške steklarne, ki so preko njenega predstavniŠtvavTrsru našli pot v Širni svet,« dodaja. Po Ratajevih ugotovitvah so izdelovali v Loki poleg ste- klenic za slatino med drugim steklovino za hrambo zdravil in živil, pivsko po-sodje, svetila, stekieno ser-vimo in jedilno posodo ter steklo za šipe in lestence. Lestenci loške steklarne še danes krasijo cerkve od Tin-skega, Babne Gore in Žusma do sv. Rozalije pri Šentjurju. Delo loških steklarjev je bilo tako kakovostno, da so prejeli leta 1841, na obrtno industrijski razstavi v Gradcu, bronasto medaljo. »Preproste oblike so ustrezne kakovosti, zelo poceni, tako da lahko popolnoma konkurirajo izdelkom čeških steklarn,« piše med drugim v obrazložitvi. Bronaste medalje vredne izdelke iz Loke hrani danes tehnični muzej na Dunaju. Steklarjev sin razprodan V okviru predstavitve projekia Loški lestenec, ki je bila v torek v Loki pri Žusmu. so obenem predstavili knjigo Glažarjev sin. V razprodani kn|igi, ki je IzSla lani, so na literarni način opisani ljudje iz nekdanje ^ažute. Ti so morali po njenem propadu s trebuhom za kruhom, v svet »Zapisani so bili le zgodovinski podatki. letnice in podobno, o ljudeh steklarne, ki so od nje živeli, pa ni bilo nič. Tako sem se odločil, da posvetim temu nekaj več pozornosti in tako je nastal romanček o ^a-žarju, o človeku in njegovi družini,« pojasnjuje odločitev za nastanek hitro raz- prodane knjige njen avtor, Daniel Artiček. Glavni junak Falent je moral po propadu steklarne kot številni drugi na de!o v druge steklarske kraje, končal pa je v gozdovih Kanade. . Artiček živi v Kamniku, izhaja pa iz okolice Svetega Štefana na Kozjanskem. »Vsi pravijo, to jebo^ za hrbtom, lam se nične dogaja. A ni res, vsak kamen skriva zanimive zgodbe in bogato zgodovino, Id jo skušam oživeti,« je povedal zbranim domačinom in gostom, ki so mu prisluhnili z velikim zanimanjem. Aniček je v knjigi celo predstavil znano fantovsko petellnjenje z izzivanjem po vsaki maši na Zusmu. V slo-gu »aufbiks, čreva na plot« so se zabliskali noži ter življenje kakšnega fanta se je končalo prehitro. Jože Rataj, loistos eolskega ptrfoajinskega muzeja^ie odknlo n^cdatijBrn loslian steklarstvu veliko anmiivega. Po vei kot sto letih, odker je foike stokioma prenehala z delom, so uspeN naj^ zadnje ohranjene inielke. T! so vzbirki. postavljeni na koru steklarske cerkve v Loki. Ljudi zanima čas je zabrisal veliko spominov, zato ljudi zanima bogata preteklost različnih gla-žut, ki so delovale od Vetrni-ka nad Kozjem in JurkloŠtra do Tabora v Savinjski dolini ter Pohorja. Steklarna v Loki pri Žusmu, v kalen je bila peč prižgana od leta 1836 do leta 1886, je bQa v marsičem posebna. O njej skušajo danes izvleči iz pozabe čim več podatkov, morda tudi za bodoče turistične obiske. Cerkvica sv. Leopolda v Loki ni na videz nič posebnega. dokler ne ugotoviš, da predstavlja živi muzej loškega steklarstva. Ljudje iz različnih koncev, tudi iz Ljubljane, ki so jo pred nekaj dnevi napolnili med seznanjanjem s projektom Loški lestenec, so izvedeli ter videli marsikaj, Med njeno notranjo opremo je Čudovit loški lestenec, v različnih barvah, pri vhodu sta steklena kropilni-ka, s stropa visita stekleni večni luči, na oltarju ;e različno stekleno okrasje ... Eden od lastnikov Loške glažute, Leopold Fie^müller starejši, ki je zasebno glažutarsko cerkev postavil, jo je seveda posvetil svojemu zavetniku sv. Leopoldu. Katoliška cerkev je prešla pozneje, skupaj z drugim premoženjem, celo v last judovskega lastnika, danes pa je občinska last. Ljudje, ki so se v cerk\n zbrali pred nekaj dnevi v okviru predstavitve omenjenega projekta, so si prav tako ogledali muzejsko zbirko na njenem koru. Tam je steklarska zgodovina v pisani besedi z izdelki loške glažute, od katerih so uspeli zbrati zadnje vrčke, flute, obtežilnike. cerkvene svečnike ter Črepl-nje, ki so jih poiskali ob nekdanji peči steklarne. Pred dvema letoma, ko so skromno zbirko odprli, se je ^rala v Loki nič manj kot Štiri-stoglava množica. Cerkveni uhani Sijaj takoimenovanega loškega lestenca je danes okrnjen s temnimi sencami. Strokovnjaki so izračimali, da je bil sestavljen iz več kot devetsto kosov, od katerih jih je med zadnjimi desetletji zmanjkalo čez dvesto. Če boste opazili kakšno damo s posebno lepimi \ihani, ni izključeno, da so njihovi kamni nekoč krasili lestenec cerkve sv. Leopolda. Kaj storili^ Dame bodo lahko vnaprej nosile Čudovite uhane, lestencu pa bodo nekdanji sijaj vseeno vrnili. Društvo steklarjev Sbveni-je s sedežem v Bučah se je namreč odločilo za izvirni pro- jekt, med katerega pobudniki je njdi Jože Božiček, nekdanji direktor steklarne v Kozjem. »Projekt je začetek nekega novega pojmovanja reševa-nja dediščine,« poudarja kustos Rataj, ki je obenem predsednik društva steklarjev. V projekt jim je uspelo vključiti, poleg celjskega muzeja in steklarskega studia Archolus iz Podsrede, Občino Šentjur. V Podsredi bodo vodili izdelavo treh replik loškega lestenca, ki bodo nato prejele uradni muzejski certifikat ter bodo namenjene prodaji na tigu. 2 ustanovitvijo fonda bodo obnovüi loški lestenec ter skušali projekt razširiti na obnovo ostalih lestencev v cerkvah širšega Kozjanskega. Projektno dokumentacijo za obnovo ter del dokumentacije za prijavo na razpise za sofinanciranje že imajo. BRANE JERANKO Foto: Grup A Jože Boaček. nekdanji direktor steklame v Koqom, jo mad pobudniki izvirnega projekta Lotki lestenec. m it. 98 - 12. december 2008 NOVI TEDNIK CiUE I ŽTORE Celje vedno lepše l\iristično društvo podelilo že 39. zlato vrtnico - Pomesti bodo morali v centru mesta Itiristično društvo Celje je ta teden podeiUo že 39. zlato vrtnico in metlo. Zlato vrtnico si ]e s svojim Čudovito urejenim vrtom in še lepši IS cvetjem prislužil Mirko Žnidar iz Gajev. Metlo pa so v društvu letos namenili lastnikom vseh zapuš* Čenlh oziroma praznih lokalov v mestnem jedru. Poleg zlate vrtnice in metle so podelili še 64 drugih priznanj v petih, različnih kategorijah. T\irisliČno druStvo z izborom zlate vrtnice in metle opozarja na točke v mestu, ki so meščanom v ponos in na drugi strani v sramoto. Sicer pa je Celje vedno lepše urejeno, kolje v uvodu v prireditev ofa podelitvi priznanj dejala vodja komisije za okolje pri T\irisličnem društvu Celje Vesna Vidovič. To kaže tudi veliko število priznanj, ki so jih podelili. Tako so letos podelili 26 priznanj vsem tistim, ki so se prvič prijavili Qd tekmovanje za zlato vrtnico, poleg tega pa Se 17 bronastih, 9 srebrnih In U zlatih priznanj. Priznanja sicer podeljujejo v kategorijah individualnih hiš, stanovanj- slüh blokov, kmetij, javnih in poslovnih objektov. Lahko ti podarim samo ljubezen« Pa se malo vode» Najžlahtnejšo nagrado, zlato vrtnico, je prejel Mirko Žnidar iz Gajev. Njegova hiša se namreč šibi pod različnim izbranim cvetjem, taka pa je tudi okolica. Žnidar večinoma sam skrbi za cvetje, vsako leto nasadi približno 15 različnih vrst. Jn vsako leto poskrbi za drugačno zasaditev, saj ima pre- 4 m Vesna Vidovic tn Mirko Znidar {Fotp; KATJUSA) Medtam ko ima dnižina Znidar okolico in hišo praktično vso v rožah, pa je v hili bolj malo rol Mirko in Fanika Žnidar pravita, da roža v h^ah menda niso najboljšo za zdravja. težno enoletnice, le kaktusi ostajajo ves čas z njim, Žnidar pravi, da se z rožami ukvarja za dušo: »Če pa še kdo to vidi, je pa tudi lepo.« Z vrtnarjenjem in skrbjo za cvetje se ukvarja že precej časa, saj je prvo priznanje za lepo urejeno okolico in cvetje dobil že leta 197S. Danes je vpokoju in ima za svoje rože Še več Časa. In kakšen je recept za lepe rože? Ljubezen. Tako pravi Žnidar in dodaja, da ro^ čutijo. Sicer pa poleti dnevno porabi za zalivanje od 150 do 200 litrov vode. Pa da ne bo kdo mislil, da ima zaradi tega astronomski račun za vo-do - uporablja samo deževnico: »Uporabljati moraš deževnico, ker je mehka voda.« in očitno deluje. Žena Fantka mu malo pomaga. Ampak le takrat, ko je nujno. »Sicer se rož še pritakniti ne smem,« pravi Panika in dodaja: »Ko je bil v bolnišnici, sem pa dobro za njth skrbela. Takrat sem tudi sama do- bila priznanje. Čeprav me je bilo neprestano strah, da ne bo katera roža umrla.« Zlata priznanja turističnega društva so dobili: družina Štojs (MČ Kajuh), Ivanka Kožuh (KS Itnov-Ije), Marija Vrečko [MČ Slavko Slander), družina Goleč (KS Ljubečna}» Emilija Razgoršek (KS Šmartno v Rožni dolini), Simona Anderluh (KS Šmartno v Rožni dolini), družina Brežnik (KS Ostrožno), stanovalci Malgajeve 2a (MČ Kajuh), Osnovna šola Lju-bečna, Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna, Gasilski dom v Lokrovcu PGD Lokrovec - Dobrova. Kot kaže, imajo Žnidarje- vi skrb za rože v krvi. Letos je priznanje turističnega društva namreč dobila tudi hči. Žal pa povsod ni tako urejeno, kot je pri Žnidarje-vih. Metlo so dobiU lastniki zapuščenih oziroma praznih lokalov v centru mesta. Kot pravi vodja komisije za okoljepri turističnem društvu Vesna Vidovič, je še vedno problematičen Železni nar, ki ima neprimerne vsebine, deloma pa je tudi še vedno prazen. V Isti ulici, v centru mesta, je še vedno prazen lokal, kjer je bila Naša knjiga. Vi-dovičeva pravi, da je nedopustno, da se to dogaja prav v centru mesta. Sicer pa veliko ležav v okolju nastaja zaradi nerešenih denacio-nalizacijskih zadev, lastniško nerešenih primerov, čakanj na različne občinske, državne in druge naložbe itd. VIdovičeva pa /e opozorila še na velike težave, k( nastajajo zaradi nepremišljenega urbanizma. Ta je namreč velikokrat razlog za uničevanje oziroma onesnaževanje okolja^ s tem pa tudi za slabšo kakovost bivanja. Spela kuralt Foto: arhiv Mirka Žrudar^a Hrib z gorečimi baklami Na območju Prožinske vasi se je pojavil požar, ki je popolnoma uničil gospodarsko poslopje, saj pomoči ni bilo. Zaradi tega dogodka davnega leta 1937 so ustanovili PGD ProžiDska vas, ki je praznovalo v petek 70-ietoico delovanja. Ob tej priložnosti so se spomnili zanimive zgodovine najstarejšega gasilskega društva štorske občine ter med drxi-gim n)egovega povezovanja vaščanov, od kresovanj in maš-karad do pohodov. Najzaslužnejšim so podelili različna gasilska priznanja. Priznanja Gasilske zveze Slovenije so prejeli Ivan Glavač, Zdenka Kroflič, Marjan Žmahar, Primož Kroflič, Ivan Hrovat, Albin šuster, Ivan Stojan, Marjan Tržan st. in Martin Žnidar (posmrtno). V spomin na pokojnega poveljnika Žnidaija so obletnico ustanovitve obeležili z velikim napisom - 70 - na sosednjem hribu, sestavljenim iz gorečih bakel. Z Žnidarjem so podobno obeležili prejšnje okrogle obletnice, z velikimi napisi na istem hribu. BJ S praznovanja 7(Metnice najstarejšega gasilskega druitva obane Štore Priznanja podpornikom V Muzeju novejše zgodovine v Celju so se v nedeljo na prijetni družabni slovesnosti zahvalili podpornikom in nekaterim medijem za skrb. ki jo bodisi s svojim podpor-ništvom ali pa s sporočanjem javnosti namenjajo ohranjanju kulturne dediščine, za katero v muzeju vzorno skrbijo. Zdaj že bivša direktorica in nova poslanka v slovenskem parlamentu mag. Andreja Rihter |e spomnila na pomembno poslanstvo muzeja, na to, da je imel ta letos več kot 60 tisoč obiskovalcev, pa tudi na to, da je bil že kar dvakrat nominiran za evropski muzej leta. Vse to priča, da dobro opravljajo poslanstvo hranjenjain varovanja narodove dediščine. Še zlasti so ponosni, ker skrbijo za dostopnost tudi za ti. hendikepirano populacijo. Oglede že omogočajo gibaJno prizadetim, kaj kmalu bo nared tudi vodnik za gluhe in tudi slepim bodo kmalu omogočili doživljanje muzejskih zbirk. BS d.o.o. s»mbfo. . DKIZJ ZOkDiiein SimM.4.««. 3000 C«Qe rioftemWcji www^iff^iosi MA80CIL0 ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bala t^Hiika^ g/ađbBm material Za Informacije o dostavi in ceni pokličite no tel.: 425 64 00 oil GSAA: 041 669 U2 (do 14. urel St. 98 - 12. decMibef 2008 m 10 ŽALEC I POLZELA | Levški kmetje zavračajo krivdo Kmetje zavračajo krivdo o večletnem uničevanju protipoplav-nega nasipa v Levcu. Kot smo Že pisali, nasip po lanskih poplavah ni doživei obljuhijene sanacije In so za njegovo uničenje osumili kmete. Štirje kmetje so prepričani, da so s $vo}im ravnanjem nasipu prej koristili kot škodovali oziroma ga uničili. Poleg oškodovancev v poplavah bodo po ie-tu dni kmetje vendarle povzdignili glas in branili svoja ravnanja. Poplav«, ki so zalile 37 objektov in povzročile za 93 tisoč evrov Škode, povzročajo nejevoljo. Kot kaže, bodo na zboni krajanov Čez mesec dni v Levcu iskali ne le odgovorne za prenizlco iz^adnjo nasipa in njegovo prepočasno sanacijo, temveč s še večjo vnemo razčiščevali krivdo za njegovo uničenje. Pred letom dni, ko je predsednik KS Leveč Anton Jelenko javno naznanil, da obstaja sum, da so protipoplavni nasip več let uničevali levški kmetje in celo poimensko, da jih lahko našteje, domnevni krivci niso povzdignili glasu. Seda) so zbrali pogum tn jasno povedali, da so z vožnjo po nasipu kvečjemu utrjevali, ne pa uničevali na- sipa. »Vožnja s traktorji in oranje niso v ničemer Škodili nasipu. TU-di hmeljske žičnice niso vzrok za uničenje, saj so bile na tem območju napeljane, še preden je bil zgrajen nasip. Nič od tega ne drži. Le to, da je nasip zgrajen nestrokovno,« pojasnjuje predstavnik kmetov Anton Javornik. IXsdi gnojnica ob nasipu ni onesnažila vode v levškem bazenu, iz katere vodo med drugim pijejo tudi Celjani, je še prepričan. Občina ŽaJec je za sanacijo nasipa doslej opravila tretjino potrebnega dela in zanj namenila 5 tisoč evrov proračunskih sredstev. »Ker j e večji del sanacije usmerj en v ogrožene kraje, ki ležijo v zgornjih tokih poplavnih rek, Levcu ob obilnih padavinah preti Še večja nevarnost,« so prepričani v odboru za izgradnjo protipoplavnega nasipa, kjer se pritožujejo tudi nad neustreznim čiščenjem nabrežine Lož-nice pri vpadnici na avtocesto v Mediogu. »Iz odstranjenega materiala so narediti nekakšen nasip, ki pa bo Še dodatno otežil odtekanje vode z letališča v Levcu,« pravijo. Krajani so si enotni, da bo potrebno nasip čimprej zaščititi. MATEJA JAZBEC NOVI TEDNIK Polzeiski vandali www.radiocelje.Gom Na Polzeli so bili v noči s petka na soboto že dru^č v zadnjih dveh mesecih na delu vandali. S svojim brezvestnim in nesmiselnim početjem so ponovno povzročili škodo na občinski in zasebni lastnini. Na krožišču na Polzeli so dokončno uničili in polomili vseh šest debel novonasajenih javorjev in podobno kot prvič tudi sedaj uničevali prometne znake, prevra- čali smetnjake» razbijali otroška igrala Ln ruvali lesene tlakovce na športnem igrišču. Po besedah občanov naj bi šlo za domačine, in sicer mladoletnike. Žalski policisti, ki so si prvo razdejanje ogledali že sredi oktobra, Se zbirajo podatke o povzročiteljih in zaenkrat ne morejo potrditi ali zanikati, da za objestnimi dejanji stojijo mladostniki ali kdo drug. WJ, foto: TT Kdo sa ÜOM ta uničavafam pohoifi na Pobei, polena Š6 pmskufd. Venec velikan Vaščani Zaloške Gorice so se odločili, da za letošnji adventni čas napravijo venec, ga okrasijo .in postavijo pri obnovljenem in ^»OSjiovo postavljenem Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici. Venec ponazaija neskončnost, lučke na njem pa čas pričakovanja štirih adventnih nedelj do božiča. Narejen je iz zimzelenih vejic, ki jim mraz ne more do živega. VaŠČani so se srečali ob blagoslovitvi venca vso-boto, 29. novembra, kar je opravil pater Ivan ArzenSek iz PećovČ. TOMAŽ KRAMER gorenje PORABI MANJ v PRISPEVA VEC Pri nakupu pomivalnega stroja se odločimo za aparat energijskega razreda AAA, kl omogoča optimalno energijsko učinkovitost ter učinkovitost pomivanja in sušenja. Pomivalni stroji Gorenje z vgrajeno Inovativno Use Logic-' senzorsko tehnologijo samodejno zaznajo količino naložene posode in njeno stopnjo umazanosti, Senzorji z optimalno porabo vode, električne energije in časa poskrbijo, da je posoda odlično pomita. Poiščite aparate z oznako EcoCare v prodajnih salonih po vsej Sloveniji. Z nakupom prispevate k lepši prihodnosti! ZELENI NASVET Kaj lahko storimo doma Pri ročnem pomivanju pod neprekinjeno tekočo vodo porabimo do 4-krat već vode kot v sodobnem pomivalnem stroju. Če vztrajamo pn ročnem pomivanju posode, ne pora-bljajmo vode po nepotrebnem. Pipo zaprimo vsakič, ko vode neposredno ne potrebujemo, gorenje www.gorenje.si m 9S - 12. decemiwir 2008 NOVI TEDNIK VBtEMJE \ MOZIRJE | 11 Prepričevanje prepričanih Šaleška dolina, HSE in država soglasno za blok 6, toda vprašanja ostajajo Na sredini izredni seji treli občinskih svetov Šaleške do-line o energetiki so svetnild še enkrat izrekli soglasno podporo za gradnjo bioka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, izredno sejo pa so sklicaii, da še enkrat dobijo zagoto-vila« da naiožbe nihče več ne more ustaviti. Na Teš in premogovnik je namreč vezan razvoj Šaleške doline oziroma sta to stebra, okrog katerih se vse dogaja. »Ne le delovna mesta in kakovost bivanja: ne znam si predstavljati, kako bi brez eneigetike lahko še avtoritativno predlagali različne programe,« je poudaril velenjski župan Srečko Meh. Pomembnosti bloka tako za Življenje Šaleške doline kot energetsko oskrbo cele Slovenije se zavedajo tudi v Holdingu slovenskih elektrarn. Kol sla zagotovila oba direktorja, dr. Jože Zagožen in mag. Viljem Pozeb, gradnja bloka ni vprašanje. problem je le finančna konstrukcija. Ta naj bi bila znana v prihodnjih štirih mesecih, v HSE pa bodo ob konkurenčni ceni velenjskega prfr-moga ter pomoči Teša in države poskušali sami zbrati potrebno milijardo evrov. Eden od možnih scenarijev je, da bi pri gradnji sodeloval drugi energetski steber. Pomoč ob opozorilih Pomoč države je vsredo (ponovno) zagotovil minister za gospodarstvo, sicer domačin dr. Matej Lahovnik» )d poleg gradnje v TeSu podpira tudi gradnj o dmgega blolU v nuklearki. »Ce želimo v Sloveniji zagotoviti kolikor toliko normalno samooskrbo z električno energijo, poffebujemo oba bloka,« je poudaril Lahov-nik ter zagotovil, da bodo pospešili potrebne postopke. V premogovniku Velenje je, ob sedanji tehnologiji od-kopavanja, še 124 milijonov ton premoga. Količina bi, če bi blok 6 zagnali leta 2014. zadoščala do leta 2049. Poleg več elektrike in boljšega izkoristka premoga bi blok 6 izboljšal kakovost življenja. »Po letu 2016 bi morali zaradi poostrene ekološke zakonodaje praktično ustaviti vse zdaj delujoče bioke v Termoelektrarni Šoštanj,« je opozoril direktor dr. Uroš Rotnik. Šoštanj se že pripravlja, saj bo v občino zaradi gradnje prišlo precejšnje število delavcev. Župan Darko Menih je opozoril, da bo treba zagotoviti bivalne prostore ter poskrbeti za varnost občanov is delavcev, saj v Šoštanju ni policijske postaje, »podhra njeni« pa so tudi na področju zdravstva. Tndi to so vzroki, da želijo lokalne skupnosti točen rokov^iik gradnje in biti soudeležene pri dogovorih. Hkrati je minister opozoril, da se naložba praktično ne sme več dražiti (prve ocene so se vrtele okrog 600 tisoč, zdaj stane milijardo evrov), da bi bil kakršen koli referendum o gradnji obeh blokov nespameten ter da bo blok 6 zrasel samo ob popolni podpori lokalnega okolja. Kar se tiče pri-vatizacije, dr. Lahovnik meni. da je energetika neke vrste državna infrastruktura, zato je izrazil upanje, da se bo našlo dovolj denarja v domaČih logih. Čeprav je sredina razprava na trenutke izzvenela bolj kot prepričevanje prepričanih, so v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zadovoljni s V prvi vrsti (z desM) umetnikovi Isna m hSeri, direktorica Knjižnica Mozirja Ana Lamut dr. Matjaž KmacI, avtor razstavljenih tM Goran Hon/at in Anamarija Stibilj- Šajn. Goranova plovila V Galeriji Mozirje je do 23. decembra oa o^ed razstava del Gorana Horvata s preprostim naslovom Plo< vila. Z ustvarjanjem različnih plovil je slikar prekinil večletni projekt Biblije v 300 slikah» z razstavo pa domaän dokazuje nadaiienost in zvestobo svojemu načinu ustvarjanja. Kot je povedala umet-nostTia zgodovinarka An^nrn- rija Stibilj • šajn, se v Hor- vatovih delih umetnost, znanost in religija prepletajo z zgodovino, mitolo^jo, filozofijo in aktualnostjo časa. Gre za samosvoja avtorjeva dela, tehnično dovršene stvaritve s svojstvenim utripom in karakterjem. Hkrati so raz-stavljena dela dokaz, da se da z osnovnimi likovnimi sredstvi, kol sta barva in črta, izraziti vse občutke, za- radi katerih »je vredno ustvarjati in iskati«. Dolgoletno bogato in nenavadno ustvarjalnost Gorana Horvata je predstavil dr. Matjaž Kmecl, ki je poudaril, da se v plovilih ponovno izražajo izvirne in zanimive podobe. Temu je likovni ustvarjalec iz Nizke dodal» da ima še mnogo vetra v svojih jadrih. US. foto: VL Itradno sajo so vodili trija župani, (z love) šoštanjski Darko Menih. Imarski Alojz Podgoršek in velenjski Sre^o Meh. Če bi iskali dlako v jajcu, bi lahko opozonll« da niso preverjali sklepčnosti (ra2ent8ga, daje Mah opravičit svetnika Lahovnika), številnih sprejetih sklepov pa uradno niso dali na slasovanje. Ampak v sredo zvečer je dvorana v Hotalu Paka dihata za blok 6. ponovnim zagotovilom, da se bo blok v resnici gradil, Ostalih predlaganih sklepov, kot so ustrezna cena elektrike iz Šoštanja, dogovor okrog rente in zahteve, da bi v primeru lastninska preoblikovanja vsem trem občinam pripadel del premoženja, na izredni seji niso zaostrovali. Pri teh vpra^jih puščajo času čas. US IZJAVA TEDNA »Govor je najboljši, če sta začetek in konec bUzu skupaj.