f
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
, ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY ^PONDELJEK), DECEMBER 2, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 235
Včeraj so bile volitve v ameriški okup. zoni Nemčije
Volilci odobrili socializacijo prevoza in glavnih industrij
FRANKFURT Nemčija, 1. <^60—Danes so se vršile volitve Bavarskem in v pokrajini lesse. Volilci so volili za demo-'"atično ustavo in za načrtno Socializacijo glavnih industrij.
pokrajini se nahajata v ^Rieriški okupacijski coni. Krščansko demokratska stran-
ka
je pri teh volitvah doživela
poraz, posebno v industrijskih Predelih Velikega Hessa, kjer je Izgubila do 40 odstotkov glasov.
o teh volitev je bila najmočnejša politična stranka v ameri-okupacijski coni.
^ Velikem Hessu je bilo 414,-
726 Ijen
glasov oddanih za podržav-je industrije proti 164,818.
demokratsko ustavo je bilo "'Vdanih 441,171 proti pa 141,-122.
V program socializacije bodo prvem mestu prišli rudokopi, ®'®ktrika in transport.
jmeriški rusi se
*hnili pod upravo Patriarha v moskvi
, ^0 25 letih, tekom katerih ni "*iela ruska pravoslavna cerkev ^ Severni Ameriki nobenih zvez ruskim sinodom, je cerkveni
d)or
šesto ječ iz 300 predst^"P^'
Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri Zadružni zvezi
MIRKO G. KUHEL, tajnik SANSa
V Ljubljani izhaja že drugo leto glasilo ljudskega zadružništva v Sloveniji pod imenom "NOVA ZADRUGA." Izhaja tedensko in prinaša raznovrstno gradivo o gospodar skih vprašanjih zadružniškega značaja. V Ameriko je Nova Zadruga pričela prihajati šele pozno to poletje. Takoj je vzbudil našo pozornost članek "Bivši, voditelji zadružništva in njihovi interesi," ki je objavljen serialno in ki daje povod temu članku.
Ravnatelj Zadružne zveze v*
Ljubljani je bil nad deset let in vse do svojega pobega v London in nato v Ameriko, sedanji
^ikov iz Zed. držav, Kanade in '^ke, ki je zadnje dni zboro-v Clevelandu, sklenil, da J30 ^®^6j priznaval "duhovno vod-^^0 patriarha Moskve in cele ^Usije."
"^^rkveni zbor, ki je sprejel ^duhovno vodstvo" moskovske-^ patriarha, je stavil pogoje, } So administrativnega znača-Istotako bo ruska pravo-^Vna cerkev v Ameriki imela P^&vico, da nastavlja svoje last-upravnike.
kaplan pri fari sv. Vida v Clevelandu Franc Gabrovšek, bivši tajnik Slovenske ljudske stranke in sedanji agent bivšega večkratnega jugoslovanskega ministra dr. Mihe Kreka. Ravnatelj Gabrovšek ob umiku iz Ljubljane najbrž ni smatral potrebno podvzeti kakih posebnih korakov, da bi se uradni arhivi Zadružne zveze pred pretečo okupacijo na kak naraven način "porazgubili," saj je bilo na raznih sodnijskih procesih v Ljubljani dokazano, da je stara politična struja do zadrijega momenta verno pričakovala, da jo bodo po umiku nemške vojske Anglo-Amerikanci zopet postavili na krmilo. Ne slučajno pa je Slovenijo osvobodila jugoslovanska narodno-osvobodilna vojska prve dni v maju in od tistega dne naprej so bili na razpolože-nj?. slovenskih ljudskih oblasti vsi uradni dokumenti, ki so na ta način postali glavne priče in najboljši dokazi o korupciji in nepoštenosti, ki so jo v pred-aprilski Jugoslaviji prakticirali samopostavljeni politični in gospodarski voditelji in izžemalci slovenskega kmeta in delavca.
Zadružna zveza je bila cen-
natelj Zadružne zveze tedanji tajnik SLS kaplan Franc Gabrovšek, ki si je pa kmalu zatem izposloval bolj spoštovani titul "monsignorja".
V poslovanju krajevnih hranilnic in posojilnic pa so se vršile tudi velike nerednosti in ker so bile te hranilnice po večini v rokah domačih župnikov in kaplanov, je ravnatelj Zadružne zveze povzel vse mogoče korake, da bi te nerednosti ne prišle v javnost, dasiravno je revizor Zadružne zveze vse te nerednosti ravnateljstvu poročal in se je o njih razpravljalo na tajnih sejah.
Vzemimo slučaj župnika Franca Vovka v primeru "nerednosti" pri posojilnici v Št. Petru pri Novem mestu. Po ugotovitvah revizorja Tirša je bil krivec župnik. Na njegovo moledovanje, da bi stvar z revizijskim poročilom ne prišla v javnost, se je Zadružna ?veza, kot odgoxoren nadzorni organ, spozabila tako daleč, da je naslovila na župnika pismo z dne 16. marca 1933, v katerem pravi med drugim dobesedno:
"Nihče ni imel namena, bodite prepričeni, da, tudi revizor ne, da bi Vam kakorkoli jemal dobro ime. Pri celi stvari je šlo za to, da se nekatere stvari raz-
^^RCHILL STAR 72 LET
London, 30. nov. — Bivši
''^ttiier Churchill je danes ob-^■jal svoj 72. rojstni dan na J'ojem domu v Kentu.
Mada naložila dolar globe na ^ premogarjem, ki stavkajo
Iz Washingtona se poroča, da je zvezni premogovni Pravitelj stotnik H. N. Collison odredil, da se na premo-ki so na stavki, naloži dnevna globa od enega do dolarjev.
globa, ako in kadar bo iz-*	—-
bo šla v blagajno zdrav-enega in dobrodelnega skla-g Premogarske unije, katere-^ Upravljajo uradniki, imeno-od John L. Lewisa.
zanikal predlog za •^•^tilni pravorek
_^ed tem pa se unijski in dni odvetniki pripravljajo za f^^ljevanje legalne bitke na ^ ^^&lnem sodišču, kjer se da-® obnovi zaslišanje, ki je bilo Sodeno prošli petek, ko je dniit Goldsborough formalno •^•kal predlog obrambe za P^ostilni pravorek.
sodnik je v tej zvezi izjavil,
^ bo Lewis moral odgovarjati *®galne posledice svojega či-' ko ni preklical stavke, ka-ftiu je ukazala sodnija.
odal je tudi izjavo, da se Guardia postava, ki g	rabo sodne prepovedi v
med delom in kapitalom,
tralna organizacija vseh zadruž-^ čistijo. Revizor, kot veste, je nih hranilnic in posojilnic v zbral vse ostanke svoje latinščine in jih izpolnil z besednjakom, torej zadosten dokaz, da je skušal na vsak način varovati Vaše dobro ime pred vsemi. Tudi s kaplanom Kristanom ni o teh stvareh ničesar podrobnejšega govoril. Nismo imeli in nimamo povoda, da bi kakor koli rušili upravičeno zaupanje, ki ga imajo ljudje do Vas, in tega tudi v nobenem slučaju ne bomo storili."
Ker je imel uradni nadzornik tako smolo, da je odkril župni-
m
Sloveniji vse od časa, l^o je Aleksandrova Jugoslavija izročila politični m o n o p o 1 v Sloveniji Slovenski ljudski stranki in njenemu vodji dr. Antonu Korošcu. In politični monopol je pomenil monopol nad gospodarskim, industrijalnim in finančnim življenjem Dravske banovine. V tistih časih je postal rav-
ne tiče sedanjega slučaja, ker se premogovniki nahajajo pod vladno upravo.
Sodnik je to izjavo podal na argumente obrambe,'da sodišče nima moči ukazati premogar-jem, da prenehajo s stavko in da je vlada v akciji proti Lewi-su in premogarjem sledila nepravilni proceduri.
Nekateri podjetniki iščejo sporazum z unijo
Z ozirom za dosežen je sporazuma s premogarsko unijo, ne glede na obravnavo, ki se vrši pred zveznim sodiščem, pravijo zadnja poročila, da je tozadevno med podjetniki v južnih državah nastal razkol.
Toda podjetniki nekaterih severnih premogovnih korporacij, ki imajo svoj sedež v Clevelandu in New Yorku, navzlic temu niso odnehali s tozadevnimi poizkusi.
(Dalje na 2. strani)
MATI IN ŠEST OTROK ZGORISLO
WEST GROTON, N. Y., 1. dec.—Ob priliki ognja, ki se je pojavil v novi hiši, je Mrs. John Dew, mati in/šest od njenih deset otrok našlo strašno smrt v plamenih. P^moč, ki jo je poklicala devet-letna hčerka Theresa, je prišla prepozno, da bi mogla rešiti nesrečne žrtve. Otroci so bili stari od dva do 11 let in edina preživela hčerka, ki je stanovala z materjo v hiši, je bila to devet-letna Theresa. Ostali otroci so se nahajali v raznih službah, dočim je bil oče že delj časa uposlen v nekem drugem mestu.
GRUPI BOJKOTIRATA KITAJSKO ZBORNICO
NANKING, 30. nov.—Vsi de-legatje "Mlade Kitajske" in socialne demokratske stranke so danes bojkotirali sejo ustavodajne zbornice. Gen. Čiang Kaj-šek je na seji izjavil, da "poslej nima nobenih političnih ambicij," kaj pa bo diktator nacionalne vlade dejansko storil, ni znano.
samo zed. države morejo začeti vojno, pravi znanstvenik
V soboto je govoril pred clevelandskim City klubom atomski znanstvenik dr. Allen Bates, ki je rekel, da so danes Zed. države edina dežela na svetu, ki je sposobna začeti novo vojno, to pa vsled tega, ker posedajo atomsko bombo.
Dr. Bates je rekel, da bi bilo tisoč atomskih bomb dovolj za podvzetje vojne, in da jih imajo Zed. države danes v zalogi od 100 do 150.
Agrarna reforma t Istri
povzročila nesoglasji
Važni sklepi prve seje novega romunskega parlamenta
BUKAREŠT, 1. dec.—Na prvi seji nove levičarske skupščine v Rumuniji je kralj Mihael podal izjavo, da bo Rumuhija tesno sodelovala z Sovjetsko zvezo in ojačala prijateljstvo z isto. Med ostalim je kralj začrtal smernice ruinunske zunanje politike v odnosu na sosedne države. "Posebno pozornost," je rekel kralj, "bomo polagali na prijateljske odnose s sosednimi državami: Bolgarijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Madžarsko."
