LETO XVII. — Številka 72
Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofj Lok« iS Trtic. Izdaja CP •Gorenjsfc tisk«. Urcluj« uredniški odbor — odgovorni   urednik  KAREL MAKUC
KRANJ, 18. septembra 196S
SOBOTA — CENA 40 DIN
LUt Uhaja od oktobra 194? kot tednik. OJ L Januarja 1938 kol poltednik. 'M 1. Januarja 1%0 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob siedab In sobotah
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
PREDSTAVNIKI SZDL GORENJSKE V RADOVLJICI
Koristni posvet
Radovljica, 19 septembra. Danes je bilo v Radovljici bazensko posvetovanje s predsedniki in sekretarji občinskih od-borovo SZDL Gorenjske. Posvetovanje je sklical Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL — Slovenije. Na sestanku so predsedniki občinskih odborov SZDL poročali o aktualnih političnih problemih pri izvajanju gospodarske reforme. Pogovorili so se tudi o pripravah na konference krajevnih in občinskih organizacij SZDL ter o VI. kongresu SZDL Slovenije.
Škofje Loke, kot drugod, niso krčili sredstev za šolstvo, kulturo in šport, za socialno varstvo pa so sklade še povečali.
Vsekakor je bil posvet uspešen, izmenjava mnenj pa bo nedvomno koristila vodstvom občinskih organizacij SZDL pri nadaljnjem delu.
D. K.
ESTANEK PREDSEDNIKOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC
e so vzroki za
labo proizvodnjo?
Diskutantje so zlasti ocenili politično vzdušje občanov pri izvajanju gospodarskih ukrepov. Navedli so več podatkov o gibanju proizvodnje in s tem v zvezi o porastu osebnih dohodkov ter poročali o težavah pri rebelansih občinskih proračunov. Ugotovljeno je, da samoupravni organi v vseh občinah na Gorenjskem iščejo poti za boljše gospodarjenje. V radovljiški občini uspešno izvajajo velo-"razacijo osebnih dohodkov, vendar je kar precej delovnih organizacij, ki skušajo, ali pa že so, kar povprečno povečati osebne dohodke. V tržiški občini je proizvodnja v primerjavi z lanskim letom porastla, prav tako so zabeležili tudi pri izvozu. Pri rebe-lansu občinskega proračuna v občini   Kranj,   Jesenice in
SISTEM NAGRAJEVANJA POGOJ ZA BOLJŠO PROIZVODNJO — DOHODEK JE POTREBNO UGOTOVITI IN NE DOLOČITI — STROKOVNJAKI NOSILCI IZBOLJŠAV V PROIZVODNJI — IZGUBLJANJE V REŠEVANJU MANJ BISTVENIH VPRAŠANJ Občinski sindikalni svet v Kranju je v sredo organiziral posvet predsednikov sindikalnih podružnic in delavskih svetov industrijskih podjetij ter poslancev republiškega zbora. Na sestanku so izmenjali izkušnje podjetij v prvi fazi gospodarske reforme in kritično pogovorili o potrebnih ukrepih pred sledečo stopnjo gospodarskega razvoja.
Ugotovljeno je bilo, da raz-    jetjih. Prav v tem je velika
prave niso prešle kroga samoupravnih organov v pod-
Železarji
izvažajo
Na območju jeseniške občine je glavni izvoznik Železarna, poleg nje pa izvažata še Mesarsko podjetje in Lesno galanterijski obrat. V prvem polletju letos so omenjena podjetja izpolnila 46.9 odstotkov izvoza, kar pomeni za 8.5 odstotkov več kot Jani v istem obdobju. Železarna je izvozila za 48.3 odstotkov po predvidenem načrtu. Ta je sicer zmanjšala izvoz pocinkane pločevine, železnih profilov in žičnikov, vendar je zvišala izvoz pocinkanih šivnih cevi, vlečene in pocinkane žice, pocinkane bodeče žice in elektrod, kar je važno za celoten izvoz podjetja. Mesarsko podjetje je izvozilo 3.5 odstotkov mesa več kot lani v istem obdobju, medtem ko nizka produktivnost, pomanjkanje lesa in neizkoriščenost notranjih rezerv onemogočajo Lesno galanterijskemu obratu, da bi se hitro in enakopravno z drugimi podjetji vključilo v mednarodni trg. — U.
pomanjkljivost sedanjih analiz v posameznih podjetjih. V kolektivih se je udomačila miselnost, da bo pač standard za nekaj časa stagniral. Povsod se govori o preveč zaposlenih, kar daje tudi svojstven pečat vsem razpravam. Prav zaradi tega se ne postavlja dovolj resno vprašanje osebnih dohodkov.
Veilko podjetij poizkuša reševati položaj z odpuščanjem delavcev. Znano je, da so predvsem proizvodne kapacitete v občin' še zelo neizko. riščene, saj le v malokateri tovarni delajo na dve izmeni (tretjo izmeno je že težko zaslediti). Govori se o pomanjkanju reprodukcijskega materiala. Če vemo, da je zaradi manjše proizvodnje tudi dohodek manjši je jasno, da je lahko takžna politika le kratkotrajna, saj lahko privede samo do še in še večjega odpuščanja.
Na posvetovanju je prodrla zahteva po sprostitvi nabave surovin. Posebno pereče je vprašanje v Tekstilindusu, Planiki in Standardu. Centralizirana nabava in razdeljevanje govore o tem, da reforma ni izpeljana dosledno, saj se na ta način forsira slabše proizvajalce, kateri drugače ne bi prišli do uvoženih surovin. S takšno politiko so oškodovana v največji meri podjetja, ki izvažajo.
Velik problem je tudi v načinu nagrajevanja. Vsi dosedanji načini so premalo povezani s produktivnostjo dela. Največji problem je v nagrajevanju strokovnjakov. V zadnjem času se je pričela nekakšna kampanja proti njihovim osebnim dohodkom, a pri tem se pozablja, da so prav oni tisti, ki lahko največ pripomorejo k uspešnejšemu delovanju podjetja.
V mnogih podjetjih se opa. ža tendenca po ukinjanju to-plin obrokov ter regresov za potovanja. Pozablja se, da je to namenjeno večji produktivnosti. Prav tako se je pokazala v dosedanjem obdobju težnja po ukinjanju štipendij, kar bi lahko imelo v prihodnje zelo težke posledice v gospodarstva. V novih pogojih še bolj velja pravilo, da je denar naložen v strokovni kader, najbolje naložen.
P. Čolnar
Izobraževanje - nujnost časa
Jutri bodo na Ljubelju zopet zapeli jekleni konjički. Program prireditev ob tem dogodku je zelo pester. Danes ob 18.30 bo promenadni koncert godbe na pihala DPD Tržič na Trgu svobode, ob 20. uri bo sprejem sodelujočih v restavraciji »Pošta,« po katerem bo zabava s plesom. V nedeljo od 9. do 11. ure uradni trening tekmovalcev v Podljubelju, ob 13.30 bodo gledalci slišali zanimive objave o tekmovalcih. Uradna otvoritev tekmovanj v motocrossit bo ob 14. uri. Po državni himni bodo spregovorili direktor dirke, predsednik skupščine občine Tržič ter predstavnik pokrovitelja-Kompasa. Ko bodo ekipe v narodnih nošah podarile tekmovalcem nageljne, se bodo ob 1435 uri pričelo tekmovanje za Veliko nagrado Jugoslavije
Glavne težave v sedanjem izobraževanju se kažejo na družbeno-ekonomskem področju. Za strokovno izpopolnjevanje je več zanimanja ker kandidati od tega pričakujejo neposredno gmotno korist. Toda v samoupravnih organih in drugod pa so potrebnj. tudi ljudje, ki iz širšega ideološkega in družbeno-ekonom-skega stališča znajo samostojno ocenjevati in presojati, stvari, sicer bodo delavski, grobo rečeno vedno le glasovalni stroj vodilnih uslužbencev podjetja.
Taka je bila ena izmed zelo kritičnih in stvarnih ocen o  izobraževalni  politiki in
dosedanjem sistemu, kar so v sredo na pobudo občinskega komiteja ZK Tržič pretresali na posebnem posvetovanju. O tem problemu so razpravljali predstavniki delovnih organizacij, občinske nizacij občine in delavske univerze.
Končni zaključek je bil, da je treba tudi letos organizirati pri delavski univerzi večerno politično šolo in šolo lovnimi organizacijami bodo za samoupravljalce. Med de-organizirali še anketo o željah in potrebah izobraževanja, organizacije ZK po kolektivih pa bodo skrbele za najboljšo izbiro slušateljev in za program ustreznih šol.
-%^Y
2
NOTRANJA POLITIKA
18. septembra 1965 * ^Las
RAZPORED
fhtorografskih baz na območju mesta Kra
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
Svet za zdravstvo
štab za izvedbo fluorografiiranja
Fluorograisk« baza Zdravstveni dom Kranj
Ulica C a s
od do
22/9-1965 Stružcvo 8.00—10.45 Rupa 10.45—12.00 Gosposvetska 12.00—14.15 Gregorčičeva 14.15—15.00
23/9-1965
Zlato polje 10.00—12.00
C. St. Rozmana 12.00—14.00
Gradnikova 14.00—16.00
Levstikova 16.00—17.00
24/9-1965
Partizanska 7.00— 9.30
St. Žagarja 9.30—13.00
Stošičeva 13.00—14.00
Trg revolucije 13.00—14.00
25/9-1965 Cesta JLA 9.00—11.30 C. Kokršk. odreda 11.30—13.15 Ul. Moše Piade 13.15—16.00
26/9-1965
Begunjska Valjavčeva Nazor jeva
27 9-1965
Kidričeva Krožna
28 9-1965
Cesta 1. avgusta Koroška Jurčičeva Mladinska Rotarjeva Vidmarjeva Mandeljčeva Ul. Ml. brigad
29/9-19G5 Mrakova Mlakarjeva Kebetova Komenskega Stritarjeva .Stara cesta Ul. 31. divizije C. Iva Slavca Vrtna
30/9-1965 Kokrški breg Mencingerjeva Na Skali C. na Klanec Ljubljanska za zamudnike
1/10 in 2/10-1965
za zamudnike iz
vse občine 10.00—17.00
KINO SVOBODA STRAŽISCE
22. 9.
Sempetrska ulica Stražiška ul. Škofjeloška ul.
23. 9. Savska Loka Kolodvorska c. Gorenjesavska c. Delavska c.
24. 9.
Zasavska c. 7.08— 9.00
Drulovka 9.00—10.30
Dolenčeva c. 10.30—10.45
Cirilova ul. 10,45—11.15
Zevnikova ul. 11.15—11.30
Kutinova ul. 11.30—12.00
Pot za krajem 12.00—12.15
Nartnikova ul. 12.15—12.45
Kocjanova ul. 12.45—13.45
Sitarska 13.45-14.00
9.00—11.15 11.15—15.00 8.00— 9.00
9.00—15.15 15.15—16.00
10.00—11.30 11.30—15.00 15.00—16.00 15.00—16.00 15.00—16.00 15.00—16.00 16!00—16.30 16.30—17.00
10.00—10.30 10.30—11.00 11.00—12.15 12.15—12.30 12.30—13.30 13.30—15.00 15.00—16.30 16.30—16.45 16.45—17.00
10.00—10.30 10.30—11.00 11.00—11.15 11.15—12.45 12.45—14.00 14.00—17.00
Ulica	C	a s
	od	do
25. 9.		
Bičkova ul.	10.00-	-10.15
Benedikova ul.	10.15-	-11.30
Gasilska ul.	11.30-	-12.15
Ješetova ul.	12.15—13.00	
Križnarjeva pot	13.00-	-13.15
Medetova ul.	13.15-	-13.45
Pot na Jošta	13.45-	-14.45
Pot v Bitnje	14.45-	-15.15
Pševska c.	15.15-	-16.15
Seljakova ul.	16.15-	-16.45
Smarjetna gora	16.45-	-17.00
26. 9.		
Skokova ul.	8.00-	- 8.30
Hainarjeva pot	8.30-	- 9.15
Ljubljanska c.	9.15-	-10.15
Šolska ul.	10.15-	-10.30
Trojarjeva uk	10.30-	-12.00
Zlatnarjeva	12.00-	-12.45
Zeškova ul.	12.45-	-13.00
TAVČARJEVA	ULICA —	
PREŠERNOVO		
GLEDALIŠČE		
26. 9.		
Huje	14.00-	-15.00
Jenkova ul.	15.00-	-15.15
Jahačev prehod	15.15-	-15.30
27. 9.		
Zupančičeva ul.	10.00-	-13.45
Cesta 1. maja	13.45-	-15.15
Cesta Talcev	15.15-	-16.45
Skrlovec	16.45-	-17.00
28. 9.		
Cirče	10.00-	-10.45
Planina	10.45-	-14.00
Smtedni.ška c.	14.00-	-16.30
C. Tatjane Odrove	16.30-	-17.00
29. 9.		
Staretova ul.	10.00-	-11.30
Skalica	11.00-	-11.30
Vodopivčeva ul.	11.30-	-12.30
Tavčarjeva ul.	12.30-	-14.30
Trubarjev trg	14.30-	-15.00
Tomšičeva ul.	15.00-	-17.00
8.00—10.00 10.00—12.00 12.00—15.00
10.00—11.45 11.15—11.45 11.45—14.30 14.30—17.00
30. 9.
Titov trg
Savska cesta
Cankarjeva uL
Prešernova ul.
Sejmišče
Reginčeva ur.
Pot na Kolodvor
Poštna ul.
Prečna ul.
Maistrov trg
PRIMSKOVO — ZADRUŽNI DOM
1. 10. 1965 Jelenčeva ul. Kovačičeva ul. Kokrški log Krašnova ul. Kurirska pot Likozarjeva ul. Luznarjeva ul. Stirnova ul. Tekstilna ul. Kajuhova ul.
2. 10. 1965 Jezerska cesta Zadružna ul. Oprešnikova ul. Reševa
Tomažičeva ul. Ul. Vide Sinkovčeve Ul. Milene Korbarjeve Zanova ul. Ručigajeva
10.00—11.00 11.00—14.00 14.00—14.45 14.45—15.30 15.30—15.45 15.45—16.30 15.45—16.30 16.30—17.00 16.30—17.00 16.30—17.00
10.00—11.15 11.15—11.45 11.45—12.00 12.00—12:45 12.45—13.15 13.15—13.45 13.45—14.30 14.30—15.00 15.00—16.00 16.00—17.00
10.00—14.00 14.00—14.30 14.30—14.45 14-.45—15.15 15.15—16.00
16.00—16.15
16.15—16.30 16.30—16.45 16.45—17.00
Pot do boljše »plače«
Vsi občani bodo prejeli vabila ha dom. Prosimo, da se po možnosti držite odrejenih ur. Le izjemoma koristite čas, ki je namenj«! za zamudmke. -■
štab za izvedbo fluorografiranja
V sredo je bit celodnevni seminar za predsednike delavskih svetov ekonomskih enot jeseniške železarne in za druge predstavnike samoupravnih organov in organizacij. Pomenili so se o možnostih boljšega gospodarjenja v tem velikem kolektivu. Pred tednom pa je bil podoben seminar za vso vodilno tehnično osebje.
Strokovne službe in samoupravni organi jeseniške železarne so že pred sedanjo
gospodarska reformo nakazovali kolektivu nekatere možnosti boljšega gospodarjenja
Turizem v malih krajih
Svet za turizem skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji obširno obravnaval dosedanje izpolnjevanje družbenega plana iz področja gospodarstva in turizma. Ugotovili so, da bo do konca leta treba še marsikaj urediti, da bo plan izpolnjen in da bo tudi sicer dosežen zaželjen napredek v tej dejavnosti.
Ceste v Beli
Svet krajevne skupnosti Bela se je že spomladi odločil za gradnjo nove krajevne ceste iz Zgornje v Spodnjo Belo. Traso ceste so odmerili že spomladi. Dela pa so zaradi nekaterih ovir preložili na jesen in tako pričeli pred dnevi, če jim ne bo nagajalo vreme, bo cesta, dolga okoli 700 metrov, zgrajena še ta mesec. Pri gradnji sodelujejo vaščani s prostovojnim delom, zlasti s prevozi kamenja in gramoza. Nova cesta bo za kraj velikega pomena, saj bo nekaterim prebivalcem skrajšana pot tudi za 1 kilometer.
Razen te ceste pa bo tam treba še do jeseni nasuti in urediti številne krajevne ceste in pota v Bašlju in drugod, ker so jih letošnja česta neurja močno razkopala m uničila. — R. C.
Ena izmed osnovnih nalog bo vsekakor izboljšati materialno stran in pogoje za turistični razvoj. Razen mesta samega se še posamezna področja v občini, ki jim bo potrebno posvetiti večjo pozornost tako v Preddvoru, Naklem oz. Bistrici, Besnici, Jezerskem itd.
aZto so sklenili, da bodo prihodnje seje sveta na sedežih posameznih krajev in bodo nanje povabili tudi predstavnike svetov krajevnih skupnosti turističnih delavcev, trgovine, gostinstva in druge zainteresirane na razvoju turizma. Na okraju samem je najlaže in tudi najučinkoviteje konkretno razpravljanje in odločanje.
Ne Javorniški rovi
V Iteošnjem družbenem planu občine Jesenice je predvidena ureditev pretežnega dela ceste v Javorniški Rov t. Del sredstev za -ta dela so dodelili v železarni, ker to cesto potrebujejo zaradi manjše hidroelektrarne in hladilne vode. Drugo polovico vsote pa iz gozdnega sklada, ker po njej vozijo les. Izvedbo te rekonstrukcije je prevzelo Komunalno podjetje Jesenice in se tudi lotilo dela. Vendar ne bo cesta končana letos in bo treba v ta namen še v prihodnjem letu zbrati ustrezna sredstva. — B. B.
in ob tem dviganja osebnih dohodkov. Sedanje razmere pa so te napore še vzpodbudile in celotni kolektiv se zavzema za uresničenje tako imenovanega akcijskega pro-gi-ama, ki konkretno nakazuje kje, kako in koliko je možno premakniti na bolje. Ker je kolektiv pravilno razumel, da je to edina pot do boljše »plače«, se po vseh oddelkih tudi zavzemajo za to.
V glavnem gre za zmanjšanje proizvodnih stroškov, za dvig produktivnosti, za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi raznih bolezni, nesreč in podobno, za prihranek na materialu in podobno. Kot so dokazali ne le strokovno ozi. roma teoretično, marveč tudi konkretno na raznih delih, je moč mesečno dvigniti dohodek za 150 milijonov dinarjev. Toliko pa je tudi potrebno za predvideno povišanje osebnih dohodkov. Ker se je kolektiv v celoti zavzel za to-je to najboljše jamstvo, da bodo postavljene cilje tudi dosegli.
Nevšečnosti Gorenje Save
Podvoz, ki so ga lani pričeli graditi na Gorenji Savi pri tovarni Tekstiluidus zaradi modernizacije gorenjske železniške proge in na njem opravili najnujnejša dela, da je železniška proga lahko stekla, so pred kratkim spet pričeli urejati.