« Uvodno »opravičilo« ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika zaradi kratkega govora }e med izredno sejo treh občinskih svetov nato skoraj pred vsakim razpravljavcem ponovil velenjski župan Srečko Meh. Podarite si vesolje veselja! Trio že za 30 EUR INTERNET • "IV • TELEFON '1. .| ■imi'ium .. FOX Varnostni paket ■A r ■■ iš . >: ^ . v > .H v..: 74 0l3f9lim^ SiOL www.siol.net 080 8000 Telekom^^) . ' h 1 Wob VeSO^ VBSelftl •ObtnruoM*«*' EUR M'*^ ^ fiB4aien««ečane Bistrice ob Sotll ter njihovo najširšo soseščino. V osrčju Kozjanskega se počutijo kot dn^ora-zredni državljani, zato so Bl-stričanl v začetku tedna skhcali javno tribuno. Najbolj jih seveda moti krčenje dežurne zdravstvene službe. Območje Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah je v Sloveniji med največjimi. saj je na primer Bistrica do Sotll od Šmarja oddaljena približno trideset kilometrov. Zato imajo v zdravstvenem domu že dolga leta tri dežurna mesta, z zdravnikom in zdravstvenim tehnikom, Id so občanom na voljo v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini ter v osrčju Kozjanskega (tu krožijo med Bisuico ob Sotll. Kozjem b Podčetrtkom). Po novem naj bi ostalo eno samo dežujDO mesto, predvidoma v oddaljenem Šmarju. »Dej stvo je, da j e država s pravilnikom o nujni medicinski pomoči postavila mrežo zagotavljanja neprekinjene nujne medicinske pomoči. Pri tem )e določila za zdravstveni dom v Šmarju standard 1,3 ekipe, dejansko pa se dežurna služba danes izvaja s tremi ekipami. To pomeni, da zmanj^ denarja • če pogledamo z vidika države - za 1,7 ekipe. Del tega denarja se seveda finandra $ strani občin ustanoviteljic tako, da računamo, da bi lahko deloma po- krili dve ekipi, vendar ne za celotni mesec,« pojasnjuje dl-rektorieazdravs^nega doma trena Nunčič. Tako bi dežurali ob sobotah, nedeljah io praznikih, medtem ko bi med tednom izvajali standard, ki ga predvideva država. »Tako kažejo prve številke. V primeru, da bi bile občine ustanoviteljice pripravljene zagotoviti večja sredstva, se lahko pogovarjamo tudi o širših ekipah,« je udeležencem tribune odgovorila direktorica zdravstvenega doma. ki ddu je na območju z 32 tisoč občani, Med razlog za krčenje nad-standarda je strokovni direktor zdravnik Matej Slivnik omenil še plačilno reformo, pravno osnovo za dežurne ter pripravljenost zdravnikov za dežuranje (oziroma njihovo starost). Pravno določeni pogosti obiski dimnikarjev in razmeroma visoke cene njihovih storitev razburjajo tudi občane Bistrice ob Sotli, ki jim je vlada določila kon-cesionarja iz Maribora. Kljub številnim pojasnilom predstavniluiv koncesionar-|a so udeleženci tribune podpisovali zahtevo po spremembi stn^e dimnikarske pravne ureditve. Udeleženci tribune, ki sta jo pripravila Občina Bistrica ob Sotli ter mladinski klub kljub različnim pojasnilom niso mogli razumeti, čemu država varčuje le na bolnikih, saj po drugi strani zdravnikom omogoča razmeroma visoke plače. Eno dežurno mesto naj bi stalo okvirno 28 tisoč evrov, kar se udeležencem zdi pretirano. Tri občine v osrčju Kozjanskega prispevajo za nad standardno dežurno službo zaenkrat skupno 2.600 evrov na mesec, koliko naj bi v bodoče, pa bodo še izračunali. BRANE JERANKO V javnem zavodu Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah trdijo, da je datum konca nadstandardne dežurne službe določen, vendar bodo z njim najprej seznanili občine ustanoviteljice ter šele potem širšo javnost. Razlog je rastoča izguba zavoda, saj delajo od avgusta v novih finančnih pogojih za področje dežurne službe. 13 Donat Mg za zdravje src Ob zaključku praznovanj 100. rojstnega dne donata Mg je Droga Kolinska organizirala spletno dobrodelno dražbo desetih posebej oblikovanih steklenic z unikatnimi etiketami. Zbrali so kar 10 tisoč evrov. Ček je Mateju Slivniku, predstojniku Zdravstvene postaja Rogaška Slatina, predal Andrej Bele, generalni direktor programa pijač v Drogi Kolinski. Sredstva bodo namenjena za nakup avtomatskega zunanjega deübrila-torja in dodatne opreme ter medicinskih aparatur. s katerimi bodo v zdravstveni postaji nadgradili kakovost dela v nujni medicinski pomoči. Sto Trak pred vhodom &o pr««2ali Emil h«džatii Zvkcb dnistev upokojencev Slovenije, lupan mag. Branko Kidrič in predsednik OU Rogaška Slatina MtrVo Poharc. Za dediščino bodočim upolcojencem Društvo upokojencev Rogaška Slatina je slovesno odprlo novourejene društvene prostore v Počitniškem domu. Po spletu okoliščin jih imajo v lasti oziroma uporabi že vse od začetka 60. let, na koncu pa so skoraj ostali brez njih. Z veliko mero osebne angažiranosti upravnega odbora in predsednika Mirka Poharca so od leta 2007 v lasti obdržali pritličje in ga tudi popolnoma preuredili. »Ne bomo rekli, da smo to dobili v varstvo za svoje vnuke, ampak da smo to naredili v dediščino bodočim rodovom upokojencev,« je bilo slišati med otvoritvenimi govori. Sto Foto: MARKO MAZEJ 0/ Poleg ukinitve >»nadstandardQe« zdravstvene dežurne službe razburja občane Bistrice ob Sotli zaprtje poslovalnice Banke Celje, ki bo zaprla vrata z novim letom. Kot razlog omenjajo upadanje poslovanja, v kraju pa nameravajo ohraniti bankomat. Približno štiristo strank celjske banke naj bi po novem sprejela bistriška poslovalnica Poštne banke Slovenije, vendar so se občani na javni tribuni pritoževali, da njeni prostori za širitev poslovanja zaenkrat niso ustrezni. Predstavniki poštne banke so povedali, da jih bodo, ko bodo ugotovili potrebo, primemo uredili. BiUhijUa/ do hy^^skrb^jesem! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5. Celje TeL 03 490 18 05 it. 9a - 12. december 2003 m 14 VOJNIK DOBRNA NOVI TEDNIK V kleti voda, ozimnica na balkonih Strah pred poplavami ob vsakem nalivu - Občini Vojnik za sanacijo kanalizacije zmanjkalo denarja stanovalci blokov v Ker-šovi in Parmovi ulici v Voj-nilcu imajo že več l€t težave s kanalizacijo. Ob vsakem večjem deževju oziroma nalivu jim meteorna voda poplavi kletne prostore, zalo kleti enostavno ne upajo več uporabljati. Ozimnico imajo mnogi shranjeno kar na balkonih. Na težave stanovalci in voj-nlški svetniki opozarjajo že vsaj štiri leta. Pred enaintridesetimi leti zgrajeni bloki v Keršovi 3, 5 in 7 ter Par-mosl 1 so do leta 2004 uporabljali svoje greznice. Potem pa je Občina Vojnik pred petimi leti sprejela odlok» da se morajo omenjeni bloki priključiti na javno kaoali-zacijo, »Že pri samem tehničnem prevzemu kanalizacije smo sumili, da zadeva ne bo funkcionirala. In res! Štirinajst dni po prevzemu so se pojavile prve težave. Odtlej imamo ob vsakem večjem nalivu poplavljene kletne prostore. Lani ob septembrskih poplavah smo Imeli 120 centimetrov vode. Ker je zalilo kotlovnico, gorilnik in kotel, smo bili tudi brez ogrevanja, prav tako ni delovalo dvigalo. Tudi letos smo imeii nekaj centimetrov vode. Od vse te vlage bloki smrdijo po ples no bi, ometi odpadajo. Tako ne moremo več živeti,« pripoveduje predsednik hišnega sveta Jože Kocman. In kaj na to pravi župan Beno Podergajs? Stanovalci blokov v Koiiovi ulici v Vojniku so zaraditeavs kanoRzacijo praktično ostali hm klflti. >>Morda se bo sliklo malo smešno, da tega problema v toliko letih nismo rešili, vendar si je kar nekaj strokovnjakov zaman prizadevalo najti rešitve za odvodnjavanje.« Razlag, zakaj prihaja do težav, je več, pravi župan: »Rekli so nam, da do nevšečnosti veijetno prihaja tudi zaradi izgradnje Šole. Z njo so se namreč pojavile nove strešne površine, ki odvod-njavajo vodo ravno na območje teh blokov. Res pa je tudi, da so bLoki za tedanje in danaSnje razmere zgrajeni malo prenizko.« Zdaj, ko naj bi bilo končno jasno, kaj je narobe in kako bi se dalo težavo odpraviti, pa je tu drug problem. »Škriplje nam pri denarju,« pravi Podergajs, »Hidrosvet Celje nam je ponudil rešitve, pri Čemer so samo projekti za sanacij o kanalizacije ocenjeni na 17 tisoč evrov, za izvedbo pa bo treba odšteti vsaj dvakrat ali trikrat tolEko.«In kdaj naj bi stanovalci spet lahko brez strahu pred poplavami uporabljali svoje kleti? Po županovem v letu ali dveh. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ >IZJAVA TEDNA »Vojnik je edina občina v Sloveniju ki ima ogrevan pločnik. da bo zanj potrebno celo leto priprav in vaj ter odrekanj,« se spominja režiser predstave mag. Miha Aluje-vič. Sen kresne noči je namreč ena najzahtevnejših. Če ne četo najzahtevnejša predstava, ki so jo kdajkoli odirali na tr> noveljskem odni »Bil pa je rudi že ča&>« dodaja Alujevič. »da se ansambel spopade s čim, kar ni zgolj komerdalno naravnano.« Kljub zahtevnosti je bila igra za tmoveljske gledaliŠČni-ke velik izziv, ki so se ga lodij z velikim veseljem. Predstavaje namreč v marsičem drugačna od dosedanjih, ki jih je bilo občinstvo vajeno na tmoveljskem odru. Reäser se je odločil za ambiCTtaJno postavitev, kar pomeni, da se ne dogaja le na odni, ampak tudi v dvorani. TakSna postavitev je i^cem dajala še dodaten motiv, da so se prebili skoa Shakespearove verze in misli, ki niso vedno preproste. ävko Beškovnik, ki v predstavi nastopa v dveh vlogah, je prepričan, da bo Sha- kespearova komedija privabila številne obiskovalce. Dabo na svoj račun prišlo Čim več ljubiteljev ^edališča, bodo Sen kresne noči po današnji premieri do konca leta na tmoveljskem odru ponovili Še Štirikrat: jutri ob 19.30 in v nedeljo ob 18. uri ter nato še 26. in 27. decembra ob 19.30. In obeti? Igralci so previdni inpra\ijo, da je vsak študij nove predstave pot v neznano. Miha Alujevič pa je prepričan, da bodo igralci za trud, voljo in garanje, ki so jih vloäli v predstavo, obilno poplačani. Po njegovem bo Shakespearov Sen kresne noči zagotovo pomeni) preobrat v repertoarju tmoveljske Zarje. BOJANA AVGUŠTINCIC Foto: LUKA SKOK Zapeti ali od mode zadeti? V samozaložbi je prav danes izšla prva knjiga modne novinarke in svetovalke Vla-ste Cah Žerovnik, ki jo je avtorica naslovila Zapeti ali od mode zadeti? Naša do^oletna modna sodelavka in svetovalka, ena najuglednejših slovenskih modnih novinark, stilistk in svetovalk je knjigo podnaslovih Kako v dirki skozi življenje ujeti čim več »ni mi žal« trenutkov. V njej se je mode lotila na nenavaden, mestoma satiričen, duhovit in tudi ciničen način. Gre na nek račin zaVlastinživljenjepjs. v katerega je vtkalasvoje bogate, več kol dvajsetletne i^ušnje dela v različnih slovenskih medijih. Že sprehod skozi naslove poglavij te izvirne knjige pove, kako in o čem Vlasta razmišlja, Vsi imamo okus - samo eni dober, drugi pa slab. Ženska in kača ali lepota je lahko tudi sirota. Evince - ko udarijo leta, udarite nazaj. Ginekolog ali hizer, koga se je treba bolj bati? Kič in njegova pravica. Palčki na vrtu in Las Vegas na pokop^šču. Raje Čokolada kot seks? To je le nekaj naslovov iz 176 strani debele, bogato ilustrirane knjige. Vlasta v svojem knjižnem prvencu, za katerega pra\a, da ^ ni načrtovala, jo je pa kar nekako našel, s svojim pogledom na modo. ki ni zgolj moda oblačenja, ampak moda ^vljenjskega sloga, mši pred-sočke in tabuje naše družbe. Skozi zabavne utrinke iz zgodo\ane mode in umetnosti pa na nevsiljiv način tudi svetuje. Pri čemer piše o oblačenju» kuhanju, opremi stanovanj... Slovenski knjižni trg je s knjigo Zapeti ali od mode zadeti dobil izvirno, zelo zabavno delo razmišljujoče blondinke. Knjiga stane v , Zapeti ali od ' MODE ZADETI? Naslovnica knjige Vlasta Cah Žerovnik predprodaji 29,56 evra, v redni prodaji 36,95, naroČiti pa jo je mogoče po spletu na naslov mfo@zapetL2adeti.com. BS Za glasbeno ustvarjalne praznike Po poletnih ustvarjalnih glasbenih delavnicah pripravlja profesorica kitare Ajša Svetlin od 26. do 30. decembra Še Zimčice. Glasbene ustvarjalne delavnice bodo namenjene tako otrokom kot odraslim. Zimčice bo Svetlinovi pri skupinskih delavnicah pomagal voditi kitarist Gašper Piano, sicer pa prlpra\dja Svetlinova tudi individualne delavnice. Udeleženci Zimäc bodo lahko glasbeno ustvarjali na kitaro, (Move inštrumente, otrc^ka glasbila, glasbila tujih dežel in različna tolkala. Dopoldne bodo delavnice skupinske, in sicer od 9. do 10. ure bodo namenjene otrokom, starim od 5 do 7 let, od 10. do 12. ure bodo skupinske delavnice, po 14. uri pa Svetlinova pripravlja individualne ure. Udeleženci bodo na delavnicah lahko usrvariali skladbe, skupno improvizirali, peli ob spremljavi in^rumentov, spoaias^ skrite zvoke, pa tudi glasbeno in gledališko uprizorili pesmi« pravljice, zgodbe. Delavnice bodo v Studiu ZAC v Celju, prijave pa zbirajo do 22. decembra m elektronski naslov: ajsa.svetlin€>guest.ames.si. $K Od klasike do filmske glasbe V Celjskem domu je v po-nedeljek nastopil Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Bernarda Beline. Orkester je na koncertu igral dela skladateljev Glin-ke, Elgarja, Straussa, Offen-bacha. Glavnika in Šepeta. Mladinski pihahii orkester je v 23 letih delovanja tako po številu Članov kol po sestavu, kvaliteti programov in inštrumentov prerasel v sodoben orkestralni sestav. Sestavljajo ga učenci in dijaki glasbene šole, nekateri bivši dijaki in tudi profesorji- V svoje koncertne programe vključu-je skladbe skladateljev klasične glasbe, kot tudi skladbe številnih zvrsti zabavne glasbe, zadnja leta pa se orkester veliko ukvarja tudi s filmsko glasbo. BA, foto: GrupA Pojasnilo k članku Zahtevajmo nemogoče Ob objavi članka Zahtevajmo nemogoče v torkovi izdaji Novega tednika» ki govori o zanimivi razstavi z naslovom El Che v celjskem likovnem salonu, odprla bo do 15. decembra, so nas organizatorji opozorili na nekaj neomenjenih dejstev. Razstava je plod projekta združevanja malega gospodarstva in kulture v Celju, ki ga je zastavila in realizirala Nadja Zorko, skupaj z Ne-venko Šivavec iz Likovnega salona v Celju. Vsebinsko je postavitev razstave pripravil Primorski poletni festival. Sponzorji iz gospodarstva ter številni odprti ljudje, Štajerci, tudi Prekmurci, ki so büi pri postavitvi in organizaciji razstave pripravljeni prostovoljno delati v duhu svojih vrednot, so omogočili, da je Celjeobogatenozrazstavo pomembne zbirke slik in osebnih predmetov iz družinskega arhiva družine Guevara, poudarjajo organizatorji. PROMETNI TELEFON RADIA CELJE St. M - 12. docemiMr 2008 m 16 AKCIJA NOVI TEDNIK Od praha do talne obloge Pot v odkrivanje nas je tokrat vodila v žalski Juteks, kjer si je Edi Svet iz Šempe-tra v Savinjski dolini želel ogledati» kako nastane PVC talna obloga. Ker se tudi sam dostikrat vozi muno, se sprašuje, kaj se dogaja za temi stenami. Ugotovili smo, da nič prepovedan ega. a zelo zanimivega. Najprej s cisternami pripeljejo PVC-prah, ki ga napolnijo v velike silose pred tovarno. Prah nato po ceveh potuje v proizvodnjo. Tam ga zmelajo s tekočinami, tako imenovanimi mešali, in tako dobijo pasto plastisoi» ki jo polem uporabijo pri izdelovanju talne obloge. »Od količine posameznih sestavin je odvisno, kakšne lastnosti bo pasta Imela. VraČunalniku so zapisane vrednosti in ta da navodila tehtnici, koliko kilogramov posameznega prahu in koliko tekočin naj zmeša. PVC-prah ima različne lastno-sti- Na primer za transparent-ni sloj, penjen nanos ali zaščitni. hrbtni sloj,« nam razlaga Stojan Zazijaj. Preden začnejo izdelovali talne obloge, dobi ustvarjalno na logo oblikovalski studio, kjer pripravijo predloge vzorcev za novo kolekcijo. »Vzorce pripravljamo približno pol leta, ustvarimo več različic in se potem, ludi glede na odzive naših naročnikov, odločimo, katere bomo dali na tržišče. Najpopularnejši so vsekakor lesni vzorci,« nam pojasni Diana Muhovec. Potem morajo za vsak različen tip vzorca pripraviti potrebne barve. Že ob prvi izdelavi izdelajo barvno paleto z uporabljenimi odtenki in ob kasnejših izdelavah se morajo barve popolnoma ujemati. S tem zagotovijo, da se talna obloga. kupljena pred pol leta, ne razlikujeod liste, kupljene danes. Barve zmešajo v mežal-nici, od koder jih prepeljejo v proizvodno halo, kjer PVC talna obloga na tri- ali štiri-metrskem stroju, kar sta klasični širini talnih oblog, postopoma začne dobi vaü končno obliko. Kol osnovo, ki daje trdnost, uporabijo steklen flis. Role z njim namestijo na linijo, na kateri steklena vlakna najprej prvič, nato Še drugič premažejo s prej omenje- nim piastisolom. »Pasto na-nesemo v različnih debelinah, pač odvisno od izdelka, ki je v proizvodnji. V eni od past je tudi penilno sredstvo. Pasta se v tej fazi samo strdi, v nadaljnjem procesu, ko je talna obloga že skoraj končana, pa poteče reakcija v na ISO stopinj ogretem želimem kanalu, kjer penilno sredstvo razpade na mehurčke in naredi peno,« doda Stojan. Sl^ tiskanj e vzorca. To poteka v več. največ petih fazah - za vsako barvo posebej. »Za vsak tip talne obloge moramo izdelati tiskarske valje, na katerih so različni vzorci, ki se morajo med seboj popolnoma prekrivati, da dobimo želeni končni vzorec.