Nacionalna banka bo podržavljena
Nacionalna banka, ki so jo dosedaj lastovali delničarji, bo prva podržavljena v zvezi z novim programom.
V posebnih ložah parlamenta so se nahajali predstavniki držav, ki so priznali novo rumun-sko vlado. Posebno viharno so bili pozdravljeni od strani članov parlamenta predstavniki Sovjetske zveze.
Ameriški in angleški pred-/
stavniki niso bili navzoči
Ker Zedinjene države in Anglija niso priznale volitev, ki so se vršile pred dvema tednoma, ob priliki katerih je "Demokratični blok" dobil največ glasov, predstavniki teh dveh držav niso bili navzoči pri slavnostni otvoritvi prve seje parlamenta.
Bivši angleški kralj kupuje delež pri NYO
"Cleveland Press" poroča, da bivši angleški kralj Edward, ki se sedaj nazivlja "Duke of Windsor," vodi pogajanja, z namenom, da kupi kontrolni delež pri New York Central železnici. V to kupčijo ga je zainteresiral clevelandski kapitalist in osebni prijatelj Robert R. Young, ki je predsednik Allegheny korpora-cije.
unija dala ukaz zdravnikom v londonski bolnici
LONDON, 30. nov.—Občinski svet londonskega okrožja Willes-den je dal 64 zdravnikom in bolničarkam ukaz, da pristopijo k zdravniški uniji, ako tega ne storijo do 31. decembra, pa bodo odpuščeni.
V takem primeru bi v bolnici ostal samo ravnatelj, da skrbi za 100 mater, ki se nahajajo v porodišnici.
Oblasti poročajo, da se je'o akciji občinskega sveta poročalo ministrstvu za javno zdravje in da utegne odrediti uradna preiskava.
Obsodba nemških generalov radi zločinov v Italiji
RIM, 30. nov.—Nemška generala Eberhard von Mackensen in Kurt Maeltzer, ki sta bila okupacijska poveljnika v Italiji, sta bila danes obsojena na smrt radi mas^kra 335 Rimljanov, ki je bil izvršen leta 1944 radi ubitja 32 Nemcev.
Omenjeni masaker je bil izvršen v Arde^ntinskih jamah nedaleč od Rima.
Nemška generala, ki sta bila posajena na zatožno klop pred britskim vojnih sodiščem, sta bila spoznana krivim vojnega zločinstva in obsojena na smrt z ustrelitvijo.
Obravnava je trajala teden dni. Italijani so slučaj smatrali za največji vojni zločin, ki je bil izvršen na italijanskem ozemlju.
Von Mackensen je bil poveljnik 14. nemške armade v Italiji, Maeltzer pa je bil poveljnik rimske pokrajine tekom okupacije Italije.
Oba nemška poveljnika sta se zagovarjala s trditvijo, da sta samo sledila povelju Hitlerja. Prizadetih 32 Nemcev je bilo ubitih, ko so italijanski partizani vrgli bombo na nemški glavni stan v Rimu.
VEROVŠKOVE VAJE
Jutri večer ob 7:30 uri se bodo vršile vaje zbora "Verovšek" za igro "Trije vaški svetniki", v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse igralce, da so točno na mestu.
V ZADNJE SLOVO
Članice društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ so proše-ne, da se snidejo nocoj ob sedmih v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Koželj in da se po možnosti jutri zjutraj udeleže njenega pogreba.
ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO
Pri podr. št. 39 SANSa so darovali za otroško bolnišnico po $1: John Koman, Viktor Jakopin, Anton Gruden in Frank Krancevič.
GRŠKI PRINC ŽELI POSTATI BRITANEC
LONDON, 30. nov, —Grški princ Filip, o katerem se domneva, da utegne poročiti princeso Elizabeto, najstarejšo hčerko britske kraljevske dvojice, je vložil prošnjo za naturalizacijo, katerem slučaju se odpove pravici nasledstva grškemu prestolu.
Mesio potroši šest milijonov za ceste
Zupan Burke je naznanil, da bo mesto Cleveland prihodnje leto podvzelo velik program cestnih in drugih javnih izboljšav, za katerega se bo porabilo šest milijonov dolarjev. V okvir tega programa spada tudi novi most na W. 14 St., in gradnja novih potrebnih kanalov.
LETNA SEJA
Nocoj ob 7:30 se vrši letna seja društva Slovenske Sokoli-ce št. 442 SNPJ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ker je bila vese^ca zelo uspešna, se bo nocoj člani-nice pogostilo z nekaj prav posebnim po seji. Članice so vabljene, da se udeležijo polnoŠte-vilno.
Zavezniška oblast dolži Jugoslavijo kršenja sporazuma; delitev zemlje med kmete imenuje "sovjetizacijo"
Iz Trsta prinaša "Associated Press" poročilo, ki pravi, da so zavezniške vojaške oblasti uložile ugovor proti agrarni reformi, katero so odredile jugoslovanske oblasti v tistem delu Istre, ki se nahaja pod jugoslovansko okupacijo in ki nominalno spada pod italijansko suverenost. Rečeno je, da je reforma ustrojena po "sovjetskem vzorcu."
Omenjeno poročilo pravi, da*"
sta prizadeti dve tretjini ozemlja, katerega je mirovna konferenca v Parizu prisodila tako-zvanemu tržaškemu svobodnemu ozemlju.
Zemlja se ima izročiti onim,
ki je obdelujejo
Dekret, katerega je objavil pokrajinski ljudski odbor v Istri prošli ponedeljek, ima postati polnomočen 15. decembra. Po izjavi zavezniških oblasti se s tem dekretom odpravljajo vsi obstoječi dogovori med lastnik:
in najemniki in vsa zemlja z gospodarskimi poslopji vred sc ima izročiti onim, ki obdelujejo zemljo. Višji zavezniški častniki trdijo, da ta akcija predstavlja kršenje pogodbe, sklenjene z Jugoslavijo leta 1945, da bo spoštovala obstoječe stanje (status quo) v Istri, kjer se nahajajo jugoslovanske okupacijske čete, dokler ne bo podpisana pogodba z Italijo.
Jugoslovani dejansko izvajajo sovjetizacijo zemlje, ki jim še ne pripada," je izjavil neki zavezniški častnik.
"Za enkrat ne moremo storiti nič drugega, kakor poročati o zadevi višjim oblastim. To je definitivno slučaj za diplomatsko akcijo".
Stroje bodo prevzele poljedelske zveze
Dekret jugoslovanske oblasti izrecno pravi, da se bo zemlja razdelila med kmete na temelju potreb, potem pa nadaljuje:
"Ista komisija bo razdelila od-višne pridelke. Gozdove, travnike in pašnike bodo prevzeli krajevni ljudski odbori za splošno uporabo kmetov. Traktorji,
stroji in večja poljedelska orodja bodo izročena v poverjeniš-tvo poljedelskih zvez."
Isto poročilo iz Trsta dalje pravi, da so Jugoslovani poostrili živežno blokado proti an-glo-ameriškemu predelu v Pulju,
in da so jugoslovanske oblasti ukazale, da jugoslovanski ribiči nehajo dovažati ribe v Pulj,
akoravno prejemajo kurivo in druge potrebščine za ribolov v Pulju.
Uvoz živeža iz zone B v Pulj ustavljen
Jugoslovani so pred desetimi dnevi ustavili uvoz živeža iz zone B v Pulj, nadaljuje isto poročilo, rekoč, da želijo ustaviti nepostavno izvažanje blaga UNRRA-e iz zone B.
Ker je Jugoslavija ustavila pošiljanje rib v Pulj, bodo zavezniške oblasti ribe za Pulj morale kupovati v Trstu, je rekel neki zavezniški častnik.
(Poročana akcija jugoslovanskih oblasti glede hrane živo spominja na živežno blokado Trsta v poletju 1945, ko so bile jugoslovanske čete po zavzetju Trsta prisiljene umakniti se iz mesta največ vsled tega, ker so anglo-ameriške oblasti ustavile ves dovoz živeža v mesto.
Op. ured.)
Vatikan želi pomagati "vsem, ki trpijo ..
RIM, 28. nov. — Iz Vatikana poročajo, da je Jugoslavija odbila zahtevo Vatikana, da bi pose b n a komisija duhovnikov, zdravnikov in pomožnih sester obiskala taborišča za italijanske vojne ujetnike v Jugoslaviji. To misijo je nameraval poslati v Jugoslavijo še julija meseca v cilju, da proži pomoč "vsem, ki trpijo brez ozira na njihovo nacionalnost".
V jugoslovanskem odgovoru na to zahtevo je poudarjeno, da Jugoslavija nima nič proti temu, da Vatikan pošilja pomoč tem vojKvm ujetnikom, toda omenja, da to pomoč lahko Vatikan pošilja direktno na centralni odbor jugoslovanskega Rdečega križa. Poleg tega pravi jugoslovanski odgovor, pomoč ni toliko potrebna, ker so vsi italijanski ujetniki repatrirani z izjemo tistih, ki kot vojni ujetniki delajo v sestavu malih delovnih bataljonov.
(Vsekakor je čudna ta "humanitarna skrb" od strani Vatikana, ako se spomnimo, da ni Vatikan nikdar v času vojne ničesar storil, da bi se olajšalo trpljenje tistih, ki so trpeli pod nacifašističnim terorjem v takšnih koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji kot sta bila Jese-novac in Rab.)
Nov grob
JOHN SHIFFRER
Po daljši bolezni je preminil v mestni bolnišnici John Shif-frer, star 64 let. Doma je bil iz Polhovega gradca, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je plan društva Srca Jezusovega. Tukaj zapušča brata Franka, sestro Mrs. Theresa Zdesar, in bratranca Blaža Cer-gol in Heleno Žlindra. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob eni uri ^iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
SREBRNA POROKA
Prošli teden sta obhajala 25-letnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana Mr. in Mrs. Kapelj, ki se aktivno udej-stvujeta na društvenem in kulturnem polju. Njiju številni prijatelji jima čestitajo k temu dogodku ter jima želijo, da bi v zdravju in zadovoljstvu obhajala tudi zlato poroko v krogu svoje družine!