Zaradi sedanjega neurejenega podvoza imajo koristni-ki te ceste, ki povezuje Kranj z Besnico oz. desnega brega Save, dokaj neprilik. Ko bo podvoz dograjen, bodo odstranjene vse te ovire in nevšečnosti ,kraj sam pa bo dobil v tem delu lep in urejen videz. Predvidoma bodo dela konšana do letošnje zime.
V sedanjem času veliko govorimo tudi o stanarinah. Cena stanovanj je visoka. Rešitve bo treba iskati v smotrnejši gradnji. Prizor iz škofje Loke. '
Tovariši! Treba bo zategniti pasove in poiskati rezerve!
r
Gospodarske
novice
PROIZVODNJA PREMOGA 1966
Računajo, da bo 11 velikih perspektivnih rudnikov letos nakopalo 24,230 tisoč ton premoga, medtem ko so ga lani nakopali 23,565.900 ton. Upoštevati pa je treba, da je letos začel obratovati nov rudnik Kosovo, in da bodo tam nakopali približno milijon ton premoga. Proizvodnja ostalih rudnikov bo torej enaka kot lani.
Po programih, ki so že pripravljeni za prihodnje leto pa naj bi nakopali skupaj 25,600.000 ton premoga, od tega rudnik Kosovo okoli 2 milijona ton.
SEJEM MOTORNIH VOZIL
Od 25. septembra do 3. oktobra bo na beograjskem sejmišču prvi specializirani sejem motornih vozil. Na sejmu bodo razstavljali avtomobile razstavljavci iz desetih dežel. Prikazali bodo najnovejše modele vozil, ki jih hkrati razstavljajo na znanih mednarodnih salonih avtomobilov po svetu.
BOLJE KOT SO PRI Ć AKO V ALI
Strokovnjaki pričakujejo, da bo kljub stalnemu deževju grozdje bolje obrodilo kol so prvotno predvidevali. Pričakujejo, da bodo natrgali v Jugoslaviji od 100 do 105 tisoč vagonov grozdja, kar je za 10.900 vagonov iznad povprečja zadnjih petih let, je pa za 15 odstotkov manj kot lani, ko je bila rekordna letina.
Trošenje v okviru možnosti
Šolstvu ustrezna sredstva in boljšo organizacijo
Na zadnji seji občinskega odbora SZDL Jesenice so razpravljali o problematiki v zvezi z novimi ospodarskiml ukrepi. Ugotovili so, da so pojavi o odpustih brez predhodne analize organizacije dela zelo nezdravi. Govorili so o predvidenem povečanju cen frizerskih storitev in o lokalnem avtobusnem prometu. Zavzeli so stališča, da se v povečanju cen ne sme odražati zvišanje osebnega dohodka, ki ga je ustvariti z boljšim gospodarjenjem. Z zadovoljstvom so ugotovili postavljanje cen mesa, ker jih je mesarsko podjetje določilo izpod dovoljenega maksimuma.
Naslednje zelo pereče, pa je rebalansa letošnjega proračuna občine. Oddelek za finance je pripravil podatke, ki bodo služili za osnovo pri
sestavi predloga. Odborniki skupščine občine bodo morali z vso vestnostjo najti najpametnejši izhod, saj kot kaže bo v primerjavi £ prvotnim proračunom zmanjkalo okoli 140 milijonov din. Menili so, da se bo treba odreči marsikateri želji in upoštevati stvarne možnosti.
Mnenja pa so bili tudi, da ne bi bilo prav, da bi se sredstva za šolstvo zmanjševala, je pa treba izboljšati organizacijo šolstva in tako znižati stroške te dejavnosti. Vprašanje pa je, če bi bilo najpametneje zaradi tega ukiniti šole na Hrušici in v Planini pod Golico.
Med drugim so tudi ugotovili, da so osebni dohodki vzgojiteljev posameznih vrst šol zelo različni in tudi v neskladju. — B. B.
KJE SO REZERVE?
»Pri tem ne mislim.na odstranjevanje delavcev iz podjetij, pač pa no izpopolnjevanje proizvodne organizacije in to zlasti v predelovalni industriji in v tovarnah, kjer je proces proizvodnje zapleten. Mislim predvsem na boljše in boli racionalno izkoriščanje kapacitet in na čimvečje prihranke na materialu.«
O teh besedah, ki jih je pred dobrim tednom dni, ko je govoril v Kraljevici ob 40. letnici ustanovitve tamošnje ladjedelnice, povedal predsednik republike tovariš Tito, bi kazalo nekolikanj globlje razmišljati. Vsebujejo namreč ves smisel reforme. Reforma ni zmanjševanje proizvodnje, odpuščanje delavcev — vsaj po pravilu ne. Je pravo nasprotje: boj za večjo in modernejšo proizvodnjo, za osvajanje širših trgov in za višjo iivljcnsko raven zaposlenih.
Seveda povsod ne gre niti ne bo šlo preprosto. Toda temu ni kriva reforma. Temu botrujejo napake in spodrsljaji iz preteklosti. Zato bi kazalo najprej odpravili te napake in spodrsljaje. Nikjer torej ni razlogov, da bi »reševali« položaj Zgolj s pritiskanjem na zaposlene, na njihov standard, na njihovo zaposlitev.
Enotnih rešitev seveda ni. Marsikaj bo treba popraviti. Toda v največji meri pri organizaciji proizvodnje in v manjši meri drugod. Zanimiv je npr. podatek, da pri preprosti proizvodnji, ki ne zahteva kdo ve kakšne organizacije, kar nekako dosegamo svetovno produktivnost, čimbolj pa se proizvodnja komplicira, toliko manjši so efekti. Kubik lesa raz-žagamo v istem času kot v Avstriji, za komad pohištva pa porabimo dva in polkrat toliko časa kot v .Nemški demokratični republiki, čeprav je povprečna produktivnost v NDR. po uradnih podatkih za 30% nižja kot v Zahodni Nemčiji.
Prav tako ni dvoma, da bo potrebno napraviti tu pa tam določene premike zaposlenih. V preteklosti smo preveč gledali le na zaposlovanje, ne pa na efekt teh zaposlitev. Sedaj je prav zato marsikje ljudi preveč, največkrat v režiji: po naših uradih, neštetih zavodih in tudi v tovarnah. Tam smo iz dobrih delavcev napravili slabe uradnike, ki vedno močneje obremenjujejo proizvodnjo. Povsod ugotavljamo, da je v režiji precej notranjih rezerv. Kljub temu pa bo verjetno zelo težko učinkovito izvesti obratne ukrepe. Precej volje in truda bo treba, da bomo iz slabih uradnikov spet napravili dobre delavce, iz delavcev kmete in podobno.
Vendar bo nekaj treba storiti. V tovarni TIO v Lescah je n.pr. zaposlenih več uslužbencev kot delavcev! To je gotovo eden izmed vzrokov za rakovo pot tovarne in pa prisilno upravo. Čudno samo, da te nepravilnosti ugotavljajo šele sedaj. Mar načelo dobrega gospodarja ni veljalo tudi v preteklosti?
Notranje rezerve so torej tu. Tako rekoč na dlani. Zal pa prenekateri podatki kažejo, da jih posamezniki v nekaterih delovnih organizacijah iščejo drugje. Podatki o delovnih sporih kažejo, da je nekaterim reforma dobrodošel izgovor za osebna obračunavanja. Taki primeri pačijo pravi smisel reforme in sejejo malodušje. Zaradi takih se lahko kompromitirajo tudi pošteni poskusi, da se napravi red in najde pravo sorazmerje med režijo in proizvodnjo. Take pojave bi morali z ustrezno akcijo vseh družbenih činiteljev v kali zatreti. Delovne inšpekcije bi morale prav tako budno paziti da se taki pojavi ne razširjajo, kot njihovi kolegi iz tržnih inšpekcij pazijo na tržišče. Se zlasti zato, ker tako grobe in primitivne stvari počenjajo tisti, ki so najmanj sposobni dejansko prispevati svoj delež za uresničitev gospodarskih in družbenih ciljev, ki jih je postavita reforma. — S. BEZNIK
Kredit in garancija za Iskro
•— Kdo pa ti je umrl, xuie? ___/    — Ne sprašuj! Žalujem za starimi cenami.
Upravni odbor Medobčinske komunalne banke Kranj je na zadnji seji, 15. septembra, odobril podjetju Iskra 300 milijonov dinarjev kredita za stalna obratna sredstva Za dobo 8 let. Razen tega je sklenil sprejeti garancijo za kredit, ki naj bi ga odobrila Splošna gospodarska banka, in sicer v višini 434 milijonov dinarjev.
To je prispevek banke za normalizacijo razmer v tem velikem delovnem kolektivu. Kredit in garancija sta odo-
brena za potrebe delovnih kolektivov na Gorenjskem. V razpravi so člani upravnega odbora poudarjali, da pričakujejo enako razumevanje tudi od ostalih bank na Področjih, kjer ima Iskra svoje tovarne in obrate. Ob naporih delovnega kolektiva, je to edina možnost, da se razmere čimprej normalizirajo. Podatki zadnjih mesecev kažejo, da izvoz ugodno poteka in da se vezava sredstev čedalje hitreje zmanjšuje.
-tK
Škofjeloške poletne prireditve 1965
GOSTOVANJE AMATERSKEGA ZBORA »NEMUNAS« IZ ZSSR
Prireditev, da malo lakih
Tretje Škofjeloške poletne prireditve so povzele precej izkušenj   iz  prejšnjih dveh let; okvirni termin je bil isti kot lani: 21. julij — 21. avgust, avditorij pa je bil isti kot prvo leto — grajsko dvo-, rišče in grajska kapela. Tudi programski koncept je v glavnem ostal isti: poseg v domače dramsko izročilo je bila uprizoritev Medvedove tragedije v priredbi Poldeta Potenca »Za pravdo in srce«, novost pa sta bili gostovanji jeseniškega in šentjakobskega gledališča. Prireditve so bile v celoti posvečene 20. obletnici osvoboditve, posebno pa otvoritev na večer pred dnevom vstaje — »Partizanski večer« v režiji in prired' bi Rada Jana, pripravilo pa ga je MKUD škofjeloške gimnazije, kise je letos zelo aktivno   VKTjučilo   v program ŠPP in ga uspešno dopolnilo.
Vsekakor  je  bila najbolj privlačna predstava letošnjih ŠPP  uprizoritev Medvedove tragedije o kmečkih uporih — Za pravdo in srce, saj je doživela sedem ponovitev, posnela pa jo je tudi RTV ter jo oddajala v svojem rednem programu 9. 9.1965. K uspehu te predstave je največ pripomogel prireditelj  in režiser Polde Polenec, scenograf Viktor Molka ter glavni igralci: Juša Trpin, Pepe Guzelj, Jože Audič, Ivan Berce in Marinka Potočnik. Razen gostovanja gledališča Tone Čufar z Jesenic s Hlapci, ki zaradi zgrešenega scensko režijskega in igralskega koncepta niso tako uspeli, je bila kvaliteta letošnjih ŠPP na izredni višini. K visokim umetniškim dosežkom lahko štejemo gostovanje Šentjakobskega gledališča, ki je uprizorilo letos najboljšo amatersko predstavo v Sloveniji — Držićevega Skopuha, in celo vrsto koncertov ter manjših prireditev;
naj jih kar naštejemo: v grajski kapeli — koncert APZ iz Ljubljane, koncert harfist-ke Štefice Žužek, koncert Koroškega akademskega okteta, klubski večer MKUD gimnazija z recitacijami Jenkovih »Obrazov«; na grajskem dvorišču pa sta bila dva koncerta narodno zabavne glasbe z napovedovalci RTV Ljubljana ter za zaključek koncert pevskega zbora KUD Ivan Cankar Virmaše in kvinteta Fantje s Praprotna.
Na grajskem  dvorišču je bilo torej 15 predstav, 4 pa v grajski kapeli. V enem mesecu smo imeli v Škof ji Loki 19 zelo kvalitetnih kulturnih prireditev,   ki   so obogatile kulturno življenje domačinov ter privabile od blizu in daleč tudi tuje obiskovalce. Letošnje   ŠPP   so predstavite Loko kot središče bogatega kulturnega življenja. Naj pripomnim še to, da je kritika osrednjih slovenskih časopisov vestno spremljala prireditve in jim dajala laskave ocene. Seveda se tudi prireditve niso izognile novim gospodarskim spremembam, kar  je  posebno  v začetku povzročilo zmanjšanje publike, • vendar so zadnje predstave dosegle prav tak obisk kot v prejšnjih letih. Skupno je Škofjeloške poletne prireditve 1965 obiskalo približno 10.000 obiskovalcev, lastni dohodek prireditev pa  je bil približno dva milijona dinarjev. Seveda s tem še zdaleč niso bili pokriti ogromni stroški, ki so jih zahtevale tako kvalitetne predstave.
Praksa ŠPP 1965 pa je pokazala, da moramo v prihodnje predvsem izbirati repertoar na domačem področju (Tavčar) in sprejemati v goste manj ansamblov, izbrani pa morajo dopolnjevati domači program.
Janko KREK
V nedeljo (12. septembra) je zabeležil Bled pomemben kulturni dogodek. Ta dan so bili tamkaj na obisku člani kulturno-umetniškega zbora "NEMUNAS iz socialistične republike LITVE. V festivalni
i
pa so vsem nastopajočim in gostom priredili večerjo v hotelu Triglav na Bledu, Z gosti iz Litve je prispela tudi večja skupina študentov ljubljanske univerze, članov Akademika, ki se je mudil ŠK1
Prešernov kip pred Tahjinim iraiftom v Kranju v senci dreves in avtomobilov - So to tudi sence nad Prešernovim gledališčem? — Foto: Ferdan
dvorani so priredili koncert litvanskih in ruskih narodnih pesmi in plesov. S študentskim   ansamblom politične akademije    iz KAUNASA, drugega največjega mesta iz Litve, so prispeli tudi nekateri visoki gostje, med njimi rektor političnega instituta . iz  Kaunasa Marionas Martinajtis, namestnik predsednika za visoke šole Henrik Zabulis, sekretar partijskega komiteja v Politehničnem institutu, novinarji liz Vilne in Kaunasa in drugi. V avli festivalne dvorane so jih  sprejeti predsednik občinske skupščine Franc Je-re in predstavniki kulturno političnih organizacij radovljiške komune. Po koncertu
Folklorni zbor »Tine Rožanc« na Bledu
Na Bledu je pretekli četrtek gostoval s svojim sporedom jugoslovanskih plesov in pesmi folklorni zbor Tine Rožanc iz Ljubljane. Mladi člani skupine so bili že nekajkrat na Bledu. Tudi to pot so dokazali, da so dober zbor, ki nastopa sproščeno in uglajeno, obenem pa se nenehno izpopolnjuje in študira nove plese.  Prav  zategadelj kaže ta mladi zbor veliko ustvarjalno silo in velik posluh za izvirno in nepotvorjeno interpretacijo ljudskega plesnega in pevnega izročila. Koreografija oziroma plesna in ritmična obdelava se bolj nagiba k pristnosti ter izvirnosti kot pa k atraktivnosti ali zunanjemu učinku. Na drugi strani pa   je   njihov   ples dovoli
temperamenten ta skladen s prve bi t no elementarnostjo. Dovolj učinkovito se v njem izraža izpoved in ljudska mentaliteta.
Tokrat so predstavili vrsto gorenjskih plesov dovolj prešerno in razgibano z rahlim prizvokom okornosti in šega-
vosti. Iz panonskih in belokranjskih plesov smo videli Hruške jabuke, Lepa Anka, Trden most in Petelinji boj. Mladi plesavci so pokazali še vrsto plesov iz Makedonije, južne Srbije, Orne gore in Dalmacije.
-jb
letos avgusta na ob.iiku v Litvi.
Koncert, ki  so ga priredili Litvanski mladi umetniki, je bil za slehernega obiskovalca   res   pravo doživetje. 140~č!anski vokalni, instrumentalni  in plesni zbor je izvajal obširen in pester spored litvanskih in ruskih pesmi in plesov epsko izpovednega   in   lirskega žanra. Vmes je bilo tudi nekaj šaljivo komičnih basni, pesmi in plesov, ki so razodevali ve. lik posluh za komično ritmiko ter izpovednost, obenem pa so potrdili smisel za iz^ virnost in pristno koreograf-^ sko obdelavo veselih motivov iz vsakdanjega življenja. Vokalni   zbor amaterskega umetniškega   ansambla NEMUNAS je z interpretacijo številnih   litvanskih   in ruskih   pesmi  izpričal visoko umetniško vrednost doživlja, nja in tehnično dovršenost, izredno muzikalnost ter ubranost in uglašenost v pevnem ritmu ter v dinamiki petja. Skratka, to je zbor, ki je s trdim delom in disciplino ter študijem pevne tehnike dosegel za naše pojme za-
Koroški akademski oktet otvoril sezono
Zadnja leta so bile na Jesenicah kar bogate koncertne sezone. Letošnjo je začel Koroški akademski oktet s koncertom, ki ga je priredil v sredo zvečer v Cufarjevem gledališču. Oktet je tokrat s koncertom, ki je obsegal starejše in novejše umetne pesmi in predvsem slovenske liudske oesmi. oonovno do-
kazal, da je na naši današnji reproduktivno glasbeni sceni tisti ansambel, ki ga velja v kategoriji vokalnih komornih ansamblov, poleg Slovenskega okteta edinega omeniti. Njegova glavna vrlina je zvočna dognanost, lepa glasovna izenačenost, pa tudi enotnost in svežost celote. Navdušenie nosiušalrev se ie
stopnjevalo od pesmi do pesmi. Močni aplavzi sicer maloštevilnega občinstva so bih najlepše priznanje nastopajočim, ki so na željo dodali programu še rusko pesem »Dvanajst razbojnikov-«. S koncertom koroškega akademskega okteta so na Jesenicah najprimerneje otvorili letnšnio koncertno sezono.
vidljivo stopnjo umetniškega podajanja, ki se izraža v visoki pevski kulturi. Občinstvo je bilo navdušeno nad tako kvalitetnim izvajanjem. Najbolj pa se je razvnelo takrat, ki je zazvenela z odra slovenska pesem POJDEM V RUTE. Dvorana je vzkipela od bučnega odobravanja, tako da so zapeli pesem trikrat. Velikokrat so že poslušali to pesem, vendar bi si upal reči, da jo v tako dovršeni obliki in v tako preprosti interpretaciji še nismo čuli. Glavni vodja zbora in dirigent je bil A. BUZYS, zborovodja pa J. Januškevičius.
Folklorna skupina zbora se je predstavila največ z litvanskimi plesi,v mes pa je zaplesala tudi nekaj ruskih, en kozaški ples in nekaj plesov iz črne gore. Vodja plesne skupine in koreograf R. TAMUTIS je uspel oblikovati v svoji folklorni skupini enakovrednega partnerja od. ličnemu vokalnemu zboru. Nekaj posebnega bi lahko rekli tudi za orkester in za instrumentalno skupino v sestavi različnih litvanskih narodnih instrumentov. Vodja sta bila E. PUNDYS za orkester in L. GADLIAU SKAS za instrumentalno skupino.
