Uredništvo - aprava: L)ubl)ana, KopiUrjava 6. Itlelun 4001 ■ 4004
MesaCna naročnina 18 lir, za inozemstvo 51*50 lir.
Cek. rač. • Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za tnserate
Izključna pooblaSfenka za domače
tn lnoiemaka oglasa: Unione PubblicIU Italiana R. A_ Milano
AVGUST-	1943
20 PETEI	i
ooticessionaria eselusiva per la pubblicita dl provenicnzu Italiana edestera Unione FubbllcIU Italiana S. A., Milano
Hud udarec sovražnemu ladjevju
Italijanska letala napadla sovražne ladje blizu Bizerte, nemška letala so potopila 3000 tonski parnik in poškodovala 25 ladij z nad 100.000 tonami
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo it. 1181:
Pri bitki za S i c i 11 j o , ki so jo take junaško vodile italijanske in nemške divizije, zasluži posebno omembo delo mornarice ter letalstva bodisi med boji. bodisi v težki dobi pri izpraznjevanju otoka.
Nemška letala so bombardirala pristanišče B i z e r t o. Potopljen je bil 8000 tonski parnik, poškodovanih pa jo bilo 26 ladij z nad 100.000 tonami.
Naša torpedna letala so napadla ladijsko spremljavo blizu Bizerte ter
I torpedirala en parnik pri rlu Pas-s e r o.
V letalskih dvobojih so naši lovci zbili 5 »Spitfirejev«. Nadaljnji dve letali so sestrelili nemški lovci.
Tri naša letala ep niso vrnila iz bojev.
Sovražnik je napadel kraje > pokrajinah Reggio Calabria, Napoli in Cagliarl. r.otiletalskn tonnlšt o je sestrelil« eno letalo, ki je treščilo v morje pri S. A n t i o p u.
General Ambrosio.
Maršal Badoglio sicilskemu ljudstvu
Narod, ki ]e dal vsemu svetu tisočletja omike, no moro poginiti, če ohrani svojo vero
nim, 19. avgusta. al. Besedilo poslanico predsednika vlade maršala Badoglia Slullccui te glasi:
»Italljanll Prvič povzemam beeedo, da bi se obrnil k našim preljubim bratom a mučene Sicilijo.
Po krepki obrambi, ki daje visoko čast ltulljunsko-ncmšklm četam, ki so vzdržale uavillo ogromni številčni ln ie bolj aredstvent premoči. Je bilo treba zapustiti vse aveto slcllsko ozemlje.
Italija te ptima podobno bolest, ki Jo pa nikoli n| omajala.
Slcllljaocl, noben dogodek vas ne bo nikoli mogel odcepiti od velike matere Italije, zakaj vei, ki vas druži i njo,
> • a
Nemški obrambi uspeh sta kuhanjskens predmostju
Vsi sovjetski napadi izjalovljeni — Pregled ameriško-angleških izgub v bojih za Sicilijo
Hitlerjev glavni stan, 10. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	peti obrambni bitki na kuban.i-* k e nt predmostju, ki se je pričela 10. julij«, so nemške in romunske čete pod poveljstvom feldmaršala von Klelsta In generala pionirskih oddelkov Jiinickeja do 12. avgusta v zagrizenih bo.iih odbijale neprestane predorne poskuse IT sovražnih pehotnih divizii, dveh tankov-skih brigad in treh tankovskih polkov ter so zadale sovražniku izredno velike krvave izgube.
Tega obrambnega uspeha so deležne nemške letalske skupine pod poveljstvom generala Angersteina in romunske ietal-fcke sile pod generalom Georgiu.
Na odseku pri Miusu je sovražnik po močni topniški pripravi zonet začel napadali na odseku pri K u j b i š e v u.
Pri I z j u ni u je sovražnik z močnimi silami nadaljeval svoje prodorno poskuse. Na obeh odsekih so naše čete v sodelovanju z nemškim letalstvom in z romunskimi vojnimi letali pa žilavih bojih odbilo sovražne valove.
Na odseku pri Bjelgorodu so se nadaljevali obrambni boji z izrednimi Izgubami za Sovjeto. Na tem odseku je Mlo onesposobljenih nad 100 tankov in sovjetskih topov.
Na srednjem odseku so liollše-viki nadaljevali napade z menjajoči mi se »ilanil. Vsi sovražni poskusi, prebiti naše -postojanke, so se izjalovili.
Tudi pri S t n r a j I Rusi in pri Ladoškem jezeru so izpodleteli v»| sovjetski napadi z velikimi izgubami za sovražnika.
Nemški planinski oddelki so na odseku Lotili i tudi včeraj odbili sovražnikove napade in mu zadali težke izgube.
V	letalskih bojih je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 21 sovražnih letal.
18. avgusta so Sovjeti zgubili 284 tan" kov. V zadnjih dveh dneh so zgubili 168 letal.
Varovalne edinicc vojno mornarice »o potopile v noči na 18. avgust v Azovskem morju dva sovjetska motorna topničarska čolna.
V	morskem področju pri Ribiškem polotoku sn hitra nemška bojna letala potopila 4 sovjetske obalne tovorne ladje, natovorjene z oskrbovalnim materialom.
V	času od 10. julija do konca bojev 17. avgusta so prizadeli na področju Sieiliie oddelki vseh vrst vojske in oborožene silo amerlško-britanski armadi težke izgube. Poleg visokega Števila ujetnikov so izgubili Britanci in Amerikanci eno tretjino uporabljenih čet na mrtvih in ranienih. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 383 oklepnih vozil in tankov, 63 topov vseh vrst, 652 letal in 11 tovornih jadrnic. Potopljenih je bilo
61 pretežno z moštvom in vojnim materialom natovorjenih Iransportnih ladij s skupno 200.100 tonami, 1 križarka, 7 rušllcev, 3 korvete in številni motorni topnifarskl čolni ter manjše bojne ladje. Nadaljnjih 59 tovornih ladij s skupno 278.750 tonami je bilo v istem času tako težko poškodovanih, da je mogoče računati z njihovo izgubo.
V	prvih dveh tednih avgusta je bilo s Sicilije na kopno z majhnimi la 'jami prepeljanih okoli 17.000 ton municlje In prtljage, skoro 10.000 avtomobilov, kakor tuili vso nemške In italijanske čete i vsem orožjem in vojnim materialom. Nazaj pripeljanih je bilo končno nad 1000 ranjencev. Majhne transportne ladje so pri prevozu sestrelile skupno 48 sovražnih letal.
Oddelki nemških bojnih letal so včeraj ponoči dosegli pri napadu v vodah pri Bizerti bombne zadetke na eno vojno ladjo, 25 transportnih ladij z nad 100.000 tonami in več izkrcevalnih ladjah.
V	M e s s i n s k i ožini Je protiletalsko topništvo sestrelilo 7 sovražnih letal.
V	zori današnjega dne je prišlo pred holandsko obalo do bitke med varovalnimi edinicami nekega našega konvoja in britanskimi hitrimi čolni. Sovražnik je izgubil pri brezuspešnem napadu 1 brzi čoln, 3 nadaljnji so bili s topovskimi zadetki poškodovani.
Pri oboroženih izvidnišklh in lovskih poletih nad Atlantikom so zanetila nemška bojna letala požar na sovražni trgovski ladji s 5000 tonami in sestrelila 4 britansko-ameriške bombnike, med njimi 2 velika hidroplana.
Včeraj ponoči je bilo pri molilnih poletih maloštevilnih sovražnih letal nad obmejno zapadno ozemlje Nemčije sestreljeno eno sovražno letalo.
Berlin, 19. nvg. ns. Kakšne uspehe so dosegle itaHjanako-nemSkfe čelo pri pravkar končanih bojih na Siciliji, je razvidno iz »tevilk, katere je objavila nemška poročevalska agencija: Proli neznatnim italijanskim in nemškim silam so stale naslednje sovražne 6ile: 6 oklepnih divizij, 4 oklepne brigade, 18 pehotnih divizij. 1 pomorska Izkrce-valna divizija in 2 diviziji, ki ju prevaža letalstvo. Angleži in Amerikanci so poleg tega uporabljali ltHX) lovcev, 650 dvomotornih bombnikov, 350 štirimotor-nih bombnikov in še nadaljnih 800 posebnih letal. Na morju so uporabljali 6 bojnih ladij, 2 letalonosilki. 18 do 20 križark, 83 rušilcev in za 10 divizij prevoznega ladjevja.
Berlin. 30. avg. as. Mednarodna agencija je v dopolnilo k nemškemu vojnemu poročilu o zaključku vojnih nastopov nu Siciliji objavila naslednje poročilo:
Odpor, ki ao ga vdirajočemu nasprotniku nudile italijanske ln nemške čete, dokazuje, da so bile Bovražno sile no samo zapletene v trde boje, marveč da Jih je odpor osnih čet sam močno pretresel. To velja ne samo za aovralne kopensko enoto, temveč tudi ta brodovje in letulatvo, pravi omenjena agencija. K uspehu branilcev na pragu Evrope so pripomogle vso Italijanske ter nemške sile, zlasti pa šo italijansko topništvo. Na raznih slcllsklh krajih razvrščene nemške divizije, posebno pa še oklepna divizija Ilermann Oiirlng ler 15. oklepna ln 5. mešana divizija ln italijanske enote so so bojevale s hrabrostjo, ki je nI moči prehvaliti. Kljubovale so 14 ali 15 divizijam Angležev, Kanadčanov, Amerikancov ter kolonialnim in francoskim najetim četam. Zadale so jim krvave Izgube, ki znašajo okrog pet divizij.
Berba na vzhodu še ni dosegla viška
Berlin, 19. avg. Eerlinski opazovalci pripominjajo k bojem na vzhodu: Jasno je, da se borba pospešeno razvnema in še ni dosegla viška. Kaže, da bodo pred koncem avgusta Sovjeti začeli še z eno ofenzivo, ki naj bi pomenila splošno napovedani sovjetski napad. Središče bojev je med Vjazmo in Orlom ali kakor pravi Moskva, med Smolenskom in Bri-janskom. Najhujši sovjetski pritisk je na tem odseku pri Roslavlju.
Velik obseg zavzemajo tudi boji ob Doncu. Sovjeti so poslali nove divizije v borbo, tako da imajo zahodno od Izjuma nad 250.000 mož. Ti oddelki nikjer niso mogli razbiti zagrizenega odpora nemških sil, ki branijo važno postojanko vzhodno od Lozovaje, ki je glavni cilj tega sovjetskega napada. Njihov namen je jasen: narediti hočejo močan klin v strateški trikot nemškega obrambnega sistema v Donješki kotlini.
Stalinov ultimat zaveznikom
Lizbona, 19. avg. Med uglednimi diplomatskimi krogi se slišijo glasovi, da je Stalin pred enim tednom sporočil an-gleBki ter ameriški vladi, da se bo Rusija smatrala oproščeno vseh obveznosti iz zavezništva z Angiosasi, ako se bo ruski armadi sami posrečilo zlomiti nemfcko fronto jired ustanovitvijo drugega bojišča. Kakor je znano, zahteva Stalin od zaveznikov druco bojišče, ki naj bi prisililo Nemčijo potegniti z vzhodnega bojišča najmanj 80 divizii. Po njegovem sicilsko bojišče ni bilo drufro bojiSče, pravi pa, da bi nikoli ne prišlo dO zavezniškega izkrcanja v Siciliji, če bi Rusi ne izvedli svo.jj poletne ofenziv®.
Neposredna Stalinova grožnja je najboljša razlaga za naglico, s katero ie biLa organizirana kanadska konferenca med Rooseveltom in Churchillom, ker dobro vesta, da Moskva noče podnisati formule o brezpogojni predaji, spre'eli v Casablanc.i.
Kaj bi lahko sloril Stalin, če bi ee razbremenil vseh obveznosti? M^nosti so različne. Ko se je Churchill srečal z Rooseveltom pri Niagarskih slapovih, je angleški — tudi uradni — tisk zagovarjal takojšno potrebo o sporazumu z Rusijo dokler je še čas in lo o vseh političnih vprašanjih bodoče Evrope.
Kakor se ie izvedelo, so se udeležili prvega angleško - ameriško - kanadskega posveta v gradu Fronlenac Roosevelt, Churchill ter načelniki ameriške-
ga, kanadskega in angleškega glavnega stana. Na prvem mestu obravnavajo načrt za odjwšiljatev ekspedicijskega zbora v Evropo, ki naj bi >strl Hitlerjev zahodni zid«. Lord Leather je predložil točno izdelan načrt in zdaj ga proučujejo Amerikanci. Dela napredujejo počasi, v veliki tajnosti in v pričakovanju novih novic z ruskega bojišča.
V zvezi s temi posveti piše »New-york Times«, da Amerika sicer lahko tvega in pošlje v Evropo velik ekspedi-Cijski zbor, loda ni si treba delali posebnih utvar. Sovražniki so zelo izpopolnjeni in naše ladje bi bile naibollši cilji za sovražna torpedna letala. >Naw-york Her»ld Tribune« piše. da ameriško ljudstvo ne sme pričakovati fantastičnih zaključkov iz Ouebeoka. Lahko je sicer organizirali ekspedirijskl zbor, težko pa ga je vzdrževati. »Washington Posle pa pripominja, da je za take nastope potrebnih veliko priprav, saj smo se morali za vdor v Sicilijo pripravljati eno leto, Evropa pa ni Sicilija. (>Le Ultime Notiziec)
Buenos Aires, 19. nvg. as. Včeraj popoldne je prispel v Quebeck angleški zunanji minister Eden v spremstvu informacijskega ministra Brackena ter stalnega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu sira Ain<r. Gadogana.
Buenos Aires, 19. avg. as. Dve uri po svojem prihodu v Ouebeck je imel Eden posvet s Churchillom.