NA OBISKU
N a obisku preko praznika Zahvalnega dne sta se nahajala Mr. in Mrs. Frank Zorman iz Detroita, Mich. Nahajala sta se pri Mrs. Mary Tomarič na 1251 E. 173 St., ki je ma^i Mrs. Zorman.
L
/FRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. decembra lW

ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 laeuea Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)---
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(Za celo leto)-----
For Half Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
.58.00 _ 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)--
-W
.49 00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"ZAGONETKA," KI NI ZAGONETKA...
Če komunisti zmagajo pri volitvah v deželah, ki jih ameriški reakcionarni tisk vključuje med "Sovjetske satelite," potem se najde edino opravičilo—s terorjem so zmagali! Volitve v Rumuniji in Bolgariji so prinesle veliko zmago komunistom, odnosno bloku levičarskih strank, ki je brez dvoma pod vplivom komunistov. Okrog 47 tujih časnikarjev je opazovalo te volitve in ugotovili so, da so se vršile v popolnem redu in brez moralnih ali pa fizičnih pritiskov. Samo v Bukarešti je blok demokratskih strank dobil 424,826 glasov, medtem ko je druga stranka zaostala daleč zadaj s 45,187 glasovi. Ameriški časopisi so preko širokega oceana videli tisto, česar njih lastni poročevalci tam niso mogli videti, namreč teror in sovjetske tanke, ki krožijo po ulicah Bukarešte, v cilju, da prisilijo prebivalstvo naj voli za komuniste. Brez vsakih sprememb se je uporabilo to opravičilo pri komentarjih o volitvah v Bolgariji, Jugoslaviji, Albaniji in bo rabljeno pri volitvah v Poljski.
Edino Cehoslovaška ima več sreče, tam lahko komunisti dobijo 47 odstotkov vseh glasov, pa jim bo v pogledu "terorja in sovjetskih tankov" ameriški reakcionarni tisk koliko toliko prizanesel. No, tudi tu najdejo modri komentatorji ključ problemu; zmagali so, ker je čehoslovaško ljudstvo uvidelo, da je s treh strani obkoljeno od Sovjetske zveze. Tako pravijo za volitve, ki se vršijo v deželah v tako imenovani "sovjetski sferi vpliva."
Kaj pa v Franciji, ali pa Italiji? Te so sicer izven te sovjetske sfere vpliva, pa navzlic temu—komunisti zmagujejo! In celo v samem "večnem mestu" Rimu, kjer se papežev glas lahko sliši kar z oken, je nastalo neko grdo "pohujšanje." Običajno v takšnih slučajih obstoji druga formula za opravičevanje, ki je naš ameriški veliki tisk rad uporablja, namreč tu so zmagali, ker volilci niso bili zavedni "katoličani," ali pa, ker komunisti izrabljajo ekonomski in politični kaos. To velja za volitve v Italije, ki je zibelka katoličanstva in velja za Francijo, ki je znana kot najstarejša hčerka katoliške cerkve. Vsekakor je nerodno za veliki del ameriškega tiska, da sovjetski tanki niso krožili po ulicah Rima, ali pa Pariza, ko so se tam vršile volitve.
Seveda je slabo, pravijo komentatorji, da zmagujejo komunisti. Zanimivo pa je, da v celem hrupu alarmantnih glasov ni nikjer slišati pametnega odgovora na vprašanje, zakaj prav za prav zmagujejo "komunisti" (pod "komunisti" se misli na njih kot zasebno politično stranko, ali pa sestavni del bloka levičarskih strank). V prvih volitvah so to pripisovali vtisu, katerega je napravila na evropske narode Sovjetska zveza, ko je s silovito vojaško močjo pognala nacistične horde v klet berlinskega Reichstaga in jih tam uničila. Istotako se je to pripisovalo vodilni vlogi, ki so jo komunisti imeli v podtalnih gibanjih in organiziranju odpora proti, nacifašizmu. Takrat so trdili, da bo to samo od sebe izginilo in da bo evropsko ljudstvo uvidelo, kaj je prav za prav Sovjetska zveza. Nekateri komentatorji so šli celo tako daleč, da so resno trdili, da bodo sovjetski vojaki zaradi njih prvega dotika s "civiliziranimi" kapitalističnimi Zemljani začeli razmišjati o sistemu v svoji domovini in da bodo sprejeli neke druge ideje. Kot dejstva potrjujejo, se ni izpolnilo niti prvo, niti drugo prerokovanje.
Tisti, ki še vedno mislijo tako, se grdo motijo. Kajti Evropa ni Amerika in ekonomski ter politični razvoj tam je bil popolnoma drugačen, kot je bil tu. Komunistične stranke v najbolj važnih evropskih državah imajo isto moč kot jo ima pri nas republikanska ali pa demokratska stranka. One se naslanjajo na program za novo gospodarsko ureditev, ki nikakor ni samo teoretskega ali pa uto-pističnega značaja, temveč krvava potreba evropskih narodov. Ekonomska reorganizacija in nujne reforme v so-cijalnem odnosu, uničenje, in to temeljito uničenje vsega tistega, kar je prizadelo narodom toliko gorja, tvori moč vsake stranke, ki hoče v Evropi da postavi stvari na pravo mesto. Stranke se samo izključujejo, gubijo moč in zaupanje širokih plasti naroda edino v slučajih, če ne zadostijo elementarnim potrebam mase. Bolj kot kjerkoli drugje so v Evropi politične stranke v službi narodov. Tu je zastonj svariti s "komunističnim strašilom," razobpšati črne za-
Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri Zadružni zvezi
(Nadaljevanje s 1. strani)
kov greh in ga je moral zanesti v svoje poročilo, je sestavil poročilo v latinščini, da ga župni-kove ovčice niso mogle razumeti. In župnik je obenem dobil zagotovilo, da lahko še nadalje tako dela, kajti Zadružna zveza nima povoda rušiti upravičenega zaupanja v njega "in tega tudi V nobenem slučaju ne bomo storili."
Nič boljši ni bil župnik Bajec v Žužemberku. Poslovanje te hranilnice in posojilnice je pregledal revizor Zadružne zveze Frank Rakovič, katerega pismo je bilo najdeno v arhivu Zadružne zveze v Ljubljani. Nadzornik Rakovič pravi med drugim tole:
"Dovoljujem si podati nekaj pojasnil glede svojega postopanja pri revizijah vobče. Dne 19.
januarja sem dobil od ravnatelja naročilo, da se imajo nedo-statki povedati gospodom med štirimi očmi, na sejah pa se naj vodstvo vedno hvali. Izvrševal sem to naročilo kljub temu, da sem močno podvomil, da bi bilo tako prav. Ker pa sem odkril večje grehe, sem pa moral biti hud boj med vestjo in pokorščino. Ker mi je bilo v takih slučajih popolnoma nemogoče še hvaliti (gospode), sem bil vesel, če se valnlu k seji ni nihče odzval, ali če se seja sploh ni sklicala. Tudi v tem slučaju sem imel pred očmi naročilo glede postopanja. Videl sem tudi, da bi nasprotniki, čim bi se zvedelo za župnikove grehe, obmetali z blatom ves duhovniški, stan,
na drugi strani pa so bili tukaj odborniki, ki so slepo verovali in neomajno zaupali v poštenost svojega načelnika, pa se bodo morali zaradi te zaupnosti bridko pokoriti. Gospod župnik se je do skrajnosti branil sklicati sejo, grozil je s samomorom. V prečuti noči, ko sem samo bi-lanciral, kaj bi bilo boljše in kaj slabše, je končno zmagalo mnenje, da se bo lažje poravnala materialna škoda, kakor pa moralna, ki bi jo trpel ves duhovniški stan."
Iz poznejšega poročila istega nadzornika Rakoviča je razvidno, da prvi slučaj župnika Baj-ca ni spametoval, ampak je v kasnejši dobi kradel znova. V zvezi s tem je pisal Rakovič Zadružni zvezi:
"Vest mi očita, da vendarle nisem storil prav, ker nisem takoj y začetku odbornikov infor-jmiral o poslovanju in tako pre-I prečil pogubnejšega župnikove-ga delovanja."
Revizor se jc ravnal po "naročilu" in je imel hud boj med vestjo in pokorščino. Ravnateljstvo Zadruž,;e zveze je dajalo naročila, ali ne, gospod ravna-|telj?
Pomota za dva krajcarja —
vihar! Dekanova poneverba ^lOOO din. — v redu!
i
; Isti revizor Rakovič je takole nadaljeval svoje poročilo Zadružni zvezi:
' "Sedaj pa drug slučaj (v Žužemberku). Iz revizijskih infor-I macijakih poročil je Zvezi zna-I no, kakšno je bilo delovanje dekana Gnidovca. Težki stotisoča-ki (torej samo pri eni podeželj-ski postojanki Zadružne zveze)
80 se odtegovali svojemu name-^ nu, da pa bi za to nihče ne ve-I del, so se dajale v bilanco fin-'^giranc terjatve, izkazovala se • je manjša vsota hranilnih vlog,
i knt je v resnici znašala itd. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno s temi mahinacijami staviti za primer lasten doživljaj iz leta
stave, blagoslavljati in moliti, rotiti in preklinjati, sklice->feti se na "krščansko civilizacijo" in ukvarjati se z proti-sovjetsko gonjo. Tu je edina rešitev delati. Delati tako kot časi in razvoj v družbi zahtevajo, delati tako kct dela člo-^ vek ko mu hiša gori in zgrabi za škaf, ki je poln vode, ne pa za tistega, ki je—prazen.
1909. Takrat sem kot uradnik "Slovenskega gospodarja" imel na skrbi tudi blagajno Krščan-sko-socialne zveze v Mariboru. Dr. Korošec izvede nekoč kontrolo mojega blagajniškega poslovanja. V blagajni so manjkali štirje vinarji (dva krajcarja), ki sem jih dal prinositelju denarja kot napitnino, a pozabil vknjižiti. Zaradi tega sem moral prenesti tak vihar, kakor bi se svet podrl. Ko sem hotel določiti manjkajoča dva krajcarja, tega dr." Korošec ni pustil, češ da je napitnina bila čisto upravičena, neodpustljivo pa je, da tega nisem vknjižil in da zaradi tega ni blagajna v redu. Gnal sem si to tako k srcu in bil tako nesrečen, da sem hotel odpovedati službo in sem to zaupal pokojnemu dr. Ver-stovšku.