Celotni spored je bil pripravljen ter izvajan z veliko skrbnostjo  in natančnostjo«. Povsod je bilo občutiti pedantnost in urejenost, tako pri aranžmaju in postavitvi zbera kot tudi občasnih pre-grupacijah.    Prevladoval je smisel   za   estetiko   in red, doslednost, uglajenost in smo trnost. Vse  te lastnosti sc pri  postavitvi tako množic nega zbora nujnem potrebne Na vsakem mestu in povsod se je   izražala preprostost smisel za lepoto in dovršenost. V razgovoru z gosti 12 Litve smo zvedeli marsikaj za nimivega o njihovem sistema, tičnem in trdem delu ob pri. pravah za javne nastope. Tc nam je le potrdilo misli ir ugotovitve, ki so se nam ro jevale ob gledanju koncerta Končen zaključek o tem, kako so uspeli izoblikovati ta ko kvaliteten množičen zbor je zelo preprost in nedvoumen: s sistematičnim strokovnim vodstvom, postopo ma in dosledno, z veliko tru-da in študija, s pedagoške in estetsko vzgojo, s Čutom za skupno delo, z zavestjo posluhom in disciplino.
Obiskovalci, ki se jih j« to pot zbralo polno festivalno dvorano, so bili zelo zadovoljni in navdušeni. Ob tem pa so se nam vzbujale misli, aH pri nas lahko dosežemo nekaj podobnega! Prav gotovo da, vendar nam še marsičesa manjka. Zal pa se zamujeno ne da nadomestiti tako hitro   Jože Bohinc
18. septembra 1965 * ^Las
KULTURA - ODGOVORI BRALCEM
letos spet ure pravljic
Vroči dnevi so za nami. Bliža se bogata in slikovita jesen. Zavese v gledaliških Hišah se bodo odpirale tudi za naše najmlajše gledalce. Prepričan sem, da že težko čakajo trenutke, ko jim bo zavesa odgrnila pravljični svet na njihovih nedeljskih dopoldanskih prireditvah.
Pri sestavljanju programov ^za sezono 1965/66 mi misli uhajajo nazaj na minulo sezono.
Marsikaj smo videli in slišali. Še več, tudi samo so nastopali. Poskušali so pristopiti nevidni zid med odrom in dvorano — prestop, ki se jim je vtisnil globoko v spomin. Prepričan sem, da je bil ta korak eden tistih, ki jih uvaja v življenje. Ni lahko stopiti na oder, ko je vate uprtih tristo parov oči, ko vidiš vse in nobenega, jim nekaj povedati, odigrati ali recitirati.
Imel sem priložnost opazovati njihove drobne obraze, na katerih so se v nekaj sekundah pojavile znojne kapljice, roke so bile vlažne in kolena so se jim šibila — nastopila je dolga, neskončna odrska minuta, ki je v življenju tako kratka. Zlahka sem razbral, kaj vse so prestali v tej minuti. Z njihovih obrazov pa je sijalo zadovoljstvo in sklep — še bom nastopil na odru. Dobili so vero vase, da tudi oni zmorejo nastopati na odru.
Predstave za otrobe so redno vsako nedeljo dopoldne od sredine oktobra pa tja do polovice aprila. Za vsako nedeljo je treba torej sestaviti nov program. Sestavljale* tega programa nimamo zavidanja vrednih materialnih in ostalih pogojev. Imamo pa nekaj, kar ome-
njene težave odtehta, to je hvaležno publiko, ki je iskrena in odkrito odobrava ali odklanja stvari, ki so ji ali ji niso všeč. Pri otrocih ni srednje poti, zanjo obstoja samo dvoje — dobro ali slabo. Torej moramo delati vedno tako iskreno, kot so iskreni otroci. Pripombe, češ za otroke je vse dobro, ne držijo; morali bi reči: za otroke ni vse dobro. Pripraviti jim moramo programe, ki bodo ustrezali njihovim okusom in ki jih bodo zabavali, kulturno vzgajali in vodili v življenju.
V sezoni 1964/65 smo imeli z gostovanji 40 predstav, ki jih je obiskalo 10.055 mladih obiskovalcev, če prištejemo še prireditve za Dedka Mraza — Sneguljčico, ki so imele 7.054 obiskovalcev, vidimo, da je bilo v tej sezoni 17.109 otrok na predstavah.
Tudi letos bomo pričeli z vzgojo naših najmlajših za nastope na »Uri pravljic«. Vabimo vse otroke, ki imajo veselje do gledališkega dela in ki so stari od 7 do 14 let, da se prijavijo v pisarni Prešernovega gledališča za mladinsko dramsko sekcijo.
Jože Kovačič
Zastarele igre
Vsebino Jugoslovanskih pionirskih iger je treba bolje proučiti in jih prilagoditi ^sedanjim zahtevam časa. Igre bi morale vzpodbujati mladino k večji disciplini, učnem uspehu in podobno.
Taka je bila glavna ocena Jugoslovanskih pionirskih iger na seji Društva prijateljev mladine občine Kranj, ki je bila v četrtek. Program sedanjih iger bo zaključen 15. novembra. Takrat bodo tudi razglasili izide tega tekmovanja.
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST DU KRANJ
Pot do človeka
Brez splošnega in strokovnega znanja ni samoupravljanja
Delavska univerza v Kranju se že nekaj let uspešno vključuje v družbenoekonomski razvoj komune in daje vedno več možnosti za vsestransko izobraževanje odraslih. Medtem ko je imela v začetku razvoja predvsem značaj prosvetljevanja, se je v zadnjih letih njena vloga povsem spremenila. Povezanost ustanove z delovnimi In družbenimi organizacijami je vedno tesnejša in s svojimi programi vedno bolj soglaša s potrebami delovnih organizacij in komune sploh.
V letošnjem letu je Delavska univerza v svojih prostorih uredila tudi novo šolo. Sedem lepo urejenih učilnic z demonstracijsko kuhinjo in foto laboratorijem bodo vsekakor nov prispevek h kvalitetnejši izvedbi začrtanega programa ustanove.
Družbeno politični sektor je veliko storil za družbenoekonomsko in politično izobraževanje in usposabljanje ljudi za samoupravljanje. Tako je v treh sezonah obiskalo politično šolo 616 slušateljev, razne daljše seminarje 1.691 slušateljev, razprav o aktualnih problemih gospodarjenja in mednarodnih odnosih se je udeležilo 9.146 in raznih samostojnih predavanj 16.730 slušateljev. Rezultati izobraževanja v političnih šolah so se pokazali povsod tam, kjer so bila obojestranska prizadevanja, tako delavske univerze kot delovnih organizacij.
V letošnji sezoni namerava DU organizirati z delovnimi organizacijami in občinskim odborom SZDL tudi posebne seminarje, kjer bi obdelali predvsem vlogo mednarodnih organizacij, razvoj ekonomike v mednarodnem merilu itd., saj so člani kolektivov premalo senzanjeni s temi vprašanji. Nadalje namerava
organizirati seminarje za člane raznih organov, ki se bodo formirali v delovnih organizacijah, kot npr. za ugotavljanje in delitev dohodka, za urejanje disciplinskih zadev, kadrovske komisije itd. Pričela bo tudi s strokovnimi seminarji predvsem po področjih, ki so najbolj zanimiva za izvajanje gospodarske reforme v delovnih organizacijah, npr. vprašanje planiranja v novih razmerah, kalkulacija nove cene, izračun rentabilnosti itd. Delavska univerza pa ima tudi posebno grupo strokovnjakov za strokovno pomoč delovnim organizacijam pri urejanju zakonodaje znotraj podjetij.
Dejavnost strokovnega sektorja je usmerjena predvsem v organiziranje specializiranih tečajev in seminarjev, na katerih se slušatelji usposabljajo za kvalitetnejše opravljanje poslov na svojih delovnih mestih in za polaganje izpitov na raznih šolah. Ena glavnih nalog za prihodnje na področju strokovnega sektorja pa bo rganiziranje posebne službe, ki bi proučevala, kakšno znanje zahteva posamezno delovno mesto.
V okvir poljudno-znanstve-nega sektorja sta vključeni šola za življenje in šola za starše ter poljudno-znanstve-
na predavanja. V novi sezoni bo program šole za življenje nekoliko spremenjen, in sicer v tem smislu, da bo zajemal poleg zdravstvenih in psiholoških predavanj tudi stvari, ki pridejo v poštev v vsakdanjem življenju. Tako bodo letos organizirana za kmečke . prebivalstvo posebna predavanja iz tistih panog, ki so za posamezno področje najbolj interesantna (živinoreja, poljedelstvo).
Delavska univerza pa se trudi, da bi tudi na jezikovnem področju naredila kora '.i naprej in poiskala še uspešnejše načine posredovanja tujih jezikov. Prireja razne spe-cialiizrane tečaje za posamezne delovne organizacije, kot npr. za trgovsko stroko, gostinsko, za sprevodnike avtobusov itd. Poleg tega ima vpeljano tudi poučevanje tujih jezikov za šolske in predšolske otroke, za kar je veliko zanimanje, saj pridobljeno znanje veliko koristi otrokom pri šolanju v višjih razredih osemletke in jim učenje jezika ne dela posebnih težav, da bi zato morali zapostavljati   ostale predmete.
Doseženi uspehi Delavske univerze v preteklih letih in začrtani program za novo sezono nam kažejo, da je kolektiv pravilno prisluhnil praktičnim potrebam ljudi. Ne moremo si namreč zamisliti sodobnega proizvodnega procesa, načrtnega gospodarjenja ter predvsem uveljavljanja samoupravljanja brez splošnega in strokovnega znanja. Sonja šolar
5 vprašanj - 5 odgovorov
Na dvoje vprašanj o krajevnih skupnostih — o čemer smo v Glasu pisali v rubriki »5 vprašanj — S odgovorov« 11. septembra letos — nam je skupščina občine Jesenice poslala izčrpnejše odgovore, ki jih v celoti objavljamo.
novno dejavnost 18,041.000 din in za ožjo komunalno dejavnost 10,000.000 din. Sredstva za osnovno dejavnost se delijo na krajevne skupnosti v odstotkih, sprejetih na skupnem posvetu s predstavniki krajevnih skupnosti.
V enakem odstotku je bila izvršena razdelitev sredstev za ožjo komunalno dejavnost, vendar je bila že s sprejetim proračunom zaradi varčevanja s sredstvi določena 10°/» omejitev koriščenja vseh proračunskih izdatkov.
Na podlagi razprave in zaključkov o realizaciji proračunskih dohodkov je bil svet za družbeni plan in finance v smislu 9. člena odloka o
krafevne skupnosti v novi reformi
Vprašanje:
Kakšen bo položaj krajevnih skupnosti v novi reformi glede na zmanjšana sredstva občinskega proračuna? Krajevni skupnosti Žirovnica so bila dodeljena že tako minimalna sredstva, sedaj pa so zmanjšana še za 20%.
ODGOVOR:
Za leto 1965 je Skupščina občine Jesenice v svojem proračunu zagotovila sredstva za krajevne skupnosti v višini 28,041.000 din, in sicer za os-
proračunu občine Jesenice za leto 1965 primoran, da sprejme sklep o ponovni omejitvi koriščenja proračunskih sredstev v višini 20% do sprejetja rebalansa proračuna občine Jesenice za leto 1965.
V prvem predlogu rebalansa proračuna se predvideva zmanjšanje sredstev za leto 1965 za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti v višini 10%, kar znaša 1,800.000 din, in za ožjo komunalno dejavnost v višini 20 % ali 2 milijona din. Skupno zmanjšanje sredstev znaša torej približno 13%.
Krajevna skupnost Žirovnica je v tem letu prejela naslednja sredstva:
— za osnovno dejavnost: po proračunu predvideno 2 milijona 525.740 din, realizirano 1,230.314 dinarjev;
— za ožjo komunalno dejavnost: po proračunu predvideno 1,400.000 din, realizirano 600.000 dinarjev.
Iz tega sledi, da bodo krajevne skupnosti na območju občine Jesenice prejele približno 13% manj sredstev, kot jih predvideva proračun občine Jesenice za leto 1965. Znižanje teh sredstev ne sme vplivati na zmanjšanje aktivnosti krajevnih skupnosti, temveč bi le-te morale iskati še druge vire dohodkov, ki jih predvidevajo njihovi statuti in statut občine.
Samostojnost krajevnih skupnosti
Vprašanje:
Kdaj in kako bodo občine omogočile samostojnost krajevnih skupnosti v finančnem
pogledu ( prenos nekaterih stalnih dohodkov občine na krajevno skupnost)?
ODGOVOR:
Skupščina občine Jesenice že od sprejetja statuta občine odstopa krajevnim skupnostim za njihovo dejavnost poleg dotacij še del rednih proračunskih dohodkov, kot npr. 5,3% pobranih davščin. Poleg teh stalnih sredstev so stalni viri dohodkov še dohodki, ki so določeni v 105. členu statuta, kot so: zakupnina na zemljišča v družbeni lastnini, uporabnina in takse za camping prostore, parkirnina itd.
Za prihodnje leto boda sredstva krajevnim skupno stim dodeljena kot dotacije in odstopljena v odstotku za določene namene v okviru proračunskih možnosti.
Franc Pintar
tajnik skupščine občine Jesenice
6
REPORTAŽA
18. septembra 1965 * l*LAS
Struktura osebne potrošnje se spreminja
V
Človek živi m od kruha
Pravimo sicer, da človek ne živi samo od kruha. S tem mislimo na zadovoljevanje vseh tistih potreb, ki niso tako neposredno vsakdanje, ne tako vsakdanje pomembne za človekovo eksistenco, da brez njih ne bi mogel živeti; to so kulturne in vse druge tako Imenovane »višje« potrebe, ki jih Ima človek toliko več, kolikor višji je njegov standard, kolikor bolj je družba, v kateri živi, razvita, kolikor več mu nudi. Res pa je, da človek živi predvsem od kruha, od vsega tistega, kar mu neposredno zagotavlja reprodukcijo fizičnih In umskih sposobnosti, da kot proizvajalec potem lahko dela in s tem zase kot potrošnika ustvarja dobrine. Vse naše življenje je pravzaprav sklenjeni krog od potrošnje preko proizvodnje spet nazaj do potrošnje. Delamo zato, da potem tisto, kar naredimo, porabimo
Potrošnja je torej končna faza vseh tistih procesov, dejavnosti in prizadevanj v našem življenju, ki zagotavljajo eksistenco človeku in reprodukcijo delovne sile. Zadovoljevanje potreb — najosnovnejših eksistenčnih in drugih, višjih — je vodilo celotnega človekovega delovanja.
Osebna potrošnja ima v sklopu celotne potrošnje (splošna, investicijska) posebno mesto, ker najbolj neposredno služi edinemu namenu potrošnje nasploh — človekovi eksistenci. Struktura in kvantiteta celotne in tudi osebne potrošnje je povsod in v vsakem primeru rezultat dosežene ravni gospodarskega in družbenega razvoja, družbenih odnosov, proizvodnje. Tudi pri nas. Od celotnega narodnega dohodka gre zadnja leta v Sloveniji približno 50 % za osebno potrošnjo, medtem ko v razvitejših državah v strukturi delitve narodnega dohodka namenijo za osebno potrošnjo 58 do 79%. V kranjski občini so osebni dohodki predstavljali lani 46 % ustvarjenega narodnega dohodka, predlanskim 42 %, leta 1962 pa 41 %. Premiki v strukturi k povprečju razvitejših držav so torej opazni že v zadnjih nekaj letih, po uveljavitvi novih razmer pa bo to prišlo še bolj do izraza ,ker mora priti, kajti to je pravzaprav končni cilj reforme. Enak proces opazimo tudi v strukturi delitve čistega dohodka: v njem so bili osebni dohodki udeleženi lani s 75,5 %, predlanskim pa z 75,2% (podatki za kranjsko občino). Vse več izdatkov se z gospodarskim razvojem in napredkom prenaša iz splošne in investicijske v osebno potrošnjo, v proračun potrošnika kot posameznika oziroma družine kot osnovne družbene enote. Pri nerazviti proizvodnji z nizkimi osebnimi dohodki to ni mogoče, čeprav je povsem normalno, da vsakdo plača sam, kar porabi, porabi pa v normalnih razmerah lahko le toliko, kolikor z delom zasluži. Z julijskimi ukrepi v našem gospodarskem sistemu smo v Jugoslaviji stopili na to pot; strma je in tudi s trnjem posuta in človeka utrudi, ko pa je na koncu, ekonomsko rečeno — tam, kjer tržne zakonitosti v glavnem oblikujejo vse odnose, takrat se lahko pohvali z visokim standardom, katerega bistve-
ni del je tudi ustaljena in specifična, kalorično najboljša struktura, potrošnje.
Skoraj polovico izdatkov za prehrano
Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije je bila v naši republiki leta 1961 struktura izdatkov proračuna štiričlanske delavsko-uslužben-ske družine takale: 97,4 n/o predstavljajo življenjski stro- i ški, 2,4 % gospodarski stroški, 0,2 % pa izgube in darila. Med življenjskimi stroški je na prvem mestu prehrana, za katero je izdala taka povprečna družina 42,3 % denarja; na drugem mestu je obleka in obutev (16,2 %), pa stanovanje, kurjava in razsvetljava (10,7%) itd.
V kranjski občini je po zadnjih podatkih v strukturi izdatkov povprečne družine (ki šteje 3,32 oseb, od teh 1,97 aktivnih članov) na prvem, mestu prehrana (33 %), sledi obleka (16,3 %), stanovanje (5.2 %), stanovanjska oprema (5 %), obutev (4,5 %), pijače in tobak (4 %) itd. Kurjava predstavlja le 2% izdatkov, elektrika in komunalne storitve pa 2,4 %. Pri enaki potrošnji in nespremenjenih osebnih dohodkih so izračunali, da bi se zaradi podražitev povečal delež izdatkov za prehrano v proračunu na 51,7 %; če pa upoštevamo še druge nujne izdatke (stanovanje, kurjava, elektrika, komunalne storitve, higiena in zdravstvo, brez izdatkov za časopise, naročnine in šolske potrebščine), se poveča delež izdatkov v te namene od 46,3 % na 69,5%.
Vendar se osebni dohodki le povečujejo, ampak počasneje kot rastejo cene; realni dohodki so torej trenutno v upadanju zaradi nesorazmerno večjih življenjskih stroškov, standard slehernega nekoliko trpi. Trenutnega poslabšanja življenjskega standarda po reformnih ukrepih tudi nihče ne poskuša zanikati .vsak pa »krizo« poskuša preboleti     s spremenjeno
strukturo potrošnje in z varčevanjem, manj pa je zdaj še prizadevanj za perspektivnejšo rešitev — za znatnejše povečanje osebnih dohodkov na podlagi večje proizvodnje in boljše delovne produktivnosti, čeprav je to edino pametna pot.