Pogled na zemljevid nam kaže, kakšnega pomena so boji na vzhodu. Vsi sovražnikovi poskusi so bili nemškemu vrhovnemu poveljstvu pravočasno znani in vsak njegov napad je naletel na pravočasno dobro organizirano obrambo, ki je občutno zmanjšala začetni sunek. Najtrše preizkušnje še niso premagane in brez dvoma je pričakovati še mnogo težjih bojev. Trdno pa je upati, da bo strahotno izčrpanje sovjetskega vojnega stroja enkrat končano in da bodo nastopile posledice, ki jih je predvidelo nemško vrhovno poveljstvo. Ko se bo to zgodilo, bomo lahko govorili o velikanskem obrambnem uspehu nemškega orožja. Ta uspeh bo imel velik strateški pomen. (»II Piccolo.«)
je sila krvi. VI, ki sto s tako jSuilovIto vnemo oplodili aačotnl zagon naše neodvisnosti, sto za nas vse ljubljeni brat-je. Sleherno Italijansko Brco Je z vami, bije Za vas.
Kot predsednik vlade bom Izdal vse ukrepe, da Slcllljuncein, ki so se zatekli na celino, olajšam vsako trpljenje. Ne obupajte! Narod, ki Je dal vsemu svetu tisočletja oiulke, ne more poginiti, (e
obrani svojo vero. Jaz, ki dobro poznam vašo sinove, ki so se pod mojim poveljstvom hrabro borili po mnogih bojiščih, sein prepričan, da boste vi val to vero skrbno gojili.
Slcllljanel, hodite močni! Vsm vetfci vsa ljubeteu italijanskega ljudstva!
Italijani, pozdravimo našo slcllske brate z vs0 svojo dušo, a vsem svojim srcem!«
Govor Eksc, Orlanda sicilskim rojakom
Rim, 10. avgusta, as. Besedilo radijskega govoru, ki ga je nu Bicilijuuce naslovil oksc. Vittorio Eiuanuolo Crlnndo:
SlcllBkl bratje! Ko ao Jo v eni zadnjih vojn, poslednji za UbojevanJe noodvlBuostl, nekoč zdelo, da po vojaškem porazu ln vdoru nasprotnika v naše ozemlje domovine ne bo več moči potegniti iz ruševin. Je vaš brat. ki vam sedaj govori In Je nn nJem ležala vsa odgovornost za najvišjo odločitve, odločno Izjavil, da bi so ob potrebi umaknil prav do Sicilije. Ko sem iz-rekol to odločltov, sem dobro vedel, da Je slcllska duša tako velika, da lahko pro-vzamo varstvo, usodo tn Imo Italije. Sicilija, ki je stoletja In desetletja brez bojazni prenaSala najbolj krvavo naskoke na vso Evropo In znala braniti svojo svobodo, bo znala v polni meri vnrovati tudi čast Italijo prav do zmago. In soiluj, ko je minilo polnih 25 let od tistih dogodkov, je usoda hotela, da aem občutil vso grozo novega vdora v domovino, ki so je zučel in dokončal na moji mučenlškl Siciliji ln v njenih slavnih porušenih mostlh.
Za nas Slcllijanco zadostuje en sam pogled, da razumemo.
Ne da bi Izgubljal besede, vem, da čutite žalost, ki ml Je legla v srce. Jaz, ki sem zmerom trpel zaradi neugasljivega hrepenenja po svoji zemlji, po blagi sladkobl njenega neba, ki vse naokrog razliva slaven žar zbranosti in miru, občutim danes (e trpkejšo hrepenenje zaradi toga, ker nisem tudi Jaz sredi vaših ruševin, da bi bil srodl svojega ljudstva, ki trpi. Trpim zarodi koprnenja, ki bi bilo obupno, ako kljub
vsem tvarnlm oviram ne bi čutil, da j* lo vedno tlvo ln trdno, bolj živo lo krepko kakor kdaj prej, ko čutim neporusljlvo duhovno skupnost, kajti med vami Slolloi onstran ožin« Imam svoje alnove ln svojo brate, taradl katerih imatram ta sinove ln brato vaa vse.
Do vas In mojih mrtvih, ki čakajo name. čutim svoto obvezo skupnosti ln povezanosti. ki življenje vodi ln ga nadaljnjo. Zdaj ob tej url vam, bratjo moji, ponavljam sočustvovanje t vašo tugo, vaSlml bolečinami In vašim trpljenjem. Ponudba je ponižna, toda vi ste rod, ki (o ne tgano samo Iz korlstoljubja In dobička, temveč ste dovzetni zn člsto9t ln globočlno čustva, kadar je plemenito. V tej vaši žalolgrl rn to nI mosta ln bi bilo proj neumestno, nko bi se spuščali t obtožovanjo ln politično razpravljanje.
Govornik Je svoja izvajanja končal ta-kolo:
Ker jo Bog v nedoumnl strogosti svojo sodbe hotel, da som moral protrpeti vso krulo9t sedanje kazni, upam, da ml bo v avoji usmiljenoatl naklonil tolažbo, da boin videl, kako bo Sicilija vstala. In ta sroča bo tudi sreča Italije same, kajti bolj kakor proj čutim t teb dnoh, da sta rešitev in sreča Sicilijo neločljivo povezani z rešitvijo la sredo Italije.
Tedaj bi lahko zapel pesem:
»ln sedaj, o Gospod, dovoli, da odide tvoj služabnik ▼ kraj miru, kajti njegovo oči so vidole odrešenje in prerod domovina.!
Potek borbe za Sicilijo
Stalinovo pismo o vojnem položaju v Rusiji
Bern, 19. avg. Po poročilih iz Que-beeka so se včeraj nadaljevali sestanki angleških in ameriških vojaških voditeljev. Kakor je znano, ao navzoči z angleške strani načelnik glavnega stana Alan Brooks, admiral Dudley Pount in letalski maršal Portal. Včeraj sta Roosevelta pri prihodu v Qucbeck sprejela Churchill, Ma-ckenzie King in kanadski generalni guverner lord Athlon. Roosevelta so spremljali Harr Hopkins, Groce Tully ter pomorski veščak Bravvin. Danes pride še Cordcll Muli.
Po nepotrjenih poročilih je Stalin poslal Churchillu in Rooseveltu posebno poslanico, v kateri razlaga sedanji vojaški položaj v Rusiji. Poslanico preučujejo zavezniški vojaški voditelji. Stalin ji je dodal nekaj osebnih pripomb o bodočem strateškem razvoju v Rusiji. Listi pišejo, da bosta Churchill in Roosevelt brez dvoma govorila o nadaljevanju vojne na evropski celini, zlasti zaradi konca bojev na Siciliji. (»II Piccolo.«)
Eden bo šel v Moskvo
Stockholm, 19. avg. as. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbaldet« piše, da je Edenovo potovanje v Moskvo v Londonu že sklenjeno in ga nestrpno pričakujejo, V političnih krogih so prepričani, da nihče od angleških državnikov ni sposobnejši za takšno potovanje kakor zunanji minister, ker ima v Moskvi velike simpatije. To bo Edenovo tretje potovanje v Moskvo in pričakuje se, da bo že! z njim kot ameriški zastopnik Sumner Welles.
Pripomba k vojnemu poroSilu tt. 11S0:
Bitka za Sicilijo je prišla do svojega neizogibnega zaključka.
Uradna poročila so v svojem troznein jeziku žo omenila poglavitne dogodke trdega boja, ki so ga tam prestajale Italijansko in nemško čete, toda zdi so primerno, da vojne nastope malo obsežneje obdelamo.
V noči na tn. Juti] se je sprožil napad na Sicilijo. Obali med Llcato in Siracuso se je prlblltala množica več kakor i.500 velikih in malih ladij, parnikov la posobnlh izkrcevalnih vozli, vsega skupaj ta 700.000 Ion brodovja. Spremljalo jih Je I bojnih ladij. 3 letalonosilke, kakih so krilarlt. nekaj • tražnih čolnov, povrh pa (e kakih 100 »u-illcev, roj motornih torpedovk in drugih lahkih edinic. Vsemu temu struhotnemu skupku brodovja, ki sta ga zoper nas zbrali dvo najbogatejši državi na svetu, so dajalo podporo štovllne Bile angleško ameriškega letalstva s sredozemskega vojnega področja.
Vollklm nasprotnikovim skupinam, ki jim je pripravljalo pot silovito letalsko la pomorsko bombardiranje, bruhajočo ogenj na našo obrambo In obrežne posadke s silovitostjo, ki ne pozna primere, te Je posrečilo vgnezdltl na otoku tor narediti Izkrce-valna mostišča. Med Llcato In Pozzalom so se Izkrcali Amerikanci, med rtom Passero in Siracuso pa Angleži.
Takojšnji odgovor prvih ltalljansko-nem-sklh premakljivih čet, ki so pri priči pritekle v ogrožene predele. Je dosegel začetne uspehe v Cel i. Augusli ln Slracusi Iz-koriščonju teh ugodnih uspehov pa sc nI posrečilo slabiti nasprotnikove pomorske ln letalske premoči, ki Je Italijanskim In nemškim četam preprečila, da bi ostale na obrežnem predolu.
Medtem ko Jo nasprotnim na drugem koncu Sicilije, na predelih pri Trapaniju tn Harsali. lzvajl množična pomorska bombardiranja ter stalno grozil z novimi pobudami, se jo na obrežnem pasu med Licaio in Siracuso pomnožilo lzkroavanje oklepnih V02II in čet. Sprožili so nov združen napad s kopnega in a morja na Augusto, ki jo bila zasedona 13. julija.
Premakljivi oddelki a srodnje in Južne Sicilije, ki so bili po količini nujno slabši in jih je napadalo nasprotnikovo lotalstvo, ki Je nepretrgoma nastopalo nad vsem: prometnimi zvezami, so delali čudeži hrabrosti.
Italijanske In nemške divizije, ki so jih uradna vojna poročila tudi nekaj omenjala, so se združeno v eni sami volji do boja tolkle brez oddiha, da bi ovirale močni nasprotnikov pritisk, ki je bil posebno silovit na krilih predelov pri Agrigenti In Ca(o-nlji. Posrečilo se jim je nasprotnika iadr-žat.1, ne ga pa ovirati, dn ne bi vsaj počasi napredoval v zagrizenem naporu 12 Izkroa-nih divizij.
Po 11 dneh zagrizenih bojev so padli v nasprotnikovo roke Agrigcnto, Caltanlsette. Knne ter Jugovzhodni ščit otoka, na cata-ntjskl ravnini pa Je divjal besen boj za po-sot tega mesta.
Iz Agrigenta Je nasprotnik vrgol moj-na oklepne množice proti sovera na važno cestno križišče Lercara Friddi, kjer so obrambne čete, izčrpane po zagrizenih bojih, bile prisiljene odnehati pred močnejšimi nasprotnikovimi oklepnimi vozili. Ko so skupine nasprotnikovih oklepnih vozli prešle
Lorcaro Frlddl, so kronlle naravnost proti severni obali In proti Palermu, ki smo gu Izpraznili. Desno krilo Italljansko-nemžko razporeditve Je bilo zaradi tega treba postopno umaknili proti vzhodu, da bi lahko Izoblikovalo nepretrgano bojišče, kt bi od severne obale po gorovju Caronle, čez Nlco-sio, Itogalbuto, Conturlpo ln Catanijo zapiralo dostop v sevcrnovzhodnl dui otoka do obrežja
Medlem ko bo na bojišču od 31. julija potekali krajevni boji, so angleiko-amerl-&ke sile lahko dopolnile 15 izkrcanib divizij navrlio zelo hudim izgubam, tadunlm njihovim pomorskim prevozom po našcin in nemškem letalstvu tor podmornicah. .InHJa je bilo na Sredozemskem morju potopljenih <( trgovskih ladij, l krilarki, H rulllccv in S podmornice, poškodovanih pa i/s trgovskih ladij, 1 letalonosilka. 18 krilark in 5 <«r-pedovk.
Po Izvedeni novi razpostavitvi lopnišlva so Angleži In Amerikanci I. avgusta sprožili začetni napnd tistega, čemur bi lahko rekli bitka ta Messino. Od S. Ste/ar,o di Camastra do Catanije, zlasti pc na osrednjem predolu, bo se razbesnell zoio siloviti boji In so ostali taki do konoa bilke. Catanijo jo odnehala telo 5. avgusta po 3 tednih junaikega odpora. Imenom 7Voina, He-galbuto lo Centuripe so pridružujejo imena S. Fratello, Bronte, Arcireale, Itandaizo. To so ponosni primeri bojnega duha. ki ni odnehal pred številno premočjo ljudi, temveč samo pred premojji oklepnih vozil ln letal, ki je nI bilo moči zadržati. Sedemnajst dni je držal oplčni odpor preostalih italijanskih In nemških Bil, ki ae jim je posrečilo držati v šahu nasprotnika tako dolgo, da jih je bilo mofil vse propoljtti na kalabrijsko obalo, preden je nasprotnik dosegel slcllskl breg Mesalnsko ožine.
Naroda Italije ln Nemčije, ki sto tudt poklicana, da mornta prestati trde preskuš-nje največje vojne v zgodovini, gledala z upravičenim ponosom ln s hvaležnim srcem tia Italijanske ter nemške poveljnike in vojake, ki so se nadvse hudega boja udeleževali z zavestjo o pomembnosti lastno naloge in odločeni, da se bodo borili do kraja za obrambo zaupanih jim postojank.
Nov vodja SA oddelkov
Berlin, 19. avgusta, as. Poročajo, da ,ie Hitler imenoval \Vilholma Schotmanna za voditelja HA oddelkov namesto umrlega Lu-tzeja.