Kako pa je bilo v Žužemberku? Ko sem ugotovil v blagajni primanjkljaj čez Din. 8,000, ni smatral to g. dekan za nič posebnega, češ, bomo pa dali ta znesek med 'prehodne'. Ko sem odkril razne mahinacije, ki naj bi zakrile pasivnost zadruge, zopet nič hudega, sicer pa se bo dalo to. z vsakoletnim čistim dobičkom pokriti. Ko sem zahteval sejo, je izjavil g. dekan, da ni potrebna, pa tudi ni mogoče odbornikov skupaj dobiti. Kako prav sem imel, ko sem dvomil o tem, da se bo predložila občnemu zboru pravilna bilanca, je pokazal pozneje občni zbor, kateremu se je kljub revizijskim odredbam predložil računski zaključek s 'fingiranimi' terjatvami.
Človek bi pričakoval, da bo poštenjak, ki je padel, svoj padec odkrito priznal, ga obžaloval in rade volje prejel zasluženo kazen in opravil naloženo pokoro. Toda ne! Proti revizorju, ki je storil le svojo dolžnost, da je napake odkril, postopal pa proti krivcu tako prizanesljivo, kakor je le mogel, je bilo treba naperiti top največjega kalibra.
Med Zvezinim uradništvom je znan izrek g. Legata, da se ga (dekana Gnidovca) je treba bolj bati, kot samega hudiča, jaz se ga pa ne bojim tako. Ce me top podere, bom padel v zavesti, da sem branil poštenje."
To protestno pismo poštenega nadzornika je ostalo v arhi-I vu, v zapisniku Zadružne zveze ' pa o njem ni duha ne sluha. ' Ostal je glas vpijočega v puščavi. Ce je bil dr. Korošec pred-'sednik take Zadružne zveze, ki ' je ostro zamerila primanjkljaj I dveh krajcarjev, Franc Gabrovšek pa ravnatelj iste Zveze, ki je svojim političnim somišlje-i nikom in stanovskim tovarišem ' spregledovala težke goljufije in te ljudi potem še ščitila, je pač I lahko uvideti, kako globoko »v I blato se je Zadružna zveza po-i grezala.
I Goljufija 100,000 dinarjev i naj ostane tajna,
je odredil Gabrovšek
I Kako dosledno je vodstvo Zadri ž le zveze v Ljubljani, tedaj pod ravnateljstvom sedanjega clevelandskega "dušnega pastirja" Gabrovška, radi političnega prestiža jemalo pod svojo zaščito nepoštene načelnike hranilnic in posojilnic, ki so pri poneverbah in zlorabah ljudskega proiTioženja aktivno sodelovali. dokazuje naslednji slučaj.
Dno 22. junija 1930 je pisal Alojz Kurent, dekan iz Leskovca pri Krškem, takratnemu ravnatelju Zadružne zveze in sedanjemu zakulisnemu uredniku A. D., kaplanu Francu Gabrovšku tole
pismo, ki se glasi dobesedno: "Velespoštovani g. ravnatelj!
"Glasom cenjenega obvestila z dne 16. t. m. pride te dni semkaj revizor za tukajšnjo Hranilnico in posojilnico. Sporočam težko novico, da bo g. revizor ugotovil 100,000 dinarjev primanjkljaja, ki sem ga zakrivil jaz. Načelstvo in nadzorstvo ne nosi na tem nobene krivde. Gospodu revizorju bom povedal, kako je primanjkljaj nastal in kako ga bom tekom par let pokril. Ko vas o tej veliki nesreči obveščam, 'prosim lepo, da bi g. revizorju naročili, naj zadeva ostane tajna. Vsaj za sedaj—ker se bo vse uredilo.
"Če bi se o primanjkljaju raz-vedelo v našem kraju, bi to mene uničilo, tukajšnjo Hranilnico in posojilnico tudi, našemu zadružništvu pa zelo škodilo. Z ozirom na to, da sem svoječasno HP v Semiču uspešno vodil in da sem HP v Trebnjem v velikih težavah .ustanovil ter več let vodil, prosim lepo, da bi imeli z menoj usmiljenje—in da se to ne bi preveč zvedelo. Trdno sem prepričan, da bom zadevo tekom let popolnoma izravnal.
"Po izvršeni reviziji si bom dovolil priti osebno do Vas, da Vam predložim svoj načrt o povrnitvi. Prosim lepo, imejte z menoj usmiljenje, ker to se ni zgodilo ne iz hudobije, še manj pa iz lahkomiselnosti, marveč edino vsled gospodarskih težav. Zelo nesrečni
"Alojz Kurent, dekan."
Ta zaupnik ljudskega denarja se je osebno obrnil na ravnatelja Gabrovška za usmiljenje in mu zaupal svojo "težko nesrečo." Poneverba je bila dobro premišljena, saj sam piše, da ni tega storil "iz lahkomiselnosti," obenem pa je uverjen, da mu bo šel gospod ravnatelj na roke in se bosta osebno pogovorila, kako bo dolg tekom let popolnoma poravnan.	^
In ker se dela kaplan Gabrovšek za velikega poštenjaka in narodnega mučenika, ki si mora sedaj v tujini sam služiti svoj kruh z oznanjevanjem božje besede, bi človek pričakoval, da je leskovškemu dekanu prošnjo za prikrivanje poneverbe kratko-malo odbil. Ali mislite, da je?
Ravnatelj Gabrovšek je v pismu od 24. junija 1930 odgovoril dekanu Kurentu dobesedno tole: "Preč. g. dekan!
"Pismo z dne 22. t. m. sem prejel. Jasno je, da je treba molčanja, jasno pa je tudi, da je treba stvar spraviti s sveta. Revizorju pišem priloženo pismo, ki'mu ga, prosim, ob prihodu izročite. Pismo je dobesedno tole: 'Po informacijah, ki sem jih dobil, ima g. dekan pri hranilnici v Leskovcu posojilo, ki ni odobreno na kaki seji. Tudi porokov ni. Če ni zadolžnice, skrbite, da se zadolžnica vsaj takoj napravi. Znesek je baje precejšen—okoli 100 000 dinarjev. Naročite de-lianu, da skuša čimpreje dobiti potrebne poroke. V ostalem se o stvari z njim kolikor mogoče podrobno pogovorite, da se stvar pravilno reši. V revizijskem poročilu bodite previdni, napišite pa ,na informativnem poročilu. Skrbite natanko za uradno tajnost, če se da stvar urediti, "odložite sejo načelstva, da brez potrebe ne napravite vznemirjen ja.'
"To dobi v pismu revizor. Ko bo stvar urejena, prosim tudi Vas, g. dekan poročila, kako in kaj. Pozdravlja vdani
» "Franc Gabrovšek."
Vse jc šlo gladko, kot po "dil-cah." Gospod ravnatelj Gabrovšek je celo potuhtal, da se pone-verjena vsota stotisoč dmarjev smatra za "dekanovo izposojilo pri hranilnici, ki ni odobreno na kaki seji. Tudi porokov ni." Dolžnost uradnega nadzornika pa je skrbeti, da se zadolžnica takoj napravi! Najprej je ugotovljena laž o neobstoječem posojilu, potem pa nalaga ravnatelj svojemu podrejenemu revizorju, da
"skrbi natanko za uradno tajnost."
Ni čuda, da so taki izmikoval-ci ljudskega denarja zavzeli sovražno stališče napram osvobodilni fronti slovenskega naroda in so se pridružili sovražniku v borbi proti svojemu lastnemu ljudstvu in svojim vernikom. Tukaj se je uresničil stari slovenski pregovor: "Lažnjivec, tat, morilec!" •
Kakor je ves protiljudski aparat potreboval za izvrševanje svoje oblasti nad slovenskim narodom nepoštene kaplane in župnike in dekane, tako so oni potrebovali na oblasti takih in enakih Gabrovškov, da so lahko mirno spali in uživali na račun preprostega ljudstva.
Neki gospod je plačal,
a ime nima pomena • • •
Pri Hranilnici in posojilnici na Krki je izvršil zlorabe kaplan Janez Raztresen. O zadevi je pisal na ravnatelja Zadružne zveze kaplana Gabrovška neki Alojz Zupan (ali Zupane) sledeče pismo iz Šmihela, poslano 21. marca 1931:
"Dragi France!
"V nedeljo je prišla na dan nova rana Janezova (Janeza Raztresena). Neka žena mu je oktobra 1929 izročila 4,000 dinarjev za svojega sina orožnika, da jih vloži v hranilnico. Jariez je denar vzel in ga ni vložil. Žan-dar upije po Krki, da ga je far ogoljufal in bo Janez kmalu pred novomeškim senatom. Ta pro-kleti osel, glavo skriva pa r . . . kaže! Kaj bi se to ne dalo na časten način urediti potom zadolžnice. Pa ti odgovora ne da in še užaljen je. Ne vem, kaj bo rekel Ločnik. Mu bo že figo poka-:al! France, daj mu to poravnati, a takoj, ker sicer ga bo Imel državni pravdniii v pesti. Pošlji na vlogo orožnika Novaka hranilnici na Krki. Ko bi ne bil jaz tak revež, kakor sera, bi mu plačal, ker sva bila res prijatelja. Ko bi hudič vsaj zdaj pamet imel. Pazi, da ga ne bo še tam lomil, saj imaš revizorje na razpolago. Prosim, sporoči, kaj misliš. Bog te živi!
"Alojz Zupan."'
Ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek, ako bi bil pošten, bi moral slučaj sporočiti odbornikom HP na Krki in uvesti preiskavo. Izognil pa se je tega popolnoma in zadevno pismo je pisal na naslov Alojzij Intiharja, šolskega upravitelja na Krki z dne 12. marca 1931 sledeče vsebine:
"G. Alojz Intihar,
šolski upravitelj na Krki.
"Danes je plačal pri naši blagajni neki gospod .^,266 dinarjev. S tem je, plačana vsota, ki jo zahteva orožnik Novak za vlogo, ki jo je g. Raztresen bil dolžan vložiti v oktobru 1929 v posojilnico na Krki.
"Dotični gospod je plačal to vsoto iz razloga, ker mu je na tem, da se dobro ime duhovnikov ne oblati. O imenu ni treba poizvedovati, ker nima za stvar nobenega pomena. Prosim Vas^ ia zadevo tako izpeljete, da duhovniško dobro ime ne trpi ali čim manj trpi.