Sprememba strukture osebne potrošnje pa je brez dvoma nujnost, stvar dobrega gospodarjenja in tudi cilj reforme; uresničili pa te zahteve tako hitro še ne bomo, kajti pogoj zanjo je večja proizvodnja z boljšimi osebnimi prejemki, ki bodo prenesli večje izdatjte družinskih proračunov. Premiki v strukturi potrošnje, ki so že opazni komaj dober mesec dni po spremenjenih razmerah pri nas, gredo doslej izključno na račun varčevanja, ki je vsaj delno pozitivno in nujno s stališča strukturno pravilnejše in racionalnejše prehrane. Na marsikaj smo se navadili v zadnjih dvajsetih letih, tudi na marsikaj takega, kar nismo zaslužili kot posamezniki in kot proizvajalci; standard, ki smo ga dosegli in ga imamo ob deficitarni plačilni bilanci in ob ekstenzivnem gospodarjenju, pravzaprav nismo zaslužili, nismo ga plačali • — vedeti moramo to, pa bomo lažje malce spremenili že osvojene nazore in se privadili na nove razmere.
Manjša potrošnja v avgustu
V razgovoru z nekaterimi kranjskimi gospodinjami smo ugotovili, da razen racionalnejšega gospodarjenja s prehrambenimi artikli varčujejo pri tistih izdatkih družinskih proračunov, ki niso nujno vsak dan potrebni; omejujejo nakupe gospodinjskih in drugih strojev in aparatov (če jih seveda že nimajo), pa stanovanjske opreme, zmanjšujejo izdatke za obleko, obutev, časopise in članarine itd. Družinski proračuni povprečnih delavcev ali uslužbencev namreč trenutno vsega ne prenesejo, zmanjka denarja; če ne bodo v delovnih organizacijah kmalu ustrezno povečali osebnih dohodkov, bo zmanjšano povpraševanje in zato večja ponudba korigirala cene navzdol; nevarno bi hi-lo, če bi taka politika, ki pa je lahko izključno rezultat stagniranja ali prepočasnega povečevanja proizvodnje in delovne produktivnosti, zbila na trgu cene tako nizko, da ne bi krile proizvodnih stroškov.
Koliko je maniša prodaja različnih osnovnih prehrambenih artiklov v avgustu res posledica spremenjene struk-
Motiv z jesenske kranjske tržnice: paprike so drage pa še dobijo se ne vsak dan; povpraševanje je zato veliko — Foto Perdan
ture potrošnje ali slabšega standarda in koliko posledica velikih nakupov pred reformo — o tem je še težko dajati realne ocene. V primerjavi z junijem se je v kranjskih občini v avgustu prodaja masti zmanjšala za 65 %, olja za 47 %, sladkorja celo za 84 %, mesa za 15,6 % (govejega za 23,6% telečjega za 0,2 % in svinjskega za 8,6 %), mleka za 25,2% itd. Celotna potrošnja kruha je bila manjša za 1,7 %, peciva za 35,1 %, potice in keksov pa za 22,8 %. Vendar se je za 31,6 % povečala potrošnja črnega kruha tipa 1000, za 54,9% pa se je zmanjšala prodaja belega kruha tipa 400. Tudi žemelj so v kranjski občini prodali za 37 % manj kot v juliju. Potrošniki bolj sprašujejo po cigaretah, mesu in mesnih izdelkih, ki so slabše kvalitete in cenejši. Gospodinja iz Stra-žišča mi je pripovedovala, da sicer ne kupujejo'manj, da še vedno jejo vsak dan meso, vendar zdaj kupujejo tudi slabše meso, tudi jetra, srce itd., kar prej niso. Prav tako ne kupujejo več toliko sira in salame za malice kot prej. Družina s Planine, štiričlanska, z dvema otrokoma, ki hodita v šolo, ne kosi več v hotelu Evropa, ampak v samopostrežni restavraciji; v nedeljah pa, ko jejo doma, ni nobenih sprememb, tudi meso enake kvalitete kupujejo. Začeli pa so bolj gospodarno gledati na kruh, ki ga ne mečejo več stran, če osta-
ne — kot so ga prej, — ampak ga naslednji dan kupijo samo pol kilograma namesto kilogram.
Znana je resnica, da v razvitejših državah po svetu pojejo manj govejega mesa in manj kruha kot pri nas, pa več drugih vrst mesa, znatno več vrtnin itd. Morda podatki, ki smo jih navedli, že kažejo na začetek spreminjanja strukturne prehrane v tej smeri. V celotni osebni potrošnji pa se bo spremenjena struktura šele začela prav uveljavljati postopno z ekonomskimi stanarinami in z večjimi izdatki za razsvetljavo, kurjavo, vodo itn.
A. Triler
PREPREČILI BODO
NADALJNJO ŠKODO
Skoraj leto dni je vdirala skozi stene planinskega doma na Krvavcu voda. To je bilo predvsem zaradi tega« ker so bile zunanje stene obložene z lehnjakom. Nastajala je velika materialna škoda. Novo planinsko turistično podjetje ALP TURIST se je odločilo, da vse stene obloži z valovitimi salonitnimi ploščami, notranjost pa preple-ska. Dela bodo verjetno končana že ta mesec, -rt
TV fini l»o sv<>1n
PORAZ DELAVSKE STRANKE
Pretekli ponedeljek je delavska stranka Norveške doživela volilni poraz. Od skupno 156 mest v parlamentu si jih je zagotovila le 70 in tako po 30-letnem nepretrganem upravljanju države zgubila v parlamentu absolutno večino. Združena meščanska opozicija je izkoristila gospodarske težave in z minimalno prednostjo izrinila delavsko stranko iz vodilnega položaja. Klji*> temu bo delav. stranka Je naprej ostala vodeča norveška politična sila, saj je zanjo glasovalo 44% volivcev. Pričakujejo, da bo novo vlado sestavil voditelj liberalne stranke Bent Reiseland.
KONEC ZASEDANJ
V ŽENEVI
V Ženevi je bilo pretekli četrtek zadnje zasedanje ra-zorožitvene konference. V zaključnem sporočilu vseh 18 udeleženk konference soglasno ugotavljajo, da bo treba še nadalje proučevati probleme razorožitve, brž ko bo bo končano letošnje zasedanje generalne skupščine OZN.
Pred koncem zasedanja, v torek, 14. septembra, je Italija predložila, naj bi se države, ki nimajo jedrskega orožja za sedaj temu odrekle.
VELIKE IZGUBE ZDA
Avgusta je v bojih z enotami vietnamskega narodnoosvobodilnega gibanja padlo ali bilo ranjenih več kot tisoč ameriških vojakov. To so doslej največje ameriške izgube v enem mesecu. Vendar kaže tudi to Američanov ni spametovalo. Te dni so poslu v Južni Vietnam nove okrepitve. Izkrcalo se je 20.000 novih vojakov, oziroma celotna prva konjeniška divizija.
ŠVEDSKI PISATELJ NA GORENJSKEM
Več za turistično propagando
Samo tako lahko izkoristimo neštete možnosti
Te dni je na obisku na Gorenjskem znani švedski pisatelj in strokovnjak za turizem g. GUNNAR GUNNAR-SON. V knjigi o Jugoslaviji, ki jo namerava napisati naslednje leto ,bo zlasti poudaril turistične lepote ter zgodovinske znamenitosti, posebej pa bo opisal politični in gospodarski razvoj naše države.
V četrtek (16. septembra) si je švedski pisatelj ogledal škofjeloški muzej. V razgovoru za bralce Glasa je izjavil, da je muzej zelo zanimiv, vsestranski v svojem prikazu, pregledno urejen in moderen v svoji zasnovi. Pripomnil pa je, da premalo reklamiramo muzej in da bi bilo potrebno več reklame zlasti v tujih jezikih. Morda v angleškem, nemškem in ita-
lijanskem. Sodoben muzej, je poudaril pisatelj, mora biti moderen in živ. Zato pa je potrebno, da ljudje vedo, da takšen muzej obstoja. Zvedeli pa bodo najlažje in najhitreje preko ustrezne propagande.
Na vprašanje, kdaj namerava napisati knjigo o Jugoslaviji, je odgovoril:
»Aprila, naslednjega leta bo po vsej verjetnosti izšla prva, manjša knjiga. Večja knjiga, s podrobnim opisom iz področja zgodovine, umetnosti, turizma, kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja, pa bo predvidoma izšla leto kasneje.«
Kaj Vas je napotilo, da napišite knjigo o naši deželi?
»Jugoslavija je zame nekaj posebnega. Znana mi je bo-
gata in častna zgodovina vaših narodov. Sedaj pa sem še spoznal lepote dežele in občutil veliko gostoljubnost vaših ljudi.«
Zanima nas, kako kot strokovnjak za turizem, ocenjujete turizem pri nas in kakšne so njegove nadaljne možnosti razvoja?
»Po vojni ste veliko naredili in pridobili. V Jugoslaviji sem že blizu dva meseca pa sem opazil, da imate v turizmu težave, ki jih je zlasti lahko opaziti v gostinstvu. Veliko več morate narediti še za turistično propagande.
Veliko Švedov želi potovati v turistična središča pri vas, toda ne samo v svetovna znana ^kot so to Opatija, Portorož in druga. Svodi žele obiskati tudi turistično kraje na
Gorenjskem, tiste še tako neznane, pa vendar zanimive in privlačne.«
Prosimo Vas še za sporočilo bralcem Glasa.
»S potovanjem po Jugoslaviji sem zelo zadovoljen. Več dni -se bom zadržal tudi «a Gorenjskem. Veselim so srečanja z vašimi ljudmi in pozdravljam vse bralce vašega časopisa.«
DRAGO KASTELIC
G. GUNNAR (z očali) s predstavniki republišiih in lokalnih turističnih organizacij na škof. jeloškem gradu
Vesoljske plače
Ameriški astronavt Cooper prejema tedensko 656 dolarjev (približno 808.086 dinarjev), Conrad pa 617 dolarjev (okoli 750.000 dinarjev) plače. V času poletov v vesolju prejemajo ameriški astronavti dnevnice v višini 16 dolarjev na dan. Toda v primeru Gemlni 5 je NASA, ameriška organizacija za vesoljsko raziskovanje, lastnik vesolja In take vzame nazaj tisto, kar daje. Conradu In Coopcrju ne nudi zastonj niti ^stanovanja« niti hrane. Račun za vesoljsko kabino s pogledom na kozmos je takole sestavljen:
stanovanje 8 dolarjev, hrana (3 obroki dnevno) 6,75 dolarja, kar je skupaj 14,75 dolarja. I« ker NASA ne zahteva napitnine, lahko astronavt obdrži preostali denar od dnevnice za potovanje po vesolju, to je 1,25 dolarja.
LJUDJE IM DOGODKI
Treznost in strasti
v..
Pred dvema dnevoma se je generalni sekretar OZN U Tant »razočaran, vendarle ne brez poguma« vrnil na sedež združenih narodov. Njegova namera, da poravna krvavi spor med Pakistanci in Indijci, žal ni obrodila želenega uspeha. Pakistan je zavrnil predlog OZN o prekinitvi ognja in slišati je bilo celo izjavo o tem, da se je odločil »bojevati se do konca za zmago ali uničenje.« Pakistancem ne gre v račun, da bi naj mejna črta v Kašmiru ostala ista kot pred spopadom, kajti prav zaradi nje je do spopada prišlo. Indijci pa
so, kaže, za U Tantov predlog, čeprav se tudi tamkaj slišijo glasovi, naj bi obe strani prekinile ogenj na sedanjih položajih.
Medtem pa je postalo že povsem očitno, da poravnavata Pakistan in Indija račune za strasti, ki so se nakopičile v obdobju hladne vojne, blokov in paktov v tem delu Azije. Mnoge države so brž ponudite vojaško pomoč, namesto da bi posredovale za mirno rešitev spora. Svetovne agencije poročajo, da npr. Indonezija odkrilo podpira Pakistan in načelno obsoja poskuse za miroljubno rešitev
spora. Visoki predstavniki Pakistana so imeli v tem tednu »celo koristne« pogovore s Turčijo in Iranom, ki sta prav tako obljubila svojo pomoč. Tudi LR Kitajska odkrito nasprotuje prizadevanjem za mir na in-dijsko-pakistanski meji.
To je nov, vznemirljiv-element, ki vsebuje nevarnost za razširitev spopada. Zato so vse miroljubne site prav v teh dneh začete široko akcijo, da sa se sovražnosti čimprej končale. Med te akcije sodi tudi tajava^ zveznega izvršnega sveta o inđijsko-pakistanskem spopada. Jugoslavija je v tej izjavi apelirala na vse državnike vsega sveta m na miroljubno javno mnenje v svetu, naj store vse za mirno ureditev spora, da ne bi
prišlo \ do širših vojaških operacij in do novih zaostritev na področju Azije, kar bi lahko ogrozilo mir na svetu sploh.
Prav tako je znano, da skuša Sovjetska zveza ob popolni podpori drugih evropskih socialističnih držav, pomirjevalno vplivati v nastalem sporu in da si Sovjetska diplomacija prizadeva doseči prekinitev ognja. Na dlani je, da samo ugodna mednarodna klima, prekinitev spopadov in utrditev miru. lahko predstavlja osnovno za razgovore o problemih, ki delijo socialistične države in gibanja. Vojna in odkrito kitajsko opredeljevanje do dogodkov v Aziji, te procese Samo zavira.
Tadi uradni britanski kro-
gi so navezali številne stike z državami britanske skupnosti, da bi s skupno akcijo dosegli pomiritev v »družinskem krogu.« Slišati je pobude, da bi sklicali celo sestanek predsednikov vlad vseh držav britanske skupnosti.
V tem merjenju treznosti in strasti potekajo zadnji dnevi tega tedna. Sovražnosti pa se nadaljujejo in vsaka stran zase oznanja velike uspehe. Kljub temu pa so glasnejši glasovi razuma. Zato morda rahli U Tantov optimizem, njegovo prepričanje, da se Indija m Pakistan čedalje bolj ogrevata za miroljubne rešitev spora, le nI brez osnove. Upamo, da ga bodo dogodki naslednjih dni potrdili.
abc
J
PANORAMA
Novo zdravilo
33. Ko se je letalo drugič približalo tlom, se je smučka namreč zarila v mehko zemljo, da se je suha prst zaprašila. Vrabec se je postavil navpično, se nekajkrat zazibal, kot bi se ne mogel odločiti, na katero stran naj pade, nato pa se je počasi prekucnil na hrbet. Učitelj se je prvi zbral in pohitel čez letališče. Ostali so jo ubrali za njim. Na njivi sredi okleščenega krompirja je z zaprtimi očmi in z glavo navzdol negibno visel Peter, privezan z oprtnicami na prevrnjeni sedež.
PANORAMA
34. »Menda sem se spet ubil,« je zašepeial Peter bled kakor zid in počasi odprl oči. Njegovi krčevito stisnjeni prsti so še vedno oklepali krmilno palico. Fantje okrog letala so se zasmejali in nekdo je zaklical: »Seveda, žlezi že na tla, da te pokopljemo!« — »Pazite, sedaj pride najlepši del njegove pustolovščine,« jim je pomežiknil učitelj. Peter je zaman skušal stopiti na tla. Tedaj se je spomnil, da je privezan. Urno si je odpel vezi, tedaj pa — tresk — je telebnil in se zaril z nosom v zemljo.
35. »Tako, pa sta oba* poorala kn^ Učitelj je vedel koliko strahu je moraJ fant^ti, zato ga ni hotel oštevati. Vse ob svojem \ Tudd to še pride, a sedaj mu je treba najpff ^vrniti zaupanje vase!« No, če si ga znal prevfl^ ^ boš menda tudi pomagal postaviti!« je. spo*^, dejal. Zavihali so si rokave, nato so si ga ^ui na rame in ga zanesli v lopo.
36. Učitelj si je ogledal poškodbe. »Ne bo sile,« je menil, »malo kleja in novo smučko bo treba.« Peter je pomagal kakor še nikoli doma. Neverjetno, iz koliko kosov je zlepljeno takole jadralno letalo! človek bi mislil, da se bo sesulo ob prvem sunku, pa ni tako. Vsak delček je skrbno preračunan in zdrži še vse drugačne sunke kakor spust v krompirjevo njivo. Opoldne so se fantje poslovili: »Jutri zjutraj pa nasvidenje v zažetniškem tečaju!« jim je pomahal učitelj.
Brez reklame ne
Misli
ftflvtftf zaradi tega, je laž toliko bolj \nusna.
Uudje te priznajo za svojega takrat, •' nimajo druge izbire.
Približno mesec je, odkar »o sovjetski umetniki dobili novo možnost zaposlitve: del svojega talenta lahko porabijo tudi v reklamne namene, že Vladimir Majakovski, veliki sovjetski revolucionarni pesnik in satirik, ki je umrl 1930. leta, je urejeval prospekte, sestavljal oglase ln s svojo prozo prekril škatle za bonbone. Vse to je pred nekaj dnevi objavilo uradno glasilo sovjetske komunistične partije Pravda, ki med drugim pojasnjuje: »Naša reklama je vse preveč enostavna in neučinkovita... Moramo se ravnati po vzoru tujine.«
Več kot trideset let je bila reklama v Sovjetski zvezi po-pol n orna prepoveda na. I mel i
so jo namreč za »kapitalistični element«. V resnici pa je bilo v vsem tem času povpraševanje večje od ponudbe in potrošniškim izdelkom res ni bila potrebna reklama.
Brž ko so minila leta pomanjkanja, pa si je sovjetska država zamislila »čisto« reklamo, to je reklamo brez bučnosti in nemoralnosti, ki ne sme vplivati na svobodno presojo potrošnika. Njen cilj je bil: opozoriti potrošnika na izdelke, ki naj bi jih kupovali, da bi s tem sodelovali pri ekonomskem razvoju dežele. Gesla, ki so jih s tem v zvezi sprejeli v zadnjih letih, v resnici nikogar ne morejo žaliti: »Vozite se s taksiji!« »Kupujte v tej veleblagovnici!«
Toda kmalu so dobili potrošniki vtis, da se blago, za katerega so delali reklamo, kopiči v skladiščih, ker je bilo slabše kakovosti in ga nikakor niso mogli prodati. Tako so take kampanje cesto povzročile, da je šlo določeno blago še slabše v prodajo. Ce danes vprašate Moskovčana, kaj meni o reklami, bo kot marsikdo izmed nas dejal: »Dobro blago se samo hvali.«
Pravda pa v omenjenem članku odgovarja prav temu Moskovčanu: »Kdor misli o reklami tako, se moti. Reklama je nujna, ker informira potrošnika, ga vzgaja in vpliva na njegove potrebe. Da pa v tem uspe, so dobra vsa sredstva, čeprav taka, ki
Zaščitenih sedem milijonov izumov
Od 1. julija lahko sedem-lnšestdeset dežel uporablja sovjetske izume. Do tega dne Sovjetska zveza namreč ni priznavala pariške konvencije o zaščiti izumiteljskih pravic.
Po konvencijah mednarodne unije, ki so jo leta 1883 ustanovili v Parizu, imajo državljani v kateri koli izmed teh držav enake pravice za zaščito svojih izumov oziroma patentov. To je tako imenovana recipročna pravica, ki ne koristi le izumiteljem, temveč tudi posameznimi deležem, ker je izumitelj lahko posameznik ali pa tudi tovarna ali ustanova.
Poleg tega uživajo vsi tisti, ki zahtevajo zaščito svojega izuma v eni izmed držav pariške konvencije, enako zaščito v drugih deželah v roku dvanajstih mesecev. Ta pravica je zelo ugodna za izumitelje, ker imajo dovolj časa, da v enem letu ugotovijo, kje se jim najbolj splača realizirati njihov izum oziroma, da najdejo kopca ali partnerja.