« Postopek je podoben kot v tiskax-ni. Val) je pomočen v barvo in ob premikanju steklenega ßlca se nanj nanaša barva. Vse to poteka na enem stroju in se po vsakem nanosu barva hitro posuši v posebnih pe- čeh, saj takoj sledi že nanos druge barve. Hitrost tiskanja je lahko do 20 metrov na sekundo. Ko je tiskanje vzorca končano. se tako izdelana obloga zvije v balo in roma na drugo stran proizvodne hale. T^ nanesejo sijajni transparent-ni sloj zgoraj, spodaj pa še zaščitni sloj. T\j lahko dodajo tudi tako imenovane posipe, torej majhne pikice, ki jih potem opazimo na oblogi. Po vsej obdelavi potuje v peč na prej omenjeno penje-nje. Ob koncu je treba talno ob]ogo še obrezali ob straneh in jo na drugem stroju deklarirati ter v določeni dolžini navili v role. Te shranijo v skladišče, nato pa jih s posebno previdnostjo, da ne pride do mehanske poškodbe, prepeljejo - ne samo s tovornjaki, tudi z ladjami - dogro-sističnih kupcev. ANDREJ KRAJNC Foto: i^KO MAZEJ STE VEDELI? V Juleksu 50 najprej izdelovali jutine tkanine za embaiiranje hmeija. Talne obloge so začeli proizvajati Jeta 1973, juto pa konec sedemdesetih umaknili iz proizvodnje. Zdaj kot osnovo za talne obloge uporabljajo steklen £Us in steklene mreže. Konkurenca na področju PVC talnih oblog je v Evropi močna. Zanimivo pa je» da vse večje evropske tovarne svoje proizvodne prostore gradijo tudi v Rusiji. Prav zatosetudivJutd^su pri- pravljajo na zagon tovarne v tej državi. Ruske delavce že izobražujejo v Žalcu. Kar 97 odstotkov proizvodnje Juteks izvozi. Le tri odstotke jo torej proda doma, v Sloveniji. Med pomembne lastnosti PVC talnih oblog sodita Ud primer lahko vzdrževanje ter velika odpornost proti madežem in obrabi, na tržišču pa najdemo takšne, ki so obdelane z protizdrsnim slojem ali imajo zaSČito proti razvoju plesni in mikrobov. Če bi želeli tudi vi spoznati nastanek stvari, ki jo vsak dan uporabljale, potem nam pišite. Na kuponček napišite potrebne podatke in z malo sreče vas bomo popeljali na pol v odkrivanje. Inftpfimek; Wariov: Tale fan: r Sppaietl žglim^kako neslane ü^redlagalte eno ali vet stvari): Poi^td na naslov. NT&RC, Freiemova 1B. 3000 Ce^, s priptsomr Pot v 0(}krivanja m it. 99 • 16. ilecember 2008 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Najmočnejši slovensM fan^e so Ciril Veble, Peter Žibret, Mirko Uimah, Draga KramperŠek, Alojz DobrŠek, Marjan Povalej. visoko v zraku pa kapetart Franci 8evc. Manjkata sa Blaz Kupac in David KovaČiČ. Pokalov pa tako ali tako » nimajo kam zlagati. »Kdo zmaga? Dobrina zmaga, hej, hej, hej!u S tem klicem so si dobrinski fantje tlakovali pot do naziva Najmočnejši slovenski fantje Ko sva iih s fotografom Markom prvič ugledaJa, sva malo poixla slino in si rekla, da bo, kar bo - saj sva vendar prišla v miroljubnem Ionu. »No, poglejte si jih, kak-Sni pri nas rastejo, vsakega grma ven giedajo»« je hudomušno pridal eden od domačinov, ko sva nejeverno opazovaJa plečate fante s široldm korakom. Bi prav rada videla jtmaka, ki bi si upal priti v Dobrino prepira Iskat aJi »na štrajt naštimovat«, kot so rekli v tistih časih, ko je to še bilo moderno. Da ne bo pomote; jaz pri tem tako ne štejem. Marko pa menda tudi ni nameraval z njimi češenj zobati Kdo ve. če je kriva zdravilna voda ali je kaj takega v zraku, a res je, da je Dobrina zibelka »najmočnejših fantov v Sloveniji«. Od letoSnjega sejma v Gornji Radgoni so si ta naziv nadeli tudi uradno. Če pa smo natančnejši, ;e zgodba napedh vrvi precej daljša. Začela se je ob prelomu tisočletja. Vsega skupaj so bili pravzaprav krivi Viritanjčani, ki so DobrinČane izzvali, naj pokažejo, če imajo kaj mišic. Danica Recko, sicer duša do-brinskega društva Izviri, v to ni niti za trenutek podvomila. Pa jih je zbrala. Za mišjo dlako je manjkalo, da niso že s prve tekine odnesli pokala. Morali so se zadovoljiti z drugim mestom, ampak odtlej je šlo zares. Osem> deset, tudi dvanajst se jih zbere. Pač odvisno od časa in potreb. Da bi ekipe sedmih vrvovlečcev ne mogli sestaviti, se pač nikoli ne zgodi. Eden ali dva vztrajata že od vsega začetka. Skoraj tako dolgo kol njihova vrv, od katere se nočejo ločiti, pa četudi je že vsa scefrana. »Nak, ima preveč zgodovine- Še dobro, da ne zna govoriti,« se smejejo fantje, ki so v osmih letih skupaj gotovo potegnili več sto ton teže. Potegnejo tudi traktor Pa so pokazali, kaj zmorejo. Ker ni bilo kakšne nasprotne ekipe, ki bo jo za šalo potegnili od gasilskega doma vsaj do šole, so se znašli. NiČ takega, na treningih velikokrat improvizirajo. Na kozolec jim lastnik menda ne pusti prive- zati vrvi. Ko so napeli vrv, izdavili svoj horuk in prestavili traktor... mi je bilo kristalno jasno, zakaj ne. Ga pač še nima namena podreti . Treningi lako zahtevajo precej več domišljije kot tekme. Tam prav globoke šporme filozofije ni. Na vsaki strani jih mora bid sedem. Kilogrami niso pomembni, alahkokategor-nikov v tem športu Že dolgo nI več. Po drugi strani pa nikar ne mislite, da je dovolj, če na. vrv obesiš svoj »špeh«. »Pa kaj Šel Poznamo tudi nekaj dve-stokilašev, pa si z njimi nimaš kaj pomagati,« fantje razbije-jo moje vseeno prepoenostav-Ijene predstave. «Treninge imamo bistveno zahtevnejše, kot so potem tekme.« In kar je še pomembnejše, fantje so daleč od okornih debeluhov. »Tisti, ki se zanaša na svoje kilograme, potem nemočno obsedi. Mi pa brez težav po tekmi pre-plešemo celo noč.« Če sem pozabila omeniti, vleka vrvi naj bi bila specifična šporiria noga, ki sicer priliče kakšne- >»Ekipa brez velike po-vezaiiosti in prijateljskega duha tako dolgo ne bi zdržala«« povedo drug za drugim. »Skupaj se zabavno na tekmi, se pove-selimo na veselici, nazadnje pa pristanemo pri Danici in Martinu Recku. ki nas že od začetka podpi-rata.« Letos sta jim za najbolj odmeven uspeb spe-kla tudi odojka. Da brez virštanjčana, s katerim dodobra zmočijo pokale, ne gre, pa tako ali tako ni treba posebej poudarjati. Martin in Danica Račko sta prva tn najbolj nasta navijača, ki jih doma vadno pričakata z virstanjsko kapljico. »No, dragi sponzorji, vidite, kaj zamujate.41 se v roki Marjana Bevca smeji potrdilo, da so »najmočnajši slovenski fsn^o« doma v Dobrini. mu volu na žaru, potokom pijače in narodnjakom na odru. A tisti, ki jo Še danes lako jemljejo, iz konkurence izpadejo kot, hmm, saj veste, kakšni golobi. V svetu jep vse bolj cenjen in priznan šport. Zdaj ko so Dobrinčani podrli vse meje v drŽaN^ in letos pobrali vse pokale, prva mesta in dosegljiva priznanja, doma prav velikih izzivovni več. »Z veseljem bi slovenske mišice pokazali tudi svetu, a do tja nas ločita še dobrodušen sponzor ali dva.« Kakorkoli že - previdno. Ko sle enkrat čez dobrinsko mejo, prijazen obraz in umirjen korak vseeno ne bosta škodila. So sicer za sveto zatrdili, da niso nevarni, ampak »najmočnejših slovenskih fantov« preventivno vseeno raje ne spravljajte v slabo voljo, SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MA2EJ Pravila so enostavna. Na vsaki strani je sedem članov ekipe, na sredi vrvi je zastavica, ki jo je treba za določeno dolžino pote^ti na svojo stran. V resnici pa je bistveno bolj zapleteno. »Gre za taktiko, tehniko In izkušnje. Pogled v oči> koordinacijo gibov in Še nekaj skritili adutov, ki jih seveda nikakor ne bomo Izdali,'« povedo Dobrinčani. Da se ob iztegnjeni vrvi dobivajo cdo poletje enkrat, dvakrat ali celo večkrat na teden, ni ravno zan^narljivo. Dodatnih slo kilogramov na nasprotni strani ni zato nobena ovira. »Na Ponikvi so nas hoteli malo potegnili za nos in so v nasprotno ekipo skrivaj dodali še enega pomagača. Na koncu smo jih s tistim dodatkom vred potegnili mi.« »fie, M. Nismo nevarni. Dobrina je pa ja gostoljuben turisti&ii kraj. $e pa ne damo. Kdo zmage? Dobrina zmage, hoj, hej, hejlu Teh dedbelov pa žal nrti papir ne prenese. Na kozolecvrvi ne smejo privezati. Ko napnejo vrv. rečejo horuk in potegnejo traktor... postane jasno, zakaj. Nimajo gešo namena podreti. - $t.S8-12.«leMmber2008 - V ekipo najmočnejših fantov ne more priti kar vsak. »Najprej ga preizkusimo in te se dobro izkaže, lahko začne trenirati,« pravi kapetan ekipe Franci Eevc. »Našega Petra sem slučajno našel na blago-slavljan|u konj. Hodil sem za njim in ga natančno premeril. Potem sem mu pa razložil, kaj bi rad. Od začetka je bil zelo sUb. zdaj je pa odličen.« Peter pa hitro doda:O Jezus Kristus, od treninga do treninga sem komaj preživel. Vse me je bolelo. Par dni po treningu nisem mogel premikati ne rok ne nog.« še ena potrditev torej, da se trening in vztrajnost obrestujeta. m 18 liPORT NOVI TEDNIK Ko se predsedniku zatrese glas ... Po Tonetu Turnšku je športno Celje izgubilo še enega legendarnega predsednika kluba Slavnostni z^ključ«k leta pri no-gomelnem klubu M[K CM Celje se je začel z govorom predsednika kluba Marjana Vengusta, ki ta položaj dokončno zapušča. Izjedalo je» kot da so se resnosti trenutka igralci in strokovno vodstvo zavedli šele tedaj. Nastopilo bo namreč brezvladje, vsi pa čakajo na reak-cijo Francija Pliberška, ki si je želel predsedniško mesto. Vengust je sprva obvlada) čustva: »Ne bom nikoli pozabil» kako je gospod Klarič pred Šestnajstimi leti stopil do mene» taJcrat-nega zapriseženega košarkarja, in me nagovoril, naj pridem na kakšno tekmo na Skalno klet. Ko me je prosQ, če bi lahko kdaj pa kdaj posodil kakšen stroj za vzdrževanje igrišča, iz takratnega Cestnega podjetja Celje, sva ugotovila, da bi lahko postorili še marsikaj. Ne bom razlag» da ni bilo lahko, to je samoumevno. Rad bi vam povedal, da Še opazil nisem, kako leta tečejo. Motivirala me je energija tistih ljudi, ki so tako kot jaz dneve in dneve ali bolje večere in večere načrtovali vizijo tega nogometnega kluba. In to vse iz lastnega entuziazraa. Vizija, kleje, funkcionarji, igralci se menjajo. Društvo, bogatejše za vsak njihov pečat, ostaja. V letu 2009 bo to društvo obeležilo že 90. leto svojega obstoja-« Bolj ko se je bilžaJ trenutek besed slovesa, bolj tresoč je postaja) glas sicer trdnega Vengusta: »Tako kot december zaznamuje zaključek neke^ obdobja in nakazuje začetek novega, tako je tudi v meni dozorela odločitev. da se bom z novim letom poslovil od funkcije predsednika društva. Večina vas ve, da sem tukaj vztrajal dobrih petnajst let, od tega dvanajst let aktivno kot predsednik. Odločitev je dokončno dozorela v preteklih dveh, treh mesedh.« Nekaj oČl je bilo oro-šenih, nakar je sledilo: »Č^rav sem v zadnjih letih načrtno iskal naslednika, ^nisem našd. Morda bo zdaj prišd sam... Vendar to ne bo več moja skri>. Kljub krepkem presežku proračuna bom posl^jel, da bo kltib za novo tekmovalno sezono dobil potrebno licenco in izpolnil vse kriterije. To vam obljubim. Ne morem pa napovedati, kako se bodo po mojem odhodu stvari razpletle v financah, v smislu izpolnjevanja vaših pogodb. Glede na svetovne kazalce, ki napovedujejo recesijo» in na visoke izdatke po pogodbah bo to skoraj nemogoče. Ampak za to ne bom več odgovoren jaz. Bom pa vsakemu, ki bo v zimskem prestopnem roku dobil korektno oziroma boljšo ponudbo, omogoäl izkoristiti tako priložnost. Mislim, da je to pošteno do vsal«ga od vas. Prepričan sem> da boste uspeli, kjerkoli že boste. To ste dokazali s svojim delom v preteklih mesecih. Ponosen sem na vas, da ste našemu klubu priigrali visoko drugo mesto po zaključku jesenskega dela prvenstva. Če si lahko dovolim, bi rad izrazil s^mo eno željo - borite se in delajte s tako vnemo tudi spomladi. Verjemite, sreča je nujna, vendar negotova, trdo delo se vedno obratuje. Osebno bom za vedno ostal vaš največji navijač!« Aplavz je bil samoumeven, V imenu igralcev je spregovoril Dejan Kel- Najvidnejši predstavnik SD Uniar Cdje je Bernard Vajdic. »Najtežje proti Velenjčanomci Pogovor s trenerjem jesenskih podprvakov Slavišo Stojanovičem har. Kopica otrok v Čevljih s Čepi, štadion Arena Petrol» pa Olimp» naslov članskega pokalnega prvaka Slovenije in nenazadnje tudi ugotovitev »Nikoli nisem bii prejemnik, le plačnik! Na to sem ponosen«, to je del bogastva Marjana Vengusta. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Nogometaši MIK CM Celja so v 20krc^ l.SNLprikazali nekaj zelo dobrih iger, pa rudi ostajali brez zmag. Nekajkrat so zaigrali pod svojo ravnijo, pa uspeli tudi zmagati. Slednje je nova kakovost celjskega mo§tva pod taktirko Slaviše Stojano-viča, ki je 39 let dopolnil v soboto. Na Ptuju ste slavili z 2:0. Ste prvič postavili vezlste v takoimeno-vanl romb? Mi igramo v nespremenjenem sistemu že nekaj časa» a ne v rombu. Morebiti je proti Dravi res tako izgledalo, ker je manjkal klasični zadnji defenzivni vezist, torej Šarič ali Pokom. Tako se je Korun povlekel nazaj in je Straus igral na zanj netipičnem mestu. Morda se je ^banje naših igralcev pretvorilo v romb, toda začetna postavitev ni bila takšna. Dolgo se je ogreval Modč. Ste nameravali zamenjati Štratisa, ki je potem postal junak tekme? Pove^ bom po pravici. Če bi lahko, bi med odmorom opravil osem menjav, tako »mrtvo« smo začeli tekmo. Po odhodu Marjana Vengusta se je izpraznilo mesto predsednika Nogometnega kitiba MIK CM Celje. Z mesta direktorja odstavljeni Franci Pliberdek je s svojim podjetjem drugi največji pokrovitelj kluba. Po njegovem mnenju je kiiza priložnost za uspeh» pa vendar pravi» da ne bo kandidiral za predsednika kluba. Pravi, da je pripravljen sodelovati s sanacijsko skupino, a ne bo pobudnik za njeno ustanovitev. Odvetniška pisarna Dušan Korošec se je že pred časom pritožila na sklepa o odstavitvi Pliberška in Sešlarja» toda odgovora še ni dobila. Odsotnost Lovrečiča» Šariča» Bezjaka. Urbanča, Pokoma in Bulaji-ča vsekakor ni bila nedolžna. Torej imate dovolj širok igralski kader? Res je relativno širok, a našteti imajo svoje mesto in težo v ekipi. Seveda nas veseli, da so tisti, ki so jih nadomestili ob določeni rotaciji, svoje zadolžitve opravljali domala popolno. To je odraz zavz^ega dela na trenin- gih celotne ekipe, ne glede na to, kdo je v tistem trenutku v ospredju. V kolikšni meri so dogodki v vrhu kluba vplivali na delovanje moštva? Čutili smo jih skozi celoten jesenski del. A Se enkrat poudarjam: igralci so tudi na račun nekaterih minusov v svojih internih zadevah delo opravljali nemoteno. Zato čestitam tudi strokovnemu vodstvu, ne sebi, temveč sodelavcem. Upam, da smo s svojim delom in pristopom dokazali, da smo karakterni ljudje. V 9. krogu ste po slabi Igri izgubili v Kopru, nato pa je sledila izjemna bera točk, ki jo je najbrž sprožil uspešen razplet na gostovanju v Domžalah ... Strinjam se. Ko sem bil še v Domžalah, so Celjani tam zelo redko zmagovali. Tokratni uspeh Celja je pomenil določen preskok. Takrat Domžale še niso bile v takšni krizi, kot so sedaj. Dobili smo injekcijo samozavesti. Argentinska vezista in napadalec so dajali ton igri. Najbrž si ne znate predstavljati pomlad brez njih? Absolutno ne. Imeli smo strašansko srečo pri izbiri tujcev. Pokazali so kvaliteto in močan značaj. So od- lični nogometaši in tudi ljudje. Kdo vas je presenetil v igralskea kadru? Veliko jih je bilo. Če začnem pri vra tajjih - Šeliga je dobil več priložnosti a Mujčinovič je svoje delo na trenin^h in drugod opravljal, kot da je prvi vra tar. Kapetan CobW je kot stabilen Čler dajal tonus moštvu. Vesel sem zarad mladih igralcev, Močiča, Bezjaka de poškodbe, Komna. Izkazal se je tudi Kelhar... Vesel sem, da sem Izbral takšno moštvo in da ga lahko vodim. Prejeli ste najmanj golov. Komu zasluge, kakovostni obrambi ali vašim zahtevam in postavitvi? Zahteve obstajajo, a če niso izpolnjene, je tako, kot da jih ni. Vse skupaj je plod dela na treningih, discipline igre in filozofije» ki jo kot trenei uporabljam pri svojem delu. Proti kateremu klubu je bilo naj težje igrad? Rudarju. To so bile trde in neizpro sne tekme z nekaj poškodbami. Ma ribor nas je ob remiju enkrat prema gal, toda bili smo si zelo blizu. Ve lenjčaru so nas z igralcem manj izlo . čili v pokalu. Mnogi vas zelo cenijo, ne le zara di dveh »prstanov« z Domžalami Bo Celje zadovoljilo vaše ambicijei Zornih kotov je več. Vesel sem» d« sem prišel v Celje, vesel sem teh mla dih fantov, tn tudi starejših igralcev; pravim značajem. Razmišljam sam( o napredku iz tekme v tetoo oziro ma iz polsezone v polsezono. Najboljši strelec moštva je Še preć časom radoživi Darijo Biščan. Že ko sem bil trener Domžal, sen ga želel privabili. Moram priznati, d» je zelo specifičen fant. Ima določene kvaliteta. Mnogo stvari je spremenil kar je tudi razvidno v smislu učinka Ima pa še velika rezerv in tega se za veda. Maribor? Ne smemo biti pohlepni. Cüj, uvr stitev v zgornji del lestvice» mora bit izpolnjen. Mi pa bomo poskušali na predovati na vseh področjih in videl bomo, kam nas bo to pripeljalo. DEAN ŠUSTEf Foto: MARKO MAZE Unior: Vajdič miruje, še tekaška sekcija Smučarsko društvo Unior Celje je v celjski regiji že več kot pol stoletja najv^je in najuspešnejše smučarsko društvo, ki skrbi za vzgojo in razvoj tekmovalcev, začenši pri najmlajših v alpski ŠolL Osnovna dejavnost, alpska tekmovalna sekcija, ki je razdeljena v tri skupine glede na starost, letos šteje 23 tekmovalcev z registracijo pri Smučarski zvezi Slovenije, kar je šest več kot v iansW zimi. V sodelovanju z generalnim pokroviteljem Uniturjem vsako leto na Rogli organizirajo približno 30 tekmovanj vseh ran-gov, prav tako pa so na Rogli in Krvavcu nosilci koncesije za šolo smučanja, ki je že več let tudi priznano najboljša šola smučanja v Sloveniji. Zadnja sezona je bila za Člane SD Unior Celje ecia najuspešnejših v bogati zgodovini. Bernard Vajdič je po izjemni slalomski sezoni prvi Slovenec, ki se je po nekaj letih prebil med prvoka!e-gomike v svetovnem pokalu, poleg t^ je postal rudi svetovni prvak v veleslalomu med cariniki. Njegovi mlajši kolegi agresivno korakajo po njegovih stopinjah. Trije naslovi državnih prvakov (Saša Brezovnik v dveh disciplinah pri mlajših deklicah in Žiga Skaza pri cicibanih), točkovno najuspešnejši cicibanski klub v slovenskem po- kalu in tretji najuspešnej ši med deklicami in dečki je izbor najboljših rezultatov» ki to potrjujejo. Postavljeni so torej visoki standardi» kar je raz-več, da v novo sezono stopajo še bolj ambiciozni in motivirani. Trening v pripravljalnem obdobju so bili kot vsako leto na avstrijskih ledenikih. Vajdič ima naslednjo preizkušnjo 16. decembra vfrancoskem VaI'd Iseru, torej na prizorišču svetovnega prvenstva, ki bo februarja. TVenutno na snegu ne vadi, saj ima težave s hri> tom, ki so ga mučile že pred prvo slalomsko preizkušnjo v finskem Leviju. Po zdravniških nasvetih se je odločil za mirovanje in terapije, ki naj bi stanje izboljšale, tako da bi lahko januarja in februarja, torej v času, koje tekem največ, smučal s pobo paro. Ou^oške kategorije prva tekma čaka na domači RogD, ko se bodo pomerili v veleslalomu za poi^ vzhodne