"Gabrovšek, L r."
Torej iz sredstev, ki jih je zbiral pri Zadružni zvezi slovenski narod, se je enostavno jemal de* nar za pokrivanje goljufij kaplanov kot so bili Raztresen iu drugi, zato, da ne bi trpelo duhovniško dobro ime (pravilno: zato, da ta ubogi narod, katerega taki ljudje še vedno izrabljajo v svoje svrhe, ne bi spoznal, kdo in kaki so ti njegovi vodniki). Mojzesova zapoved "ne k radi" za te ljudi ne velja, kakor ne velja za n e ničesar, in naj si bo še tako sveto in pošteno, če jim ne gre v račun.
Morda je ta "neki gospod" tudi podpisal zadolžnico pri ravnatelju Gabrovšku in je lak košček papirja nadomestil za 4,266 dinarjev, ki jih je Gabrovšek dvignil in poslal preko šolskega ravnatelja na Krki ondotni hranilnici. To je bila bolj tajna pro-
cedura, nego pošiljati revizorje na Krko, kjer je igral g. Raztresen vlogo noja, ki "glavo skriva par... kaže."
Pismo Alojzija Zupana tudi razodene, kakšne intimne izr8® uporabljajo ti nepoštenjakovici
do eden drugega.
Tudi državo so goljufali po nasvetu Gabrovška
Kadar niso bili na oblasti, so ti gospodje v lepem sporazumu med seboj goljufali tudi jugoslovansko državo. Evidence za to trditev je dovolj v pism"' ki ga je dne 26. januarja 193% sedanji oznanjevalec božje besede pri fari sv. Vida v Clevelandu in tedanji kolovodja narodnih pijavk okrog Zadružne zveze * Ljubljani pisal župniku Franc" Lakmajerju v Preddvor. Citira® dobesedno vsebino vsega F sma:
"Prečastiti g. Franc Lakmaj^' župnik. Preddvor.
"Poslali smo Vam pred dnevi popravljen računski zaključek tamkajšnje hp (hranil" nice in posojilnice). Morali ^ pač oficielno tako sporočiti,}^ je. Storite potem po svoji devnosti. Mi smo mnenja, d'' prav nič sramotnega, če izlid^' te izgubo eno leto. I^azvedelo itak ne bo, in če hi se, se bo razvedelo, da je izvršen ta odpis. Na občnem zboru se P"" tem vstavi v zapisnik sklep) ^ se ta izguba pokrije iz rezer^' ga zaklada in stvar je urej&^ (Sic!)
"Res pa je na drugi strani i"' di, da je prav majhna vetf nost, da bi oblasti opazile, d/t rezervni sklad zmanjšali vsakega sklepa občnega Največkrat ni nikogar, ki ^ vladi računske zaključke pregledoval, kaj šele štid^'^ Če bi pa slučajno kdo opa^ nepravilnost, da se je od rezervnega zaklada, ne dOi^ se izkazalo izgubo in ne da se o tem sklepalo na Izboru, bi seveda oblast zahtevala vseh mogočih poj"® 7iil. Toliko v informacijo, da rvte po lastnem preudarku presoditi, kaj je za Vaše raziv^^ pripravnejše.
"Z odličnim spoštovanjem, "Gabrovšek, • Naš Gabrovšek, ki se je svetil duhovniškemu stanU, ^ ^ presedlal svojo spiritualno novsko dolžnost najprej na P° tiko SLS, nato na sekulamo nateljsko službo pri denarn®.^ in kreditnem zavodu, po beg^ . domovine pa je izkoristil prvotni duhovniški stan za pagandno delo nekdanjih izk^' ^čsvalcev slovenskega J zatem pa se je po umiku rnast mesečne plače zopet povrnil 3voje duhovniško delo, pod ki"'® ko kalerega nadaljuje prejšnjo nepošteno pot, ta*® Gabrovšek je učil svoje soko^ ge, kako se naj denarne iz^ ,
reP®'
kl»' yl9' •led"'
in poneverbe prikrivajo s p šanjem vknjižitev v razne si de, "ker ni nikogar, ki bi pri di računske zaključke pregl val, kaj šele študiral"—4aneS P pri sv. Vidu odpušča grehe jih grešnih ovčic.
Velic vsemu temu škandal" nemu ozadju pa mu dajejo ralno in materialno podporo tisti, ki radi političnega "pr®P . čanja" prigovarjajo svojiw P® . dašem, da je SANS tisto zl^' pomaga v stari domovini rati vero in cerkev. Ta bi moral biti eden tistih. 110 pa je kaplan Gabrovšek več kot pred 15 leti sam zapisal, kdo in kako iz željnih plasti njegove strank^ slovenskega kmeta in delavca žemali najbolj tisti, katerii" narod najbolj zaupal—prcds^* niki vere in cerkve.	g.
SANS ima slučajno le to slugo, da hoče vse take lump^^.^ je predočiti tudi slovenskim P j
seljencem v Ameriki. Naj
gO
Vsi podatki v tem člank)^
vc resnico:
povzeti '\t objavljenih poroc
"Novi zadrugi," vmesni ko: tar pa je dostavil SANSoV nik.
me"' tW'
A
2. decembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Zakaj nas zemlja ne zažene v vsemirje
Ponatis iz revija "Tovarii"
mo marsikje na zabaviščih, so zgrajeni na tem načelu.
Toda to silo je človeštvo znalo izkoristiti tudi v znanosti in industriji. Posnemalniki, stroji za sušenje ali ožemanje perila, priprave za preiskave v zdravniških laboratorijih, posebne vrste vodnih črpalk, vse to je zgrajeno na osnovi izkoriščanja centrifugalne sile.
Kakor vemo, se vrti naša zemlja okoli svoje osi z brzino, ki znaša na ekvatorju preko 1,600 kilometrov na uro. Ako ne bi bilo sile, ki nas privlači k zemlji, to je težnost, bi vsi in vse okoli nas odletelo v vsemirje. In dasi je centrifugalna sila največja na ekvatorju, bi vendar tudi vi, ki sedaj to citate, s knjigo, mizo, da, celo hišo vred odleteli v zrak, seveda le, ako bi ne bilo, kot rečeno težnosti ali gravitacije.
Prav ista centrifugalna sila je tudi vzrok, da so vsa telesa na
V svetu, na katerem živimo,
delujejo najrazličnejše prirodne sile, ki bi nam mogle biti zelo Nevarne, ako bi ne bile v medsebojnem ravnotežju. Naš pla-net se vrti okoli svoje osi z ve-lUtansko brzino in centrifugalna ki zaradi tega vrtenja na-®taja, bi nas zagnala v vsemirje,
bi proti njej ne delovala istočasno druga sila, ki nas pri-k zemlji. V tem članku bo-omenili nekaj zanimivih dejstev o centrifugalni sili.
Povsod, kjer prirejajo avto-ifiobilske in motociklistične dir-na krožnih dirkališčih, niso ^ dirkališča izpeljana vodorav-temveč so močno nagnjena Pi'oti notranji strani. Prav tako So nagnjeni ovinki modernih •J^st navznotraj, dočim so ceste ravnih predelih vodoravne.
Zakaj?
Vse to je tako prav zaradi
centrifugalne sile. Ako bi bila
cesta ravna, bi avtomobil na
ovinku zdrsnil navzven. Beseda
centrifugalen je latinskega izvo-
in pomenja nekaj, kar beži
od središča. Torej sila, ki beži
°d središča.
Ako vzamemo skledo vode in
Jo vrtimo vse hitreje, se bo voda
v skledi dvignila do zunanjega
foba in potem plusknila čezenj.
Vodo je pognala preko roba
centrifugalna sila.
Ali drug primer: Vzemimo ■ n ■ i.-ko«! \t 1	. v. |sa vojne. Pnobcamo ta origma-
•vos vrvice. Na en konec privezi-1
kamen, drugega primimo in ^&vrtimo! Ako sedaj vrvico ne-Jiadoma izpustimo, bo kamen od-ietel iz loka vrtenja.
Prvi je te pojave v naravi raz-iskal in znanstveno pojasnil fi-^ik I. Newton.
Tako pravi: "Vsako telo vztraja v stanju mirovanja ali enakega gibanja vse dotlej,-do-kier ga neka zunanja sila ne pri-®'ii, da to stanje spremeni."
To vidimo najbolje sami, ako Recimo potujemo z vlakom in se nenadoma ustavi. Nekaj nas oče vreči dalje v smeri vožnje.
ekvatorju lažja kakor na obeh tečajih. Izračunali so, da je vsaka stvar na ravniku za 289. del svoje teže lažja kakor na enem od tečajev. Ako bi se zemlja vrtela ITkrat hitreje, bi telesa ne imela na ekvatorju prav nobene teže.
Vrsta znanstvenikov v zgodovini se je ukvarjala s poizkusi, kako premagati težnost kot privlačno silo zemlje. Spomnimo se načrtov o poletih v vsemirje.
Kak bi bil pogled na našo zemljo, ako bi iznenada prenehala delovati njena privlačna sila? Vse, ne samo ljudje, temveč tudi živali, hiše, ladje, drevje, z eno besedo, vse kar ni dovolj trdno zakoreninjeno v zemeljski skorji, bi zaradi centrifugalne sile odletelo v vsemirje.
Upajmo, da si zemlja te šale ne bo dovolila.
Eden od najzanimivejših primerov centrifugalne sile v vsakdanjem življenju je trtiljak. Zaradi vrtenja se stoli na verigah dvigajo skoro v vodoravno lego in če bi se v tem položaju kateri od njih odtrgal, bi odletel zelo daleč.
UREDNIKOVA POŠTA
Sramote nismo delali
Mrs. Rešaver Mary, 716 E. 159 St., Cleveland, je dobila pismo od svojega nečaka Žarka Srebota iz Ljubljane, ki na kratko opisuje svojo zgodbo za ča-
Ko
pa potem vlak zopet krene,
loiamo občutek, da nas je nekaj s silo odtrgalo z našega mesta. Vidimo torej, da vsako telo, ' se giblje v neki smeri, želi v tem gibanju tudi ostati in da se spremembi gibanja upira. To ^stnost vseh teles na svetu so fiziki nazvali enercija. Kadar-oli hočemo pomakniti ali po-?iiati v tek neko vozilo ter ga Potem zopet zaustaviti, moramo Premagati enercijo.
se sedaj zopet vrnemo k poizkusu s skledo vode in kam-J^oin na vrvici, razumemo, za-je pljusknila voda preko ro-^ in zakaj je kamen odletel iz oka vrtenja.