Tudi Sovjetska zveza, kakor večina drugih dežel, danes občuti pomanjkanje deviz. To deloma pojasnjuje odločitev sovjetske vlade, da bo pristopila k pariški uniji, ker so bo z zaščito patentov svojih    državljanov lahko
ustvarila precejšen devizni dohodek.
O »zalogi« izumov v Sovjetski zvezi je konec junija Jurij Maksarijev, predsednik državnega komiteja za patente, dejal, da je sedaj v SZ zaščiteno več kot sedem milijonov patentov. Dodal je, da vsako leto zaščitijo okoli 300.000 novih patentov.
»To neprecenljivo bogastvo,« je dejal, »je pri nas še vedno premalo izkoriščeno. Odločitev sovjetske vlade, da bo pristopila v to unije, bo omogočila državi, da bo še lažje plasirala sovjetske proizvode na svetovno tržišče.«
jih uporabljajo v tujini. Film, časopisi in ovitki naj predstavljajo vabo za potrošnika.« ■
V posebnih tečajih so zato na hitro pričeli »šolati« reklamne agente. V kratkem bodo ustanovili tri reklamne organizacije.
«
Televizijske kamere proti zločincem
Scotland Yard uporablja v borbi proti kriminalu tudi najsodobnejša sredstva. V sloviti londonski četrti Soho — znanem gnezdu kriminala in sumljivih lokalov — so na štirih mestih postavili skrite televizijske kamere. Zahvaljujoč tem sodobnim tehničnim sredstvom inšpektorji Scotland Yarda udobno sedijo v glavni policijski postaji in kontrolirajo celo četrt. Televizijske kamere so namreč zvezane s tem centrom West Enda, v katerem dan in noč dežurajo inšpektorji. Ce kamere zabeležijo kaj sumljivega, dežurni inšpektorji takoj vzpostavijo radijsko zvezo s posebnim odredom policajev v patrolnih avtomobilih. Na ta način ujamejo pri delu skoraj vse kriminalce.
"Uspeh tega eksperimenta je tako velik, da je Scotland Yard sklenil, da bo postavil televizijske kamere tudi v drugih mestnih četrtih. S tako prakso so začeli pred mesecem dni.
6 HII SO
Popolni značaji so skoraj vedno obt-nem tudi slabotni. Slabič je v nekaterih primerih prav h hkj vreden kot silak. Mladost je hoja k razumevanju. Če se hočeš uveljaviti kjerkoli, mord biti predvsem pripravljen odreči se seoe.
V umetnosti dostikrat samo zaradi stalnosti — in seveda naše gotovosti -uporabljamo mrtve ideje.
Laž je neznosna. Včasih prav tako resnica.
Niti bog ne more spremeniti preteklo^ Oborožite se najprej z dejstvi, potem
Pojasnilo je vedno tolažba, pa nai *ih P° SV^ izkoristite-kakršno koli.                              ' Mark   Tvvaine, ameriški
Lagati se je potrebno naučiti, prav tati pesnik kot vsako drugo stvar. humoristični pisatelj
Dva dni in dve noči |e
človek, Vplačan.
ki se lahko kupi, je vedno K. Nergucv, romunski književnik
Neki angleški mornar, ki ga je vihar vrgel z danskega tankerja, je dva dni in dve noči neprenehoma plaval po Sredozemskem morju, dokler ga ni morje vrglo na obalo pri Ragusi na Siciliji. Ostal je živ, vendar je bil tako izčrpan, da se sam ni mogel držati na nogah. Viharno morje mu je strgalo vso obleko s telesa. Na obali sb ga našli ribiči in ga prepeljali v bolniš^ nico.
Pred kratkim je vzbudilo v medicinskih krogih posebno pozornost novo zdravilo DM-SO (dimethylsulfoxid). 2e nekaj kapljic te tekočine v nekaj minutah prodre skozi vse sloje kože in ko pride v krv-ni obtok, deluje zelo uspešno. Blaži bolečine, zdravi razna vnetja, zaustavlja rast bakterij, razen tega pa se uporablja tudi za hiter prenos drugih medikamentov v notranjost organizma.
Ameriška zdravnika profesor Jakob in Rosenberg z uni. verze Oregon v Portlandu sta pred nedavnim v Zahodnem Berlinu pred okrog 100 zdravniki razložila svoje prve izkušnje s tem zdravilom. To ameriško zdravilo je bilo preizkušeno tudi že v Nemčiji, kjer so z njim zdravili preko 800 pacientov- Z uspehom so uporabili to zdravilo najprej pri raznih nesrečah, pri izgubi krvi, izpahih in prelomih kosti, kasneje pa tudi pri velikem številu revmatičnih obolenj in pri raznih vnetjih. V vseh primerih je bil proces zdravljenja mnogo hitrejši kot drugače. Podobne uspehe v zdravljenju so ugotovili tudi ameriški zdravniki pri več kot 1.200 pacientih. Skupno je do danes to zdravilo že v 4.000 primerih uspešno delovalo.
Desetletja dimetilsulfoksid ni predstavljal nič drugega kot vzporedni proizvod v proizvodnji papirja- že 1867. leta je uspelo nemškemu kemiku Aleksandru Seizefu, da jo po sintetični poti dobil to sub-
stanco, 90 let kasneje, 1958. leta, pa so ameriški znanstveniki odkrili, da je DMSO odlična raztopina za sintetične materiale in vlakna. Vendar možnosti, da bi se DMSO lahko uporabil tudi kot zdravilo, takrat še nihče ni predvideval.
šele 1960- leta je bilo potrjeno, da dimetilsulfoksid lahko služi tudi za preprečevanje ozeblin pri mrzlih tkivih. Ameriški zdravnik prof. Jakob je preskrbel za sebe stekleničko te tekočine, da bi zaščitil pred ozeblinami ledvice in srce, kar je hotel upo-
rabiti za -transplantacijo eksperimente z živalmi.
Pri tem se mu je dogodilo, da je slučajno nekaj kapljic te tekočine padlo na njegovo roko. Tekočina je torej prodrla skozi kožo v organizem. Za tem so bila opravljena še mnoga raziskovanja, dokler končno ni bilo potrjeno, da je to res pravo čudodelno zdravilo.
V Zahodni Nemčiji računajo, da bo DMSO v najkrajšem Času odobreno kot zdravilo, vendar se bo še najmanj tri leta prodajalo le na zdravniški recept.
Najmodernejši stadion
Hans Schulten, 53-letni kolnski arhitekt je napravil načrt za nov nogometni stadion v Kolnu, ki naj bi bil prava mojstrovina. Preden je pričel izdelovati projekt, si je ogledal dvajset največjih evropskih nogometnih igrišč, da je ugotovil pomanjkljivosti in proučil njihove napake.
Stadion bo grajen taiko, da bo omogočil vsem gledalcem prijetno gledanje. Največji Juksus bo vsekakor streha iz poliestra, ki bo prepuščala svetlobo. S tem bo zaščiteno pred snegom in dežjem vseh 75.000 gledalcev, kolikor jih bo stadion lahko sprejel. Mokri bodo le igralci in trava. Igrišče bo last nogometnega kluba FC iz Kolna. Največja razdalja med stojiščem in golmanovi vrati bo 130 metrov, medtem ko znaša ta razdalja na ostalih evropskih
stadionih od 150 do 180 metrov.
Poskrbel bo tudi za prevro-čekrvne gledalce, ki kaj radi vdro na igrišče, če jim kaj ni prav. Predvidel je zid, živo mejo in pet metrov globok jarek, torej ovire, ki jo ne bo lahko preskočiti.
Po predračunih bo gradnja stala 17 milijonov zahodno-nemških mark.
Poravnajte letno
„GLASA"
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/
Francu je žal, ker se je spomnil nd(..na knjigarnarja Rosen-steina in z njim na svoj poraz. Zato jljmolknil. Ni bil več pri pogovoru, ki se je hranil s proglasom ^.jjske socialne demokracije o vzroKih balkanske vojne in nev*«i za svetovno vojno in ki je v prvi vrsti naprtil odgovornost * vojni požar na Balkanu ruskemu carizmu, ki še ves okrvavljen * miču j oče vojne nasproti lastnim narodom ogroža evropski mir. revoluciji pred dobrimi sedmimi leti je pomoril cvet ruskegi •ada na svojih moriščih in ga še uničuje v svojih ječah in puščah, tlači Poljake, Ukrajincem krati pravico do svojeg* zganja nasiTje nad Finci in zasužnjil in razkosal je Per», In ta carizem se zdaj oklicuje za osvoboditelja in zaščitn&'jogoslovanskih narodov, izrablja njihovo mladostno silo zase. ^bi zažgal Evropo in se polastil Bospora.
Prav gotovo, ruski carizem zasluti S obtožbo. In tudi Italija jo zasluži zaradi prelite krvi, a ne toli*zato, ker je planila lani na neoboroženo Turčijo, ki takega sinjega prilastka za svoje poltisočletno nasilje nad balkanskimi *odi ne zasluži, marveč zalo, ker Arr.bcem prinaša evropsko *W * vešali in natezalnicami.
Strojnik Bajbcrle se nikakor ne more strinjati s proglasom, ki Italijo in njen razbojniški pohod v Tripolis,' kjer ne Turčija ne Italija nimata kaj iskati, enači z bojem balkanskih držav proti Turčiji in jih imenuje pritlikave. Te besede se prav nič ne razlikujejo od besed, ki jih za oznako balkanskih državic uporablja avstrijski meščanski tisk. Ko bi proglas ne obsojal tudi avstro-ogrske politike in njenega odnosa do jugoslovanskih narodov, bi izražal v celoti uradno avstro-ogrsko stališče do Rusije in balkanskih narodov.
Da, potrebno je nenehno naglašati, naj se Avstro-Ogrska ne vmešava v balkansko vojno, marveč naj raje poskrbi, da bo rešila lastna pereča vprašanja, ki jo razkrajajo. Zakaj ne podeli avtonomije svojim narodom? Zakaj ne obrzda nemških nacionalistov in šovinistov. Zakaj ne napravi konec fevdalni Tiszovi in Lu-kaczevi vladavini na Ogrskem? Zakaj ne odreši Hrvatov in Slavon-cev Cuvajeve diktature? Kdaj bo osvobodilna bosanske in hercegovske kmete turškega fevdalnega . prava? Zakaj ne da Cehom, Slovakom, Rusinom pravic, ki jim pripadajo? Zakaj v svojem delu Poljske in zakarpatske Ukrajine podpira poljsko šlahto? In naposled: zakaj se ne prizadeva v času vedno večje draginje in bede zajeziti draginjo in pritisniti bogatašev, da bi bili v svojem pohlepu zmernejši?
Da, to so vprašanja, ki zadevajo cesarstvo in kličejo po rešitvi. Namesto da'bi se vlada brigala za mirno zamenjavo blaga z balkanskimi narodi in odprla trg industrijskemu izvozu v Srbijo in Bolgarijo, podpira avstrijske, poljske in ogrske fevdalce in veleposestnike, ki so zaprli uvoz agrarnih pridelkov iz balkanskih držav in ki najbolj ščuvajo, riaj se cesarstvo s silo vmeša v vojni spopad in podpre Turčijo. Tudi dunajsko krščansko-socialno časopisje hujska, naj bi Avstrija ponovno zasedla Sandžak, ki ga je pred
^-^-■^-•^.-^ •<». -XV
štirimi leti prepustila Turčiji. Kdo naj bo gospodar v Sandžaku,-naj odločijo Srbi in Turki sami. Ves Sandžak ni vreden kosti enega samega avstro-ogrskega delavca ali kmeta. Avstro-Ogrska naj raje popravi težke krivice, ki jih je prizadela razkosanim jugoslovanskim narodom. Ali ni pritirala s svojo fevdalno veleposestniško pravico srbskih kmetov do obupa? Naj nikar ne začne tirati v smrt svojih vojakov in pomagati turški fevdalni gospodi vnovič do oblasti nad srbskimi in bolgarskimi kmeti. Raje naj odpre balkanskim državicam svoja tržišča. V nasprotnem primeru bo sama pognala balkanske narode v naročje ruskega carizma. Balkan naj pusti balkanskim narodom! Avstrijsko delavstvo želi mir. Ne bo dopustilo vojne, ki bi se lahko razširila v svetovni spopad. Tudi nemško, francosko in angleško delavstvo demonstrira za mir in brzda roparski pohlep svojih meščanskh vlad. Evropsko delavstvo zato zahteva: Roke proč od Balkana! Proč z vsakim vojnim vmešavanjem evropskih držav v balkansko-turškem spopadu.
Ne, balkanska vojna ni podobna minuli vojni med Italijani in Turki. Prej je podobna upiranju Arabcev proti italijanskim koloni-zatorjem/Vsak pravi socialist mora zato želeti zmago balkanskih držav nad Turki, ki so petsto let gospodarsko in politično zasužnje-vali balkanske narode in s silo zaustavili njihov gospodarski in kulturni razvoj. Tako gledajo na balkanski problem slovenski socialisti. Ne navdušujejo se kar na slepo za zmago balkanskih narodov, predvsem Srbov, Črnogorcev in Bolgarov, kakor se navdušujejo s svojo površnostjo in kratkovidnostjo slovenski nacionalisti. Slovenski socialist dr. Turna meni, da orožje tega problema ne more rešiti, ker je problem balkanskih narodov kulturni problem. Ce so Crnogorci zasedli Skader in okolico, niso osvobodili Slovanov, marveč so si podvrgli Arnavte, Podobno velja za Srbijo, za večji del stare Srbije. ■■ .. •      • j
8
9
SAM0M0RUEC
Obupanec je pritaval v našo trgovino, ko smo že zapirali. Prav nič ni skrival svb-jih namer. Zapičil je vame vročičen pogled in brez obotavljanja naročil:
»Dva metra močne, tanke vrvi, prosim. Hočem se obesiti!«
Vem, vi se smejete, a meni, ki sem stal za pultom in ki sem videl, kar sem videl, ni bilo prav nič do smeha, kajti iz moža je dihala tista betonska odločnost, ki jo lahko opazite morda le še pri miličniku, ko vas na »licu mesta« globi- za tisočaka. Se dobro ,da so naša dekleta že odšla; v nasprotnem primeru ne bi minilo brez živčnih zlomov in histerije. Globoko sem zajel sajo ,se nenavadnemu kupcu nasmehnil po vseh pravilih in predpisih JUS-a in:
»Dragi tovariš, ne maram vtikati nosu v vaše zasebne zadeve in vas odvračati od vaše namere! Počutim se celo polaskanoga, ker ste izbrali prav našo trgovino in vam zagotavljam, da ne boste razočarani z našo postrežbo in kvaliteto naših artiklov. Toda dovolite rai majčkeno indiskretno vprašanje. Cemu ravno vrv? Ali niso drugi postopki močno, eh, preprostejši? Recimo — voda .. .«
Obupanec je žalostno zmajal z glavo. »Sem že poskusil!« je dejal. »Toda zaradi industrijskih odplak so naše reke tako goste, da se pošten samomorilec nikakor ne more utopiti, pa če si še mlinski kamen na vrat naveže!«
»No,« sem previdno nadaljeval, »v dobi stolpnic res ni težko najti drugo možnost. Skočite in ...«
Spet je turobno odkimal. »Tudi to mi je prišlo na misel. Toda v vseh stolpnicah, kjer sem poskušal, je bilo dvigalo pokvarjeno, da bi pa peš gor hodil, nak, hvala lepa, imam srčno napako!«
»►Ste pomislili na — strup?« Bem predlagal.
»Oh ,že koj v začetku!« si je dovolil medel nasmešek. »Toda pri tem sem pozabil, da se že dolga leta hranim v naših obratih družbene prehrane, kjer sem si želodec tako ustrojil, da mu niti stri-fain niti lizol ne moreta do živega!«
»E ... e . .. e, kaj pa električni tok sem pohitel, kajti začel se je že močno nestrpno ozirati po zvitkih najlonske plezalne vrvi. »Vtaknite prste v...«
Zamahnil je z roko. »Neštetokrat sem poskusil,« je dejal, »toda pri pogostih redukcijah toka in okvarah na našem omrežju se res ni čuditi, če me niti enkrat ni streslo!«
»Vlak!« sem hlastnil in skušal s hrbtom zakriti poli-vinilasto vrv za sušenje perila. »Mnogi gredo pod vlak...«
»Ne govorite mi o tem!« je hripavo protestiral. »Kolikokrat sem že stal ob progi z voznim redom v roki in čakal brzca, a si je vselej nabral tolikšno zamudo, da sem izgubil potrpljenje in razočaran odšel...«
Zmanjkalo mi je idej.. Mrtvaško bled sem mu nazadnje le moral ponuditi svoje blago. Kar čutil sem, kako mi curlja pot v čevlje, ko sem jecljal: »Imamo dve vrste tankih vrvi. Ta .. . ta ... tale je malo dražja, toda razlike v kva ... kva ... kvaliteti skoraj ni. Ka ... ka .. katero naj vam zavijem?«
Samomorilec je uprl svoj otožni pogled v moj obraz, ki je menjal barvo kot semafor, malo pomislil, se sit življenja grenko nasmehnil in se oSTočil:
»Dajte mi cenejšo! Veste, človek mora dandanes gledati na vsak dinar ...«
V. Novak
Jeseničan Miha Baloh igra v novem filmu »Kratko poletje«
Jeseniški rojak Miha Baloh je priznan gledališki, filmski in televizijski akter. Prav ta čas sodeluje tudi pri snemanju novega jugoslovanskega celovečernega filma »Kratko
ske delavce, ki prihajajo na delo v Ljubljano in Slovenijo iz Bosne in drugih jugoslovanskih pokrajin.
»Kratko poletje« so začeli snemati v delavskem vlaku,
Gorenjski letalci na - »Mitingu prijateljstva« na Dunaju
Letos praznuje republika Avstrija 20. obletnico. V počastitev jubileja bo avstrijski aeroklub 26. septembra na dunajskem letališču priredil veličasten letalski miting s simboličnim nazivom »Miting prijateljstva«, na katerem bodo sodelovali najboljši športni letalci iz Avstrije Sovjetske zveze, vzhodne in zahodne Nemčije, Poljske, CSSR, Francije, Velike Britanije in Jugoslavije.
Našo državo bosta na tem mitingu med drugimi zastopala tudi dva člana Alpskega letalskega centra iz Lesc Janez Brezar bo s svojim partnerjem Dunajčanom prikazal posebno vrsto skoka z zadrževanjem. Padalca bosta skočila iz letala, ki bo letelo 3000 m visoko, potem pa bosta v prostem padu planirala tako dolgo, da bo njuna medsebojna rajdalja znašala 2C30 m. Organizatorji mitinga se za ta skok zelo zanimajo, saj bo ena izmed glavnih atrakcij programa. Razen Brezarja pa bo na mitingu sodeloval še Silvo Orožim, najboljši športni pilot in nesporno najboljši akrobatski pilot v Jugoslaviji Ta bo z akrobatskim letalom »Zlin trener master« v sedmih minutah teta prikazal najzahtevnejše letalske akrobacije. Oba letalca sta s pripravami svojih točk že pričela. •
»Hej konjiček!« Igralec je vedno igralec
j»oletje«. Producent filma je
ljubljanski Viba film, režiser pa Jože Babic. Scenarij je napisal Branko Pleša, snemalno knjigo pa sta uredila režiser Jože Babic in Djordje Sestar.