Prvi sovjetski komentar o Quebecku
Bern. 19. avg. as. Švicarski tisk navaja članek moskovskega lista iRdeča zvezda«, ki je princel prvi sovjetski komentar h konferenci v Ouebecku. Glasilo sovjetske vojske se izogiba verjetnih političnih vzrokov, o katerih govore anglosaški voditelji, naglašujoč, da Sovjetsko Zvezo zanima lo odločitev o odprtju drugega bojišč« v zahodni Evropi. Sovjetski list izjavlja, da sedanja razvrstitev nemSkih čet in nemških rezerv dokazuje, da sovražnik v bodočnosti ne pričakuje odločilnih bojev. >Rdeča zvezda« dodaia. da Nemdiia šo vedno zbira vse svoje silo proti rdeči armadi, ki že dve leti 6ama prenaša v»o težo bojev,
te novice
Koledar
1'ctek, SO. velikega srpana: Bornard, opat in ustanovitelj reda; Filibort. opat: Maneeij. spoznavaleo In ustanovitelj '.u Sobota, 21. velikega srpana: Ivana šan-talska, vdova; Bernard Ptolomcj, opat in ustanovitelj roda.
Zgodovinski paberki
20. velikega srpana: t. 917. jo Simeon premagal ob Ahcloju lllzantlnce in se proglasil za carja Bolgarov In Grkov. Simeon je najimenitnejši bol-gurski vladar, vzgojen je bil v Carigradu. Njegovo vlado imenujejo po pravici zlato dolio bolgarske države bodisi ua političnem bodisi na kulturnem polju. Sirnoon je kotol uničiti bizantinsko državo na Balkanu, zavzeti Carigrad tu zavladati kot naslodnlk nekdanjih rimskih cesarjev, Med obemu državama so divjali Ijutl boji, Bizantinei so bili pouovno premagani. Zvezali so se z Madžari, ki so tedaj bivali vzhodno od Donavskega ustja in skupno napadli Bolgare. Madžari so zavzeli celo Simeouovo prestolnico Proslavo. Simeon se jo naglo pobotal z Bizantinei, se zvezal proti Madžarom s Pečenegi ter tuko opustošll madžarska bivališča, da so morali U zapustiti Bolgarijo ter se presoliti nn vzhod v svojo dunašnjo domovino. Boji z Bizantinei so se nudaljovali, po bitki ob Aheloju so obdržali Grki Se samo trnško in makedonsko obalo tor pravo Grčijo, vso drugo Jo priznavalo Simeonovo oblust. Tudi v Srbiji jo Simeon nastavljal in odstavljul župane po mili volji, ko Pn so se ti ponovno vozall s Bizaneem, je spremenil Srbijo v bolgarsko provinco, ko je hotel pokoriti So Hrvate, jo doživela njogova vojska pod vodstvom Alobogaturja poraz. Sirnoon jo nuvzlio dolgotrajnim vojnam skrbel tudi za kulturni razvoj svoje države. Podpiral je domačo slovstvo, bodril rojake h književnemu dolu in se tudi sam bavil s književnostjo. Po njegovi zaslugi je postalo Bolgarija prosvetno ognjiiče južnih, a predvsem vzhodnih Slovanov. Preslavskega nadškofa je povzdignil v patriarha, s čimer je postala Bolgarija v eerkvenem oziru neodvisna od Grkov. Simeon je 1. 927. umrl, njegov miroljubni in pobožni sin so jo po*bntal s Carigradom, Bolgarija pa je naglo slabela, dokler ni 1. 971. postala blzuntinska pro-
Novi grobovi
t V Ljubljani jo umrl g. Janez K o o -mur, bivši dolgoletni ravnatolj OUZD-a v p. in bivSi občinski svetnik. Pogreb bo v soboto, 21. avgusta, ob pol petih popoldne z Zal, kapela sv. Janoza, k Sv. Križu.
t V Ljubljani je umrla gospa Karolina Paljevec, žena zvaničnlka drž. žel. Pokopali jo bodo v soboto, 21. avgusta, ob 5 popoldne z 2nl. kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj v miru počivatal Žalujočim naBe globoko sožaljel
IEL
KINO UNION
12-21
Sijajna burka, kl bo Izzvala burjo prisrčnega smeha MAC ARI O
»Dečko z Zapada«
Tajni ljubavnl sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen ln v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, kl z zvijačo premaga vso nasprotnike ln doseže zaželjeno spravo. PREDSTAVE ob 16.30 ln 18.30.
IEL KINO MATICA
Ljubezenska drama slavne pevke ln letalskega častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepo pesmi ln veliko plesne revije
»Velika ljubezen«
V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva : Žarah Leander, Viktor Staal, Paul Horblgcr. PREDSTAVE ob 16.30 in 19.
TSU KINO SliOGA
Vrsta najboljših filmskih umetnikov v velezanimlvem filmu
»Poplah«
Umberto Melnati, Marla Mercader, Ciara Calamai, Andrea Checehl, Carlo Campanini, Eugenla Zaresca . . . PREDSTAVE ob 14, 16. 18.
Zahvala
Dr. Luigi De Cecco se v Imenu vse družine najlepSe zahvaljuje vsem. kl se njegovega brata. dr. Attllia De Cecca, spremili na njegovi poslednji poti.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko na odrezek »713« navadno živilske nakaznice dvignejo od 19. do 23. t. m. 1 (en) kg krompirja pri doli navedenih tvrdkah:
JELACIN, BAHOVEC. NIKLSBACHER, SARA BON.
Razdeljevanje sira
Pokrajinski prehranjevalni zavod visokega komisariata v LJubljana poziva vso trgovce ln zadrugo mesta LJubljane, da dvignejo nakazila za mehki sir na Novem trgu St. 4-II ln to po naslednjem abecednem redu :
v petek, 20. VIII. 1943 ... A —M v soboto. 21. VIII. 1943 . . N — Z. Potrošniki naj pri Bvojlh trgovcih dvignejo v dneh 23. do 25. avgusta na odrezek St. 708 po 70 gr mehkega sira.
Opozarjnjo so tako trgovci kot potrošniki, da dvignejo v določenem času sir, ker ga po preteku danega časa nima nihče več pravico zahtevati.
—	Se vedno jo vroče. Barometor počasi pada in jo v četrtek zjutraj dosegel stnnjo 766.5 mm. V aredo jo bilo So poSteno vroče ln vročina Se ni odnehala. Dosežena jo biln najvišja dnevna tomperatura +30.4 stopinjo Colzija, kar jo za drugo polovico meseca avgusta nekaj posebnega. Za kopalce so sedaj najlepSi dnevi. V četrtek zjutraj jo bil za-znumovan temperaturni minimum +13.4» C,
Trnovem za tri stopinje nižji. Jutru postajajo bladnejSa. Brez mogle, jasno.
—	Za krmo mnllm živalim hodo sedaj iri Malem gospodarju na Gallusovem nn-jrežju 33 vsak petek ves dan na rnzpolngo svežo kuhane sudne tropine In kurja plča. Naročilo za zimsko krmo kot seno. droben krompir, korenje, peso. topinnmbur, knkor tudi apno za jesensko gnojenje vrtov spre-jemu društvo samo Se tn mesce Clanl prn-Sičjcrejei naj dvignejo v pisarni potrdila o plačani kavciji zu praSiče.
Naročite se na »S v e t«. Naročnina le 20 lir
mesečno.
—	Rdeči križ poroča: Do nadaljnjega jo ukinjeno vsako pošiljanje paketov izven Ljubljanske pokrajine.
—	Oddaja drv. Ker jo zaloga drv na Športnem IgriSčn SK Ljubljano na Ciril Mo-todovl cesti pošla, odslej mestni preskrbo-valni urad oddaja upravičencem drva samo šo na mostni pristavi (žagana drva), na nekdanjem tclovadiSču Sokola v Trnovem (žagnna drva), cela polena pn na športnem prostoru »Hermesa., kar naj upravičenci upoštevajo, da no hi zastonj hodili po drva na Športni prostor SK Ljubljane.
—	Smartlnska cesta zaprte. Mestni tehnični oddelek je v sredo, 18. b m., znradi ureditve cestišča zaprl Sinnrtiusko cesto od Kolinsko tovarne do Središke ulico ter so zato razvija vozni promet ob Zeleni jami
fio Ljubljanski cesti, Središkl ali Pokopu-iSki ulici.
Bodite previdni pri gobah
Zamenjava dobrega »cigana« s strupeno »usločenko« je lahko usodna
te lani se je v Ljubljani primerilo več primerov znstrupljenjn z gobami. Kolikor nam je znano, znstrupljenjn sicer niso zah tevala smrtnih žrtev, toda voč oseb so jo moralo zdraviti tudi v bolnišnicah. Vsa za-strupljenjn je povzročila goba uslpčenka ali upognjcuka (lat. ontoloma lividum, nem. Verbogenor Rotling) ki jo je pok. prof. Sinkovič Imenoval rana zvončarka (srbo-hrvotsko: olovasta rudollskn). Nnbirnloi so zamenjavali to struponjnčo z užitnim ciganom (nagrbnnčcnl luskinnr, Blnnovec, mrnzovec. lat. rozites canerata, pholiota cn-perata, nem. Roifpilz, Zigcuner. Gerunzel-ter Schiippling). Prodajalko so to okusno gobo popolnoma napačno krstile »šninpi-njon«. Strupenjača usločenka raste isto-časno (avgust—oktober) in nn istih krajih, t. j. v listnatih gozdovih, pod grmovjem in prnprotjo in je močno strupena. Ze man.iša količina znužite gobe povzroči močno bljuvanje in drisko večdnevne hudo bolečino v želodcu in glavobol. Obe vrsti gob se žo sedaj dobijo posamezno. Brez dvoma bodo tudi letos prinašali nepoučeni — nli celo brezvestni — nabiralci z užitnim ciganom tudi to strupenjačo nn trg oziroma do blokov. kar je So nsodnejo, ker tam navadno ni strogega pregleda.
Zapomniti si je treba vidne razlike med obema gohnma. Užitni cigan jo v mladosti zavit v svllnasto kopreno vijoličaste barve. Pozneje je klobuk slamnate barve in "po vrhu fino kosmlčast kakor s slano orošen (od tod ime slnnar, rnrazovoc). Cigan ima na kocenu vedno kožnat obroček (manžeta),
dočim strupena usločenka nlma nikoli takega obročka, pač pa jo kocon — poaobno
pri odraslih gobah — skoraj vedno bolj ali mani zapugnjen (od tod itne usločenka ali upogujunka).
To so glnvni znaki za razlikovanje med
obemu gobama	A. B., st.
Naznanila
RADIO. Petek. !l. avgusta: 7.30 Operna glasba — 8 Napoved časa, poročilo v itali janščini - 12.20 Plošče - 12.30 Poročila v slovenščini - 12.45 Lahka glasba — 13 Na-povod časa. poročila v italijanščini - 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M Sljaneo. simfonična glasba: Beethoven: 8imfonija v C-duru, Glazunov: Serenada Carabella: Sulta v D-molu — 14 Poročila v italijanščini - 14.10 Orkester vodi dirigent Segurini — 14.45 Pisana glas bn — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.15 Koneort radijskega orkestra vod| dirigent D. M ftijanec. sodeluje tenorist Janez Li-puSčck: Verdi: Traviota, arija Alfreda »Ah usoda, kako me Izprerninja«, Massenet: Ma-non Lescaut. sanje Wenninger: Fantazija iz Verdijevih oper. Foerstor: Gorenjski slavček. urlja »Veselje ln radost. — 19 Govorimo italijansko poučuje prof. dr. Stanko Lehen - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonični koncert vodi dirigent Ot-tuvio Ziinto, sodeluje pinnistka Piua Pitinl (prvi delt - 20.30 Napoved čnsa. poročila v italijanščini — 20.50 Simfonični koncert vodi dirigent Ottavio Ziino, sodeluje pianistka Pinn Pitinl (drugi dol) - 21.15 Or-kester vodi dirigent Burzlzzn — 81.50 Koncert šramla »Ljubljana.: Kučik: Otroci, pol ka. Dolinar: Mlada pota. Langers Babica, Drnhrer: Koračnica - 22.15 Znani duoti — 22.45—23 30 Orkester vodi dirigent Petralia; v odmoru (23) poročila v Italijanščini.
I.EKAItNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet. Ciril Metodova 43: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenbur-govu ulica 7,
Poizvedovanja
NaSIn sem zlato zaponko. Naslov so izve v upravi »Slovenca«,
Iz Novega mesta
Poljudno znanstvena knjižna zbirka »Svet« so naroča v podružnici »Slovenca, v Novem mostu. — Dijaki Imajo znizano naročnino.
S Spod. Štajerskega
Gibanje prebivalstva v Mariboru. V
prvi polovici meseca avgusta Jo bilo v Mariboru rojenih 97 otrok, iu sicer 57 dečkov in 40 deklic. Umrlo jc 59 ljudi, mobkih 27, žensk 24. Poročilo se je 23 parov.
(Jmrla je v Sevnici v starosti 80 let baronica Iloschek v. Miiblheim roj Kiess-»ettor. Njeno truplo so prepeljali v Grade _ v Mariboru stn umrla nameščeneov sin Anton Strašek iz Spodnjih Hoji In hčerka tkalke Jerica Pšeničnik Iz Maribora.
Iz Hrvaške
Nov zagrebški podžupan. Za drugega podžupana v Zagrebu je imenovan Mijo «»• jan, predsedn^ Hrvaške delav,k» zveze.
Za namestnico upravne poveljnice ženske veje ust ozkega pokreta je imenovana Vlasta Arnoldova iz znane zagrebške uru-
nUeNemSki dom v Osijeku. Poročali smo ie, da gradi nemška narodnostna skupina v NDH v Osijeku reprezentativno palačo, v kateri bodo imela svoje prostore vodstva vseh nemških kulturnih, političnih in gospodarskih tor zadružnih organizacij na Hrvaškem. Dom bo v kratkem popolnoma gotov. Nekaj nemških uradov se je v palačo vselilo že koncem mesora junija.
Smrt hrvaškega časnikarja. V Zagrebu Je te dni umrl ureduik .Hrvatskega Naroda. Miroslav lVerle. dober poznavalec politično in diplomatske zgodovine.
Itntifikacija hrvaško-slovašlcega sporazuma. V Zngrobu in Bratislavi je bila te dni ratificirana veterinarska konvencija, sklenjena ined obema državama.
Iz Srbije
Nova uprava Agrarne banke v Beogradu. V smislu določil zakonske odredbe z dne 24. aprila t. 1., s katero jo srbski ministrski predsednik razveljavil mandate vsem članom upravnega In nadzornega odbora prt beograjski Agrarni bankj in v vseh osrednjih zadružnih organizacij, je general Ne-dič nnjprej imenoval novo vodstvo srbskega zadružništva. Na to mesto je postavil pionirja srbskega zadružništva starega Mihajla Avrnmoviča. Za njegove sodelovce no bili pravtako Imenovani razni strokovnjaki in vseučiliSkl profesorji, kl nimajo ničesar Bkupncga s prejšnjim političnim udejstvo-vanjem članov starih zadružnih uprav ter v ccloti odobravajo Nedičevo politiko. Srbski ministrski predsednik je te dni imenoval tudi člane upravnega in nadzornega odbora pri Agrarni banki. Za predsednika upravnega odbora je postavljen sedanji vodja srbskega zadružništva Mihajlo Aliromo-vič, za podpredsednika pa glavni ravnatelj Vistada, industrijskega podjetja za Izdelovanje poljedelskih strojev, inž. Nlkola Stan-kovič. Ostali člani upravnega odbora so naslednji: Inž. agronomije Dragoljub Milova-nnvič, zastopnik Scfa za načrtno gospodarstvo, Jeromija Jeremlč, posestnik iz Landola in Svetozar Spanačevič, državni tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo. Za predsednika nadzornega odbora je imenovan kmet Dimitrij Pavlovič, predsednik vinarske zadruge v Sičevu, za člane pa: Andrija Bogdanovič. ravnatelj ravnateljstva za zaščito industrijske svojine in dr. Tanasij Mi-trovič, vseuč. profesor in predsednik Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. Za vlad nega komisarja pri Agrarni banki je postavil Nedič na predlog kmetijskega ministra inž. Kndoslavn Veselinovičn. ministrijalnega ravnatelja v finančnem ministrstvu dr. Cve-tana I.nzarevlča. Istočasno je bil razrešen funkcij dosedanji vladni komisar odvetnik Srboljub Todorovič.
21. Mičca je vztrepetala. Torej se je vrnil mladi grof. Dolgo, dolgo je bil zdoma. Odšel je veder fantiček. Vračal se je potrt in vase zaprt. »Srce mu je svet vzel, srce,« so šušljali ljudje pod gradom in v gradu.
lz športa
Novo vodstvo CONI-ja. Italijanski olimpijski odbor (CONI), vrhovna organizacija za Športne zveze f Italiji, je dobil novega komisaričnegu voditelja v osebi grofa Alberta Bonacosse. Grof Bonacossa je znau v mednarodnem Športnem življenju kot dolgoletni člau mednarodnega olimpijskega odbora, kot predsednik Italijanskega avtomobilskega kluba in kot predsednik mednarodne motoclkllstične zveze.
Pohorska kolesarska dirka, kl eo jo priredili preteklo nedeljo, je pomenila za Štajerce precej hudo preizkušnjo. Proga okrog Pohorja namreč znaša 184 km in velja za naporno, vrh tega pa je bilo v skupini tekmovalcev tudi pet Dunajčanov blestečega dirkalnega imena. Letošnje prvenstvo st je priboril Dunajčan KUhn (5 ur 40 min. 8< sek. In tudi ostala vidnejša mesta so si razdelili mojstri z Dunaja in Gradca. Znani Janez Gregorič iz Slovenjgradca je bil Sele Sesti. Med tekmovalci je bil tudi Jeseničan Mrak, kl je prispel na iolj kot deveti
Nogometna iekma med mariborskim Ra-pidom in grašklm Akademskim klubom je končala neodločeno 1 : 1. Priredili so jo v Mariboru, prisostvovalo pa Ji je okrog 500 glodalcev.
Nogometna enajstorica iz Krškega ob Savi je doživela preteklo nedeljo trdo preizkušnjo, ko so jo podala na gostovanje v Celje. Celjani so ji pokazali, kako je treba streljati golo. V prvem polčasu so jih našteli 7, v drugem pa so Število podvojili. O Igralcih s Krškega poročajo, da so Imeli povsem neizkušenega vratarja.
Za oficirje švicarske vojske so vpeljali nov način vojaškega Športnega tekmovanja. Le-la obsega preizkušnjo v treh vrstah Jože, dalje tek čez drn ln strn na 4000 m, streljanje e pištolo in puško ter metanje granat.
Po vseh drlavah imajo le sprinterje, ki so Bposobni preteči 100 m izpod 11 sek. Zdaj poročajo tudi iz Belgije, da je državni prvak Soalons pretekel v Bruslju 100 m v 10.7 sek. Tudi Jansseume, kl Jo bil na državnem prvenstvu drugI, Je dosegel znamko mednarodne veljave, namreJ 11.9 sek.
Olle Tandberg se jo odzval povabilu Belgijca Karla Sysa, ki ga je povabil na boksarski dvoboj. Ce so bo boril evropski prvak Tandberg tudi proti MuBini, šo ni znano.
Danci so hitrejši plavalci od Švedov. To bo pokazali prvega dne meddržavnih plavalnih tekom v Helsinggorn. Reprezentanca Danske, ki jo okrepljena z nepremagljivimi tekmovalkami, je dosegla 54 točk, predstavništvo Švedske pa 44.
Vinko Beličič
Janko je gledal svojo vas. Čutil je, kako so se mu Otavice zmanjšale, postale mu ljubkejše in dražje, kakor postaja ljuba in draga človeku preteklost, vsa odeta v zlato pajčevino sanj, čustev in milega domotožja.
Proti večeru so od vseh strani hiteli ljudje k farni procesiji. Bili so svečano razpoloženi, čeprav utrujeni po prvih napornih pomladnih delih.
Procesija je bila kakor vsa druga leta po vojski. Isti moški in iste ženske so nesli križ in bandera, molili naprej rožni venec, imeli pripete častne trakove, svetinje in znake, iste vznešene velikonočne pesmi so se orile nad razkritimi glavami. Po cestnih pločnikih je stalo isto malomestno prebivalstvo boljše vrste in z opazkami spremljalo procesijo. Lc pred nebom, pred monštranco, ki jo je v oblaku kadila nosil župnik, je ta sol svojega kraja uoognila desno koleno in si potem skrbno čistila praznično obleko, ako sc ii je nn kolenu prijel madež prahu. Mestna godba je igrala koračnice, svetle trobente -o zbujale občudovanje mladine, v zraku j9 dišalo po pomarančah in za cerkvijo se je že vršilo barantanje in sekanje.
Novela
Po procesiji se je Janko ustavil na trgu, ker se mu samemu ni ljubilo iti domov. Pozdravljal se je z znanci, bil z njimi domač in vendar je čutil, kako so si že narazen ti kmečki fantje žuljavih rok in on gospod, ki mu ne bo treba prijemati za motiko in se ozirati kvišku po vremenu. Hvalili so jasne in tople dneve, ki tako dobro denejo cvetju, in gledali po dekletih, ki so naglo odhajala, da bi bila še pred trdo nočjo doma. Končno so odšli tudi sami.
Velikonočna nedelja se je prebudila s soncem in ptičjim petjem. Pe-trušička 6e je vrnila od prve mase, sedla je na klop, da se oddahne. Tina in Janko sta so napravljala za veliko mašo.
»Tu imata vsak po eno pomarančo. Pa glejta, da je ne zapravita po ue-potrebnem.«
Ozrla sta sc nanjo in se nasmehnila. Na mizi sta bili dve debeli pomaranči z rdečkasto kožo. Prinesla jima je ljub velikonočni spomin, kakor se ju je bila spomnila o nekdanjih vuzmili, kn sla bila še otroka in so jima vse pomaranče pobrali izurjeni in navihani sekači.
»Po obedu bomo pojedli ta sladki in sočni sad,« je rekel Janko.
Zbrani okoli mize so srebali žolto kurjo juho z vkukanimi rezanci. Skozi odprta okna je v sobo lilo opoldansko sonce svojo svetlo omamo. Od juhe so prešli na govedino in na kuretino, pili in postajali vedno bolj žive volje,
»Kako pobožen fant je Žlebnikov Markol Kako lepo molil« je vzdihnila mati.
»Letos bo imel novo mašo,« je po vedala sestra. »To bo velika slovesnost za našo faro.«
»Marko si je izbral boljši del,« je pripomnil Janko. »On bo pripravljal duše za oni svet, jaz pa — jaz pa mlade glave za ta svet. No, oboje je potrebno.«
»Gotovo« je pritrdila mati. »Samo to ni prav, da šolani ljudje tako hitro pridejo ob vero. To čujemo s prižnice. pa zadosti je, če pogledamo naše žkri ce. Samo takrat pride ta gospoda i cerkev, kadar so prve klopi rdeče po grnjene in kadar mora. Takrat pa tudi nikdar ni nobene pridige.«
Janko se je nasmehnil: mati ima prav. Mislil pa je na to, koliko premalo je človeku pridiga. Koliko lepih, dobrih in pametnih besed sliši človek v življenju in kako bridko malo mu koristijo. Zakaj nečesa mu manjka: manjka mu volje, da bi te besede uresničil v dejanju. Ali je to slabost ali ošabnost?
iz gospodarstva
Ustanovitev zavoda za Balkan v Budimpešti. Te dni je bil v Budimpešti ustanovljen poseben zavod za proučevanje balkanskih vprašanj. Vodi ga odbor, v katerem so zastopani politiki, znanstveniki in gospodarstveniki. Zavod bo začel izdajati že prihodnji mesec svoj mesečnik. — Kasneje nameravajo delavnost zavodn raztegniti tudi ua države bližnjega vzhoda.
Zagrebška luščllnlca rlža. d. d., je stopila v likvidacijo.
Kuverta d. d. v Beogradu je izpreme-nila svoj naziv v Avala tvornica kuvert in papirna konfekcija d. d., Beograd.
Oddaja premoženja v Turčiji. Od decembra 1942 dalje ae vrSi v Turčiji oddaja premoženja Sedaj hočejo oddajo pospešiti, da bi čimprej prišli do željenib uspehov. Prvotno so računali, dn ho sam Carigrad dal 300 milij turSkib funtov na ta račun, sedaj pa eenljo oddajo na samo 270 do 280 milij. turških funtov.
Na Slovaškem bodo povečali površino za proizvodnjo oljčnlo od dosedanjih S200 ha na 13.000 ha. Na novih nasadih bodo predvsem gojili oljčno repo in mak.
Z avtomobili bodo romali v Meko, ne več na kamelah
»Donauzeltung« poroča Iz Carigrada: Sirsko notranje ministrstvo je določilo 1. september kot zadnji dan, ko ljudje še lahko dobe dovoljenja za romanje v Meko in Džldo. Hedžaške oblasti bo odredile, da so bodo romarji na poti v Meko vozili čez puSčavo z avtomobili in ne bodo več romali na kamelah kakor doslej.
Drobne
Tretjina poslopij « Plijmoutliu uničena. Tretjina vseh poslopij v Plymouthu, ki je ie od 1.1941. stalno izpostavljeno napadom nemškega letalstva, je bilo pri nekem napadu prejšnje dni razrušenih, kakor poroča »Daily Mail«. 90.000 od 250.000 tam živečih ljudi bo morali izseliti. Štiri glavne prometne ceste so popolnoma razdrte. Vsa vojaško važna poslopja so bila uničena.
Petelin ji je izdrl zob. V Rovignn je neka žana krmila kokoši. Domači petelin ji Jt! zobal zrnje kar iz roko. Nenadoma pa so je zagnal v žensko, se zasekal s kljunom v njeno Čeljust ter ji izpulil zob. Dogodek je zbudil seveda veliko zanimanje daleč na okrog.
Vremenska napoved 20. avgusta (petek): Napoved je negotovo. Na vidiku je vpad močnega deževja z viharji, nevihto in točo. Ce pa bi izostal, so bo uveljavil brezpogojno v nedeljo 22. avgusta.
21. avgusta (sobota): jasno.
Za razvedrilo
Na Um. V časopisu jo bil oglas, da bo vsakdo, kl pošlje na naslov nekega Viktorja eno liro, dobil po pošti zanesljivo sredstvo, ki odganja muhe. Radoveden P. pošlje liro, pa dobi odgovor: Vzemite iz sladkornice kosee sladkorja in jo napolulte s soljo!.
Moder sinko. Oče: »Tu ImaS liro, le se greš igrat v materino sobo.« — Sinko: »Ne morem. Mama mi da dve Url, če jo pustim pri miru.««
Zadovoljen z obsodbo. Star hudodeleo je bil obsojen za svoje zločlnstvo na 90 let hude ječe. Imel je pa na grbi že 65 let. Ko sliši sodnikov razglas, pravi: »Hvala, gospodje; nisem mislil, da bom še tako dolgo živel.«
t Po daljšem, hudem trpljenju nam je umrla naša ljubljena žena sestra, teta in svakinja, gospa
Palievec ICaroEina
žena zvaničnika drž. železnic
previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 21. avgusta, ob 5 popoldne z Zal iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Gorizia, Trieste, dne 19. avgusta 1943.
Žalujoči soprog Franc, Alojz, brat, in družine: Paljevec, Kette, Dornik, Gravnar.
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni, dobri oče, gospod
Janez Kocmur
bivši ravnatelj OUZD v pokoju in bivši občinski svetnik
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, 21. avgusta 1943, ob pol 5 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. avgusta 1943.
Globoko žalujoči: Alojzija, soproga; Ivan, Alojzij, Emil in Milia, sinovi in ostalo sorodstvo