regije. Z razvojem tekaškega centra na Rogli so ustanovili tekaško sekcijo, ki bo skrbela za razvoj čedalje bolj popuiame panoge tudi v tej regiji. Že v tej zimi tako sodelujejo pri organizaciji kontinentalnega pokala na Rogli, naslednjo zimo pa celo pri izvedbi tekme svetovnega pokala. DŠ m St. 98 • 12. december 2008 NOVI TEDNIK SPORT 19 / "-"äft X Tri tekme le z golom razlike Veteranski derbi gladko Klatežem v treh l^ah so bile odigrane tekme 4. kroga. Izidi v 1. ]igi: Container-Ma-rinero 7:8. ŠND Velenje - Pal-ma-Ingrad granut 3:8, Mali Pa-riz-Squash Vojnik-SLS7:6, Gaffe del Moro • Diskoteka Down town 5:4, Slada-Stil -Tristar 3:7. Lista strelcev: Dejan Pintar (Squash Vojoik-SLS) 9 golov, Primož Urlep (Caffe del Moro), Rade Jovanovič (Slada-Stil), Boštjan Verbič (Squash Vojnik-SLS), šaban Karič (Tristar) in Damjan JeseniČnik (ŠND Velenje) vsi 7 golov. V 2. ligiie Sim-Schiki še ni izgubil točke, a ima tekmo manj. Vodita Mar-Pog in FC Žalec s po 9 točkami. Izidj: Banka Celje - Avtohiša Škoijanec 5:14» FC Žalec - Ti02 Cinkar- Biljardisti zbirajo odličja Mladinci Biljard kluba Ce* \)e so Qa državnem prvenstvu osvojili srebrno in dve bronasti medalji v devetki. Drugi ;e bil zopet - tako kot ^^bsmici - Denis Kragoinlk, ki je star komaj 12 let. Uspeh sta dopolnila Alen Lednik (tretji tudi v osmici) in Luka Ostrožnik s tretjima mestoma. TXirnir je bil v prostorih BK CeJ;e. Kasneje je bilo še Prvenstvo Štajerske, ki šteje tudi za kvalifikacije na DP v mednarodni na 6:4, Juteks • ŠRK Koši 9:6, Amateiji - Mar-Pog 3:7. V veteranski ligi so na vrhu Keime team in Klatež-Tavema, oboji brez izgubljene točke in z isto razliko v zadetkih - 33:91 Klateži (Simič in Brečko 3 goli, Zirdum 2, Dobovičnik, Oblak 1) so v »derbiju« prepričljivo ugnali Down town (Ekme-čič. Zomič !). Bilo je 10:2. Ostali izidi: Barka Cafe • U-8 A2S 4:8. Schiki - Keime team 3:7, SB Celje - KremenČkovi-Ledas 3:6, Vransko • Črički 2:8. Tekmovanje se bo nadaljevalo 10. januarja. Vmes pa bo (27. decembra) odigran 3. božični fumir za pokal Kugler. Nagradni skJad bo znašal 1.200 evrov. Mjave (60 evrov) sprejemajo do 25. decembra v SRC Hattrick ali na tel št. 031 613 221 (Darko). Lestvica Lige RADIA CELJE 1. CAFFE DEl MORO 10 2.MAUPARIZ 9 3.PALMA-iKGRAD& 7 4 ŠND VELENJE 7 *2 5. DJS. DOWN TOWN 6 ^B 6. TRISTAR 4 -7 7.SQUASHV0JNIK-SLS 3 -5 8. MARINERG 3 -8 9.CQnTA]NER 3 -10 10.SIADA-STIL O ^ osmici. Na tem turnirju sla prijetno presenetüa Detiis Kragol-nik in Denis ZagniSovcem. saj sta se enakovredi^o kosala s člansko konkurenco in poskrbela za prvovrstno presenečenje, saj sta z zmagama nad prvim In drugim nosilcem v njuni skupini priigrala napredovanje za Krägolnika. ki je na koncu osvojil drugo mesto in se uvrstil na DP najtwljlih 32 članov v Sloveniji v mednarodni osmid. Za^šovcem je bi) deveti. Na DP v Mariboru bodo jutri poleg Kragolnika Iz celjskega kluba nastopili še Robert Adžič, neposredno uvrS-Čen z jakosLne lestvice, ter preko lo^ifikacij Še Edi Ramšak in Denis Gluhak. DŠ Jelesijevic za Hopse Jutri je na sporedu zadnji krog prve polovice sezone v ligi UPC, ki bo pomemben za tri moštva s Celjskega, medtem ko bodo LaŠČani imeli nekoliko mirnejšo soboto. Po zmagi na Polzeli so nami^ tudi proti Zagorju nesporni favoriti, kar ne bi mogli reči za preostale tri ekipe; le šentjurska bo igrala doma. Zmaga že skoraj nuja Alpos bo v Hruševcu gostil Postojno. Za moštvo Damjana Novakoviča Šteje le zmaga. Dobra igra 37 minut v Zagorju namreč ni prinesla rezultata, zato bo zdaj treba zmagati »na kakršen koli način«, kot pravi strateg Alpos a. Otepa se z veliko težavami. V Zagorju sta poškodbi staknila Luka La-pornik in Armin Avdibego-vić. Trening sta začela šele včeraj in vprašanje je, če bosta sploh lahko pomagala ekipi. Vprašljiv je še nastop kapetana Urbana Palčnika. Treningom sta se pridružila tudi oba trenerja! Postojn-čani imajo zmago več od Al-posa, vse tri pa so dosegli po prihodu starega mačka Predraga Milovića, ki je zelo izkušen in tudi avtoritativen. Alpos bi s pomočjo gledalcev lažje prišel do zmage. Okrepljeni v Koper Polzelani še naprej presenečajo. Za Hopse je namreč pogodbo do konca sezone podpisal 29-letni, 208 cm visoki Nemanja Jelesijević, v prejšnji sezoni igralec Lašča-nov, v začetku te pa je bil na Madžarskem. Zanimivo je, da se jeo njegovem prihodu precej govorilo v Šentjurju in Ško^i Loki, nazadnje pa je pristal v ekipi Boštjana Kuhar- Prvi del leta ja Jsles^ević §6 igral za Zlatorog« pred koncem leta pa bo oblekel polzelski dres. ja, ki je dodatno okrepil cen-trsko linijo. Ta se bo morda razredčila, saj se govori o odhodu Marka Šamanića. Tako okrepljeni odhajajopo dvefa porazih k neugodni Luki Koper, ki ima enako število (pet) zmag. Okrepljena visoka vrsta Hopsov bo skušala biti močnejša od zunanje vrste Kopra, kjer ima vse niti v rokah izkušeni Miha Čmer. Hopsi so sposobni zmagati na Obali, zmaga prinaša že skoraj zanesljivo uvrstitev med sedmerico, Po zmago na Gorenjsko Za zmago se bodo skušali potruditi tudi igralci Elektre Esotech v Škofji Loki. Moštvo Boruta Cerarja ima vsega tri zmage, kar je manj od pričakovanj. Z uspehom na Gorenjskem bi vrnilo mir v svoje vrste in upanje za ligo za prvaka. Skofjeločani so izgubili dva izkušena igralca. Dario Krejič je odšel v Laško, Manno BursiČ pa v Postojno. Imajo še vedno solidno sestavljeno ekipo, ki je nevarna na domaČem parketu, a nikakor ni nepremagljiva. Brez podcenjevanja LaŠČani gostijo Zagorje,^ je prijetno presenečenje dosedanjega dela sezone, kajti po počasnem sestavljanju ekipe je dobilo dobre okrepitve in s tem tudi že štiri zmage. Na gostovanjih je še brez uspeha. Tako bi moralo ostati tudi po tekmi v Treh lilijah. Podcenjevanja Aleš Pipan nedvomno ne bo dovolil. Atmosfera v Laškem je vse boljša, ekipa }e popolna (išče se še en center) in vse bolj uigrana, tako da pričakujemo Še eno dobro tel^o Zlatoroga in osmo zmago v tem delu sezone. Vroče v Rogaški Slatini Morda bo še najbolj zanimivo košarkarsko srečanje na Celjskem v tem koncu tedna dvoboj med drugouvrščeno Rogaška in vodilno ekipo B lige. Rudarjem iz Trbovelj. Oba imata tako kot ljubljanski Parklji 9 zmag. Približno 1.000 gledalcev bo stiskalo pesti za deseto zmago ekipe Borisa Zrinskega. JANEZ TERBOVC Motednlk ©celje ROKOMETNI KLUB GENE PIVOVARNA LAŠKO Kempaj^ KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG FAfiSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP DECEMBRSKI DELOVNI CAS PRODAJALNE: VSAKA SOBOTA MED 8.00 IN 15.00 URO FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP NA DOLOČENE ARTIKLE iportni copati od 62,99 eur in že števiini drugi izdelki ZA DRUGI DEL LIGE PRVAKOV (Rhein Neckar Löwen, Zagreb) več kot 20% popust + darilo Več na ^ www.rk-celie.si •f vsi naročniki Novega tednika prejmejo že dodaten popust! Nakup j« možen do 31.12.2008. Akcija ve{ja do razprodaje zatog. PANORAMA ROKOIVIET I. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško • Rudar Tfbov-l)e 39:26 (19:8): Bedekovič, Špiler, Sulič 6, Terzić 5, To-skić 4, Kojid, Furlan 3, Go-renšek, Mlakar, Rezniček 2; Savie 9, Fabjan, Klepej 3» Ci-mos ' Gorenje 26:26 (14:14); Mirković 6, Brumen S; Ču-pić 8, KavaŠ, Mlakar, Har-mandlć 4, Daiukašvili 3, Bezjak, OStlr, Rnić 1. Vrslni red: Cimos 20, Gorenje 19, Celje 16. Prevent, Trimo 12. Slovan II» Ormož, Ribnica 9, Skofja Loka 6, Rudar 4, Krka 2. 1. SL (ž), 10. krog: Ptuj • Celeia Žalec 28:28 (13rl8)i Prapotnik 10. Raškovi^ 5: Petrinja 9, KrhUkar 8, Grćar 5. Meiavc, Poločnjak2,Strmšek. Korun 1. Vrstni red: Olimpi-ja 22, Celje. Zagorje 16, Ce-leia Žalec 15. Ptuj 13, Krka 12, Kočevje 10, Kranj 8, Brežice 6, Piran, Velenje 4, škof-ja Lolu 2. KOŠARKA 1. SL (ž). 10. krog: Ježica -Merkur Celje?\:79iOsxmn&n 2U Čuk 19; Barič 28, Hughes 16, Ciglar 10, Jagodič 9. Verhole 7, Kenn S»Tardy 4. Vrstni red: Merkur 18, AJM 15, Kranjska Cora 14, Triglav, Ježića 13. Domžale U, Odeja ICt, Konjice 9, RogaSka 8. ODBOJKA 1. DOL (ž), 9. krog: Benedikt ' Aliansa Šempeter 2:3. Vrsliu red: Sloving 22. Kamnik 21, Aliansa 19, Koper 14. Ptuj, Benedikt 7, Grosuplje 6, Novo mesto 3. (KM) ■u' t o'-» »a» ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 13, U. ROKOMET 1. SL, 13. krog, Tt^nje: Trimo-Celje Pivovarna taško (19). I. SL, 10. krog: Zagorje -Celje Celjske mesnine (19). KOŠARKA 1. SL. 11- krog: Alpos Šem-jur - Postojnska jama, Koper - Hopsi (obe 19), LaSko: Zlatorog - Zagorje (19.30), Škofja Loka: Mercator- Elektra (20). 1. B SL, 11. krog: Rogalka -Rudar Trbovlje, Konjice - Maribor Branik (obe 19). 2. SL - vzhod. 11. krog, Domžale: Lastovka - Celjski KK (14), Grosuplje - Pakman Celje (17.30), Ljubljana: Ilirija - Terme Olimia (19). 1. SL (ž). 10. krog: Konjice - Kranjska Gora, Rogaška -AJM (obe 16.30). ODBOJKA L DOL. 10. krog. Novo mesto: Krka-SipŠempeier (20). l.DOL(ž), 10. krog: Aliansa Šempeter - Ptuj (19). v Št. 98 • 12. decMiber 2008 m 20 PISNIA BRALCEV - SPORT NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji prwoji v skladu 2 uredniško politiko» razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic» daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazu-mom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom cer s telefonsko številko avtorja» na katen> lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtoija (er kra- jem, od koder je doma. PREJELI 200-letnica L Gimnazije v Celju Bilo je davnega, davnega leta, ko nas je nekaj učencev gimnazije v Mariboru moralo menjati šolo. Tako kot se danes mladi ne zanimajo za politiko, tako je bilo tudi takrat. Prosti čas smo preživljali v telovadnici, na športnih igriščih» v gledališču in pri branju. Dovolj časa je bilo tudi za zaljublja-nja in vse, kar sodi zraven. Beseda »informbiro« nam ni pomenila ničesar, nismo je razumeli, še manj smo se brigali zanjo. Pa vendar je bila povezana z našim odhodom iz Maribora. Jaz sem se v tistem času Že prelevila iz vzorne odličn jakinje v slabo učenko. Puberteta me je kot viharen piš vetra dvignila s tal in me obračala v vse smeri. Seveda se s tako jalovo Šolsko slavo ne gre postavljati, saj je siabih učencev bilo in jih je še danes v UREDNIŠTVO preobilju. Takšno so me spoznali profesorji celjske prve gimnazije v zadnjih dveh letnikih. Bili so taki z velikim znanjem, a nespretni pri podajanju snovi, ali pa premalo avtoritativni ali pa sijajni v razlagah, sistematični in ravno prav zahtevni, preveč popustljivi, tudi preveč strogi, z eno besedo, bili so pisana paleta značajev in pedagoške.nadarjenosti, kot je to na vseh šolah širom sveta. Do vseh pa smo gojili spoštljivost. Čeprav nekaterim ni bilo do tega, da bi to pokazali. Globoko v naših mladih dušah smo čutili, da nam ne glede na povedano vsi želijo dati za popotnico sposobnost za objektivno, izostreno in nepopustljivo kritičnost do brezštevibih anomalij, ki jih prinašajo različna obdobja z vsemi političnimi in gospodarskimi turbulencami. Morda niso niti vedeli, da s svojim zgledom vcepljajo svojim učencem smisel za pravično, za pošteno, za tovarištvo. Njim se imamo zahvaliti, da v ponujeni umetnosti le nimamo vsega za umetnost ali pa vsakega samookiicanega literata za pisatelja. Le kdo izmed nas bi mogel pozabiti takratnega ravnatelja celjske gimnazije, gospoda Tineta Orla? Eden od profesorjev je zbolel, pa je stopil on v razred. Govoril je glasno, razločno, če se mu je izmuznila tujka, jo je pri priči napisal na tablo, jo obrazložil in že misel razpletal naprej. Poslušali smo ga nekam zamaknjeni v njegovo pojavo, komajda se nam je posrečilo nasmehniti kakšni duhovitosti. Preden je šel iz razreda, se je kot odličen planinec pozanimal še, na kateri vrh se bomo povzpeli naslednjo nedeljo. In če so se vsa prizadevanja takratnih profesorjev prijela tudi mene, je odveč vsako ponavljanje, kako dobri pedagogi so biii. Vedno manj bivših sošolcev nas prihaja na srečanja ob različnih obletrucah. Vselej pa se pomudimo ttidi pri ljudeh, ki so sooblikovali naše značaje in nam omogočili, da smo se v življenju znašli brez laži in prevar. Zatorej v imenu vseh nas, hvala ob visokem jubileju celjske ^m-nazije. ZORA HUDALES, Celje Je slovenski kruh sploh še vrednota? Neuradno je v Sloveniji preko 20 odstotkov vračil kruha in pekovskih izdelkov iz trgovin v proizvod- njo, kar je več kot mesečna proizvodnja kruha in peciva v Sloveniji. Letno tako v Sloveniji za vržemo okrog 29 miljonov evrov. Za tolikšen denar lahko minister za šolstvo in šport postavi vsako leto 20 novih vrtcev ali pa celo leto zastonj prehranjuje vse predšolske otroke. Skrb za vsakdanji kruh spremlja človeka že od pra-davnine, kruh je bil dobrota, kruh je bit redkost, plačilo za setev, žetev, mlačev in druga opravljena dela. Danes se živilska tehnološka znanost ter proizvajalci pekarskih izdelkov na vse na-Čine UTjdijo, da bi potrošnikom ponudili najboljše pekarske izdelke. V Sloveniji je kvaliteta teh dokazano na zelo visoki ravni. Kot brez vode tudi brez kruha ni življenja. Naravne katastrofe odločilno vplivajo na proizvodnjo žitaric in s tem tudi kruha in velik del svetovnega prebivalstva je odvisen od dobre letine. Za marsikoga pomeni imeti košček kruha v dnevnem obroku preživeti! Pri nas v Sloveniji pa dnevno zavržemo tone in tone kruha in pekovskih izdelkov, ki se vračajo iz trgovskih centrov. Največ kruha se vrača iz večjih trgovskih sistemov- Trenutno v Sloveniji samo verige Ho-fer, Hardi in diskontne trgovine Hura ne vračajo kruha proizvajalcem. Vsi ostali trgovci kruh, ki je star en dan, vračajo in slovenske pekarne se dnevno srečujejo VSAK IMA 1 SeOm^ STANOVANJSKIH POVPSiN (pi^vTcm sianovanj'^vi?'''^ v oktobru 2009^ Cena stanovanj: 1.280 1.570 ELrfVmZ 18,5° i DOV. Informacije o prodaji: N»lov: Ldvd 4? 3000 Celje Telefon O )/42 66 586 Telefaks* Oi'J^öSiOS g.pos» m tudi mu} dom«i krflj. S stinnapTimi ku jwn prestopil v MK Skwan, hfrs^mfnoicio^r^trmlMf^rka Vsczoni200S/2009&MTt7 podpiMi {ikiifrtoopvgKlüo Klubi do seddj NK GroupI)«. W Slogan, NK Cetjč N^gol H4| gol sem dove^' ta NK Gfo^uplie v tfknu prolf NK Zdqor)( l^kiTV} yno U^ubljjli u z 211, mo pd sm v zamjih petih minuuh ?3bili dvagoU i«r odlocüni gol 2d iirnqc, ki nu pnpel|al(» do ri»slo»d prrdk^ UKZ. Kot ni\ oof si iiejem t\j6\ yol, \\ \m 90 dmegel a KK CHJe proti NK Rudar, sem zddH 150 metrov. Kaj veselje Sigurne Si kot nai vevl^e itc|«n podpfs prve prolcsionaJne pogodbe i NK Cei|e. V»eJje Je bilo tudi napt^civi^nje 2 NK 5lovanfz2.vl Ir^. Najialos( Pom 2 mladinci fJ K Slovana v c<}n5ndfu pjoit NK Bniof. ?n starejših dKMh pa pora; proti MK Pnmor;^. s^j imo takrat Ferali na f[lavTt?m i^iis. kit nam je Meiko pomenito im papnfofroniuiQioaisemdob)!. § Uspehi ^ f^eito^i HK S(o«inom * I, ligo. njjstrelec MNZ lige Najbilf«Tclirr ig^di t n (Ijn^ko ekipn, da» dokii2m t«i di i NK Celje igramo v evropskem pokalu Sxer si Kim igrair Tudi i tUjlMi tv It^fiji). Enli/at v /elim osvo(iti tudi naslov nai iiretu üye. ki gj bom lahko do»gei les trdim delom. Publika Z^lim, dö se Ar^r^a P^rol reap«Hn) s Cini vetjim številom ljubiteljev iiogoin«t4, ^dVifaci nam ctajeio inotivadlo. uljo po zmagi m doiurovan;». DRUŽABNO Stanovanje Sljnuj^m vklutKKom\tdnovanju>e^ue]niiqr<]ld ljubezen ' Ninum punce. Trenutno mijc na pfvem mesiv nogomet . Odbojki) na nuvki. igranie tertisa 7 oc?tom, minm lew. ribolov» poleti sproitdnje ob bazenu C Prosti ćas % I NajvK ga pie7(vim z oužino v Otosupljem. Dru^c« pr»ti .... (js powKsm še pnjateljem. rad se ^p^okam ob glasbi al» V \ pa poklicem brata v Anglijo, kjn doitudtral pr2vo in }e VV: v odveiAi^k) Titmi kol pripravnik. K' (itasba.filffl Po^ušamnarodnoglasbohivkJugo^avije.biphop.R'N'B, ^ pop. Ud filmov pa najraje gledam kome^je in tomantltne Alme. Mo| najljubši ftPm fi Po^umnn ^rce. SaJu AđvurtmtjfM m št. 98 • 12. december 2008 "k Avtoceste s kravami Za prav posebej zanimivega se izkaže izlet v azer-bajdžansko pokrajino Qo-busUn. nekaj deset kilometrov južno od Bakuja. Že pot sama je pravo doživetje. Že zdavnaj odsluženi avtobus poskakuje po avtocesti, ki je v slabšem stanju kot ceste po Zadrečki dolini. Na naši desni pusta stepa, na levi zid mondenih hotelov, za njimi plaža z vabljivim razgledom na na^e ploščadi. Za dodaten plus k bizarnosti poskrbijo ogromni plakati s podobami že pokojnega predsednika, večinoma v družbi s sedanjim voditeljem, kako presenetljivo - z njegovim sinom. Presenečenjem ni videti konca. Včasih avtocesta ostro zavije, da se izogne pokopališču, ki je bilo lu pred njo, včasih je primoran zaviti naš šofer, da se izogne zaspani kravi, ki se ne more odloäti, na kateri strani je trava manj požgana. Pokrajina, po kateri se peljemo» je doživela tudi svojih pel minul filmske slave v filmu Vse in Se svet - tako danes okolico ponosno imenujejo Naftna polja Jamesa Bonda. Po dobri uri vožnje dospe-mo do prve postojanke -vzpetine, ki ;e bila središče kamenodobne skupnosti. Občudujemo slikarije, prepoznamo različne živali, se na-smejemo skici Vikingov. Slike so tako nazorne, da so strokovnjaki 2 lahkoto prepoznali natančne korake skupinskega plesa. Vse skupaj je lepo ovekovečeno tudi v manjšem muzeju ob vznožju vzpetine. Poskušamo tudi igrati na ogromno skalo, ki zaradi pestre geološke sestave služi kot odlično večtonsko tolkalo. Z vzpetine je tudi prelep razgled na pusto pokrajino, predvsem pa na naftne ploščadi v turkiznem Kaspijskem jezeru. Blatni vulkani Sedemo nazaj v avtobus in se do naslednje točke zapeljemo po kolovozih, ki bi v domačih krajih vzbujali slra-hospoštovanje, tu pa so nekaj povsem običajnega. Ni ga klanca, ki bi premagal našega šoferja! Malo drugače pa je z orientacijo na teh brezpotjih. Tako v eni izmed vasic poberemo drobcenega fantiča, ki pozna pot do - vulkanov! In to ne običajnih, temveč blatnih. Ustavimo se v pokrajini, ki bi z lahkoto dobila filmsko vlogo lunine površine. Pred nami so svei-losivi grički, slišimo sikanje in brboianje, vidimo blato, ki briz^ iz laateijev. Za nekaj minul se prepustimo otroškemu čudenju, kljub opozorilom domačinov nas premaga radovednost, marsikdo od nas se vrača blaten od glave do pela. Vzrok za to nenavadno geološko dejavnost je isti kol pri toliko drugih pojavih v Azer-bajdžanu - mešanica nafte in zemeljskega plina. Domačini verjamejo, da je blato zdravilno - tudi naš šofer je urno napolnil dve ogromni vrečki. Kultura in hrana Med štirinajstdnevnim bivanjem obiščem tudi Gänco, drugo največje mesto vdrža-vi. V zgodovini je bilo mesto dosti bolj pomembno kot Baku, prebivalci so zelo ponosni na svojo zgodovino, nenazadnje se je tu rodil tudi največji azerbajdžanskj poet IsJlzami. Mesto leži blizu meje z Gorskim Karabahom, ozemljem pod armenskim nadzorom. Meje z azerbaj-džanske strani ni mogoče prečkati, prav tako je potreb- Btatnf vulkani v pokrajini Qabu$tan {Foto:Marike Harvo) OfitajIspalacavSakiju na posebna pozornost zaradi min, ki kljub premirju še vedno ležijo na meji. Ganca je precej moderno mesto, upravno središče po-krajine, v mestu deluje tudi univerza in inštitut znanosti in umetnosti. Ogledamo si slavno mošejo iz 17. stoletja, nato cel popoldan uživamo v lokalnih dobrotah- Za zaključek se odpeljemo še v mesto $äki, edino mesto, kjer je turizem vsaj približno razvit. Zgolj za predstavo naj povem, da smo za 3S0 km dolgo pol potrebovali debelih osem ur. V Jaki-ju si ogledamo bogato okrašeno kanovo palačo. Končana je bila L 1752, gre pa za prelepo dvonadstropno stavbo. Pogled se ustavlja na bar-vanem steklu oken, na pre-lepih poslikavah zidov, na stropnih ogledalih. Hiša je ločena na ženski in moški del, pred njo je bohoten vrt ler manjši bazen, kjer se slika odsev lepotice. Nato se odpeljemo v bližnje hribe, kjer na eni izmed domačij znova doživimo gostijo. Mize se šibijo od keba-bov, domačega kruha, pečenih jagenjčkov, ovčjega sira, paradižnika, kumar. Čebule in mnogih začimb, ki jim ne vem imena. Za posladek seveda obvezno sadje in znova čaj. Nebeško! Posebnost §aki-ja je baklava, podobna tisti, ki jo poznamo iz nekdanje skupne države. Dodajo še riž, poseben med in poslastica zelo sladkega okusa je tu! EVA R1BE2L ti VESTE. KJf 805TE PREŽIVEU NAJDALJŠO NOĆ v LETU? Vabljeni, üa v novo l(to zapieicf^ \ hoiciu Wcltn«s Park Uško. ^^ :vi'<.''u Ldsko. Hc.^'in Hufu ali tokrar nekoliko drugače -^ Sž/fiJ C; iifu . ^ .Si Mfomidic m U *'i ]} 100 14 . In svet se vas dotakne. Poletnlca Priskrbfte si jo pozln^i. • J Ultra first minute f za poletje 2009 KS W C \S/ \ ASPARA Zimsko Aspara razvajatfße • Posebni akf^V 2im9ku pravijka mhn^&i prwiu^i^ •AsparanunipcUnlnl boni pdljub , , ftJjjemenre^-PRAVODARJLOi ^ / ' ' lnfeC£KaUouOobroUiđh4Z2b.52SQSeffQur. it. 98 • 12. deoMiber 2008 m KRONIKA NOVI TEDNIK Poki pasjih bombic Prepovedane petarde - (Ne) učinkovito kaznovanje Od aprila letos so zakon-sko prepovedane prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Tb so petarde. V prazničnem Času bodo zato lahko odmevale le pasje bombice. Pokanje je ob koncu leta marsikomu v veselje in zabavo. Ne smemo pa pozabiti tistih, ki jim je to početje neprijetno» jim vzbuja strah in predstavlja svojevrstno nasilje. Bo veseli december brez petard zadovoljiv ali bo slaba volja ob pasjih in pokajo-čih bombicah vzpodbudila nakup pirotehničnih Izdelkov na črnem trgu In tako povečala tveganje poškodb? Vsako leto večina poškodb nastane prav zaradi uporabe petard» W so med vsemi najbolj moteče za okolico in odslej tudi prepovedane. Med 19. in 31. decembrom boste lahko kupili le pirotehnične izdelke, kot so bengalske vžigalice, pokajoči viožki za cigarete, konfeti • bombice, pokajoče žabice, male petarde, in se z njimi »zabavali« od 26. decembra do 2. januarja. Uporabljati jih ni dovoljeno v strnjenih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini boIniSnic, prevoznih sredstvih za pomlški promet in na javnih shodih ter prireditvah. Pirotehnične izdelke je prepovedano predelovati, uporabljati v drugih predmetih, lasmo izdelovati in jih preprodaja-(i. Kazni bodo odslej pisali tako inšpektorji za notranje zadeve kol (u^ policisti, cariniki in tržni inšpektorji. Pravna oseba bo za kršitev odSte- Po novem lahko trgavd prodajajo le omejeno število pokajočih pripo-moiktN. la od 3 tisoč do 50 tisoč evrov globe, podjetnik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, pa od tisoč do 20 tisoč evrov. Za posameznika, ki stori prekršek, je kazen od 400 do 1200 evrov. Tbda le pod pogojem, da je nekdo zaloten pri dejanju, saj mu je v nas- protnem primeru krivdo težko dokazati. Primer je zadnje močno pokanje petard v Novi vasi. Kot smo že pisali, je največja težava policistov, da se ob prihodu patrulje kršitelji razgubijo in policisti ne morejo stali celo noč na istem mestu, še posebej glede na to, da jih ni na pretek. Pričakovati je. da se bo zaradi novega z^ona povečala prodaja na črnem trgu, preko spleta in v tujini. Nakup pirotehnike v sosednjih državah je s padcem meja težje nadzorovati, na ta način prihajak nam ludi pestrejša izbira pirotehnike, marsikdaj kakovostni ne-preverjeni in ob uporabi celo nevarni izdelki. Bogati so tudi spletna prodaja izdelkov in oglasi, nad čimer naj bi inšpektorji uvedli večji nadzor. Če se vendarle ne morete odreči pirotehniki, jo kupujte v trgovinah, ki imajo za prodajo dovoljenje mini« strstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite, če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku. Andrej Verhovšek iz trgovine Lovec v Celju je prepričan, da se bo zaradi omejitve močno povečala prodaja pirotehničnih izdelkov na črnem trgu. Ponudba na trgu je pestra, kol pravi, kar bi morala država bolj dosledno urejati. Priznava, da prodaja petard nikoli ni prinašala posebno velikega zaslužka, saj so jih večinoma kupci dobili na nelegalen način in z novim zakonom ne bo nič drugače. V decembrskem Času bodo v trgovini prodajali le izdelke s pokom kategorije 1, kot so ria primer žabice, pokajoče in pasje bombice. MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ Novi zakon med pomembnejšimi novostmi uvaja tudi enotno kategorizacijo pirotehničnih izdelkov. Ti se po novem delijo na og-njemetne izdelke, pirotehnične izdelke za odrske efekte in izdelke za ostale namene. Spremenjene so tudi starostne meje za prodajo in uporabo leh izdelkov. Vinjen in brez izpita hm Ponedeljkov večer je bil ponovno Čm. V nekaj urah je terjal kar dve žrtvi na naših cestah. V prvi nesreči s pobegom je na območju Prebolda življenje izgubil 62-letni pešec In nekaj ur zatem na mozirskem območju 42-letni voznik kolesa z motorjem. Prva nesreča se je zgodila nekaj minul pred dvajseto uro na lokalni cesti izven naselja Še§če.2^etni voznik osebnega vozila je vozil iz Šešč proti Mat-kam. Ko je pripeljal izven Šešč na neosvetljeni del ceste, je> ne da bi zawal, trčil v 62-let-nega pešca, ki je ležal oa vozišču. Zagozdene^ pod spredaj nji del vozila ^ je voznik po-^ tiskal Še nekaj metrov. P^ec O je poškodbam na kraju pod-^ legel, 29-letni pa poškodovalo nemu ni nudil pomoä, lem-^ več je s kraja nesreče odpeljal. @ Nedaleč stran od nesreče je iz-^ gubil registrsko tablico vozi-la, zalo so ga policisti le slabo C urokasnejeizsledilidoma.Po-O begli je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom al- m I A ^ E e u o) Pdlec je poškodbam na kraju podlegel, 29^etnl vinjen voznik tn brez voznükaga dovoljanja pa polkodovane-mu ni nudil pomoči, tamvei }e s kraja nasraee odpeljal. Toda ne za dolgo. Prsboldčana so izsledili doma. kohola. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pozivajo očividce, da pokličejo na številko 113 alt anonimni telefon 080 1200. Policisti ob tem tudi pozivajo voznike, r^j bodo predvsem na lokalnih cestah pozorni na pešce, ki padejo in ležijo na vo^Šču. Druga nesreča s smrtnim ia-dom se je zgodila malo pred polnočjo. 42-letni voznik kolesa s pomožnim motorjem brez zaščime čelade je vozil po lokalni cesti iz smeri Ju-vanja proti Okonini. Ko je v naselju Okonina pripeljal vbli-žino potoka Toplica, je v blagem klancu zapeljal z voziS-Ča in padel. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. MJ Foto: SHERPA Gregor Brftovsek (skrajno lavo) je obtoien napaljavanja k umom, Nenad MinviC (skrajno desno) pa umora. Oba lanikata krivdo. Tri priče zasliševali štiri ure Sojenje za umor Velenjčana Matjaža Volka: zaenkrat še ne kaže> da bi ga bilo kmalu konec v sredo se je nadaljevalo sojenje za umor 25-)etne< ga Velenjčana Matjaža Volka in njegovo naročilo. Pred sedmimi leti so ga našli ustreljenega v Ljubljaiii. Umora je obtožen 28'letni Nenad Mirovič, k čemer naj bi ga napeljal Gregor Britov$ek> toda oba krivdo zanikata. Mirovič zanika, da ga je spremljal v Ljubljano» kjer naj bi ga timoril s pištolo, ki naj bi mu jo dal Britov* šek. Pred sodni senat so stopile tri priče» ki so nekate-re, predvsem MiroviČeve navedbe postavile na glavo. Najprej je pričal taksist iz Ljubljane. Čeprav Mirovič trdi, da usodnega dne m bil tam, je taksist potrdil, da ga je peljal ravno iz Ljubljane v Celje. Toda ni ločno vedel, ali je bilo to 18. ali 19. marca 2001. Ravno v noči na 19. marec naj bi se umor tudi zgodil. Taksist jedejal, dajez vožnjo Miroviča, ki ga v bistvu prej ni poznal, storil uslugo Mirovlčevi sestri, ki ji je bil dolžan nekaj denarja. Opisoval je. kako je bil obtoženi tisti večer nervozen, da je do Celja pokadiJ skoraj dve škatlici cigaret in da je, preden sta se odpeljala iz Ljubljane, v zabojnik odvrgel večjo polno vrečko. Kaj naj bi bilo v njej, ni znano. Potem so zasliševali nekdanjo znanko dmgoobtoženega Gregorja BritovJka. Ta je bila z njim ravno na večer, ko naj bi se zgodil umor. Med pričai^jem sta si z Britovškom izme-njala nekaj očitkov ^ede nekega dolga, ki naj bi ji ga ^zdaj poplačal, kerpravi, da ji denarja m mogel dati, ko je 'bil v priporu, ji ga bo pa zdaj, je še dodal. Miroviča je opisala kot dobriäno, ki kaj taksnega, kot je brutalen umor, ne bi mogel storiti. Najdlje so zasliševali nekdanjo Mirovičevo partnerko. Zanjo je namreč sam trdil, da je biia z njim tisti večer, ko se je zgodil umor. Kolikor je bilo razumeti pričanje de-kleta, to ne drži, Prav tako je Ženska pred senat stopila popolnoma prestrašena, a ne zaradi morebitnih Mirovi-če^ groženj, ampak psihičnega pritiska, ki ga je zaradi vpletenosti v vse kot njegovo dekJe doživljala. Ze večkrat so jo zaslišali policisti in sodniki, nekaj stvari pa, kot je sama priznala, si prej sploh ni upala povedati. Tako je šele zdaj jasno, da je v dneh po umoru z njim bila v Ljubljani pri njegovi sestri in da se je z njim peljala tudi nazaj proti Celju, sprva je namreč trdila, da je na vlak odšla sama. Izkazalo pa se je. da je izstopila v Laškem, Mirovič pa naj bi se ravno lakrat odpeljal v tujino, saj naj bi mu tako svetovala tudi njegova sestra, Id ji je dejal, da so mu naprtili umor, ki ga ni storil. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA it. 98 - 12* itocember 2008 NOVI TEDNIK KRONIKA • INFORMACIJE 23 Ostanejo policisti sami. ko se znajdejo pred toäo? Kdo bo zaščitil policista? Kršitelj nad policista s 25 tisoč evrov »težko« zasebno tož* bo - Policija ni to, za kar se izdaja?! Zadnji primer celjskih policistov kaže oa mačehovski odnos polletje do svo-jih zaposlenih. Pred več kot letom dni sta policista opravila postopek s kršiteljem cestnih predpisov» ta pa ju sedaj toži za 25 dsoč evrov odškodnine. Sama v milosti in nemilosti sta bila pri-siljena poiskati odvetnika, sd) pravnega strokovniaka iz policijskih vrst ni na voljo. in iz lastnega žepa plačati 250 evrov takse za odgovor na tožbo. Policista, zaradi korektnosti ne bomo omenjali njunih imen, sta na velikonočni ponedeljek lani naletela na nepredvidljivega voznika. Z vožnjo je ogrožal promet in jo> še preden bi ga lahko policista ustavila, jadmo po lokalni cesti z ugasnjenimi lučmi ucvrl proti gozdni poti. kjer mu je pot preprečila zapornica. Ker je voznik zbežal, se hotel izogniti postopku in glede na to> da sta bila dva pobegla v vozilu, sta policista v skladu s katalogom standardov policijskih postopkov situacijo ocenila kot »>nevamo«. Do vozila sta stopila vsak s svoje strani z izvlečenj ma pištolama in zahtevala, da izstopita, se obrneta proti vozilu, se nanj naslonita, nakar sta pištoli pospravila in opravila vsak svoj varnostni pregled. V tem Ča- su so na kraj prispele tudi druge patrulje in postopek se je nadaljeval po običajni poti. Voznik je imel v krvi okoli 1,2 promila alkohola in je po nestrinjanju z rezultatom odklonil strokovni pregled. Policista sta mu glede na vse prekrške napisala plačilni nalog. Voznik se je nad postopkom pritožil Čeprav v nobenem izmed kasnejših pravnih postopkov ni hotel sodelovati. Pristojne službe so ugotovile, da sta policista rav-nala strokovno in zakoruto in zgodba naj bi se s tem končala. Toda bežeči voznik se je odločil za zasebno tožbo policistov, »težko« 25 tisoč evrov. »Sramotno in mačehovsko« v naglici iskanja pomoči sta po navodilih nadrejenega napisala prošnjo za dodelitev pravne pomoči oziroma priznanje stroškov le-te in predlog, da se policija vključi v pravdo. »Glede na to, da je treba na tožbo odgovoriti v 30 dneh, v nasprotnem se šteje, da soglašaš s tožbenim zahtevkom, je bilo treba s pravno pomočjo več kot očitno pohiteti. Njena odobritev traja tri tedne. Sama sva si zato poiskala odvetnika in mu predala dokumentacijo ter iz lastnega žepa plačala takso za odgovor na tožbo v višini 250 evrov,« pojasnjujeta. Fonda za kritje omenje-ruh stroškov na policiji nimajo. kot so jima povedali, zato bosta do takrat, preden jima dodelijo pravno pomoč, sama prisiljena kreditirati državo. »Sramomo in mačehovsko,« pravita in se ob tem čudita prepočasnemu in nezav-zetemu vedenju vodstva policije ter plačevanju za opravljeno delo. »Policija bi morala stati za policistom, ki se znajde zaradi korektno opravljenih nalog v takšnih in drugačnih postopkih na sodišču, Od prejema tožbene-ga zahtevka nisva videla nobene komisije, ki bi se sestala, naju poklicala In povedala, da nama ni treb^ skrbeti, da bodo oni to uredili,« pravita. V to, da ne fai dobila povrnjenih stroškov, ne dvomita. Plačilo teh so jima ponudili tudi v novo nastalem Združenju policistov Slovenije. Toda nedopustno je. da za napake drugih vse pogosteje plačujejo policisti, celo iz lastnega žepa. medtem ko sistem ne deluje, je okoren in mačehovski. Pojasnilo o ravnanju odgovornih na Generalni policijski upravi bomo objavih v naslednji številki. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Beriša se je obnašal arogantno Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje 30-letnemu policistu Mateju Boben, ki ga svojci pokojnega Maserja BeriŠe obtožujejo naklepnega umora, ki naj bi zgodil 23. aprila 1999 za Sokol barom na Mariborski cesti v Celju. Beriša je tedaj umrl za posledicami strelnih ran na poli v celjsko bolnišnico. Včerajšnja glavna obravnava je minila v znamenju zaslišanj treh policistov. Ivan Demač, ki je prišel na kraj dogodka po streljanju» je povedal, da je glede na novice, kl jih je dobil po radijski zvezi prepričan, da je Naser Beriša napadel policijsko patruljo. Ko je pripel na kraj dogodka, je Berila ležal na tleh, bil je že vklenjen, tam pa je tudi že bilo reševalno vozilo. Povedal je |e. da ga je sam pred tragičnim dogodkom večkrat obravnaval, vselej pa je bil razlog nasilniško obnašanje. Do policistov se je. tako Demač, Beriša obnašal arogantno in je skušal namesto njih voditi postopek. Se pa Demač ni spomnil, da bi imel pokojni pri sebi kdaj orožje» Nato 50 zaslišali Ivana Freceta, ki je povedal, da je na kraj dogodka prišel po stre-Ijanju, Frece sam sicer nikoli ni imel opravka z njim, je pa po pripovedovanju njegovih kolegov veljal ne nevarnega človeka, s katerim je potrebno v vsakem trenutku ravnati previdno. Ob tem pa naj bi bil tudi oborožen, r^-ča Davorin Čander je pojasnil, da je prišel na kraju dogodka po streljanju. Sam je sodeloval pri aretaciji BeriŠe, ko je ta na parkirišču pred I. gimnazijo v Celju grozil nekdanjemu dekletu. Hidi sam je imel več postopkov z njim, vendar pa se mu Beriša ni upiral, ker sta imela »poseben« odnos. Do drugih policistov pa je imel po Čan-derjevih trditvah Beriša aroganten odnos in jih je med postopki rad izzival. »Ko sem zvedel, da ga iščejo, sem od- Matej Bobera ns sodiiču Sel k njegovim staršem in jim svetoval, naj se sam javi policiji,« je med drugim zatrdi) Čander. Sojenje se nadaljuje 19. januarja prihodnje leto. . GP Foto: SHERPA »Nori ali pa podkupljeni!« Koliko je o občinskih željah po Kinu Dom vedel Aleksander Jančar? -Problematične cenitve Na celjskem okrajnem sodišču se je z zaslišanjem cenilca Petra Črtomirja Gorjanca in celjskega trgovca z nepremičninami Aleksandra Jančarja nadaljevalo so-jenje županu Bojanu Šrotu in nekdanji direktorici ZPI-ja Moniki Sečnik. Kot smo že poročali, sta obtožena nevestnega dela v sltižbi, zgodba pa se nanaša na prodajo oziroma nakup Kina Dom, ki ga je občina kasneje porušila. Občina naj bi bila z nakupom stavbe oškodovana, saj je plačala okoli 33 milijonov takratnih tolarjev več, kot je Aleksander Jančar oziroma njegovo podjetje Eurocomp takrat plačalo za celotno stavbo. Eurocomp je od Nepremičnin, ki so v celoti v občinski lasti, kupu gornje nadstropje Kina Dom za 12,5 milijona tolarjev. «Zraven sem dobil še 18 brezdomcev, ki smo jih sami selili in še vedno spijo na mojih jogijih,« je včeraj dejal Aleksander Jančar. Nato je od podjetja l\iš kupil še preostali del stavbe, in sicer za 18 milijonov tolarjev. Skupno je torej dal za Kino Dom približno 30 milijonov tolarjev. Nakup se mu je zagotovo izplačal, saj je le 13 dni po tem, ko je postal lastnik celotne stavbe, to prodal občini za 63 milijonov tola^evl Kot je bilo slišati tudi na obravnavi, se pojavljajo namigovanja, da je Jančarja nekdo obvestU o nameri občine, da bo kupila Kino Dom. Jančar je na to le dejal, da je iCi-no Dom želel že prej v celoti kupiti, ampak da so imeli pri TLišu določene težave in da prej to ni bilo možno. Na eni prejšnjih obravnav je Monika Sečnik dejala, da jo je Jančar sam poklical, včeraj pa je Jančar njene navedbe zavrgel in dejal, da je bila ona tista, ki ga je poklicala m ga vprašala, kakšne namene ima s Kinom Dom, Nato sta se srečala in tudi Že začela dogovarjati za nakup kina s strani občine. In tu stopijo na piano cenilci. Enega je naročil Jančar, kot je sam povedal, s cenilcem, ki je sicer zaposlen na občini, sodelujejo že dalj časa. drugega pa je naroČila občina. Vrednosti Kina Dom po njunih ocenah sta bili 68 oziroma 76 milijonov tolarjev. Cenilec Peter Črtomir Gorjanc, ki ga je postavilo sodišče, je Kino Dom ocenil na bornih 20 milijonov tolarjevl Gorjanc je pojasnil, da je razlog različnih cenitev tudi v tem, da sta cenilca uporabljala metodo, ki je mesec dni pred cenitvijo postala nezakonita in je taka še danes. »Zdaj pa - ali bomo zakon upoštevali ali ne - }e pa stvar sodišča,« je dejal Gorjanc in dodal. da pa sta cenilca tudi pretiravala pri izbiri faktorjev. Pojasnil je, da tudi po tej metodi cena ne bi smela biti tako visoka. Kot primer je navedel, da je bila že leta 2001 narejena cenitev po tej isti metodi. pa je bila cena okrog 40 milijonov tolarjev. Sicer pa je Gobane vzbudil veliko hude krvi že lani, ko je za komercialno televizijo dejal, da vsak zidar ve. Če so tako velike razlike v cenitvah, da je to absurd in da je možno, da je za tem kakšna korupcija. Zaradi te izjave sta zagovornika obtoženih Šrota in SeČnikove zahtevala, da se Gorjanca in njegovo mnenje izloä, saj naj bi bil pristranski. Sodnica temu predlogu ni ugodila. Je pa Gorjanc, potem ko sta ga zagovornika izzivala, kot se je izrazil, dejal: »Splošno mnenje med ljudmi je, da Če so hišo tako poceni prodali, pa tako drago kupili, potem pa porušili, da so bili ali čisto nori ali pa podkupljeni.« ŠPELA KURALT Zagorelo gostišče v sredo malo po 22. uri je zagorelo v gostinskem objektu v Presekih. Do požara je prišlo zaradi vžiga saj in pregretja dimne cevi. Zgorel je leseni del stropa in napušča. V požaru, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je nastalo za približno 10.000 evrov škode. Prisebnosti lastnikov in hitri pomoči gasilcev zahvaljujoč je gostišče naslednji dan nemoteno obratovalo dalje. . MJ Vlamlja kot po tekočem traku Na območju Slovenskih Konjic in Celja se je v zadnjih dneh pojavilo večje število vlomov v stanovanja. Vlomi se dogajajo predvsem v dopoldanskem času. Kot so sporočili s celjske polidje, neznani storilec v stanovanja vlamlja tako, da odlomi cilinder ključavnice, odnaša pa predvsem zlatnino in denar. Neznanec, visok okoli 170 cm. star okoli 40 let, je močnejše In čokate postave, okroglega obraza ter temnejše polti. Ima temne IvajŠe lase. Podobna kazniva dejanja so se na Celjskem dogajala že v začetku jeseni. Policisti zato opozarjajo na večjo previdnost in varovanje svojega premoženja, hkrati pa pozivajo, naj občani pokličejo, Če v svoji okolici opazijo sumljive osebe. it. 98 - 12. decwnber 2008 m 24 UpWIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA« 13. december S.30 NZmelodija ledna. 6.00 Poročilo OKC» 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kroriika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton ^asbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, l5.00ŠpOfldanes,l5.30Dogodiu in odmevi RaSlo, 16.20 Pol v odkrivanje • ponovitev. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.CK) Lestvica -20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDELJA, 14. december 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol. 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-MastaCahŽerovmk, 11.05 Domače 4.12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 15. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna.6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo ^rt-Do dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15BiQgo)ack-izbi-ramo skladbi ledna, 13.00 Kulturni mozaik> 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki m odmevi KaSlo. 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogari» 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Mala dežela - velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Goldij TOREK, 16. december 5.30 NZmelodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6,05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop- O glivičnih obolenjih, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan Da zvezi • župan občine Bistria ob SotliJožefPre^ad. 17.00 Kronika, 17.45Jackpol, 18.00 Ni ^e zafrkancija, je še znanje * kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zad* nji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saule surmadi. 24.00 SNOP (Radio Goldi) SREDA« 17. decemlm Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodno-zabavna nostalgija). 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Sega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melo^ja tedna, 6.15 Časoplov, 6.I0Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.002. juu^anja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O • pošta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Avtomobili, 19 .00 Novice, 19.15 Zeleni val • ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio TYIgJav Jesenice) ČETRTEK« 18. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 30.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Ada-masov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14,15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kvizGlasbe-ni trojček, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop-ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 19. december 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 3.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dninazaj-sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Re^fske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šporl danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio. 16.20 StrokcFvnjak sv^uje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Praznična pravljica Novega tednika in Radia Celje v decembru smo na Radiu Celje pripravili praznično odštevanje. Vsak dan vas opomnimo na to, koliko dni nas še lo6 od leta 2009 in vam tudi večkrat na dan zastavimo nagradno vprašanje. Pripravljamo pa tudi praznično pravljico, ki bo v Planetu TbŠ 18. decembra z Vrtiljakom polk in valčkov ter Zelenim valom, 19. decembra pa s Katrco. Prav tako praznično pravljico Novega tednika in Radia Celje pripravijamo tudi v City-ceniru Celje. 20. decembra se bodo predstavili glasbeniki Taya, 4play in Jernej Dermo-ta, predstavili pa se bodo tudi plesalci Studia za ples Igen Celje. 22. decembra boste lahko uživali v prazničnem Vrtiljaku polk in valčkov ter plesalcih Plesnega vala Celje. Z lanske predstavitve Zelenega vela Z rož'cami in Vrtiljakom v praznike Zeleno v rumeno-zelenem pomeni, da se bo prazničru Zeleni val zavrtel med zvezde v Planetu T\iš v Celju, in sicer 18. decembra med 18. in 20. uro, kjer tudi letos pričakujemo veliko obiskovalcev, ki boste želeli vedeti kaj več o zdravilnih rožicah, okusiti dobrote iz zdravilnih zeli in spoznati strokovne sodelavce oddaje. Na stojnici pod praznično okrašenim odrom boste našli prizadevne članice društva zeliščarjev Ginko Celje, ki se na to snidenje z vami, dragi obiskovalci, pripravljajo že nekaj tednov, da boste izvedeli kaj več o zdravilni moči narave. S prgiščem nasvetov iz zelene lekarne bo prišla tudi letos med vas priljubljena zeli^čarka Panika Burjan s kakšnim dobrim receptom in nasvetom o kulturi pitja čajev. V šopek ob veseli glasbi bo goste povezala voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed. Sicer pa bo iz Planeta Tuš 18. decembra odmevala glasba, saj bo ob 15-letnjci oddaje Vrtiljak polk in valčkov Tone Vrabl pripravii prav posebno zabavo z ansambloma Krajcarji in Navihanke. Praznična Katrca Vsako nedeljo zvečer vas na Radiu Celje v družbo povabi voditeljica Klavdija Winder, bolj znana kot Katrca. Tbkrat pa vas Katrca vabi v Planet TXiS, kjer bo 19. decembra od 18. ure gostila ansamble Vihar, Cvet, ansambel Franca Zerdonerja s prijatelji. ansambel Bratov Jam-nik. Slovenske zvoke, Zapeljivke ter Barbaro in Martina Jeharta, Prinesite le dobro voljo, za ostalo bomo poskrbeli mil Bartiara m Martin Jehert Duo Amor Sedem dni nazaj V oddaji Sedem dni nazaj vsak petek med 11. in 12. uro opozarjamo, kaj se dogaja na slovenski glasbeni sceni. Tokrat se nam bo v studiu pridružil duo Amor, ki bo med drugim opozoril na nastop na koncertu Vinka Coceja 19. decembra v dvorani Golovec, prav tako pa bomo v studiu gostili skupino Zeus. Vas zanima, kaj se dogaja s Pop designom, kaj ima novega Natalija Verboten? Vse to in še več v oddaji Sedem dni nazaj na Radiu Celju. 20 VROČIH RADIA CELJE nUAL£ST>flCA 1 IFIWEREABOY-^YONCE (4} 1 FOfiG(VEME-L£(mAL£WlS (7} 3. WTNCOID-KATVPEWW {6) 4 6{VEAUm£U)VE-TDMJ0r^S (4) 5. SPOnJGHT-^MFERHUDSM (3) 6. UVEYOURlSi-T.L&RiHAmA (1) 7. BROKEN STBIN6S JAf«S MQRRISONPEAT.NEU.YFUR7AOO (2) t OANaNmOAWN- 9. 1.2.3,4-PWJNWHn^TS (3) 10.SANnUARY-GABaiaiAaLMf {1} DOMAČA L£$1VICA 1 /^SOUneyMOJ-ALYA (3j z VS/U(JE$AM-Al£NKAGOOK (S| 3. NENZAME'LfflJUJAMMS {1) 4. ATTRAHJA-DAND (4) 5. SKUOČtSKUOb-ElfVATORS (3) 6. SENESE>WAMVEC-KJANLAPANJA {4) 7. KAOS-e&lSVI {2} a (£ZR06N&A-$ANKMIQ< {If a BRCAME-MAX (2) 10.KATARINANIZAB1SERE-KINGSTON {S} PREDLOGA ZA TUJO IfSTVlO): L^MAY WHIIAM$BU]00-GRACE.X»ß PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: S0NC£PQDEtiU-EUC7RIX IPROBtlM-f^VENIX Negnima: Ivan LiHT^. A^rćeva 67d« Lalko Ma^ Majnanfi, Čopova 72, Vetefije dvigneta albuin. IdjGpoddrjdĐn^RTVS. na o^^rmn oddelku Rddia Cslje. iastvico 20vToSh iehko poslušste vsako sobctoobl8. uri. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH S pl» r MlADOSnNEOAM- TAPRAV?FAUH1 (6) t VESaiCA-AMS.fRftNCŽEBDONER SPRUATEJ (1) 3. LEPI SPOMINA-ANS.CVET (4) 4. PCTEKMCTEK-KATOA (2) 5. £REQAV6ALDPU-R0BEm'G0TBi3) PREDLOG ZA LfSTVICO: WV0LETT4E(HJUBE-ZAKA'PANE SLOVENSKIH $ plus V A£RAHAMNABRm- ANS.PROSEN (6) 1 NEAMICOVttUDOMENKUMERS PRUATOJI {1| 3. NINAM2AOENAR-ZA&4VQ {3} 4. VRITNtUUU8EZ»-AN$.VHAB (2) 5. RlfiNläKI^-ANS.ROICAŽUNDRE (4) PREDLOG ZA L£STVIG0: N(MI£mE0euU8E- $\smmzm Nignjonct: Janez Kofoifca 58. Žalsc Vffi Kodnm, Steklarska 7ac. Rogatec Na^aiEnzdMTieta navado na oglasnem odddEuRaAaCfi^je, Lestvico CeljsUh 8 lahkD poslujte va^ ponnlel^ ob 2215 uri, lasivico Slovanski 5 pa ob 23.15 uri. Za pmBoge 2 obehlastw lahko glasig na dopisnei a pntohnim kupoflćkom. Pi:^^ je na naslov: No« tednft. Memova )9.3000Celje. wiiiw.iio)riteiliiil[.coiit - m it. 98 • 12. december 2008 NOVI TEDNIK MACUE-NASVETI 25 Kaj je spomeniško varstvo? ^ * . * TEDENSKA . ASTROLOŠKA Pred časom smo na zavod za varstvo kulturne dediščine» na območno enoto v Celju prejeli ljubko raz> glednico, v kalen nas Čla-nice bralnega krožka prosijo, da očistimo okolico spomenika Antona Aškerca. Razglednica je bila naslovljena na Spomeniško varstvo Celje. Vsebina je zanimiva vsaj z dveh vidikov, najprej prvega, da v javnosti marsikdo še vedno ne ve, s čim se zavod za varstvo kulturne dediščine sploh ukvarja, In drugega, da je še vedno udomačeno poimenovanje »spomeniškega varstva«, čeprav je bil izraz iz uradnega besednjaka izključen že leta 1981, z veljavo Zakona o varstvu na-ravne in kulturne dediščine. Območna enota Celje, ki je del Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (www-zvkds-si) in sodi pod okrilje ministrstva za kulturo, je regionaina ustanova in deluje na območju 36 občin celjske regijez delom Zasavja oziroma Posavja z občinami Trbovlje, Hrastnik in Sevnica. Na enoti je redno ali projektno zaposlenih 22 delavcev, med konservatorji so arhitekti, gradbeni tehniki, etnologi, arheologi, umetnostni zgodovinarji in krajinsld arhitekti. Enota izvaja naloge v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine {Ur.lRS ši. 16/2008) in obsega področje nepremične kulturne dediščine: identificira, proučuje in vrednoti dediščino ler posreduje podatke v register nepremične kul-turne dediščine, pripravlja Kašča pfi Remiaku v Šmiklavžu pri Gornjem Gradu strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega ali državnega pomena, sodeluje v upravnih postopkih in izdaja kulturno-varstvene pogoje in soglasja za posege v dediščino, spremlja vzdrževanje, posege, rabo dediščine, pripravlja smernice s področja dediščine v postopkih sprejemanja prostorskih in planskih aktov, pripravlja restavratorske in konservatorske načrte za obnovo kulturnih spomenikov, izvaja konservatorski nadzor ob prenovi nepremične kulturne dediščine. Pomembno delo predstavlja tudi dokumentiranje dediščine, svetovanje ter skrb za popularizacijo nepremične kulturne dediščine in njenega varstva. Detail z vrat kašče Več kot 40 projektov Bistveni del nalog zavoda pa so prav gotovo obnove kulturnih spomenikov. V letošnjem letu je na območju pristojnosti celjske enote potekalo preko 40 spomeniško-varstvenih projektov, to so restavratorski in konservatorski posegi, ki jih je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. lokalna skupnost in drugi Investitorji. Med večjimi projekti velja omeniti: ŽiČko kartuzi-jo. Stari grad in Knežji dvorec v Celju, obnovo cerkve Marijinega vnebovzetja v Celju, obnove v celjskem starem mestnem jedru, obnovo Sveielškove domačije v Svetelki pri Dramljah, Se-dovške domačije v Strteni-ci, obnovo cerkve sv. Martina v Laškem, graščine Str-mol in njene pristave v Rogatcu, gospodarskega poslopja v Šentjanžu pri Mozirju, Komende pri Polzeli, gradu Po d sreda, Rimskih term, parka v Rogaški Slatini itd. Obsežne so arheološke raziskave na ureditvenem območju hidroelektrarne Bianca ter Številne druge arheološke raziskave in nad-2ori. Pri projektih niso dovolj le »smernice za obnovo«, pač pa je za celovito obnovo potrebno izdelati konservatorski načrt. Pri tem ne gre prezreti obsežnega, tudi večletnega angažiranja posameznika ali skupine, saj so v predhodno izdelavo konservatorskih načrtov vključene različne raziskave, terenske, arheološke, arhivske, slavbno-zgodovinske ipd.. Konservatorski načrt poleg zgodovinskega orisa obravnavane stavbe obsega tudi natančen opis, predvsem pa navodila za obnovo. Obvezne priloge tekstualnega gradiva predstavlja natančna fotodokumen-tacija, poročilo o raziskavah, načrti, kot so arhitekturni posnetki stanja in Izrisi posameznih detajlov. Številni projektanti opise in navodila radi kar »preslikajo« v projektno dokumentacijo in delo konservatorja je tako velikokrat prezrto. Pri obnovah je zelo pomemben reden konservatorski nadzor, ki predstavlja spremljanje obnovitvenih posegov, dokumentiranje. koordinacijo med Izvajalci in investitorji ipd. Vsaka zaključena obnova je velik uspeh zavoda, saj projekti trajajo več let in se zato skorajda ne moremo vsakodnevno veselili rezultatov svojega dela. Prav tako je zavod za varstvo kulturne dediščine eden najpomembnejših partnerjev pri revitalizaciji nepremične kulturne dediščine. Ni pa edini. Uspeh je odvisen najprej od lastnika oziroma upravljavca, predvsem pa želje po ohranitvi kulturnega spomenika. Z dobrimi programi in dobro zastavljenimi projekti je tudi lažje pridobiti sredstva za sofinanciranje obnove. Varovanje nepremične kulturne dediščine je predvsem naloga in skrb nas vseh. Stanje v prostoru hkrati odraža tudi naklonjenost in zavzetost lokalne skupnosti do dediščine in je njeno najbolj kritično ogledalo. TANJA HOHNEC, vodja Območne enote Celje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ★ NAPOVED ★ Petek, 12.december: Merkur menja svoje znamenje, saj hitro potuje» ter ob 12.14 prestopa v Kozoroga. Še v istem dnevu se sreča s Plutonom, kar prinaša veliko koristnega. Vzemite si čas za načrtovanje, opravljanje poti in intelektualna delo, spremljala vas bo srečal SreČarijeMer-kujja in Plutona lahko najbolj intenzivno občutite pripadniki prve dekade Kozoroga. Aspekt kaže na potrebo po preobrazbi, zato storile nekaj zase, da razbijete stare blokade. Pazljivo ravnajte, saj sle lahko preobčutljivi ali celo čustveno razdvojeni. Ob 18.38 nastopi polna Luna v Dvojčkih, ki bo zelo močno izpostavila občutljiv živčni sistem in vnesla velik nemir v delovanje, zalo bo vaša presoja reaJnih situacij motena. Pazljivo na vseh področjih! Sobota, 13. december: Luna ob 8-41 vstopa v Raka. Zelo močno bo izpostavila intuitivno stran vale narave. Na vsak način boste želeli zaščititi svoje interese, poskrbeti za ljudi, ki jih varujete pod svojo perutjo. Luna v opoziciji s Plutonom in z Merkurjem svari pred preveliko zaupljivostjo v poslu. Ohranite nadzor razuma nad čustvi, previdnost velja tudi pri financah. Aspekti so zelo težavni, zato ne delajte večjih sprememb, ohranite zmernost na vseh področjih in se držite ustaljenih ter preizkušenih receptov ravnanja. Ne dovolite si črnih misli, bodite pokončni in vztrajni. Nedelja, 14. december: Končno bolj prijazen in umir-j en dan, ko se boste lahko spo-člh, si privoščili vse tisto, Česar vpreleklih dneh zaradi prezaposlenosti niste mc^li. Dm-žina in njeni člani bodo zagotovo na prvem mestu, saj Luna biva v Raku. Kljub te mu previdnost velja za Čas okoli polnoö, ko bo Luna v opoziciji z Jupitrom. Naj ne bo jezik ösd, ki vas bo tepel. Pazite, da ne boste prišli na dan s starimi zamerami. Ponedeljek, 15. december: Malo po 8. uri prestopi Luna v Leva, zato bo dan obarvan z močnimi ognjenimi energijami. Raje se izogibajte občutljivih tem. Luna bo zvečer v opoziciji z Venero. Napet aspekt, zalo previdno. Če boste uporabili modrost, se lahko prepustite Čarobnim občutkom, ki jih prinaša večer in si ne dovolite, da bi kdo ali kaj motilo vaše razpoloženje. Torek, 16. december. Lep, umirjen dan. Sekstil Marsa in Neptuna bo omogočal, da boste Čustva lahko pokazali bolj spontano kot sicer in v zraku bo energija harmoničnosti in ljubezni. Svojeodnose z ljudmi, ki jih imate radi, lahko ta dan lepo nadgradite, uspevalo vam bo brez trudal Zvečer bo prijeten trigon med Luno in Marsom prinašal povišano energijo. Kljub nizkim temperaturam bo od energije kar prasketalo. Sreda, 17. december: Trigon Sonca in Lune prinaša delavnost. pridnost, zato svojih obveznosti zagotovo ne boste zanemarili. Pazite, da ne boste preveč kritični do drugih, pa tudi do sebe. Luna ob 8.37 vstopa v Devico. Njeno hitro gibanje bo pospešilo vaš življenjski ritem, vse se bo odvijalo hitreje. Pazite le, da ne boste preveč op-timisiični brez realne osnove. Prav tako se lahko zgodi, da se bo sočasno pojavljalo več zelo različnih interesnih področij - treba bo narediti selekcijo in prioritete. Večer bo še posebej ugoden za vse, ki ste rojeni v vodnih in zemeljskih znamenjih. Ugoden položaj Lune z Marsom prinaša tisto pravo energijo. Četrtek. 18. december: Okoli poldneva bo zadnji kra-jec v Devici. N^jetaspela med Luno in Soncem, nevarnost občutljivega živčnega sistema. Interesi bodo raznovrstni in imate vse možnosti, da jim zadostite, če le ne boste preveč kompHcirali v malenkostih. Morda vam bo nekaj notranjega nemira prinesla opo-zidja Lune z Uranom, ki nastopi zvečer. Malce pred polnočjo se bo Luna srečala s Saturnom, delujte tako, da ne boste povzročili škode. Astrologinji,CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsmOii 404935 090 14 24 43 napovedi, biotarap^, regresije astrologinja .gordana^siol.net www.gofTJana.sl ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 U 28 27 gsin: 041 519 265 napovedi, prtmatjatna analiza astrologinja^^lorm.si v/ifiAv.dolores.si VIDIM Dtllica Center optike Maribo^ko cesto 88, Celje, Jel: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180 it» 98 - 12. d0COTib«r 2008 OPTIKA NOVE DIMENZIJE Poslovni center EK, II. nadstropje m 26 ZAAVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Renault megane berline Novi megane v »golfovem« razredu V razredu, ki mu pravijo tudi golfov, je tik pred kon* cem leta gneča vse hujša, Sedaj na slovenski trg vozi novi Reoauitov megane v kombilimuzinski varianti Cberline). Avto je za slovenski trg oziroma kupce dokaj pomemben in zanimiv. Novi megane je za devei centimetrov daljši od predhodnika (429 centimetrov), navzven pa je opustil dokaj radikalno podobo, tako značilno za tega renaulta prejšnje generacije. Motorjev je pet, od tega dva bencinska in trije dizelski. Velikih sprememb tukaj ni: začetni bencinski je 1,6-ljlr-ski štirivaljnik (74 kW/100 KM), dizelski pa 1.5-lltrski agregat, ki zmore 63 kW/85 KM. Za drugo leto napovedujejo še nekaj novih motor-jev> pa tudi dirkaško izvedenko RS. Prodaja te različice novega megana je že stekla, napovedi o prodaji precej previdne, kar ne more biti čudno. Sicer pa je megane v najcenejši izvedenki na voljo za 13.900 evTOv. Februarja oziroma marca se k nam pripelje kupejev-ska izvedenih megana. Je enako dolga kot kombilimu-zina, ponujali pa jo bodo v kombinaciji s petimi motorji (dva bencinska in trije dizli), pri čemer bo v najcenejši izvedbi navoljo za 15.900 evrov. Suzuki na Madžarskem odpušča Japo nski Suzuki je izj ero-no uspešen na Madžarskem« saj je tam po številu prodanih vozil na prvem mestu. Razumljivo, saj nekateri su-zuluji tudi nastajajo pri naših vzhodnih sosedih. Očitno pa je kriza udarila tudi po Suzukiju^ kajti sporočajo, da bo v tovarni na Madžarskem ob delo nekako 1.200 ljudi od skupaj 5.500 zaposlenih. Kot pravijo, je to posledica drastičnega upada prodaje suzukijev ne le na Madžarskem. Pred časom so že sporočili, da letos v madžarski tovarni ne bodo naredili 300, pač pa 280 tisoč vozil, prihodnje leto pa naj bi jih izdelali 210 tisoč. iiiiww.novitediiil[.coiii Skoda s spremenjeno octavio Češka Škoda ima zeio veiiko uspeha z octavio, Id je zanjo* vsekakor najpomembnejše vozilo. Ponujajo jo v dveh kaioserijskih vanantah, obstaja tudi različica s 4x4 pogonom ... Ibvarna sedaj ponuja v objavo prve fotografije malenkost prenovljenega avtomobila, pri čemer so raj-bolj opazne spremen^e na prednjem delu, saj so drugačne luči. Spremeniü so tudi zadek. Nov je 1,4-lilrski TSl motor, ki bo zmogel 90 kW, nekatere motorne izvedenke bodo na voljo tudi v kombinaciji s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG. Prenovliena škoda oetavia MHaft t» ämNTMm MMAR^ V6UKA IZBIRA PttCVMATIK K UGODNIH «NAH Salona avtomobilov v Celju ne bo Sekcija združena uvoznikov avtomobilov, ki deluje pri GZS, se je odloČila» da aprila prihodnje leto ne bo slovenskega avtomobilskega salona. Ta naj bi bil po nekajletnem premoru znova na sejmiSču v Celju. Vse kaže, da je k tej odločitvi največ pripomogla slaba prodaja novih vozil v zadnjih dveh mesecih, predvsem pa napovedana recesija v prihodnjem letu. Odločitev o odpovedi salona seveda ni bila enotno sprejeta, kajti interesi članic oziroma uvoznikov ter prodajalcev vozil so tudi na slovenskem trgu precej različni. it. 98 <• ia. december 2008 NOVI TEDNIK LASI - IMrORNIACIJE 27 S® WDtednik Nan?CnlU NoN^a tecMka boste iahkD naroćnBitt usodnosti • 4 mota ogime V Nowm t^nito \2kohsm\ IzMlučno s svq|o naroćnISto kartico, naročniško pokižnteo oziroTO z osebni dofajn^ naročnica Novega tednfta. NeMcoffUene i»0OLACILD( ZneskiodSOO-I^EUR na 11 mesecev. IPREVElUTEt PE MARIBOR. Partizanska 5 tal: 06 200 16 20,040 $33 3)2 PE CEUE. Ulica XiV dtvizije U tel: OB 200 16 30. 040 633 334 ISkUpIrta 8, nn«nćne Blorltv» 6 o.o.i ^jjrggjja^JOMTLJ»^ CEUE, center, hodom dvosobmi in opremljeno stonovonfe. Telefon 031 664400. 6166 6ARS0UER0, Otok, 20 m', sonoKi (ego, opremljeno, prodom. Telefon 041 284-975. Prodamo starejia in^Hafoka stea» vanja v Ca^u • aantar. veliko» ^20 priltliueki plin. caTV. potrebno obnove, cena 1.200 EUfl/pn2. lnfo051/30S432alitH1/87B4B8 Ljidd^fttkacMta S. 3000C«iii ODDAM GARSOMIERO no Otoku damo v nojem ženski uadnph let. Nekodilkl Telefon 041 350059. 5970 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOjr 03/490 0336 Žnider's Celje. Gosposka ul. 7 NUMERO VNO GOTOVINSKI KRnm DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, ^ SO%oir., obmnost} niso «viro. Tudi no osnovi vozilo in leo&inpi. Možno&l no položnice, piidemo riidl no dom. NUMUO UNO Rob«^ KULAVM Mlintka 23, Menb«« tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJILA INOSKUPIPOSOJIID03400EUIL Do 36 mesecev na Qsr>oui OD, pok^nrne n etLK. UL XIV. divttije 14, 03/A257000 fS MURSKA SOBOTA, $un*ta Aotmaoa 16.02^21 30 00 KIMAIU8CW. Partizanska 02/2341000 K $4oiieiiI Gradae, Ronkeva r, 02/M1 2000 BONAFIH,KiUO! ^^ ^^ Vsak petek 41 Itimyi strani tekvirijskega sporeda iE lanenhfo^ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILMICA Ime ia priimek Kr^ Datum rojstva: u&m: Nepreklicno naročem Novi tadnik 21 najmanj 6 imecav podpk KT&RC d.o.o. bo podaüu uporabijel sajoo a potrebe oooioUke shižbe Novega tedaika it. 98 - 12. dM«inb»r 2008 m 28 OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NAIAMEN OPStEMUENO {lananiftro oH enwoboo novoj» stonovonje, v Uizini mestnega iedro, v Cilpi, vzQnwni v nojem. Irrfor-tnodie po Mefonu D41 773-110, do 15. ure. MINJAM STANOVANJE. 53 m', v zcmenjom zo ^r^ monik imknj zemlje, loSkono desk lelefofl 5411-532. 6176 nnn PRODAM nmiNW. hbdM, Mlnft. znnnora^ omaro, skrinjo, pralni strot sušilni stroj, kavč prvlcen. TeleFon Ml 284-97S. 6150 ?9M\ stroi, zomizovolno omam s 6 predoli in suSni strej Goren je, možna dostovo, prodom. Telsfon 040 807-371. ei7ö I71UVDI pnhH sfroi moli borvnl lolra^^ oov ovtotodio fto kcKete, prodom. Telefon 03) B83-319. 6216 PEt zo eonlrobo, kombinirano, o^rvo, z 9orikem hi bojWfjeni, nulo raUjeno, pradqm.Ielofofi041 669-748. 6206 GRAD 3I3J MATE 3Q9 PRODAM BUKOVA divo (hlodovino) s prevozom prodom. Telefon 04) 657-595. p DKVA. bukovo, dolg« v hlodih (er kratko zorano, z dostovo, prodam. Telefon 040211-346. p OESKEin plohe, parjenego in neporjenegn ofeho. hru^«. «nje, Bpe, jefie, hnKlo. \9w\a, bresta in smreke ter les 20 o^esje, ro^ćnih dimenzIL prodom. To> leFon 040 211-346. 9 AKACUEVE dragov«, doßno od fl do 9 ms^. z destDVD, prodom. Telefon 040 211-346. n MffT!, ffitoiKdw. vtsobknlori^ poa in štedihike, pokirani v kortonski embolozi, prodom. Telefon 041 207-179- 6074 SUH rezon le$, smreko in hrast debelno 5 on, ^m. Telefon 04199(012. 6217 D(VA,suho,prodom.Telofon04l48(M86. 62^ PRODAM KLAVIRSKO hormoniko Horner Luajo IVp, 9MMSno. 4^losno, novoogloieno. pro* dom. Ceoa po do^ovonj. TeleFon 031 574^72. 6146 HARMONIKO Lonzinger, storo 2 Isti, lepo ohranjeno, o^hisitev (FB. velikos) 32 i«tu «kltn)»nih znaio pomofijo. Letos teže. da Jin bo već. Žeratna posr«ck>-vainica za geoeraci^. Zauiwn)e, Ddenjs VSS 85. Prebold. 03/97 26 319< 091 SOS 405» 031 636 378 POŠTENA CeTionkD, 33 lel, 17) cm, želi spoznoli moškega. Telefon 041 240-647. Agencijo Alon. 6i66 ^MPATIĆKA zdfDvnko, 45 lel, urejeno. ' s'itvireno, zeli prijoteljo do 57 let. Telefon 041 24M47.A9^1aAlon. 6i86 32-ietno kmećko dekle isće zvestega por^ nerjo. Telefon 041 229-649. Zouponje, p.p.40,P;^ld. Ž231 FAMTpri37 letih Sfen prqolelpcDzo kre^ nje zimskih ur. Ostolo po dogovoru. TeleFon05t 214-142. 6214 SEMn^ 38iel, (zokotceCeia, vendor športne postove. Po tej poti bf želel spozrKiti žensko do 35 let, ki ji iskrenost ni lujo in ki si želi zivijenjo v dvote. Z rwvim letom rv^ zflživtva v novo ävr|eflte.TeiefDn031 039-229. «223 PfifPROSr font, ki lima sme v (ubezni, zet norezsti stike i iskrenim dekletom. Tel» fon041 959-192. Ž232 RIVSBMSMPDOOUA Tomislav ZuparKip; 'ODPaJBMO 'POPRAVIMO W^ÜEMO $i3ndrovtrg20«3310Žalec PHJ^itldebiteMOŽ (ZPOSOJA sh^ a rezMvnSno dela obli, gradbsflistvD, vrtiur^ iR raznih vzdiievolnih del omogočo izposojevol-niu strojev in noprnv SAM v Celju {Hudi-njo), Ul. brotov Dobratiräov 13, 041 629^,5414-311. n OmVUAMOvsQpl«kor^dehi.h tgzno grodnjo, slikopleskorstvo ugodno izvojorno. Grodbenistvo ITdco, Frenc Kojzek, s. p., Sp. Ponkvko 22, a, 3231 ^obelno, telefon 031409-646. Šddd V OKOLICI Štor iš^o storejS osebt enkret tedensko pomoč v go^iR|st>ai. Telefon 5771-125. Š68d ZMASAIO dozdrovjo. Fbcfon Klovor, s. p., mos«-lerepevt, C no Dobrovo 91,3000 Ceife, telefon 030 918-300. 62» SVETZAVODA Osnovne iole Primoia Trabaqa Laško razpi&jje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/'ka mora za imenovanje na funkcijo r^vnatelja/^ice izpolnjevati sptosr^e zakonce pogoje in poset^ne pogoje, sklad-r^ z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje rn izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS. št. 16/07 - uradno prečišćeno besedilo in Ur. I. RS. št. 36/08) KaAdiddti/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-d kandidat/'^ca bo imenovan/-a za dobo 5 tet. Predvideni začetek dela bo 16. 5. 2009. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zatitevanih pogojev (potrdilao izobrazbi, potrdite o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se prhanja ^ uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju već kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega de^ja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda, dosedanje delovne izkušnje in kratek življenjepis) pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulice 20» 3270 Laško, z oznako >* Prijava za razpis za ravnatelja/-ico«. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeji/-e v zakonitem roku. NOVO v Celju I Tigoim z n^^enim blogom Komišon, Conkorjevo 2, CeTie: oku$^, dospodinj^ oporoH, smuö, TV, zvočniki, stoli, knftge, obloola, obutev in»in še. Euro-miU, Drcgon Milenkov'ić, s. p., Pu(ovo1,Ce^,f9l6fonD4141S411 6341 PODUKU dorilne mosožne bml Ste v dvomu, koj podoriti tjubljeai osebi ob njenem osebf>em prazniku oli znoncem ob bližajočih se božiutih in novoletnih prozniluh? Podarite dorilni mosožni bon Terapevhko reflek&oesa mosoin«-go studio m Pohodu 13 a v Ceiju po usodnih cenob, ze od 17 EUi{ noprej. Nudimo vam spr»ćojoČe in zdmvilne oblike mosol Obinile noi v noših poslovnih prostorih. Tmpevtsko refleksni mosožni studio, Pohor^ utm 13 o, Ce^, informodfe po le^onu (f^) 5411-164,0316644)27; www.nanMnergrt-skoHnosozo.com. n Pri Miavah • krćnimi ilismi In odprtimi ranami »obrnuitt CENTU ZA ZDRAVUnmJE VINSKIH BOtfZNI v Ponoroma RTOG/Ca MAksMW{daa.,UI BJakuS.^wei PREMOG, zrio Ugodno, z dostovo. T^n 041279-187. PrevDzndvoVkHÜmk Per- nek,ip^Sedk^91,PoMräL n BARVAIUE fisod, nopučvr, statovonj, 12-delovo: d&nit, knouf, kvlirptasl. Vzdrževanje fatrido Kongler, s. p.. Tornjeva 26,2310 Slovenska Bistrioi, telefon 040 482-159. ei4e RJtfllHOVOI)SFVOzam(i^ip.-predvsem st(^no danost in drvstvo. Morto AO,telefon041 914-234. 6193 -v :i ocelje 9SJ 95.9 1003 90.6 UHt Celje V celjski porodnišnici so rodile: 1. 12.: Irena KRIŽNIK iz Sentjujla - deklico, Branka LAKNER z Grobeinega - deklico. Katja OVNIK iz Velenja - dečka, Klementina SA-LOBIR iz Šentjurja - deCka, Dragica KODRIN iz Rogaške Slatine - deklico, Urška Kl-TEK iz Griž - dečka. 2. 12.: Klavdija PUSTO-SLEMŠEK z Ljubnega ob Sa-viiHi - deklico, Slavica ILIN-ClC 12 Velenja - deklico, Tina PAPLER iz Štor - deklico. Gabrijela Marija OJSTERŠEK iz Laškega - dečka, Lucija PETRIČ iz Nove Cerkve - deklico. Nina MURGEU iz Šmarja pn Jelšah - deklico. Uljana ZABUKOVNIK iz Dobrne - dečka» Tanja TRAM-ŠEK iz Šentjurja - deklico, Mojca šTRUC iz Solunja -deklico. 3. 12.: Maja MEDVED iz Šempetra v Savinjski dolini - dekUco, Anita LUKENDA Lz Velenja - deklico, Majda KOŽUH iz Dramelj - deklico. Metka MEDVED iz Vitanja - dečka, Nataša AMON iz Celja - deklico» Milena KRAJŠEK iz Šentjurja - dečka, Polona SMRKOU iz Žalca - dečka. 4. 12.: Lucija VOUK iz Šentjurja - dečka, Tina PRE-SEKAR iz Braslovč - deklico. Karmen POTOČNIK iz Zreč - dečka» Petra BREZOV-ŠEK iz Celja - dečka, Edita KLAVŽAR z Blance - dekli- m it. d8 - 12. december 2008 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Ko poSlž so ri moä, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami Še naprej živiš, ZAHVALA Ob izgubi mame, babice» prababice in tašče JULIJANE PUNGERŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč» darovane sveče ter izrečena sožalja. HvaJa župniku Marku Sramiu za lepo opravljen cerkveni obred. Prav tako tudi cerkvenemu pevskemu zboru in ostalim, ki so jo pospremili na zadnji poti. 2aiu|oČi otroci Marjana, Milena in Srečko z družinami 6208 Vem, da te ni. toda v spominu mi boš ostaia vse dni. ZAHVALA Zapustila nas je EMA OMERZA -GOLOB (2.6.1927*28.1L2008) Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Sin Rudi 'Š691 Boleäno se da sfaiti, soUe moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče. dedi in pradedi ALBIN VAHTARIC major v pokoju iz Celja, Ljubljanska cesta 31 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju oddelka za sladkorne bolezni bolnišnice Celje za požrtvovalno skrb in nego. Žalujoči: žena Velinka, hčerka Mirjana in sin Dragan z družino 6157 Minilo je leto dni, kar te med nami več ni, spomini in boleäne v srcih ostajajo, solze po obrazih drsijo. V SPOMIN STJEPANU DOBRANIĆU Spomini so sveži in boleči, za vedno boš z nami. 2ena Nada, sin Robert, hčerki Sanja z Robljem in Tanja z Dejanom ter vnuka Nikola in Nika 6231 Deset let na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srdh bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN SILVU KOVAČU S Proseniškega 24 b, Sent)ur 11. decembra 2008 je minilo 10 žalostnih let brez tebe, dragi SUvo. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji ei84 co. Alenka BOŽJAK iz Škofje vasi - deklico. 5. \2.: Ivica ŽERDONER iz Velenja - deklico, Katja TOMAN iz Rogaške Slatine - deklico, Mateja KOK s Po-nikve - de^ka. Tanja SVELC iz Zidanega Mosta - dečka, Anita GODLER iz Celja - deklico. 6. 12.: Barbara MAROVT MARKO iz Braslove - dečka, Andreja JEZERNIK iz Laške-^ - deklico, Ksenija KRAPŠ iz Škofje vasi - deklico, Apo-lonija BRUMEC s Stranic - de klico, Mateja BERGANT iz Tabora - deklico, Ana TÜRN-SEK iz Podčetrtka - deklico. 7.12.: Suzana BANIČEK iz Celja - deklico, Lidija HACE z Loč - deklico. Jasmina BE-KIČ s Polzele - dečka, Špela DEUĆ iz Velenja - deklico, Danijda HRANDEK iz Nazar-ja - deklico, Janja VREČKO iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Saša PEČNIK z Ljubnega ob Savinji - deCka, Nina BAŠ s Polzele - deklico. 8. 12.: Marija STEINER z Gorice pri Slivnici - deklico, Valerija TURNŠEK s Polzele - dečka, Nina ČUČEK iz Rogaške Slatine - deklico, Klavdija ŠEŠKO iz Laškega -dečka. Dragica KRAJNC iz Zabukovja - dečka. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spomina nam večno boživei V SPOMIN Mineva leto dni, kar te več med nami ni, draga žena in mama IVANKA GRACNAR iz Košnice pri Prevorju Cll. 12.2007-11.12.2008) Hvala vsem. ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi tvoji Š686 Velenje Poročila sta se: Igor BA-HOR in Jana SKERJANEC, oba iz Velenja. ^POROKE Celje Poročila sU se: Miha DVOJMOČ iz Škofljice in Va-lenrina KUBALE iz Celja. SMRTI Celje Umrli so: Marija ŽIŽEK iz Celja, 72 let, Ana Pavla VIZ-JAK iz Celja, 79 let, Irena GRUDNIK \z Celja, 58 let. Stjepan TOFLIČANEC iz Gorice pri Dobjem, 81 let, Frančiška ULAGA [2 Debra, 83 let, Ema GOLOB s Proseniš-kega, 81 let, Alojz PETKOV-NIK iz Bevč, 62 let. Vida MRAK IZ Lokovlce, 77 let. Olga SUHODOLČAN iz Globokega, 79 let, Ana LUREN-ČAK iz Lemberga pri Šmarju, 94 let, Silvester CERNIC iz Piištanja, 76 let, Martin ZELENKO iz Slovenskih Konjic, 80 let, Marija MARINC iz Sv. Lovrenca, 76 let, Sla-vica MIRNIK iz Petrovč, 87 let. Marijo ERJAVEC iz Celja, 87 let, Franca SENEGAČ-NIK iz Celja, 77 let, Stanislava ŠPACAPAN iz Bovš, 78 let. Janko BABtČ iz Celja, 66 let, Ema GABROVEC iz Celja, 88 let, Albin VAHTARIČ iz Celja, 83 let, Janez JERŠIČ s Teharij, 87 let. Velenje V SPOMIN MAJDA TROGAR (1929-1977) ZDRAVKO TROGAR (1930-12.12.2007) Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in se ju spomnite z lepo mislijo- Hčerka Tatjana z družino eos3 V SPOMIN Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga sodelavka JASMINA PLANINŠEK vzgojiteljica Vrtca Zarja Celje Lepo je vedeti in čutiti, da je bila del nas, da je obstajala v našem življenju in se nas dotaknila s svojo igrivostjo, pesmijo, plesom, organiziranostjo in potrebo pomagati bl^njemu. Za vedno bo ostala v naših srcih. Kolektiv Vrtca Zarja Celje v naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v gmbu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami naprej Še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omice in tašče DRAGICE REBERNAK iz Tkalske ulice 7, Celje (28.3.1940-19.11.2008) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom Brodajjeve ul. 7, Tkalske ui. 9 in 7, Še posebej družini Kolar in Vuk, Banki Celje, Društvu delovnih invalidov Celje, bolnišnici Celje • osebju hematološkega oddelka, dr. Gratovi, dr. Strokolu in dr. SinožiČu. Hvala tudi njeni osebni zdravnici dr Manid Žerjav za dolgoletno z^avljenje, hvala pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in govorniku g. Čandru. Iskrena hvala ge. Tonki in ge. Klavdiji z Radia Celje za ganljive besede v njuni radijski oddaji. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Boris, hčerka Darja z možem Goraz-dom, vnukinji Maruša in Klara z Damjanom Umrli so: Jurij TROBIŠ iz Vojnika, 78 let, Jožefa DJOR-DJEVIC iz Velenja. 78 let, Martin SMONKAR iz Vele- nja, 62 iet, Slavko SKALE iz Velenja, 57 let. Stanislav ROBNIK iz Luč, 56 let. iL 99 - 16. decMiiber 2008 m 30 VfpiNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS KiMgiitayffi «i ^liifcli^iiu pmfct tf» tprtoMob« pngiini. Kvutsm toäi^, akdji 15.M. 20.40 Ž3.00 «M miMl 3: ZidBp MA, ffll»-OinAs ntmflbäit liomwSjs/nticiul 15.10.1130 Kij M zftAe, komHfqa/draniB üiiimH) TA hS, trier xm,zm?3.45 KiMBUAi, grtizijiviu 17.30. Miil>Qiwhf 2, MimiraM komtd^ ia mu iSiO. 1120 Pnkmi h oigi, Imniin» kiimhBlIa 14^ 16.3D. 18.40. 2flUl23J0 Midt9*tiur 2 - fHMfanshMpfl, animiiim komid))« 13^0 iđoo im2im^i30 Dm, te bo obstali aionstvom-bntattiČAo drtmi UM 19.00 imnuA: predstava so vsak dan pftđstMSO¥pe/ei:itsodoto Mal IMBI PERK t84)0 (M Oyten: 7 otaninv 20.^ Unatnoft Mflnhma«! mtUjMjo SOBOTA 16.(» Msf^VIW« ^8.00 UiMtiwtt mgilmga miiSati)« 2D.00 Bab Oylan: 7 obranv N£DQJA IB.Oa Bob DylaK 7 abrann 211.30 Umalpofl nagatnnata troüania PONSDEUiK 2D.{!0 Bab Oytec 7 abnnv SLOVENSKE KONJICE 19.06 20.00 20.00 SOBOTA Bančni np SaM dM NEDOJA Baneoi rep PRIREDITVE PCTBCrl^lZ ffijO Velenjski grad Krateoie rxTvoletmh smrečic m odprtje razstave novoletnih vc^ČUnic 12.00 KpjigaroaKujtunuca_ Mladi io kniige 16.00 Staritrg Slovenske Konjice Novoletni otrolki bazAr 16.00-18.00 S torkljina hiSaSloven- .__skeKonj[ce_ izdelava olvaffmb Ščipalic däaimica. 17.00 OsrednfaknjižnicaCelje-Unlverza za 1Q. življenjsko _obdobje Celje_ Potepanje po severni Španiji predavanje Štefana Reha/^ W.00 Kulturni dom Vojnik___ BožiČDo-novoIetni koncert končen in podeUi€v priznan j za urejeno okolje IS.OO Kulrumi dom Lesično_ Pod cvetočo dmulo 14. srečanje ^udskih pevcev in ffxkev 18.00 Muz^ premogovništva Slovenije Velenje_ Razstava Obrazi rudarjev in pogovor z Ivom Hansom Av-berikom Odprtje razstave 19.00 Kavama Mignon Celje_ Darfur, cek)večenu đokumeth lAmi film Ibma Krilnarja In Maje Weiss 4. kinoiečnivečer 19.19 Knjižnica Velenje__ Pogovor s Hrabroslavom Per-gei^_ 19.30 Kulturm dom KUD Zarja _TVnovlje Celje_ William ^lakespeare: Sen kresne noči giedališkapredstavapremiffaza izvm 20.00 Dvorana MC Patriot_ Zabava v rdečem 20.00 Dom []. slovenskega tabora Žalec_ 3 Big Band Orchestra z gosljo Darjo Švajger fconcert 21.00 Mladinski center Velenje_ Rock Christmas z Rokijem klubski večer 9.00-19.00 Gasilski dom Dreäinja vas Razstava Jaslic 10.00 Kaodvorana v Kobern_ Peripetije čarovnice HuđibaS>e Izvedba Bwekieaira iz Velenja 10.00 Kulturni dom Slovenske _Konjice_ Čarobna smrečica ^edaiiški abonma 10.00 Gal eri ja Velenje_ Jana Müfinftki: Snežni mož Bfe snežno ženo Lutkovno gledališče AS V^ten/e 10.00 Gledališče KU-Kl]CRoga9(a Slatina_ Palčki darilzavijalčki gledališka predstava za abonma in izven, popredstmn praznična, delavnica 10.00 Muzej premogovnika _Slovenije Velenje_ Bergmandiceva ustvar^ina đe< i^vnica za otroke d^vniax 10.00-12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Odtisni si zimo z umetnico Slađano Mitrović delavnica 17.00 Osnovna Sola Podfetrtek- lelovadnica_ TMidonalna boiSČno^ovoiei' na plesna prireditev 16.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Skulplure začasnosti UrTjetrnško-sodnlna platforma 19.30 Kulturni dom KUD Zarja Ttnovlje Celje_ William Shalcespeare: S&a kresne noči gledališka predstava za izven 20.00 Gostilna žpital zaprjatle_ inrko Stare Stand up komedija 21.00 Max club Velenje Skupina Chateau konaert ?inn nvnrariA MrP^wriot 18,00 Galerija MC Patriot Skupina KAnsky Mednarodni projekt MCDD2008 končen odprtje fotografi razstave tmm Ii. li n 18.00 Savinova hiSa Žalec 9.00-19.00 Gasilski dom DreŽinja vas Razstava jaslic * 10.00-16.30 Dvorec Novo Cdje Adventni sejem vdvorcu Novo Celje yjojpprosr 16.00 Kultumjdom Semjur_ Gozdni možic Fric idče snežno m}o VizvedbiKDlvana Cankaija Tabor za abonma in izven 17.00 OsrednjaknjižnicaCelje-Pri MiSkuKnJ^tu__ "M pomaranče gedališka predstava dijakov dm- ruizifelava 17.00 Teater 55 Rogažka Slatina Čas za spremembe predstava za izven 17.00 Dvorec Novo Celje_ Adventni koncert: Tolkalna skupina SUS vsiop prosi 19.00 Mladinska knjiga Celje_ NepaLTib^... potopisni večer z Mileno Svet 19.00 Mladinski center Velenje Multimedijska razstava 19.30 Kulturni dom KUD Zaqa TYnovlje Celje_ William ^lakespeare: Sen kresne noči gledališka predstava 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Računalniški tečaj za uporabo virtualne knjižnice Cobtss bre^?la&n računalniški ieć3j. ki ga vodi Bojan Uranjek 16.00 Domll.slovenskegataborav Žalcu_ Petpedi plesne deLumice 17.00 Multimedijski center Kunigun* _da Velenje_ Multimedija, kaj je to? predavanje 17.00 Titovog Srenje_ Srečanje z dedkom Mrazom in koncert skupine Foxy Teens 17.00 DvoranaMCPatriot_ Novoletne Čestitke dela^mica 27.00 Levstikova soba Mariborska cesta 7, Celfe_ Večplastni pomen 3. živijenj-ske^ obdobja-Moči. ki jih prinaSa, in procesi, ki jih v nas aktivira prBdavanJe Franmßoijaka 17.00 Sploina knjižnica Slovenske Konjice_ Božične potičke za vse ura pravljic 17.00 Medobčinska sploSna __ knjižnica ^ec_ Iskanje gradfva v sistemu Co-biss - zahtevno raćunainiški tečaj IS.OO MNZ Celje - Muzejska kavama Sl^ pod kraljevo diktaturo predstai^itevknjigezdr. Tbn^om Kregarjem Spominski večer ob 60-letnid Ri-sta Savina prireditev 20.00 Narodni dom Celje KnnrPrt mtadiTwhpga dininntfng. ga orkestra Glasbene Sole Celje končen STALNE www.novitednik.coin www.radiocelje.coEn Pokrajinski muzej Celje: Upidarij z zunanjim lapidarijem. Mavrični svel Schiltzove keramike, Kulturno-in umet-nostnozgodovin^ zlmka, SvAiŠČaob reid. Svetbo^. Pc^ajmski muzej C^^ Planina pri Sevniti: Etnok^ ztoka Smid Zgtmiji tig Šenčur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laäko: La^-potovanje skozi £as. pregled razvoja kra^ in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Sk)vencemrazstava o Prinv^TVubarfu; Zgodovinski razvoj pi-vuvarstva v Lašk^ in zdraviliške^ turizma v LaSkem in Rimskih Toplicah. Knjiinka Gimnaz^e Ceije-Center likovna dek dijakovumetmške Gimnazije CeljeCen^. Galerija Mozaik Cdje: lazstava si^ne umetniške zbiriu. MuzQ nowj^zgodcrvine Celje: Živeti v C^ju, Zobozdravstvena zbirka. kimuzejHermanovbriogiČenebomo brali, bo volk pojedd Rdečo kapico. Fotograf atelje Jospa Pdtkana: stalte postavitev. Gais^ Vlada Gei^akaCelje.razstavni prostor Salona pohiStva Tripex Cdje, gostidče HochkrautTtcmerie, naüm-dja na cdjski železniški po^ji, Celeia-p^ Celje in pdta Celje: likovna dela VladaCertaka. Galerija Dan: prodajna razstava del raz-liöiih avtorjev. Galerija Oskarja Ki^t^Cdl^ IVg c^ skih knezov: prodajna razstava izddkov iz serij Nature in£nergy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oska/ja Celj^ grofi. Minorifiki samostan Podčetiteic Hff* barij, dragulj kultun^ dediščine - zdravilna zehšča, sulna razsuvaildor^Cezber: DRUŠTVO REGIONALNA VARNA hiSa Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 $£NT - Slovensko združenje za dtiševno zdra vj e (dnevni centQ-in stanovanjske skupine) Gregorä^eva 6 - pisama 3000 Celje tel. št. 03/ 428 68 90 ma7uunski dom Telefon 492-4042 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASnJA 080*11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Fal^ za gluhoneme01-524-19-93. e-mail: dru5tvQ'Sos(2)dnistvo-sog.sl fTy= iiifekJfc'BW Hladno pivo, koncert rock skupine. V petek, 12. decembra. ob21. uri Redno dogajanje v dvorani: tae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega TerSek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. Vodi Cvetana: breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gregk DruStvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. KbO Redrigd^ianje: Vsak torek ob 21. uri: KŠOComanija - druženje članov KSOC v Klubu Ghetto. Vsak petek med 19.30 in21.00 uror Rekreativno igranje košarke v telovadnici HI. osnovne šole Celje. Galerija MUK Celje; razstava foto^a-fij Gregorja KatiCa, do 15.1.2009. Savinov likovni salon Žalec: razstava fofogra^j Borisa Skalma, do 1.12. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: lit. slikarska kolonija zbir^ - Tinsko 2008, do 12. 12. Likovni salon Celje: foto^a^ka razstava Željka Jermana, do 7.12. Prostori Biovitah razstava slik Mak-slmiljanaStrnada- Mil^, do 21.12. Avla F^ultete za logistiko Celje. Mariborska 7: slikarska dela likovne skupine Pro Tempore, do 31.12. i6čma TamKoUCiri: slikarska razstava slikarkeBarbare Zupane,do 6. 1. 2009 Zdranlišče Laiko: razstava slik in ikon oblikovalke in slikarke Slavtce Bi-derman.doS. 1,2009 Sejna soba Občine Tabor: Itkbvna razstava KUD Ivana Cankarja Tabor likovne sekcije Mavrica, do 31.12. Galerija sodobne umetnosti Celje: večnamenska razstava ^emiera 17, do 20.1. 2009 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ 0DV15NBM Telefon 490 00 24, -031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova4-8, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTmiT BLIŽINA, telefoni 03/492-55-80 Skupine: za stari&e. za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali nasilja, za m^ke storilce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisama za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ui« (tel. 03 492-57-50] Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. Podjetje NT&RC.d.o.o. Direktor Srečko Srot Podjetje opravlja i^sopisno-zaJožn^ko. radiji inagen-a jsko-u^o dejavnost Na^.PTe$emoval9.3000Ce]ie.(eld(ni(03)4225190, fax: (0315441032. Nov: tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je O.SI EUK petkovega pa 1,2S EUR. Tajnica: Podpe^ Veler. Naročnioe Majda Klanšek. Mesečna naročnina )e 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina t$9.60 EUK. Številka ir^sakdjskega računa: 06000 0026781320. NenaroČenihrokopisoviofbto- grafij ne vračamo. H^: Delo. d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. MOVI mMK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlab. Andi^ Izlakar Oblikovanje; wviAV.minjadesign.com E-mail uredništva: lednik^i rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@>nt-rc.si RADIO CBJI Odgovorna urednica: Simona Brglez Ur^nica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radioS^nt-rc.si. E-maii v studiu; info@radiocelje.com URiDMliTVO Milena Brečko-Pokiič. Brane Jeranko. Špela Kuralt, Rozman Petek. Urška Selišnik. Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean šuster, Saška Teržan Ocsirk m it 98 - 12.49c«mb«f 2008 prostora v Novem ledni-ostale agencijske storitve. AOENCUA Opravlja trženje ku in Radiu Celje ter nu( PomoČtuca direktorja in vodja Agendje: Vesna Lejič Propaganda: Vofko Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor KlenovSek, Alenka ZapuSek. Rok Založnik l^elm (03)42 25 190 (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekt po$ti: agenajai^i-rc.si NOVI TEDNIK 31 Nagradna križanka POMflČ: CRET'pritlikavi bor, LAVENDEL'Sivka, MJOSA«j»ero na Norveikem, TOBOLSK-sibirskc mesto ob reki Tobel, TREMOLIT-kalcijev mineral Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya me-dico centra in bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega 2. nagrada: bon za dve piči v gostišču Hochkraut v Tre-meiju in bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega 3.-5. nagrada: darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova \9, 3000 Celje do četrtka» 18. decembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke> ki je izšla 26. novembra- s Rešitev nagradne križanke iz št. 94 Vodoravno: SKA, AUL, OLGA, KE, AND, TAMBURA, AD. SlO, ENTER, MAINE, EVA, ČD, SIMBOUSTKA, ARO, LAR, LEKARNA. JEN, EKAR, LATEKS, JOAN, ARC, TAK. UERKA, NARTTA, AE, NONA, KAVARNA. FREI, TRN» ION, OT, EMI, ROTANG. JUGO, TAR, ENARE, KANAL, ANE, 01, OREL, JUDI DENCH. SN, ITALEC. TISK, OISE. AKUT, SOSS Geslo: Igralci v filmu Kvantum sočutja Izid žrebanja L nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra in vstopnico za Z osebi za drsališče v celjskem mestnem parku oziroma zimski bazen Golovec, prejme: Nina Turščak, Podvin 116, Žalec. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra, prejme: Majda Slateošek, Ulica bratov Vod> njakov S, Celje. 3.-5. nagrado, darilci bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana vCelju, prejmejo: Stanko Filipšek, Lutrje 1, Ponikva» Katja StojnSek, Lemberg SOa, Podplat in Alenka Grašič, Ul. Pohorskega bataljona 15, Zreče. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. HOROSKOP r OVEN OruL Najprej vam vse skupaj sploh ne bo šlo od rok. naio pa boste po nnsvetu prijaieija ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odpri vrata v srce osebe, ki vam zadnje Čase ne gre iz misU. On: TeŽmfe bostezauptdi prijateljici, ki vam bo z veseljem priskočila rm pomoč, Z njenim posredovanjem se bodo odprle možnosti za rešitev problemov, ki jim sami enostavno niste bili kos. OL Ona: Nekdo vam na noben naän ne gre iz vaših mislih Nič ne skrbite: tudi v njegovi glavi se dogaja nekaj prav podobnega. Potrebno bo le najii skupno točko - pa najsi bodi to v ljubezni ali pa kako drugače. On: Prijatdji vam pripravljajo prijetno presenečenje, vendar ne bi bih dobro, če bi za to izvedela tudi vaša paitnerka. Naj tudi za njo to ostane presenečenje. In kasn^ ko bo izvedela. b<^ bo za vas. Ona: Poslovni partner vam bo nenadejano predlagal precej mamljivo ponudbo, Tbda pazite, morda je vse skupaj past. Po drugi strani pa je rriarda ravno to Jtsm prava priložnost, ki jo že tako dolgo Čakate. On: NIČ vam ne bo pretežko, saj boste kar sijali od energije in Želje po doseganju Stuart, ki se jih šepred kraildm niste upaU lotiti Tokrat se boste izkazali v svoji rmjboljši luči, karbomoT' sikoga zko presenetilo. Ona: Še ruijbolje bo. da svojemu srčnemu izvoljencu rmrav-nostpoveste, kaj vas moti Kom-promis sploh tw bo tako zelo težak, saj je vajina ljubezen veliko močn^ša od razlik, ki vaju ločujejo. Kar pogumno naprej. On: Prišel bo trenutek odločitve, ko se bo končno pokazala vaša prava vrednost Nad rezultati pa boste presenečeni ceb w sami. Nekdo vam bo pomagal iz precejšnje ljubezenske zagate. vendarpalx>glamođelovsee-no ostalo rui vaših plečih. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Sodelavđ bodo pripravili manjše praznovanje zaradi uspehov iz preteklih dni, zalo si bosteprivoŠ&U malo bolj sproščen vikend, kot ste imeli v načrtu. Spozruiii boste osebo, ki je zlahka ne boste pozabili. On: Napako, ki jo boste naredili, vam bo prijatelj odpusta vendar bo med vam ostal trpek priokus po nezaupanju. Žiakaj se spuščale v stvari, za katere tako ali tako veste, da jih ne morete obvladati? Ona: Preeehtavali boste svoje odločitve iz preteklik dni in ugotovili, da ste ravnali povsem pravilno, Prar tako bodo zače li počasi prihajati tudi rezultati teh odlo&tev, kar vam bo odvalilo kamen s srca. On: Spomnite se osebe, ki vam je nekoč Že veliko pomenila. Kdo ve, morda bo iz tega nastalo še kaj več kot le prijeten spomin. Toda pazite, da tega ne bo izvedela partnerka, saj bi to vseprec^ zakompUdiab. Ona: Vse skupaj bo odvisno zlasti od vas, zato se ne obiraj' te. ampak naredite korak na ljubezenskem področjtL, ki ste ga toliko časa skrbrw načrtovali. Začetek bo sicertežek, nato bodo stvari stekle. Orv Če se boste preveč pehali za uspehom, se vam lahko hitro pripeti, da boste na konai zelo razočarani Parlnervam bo sicer stalob strani, a glavne nevšečnosti vas bodo le doletele. Ljubezen bo pa tohko slajša. DEVICA ^ Ona: Za pomoč prositi dobrega prijatelja, ki vam bo pomagal iz trenutne zadrege, v katen rüste samo po svoji krivdi Pri tem boste izvedeli nekatere podrobnosti, ki vam bodo dodobra odprle očL On: Čeprav boste na zunaj precej pomirjeni, bo v vas diih jal pravi vihar ljubosumnosti. Ne pustite, da vas zanese predali, saj vam partnerka tega ne bo zlahka odpustila, pa tU' di prijatelji se btxio norčevali iz vas. Ona: Vaši namigi so več koi prozorni, zato se nikar rte trudite prepričevati ljudi v nasprotna Nekdo vas na skrivt^ opazuje in si želi nekaj, karbibilovšeč rudivam. Tbda za kaj takega bo potrebno še kaj več kcft pa le arogantnost. Om Zadnje čase se zelo malo videvate $ svojo partnerko, kar bi lahko povzročilo odtujevanje, razen Če ne boste ukrštali Popazite malo na rijene vse prečeste izlete. ki imajo povsem drugačno ozadje, kot pa je videti KOZOROG Ona: Najnoveßi dc^xiki vas bodo zelo preserietiä, saj ste mi-sUU, da je zadeva že r\£koj časa zaključena. Vendar te^ nikar ne pokažite, ker boste postali predmet zasmehovanja vaše okolice. Dobro premislite, nič Še ni izgubljenega! On: Spoznali boste neprijetno stran ljubljene osebe, karvas bo zelo prizadelo, vendar boste bogatejši za še eno izkušnjo. To pa vsekakor ni malo. saj pravi pregovor, da se najbolje učimo na lastnih napakah. VODNAR ^ Ona: Opazili boste, da ste se vse preddgo instinktivno umi-kaU iz družabnega življenja, kar vas je stalo prenekatere priložnosti Seveda pa boste to kaj zlahka nadomestili, zato nikar preveč dobrega rxaenkroL On: Nikar ne iščite dlake v jajcu, saj tudi vi niste v svojih odloätvah popolnoma nezmotljivi. Poskusite se raje pogovoriti in rešitev se bo pokazala kar sama. Pazite rui presenečenje. ki se Wim pripravlja,.. Ona: Oseba, na. katero ste tako tidno računali, vam bo obr-Txila hrbet in zruišli se boste v položaju, ki vam ga ne bo nihče zavidal Vendar nikar ne obupujte, saj vam bo na pomoč priskočil stari pnjatelj. On: SpraneniU boste svoj od-riosdodeia. kar bo vzbudilo pre-c^ odobravanja rTted vašimi so-deloi/cL Je že res, da bostemom-li v uresručevanje svojih vložiti malo več truda, vendar pa se bo to izplačalo. it» Sa • t2. dmsMnber 2008 m -- rnfTT7T?7VivmTWi flNl .d Velenjska naveza Razlogi za veselje Znani gostinec Miran OjslerSck (na sliki), ki ima v J^movcu pri Dramljah vse bolj priljubljen lokal, je ime) pred kratkim razlog za praznovanje. Prvorojenki špeli se je pridružil bratec Jaka. gostišče pa je bogatejše za nov prizidek. Na otvoritvi je bilo opazili nekaj vinarjev, gospodarstvenikov, manjkal ni niti župan Šentjurja Štefan Tisel. Za pravo vzdušje pa je poskrbela Nuda Derenda. Foto: GREGOR KATiC Energetske »face« Na izredni seji treh občirtskih svetov iz Šaleške doline so prvo vrsto zasedli sami znani obrazi, med njimi tudi predstavnika nove vlade. Ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku je med sejo občasno prišepetaval vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič, sicer tudi velenjski podžupan. Mimogrede, dr. Lahovniku kot domačinu kljub »vroči« temi ni bilo težko stopiti na govorniški oder in zagovarjati svojih stališč, je pa res, da je zaradi tega manjkal med velenjskimi svetniki. Foto: GREGOR KATlC Borec z razlogom Ko bodo Rimske terme v celoti zaživele, simpatičnih in nasmejanih mladenk, kakršna je vodja splošno kadrovskega sektorja v termah mag. Nina Mažgon, v Rimskih Toplicah ne bo manjkalo. Tega se dobro zaveda tudi Drago Zupan (čemu sicer tako prešeren nasmeh?). Nemara je tudi to eden od razlogov, da si Zupan že 17 Jet tako vneto prizadeva za oživitev zdraviižča... Foto: GrupA PLESKAKSXVO FASAĐERSTVO i^KUGUR tt^ KosovelosrQ 16 3000 CEUE 6SM 041 h$l OS* Tet «3 4fO 0X11 Predsednika uprave Skupine Fori MUana Forštnerja (levo) so v nekaterih medijih poimenoval »anonimni veliki podjetnik«, kar glede na številke ni nič čudnega. Z malce drugačnimi številkami pa se ukvarjata obe dami - v ospredju bivša predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Alenka Avberšek, ki je na Forijev banket v Ločico pridrvela iz Ljubljane, ter Cvetka Tinauer, aktualna predsednica savinjsko-šaleških gospodarstvenikov, ki se je pred sprejemom mudila v Mtu'ski Soboti. Foto: TT Jazbec z opozicijo Nekdanjega štorskega župana in poslanca SDS Franca Jazbeca, ki ga obtožujejo hudih finančnih ^ hov, v občinskem odboru njegove lastne stranke ne marajo več. To se je izkazalo med odprtjem nadvoza čez železniško progo, ki so ga nenazadnje začeli graditi med Jazbečevo sporno vladavino. Tam se je pomenkoval predvsem s člani drugih strank, med drugim z nekdanjim županskim kandidatom ter s sedanjim občinskim svetnikom SD Goranom Blat-njakom, z zapriseženim železničarjem (na foto^a^ji na levi]. Foto: SHERPA Novi tednik in Radio Celje vabita: četrtek, 18. decembra, od \S, ure v PJanetu Tuit 2 rož'cami in VrtUjakom polk in valčkov v praznik Vse o zdravilnih rožicah, dobrotah iz zdravilnih zeli in o strokovnih sodelavcih oddaje Zeleni val. Na stojnici pod praznično okrašenim odrom boste našli namaze iz zeli§č. čaje» zelišča v dnkturah ki jih bodo pripravile Članice Društva zeliSčar-jev Ginko Celje. S pi^ščem nasvetov iz zelene lekarne bo prišla zeliSčarka Fani* ka Đurjan s kakšnim dobrim receptom in nasvetom o kulturi pitja čajev. V šopek ob veseli glasbi bo goste povezala voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed. Odme-vala bo tudi glasba, saj bo ob 154etnici oddaje Vrtiljak polk In valčkov Tone VrabI pripravil prav posebno zabavo z ansambloma Krajcarji in Navihanke. Petek, 19. decembra, od IS. ure v Planetu Tuš: Praznična Katrca Vsako nedeljo zvečer vas na Radiu Celje v družbo povabi voditeljica Klavdija Winder, bolj znana kot Katrca. Tokrat vas Katrca vabi v Planet HiS. kjer bo gostila ansamble Vihar, Cvet. ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji, ansambel Bra- tov Jamnik, Slovenske zvoke. Zapeljivke ter Barbaro in Martina Jeharta. Prinesite le dobro voljo, za ostalo bomo poskrbeli mi! Sobota, 20. decembra, od 17. ure v City centru Celje: S plesalci Studia za ples Igen Celje in glasbenimi gosti voSČimo vse najboljše Predstavili se bodo plesalci Studia za ples Igen Celje in glasbeni gosti» ki bodo poskrbeÜ, da bomo v leto 2009 zajadrali tudi glasbeno. Z nami bodo Taya. 4play in Jernej Dermota. Se vidimo na predno-voJetni zaba\a! Ponedeljek, 22. decembra, od 16. ure v City centru Celje.: Vrtiljak polk in valčkov in Plesni val Celje • Srečno 2009! Ob 15-3etmci Vrtiljaka polk in valčkov bomo narodnozabavno ^asbo pripeljali v Citycenter Celje, ko bodo nastopile Iskrice in ansambel Harmonija. Plesalci Plesnega vala bodo popestrili dogajanje in nas popeljali v pravljico, ki se bo ob 18. uri nadaljevala z obiskom Božička. m št. 98 -12. decembar 2008