Film »Kratko poletje« je posegel v okolje našega domačega življenja, med sezon-
ki stoji na stranskem tiru v Praprečah, delavskem naselju mesta Litije. Tu stanujejo sezonski delavci že nekaj let In se vozijo na delo, na popravljanje železniške proge od Ljubljane do Zidanega mosta.
Med sezonci se pojavljajo najrazličnejši   problemi, nar
stajajo tudi življenjske drame, ki jih jo strnil pisatelj Branko Pleša v dokumentarno dramatični zapletijaj »Kratko poletje«.
Ostale kadre snemajo T Ljubljani na gradbiščih, V glavnem pa snemajo zdaj prizore v pokrajini bosanskih sezoncev v Bihaču,
Filmski strokovnjaki zatrjujejo, da gre delo pri snemanju novega filma hitro od rok in bo film gotov že letošnjo jesen.
K delu pri filmu »Kratko poletje« je povabil režiser Jože Babic igralca Miha Ba-loha zato, ker se je doslej že večkrat odlično obneseL Gotovo je, da sodi Balohova vloga kurirja Aleša v slovenskem filmu »Veselica« med njegove najboljše stvaritve. Bilm je bil izdelan leta 1960. Leto kasneje je sodeloval Baloh v filmu »Ples v dežju«.
Miha Baloh je bil rojen na Jesenicah 21. maja 1S28. 2e kot fant je kazal veselje do odrskih desk. Začel je nastopati na Jesenicah v gledališki sezoni 1947/48. Pozneje je bil nastavljen pri gledališču v Mariboru. Prodrl je s svojo vlogo Davorina v slovenski ljudski igri Miklova Zala. Tudi v drami Kastelka, ki je prirejena po romanu pisatelja Vladimirja Levstika Gad-je gnezdo, je predstavil močno osebnost. Igral je Kastel-kinega sina.
Miha Baloh nastopa v zadnjih sedmih letih (od leta 1959) na odru ljubljanske drame SNG. Je mož veselega značaja, rad je v družbi sproščen. Ko so čakali igralci v Praprečah v Litiji na poziv za naslednje kadre, se je Miha brž spoprijateljil z mladimi Litijani, ki so prišli ki-bicirat med filroarje, in na ramena si je naložil nekega predilničarskega fantička.
Jože ZnpaaSe
Zelenjava z drugih planetov
Bo potrebno prenesti na Luno gnojeno zemljo ali bo, nasprotno, lahko zelenjava^ uspevala v pesku in prahu, ki obilno prekriva naš naravni satelit? Gre za vprašanje, ki je vzbudilo veliko zanimanje udeležencev V. mednarodnega kongresa za vesoljska raziskovanja in tehnični napredek, ki je bil pred kratkim v Miinchenu.
Eden izmed pionirjev vesoljskega raziskovanja v Zahodni Nemčiji, profesor Oberth, je na kongresu izrazil med drugim tudi svoje mnenje o tako imenovanih nezemeljskih kulturah. S tem
problemom se ukvarjajo znanstveniki že od samih začetkov vesoljske vede. Ta nova znanost, s pomočjo katere bi se lahko uspešno borili proti lakoti in nezadostni prehranjenosti na svetu, je začela z različnimi poskusi in ugotovila, da najrazličnejše rastline uspevajo npr* na preprogi iz peska, kremenja-ka, steklenih kristalov ali plovca. Te poskuse delajo predvsem ameriški strokovnjaki. Trikrat na dan dovajajo s pomočjo črpalk hranilno raztopino koreninam, ki jo vsrkajo, potem pa jim na enak način dovedejo še po-
sebno tekočino, ki onemogoči gnitje.
2e sedaj raste približno polovica vse zelenjave, ki jo prodajajo na nevvvorških trgih, s pomočjo hidroponije pod umetno lučjo v posebnih nebotičnikih. Tudi v Wiesmo-oru v severni Nemčiji in v vedno večjem obsegu gojijo razne vrtnine na plovcu.
Zaradi nenehnega demografskega prirastka na našem planetu bi lahko gojenje nezemeljskih vrtnin, tako meni profesor Oberth, že samo po sebi opravičilo vse napore, ki jih vlagajo znanstveniki na področju vesoljskih raziskovanj.
GLAS
pioninev
Iz literarnega glasila osnovne šole Cerklje — ODMEVI IZPOD KRVAVCA
Pragi součenci!
Kaj meni PEPE NERODA
o nerodnežih na naši šoli. Poslušajmo ga ...
Naše počitnice so prehitro piinile, to je res. Spet nam zvoni šolski zvonec in mame nas neusmiljeno mečejo iz postelj prav takrat, ko najlepše sanjamo. Pa naloge moramo delati prav takrat, ko gije najlepše sonce in ko se je najlepše igrati. A kaj pomaga, če hočemo nekaj postati, tedaj moramo tudi zgodaj vstajati in tudi delati, čeprav včasih s težavo. Želim pa vsem skupaj, da se prav pridno učite vsega, kar zahtevajo šolski predmeti. Želim pa tudi, da bi si ne nabrali preveč enk, kajti drugače nam bo trda predla.
Tudi letos se gotovo poznamo, tako od strani, če ne drugače. Ker se dobro poznamo, se seveda »tikamo«. Tako je tudi prav. Toda ni pa prav, da vi, dragi součenci, tikate vse povprek. Tako sem zadnjič stal v trgovini in marsikaj slišal, kar ni ravno v ponos nam in naši šoli. Saj drugje tega ni. Tukaj pa. Le zakaj?
Poslušajte, kako so vpili naši vrli nadobudneži:
»Jaka, daj mi dve kili kruha!«
»Vido, meni se mudi. mi hitro!«
Daj
Prosim te, oblaček mili...
prosim te, oblaček mili, plavaj daleč za goro, reci sončku, naj posije in nasmehne se toplo.
Tiho plaval je oblaček, že se skril je za gore, izročil soncu mojo prošnjo, zaupal moje mu želje.
Prvi ptički so zapeli svoje drobne pesmice,; sončku ljubko so zvenele njih srebrne struniee.
Trata je ozelenela, mnogo rožic vmes cveti, jutro v biserih se koplje, ko se sončece zbudi.
Osn. iola Preddvor Branko Grobovšek
»Zdaj pa meni daj, Micka! Hitro mi daj en kilogram črnega!«
»Ti, Marinka, ti Pavla, ti, ti, ti, ti...«
In to gre kar vse prek in počez.
Tako je prav vsak dan. Vsi hočejo biti prvi na vrsti in vsi kar naprej prav »vljudno« govorijo. Včasih se kdo od prodajalcev zjezi, a taka jeza kaj malo pomaga, če pa mali razgrajači kar naprej in naprej tiščijo s svojim neumnim razgrajanjem.
Franci, Vido, Pavla! Hitro, hitro postrezite tem paglavcem, ki ne poznajo osnove lepega vedenja, kajti prav nerodno mi je, da imam take součence. Jaz jih že slišim, ampak slišijo jih tudi tujci, ki prihajajo v trgovino. Le kaj neki si mislijo oni. Verjetno nič kaj dobrega. ^
Tako sem oni dan premišljeval, če sem tudi jaz tak in
iz premišljevanja me je vzdramil prodajalkin glas:
»Kaj boš pa ti kupil?«
»Prosim, kilogram kruha bi rad.«
»Kakšnega pa?«
»Belega mi dajte, prosim.«
Dobil sem zaželjeno in odšel. Pozdravil sem in premišljeval o vrvežu in nevljudnosti naših otrok. Prav zato pa sem tudi to napisal.
V.
Začeček šolskega leta
Zopet se je pričelo resno delo v šoli. Zaprašene torbice so že dobile svoj sijaj. Vsak dan se zopet na cestah shajajo skupinice, ki imajo skupno pot v šolo.
Veliko si imate povedati: kako je bilo na počitnicah na morju, pri teti na vasi, kako ste nabirali borovnice. Nekateri so v času počitnic naredili zanimiva potovanja, spoznali so se z novimi znanci in doživeli marsikaj zanimivega.
Uredništvo našega časopisa se je odločilo, da zopet prične izdajati »Glas pionirjev.« Kot že lansko leto tudi letos • vabimo vse pionirje k sodelovanju. Sami lahko pošiljate svoje prispevke po pošti. Radi bi videli, da bi bile tudi šole bolj dejavne kot so bile lansko leto in da bi organizirale sodelovanje v rubriki. Pošiljate lahko razne sestavke, pesmice, slike, fotografije itd.
V lanskem letu so bili najbolj aktivni pionirji iz osnovnih šol Cerklje, Predoslje, Preddvor, Šenčurja In Žirovnica. Tudi nekatere kranjske šole so pridno sodelovale, vendar si želimo od njih še več prispevkov.
Začetek šolskega leta naj pomeni tudi začetek vašega dela v »Glasu pionirjev,« saj objava vašega dela pomeni priznanje vam in vaši šoli.
Urednik
Zgodbe o strahovih
Učenci Osnovne šole v Preddvoru so napisali tri zgodbe o strahovih, ki so jih slišali od starejših. Ali veste kaj je to strah? Pravijo, da je znotraj votel okoli pa da ga nič ni. Poglejmo ...
NA POKOPALIŠČU
Nekoč so grobarji kopali jamo za nekega pokojnika. Prikopali so v bližino krste, v kateri je že dvanajst let ležal pokopan pijanček Jaka.
Grobarji so pridno pili žga. nje. Med njimi je bil tudi kopač, ki je svoje čase z Jakom popival in igral karte. Spomnil se je tistih veselih dni in s kozarčkom potrkal
Odprla so se šolska vrata. Do sedaj so nas zanimale najrazličnejše stvari. Povsod smo morali biti prisotni. Tudi o kolesih smo morali večkrat izmenjati svoje izkušnje. Glavna skrb nam bo v bodoče šola — a še vseeno bomo poizkušali dobiti čas tudi za razvedrilo in tehten pogovor...
Ali imate suhe žemlje?
Prišla sem v rodajalno s kruhom in vprašala: »Gospodična, ali imate kaj suhih žemljic?
»Seveda jih imamo,« mii je prijazno odgovorila prodajalka. Nerodno mi je bilo, ker sem še zelo majhna, a so mi
starejši, ki so prišli pred menoj, kar odstopili mesto. Ker sem bila že ob prodajalni mizi sem vprašala:
»Zakaj pa jih niste preje prodali?«
Vsi v trgovini so se pričeli smejati. Starejši so res ču-
dnd! Ne razumem zakaj so se mii smejali, saj bi žemljice res morali preje prodati pa bi sedaj prodajali samo sveže. Meni je mamica naročila, da ne smem kupiti suhih.
š oelca
po krsti: »No, Jaka, ga boš tudi ti kaj zvrnil?«
Ob udarcu pa se je v krsti naredila luknjica. Zrak je udaril skozi stranico krste. Grobarji so mislili, da bo Jaka vstal in so vsi beli od srtahu pobegnili.
Bojan Mehle
V GOZDU SE SVETI...
Moj oče in dva sosedova fanta so se radi potepali. Hodili so čez vas, kjer je stanovala teta. K njej so zahajali po jabolčne krhlje. Kadar so prišli, jih je vedno obložila z dobrimi stvarmi. Nekoč so se proti večeru spet napotili gledat, kaj bo dobrega. Dobili so veliko krhljev, slanino in kruh. Ko so se pozno vračali domov, so v gozdu zagledali nekaj svetlega. Zgrabili so gorjače in se tiko plazili mimo. Tako jim je zaleglo, da se niso več hodili potepat v sosednjo vas. Strašil pa jih je le trhel štor,
Jože Drol
V SHRAMBI STRAŠI
Moj oče rad pripoveduje o starih časih, pa tudi o tem, kako je včasih strašilo. Veliko ve povedati o skopuškera kmetu, ki ni nikomur privoščil skorjice kruha. Ko je pO hudi bolezni umrl, je v hiši začelo strašiti. Vsako noč je nekdo prihajal v shrambo irt popil vse mleko. Domače je obhajal vedno večji strah. Pogumni fantje pa so nekd noč v shrambi počakali, kdaj bo prišel mrtvi gospodar # pit mleko. Kmalu se je neka. premaknilo. V shrambo seje" priplazila domača mačka. <
Vsi vaščani so se oddahnili, moj oče pa se še sedaj rad smeje na ta račun.
M. Raztresen
A
I. kolo gorenjske nogometne lige
Svoboda presenetila
Rekordni peteroboj
Prvo kolo tekmovanja v gorenjski ligi je bilo okrnjeno, saj sta dva kluba po odstopu ekipe Nakla ostala brez nasprotnika. V derbi tekmi Kranj : Svoboda so presenetljivo zmagali gostje. Svoboda je z odlično igro povsem nadigrala favoriziranega domačina in osvojila dragoceni točki. Drugo visoko zmago pa je doseglo moštvo Železnikov nad Kropo. Vse kaže,
da novinci v ligi niso dovolj dobro pripravljeni za naporne tekme v ligi.
Po igri v prvem kolu kaže, da sta trenutno najboljši moštvi Svoboda in Železniki in bo njihov medsebojni obračun dal jesenskega zmagovalca.
Rezultati: Kranj : Svoboda 1:9 (0:3), Železniki : Kropa 15:0 (7:0), Trboje : Preddvor 1:5 (0:2).
Po deseteroboju in troboju so se atleti kranjskega Triglava pomerili med seboj tudi v peteroboju. Tekmovanje je bilo zelo uspešno, saj sta bila na njem dosežena nova gorenjska rekorda v peteroboju za člane in starejše mladince.
Rezultati: daljina:  1. Ka-
štivnik 6,34, 2. F. Fister 6,04, 3. Kleč 6,01, kopje: 1. Kaštivnik 46,54, 2. F. Fister 45,37, 3. Pangarc 42,56, 200 m: 1. Kleč 23,5, 2. Kaštivnik 23,6, 3. F.
Gorenjski strelci za pokal Primorske
Kranjski in jeseniški strelci se bodo v nedeljo, 19. t. m. udeležili drugega tradicionalnega strelskega tekmovanja, ki ga organizira Nova Gorica za pokal Primorske.
Na tem tradicionalnem strelskem tekmovanju nastopa več reprezentanc slovenskih mest, med katerimi so
Zmaga Triglava
V zaostali prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige so v sredo Kranjčanke premagale Medvodčanke z rezultatom 9*7 -.29. Največ košev za domačinke sta dosegli Kodckova 25 in Komaceva 22.
iz Gorenjske tudi Kranj, Jesenice in Kamnik. Tekmovali bodo z malofcalibrskimi puškami v polovičnih serijah, t. j. od 300 možnih krogov. Vsaka reprezentanca bo nastopila s 4 strelci. Lanski zmagovalec Kranj bo imel letos nekoliko okrnjeno ekipo,
prav tako tudi Jesenice, zaradi udeležbe njihovih strelcev na tradicionalnem srečanju pokrajin Furlanije, Koroške in Gorenjske, ki bo istega dne v Ljubljani, zato bo konkurenca za prvo mesto letos nedvomno še bolj zanimiva.
Fister 24,1, disk: 1. F. Fister 36,18, 2 Strojan 33,07, 3. Pan. gerc 32,53, .1500 m: 1. Kleč 4:34,4, 2. Kaštivnik 4:36,4, 3. Pangerc 4:37,3.
Rezultati peteroboja: člani: 1. Tone Kaštivnik 2583 točk (nov gorenjski rekord za člane), 2. Kleč 2262 točk, mladinci: 1. Franci Fister 2412 točk (nov gorenjski rekord za starejše mladince), 2. Pangerc 2187 točk, 3. Strojan 1961 točk.
Srednjeprogaši bodo v nedeljo nastopili na tradicionalnem teku po zdraviliškem parku v Beljaku. Ekipo Triglava bosta zastopala tudi tekača Ljubljane Rok štros in Franc Homan;
M. Kuralt
Silvo Orožim naš najboljši šporlni pilot
V torek se je na zagrebškem športnem letališču Lučko zaključil tradicionalni ral-ly motornih pilotov za pre-
r.
Intervju tedna
Invalidski šport
\
V Kranju zelo uspešno deluje invalidsko športno društvo Borec. V svoje vrste zajema vojaške vojne invalide, mirovne invalide in invalide od rojstva. Soustanovitelj društva sta ZB NOV in ZROP ter tako razširja društvo svoje članstvo tudi na pripadnike teh organizacij.
Pomen Invalidskega športa je izredne važnosti. V večini primerov se invalidi ne morejo enakopravno meriti s svojimi zdravimi kolegi, za nekatere športe morajo imeti posebno prirejena pravila itd. Znana je pozitivna komponenta športa, ki skozi tekmovanja, odnosno odmerjanje sil, pripomore k pridobivanju samozaupanja Človeka. Prav tako šport v večji meri pozitivno vpliva na krepitev posameznih funkcij organizma in tako vzgaja zdravega človeka. Na drugi strani nudi športno udejstvovanje možnost vzgoje, spoznavanja in sodelovanja med člani kolektiva.
Vse te komponente so še večjega pomena prav v invalidskem Sportu. Prvi začetki tega športa so bili pri nas zelo skromni, a da-
nes imamo v državi celo vrsto različnih tekmovanj za invalide. Rezultati so bili v začetku skromnejši, a to je razumljivo; tudi pri telesno normalnih ljudeh se težko dosegajo boljši rezultati. Danes predstavlja invalidski šport že neke vrste kvalitetno komponento, na katero se mora računati. Niso redki primeri, da invalidi že povsem enakovredno posežejo v borbo z ostalimi športniki.
V okviru Invalidskega tedna, ki je bil organiziran v počastitev 20. letnice ustanovnega kongresa Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, od 5. do 11. septembra je športno društvo Borec organiziralo vrsto tekmovanj. Invalidi so se pomerili v kegljanju, plavanju, balinanju, šahu in streljanju. Posebno v kegljanju In streljanju so bili doseženi rezultati, ki jih lahko zavidajo vsi športniki.
Invalidi zajemajo v svojem društvu 110 članov. Računajo, da bo letos adaptiran Dom Invalidov in bodo tako le povečali svoje Članstvo.
P. Čolnar
hodni pokal maršala Tita. Na letošnjem rallvju je sodelovalo 31 pilotov iz vse države, med seboj pa so se pomerili v 21 najrazličnejših opazovalnih in navigacijskih nalogah, časovni točnosti prihodov na letališča in preciznosti pristajanja. Na letošnjem rallvju je sodeloval tudi letalec Alpskega letalskega centra iz Lesc, Silvo Orožim, ki je bil zmagovalec skoraj v vseh disciplinah in končnem plasmaju ter tako osvojil pokal maršala T ta.
- T. P.