^im smo skledo zavrteli, je ^saka kaplja, vsaka molekula ^ode hotela odleteti iz sklede, Oda zadrževali so jo robovi.
se je dvignil nad rob, se je Centrifugalna sila spustila in vr-
gla
vodo čezenj.
S centrifugalno silo se sreča-^*0%o na vsakem koraku. Vlaki, ^^tomobili, konjeniki v golopu na ovinkih morajo nagniti "^^vznotraj, ker bi sicer zdrsnili
nacm opisovanja dogodkov Žarka Srebota:
"Ljubljana, Slovenija, 1946.
"Draga teta in stric!
"Po' dolgih letih dobimo spet enkrat priliko, da se Vam javimo! Da bi Vama na dolgo in široko opisoval kaj se je med vojno godilo, itak nima pomena. Gotovo sta marsikaj že čitala v časopisih. Dobrot pač ni bilo nobenih. Zdaj stanujemo v Ljubljani, kakor razvidita iz naslova. Papa je ostal kar v službi v Ljubljani, mama in Zvonko sta se pa iz Medvod preselila leta 1941 v novembru k njemu v Ljubljano. Jaz pa sem ostal na Gorenjskem v Medvodah, kjer sem bil v službi.
"Med nami je bila meja. Jaz sem bil v Nemčiji, oni pa v Italiji. Meja je šla baš med nami. No, potem so se pa začele dobrote ! Stradanja, preganjanja, selitve, streljanje, odvajanje v lagerje in podobno. Hvalabogu, nam vsega tega ni bilo treba
Imperial Beauty Shoppe
poleg Pick & Pay
629 E. 185th St.
5 EKSPERTNIH OPERATORIC — ODPRTO VSAKI DAN
1.	Striženje las po obliki in potezah obraza
2.	Specializiramo na dolgih laseh, ki se teiko uredijo.
3.	Rabimo najbolj moderne metode pri permanent:
NI TREBA DOGOVORA
Farmer's Poultry
oni. Zvonko je sel v gmajno še leta 1943, jaz pa šele leta 1944. Zdaj sem že doma kot civilist, medtem ko je Zvonko še vedno vojak. On se je tolkel po Dolenjskem, Štajerskem, Avstriji, po nemškem polomu je šel pa v Vojvodino, kjer je še zdaj. Jaz sem bii pa, ko sem jo pobrisal v gozd, nekaj dni na Gorenjskem, potem sem bil na Primorskem. Vrtil sem se po Tolminskem, okrog spodnje Trebuše, kjer je bil doma Peter organist. Potem okrog Idrije, po Vipavi in še onstran Vipave okrog Štanjela.
"Po nemškem polomu sem šel v Idrijo, kjer sem bil do konca septembra 1946, nato sem bil pa v Postojni do konca oktobra, nakar sem šel domov kot civilist. Vidita, to bi-bila na kratko naša zgodovina med vojno. Mama in papa sta se pa medtem tresla doma, kaj bo z njima, ko imata oba sinova "bandita"! K sreči se jima ni nič zgodilo in nista okusila dobrot nemških lagerjev in ne ječ domačih izdajalcev — belogardistov. Kakršne vrste tiči so to, itak gotovo veste. Ob nemškem polomu se jo več ali manj pocedili ven — Angležem in Amerikan-cem v roke. Zdaj nam jih pa počasi VračajOj Baš te dni so nam dali nekaj največjih glav, prestati, ampak jaz in Zvonko j bomo okrasili kandelabre po sva jo ubrala v gmajno, v par-, Ljubljani z njimi. E, tako se go-tizane! Kako je to, si najbrž, j; % izdajalci! Vse naše sorod-oziroma prav gotovo tam v Vaši g^vo je bilo "ta pravo" — par-Dolarjiji ne znate predstavlja- tizansko! Sramote, nismo delali, ti. Tako je to. Delaš doma proti belogardista ni med nami! — okupatorjem, Nemcem ali Itali- zdravo!
janom in lepega dne postane ^	"žarko Srebot".
človeku toplo in pretoplo pod]	____
petami, pa jo mahneš v gozd.I, .
Tam imaš za kasarno smreko, Vero pri nas se ne preganja, nad glavo, ješ pač takrat kadar'piše Ciril žužek svoji teti dobiš. Orožje dobiš, samo vzeti I	Mary Urbas, 967 E. 69
ga moraš Lahu aH Svabi. Vča- jgdobUa odiarojeganedaka
sih tečeš ti, še bolj pogosto on-l^iHia zanimivo pismo iz Ljub-Da bi se dal vjeti, o tem ni go-	Prinašamo ga spodaj v
skrajšani obliki in smo prepričani, da bo marsikaterega zanimalo:
"Draga teta!
"Veseli me, ker mi tako lepo pišeš in ker se zanimaš za vse, i tudi za red in blagostanje v naši državi. Naj Ti samo na kratko opišem, kako je pri nas. Vem, da Ti je znano življenje malega človeka, to se pravi delavca in kmeta. Poznaš tudi borbo za življenje, kajti tudi Ti si bila ena od tistih, ki so- morali iskati pogoje za življenski obstanek v tujini. Tvoja rodna gruda, izkoriščana po protina-rodnimi režimi in raznimi privilegirane!, Ti ni mogla dati to, kar si potrebovala.
"Danes je drugače. Tisočletni sen naših prednikov, ki so sanjali o ljudski pravici, svobodi in neodvisnosti, je po štiriletni težki in krvavi borbi, z ustvar-
vora, kajti potem te okupator obesi na prvi plot ali na drevo. "Na, tako smo se preganjali
ceste. Vrtiljaki, ki jih še vidi- po gmajni, dokler niso odnehali
BEACHLAND cleaners & dyers—631 e. 185 St.
PREJE POJE — Ustanovljeni 25 let — poleg Pick & Pay
1.	Sčistimo in lUkamo. ko počakate
2.	Popravila izvrši izurjen krojač
3.	Ekspertno čiščenje in barvanje
MI SAMI IZVRŠIMO DELO 24-urna poiluga.	A. Hočevar, poslovodja
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
jen jem nove Jugoslavije, pod vodstvom našega genijalnega in nadvse ljubljenega maršala Tita, končno uresničen. Pri nas vlada prava ljudska demokracija, nič več ni žandarjev, ki bi nas terorizirali z bajoneti in puškinimi kopiti, nič več ni grajskih valpetov, da bi, kot ne-koč z bičem v roki, silili ljudi v pokorščino, nič več ni izkoriščanja po človeku.
"Agrarna reforma je stopila v moč, zemlja je pravično razdeljena in dobili so jo tisti, ki jo obdelujejo. Nič več ne more biti špekulantov in izkoriščevalcev delovnega ljudstva. Delo pri nas je častno in vsak, kdor hoče delati, ima delo zajamčeno, isto kot življensko eksistenco. Socialne razmere so tako lepo urejene, da bi nam jih bivša kraljevska Jugoslavija nikoli ne bi dala takšnih.
"Če pomislimo, kako žalostno dedščino so naši voditelji prevzeli od bivših jugoslovanskih režimov, oziroma fašističnih italijanskih in nemških okupatorjev, potem se moramo res čuditi, da se je v tako kratkem času, to je komaj v enem letu, toliko tega storilo. Ta vojna ni bila prva svetovna vojna, v kateri so trpeli samo na fronti; v tej drugi vojni je trpelo še več samo zaledje. Posebno Jugoslavija je v tem oziru zelo trpela. Porušena mesta, vasi, mostovi, ceste in železnice, vse to kaže žalostno sliko, da niti ne pomislimo na tisoče in na stotisoče žrtev.
"Dejstvo je, da se pri nas vse to z veliko ljubeznijo in največjo požrtvovalnostjo v največjem tempu gradi in obnavlja. V tako kratkem razdobju enega leta se gradijo ceste, železnice, tovarne; obnavljajo se porušeni domovi in pri vsem tem so doseženi uspehi tako veliki, da nam jih druge večje države zavidajo. Kar se pa tiče vlade, smo z njo prav zadovoljni. Saj so v njej ljudje, ki jih je izbralo ljudstvo iz svojih vrst. Sem ter tja se še najde kakšnega go-drnjača, ki mu naša ljudska republika ne dopušča, da dela kar hoče. In med najbolj grlatim ne dobiš poštenega človeka, vsaj takega ne, ki je med vojno nekaj poizkusil. Večinoma so to koristolovci in delomrzneži, ki bi radi živeli na račun drugih. Ta način življenja pa jim je enkrat za vselej odklenkal.
"Kar se tiče klevetanja po tu-
. I .





t* I,;.
jih, nam nenaklonjenih časopisih, hočem tudi nekaj omeniti. Poznaš me dobro, več da sem izšel iz najnižjih in najbolj zatiranih delavskih razredov. Ker si poznala tudi mojo pokojno mamico in mojega očeta, lahko rečem, da sem bil vseskozi vzgojen v pravem katoliškem in verskem duhu. čeprav mi je mamica umrla, ko sem imel šele sedem let, sem vendar imel še očeta, ki v tem pogledu ni zaostajal za njo. Torej v vsakem primeru nisem proti veri in niti proti pošteni duhovščini, ki stoji ob strani ljudstva, ki zastopa njegove interese, in ki se bori z a svobodo i n neodvisnost ljudstva. Obsojam pa vse, kar je nepoštenega in nezdravega, pa tudi če prihaja iz katoliških vrst. Imel sem priliko videti v času okupacije, kako se je ravno naša katoliška duhovščina vezala z okupatorjem, kako je za svoje trenutne osebne koristi prodajala nedolžen narod za judeževe groše. In pri tem ni izbirala med nedolžnim otrokom in dojenčkom ter 90-letnim starčkom, niti med nosečo materjo in materjo in očetpm z številnimi otroki. Vse, kar' se je borilo, ali pa- tudi če se ni borilo, samo če se ni hotelo vključiti v njihov izdajalski tabor, vse so pomorili sami, ali pa neusmiljeno izročili zverinskemu fašističnemu okupatorju, da jih je pobil kot talce, ali pa odgnal v zloglasna koncentracijska taborišča, kjer SQ bili prepuščeni najhujši lakoti, mučenju, pobijanju, sežiganju, obešanju i n sploh vsemu, kar si človek niti zamisliti ne more! Tudi jaz sem bil zadnje čase v takšnem taborišču in zadnji čas sem še ostal pri življenju, kajti bil sem pri koncu vseh moči in bi ne iz-držal še kak mesec.
"Za t^se to se lahko zahvalim duhovnemu svetniku Dr. Erli-chu, glavnemu vodji in organizatorju, ljubljanskemu škofu Dr. Rožmanu in drugim, ki so znali svoje lopove in sadiste vzgojiti tako, da so uživali pri najstrašnejšem mučenju ljudi v policijskih zaporih. Tako je tudi mene skupina bogoslovcev, od katerih je eden imel ravno brati novo mašo in to neki čretnik, dne 1. maja 1944 ob pol eni po noči aretirala in mučila, da mi je tri tedne kri tekla iz ušes. Po telesu sem pa imel eno samo podpluto, da so se pet do šest tednov lupile pol centimetra debele škorjice. Zato me radi tega z vsemi lažmi, ki so jih pri nas med okupacijo, sedaj pa v inozemstvu, objavljali katoliški časopisi ne more nič prepričati, da v resnici ni bilo tako.
ga izdajali okupatorju. Cerkev je ločena od države, to pa zato, da se vero ne more izkoriščati v politične namene, tako kot so jo v te namene izrabljali za časa okupacije, da so duhovniki v spovednici izpraševali otroke, kaj oče in mati govorita, ponoči pa je prišla policija in je iste aretirala.	^
"Pisal bi Ti še, toda moram končati, a drugič, če te bo zanimalo, pa bom pisal kaj več.
"Tvoj nečak Ciril."
Društveni koledar
"Pri nas vera ni preganjana, tudi duhovniki ne. Vsi duhovniki uživajo isto svobodo kot mi. Kaznovani so samo tisti, ki so se z dejanji pregrešili proti narodu, ki so narod morili, ali pa
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgor-njidvoram Slov. delavskega doma na Waterloo Rd.
15. decembra, nedelja. — Prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v korist stare domovine.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
28.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29.	decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
31. decembra, torek. — Silves-strov večer, priredi Slovenski dom na Holmes Ave.
19 4 7
4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4#
Christmas Sea
G
ADMIRAL BYRD HONORED ... Rear Adm. Richard Evelyn Byrd planning another Antarctic expedition, who was recently presented a gold star in lieu of a second Legion of Merit for outstanding secret service during recent war years.
VI ((»,\

PRESIDENT VOTED . . . President Truman and his daughter, Margaret, in their home town of Independence, Mo. Their votes were not enough to carry their local ticket or state and national offices. They left for Washington immediately after voting.
p
greP
, . . Your Protection Against Tuberculosis
11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. januarja, sobota. — Društvo "Clainvoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.

Zastopniki
^^Enakopravnosti
★
Za st. clairsko okrožje:
john renko 1016 e. 76lh Si.
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
99
Proda
se
pohištvo po zelo nizki ceni; zofa, stol in opremljena postelja za eno osebo, "vanity" omaro z velikim ogledalom. — Pokličite LI 2772.
ELEKTRIČNO LEDENICO
Apex izdelka se proda poceni. Pokličite KE 5145.
Dvo-stanovanjska
hiša-naprodaj; 5 in 5 sob, v prvovrstnem stanju in pravkar nanovo prebarvana. Dve garaži, ce-mentiran dovoz. Se mora prodati radi odhoda lastnika v Californi-jo. Vpraša se pri lastniku zgoraj na 16008 Huntmere Ave.
Moški
samski, želi dobiti v najem stanovanje s 2 ali 3 sobami; med St. Clairjem in Collinwoodom. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista.
Mesar
dobi dobro službo s dobro plačo, v moderno urejeni mesnici. Pokličite GL 2836
Dve odrasli osebi
srednjih let, brez otrok, želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 76 St., ali pa v collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu "Enakopravnosti."
Kanarčki
naprodaj, fini pevci. Imamo jih vse vrste. So zelo primerni tudi za darila. Zglasite se na 1419 E. 51 St.
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sčistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
Frank J. Fortuna in Johnny Vadnal, last. E. 152nd St. in Waterloo Road
Odbor. podr. š+. 14 Slovenske ženske zveze
za leto 1946:
Frances Rupert, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Frances Medved, bla-gajničarka, Mary Štrukel, za-pisnikarica. — Nadzorni odbor; Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Mary Gregory.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
2. decembra 1946
FRANCE BEVK:
MED DVEMA VOJNAMA
ČRTICE IN NOVELE
(Nadaljevanje )
Še me je rahlo zapeklo. Ne tajim, slabša stran mojega bistva je bila razočarana, poražena. A bil sem zadosti močan, da sem premagal samoljubna čustva. Približal sem se ji.
"Daj mi roko!"
Ni se umaknila, a obraz je obrnila proč in ni mi dala roke.
"Daj mi roko! Ostaniva si prijatelja!"
Segla mi je v dlan.
"Ne bom te več mogla pogledati. "
"Ah, kaj!"
Več nisem znal reči. Stal sem pred njo in nenadoma občutil, da ne morem več strpeti v njeni bližini. Vsaj ne tistega dne. Moral bi znova priti, znova začeti, kakor bi nekateri ljudje radi znova začeli zavoženo življenje. Poslovil sem se.
Na stopnicah sem postal. Zdelo se mi je, da vedno manj razumem to žensko. In vse ženske. In življenje. Morda je vse zelo preprosto. Ne vem. Ob spominu na njeno tožbo mi je val ogorčenja žalil srce. Stisnil sem pesti. A bil sem sam. Toda že sama želja, da bi prestavljal gore, je veličastna. Ali ne, prijatelj?
v
PISMO
Ne zamerite mi — tako berem v pismu, ki leži pred menoj —teh vrstic. Pismo, ki ga je pisala ženska, porečete. Da, mor-
da je v njem preveč solzavosti in naivne radovednosti. Morda. Toda — kako naj bi ga napisala drugače kot sem čutila? Bodi že kakorkoli. Ko ga boste prebrali, ga raztrgajte in vrzite v ogenj! Če ga ne boste brali, boste tako storili isto. Vse eno mi bo, saj tega ne bom vedela. Nocoj to noč vem in čutim le, da, moram povedati vam vsem, četudi tega morda nikoli ne boste izvedeli, kako sem po dolgih dneh samote in otožja nekaj posebnega doživela. Zame nekaj posebnega doživela. Zame nekaj posebnega, vam se bo morda zdelo smešn.p. Pa na to še misliti ne maram. Žalost je rada sama, a radost kriči in poje ter ne vprašuje, ali se ti ljudje posmehuje jo.
Še. danes ta dan sem bila hudo žalostna. Za to žalost ni bilo nikakega vnanjega povoda. Toda notranji povodi so stokrat bridkejši. Leže na duši kot venec trnja in se ne dajo odstraniti. Mučijo človeka zjutraj opoldne, zvečer in še v noči.
Ko sem se popoldne vrnila iz šole, sem žalost prinesla že s seboj. Sedla sem k oknu svoje sobe, položila roke v naročje in strmela na! travnik, ki se vleče za hišo. Nekaj dreves, ki delajo gaj, pa potočič, ki ga deli, me — ne vem, zakaj — spominja na slovensko zemljo. In morda še reka tam zadaj, ki šumi med skalami. Prav zato, ker šumi in
Ameriška legija - Cleveland Post it. 2
priredi
VELIKANSKO
Penny razprodalo
in senzacijsko godbeno zabavo
v
Mestnem avditoriju v petelc večer, 6. decembra
VEČ KOT
DRAGOCENIH PREDMETOV
BO ODDANIH, VKLJUČIVŠI
1946 NASH DE LUXE SEDAN S 4 VRATI
1946 FORD DELUXE SEDAN S 4 VRATI
PET ELEKTRIČNIH LEDENIC
PET ELEKTRIČNIH PRALNIH STROJEV
DESET SETOV INTERNATIONAL PRIBORA
PLAČANO POT V MIAMI, FLORIDO
DVAJSET RADIO APARATOV—DESET BULOVA UR
PHILCO RADIO-PHONO COMBINATION
Poleg električnih čistilcev za preproge, igrač, električnih predmetov, in drugih oglaševanih predmetov
DATUM . . . PETEK VEČER, 6. DEC.
ČAS . . . PRIČETEK TOČNO OB 8. URI
KRAJ . . . MESTNI AVDITORIJ V CLEVELANDU
Priljubljena osebnost na radio PAPPY HOWARD
bo vodil program za godbene točke
MNOGO SMEHA IN OBILO ZABAVE Pridite in se zabavajte!
ZABAVA BO PRESENETLJIVA—DOBIČKANOSNA —SENZACIJSKA IN—
VSTOPNINE PROSTA

se peni kot naše reke. Vse drugo mi je tuje.
Pogosto se mi pogled odvrne od pokrajine in se razgleda po stenah, ki sem jih našla gole, ko sem prišla. Sama sem jih okrasila. Poleg pokrajinskih fotografij sem razobesila portrete slovenskih pesnikov, ki sem jih bila v teku let izrezala iz časnikov in jih hranila. Na najvidnejše mesto sem obesila sliko svoje rojstne hiše. Njena slamnata streha se dviga izza cvetočega drevja na zelenem griču, izmed debel se bliskajo njena mala okna. Akvarel, ki sem ga bila sama napravila kot dijakinja. Ponosna sem nanj, dasi vem, da za druge nima ni-kake vrednosti. In še slovenske knjige, ki stojijo na komodi. Ni jih mnogo; nekatere sem že petkrat prebrala. Večino pesmi znam na pamet in jih zmeraj znova prebiram. Nimam časnikov ne revij — kje naj bi jih dobila? — popolnoma sem odtrgana od slovenskega kulturnega življenja. Včasih mi pride ■čudna misel: ali se še tiskajo knjige v naši besedi? Moj Bog! Te knjige, ki jih imam, se mi zde kdaj pa kdaj kot spomeniki umrlega jezika, ki ga edina še znam, a nimam nikogar, da bi v njem z njim govorila.
Pogled na travnik s potokom, na stene s slikami, na zaklade naše besede, me je večkrat razvedril. Proč, žalost! Tega dne me ni mogel razvedriti! Nasprotno, prebujal mi je vse bolestne občutke, ki so me obdajali v tem kraju, od prvega do tega dne. In še daleč nazaj. Sede na stolici, sključena v dve gubi sem podoživljala trenutke mladostnih sanj, ko sem sveto verjela, da so nekatere stvari v človeku in zunaj človeka nedotakljive. Da, potem je prišlo drugače. Življenje mi je dan za dnem trše dokazovalo, da je hudič močnejši od Boga. Človek ima samo eno čelo, ki je prešibko, da bi se moglo upreti vsemu svetu. In eno samo srce; še najšibkejše je prečisto, da bi samo sebe zatajilo.
Tako sem nekega dne slonela v vlaku na goriški postaji in čakala, da me odpelje na jug. Hlinila sem hladnost in posmeh-Ijivost, da ne bi izdala svoje notranjosti. Nekih občutkov, ki sem jih le podmolklo čutila, sem se jasno zavedala šele, ko je
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%ic na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 91h & Broadway
vlak vozil čez Sočo in nisem več videla ljudi na postaji, še dobro se spominjam, bil je jesenski večer, solnce je pravkar zahajalo in mavrično gorelo na oblakih, nad Vipavsko dolino in nad robovi Trnovskega gozda. In tedaj mi je bilo nenadoma, kakor da se mi je srce nekam zapletlo, zavozlalo in se s slednjim sunkom vlaka trga od zemlje, od Krasa, od Vipavske doline, od gora, od Brd, od Furlanske ravnine in od hribovja nad Če-ladom. Ne, moja bolečina ni bila namišljena, tudi ni bila zgolj duševna, ,,ampak tudi fizična, čutila sem jo po vsem telesu. Ne vem, s kakšnimi čustvi so drugi zapuščali domovino. Le to vem, da teh najčistejših, a hkrati najbolestnejših občutkov nikoli ne bom pozabila.
Slonela sem ob oknu, slonela. Na mojo dušo je legalo vedno težje, me dušilo v grlu in me stiskalo za srce. Branila sem se solz. Nastala je noč. Domovina je ostala daleč nekje v jutranji zarji. Mimo vlaka so vršele og njene iskre; bile so ko napete žice, ki so mi kazale nazaj, na zaj . . . Vlak me je vozil v ne znane daljave.
Bila sem vsa izmučena, bolj duševno kot telesno, ko sem prišla na mesto. Šele, ko sem s kovčegom v rokah stala na zadnji postaji, sem se zdramila iz polomotice in se razgledala. To je moje novo življenje? Kakor da mi leži na dlani ko pikapolonica in se ga ogledujem. Vas je bila v soncu, v soncu polja, vinogradi in rjavo pobočje. Saj morda ne bo tako l^udo, sem si mislila. Toda bolj kot sem se bližala vasi, kamor sem bila namenjena, bolj se mi je dozdevalo vse tuje. Poznam čustvo človeka, ki pride kot potnik v kak tuj kraj, ga občuduje, a že naslednji dan odide za novimi vtisi. Jaz pa moram živeti tu, ako hočem sploh živeti. Že sem čutila, da se mi duša nikoli ne bo mogla privaditi. Tako sem bila zmedena, tako polna čudnih, nasprotujočih si občutkov, da bi se bila razjokala in se zasme-jala.
Zaprla sem se v sobo, hotela
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
sem biti sama, sama. Ne, ne jočem se rada in za vsak nič. Z malimi izjemami je bil vsak jok važen mejnik v mojem življenju. Tako tudi ta. Ko sem si obrisala-solze, sem se čutila olajšano, a ne doecla potolaže-no.
Okrasila sem si sobo, med njene stene sem poizkusila pričarati vsaj košček domovine. Nato sem se razgledala. Ne da bi se ne bila hotela vživeti v novo življenje, se hotela zamami-ti z novimi vtisi sebi v dobro. Saj mi je bilo vse novo in zanimivo, kot bi bila odprla živo ilustrirano knjigo o tujih krajih in jo brala. Otroci, ki me gledajo z bistrimi očmi, me kli čejo za "maestrino". Rada jih imam, dasi se skoraj ne razumemo, ker ne znam narečja. Če le pobožam njihove glavice, mi je lažje. In ljudje s svojimi posebnimi navadami, ki jih spoštujem; naivni, prenaivni, "dobri kot kruh", kakor se glasi njihov izrek. In pesmi in plesi, zemlja v soncu in mehke noči. Toda vse to mi ni moglo ubiti spomina na slovenske vasi.
Sčasoma, ko so mi prvi vtisi in zanimanja obledela, ko sem se privadila kraju, ljudem in otrokom in mi je življenje postalo iz dneva v dan enako, sem s sladko bolečino v srcu vedno bolj mislila, na dom. Hkrati pa sem občutila strašno samoto. In jo občutim še danes. Sama sem, sama, grozno sama, kakor da visim v ozkem prostoru. In
nato tista strašna žeja po slo-1 vrgla na ogenj, da ne pride ko-
venski besedi. Ne vem, če jo je' mu v roke. In vendar mi bo žal
kdo občutil tako živo, kot jo ob-; zanj. Ne zaradi vsebine.
čutim jaz. Kdaj pa kdaj mei	.	u • -i, v«?
v„r .J	1 To je v glavnih obrisih vse,
spravlja v tako žalost, da se za-1, ^ . •, v. , •
____ , .	. ,	kar sem ta cas doživela m o«
piram v sobo in se mi se sonce i ^
bridko. V takih trenutkih rt	f®" ""i";:® [
postajam strašno otročja, ga-i fP"""""'
„	V,	-O	kor da polagam račun o svo
ma s sebo govorim. Sama se . ^	j«
v .	. ,	jem življenju. Ko sem prišla Q"
vprašujem, sama si odgovar-;;^
.__on.____ 1 • , i konca, mi je bilo, kakor da sto
jam. Stene me poslusajo, stene i .. '	'	ic
. ^	,	Jim, pred prepadom. Tako me J®
se mi smejejo. Morda me razu-r'^.	„ ,r,;io
stisnilo za srce, da bi zavpu»'
j Bilo je prvič, da sem začrtila
mejo globlje, kot bi me mogli!!
razumeti ljudje. Sama sebi se|t1\. - . ' ... „ «le 1	• i Življenje. Cemu zivim? Bil je '
smejem, kadar se zavem svoje-^ J, T ^	.f..
^ v , . ...	, „ hip — ze sem se tega prestiž
ga početja. Ah cem ponorela? ^	^
hip šila.
(Nadaljevanje sledi)
Da, to je bilo še danes, še danes. Še sede na stolici, strmeča na travnik, na potoček, na drevje, sem glasno ponavljala j Vaš donesek za otroško bol' svoje misli. Pomagati pa si ne j nico v Sloveniji bo znak li"'
bežni in spoštovanja do trebnih. V ta namen lahk' prispevate tudi v uradu "E®*' kopravnosti"!
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE
Moške za Tovarniške delavce Inšpektorje Truckerje Ženske za Assemblerje
Varenke Inšpektorice drugi in tretji šift pet dni v tednu Stalno delo z 60 let staro firmo
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 Si.
Morate biti vešči angleščine
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Dr. "Camiola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIO-LA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1946 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Stanonik; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Vaš star šivalni stroj
prenaredimo v električnega MODERNEZIRAMO 34.95
Potrebuje popravila? Vsa popravila jamčena za leto dni.
Ali s* ga hočete iznebiti? Mi ga kupimo—Plačamo vam najvišjo ceno.
A. POTOKAR APPLIANCE STUDIO 1027 E. 185 St., IV 1747
MOŠKI DOBE DELO TAKOJ
NEIZURJENI TEŽAKI ZA
Bottling 0 Shipping Dept.
nočni šift od 4.30 pop. do 2.30 zj.
5-dnevni tednik; stalno delo. Dobra plača od ure. Plača tedensko. Počitnice s plačo; delavske podpore.
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE
vsaki dan razen sobote od 8. zj. do 5. pop.
CARLING'S BREWERY
9400 QUINCY AVENUE
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreieni.
morem. In prav zaradi želje po slovenski besedi pišem tudi dnevnik. Nikoli ga nisem pisala, a zdaj mu vsak večer zaupam svoja doživetja in občutke. Tako se pogovarjam. Da, to imenujem pogovor. Nad nekaterimi stvarmi se danes zgražam, ko jih znova berem, tako sem bila odkrita. Ne bi jih mogla, ne smela ponoviti. Dnevnik bom
Naprodaj je
zidan apartment s 4 stanovan]'' 5 sob vsako stanovanje in mezni fornezi. Eno stanovanj® prazno. Zglasite se pri lastnil^ Suite 1, na 911 E. 72 St. _ ^
m
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE
Izplačalo se vam bo napravili vaše nakupe ^ božiana darila pri nas. Poizvejte kako lah»® dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishing*
7110 St. Clair Ave. ENdicott OSU
Jennie Hrovat

Ali vam streha puščal
Mi imamo sedaj nove vrste "Spreddon" material« j katerim lahko zakrijete celo streho na kakršnikoli ali poslopju, ter preprečite puščanje in trohnenje vsW slabe strehe.
Ta "Spreddon" vam preskrbimo direktno od izdelovalca. J®*" čimo, da bo trajal 10 let. Kupite ga in ga sami z lahkoto denete r strehi, ter si prihranite denar. Ena galona tega novega materij® vam pokrije 85 kvadratnih čevljev, kar stane samo $1.10.
Za podrobnosti pokličite
JOSEPH PETRICH
502 East 236 St. - REdwood 1990
Naznanilo društvom in delničarjem
Vsem društvom, spadajoča pod okrilje
Slovenskega društvenega doma
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio,
se tem potom naznanja, da se bo vršila
DELNIŠKA SEJA
V PETEK, 24. JANUARJA
PRIČETEK TOČNO OB SEDMI URI ZVEČER
Vsa društva naj na letni seji izvolijo zastopnike ^ se vas prosi, da pošljete njih imena in naslove na Društvenega doma ob pravem času, da bo vse pravil^*^ urejeno za letno sejo.
Odbor Slov. društvenega dofl®'
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS #
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction L o o n ^
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co«
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670