Pretep po rokom rini tekmi
Takoj po končani tekmi gorenjske rokometne lige Kranj B : Storžič, ki je bila minulo nedeljo na igrišču v Straži-šču, je igralec Likar z Golnika fizično napadel gledalca, ki je stal ob igrišču in ga ' poškodoval po glavi. Ne glede na vzrok tega neljubega dogodka na rokometnem igrišču je to težji športni prekršek igralca Likarja in bo moral prejeti primerno visoko kazen, zlasti še, ker je že večkrat povzročil nered na igriščih.
V.
Grand pri\
Jutri, v nedeljo bo na Ljubelju V. Ljubeljski moto cross za veliko nagrado Jugoslavije. Pričetek edinstvenega tekmovanja bo ob 14. url.
Smučarski skakalci Triglava
Smučar j i-skakalci Trigla-vava od 10. septembra dalj reedno trenirajo trikrat tedensko, da bodo kondi-cijsko dobro pripravljeni za sezono. Kot smo zvedeli, imajo treninge vsak ponedeljek in petek v Savski Loki (za tovarno Iskro) ter svako sredo na stadionu. Smučarski klub obvešča vse člane, mladince in pionirje, da redno obiskujejo treninge, ki so v imenovanih dneh od 16.30 do 18.30. •
Derbi v rokometu
V nedeljo bo ob 10. uri v Tržiču gorenjski derbi moške republiške lige med Tržlčem in Kranjem. Pred-tekmo bodo igrali mladinci obeh moštev ob 9. uri.
Uspeh Žirovnice
Na igrišču Triglava so v sredo Zirovničani premagali domačine z rezultatom 3:2. Odbojkarji Žirovnice so z zmago napravili veliko presenečenje in si z zmago precej opomogli v borbi za obstanek v ligi. Odlikovali so se predvsem z odlično igro v polju ter požrtvovalnostjo in disciplino. Med domačimi odbojkarji je prišlo večkrat do prepirov, ki so jim mnogo pripomogli k neuspehu.
Športne prireditve
NOGOMET
Jesenice — V nedeljo ob 15. uri tekma SCS Jesenice : Usnjar (Vrhnika)
Tržič — ob 10. uri tekma SCL Tržič : Tabor
Tekme GNL — Člani: Svoboda : Preddvor ob 9.15, Železniki : Trboje ob 9.30, Triglav (B) : Prešeren ob 9.30
Mladinci: Železniki : Ločan ob 8.00, Jesenice : Tržič ob 9.15
Pionirji: Ločan : Trboje ob 9.00, Podbrezje : Prešern 9.30 ROKOMET
Kranj — Gorenjska moška liga Savica : Kranj B ob 9. uri na igrišču v Stražišču
žabnica — Gorenjska moška liga žabnica : škofja Loka ob 10. uri. Ob 9. uri občinska ženska liga Žabnica : Duplje. Ob 11. uri občinska moška liga žabnica B : Križe B /
Golnik — Gorenjska moška liga Storžič : Kranjska gora ob 9. uri
Radovljica — Gorenjska moška liga Radovljica : Duplje ob 10. uri
Cerklje — Gorenjska moška liga Krvavec : Selca ob 8.30
Besnica — občinska moška liga Besnica : Duplje B ob 10. uri
Selca — ob 9. uri republiška ženska liga Selca : Branik
OBJAVE
Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL« Kranj
razpisuje javno licitacijo:
— za poltovorni avto Fiat 615-B, nosilnost 1,5 tone, motor v nevoznem stanju,
— za hladilno omaro i« kompresor v prodajalni Riba.
Licitacija za avto bo v torek, dne 28. 10. 1965 v obratu Servis Avtoprometa »Gorenjska«, Ljubljanska c. 22. Za interesente družbenega sektorja ob 10. uri, za zasebne interesente pa od 11. ure dalje.
RAZPIS
ZA SPREJEM GOJENCEV V GLASBENO SOLO JESENICE v šolskem letu 1965/66.
Glasbena šola na Jesenicah bo sprejemala stare in nove gojence za oddelke: klavir, godala (violina, viola, čelo, kontrabas), solopetje, harmoniko, kitaro, pihala, trobila, tolkala, balet in pripravnico (za predšolske otroke).
Vpisovanje starih in novih gojencev bo 21., 22., 23. in 24. septembra dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure v učilnici glasbene šole št. 2 (poslopje gimnazije, I. nadstr. desno); Stari gojenci naj prinesejo s seboj zadnje spričevalo glasbene šole, novi pa predložijo zadnje spričevalo matične šole (osnovne, gimnazije, strokovne šole).
Nove gojence bomo sprejemali na podlagi sprejemnega izpita. Pri vpisu gojencev, ki niso polnoletni, morajo biti prisotni tudi starši.
Višina ukovine je razvidna na oglasni deski glasbene šole.
Vse ostale informacije posreduje tajništvo glasbene šole, tel. 82-421.
Ravnateljstvo glasbene šolo
NEPREVIDNOST-vzrok nesreč
V zadnjih nekaj dni se je na cestah Gorenjske pripetilo nad dvajset prometnih nesreč. Največkrat je bil vzrok nesrečam neprevidnost. Pri nesrečah se je večje število ljudi težje ali lažje telesno poškodovalo. Materialna škoda pa znaša nekaj nad dva milijona.
NEPREVIDNOST VOZNIKA
Skozi vas Bukovico nad Skofjo Loko je vozil osebni avtomobil z zmerno hitrostjo Boris Bergant. Za njim pa je peljal prav tako z osebnim avtomobilom Pavel Dolinar. Vendar je Dolinar peljal za njim v prekratki varnostni razdalji. Berganta je ustavljal pešec z namenom, da ga Pelje v Skofjo Loko. Kej, je vozilo zaustavil, se je Dolinar Zaradi neprevidnosti zaletel v Bergantov avtomobil. Materialna škoda na obeh vozilih Znaša okoli 200 tisoč dinarjev.
NEPRIMERNO PREHITEVANJE
V Šenčurju pred hišo št. 234 je motorist Jakob Prcstor prehiteval po desni strani o$ebni avtomobil znamke »opel.« Ker je motorist nepravilno prehiteval, je prišlo do trčenja. Materialna škoda Snaša na obeh vozilih okoli 120 tisoč dinarjev. Pri preizkušanju vinjenosti je alko-skop Prl motoristu popolnoma pozelenel, dočim pri vozniku osebnega avtomobila ni.
KINO
Kranj »CENTER«
18. septembra amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOU NT Y ob 16. in 19. uri, premiera elov. filma LAŽNIVKA ob 22. uri
19. septembra slov. flilm LAŽNIVKA ob 10. uri, franc. nem. krim. film NABAB ob 13. uri, amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 15. in 18. uri, premiera angl. barv. filma TUDI TO SE DOGAJA ob 21. uri
20. septembra elov. film LAŽNIVKA ob 16., 18. in 20. uri
Poleg tega je bil motorist brez vozniškega dovoljenja, ker ga je izgubil, kot je izjavil.
NI BIL POZOREN
Voznik osebnega avtomobila Franc Senk je peljal iz Kranja proti vasi Britof. Tu je nakazal spremembo smeri in pričel zavijati. V tem času pa je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Basaj in ga po levi strani hotel prehitevati. Zaradi tega je prišlo do trčenja. Materialna škoda znaša nekaj manj kot sto tisoč dinarjev.
VOŽNJA PO SREDI CESTE
Iz Preddvora proti Kranju je peljal po sredini ceste z osebnim avtomobilom Stane Saje. V vasi Milje mu je nasproti pravilno po desni strani pripeljal avstrijski državljan. Zaradi nepravilne vožnje prvega je prišlo do trčenja. Pri tem je bila sopotnica voznika Sajeta lažje telesno poškodovana. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okoli 800.000 dinarjev.
21. septembra slov. film LAŽNIVKA ob 16., 18. in 20. uri
22. septembra slov. film LAŽNIVKA ob 16., 18. in 20. Uri
Kranj »STORŽIČ«
18. septembra amer. barv. CS film PLAŽA ŽELJA ob 15.30 in 17.30, amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK ob ob 19.30, premiera francosko-mem. krim. filma NABAB ob 22. uri
19. septembra amer. barv. CS film PLAŽA ZELJA ob 15.30 in 20. uri, amer barv. CS film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 16. uri, franc.
ZAKAJ JE PRIŠLO DO NESREČE
V vasi Visoko pri Kranju je prišlo na križišču do prometne nesreče zaradi tega, ker se jc voznica Dragica Franko preveč izognila dvema kole-karjema in tako zavila na levo stran cestišča. Medtem ji je nasproti pripeljal voznik Ivan Vamberger. Prišlo je do trčenja. Škoda na vozilih znaša okoli 60 tisoč dinarjev.
NEPREVIDNOST PRI
PREHITEVANJU
Angleška voznica osebnega avtomobila je v bližini Lesc pri Bledu prehitevala skupino treh ljudi. Zaradi tega je zapeljala na levo stran ceste. V tem času pa jc nasproti pripeljal osebni avtomobil nemške registracije. Pri tem je
12. 9. sem izgubila ročno uro na poti od Adergasa do Oželjka. Najditelj na jo vrne proti nagra na naslov: Oželjek št. 5
KUHARSKI TEČAJI
Za pričetek nove sezone 1965/66 bomo že koncem septembra pričeli z več kuharskimi tečaji in sicer:
1. Začetni kuharski tečaj, ki bo trajal 50 ur
2. Nadaljevalni kuharski tečaj, ki bo trajal 40 ur
i. Tečaj za pripravo sladic, ki bo trajal 15 ur
4. Tečaj za pripravo hladnih jedi, ki bo trajal 15 ur
Tečaje bomo časovno razporedih tako, da boste lahko po želji obiskovale vse, ali pa posamezen tečaj. Prijave za tečaje nam pošljite do 25. septembra na naslov: Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 21243 ali 210-26, kjer dobite tudi vse zaželene informacije.
nemški barv. film NABAB ob 21. uiri
i
20. septembra premiera sov j. barv. filma POT V ARENO ob 16. in 20. uri
21. septembra amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 15.30 18. in 20.30
22. septembra špan. barv. film GREH LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
19. septembra slov. film LAŽNIVKA ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK ob 17.30
prišlo do trčenja. Voznik nemškega avtomobila in njegova sopotnica sta se težje telesno poškodovala in so ju odpeljali v jeseniško bolnišnico. Materialna škoda pa znaša na obeh vozilih okoli 200 tisoč dinarjev.
jože jarc
Zan'mivo jc da...
... je v kranjski občini 51.913 prebivalcev. Od tega 24.387 moških in 27.526 žensk. ... je v 120 naseljih 8182 naseljenih hiš.
... je vsega skupaj 16.326 samostojnih gospodinjstev. ... jc 5678 ljudi, ki se preživlja od kmetijstva. ... je 26.426 ljudi zaposlenih po raznih delovnih organizacijah.
... je stalno 4.000 ljudi, ki se začasno naselijo v kranjski občini, vendar pa nekateri ostanejo tu tudi po več let. -jj
VISOKI JUBILEJI ZAKONCEV
V kranjski občini so bile po vojni tri biserne poroke. Od leta 1960. dalje pa je bilo tudi 11 zlatih porok. Pričakujejo, da bo prihodnje leto tudi prva železna poroka, kajti zakonca Jakopin iz Podbre-zij sta ?e vedno čila in zdrava, -j j
ADMINISTRATIVNA ŠOLA V KRANJU
Oddelek za odrasle
V šol. letu 1965/66 bomo odprli poseben oddelek administrativne šole — dvoletne — za zaposlene.
Pogoji in ostale podrobnosti so objavljeni ha raz. glasni  deski šole Kranj,
Tomšičevi 7.
Vpisovanje bo do sobote, 25. sep. 1965.
Cerklje »KRVAVEC«
18. septembra franc. barv. CS film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 20. uri
19. septembra nem. barv. film PREPROSTO DEKLE ob 15. in 19.30, fran. barv. CS film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 17. uri
Kropa
18. septembra amer. film VSE ZA SMEH ob 20. uri, amer. film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 15. in ,19.30, amre. film VSE ZA SMEH ob 17. uri
Trgovina
»Šipad« Kranj
(v nebotičniku)
Vam nudi po ugodni ceni:
spalnice
(dvo, tro in štiridelne)
dnevne sobe
kavče, kuhinje
in ostalo
pohištvo
po konkurenčni
ceni
Vabimo Vas, da si neobvezno ogledate našo trgovino
KOTEKS TOBUS
odkupuje rogove
jelenov, srnjakov in gamsov po sledeči odkupni ceni:
Jelenove rogove po 800 din za kg
Srnjakove rogove po 700 din za kg
Gamsove rogove po 700 din za kg
Odkup vrše vse odkupne postaje
Ljubno
18. septembra Šved. barv. film ALI SO šE ANGELČKI
ob 20. uri
Žirovnica
18. septembra ruski film ARMIJA KOLIBRI
19. septembra jug. ruski film PREGLEDANO, MIN NI
Dov je-Moj strana
18. septembra jug. ruski film PREGLEDANO, MIN NI
19. septembra ruski film ARMIJA KOLIBRI
Kranjska gora
18. septembra amer. VV film RAZTRESENI PROFESOR
Zahvala
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše ljube in skrbne žene in dobre mame, stare mame
IVANE KOŠNJEK
Balantove mame
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam kakor koli pomagali ob težkih urah in nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo č. duhovščini in vsem, ki so ji darovali vence. Iskrena zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Srednja vas 15. 9. 1965
Žalujoči: mož France, sinova Peter in France, hčerki Marija in Urškr. z družino ter ostalo sorodstvo
Obrtno podjetje »BISTRA« Škofja Loka
proda po nizki ceni naslednja osnovna sredstva:
1. šivalni stroj v kovčku znamke »TULA,«
2. centrifuga znamke »HIMO« kapacitete 5 kg,
3. stroj za likanje rjuh.
Za nakup navedenih osnovnih sredstev imajo gospodarske organizacije rok 14 dni od dneva objave, nadalje se proda vsakemu kupcu.
OGLASI — OBJAVE
18. septembra 1965 * M-AS
Prodam pujske 6 tednov stare. Praprotna polica 28, Cerklje 4881
Prodam fiat 750. Kranj, Ka. juhova 8 5015
Prodam pujske po 6 tednov stare. Sp. Brnik 65, Cer-kije 5022
Prodam primo 173 ccm v odličnem stanju. Ogled v nedeljo. Nasl. v oglasnem oddelku 5023
Prodam 10 pujskov, starih 6 tednov in telico staro 8 me-secev. Grenc 1, škofja Loka 5024
Prodam moped na tri prestave. Nasl. v ogl. odd. 5025
Prodam novo hrastovo kad 550 litrsko ali zamenjam za rezan les. Sitar Jože, Križe 5026
Prodam skoraj nov brzopa-rilnik  501.  Ambrožič, Polj. Žica 21, Gorje 5027 Prodam 3 oleandre. Kranj, Škofjeloška c. 9 5028 Prodam   dobro ohranjeno otroško posteljico z vložkom in prešito odejo. Kalan, Begunjska 9, Kranj 5029 Prodam prikolico za osebni avto in komplet ozvočenje. Ljubno 86, Podnart 5030 Poceni prodam železno peč, primerno za delavnico in desni    kombiniran štedilnik. St. Žagarja 18, Radovljica
5031
Prodam štedilnik »Goran«.
Kokrica 105, Kranj 5032 Prodam   nov   jedilni kot (rdeč). Cerar Marinka, Vog-Ije 79, Šenčur 5033 Prodam   dobro ohranjen enosedežni moped. Nasl. v ogl. odd. 5034 Prodam športno italijansko motorno kolo 175 ccm znam.
ke »Bianki« za 260.000. Nasl. v ogl. oddelku 5035 Prodam fiat 750, levi vzid-Ijiv štedilnik, 300 kg cementa in 100 kg betonskega železa 6 mm. Nasl. v ogl odd.
5036
Prodam dobro kravo, ki bo v 3 tednih teletila. Sp. Besnica 16 5037
Prodam dobrega konja, dve leii starega. Nasl. v ogl. odd.
5038
Prodam novo komodo iz jesena. Nasl. v ogl. odd. 5039 Prodam motorno kolo NSU prima  s  prevoženimi 2.000 km v dobrem stanju.. Nasl. v ogl. oddelku. 5040 Prodam levi vzidljiv štedil. nik (medeninast) z 2 1/2 plošči, lesena vrata 65x200 cm v dobrem stanju in gumo za vespo, novo. Kranj,'Nartniko-va 7, (Labore) 5041 Prodam   15  panjev čebel. Logonder Anton, Crngrob 6, Šk. Loka 5042 Prodam mlado kravo, dobro mlekarico. Lom 30, Tržič 5043 Prodam betonsko železo 6 in 7 mm in punte. Nasl. v ogl. oddelku 5044 Prodam levi vzidljiv štedil. nik s ploščicami. Brolih, St. Žagarja 25, Kranj 5045 Prodam mecesnovo kad 130 litrsko, ročni voziček dirco, dvokrilna  železna dvoriščna vrata, visoka 240 in široka 348 cm. Peterlin, St Žagarja 19, Kranj 5046 Prodam   moped  hi nekaj ms sipe. Suha 34, Kranj 5047 Prodam prašiča 60 kg težkega. Sp. Brnik 22, Cerklje 5053
Prodam 5 tednov stare pujske. Šenčur 91 5054
Zidake betonske za kletne zidave ugodno prodam. Dam v najem tudi stroj za proiz-
vodnjo teh zidakov. Naslov v oglasnem oddelku 5055 Prodam dve kravi po izbiri. Zbilje 4, Medvode 5056 Prodam   13 m2 hrastovega parketa. Kukovnik Ani Žiga-na vas 28, Križe 5057 Prodam    malo rabljeno strešno opeko (folc) Logar, Vodice 61 5058 Prodam jabolka za mošt. Cerklje 30 5059 Prodam skoraj nov štedilnik »Goran« Dorfarje 23, Žabnica ' 5060 Prodam avto fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku
5061
Prodam vetrobran za motorno kolo in klarinet. Gra-šič, Zg. Duplje 12 5071 R4  L   nov, slonokoščene barve prodam za 2,200.000 — Kranj, Kidričeva 32/11 5072 Prodam karamboliran avtomobil  Zastava 750, letnik 1962 z prevoženimi 26.000 km. Začetna cena 600.000. Voziio se nahaja pri Kožuh Pavle, šk. Loka, Kopališka 7/a. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 22. 9. 1965 do 12. ure 5081 Poceni prodam »Panonijo« 250 ccm — Planic, Valjavče-va 5, Kranj 5033
Iščem žensko za varstvo otroka v dopoldanskih urah (5 ur) Stevanovič, Kranj — 31 Divizije 50 5073
Sprejmem starejšo žensko ali dekle za varstvo dveh otrok. Stanovanje zagotovlje. no. Ostal opo dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku
5074
Nudim stanovanje upokojenki ali študentki. Naslov v oglasnem oddelku 5075 Izgubil sem 13. 9. temno potovalko od Kranja do Šen. čurja. Naslov v oglasnem oddelku. (Nagrada) 5076 Kompletno stanovanje dvosobno z vrtom oddaljeno 15 minut od centra Kranja, zamenjam za manjše ali večje v Kamniku. Ponudbe poslati pod »Dogovor« 5077 Preklicujem avtobusno vozovnico Kranj — Trstcnik na ime Eljon Joži 5078 Dokle z osemletko bi se rada izučila frizerske obrti. Na. slov v oglasnem oddelku
5079
Tehnik soliden samski išče opremljeno sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Nujno« 5080
Tečaj! AMD — Podnart ob-vešča, da je pričetek tečaja za voznike AB kategorije v nedeljo dne 19. 9. ob 8. uri v domu AMD 5082
Kupim enosobno stanova-nje   tudi   pozneje vseljivo.
Oddati ponudbe pod »Takoj plačam« 5048 Kupim     rabljeno dobro ohranjeno    trodelno okno.
Nasl. v ogl. odd. 5049 Kupim   stroj   za izdelavo strešne opeke. Naslov v oglas, nem oddelku 5062
Cenjene goste obveščam, da bo gostilna LAKNER na Kokrlci od 16.9. do 3.10.65 zaprta. 5008
Nudim hrano in stanovanje fantu, ki bi po službi pomagal  na  kmetiji (Slovenec).
Kranj, Škofjeloška 33 5050 Za skupno življenje želim spoznati zdravo in prikupno tovarišlco, staro do 50 let, Id poseduje nekaj gotovine, ki bi jo rabila za popravilo hišice v lepem kraju Gorenjske.   Ponudbe   poslati pod »Lep dom« 5051 Predelavo rabljene žime in izdelavo žime vseh vrst vam nudi   ŽIMARSTVO   Ješe J. Stražišče - 5052 Prazno   sobo   v Krarvu iščem. Plačam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5063
Preklicujem avtobusno vo. zovnico   Kranj   — Hrastje L 755 na ime Kosec Josipina 5064
Našel sem rujave usnjene hlače na Bledu. Dobe se pri Erjavc — Preddvor
5065
Uslužbenka« išče sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5066
Preklicujem avtobusno vozovnico Kranj — Planika št. 000557 na ime Zalar Mileni 5067
Iščem enosobno stanovanje. Dam večjo vsoto za dograditev ali prezidavo stanovanja. Ponudbe poslati pod »Samska« 5068
Iščem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 5069
Hiša v škof j i Loki s kuhinjo dvema sobama in kabinetom, ter vsemi pritiklina-mi zamenjam za 2 — 3 sobno stanovanje v Kranju, (ne bloki) Naslov v oglasnem oddelku 5070
Zahvala
OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAJINEGA SKRBNEGA MOŽA IN OČETA
IVANA BERT0MLJA ■ J0HANA
sva bila deležna tolikih izrazov sožalja, pomoči in tolažbe, da se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej. Zato naj bo to iskrena zahvala vsem, ki ste se v teh težkih dneh spomnili njega in naju. Še prav posebej pa se morava zahvaliti skupščini občine Kranj, Združenju borcev NOV, družbeno-političnim organizacijam ter pripadnikom JLA za veličasten pogreb, govornikom za tople in iskrene poslovilne besede, godbama in pevskemu zboru za žalostinke, njegovim soborcem iz Slovenije in Koroške, njegovim sodelavcem iz Gorenjskega muzeja, vsem darovalcem cvetja in vsem tistim tisočem, ki ste se prišli poslovit od njega iz vseh krajev Gorenjske.
Toplo zahvalo izrekam tudi zdravniku dr. Ivu Bajžlju, ki ga je vsa leta njegove bolezni skrbno negoval in mu s človeško toplino vlival poguma za delo in življenje.
Vsem, prav vsem še enkrat topla in iskrena hvala.
Kranj, dne 10. septembra 1965
ŽENA TINCA IN SIN ROMAN
Ob prerani in težki izgubi našega dobrega moža, očeta, srna, starega očeta, brata in strica
JOŽETA PREŠERNA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se osebju internega odd. Jeseniške bolnice, zdravniku obratne ambulante, vsem organizacijam, govornikom, pevcem, godbi javorniške Svobode, vsem sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sodelavcem obrata plinske in vodne energije Javornik, in Osn. šoli Toneta Cufarja Jesenice. Iskrena hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerka, mama, brat in sestra, ter ostalo sorodstvo
Javornik na Gorenjsken, Kranj, 16. 9. 1965
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega dragega sina in brata
ŠVAB TONČKA
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in gasilcem. Posebna zahvala sodelavcem kolektiva tovarne »Zlit« iz Tržiča in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: starši, ter sestri Hilda in Tinca z družinami
RADUSKI SPORED
poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13 15 17., 22^, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob' nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23, in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 18. septembra 7.15 Glasba za razvedrilo — s 05 Domače pesmi in nape-
2 _ 8.25   Tri koncertne
Jcladbe — 8.55 Radijska šola za' nižjo stopnjo — 9.25 Slovenski skladatelji mladini — o 40 Tuje pihalne godbe — 10 15 Pesmi in plesi narodov jagoslavije — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — jj 15 Nimaš prednosti — 12*05 Odlomki iz opere »Da-jjbor« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Prek sončnih Joforav — 13.30 Priporočajo vSSOi — 14.05 Lirične melodija _ 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1520 Zabavni intermezzo — 15 30 Nastopa moški zbor Zarja iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre-jiio v kino — 1735 Iz baletov 18.00 Aktualnosti doma in v ^vetu — 18.15 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni večer s plesom — 20.30 Obe plati postave — 22.10 Oddaja £a naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna
NEDELJA — 19. septembra
6.00 Dobro jutro — 7.15 jCaj pa ti vriskaš ... — 8.05 jdJadi.nska radijska igra — _ 8.45 Iz albuma skladb za
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 Za uvod v nedeljsko popoldne — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Kitara v ritmu   —   16.00 Nedeljsko
i
9
otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši •— 1020 Partizanske pesmi — 1G.40 Lahka glasba
športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture — 21.00 Športna poročila — 21.10 Melodije raznih narodov — 22.10 Godala v noči — 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana
PONEDELJEK — 20. sep.
7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Beneški fantje in Kvintet Milana Vitka — 830 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Najbolj priljubljene otroške pesmi — 9.30 Concertino in suita — 10.15 Priredbe ljudskih pesmi — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Chopin in Liszt
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 1330 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Italiji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje zbor Radia Sarajevo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zabavna glasba — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Igrali smo vam — 20.45 Koncert Komornega  zbora  RTV Ljubljana
— 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno'— 23.05 Po svetu jazza
TOREK — 21. septembra
7.15 Otroške igre — 8.05 Od melodije do melodije — 8.30 Glasba iz Južne Amerike in Oceanije — 8.55 Radijska šo-> la za srednjo stopnjo — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 9.40 Zvoki iz studia 14 — 10.15 Odlomki iz opere Moč usode
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Petindvajset minut Gershwina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Robert Schumann v svoji solistični glasbi — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.05 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavnih melodij — 18.45 Na Mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital pianista Lipovška — 20.20 Radijska dgra — 21.16 Serenadni večer
— 22.10 Popevke se vrstijo —
— 23.05 Simfonična antiteza
SERDA — 22. septembra
7.15 Kakor bela golobica — 8.05 Zabavne melodije — 8.25 Naše pesmi in plesi — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb
— 9.15 Mladinski zbori pojo
— 9.'30 Igrata Ljubljanski jazz ansambel in ansambel Wee-kend — 10.15 Tri pesmi Ri-charda Wagnerja — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Domače v instrumentalni izvedbi
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovanske narodne melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Iz koncertov in simfonij — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje sindikalni zbor madžarskih gradbenikov
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Janko in Metka — opera — 22.10 Od popevke do popevke — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
ČETRTEK — 23. septembra
7.^Igramo za razvedrilo — 8.05 Domači pele-mele — 8.25 Zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo^ — 9.25 Instrumentalne skladbe za mladino — 9.40 Od melo-
dije do melodije — 10.15 Z našimi opernimi pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti —   12.05   Opoldanski inter-
mezzo z godali — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez zelene trate — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Slovenski skladatelji v svojih skladbah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Lirika skozi čas
— 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna rlasba — 23.05 Avtorji solistične in komorne glasbe -
PETEK — 24. septembra
7.15 Odlomki iz oper — 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 »Vrisk in smeh* in druge skladbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 10.15 Dvajset minut z velikimi orkestri — 10.35 Naš podlistek
— 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-15 Nimaš prednosti1 "■— 12:05 Ansambolski odlomki iz Mozartovih oper
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z orkestrom RTV Ljubljana in dirigentom — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Sovjetske revolucionarne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas
— .17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija slovenskih vokadnih solistov — 18.45 Festivalsko poletje — ^.OS Glasbene razglednice — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe — 21.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Po svetu jazza — 22.50 Literarni nok-
j turno — 23.05 Mouvemente za klavir in orkester
SOBOTA - 18. septembra
RTV Ljubljana 18.40 Poročila
RTV Beograd 18.45 Oddaja za otroke
RTV Ljubljana 1930 Vsako soboto
RTV Ljubljana 19.45 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 T V dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Jazz scena
RTV Ljubljana 20.40  S kamero po svetu
RTV Beograd 21.10 Humoristična oddaja
RTV Ljubljana 22.00 TV obzornik 22.15 Serijski film
NEDELJA — 19. septembra
RTV Ljubljana 9.00 Konec šoLskega leta
RTY Beograd 9.30 Kmetijska oddaja
Evroviziija 15.45 Evropsko prvenstvo v
atletiki za ženske
TELEVIZIJA
RTV Zagreb 19.45 T V biro
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Glasbena oddaja
RTV Ljubljana 21.45 Rečna ladja — film
RTV Beograd 2235 Poročila
PONEDELJEK — 20. septembra
RTV Zagreb
10.00 TV v šoli
RTV Ljubljana
11.40 TV v šoli
RTV Beograd
18.00 Risani filmi za otroke RTV Ljubljana
18.25 TV obzornik
18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse RTV Beograd
19.15 Tedenski   športni pregled
19.45 Propagandna quiz
oddaja 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 Volkovi — ponovitev TV
drame
RTV Zagreb 2130 Mali komorni koncert
RTV Ljubljana 21.45 T V obzornik -
TOREK — 21. septembra Ni sporeda!
SREDA — 22. septembra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.30 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine
RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak: stara ura 18.00 Filmi za otroke 18.25 TV obzornik
RTV Beograd 18.45 Nastopa baritonist Miroslav čangakjvič
RTV Ljubljana 19.15 Filmski pregled
19.45 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 Umor na razstavi —
zabavno glasbena
oddaja 22.10 TV obzormk
ČETRTEK — 23. septembra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli *
RTV Beograd 11.00 Angleščina
RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli
RTV Beograd 17.40 Oddaja za otroke
RTV Ljubljana 1825 TV obzornik
RTV Beograd 18.45 Po J-ugosiaviji
RTV Ljubljana 19.10 Mikrofestival —
zabavno glasbena
oddaja 19.40 Kaleidoskop
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 TV obzornik 20.40 Kulturna panorama 21.40 Iz arhiva jugoslovanski
kinoteke
PETEK — 24. septembra
RTV Zagreb 10.00  TV v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine 17.30 TV v šoli 18.00 Otroški magazin
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 T V tribuna 19.15 Spomeniški mozaik
RTV Beograd 19.45 TV akcija 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 Ujao srce — film 22.00 TV obzornik
18. septembra 1965 * ^US
Jesenska setev in pogodbe
Jugoslovanski rekord
na Brniku
, Brnik, 17. septembra. Na tukajšnjem letališču so včeraj zabeležili svojevrsten rekord. Letalo last letalske družbe Adria Aviopromet znamke DC-6B, ki ga je upravljal 46-letni pilot Stanko Forkapič, je priletelo naravnost iz Toronta v Kanadi na letališče Brnik. To je prvič v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalstva, da je letalo preletelo tako razdaljo brez pristajanja. Za razdaljo 7.350 km je potreboval 14 ur in pol, goriva pa je porabil približno 19 tisoč litrov. Za tak Uspeh pa se ima pilot precej zahvaliti tudi ugodnemu vetru, ki ga je vso pot »spremljal.« Piloti so med potjo stalno opazovali porabo goriva in predvidevali kje bi ob potrebi pristali in se založili. Toda te potrebe ni bilo in so prek Oceana in evropske celine leteli kar naravnost in dosegli tak rekord. Tudi v svetu sploh je doslej redkost, da letalo tega tipa preleti tolikšno razdaljo brez pristanka. — J. J.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Kranj je sprejel priporočila kmetijskim organizacijam, po katerih je treba letos posvetiti večjo skrb jesenski setvi, predvsem semenskemu blagu in uporabi umetnih gnojil.
Glede na višje cene žit je pričakovati, da se bo tudi zasebni sektor precej preusmeril na to proizvodnjo. Za družbeni sektor pa so menili, da je potrebno več kolobarje-nja, posebno zaradi uporabe herbicidov proti plevelom. Kmetijski živilski kombinat Kranj je na primer dobro pripravil vse za letošnjo jesensko setev, prav tako tudi nekatere zadruge.
Na seji tega sveta so govorili tudi o kooperacijskih pogodbah, ker je bilo do sedaj v praksi, da so jih sklepali zelo pozno. Po novih predpisih pa bo moral biti do 1. decembra izdelan rodovnik, ki  je  pogoj  za uveljavitev
premij za mleko. Zalo bo treba sklepali pogodbe v zgodnji jeseni. Sprejeto jc bilo priporočilo, da naj kmetijske zadruge pričnejo sklepati pogodbe o sodelovanju za proizvodnjo 1965/66 in da po možnosti vežejo te pogodbe na daljši čas.
Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Kranj, jc na seji 16. septembra razpravljal o aktualnih družbeno-političnih problemih v zvezi z gospodarsko reformo.
V
OD v Tržiču
V mesecu juliju so v tržiš-ki občini zabeležili še nadaljnji porast osebnih dohodkov. Tako so v celotni industriji izplačali povprečne osebne dohodke v Srišini 57.785 dinarjev, med njimi najvišje Združena lesna industrija — 91.200, sledi pa Tovarna usnja Runo z 80.374 din. Povprečni osebni dohodki v kmetijstvu so bili 64.000, v gozdarstvu 82.374, v gradbeništvu 64.600, v trgovini 74.156, Preskrba 82.000, v gostinstvu 60.288, v turizmu 69.111 in v obrti 70.171 din.
Med obrtnimi podjetji so izplačali najvišje povprečne osebne dohodke v Avtoopre-mi, in sicer 92.288 din. Seveda ne morejo ta povprečja dati povsem točne ocene, ker zajemajo tudi izplačila raznih regresov, predvsem pa nadur. Vendar pa je tudi iz razponov razvidno, da so se osebni dohodki pomaknili navzgor. Največ izplačil je v razponu med 40 in 50.000 (950). V glavnem gre zato, da morajo biti izplačila rezultat doseženega dela oziroma gospodarskega uspeha.
S. B.
Našim bralcem
Po počitniškem poletnem času, ko ljudje v večini nimajo veliko časa za branje zaradi obilice dela in počitniškega razpoloženja, in je zato tudi naš list izhajal v manjšem obsegu, prihajamo z današnjo številko pred Vas z bogatejšo vsebino. Znova bomo uveljavili nekatere že prej ustaljene rubrike kot na primer pionirsko in druge ter uvedli celo nove: Iz naših kolektivov, Zvedeli smo itd. Ustaljeni obseg Panorame v sobotni številki pa bo odslej deljen tudi na sredino številko. Za ta premik se je redakcijski odbor odločil na željo mnogih bralcev, da bi bilo namreč v vsaki številki kaj zanimivega, »bralnega«
Osrednja težnja je, da bi bil list čimbolj pester z mnogimi rubrikami, drobnimi informacijami iz vseh krajev in dejavnosti. Zlasti iz delovnih organizacij in iz vasi. V tem cilju pa bi želeli vnaprej še več sodelovanja naših bralcev, kajti le tako lahko približujemo list neposrednemu življenju in dogajanju, kar je naša skupna težnja.
UREDNIŠTVO
Misel za ozimnico najbolj oživi ob izkopu krompirja, ki je te dni v teku po vseh naših krajih. Nekateri so kar zadovoljni z bero, drugi spet manj. Verjetno bi kazalo v prihodnje saditi še več krompirja, saj je naše področje kakor nalašč zanj. Tako bi ga lahko še več prodali drugam, tudi v tujino, ne pa da ga uvažamo, kakor doslej — tudi letos, če ne bo dovolj ponudbe In Če bo cena previsoka. Na sliki: Prizor iz obsežnih njiv KŽK Kranj na Sorskem Jjolju. kjer le te dni prišla na pomoč pri pobiranju krompirja tudi šolska mladina
Trsi*nik brez gostišča
Prebivalci Trstenika in okoliških vasi pod Storžičem vse bolj negodujejo, ker tam ni nobenega gostišča. Menijo namreč, da bi ga bilo prav lahko obnoviti, ker je v vasi že bila gostilna še vse do nekaj let po drugi svetovni voj- • ni. Stavba bivše gostilne, sicer privatna, ima primerne prostore in tudi še precej ohranjene opreme. Zato ponovna otvoritev ne bi bila vezana z velikimi stroški.
Gostišče ni potrebno le domačinom in okoličanom, temveč tudi drugim, saj se tudi v tem kraju kaže vse več zanimanja za razvoj turizma. Kraj ima idealne pogoje zato, saj leži pod vznožjem Sloržiča in med znanimi turističnimi in klimatskimi kraji: Golnikom, Bašljem in Preddvorom. Ce se za ureditev gostišča ne bo zavzel kak privatnik, bo vsakakor zanj morala poskrbeti krajevna skupnost.
Svet se je pravočasno za-vzel tudi za to, da kmetij-ske  zadruge  zagotovijo za-
dostne količine reprodukcij* skega materiala za družbe:, kot za zasebni sektor. Opo1 zoril jih je pa tudi na ta da je potrebno pravočasna pripraviti vso potrebno mehanizacijo, da bo lahko seUf ozimnih žit, oljne repice in ozimnih krmnih rastlin pra-vočasno končana.
v občini
Opozorili so predvsem m to, da je potrebno poveći aktivnost samoupravnih organov pri odkrivanju rezerv in povečanju produktivnosti. Zavzeli so se za povečanje osebnih dohodkov zaposlenih na osnovi povečane proizvodnje.
Izvršni odbor je sklenil sklicati posvetovanje o vplivi) reforme na potrošnjo. — K.
BERITE GLAS
Tekstil v gospodarstva
Pod tem naslovom je pri" pravil Potrošniški informativni center v Ljubljani posebno razstavo z ustreznimi predavanji .praktičnim prikazovanjem in brezplačnimi pojasnili obiskovalcem. Razstava bo odprta od sobote, 18. septembra do 2. oktobra m Gradišču št. 2. Namen te pri' reditve je, da bi ljudje, zlasti gospodinje, znali čim praktičneje, ceneje in sodob-neje opremljati svoja stanovanja s pohištvenim blagom, da bi jim olajšali mnoge težave pri čiščenju in podobno. Zato zajema velik del raz-stave tudi načine, kako ravnati s pralnimi stroji, sesalci za prah in drugimi tehnič-nimi pripomočki, ki se dandanes vse bolj uveljavljajo v naših stanovanjih.
€3
Izdaja In tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo