1 petek, 16. septembra 2022 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 16. septembra 2022, leto 7, šte­vil­ka 16 Kamnik odet v narodne noše Steber zaščite Kamniški gasilci so se v 140 letih delovanja razvili v sodobno, tehnološko visoko opremljeno organizacijo z znanjem in izkušnjami. Jubilej so proslavili konec avgusta v Domu kulture Kamnik. Po nekaj smole z vremenom in zaradi epidemioloških ukrepov v zadnjih letih so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine minuli konec tedna znova zasijali v polnem sijaju. Aleš Senožetnik, Maša Likosar nega doma, v katerem so še danes. Ena najpomembnej­ ših investicij v zadnjem času pa je bila izgradnja pri­ zidka k obstoječemu domu, v katerem sta pridobili doda­ tne prostore med drugimi tudi Civilna zaščita in Gasil­ ska zveza Kamnik. Danes društvo šteje več kot dvesto članic in članov, kot osrednja enota pokriva celo­ tno območje občine Ka­ Po daljšem premoru so obiskovalci znova lahko pozdravili narodne noše v središču Kamnika. / Foto: Gorazd Kavčič nu besede čakali vse od leta 2018, ko se je povorka zad­ njič sprehodila skozi mes­ tno jedro. Naslednje leto jo je namreč preprečilo slabo vreme, nato pa dve leti zapo­ red še epidemija covida-19. Vrhunec prireditve je bila tudi tokrat nedeljska povor­ ka po starem delu mesta, v kateri je sodelovalo pribli­ žno dva tisoč v noše odetih posameznikov, skupin in konjskih vpreg. Kot je poja­ snil koordinator programa ter član organizacijskega od­ bora 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku Tone Ftičar, je bila povorka dvodelna. V prvem delu, katerega predlagatelj sestave je bil Bojan Knific, je sodelovalo 35 folklornih sku­ pin z različnih koncev Slove­ nije. V drugem delu so se predstavila turistična in dru­ ga društva, ki jih sestavljajo predvsem ljubiteljice in lju­ bitelji, ki sicer nimajo stro­ kovnega vodstva. Pridružili so se tudi udeleženci neka­ terih v Sloveniji delujočih manjšinskih skupnosti. »Le­ tos smo se zavestno odrekli gostovanju tujih folklornih skupin. Naša odločitev je te­ melja na samozavedanju, da končno naredimo priredi­ tev, ki bo predstavila našo lastno podobo s tem, da se spoznamo, vidimo, se vre­ dnotimo in da to pokažemo tudi tujcem,« je povedal Tone Ftičar. 4. stran Tudi na tokratnem festivalu so se predstavili kamniški folklorniki. / Foto: Aleš Senožetnik Videti je bilo mogoče več kot petdeset različnih tipov narodnih noš. / Foto: Gorazd Kavčič OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ŠPORT Dokument časa Noše in majolike Jubilej oratorija Kraljevski vzpon Izšel je Kamniški zbornik, ki v svoji 26. izdaji prinaša štiristo strani gradiva s področij naravoslovja, zgodovine, kulture in umetnosti. V naslovu aktualne razstave v Galeriji Miha Maleš Preplet: barvitost in vzorci se umetniške upodobitve narodnih noš Mihe Maleša prepletajo s tradicijo – izbranimi kamniškimi majolikami. Mladinska skupina Feniks iz Šmartnega v Tuhinju je konec avgusta spet izvedla oratorij, tokrat pod naslovom »Najprej Bog!«. Kraljevski vzpon na Kamniško sedlo je pripadel tekačem domačega Kluba gorskih tekačev Papež. stran 3 Kamnik – Zgodovino ka­ mniških gasilcev in po­ membnejše dogodke od ustanovitve takratne prosto­ voljne državne brambe 14. avgusta 1882 je v svojem na­ govoru nanizal Jože Oblak, ki društvo vodi od leta 2013. Med drugim je poudaril prve tehnične pridobitve ta­ kratnih gasilcev, vlogo ta­ stran 7 stran 9 stran 10 Visok jubilej so počastili z gasilsko parado. / Foto: Tina Dokl kratnega župana Maksa Samca, tudi predsednika Meščanske korporacije, pa prelomno leto 1900, ko je društvo zašlo v težko finanč­ no situacijo. Ob praznova­ nju petdesetletnice je druš­ tvo prenovilo gasilski dom, ob stoletnici leta 1982 pa so začeli gradnjo novega gasil­ Barbka Špruk s.p., Bratovševa ploščad 38, 1000 Ljubljana Kamnik – Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki veljajo za enega največjih etnoloških festivalov v Slo­ veniji, vsako leto v Kamnik privabijo več deset tisoč obiskovalcev. Letos, ko fe­ stival zaznamuje petdeseti jubilej, so organizatorji še večji poudarek namenili zgodovinskemu prikazu in predstavitvi pokrajinskih značilnosti slovenske obla­ čilne dediščine, plesom, običajem in tradiciji. Praznovanje jubilejnega fe­ stivala se je sicer začelo že lani s knjigo Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki jo je izdal Zavod za turizem in šport Kamnik, sklenilo pa minulo nedeljo s povorko, kjer so predstavili petdeset podob slovenske oblačilne dediščine. Festival je v petek na Glav­ nem trgu tradicionalno od­ prl župan Občine Kamnik Matej Slapar. »Kar nekaj časa smo čakali in vendarle dočakali Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so ponos ne le Kamnika, ampak celotne Slovenije,« je povedal kamniški župan. Kamničani in ljubitelji fol­ klorne dediščine so namreč na festival v pravem pome­ Aleš Senožetnik mnik, ki obsega 276 kvadra­ tnih metrov površine, med njimi nekatera z izredno ve­ liko požarno obremenitvijo. V povprečju imajo kamniški gasilci okoli dvesto interven­ cij letno, v primeru večjih naravnih nesreč pa tudi več kot štiristo. 2. stran UDELEŽBA JE BREZPLAČNA VEČ INFORMACIJ: info@barbkaspruk.si ali 051 237 825 2 petek, 16. septembra 2022 Občinske novice Znova v šolske klopi Prvi šolski dan je bil letos še prav poseben za 521 prvošolk in prvošolcev ter dijakov, ki so septembra prvič prestopili prag osnovnih in srednjih šol v občini. Aleš Senožetnik Kamnik – Prvega septembra se je znova začel pouk v osnovnih in srednjih šolah. Tokrat je prag osnovnih in srednjih šol prvič prestopilo 521 prvošolcev in dijakov v kamniški občini. Osnovno šolo Stranje letos obiskuje 37 učencev prvih razredov na matični šoli ter šest na podružnični šoli Gozd. Osnovna šola Marije Vere ima 54 prvošolcev, Osnovna šola Toma Brejca 62, Osnovna šola Frana Albrehta pa štirideset na matični šoli ter 15 na podružnični šoli Mekinje, 14 na podružnici v Ne- vih letnikih, največ pa jih je vključenih v srednješolske programe v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, kjer imajo 234 novih dijakov v prvih letnikih. Skupaj torej kamniške šole obiskuje 275 prvošolcev in 246 dijakov prvih letnikov v srednješolskih programih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik je skupaj z občino v prvih šolskih dneh znova skrbel za varnost najmlajših v prometu. Za to, da so otroci varno stopali po šolskih poteh, je v tednu od 1. do 9. septembra skrbelo 44 prostovoljcev, ki so oblečeni v Steber zaščite 1. stran Praznovanje ob 140-letnici delovanja so kamniški gasilci zadnjo avgustovsko soboto začeli že v dopoldanskih urah, ko so na Glavnem trgu prikazali vajo posredovanja ob prometni nesreči, predstavili delo gasilske mladine in veteranov, radovednežem razkazali gasilsko opremo in vozila. Prav posebna pozornost je bila namenjena tudi avtolestvi, s katero se je bilo mogoče dvigniti nad mestno jedro in si ga ogledati s ptičje perspektive. Slavnostni začetek praznovanja pa je v poznopopoldanskem času naznanila gasilska parada ob spremljavi Mestne godbe Kamnik in Društva kamniških mažoretk Veronika z Glavnega trga do Doma kulture Kamnik, kjer je potekala prireditev. Ob začetku slovesnosti so se zbrani z minuto molka poklonili spominu nedavno preminulega člana Jožefa Janežiča. Prostovoljci, a s poklicnim znanjem Za varnost učencev je na šolskih poteh skrbelo 44 prostovoljcev. / Foto: Občina Kamnik vljah, sedem na podružnični šoli Tunjice in tri na podružnični šoli Vranja Peč. Prag osnovne šole v Šmartnem v Tuhinju je na matični šoli prestopilo osem prvošolcev, na podružničnih šolah v Motniku šest, na Selih sedem in v Zgornjem Tuhinju 15. Enega prvošolca imajo tudi na osnovni šoli v Ciriusu Kamnik, na Osnovni šoli 27. julija Kamnik pa v tem šolskem letu nimajo nobenega prvošolca. V kamniškem Ciriusu imajo tudi 12 srednješolcev v pr- odsevne jopiče pazili, da so vozniki prilagodili vožnjo na šolskih poteh. V sodelovanju s Policijsko postajo Kamnik je tudi redarska služba Občine Kamnik skupaj s krajevnimi skupnostmi, s šolami, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, prostovoljci, z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Kamnik, AMD Kamnik, Društvom upokojencev Kamnik ter ne nazadnje s starši otrok pozorno spremljala ceste in okolice šol. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Sledil je nagovor predsednika Jožeta Oblaka, ki društvo vodi od leta 2013. Poleg tega, da je orisal zgodovino društva s poudarki na največjih mejnikih 140-letnega delovanja, pa je poudaril tudi delovanje društva v današnjem času. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Kamnik namreč poleg poleg javne gasilske službe izvaja še druge aktivnost. »PGD Kamnik poleg opravljanja nalog na področju javne gasilske službe izvaja tudi zahtevne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tehničnimi nesrečami, nesrečami z nevarnimi snovmi. Te naloge v skladu s pogodbo z URSZR opravlja tudi na področju občine Komenda in Mengeš ter na področju večjih nesreč tudi v trojanskih predorih. Društvo prav tako opravlja naloge enot Civilne zaščite (CZ), ki jih je lokalna skupnost prenesla iz CZ na PGD Kamnik je danes sodobna in moderno opremljena organizacija. / Foto: Tina Dokl PGD Kamnik,« je povedal prvi mož kamniških gasilcev in dodal, da društvo še vedno temelji na prostovoljcih, ki pa z odgovornostjo in profesionalnostjo delujejo v skladu s poslanstvom gasilcev – pomagati bližnjemu. »S takšno organizacijo do zdaj ni bilo potrebe po organizaciji poklicnega jedra, kar je vsekakor finančno olajšanje za lokalno skupnost. Z visoko usposobljenim kadrom in sodobno tehniko smo kos intervencijam, ki so zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije vedno zahtevnejše,« je še povedal in dejal, da ravno zato velik poudarek dajejo izobraževanju in usposabljanju. Veseli ga, da se je v zadnjem obdobju starostna struktura članov znižala in mladi prevzemajo pomembne funkcije, hkrati pa je poudaril tudi pomen izkušenj in znanja starejših članov. Pomemben steber v sistemu Slavnostni govornik župan Matej Slapar je poudaril pomembno vlogo gasilcev, ki jo imajo ti v sistemu zaščite in reševanja, vlaganje v opremo in znanje, ter se jim zahvalil za srčno in požrtvoval- no ter strokovno delo. »Vi ste steber zaupanja, steber zaščite, steber pripravljenosti, steber organiziranosti in steber garancije v občini Kamnik. Hvala za solidarnost in vse, kar delate v dobro naših občank in občanov. Gasilke in gasilci PGD Kamnik ste vključeni v sis- Poveljnik Janez Vavpetič, predsednik Jože Oblak in župan Matej Slapar / Foto: Tina Dokl tem zaščite, reševanja in pomoči in ste eno od pomembnejših društev, saj kot osrednja gasilska enota delujete tako, da varstvo pred požarom, nesrečami v prometu in nesrečami z nevarnimi snovmi ter drugimi ne- KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 7. oktobra 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 29. septembra 2022. srečami opravljate tako na celotnem območju občine Kamnik kot tudi izven naše lokalne skupnosti,« je dejal župan, ki je nekaj besed namenil tudi samemu sistemu zaščite in reševanja v občini, v katerem kamniški gasilci poleg dvanajstih drugih prostovoljnih društev in drugih Pestro je bilo dogajanje že v dopoldanskem času. / Foto: Občina Kamnik organizacij igrajo osrednjo vlogo. Povzel je tudi pomembnejše investicije v zadnjih letih in še posebej izgradnjo prizidka k gasilskemu domu. »Prepričan sem, da vam bodo novi prostori omogočali lažje vodenje intervencij ob vseh večjih naravnih in drugih nesrečah, kot pa sem že dejal, tako kot je šel razvoj gasilstva naprej, se je sedaj z novimi prostori in novo opremo posodobil tudi sistem varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,« je dejal. Pred sklepom prireditve, ki so jo popestrili kamniški godbeniki in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, so podelili tudi društvena priznanja, priznanja in značke Gasilske zveze Kamnik ter odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Slednja je PGD Kamnik izročila zlato plaketo za 140 let delovanja, Uprava RS za zaščito in reševanje pa plaketo Civilne zaščite za 140 let delovanja. 3 petek, 16. septembra 2022 Občinske novice Dokument časa Predlogi za Šutno Izšel je Kamniški zbornik, ki v svoji 26. izdaji prinaša štiristo strani gradiva s področij naravoslovja, zgodovine, kulture in umetnosti. Aleš Senožetnik Kamnik – Kako težko pričakovana publikacija je Kamniški zbornik, pričajo že številni obiskovalci, ki so se udeležili predstavitve tokratne izdaje v Medobčinskem muzeju Kamnik na Zapricah. Dvorana je bila namreč skorajda premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti glavni Sledijo razprave iz naravoslovja. Rajko Slapnik in Vido Kregar pišeta o problematiki onesnaževanja podzemnih voda in monitoringu pod Velikoplaninsko planoto, Blaž Komac pa na primeru Kamniške Bistrice raziskuje, zakaj je vode v naših Alpah vedno manj. Matija Križnar in Mirjan Žorž sta prispevala članek o stopih k zgodbam o Veroniki z Malega gradu, Alenka Juvan pa je prispevala članek Maistrova pot. O bibliografiji serijskih publikacij na Kamniškem je pisala Florjana Uršič. Novost je zbir člankov ob 30-letnici samostojne Slovenije, ki smo jo obeležili lansko leto. Sedem člankov prinaša raznovrstno gradivo, od in Staneta Balantiča, pesnice in ustvarjalke radijskih iger Gordane Kunaver ter pesmi gimnazijcev GSŠRM Kamnik. Med osebnostmi lahko beremo o Heleni Koder, Ivanu Nograšku, Leopoldu Maksimilijanu Raspu, Francu Ksaverju Pircu, Maistrovem borcu in bolničarki iz kamniškega lazareta, Klavdiji Člani uredniškega odbora, ki so pripravili tokratno izdajo zbornika / Foto: Aleš Senožetnik urednici dr. Marjeti Humar, ki je tudi ob tokratnem izidu pripravila pregled vsebine. Te ni malo. Tokratna, 26. izdaja zbornika na štiristo eni strani namreč prinaša 51 prispevkov 56 avtorjev. A kot je poudarila urednica, je v resnici piscev še več, saj niso všteti pripravljavci gradiva na občinski upravi in avtorji pesmi. Kljub temu da je vsebina nastajala v času epidemije covida-19, zaradi česar so imeli člani uredniškega odbora in pisci marsikdaj oteženo delo, pa je vsebina pestra, strokovno dovršena in tako Kamniški zbornik ostaja pomemben dokument časa in prostora. Kot je v navadi, zbornik odpira pregled vsebine dela občinske uprave v minulem obdobju. mineraloški dediščini prelaza Kozjak, Rudi Verovnik in Gordana Glavan pa prispevek o dnevnih metuljih na območju občine. Med razpravami iz zgodovine Andrej Kotnik raziskuje zgodbo stare cerkve sv. Neže na Selih pri Kamniku, Damjan Hančič kamniško območje v prvih mesecih okupacije, Karmen Drgan pa prinaša vpogled v konverzijo nekdanje družbe KIK v poslovno cono. Na področju kulture Breda Podbrežnik Vukmir raziskuje kulturno politiko v občini, s področja umetnostne zgodovine pa je članek Maje Avguštin o prenovi fasade hiše na Maistrovi ulici 2 v Kamniku. S področja humanistike je članek Rudija Kotnika o metodoloških pri- spominov na bitko v Trzinu do vloge Uršulinskega samostana v Mekinjah. Med gradivi za zgodovino lahko beremo o didaktiki nacistične šole na zasedenem Gorenjskem Marka Trobevška, Ana (Nuša) Lisjak in Ivanka Učakar sta napisali članek Pod skalo gospodari že četrti rod Resnikov, Tomaž Schlegl je pisal o obnavljanju malograjskega stolpa, Goran Završnik pa o kamniški kulturi v času pandemije covida-19. Pavle Pibernik, Aleš Sluga in Helena Valentin Konjedic so prispevali članek o obnovi glavnega oltarja v mekinjski župnijski cerkvi. V nadaljevanju zbornik prinaša še portrete slikarjev Ferda Mayerja, Mire Resnik Žvokelj Gabrijelčič, Aniti Meze, Gregorju Maliju, Branku Vrešu, Francetu Piberniku, Tonetu Cevcu in Božidarju Droveniku. Vladimir Habjan je prispeval dva intervjuja, v razdelku ob obletnicah, pa so objavljeni članki o dvajsetletnici delovanja Kluba gorskih tekačev Papež, stoletnici kamniških gorskih reševalcev in 110-letnici delovanja KUD-a Motnik. Objavljena sta tudi prispevka v spomin profesoricam Tini Romšak in Nataši Hribar. Kot je v uvodniku zapisala odgovorna urednica, se krog piscev vsako leto širi, tako da se lahko nadejamo, da bo Kamniški zbornik tudi v prihodnje ostal ena najpomembnejših publikacij na Kamniškem. Kamničan-ka pred volitvami Uredništvo V Kamničan-ki bo pred lokalnimi volitvami 2022 v času volilne kampanje v petek, 4. novembra 2022, izšla Volilna priloga. V Sloveniji bodo 23. oktobra 2022 potekale predsedniške volitve, drugi krog je predviden za 13. novembra 2022. Teden dni kasneje, 20. novembra 2022, bodo potekale lokalne volitve, drugi krog županskih volitev pa je predviden za 4. december 2022. Pred lokalnimi volitvami bo v Kamničan-ki v petek, 4. novembra 2022, izšla Volilna priloga, ki bo pripravljena v skladu z zakonom o volilni kampanji (ZVRK), z revizijskimi poročili Računskega sodišča o objavljanju in financiranju oglasnih vsebin v času volilne kampanje v občinskih časopisih in v skladu s programsko zasnovo Kamničan-ke. V volilni številki bodo v obliki novinarskih prispevkov enakopravno predstavljeni vsi kandidati/kandidatke za župana/županjo. V času obeh volilnih kampanj ne bomo objavljali brezplačnih propagandnih sporočil kandidatov/kandidatk, političnih strank in drugih organizatorjev volilne kampanje oziroma vseh drugih sporočil, ki bodo po presoji uredništva imeli predvsem propagandni značaj v času volilne kampanje. Prav tako ne bomo objavljali nenaročenih prispevkov in pisem bralcev, za katera bomo presodili, da vsebujejo predvolilna sporočila oziroma navijajo za tega ali onega kandidata/kandidatko oziroma kandidatno lis- to ali organizatorja volilne kampanje. Organizatorjem volilne kampanje bodo v skladu s cenikom oglasnih objav v Kamničan-ki zagotovljeni enaki pogoji za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila ter predstavitveni članki bodo posebej označeni in razpoznavni kot propagandno volilno sporočilo. Pri zahtevah po objavljanju propagandnih sporočil na določenih mestih revije bomo spoštovali vrstni red naročil. Civilna iniciativa za Šutno je zbrala več kot štirideset podpisov stanovalcev in na občinsko upravo naslovila nekatere predloge in pobude za ureditev nekaterih težav, ki jih pestijo. Na občini odgovarjajo, da so predlogi večinoma uresničljivi. Aleš Senožetnik Kamnik – Kot pravijo v civilni iniciativi, so nevšečnosti, ki mučijo stanovalce te »kamniške dnevne sobe«, kot so označili Šutno, precej raznolike, nekatere so lažje rešljive, druge težje, skupno pa jim je, da jih je možno učinkovito rešiti. Največ pobud se nanaša na prometni režim na ulici s trenutno zaporo prometa, a kot pravijo, ima režim spuščanja potopnega količka pomanjkljivosti. Od ponedeljka do petka se zaradi dostave količek spusti že ob peti uri zjutraj, kar, kot pravijo, ni v skladu z zakonom o javnem redu in miru, ki čas do šeste zjutraj opredeljuje kot čas miru in nočnega počitka. A ker na ulici ni veliko delujočih lokalov, so večji problem vozniki, ki se ne ozirajo na to, da se vozijo v pešconi, ki je povrhu vsega tudi šolska pot, in Šutno izrabljajo za hitro tranzitno pot. ulice ter bolj pazljivo čiščenje tlakovanih površin. Med drugim si prizadevajo tudi za sprejetje pravilnika ob prireditvah na ulici in spremembo režima odvoza smeti. Člani civilne iniciative so doslej zbrali 42 podpisov prebivalcev te najbolj prepoznavne kamniške ulice, kot pravijo, pa imajo precej podpore tudi med preostalimi Kamničani. Kot pravijo, gre za običajno, nepolitično združevanje civilne družbe in vodje v pravem pomenu besede nimajo, v organizacijskem smislu pa jo trenutno vodi tričlanski odbor (podatke hranimo v uredništvu), ki se bo še dodatno razširil. »Strokovne službe so skupaj z vodstvom občine preučile pobude in predloge, za katere menimo, da so v večini zelo dobre in s skupnimi močmi uresničljive,« so nam povedali na Občini Kamnik, v čim večji meri pa V Iniciativi za Šutno se zavzemajo za boljšo ureditev te znamenite kamniške ulice. / Foto: Aleš Senožetnik Zato med drugim predlagajo odpiranje zapore s telefonskim klicem, ki omogoča tudi preverjanje odprtij in morebitnih zlorab. Tako bi lahko tudi podaljšali čas dostave, ulica pa bi bila sicer stalno zaprta. Prav tako predlagajo uvedbo dodatnega kodiranega daljinskega upravljavca za intervencijska vozila, namestitev ustreznih prometnih znakov, opozarjajo pa tudi na prekomerno hitrost kolesarjev, ki se vozijo tudi po pločnikih. Prav tako predlagajo več nadzora redarske službe in uvedbo videonadzora, opozarjajo pa tudi na neupravičeno odpiranje ulice za obvoz. Prav tako si prizadevajo za dodatna parkirna mesta oz. da bi bili po vzoru ostalih prebivalcev mestnega središča tudi prebivalci Šutne upravičeni do parkiranja na mestnih parkiriščih z dovolilnico. Občini predlagajo tudi pregled celotnega kanalizacijskega omrežja na območju jih nameravajo uresničiti s pomočjo projekta Trajnostna urbana regeneracija. Gre za skop usklajenih dejavnosti, ki na določenem območju s pomočjo sodelovanja med različnimi skupinami in deležniki izboljšuje urbano okolje in kakovost bivanja. »Občina Kamnik bo iniciativi predlagala izvedbo skupnih delavnic Trajnostne urbane regeneracije. Preprosto povedano to pomeni, da izvajalci delavnic pri prenovi sodelujejo s prebivalci in drugimi uporabniki prostora in pri delu upoštevajo njihove želje in potrebe,« dodajajo. Odgovarjajo še, da bodo predlogi, ki so jih pripravili v civilni iniciativi, vključno s spremembami prometnega režima, usklajeni na delavnicah in nato bodo sprejete najboljše rešitve. Pregled kanalizacijskega omrežja pa bo izveden v okviru rednega vzdrževanja kanalizacij, za kar so zagotovljena ustrezna sredstva. 4 petek, 16. septembra 2022 Občinske novice, mnenja Kamnik odet v narodne noše Praznik drobnice S prireditvijo Praznik drobnice, ki bo potekala v soboto, 17. septembra, med 10. in 17. uro v samostanu Mekinje, bo Društvo rejcev drobnice Kamnik zaznamovalo 20-letnico delovanja. Maša Likosar Mekinje – Praznik drobnice, kjer bodo predstavili vse, kar je povezano z drobnico, bodo uradno odprli ob 10.30 s slavnostnimi govori in predstavitvijo delovanja društva. Govorec bo predsednik Društva rejcev drobnice Janez Pavlič, zbrane pa naj bi nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar. Pred samostanom bo na ogled razstava ovc in koz, ki jih redijo rejci na Kamniškem. Ob 11., 13. in 15. uri bo Neža Bric predstavila delo ovčarskega psa z ovcami, ob 12., 14. in 16. uri pa bo Janez Jeras prikazal striženja ovc. Za kulinarično razvajanje bo skrbel kuharski mojster Janez Bratovž, ki bo med drugim pripravil več različnih jedi iz mesa drobnice. V pokušino bo tudi poseben sladoled iz ovčjega mleka. Tako otroci kot odrasli se bodo lahko udeležili delavnice polstenja, mikanja, tkanja in pletenja. Na samostanskem dvorišču bodo stojnice s ponudbo izdelkov 1. stran Nedeljsko popoldne je ob lepem vremenu znova privabilo številne obiskovalce, ki so imeli kaj videti. »Narodna noša nas je identificirala skozi vso zgodovino, da smo na tem koščku sveta obstali do danes,« je povedal kamniški župan, ki je gostil tudi predsednika republike Boruta Pahorja. Ta je festivalu izročil tudi pisno zahvalo predsednika republike za pol stoletja ohranjanja raznolikosti slovenske oblačilne in kulturne dediščine. V imenu organizatorjev sta jo prevzela župan Slapar in v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport Luka Svetec. iz ovčjega in kozjega mleka, jedi iz mesa drobnice in izdelki iz ovčje volne. »Poleg praznovanja jubileja našega društva je namen prireditve tudi predstavitev reje drobnice in izdelkov iz drobnice. K sodelovanju smo zato povabili tudi rejce iz drugih slovenskih društev,« je povedala Marjana Cvirn, glavna organizatorka prireditve iz Društva rejcev drobnice Kamnik. Kot je še pojasnila Cvirnova, se na Kamniškem reja drobnice ohranja klub težavam, ki jih povzročajo zveri. »Naravne danosti so na kamniškem območju pisane na kožo drobnice, saj je veliko hribovitih področij, zato je pri nas tudi precej razširjena,« je dejala Cvirnova, ob tem pa dodala, da je v njihovem društvu, ki šteje okoli štirideset članov, tudi veliko mladih članov. Poudarila je še, da je bil prvi in dolgoletni predsednik društva Andrej Kuhar, pri samem ohranjanju in razvoju reje drobnice na Kamniškem pa ima velike zasluge tudi Jože Hribar. Festivalsko dogajanje je ob lepem vremenu v Kamnik privabilo več tisoč obiskovalcev. / Foto: Aleš Senožetnik V nedeljski povorki je sodelovalo okoli dva tisoč udeležencev. »S trdim in predanim delom je festival postal največji etnološki festival v Sloveniji, ki privablja na tisoče, deset tisoče obiskovalcev iz vseh krajev naše domovine, prepoznan in upoštevan pa je tudi v zamejstvu in pri sosedih,« je povedal Pahor Organizacijo tridnevnega festivala je prevzel Zavod za turizem in šport Kamnik, ki je k sodelovanju pri pripravi pri- reditve povabil tudi druge kamniške zavode. Pri izvedbi je pomagalo približno sto prostovoljcev, med njimi tudi učenci in dijaki kamniških šol ter predstavniki kulturnih društev in pevskih zborov. »Za Kamnik ima festival izjemen pomen, kar je prepoznal tudi poznani tuji medij The Guardian, ki je leta 2019 naš festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi, kar je res izjemen dosežek. Ob tem verjamem, da bomo v naslednjih letih festival še nadgradili in ohranili njegovo veljavo,« je Predsednik republike Borut Pahor je ob jubileju županu Mateju Slaparju in v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport Luku Svetcu izročil pisno zahvalo. / Foto: Aleš Senožetnik poudaril vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec. Na odru na Glavnem trgu so se zvrstili nastopi več kot tridesetih različnih folklornih, tamburaških, godčevskih in drugih zasedb. Na približno šestdesetih stojnicah je bila na voljo bogata sejemska ponudba domače in umetnostne obrti, deloval je zabaviščni park, organizatorji pa so poskrbeli tudi za večerno zabavo z različnimi glasbenimi skupinami in narodnozabavnimi ansambli. Dan brez avtomobila Občina Kamnik obvešča, da bomo ob Tednu mobilnosti izvedli Dan brez avtomobila, v okviru katerega za kamniške prvošolce in vrtčevske otroke pripravljamo druženje na Glavnem trgu. V tem času bo veljala sprememba prometnega režima v ožjem mestnem jedru. Občina Kamnik že nekaj let zapored, skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik in v sodelovanju z Domom kulture Kamnik, Evropski teden mobilnosti še posebej obeleži s tradicionalnim druženjem otrok kamniških šol in vrtcev. V četrtek, 22. septembra 2022, bo tako od 9. do 12. ure na Glavnem trgu potekal Dan brez avtomobila, otroci pa se bodo lahko ob različnih dejavnostih, tudi klovn Žare nas bo obiskal, zabavali v središču mesta. Otroke iz oddaljenih šol bomo brezplačno pripeljali z javnim prevozom (avtobusom), ki ga bo omogočilo podjetje Arriva, d. o. o., in Pestotnik Miran, s.p. V tradicionalna oblačila so se odeli tudi otroci. / Foto: Gorazd Kavčič Predstavila se bo redarska služba Občine Kamnik, gasilci, reševalci, gorski reševalci, policisti, člani AMD Kamnik in ZŠAM Kamnik ter podjetje Arriva, d. o. o., članice in člani Šole zdravja, zaplesali bodo s plesno šolo Šin – Šin, preizkusili na skakalnici Mini Planica. Popeljali se bodo z vlakom iz Arboretuma Volčji Potok. Tudi letos bodo pomoč pri organizaciji nudili prostovoljci. Mladi in šport: Včeraj, danes, jutri! Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LSU Več kot dovolj razlogov je, da združimo moči in smo trajnostno povezani. www.kamnik.si Več o dogajanju si boste lahko prebrali na spletni strani www.kamnik.si. Od leta 2010 do 2017 je Sloveniji z ustreznimi intervencijami kot prvi na svetu uspelo spremeniti trend povečevanja debelosti otrok. Po podatkih NIJZ za leto 2017 je bil odstotek osnovnošolskih otrok s prekomerno telesno težo 24,5. Podatki za šolsko leto 2020/2021 kažejo na upad telesne zmogljivosti otrok. Pri šolah, ki so leta 2020 izvedle meritve, je bila raven gibalne učinkovitosti tako za 13,7 odstotka nižja kot v letu pred epidemijo, medtem ko je bila v šolah, ki meritev leta 2020 niso izpeljale, raven nižja za 16,8 odstotka v primerjavi z letom 2019. Strah vzbujajoče je naraščanje debelosti, ki se še vedno nadaljuje. Delež otrok z debelostjo se je med letoma 2019 in 2020 povečal za rekordnih 23,4 odstotka. Pri šolah, ki niso izvedle meritev, je bil delež otrok z debelostjo po drugem zaprtju šol za kar 34,4 odstotka višji kot leta 2019 (Strnad, Delo, Redna vadba otrok in mladostnikov je zelo pomembna, 2021). Stanje med srednješolci je enako ali slabše, o čemer poročajo tuji raziskovalci. Večkrat lahko slišimo, da je pravilno usmerjen šport v otroštvu najboljša naložba za ustvarjalno in polno življenje posameznika. Vendar pa zaradi napredka tehnologije, ki je vzpostavila odtujenost od resničnega življenja, prihaja do vedno več težav z vključenostjo otrok v šport in njihovo socializacijo. Obdobje epidemije, zaprtje šol, prepovedi in omejevanje športnih dejavnosti itd. pa je v zadnjih raziskavah še dodatno vplivalo na mlade in njihovo gibanje. Po raziskavah se četrtina mladih ni več vrnila v šport, deset odstotkov športnih organizacij v Sloveniji pa je zaprlo svoje športne programe. Z izolacijskimi ukrepi so bili otroci in mladostniki prisiljeni šest ali še več ur sedeti pred zaslonom, odvzete pa so jim bile ure gibanja in preživljanja prostega časa z vrstniki. Po oceni Fakultete za šport gre za okoli 20.000 mladih, ki so »izgubljeni« za šport. Kakšna je vloga Občine Kamnik, da iz primeža nedejavnosti po- tegne otroke, mlade in celotno populacijo? Občinska politika in občinska uprava mora skupaj z vsemi ostalimi deležniki – osnovne šole, srednja šola, športna društva … – aktivno pristopiti k omilitvi nastale situacije. To pomeni, da bo treba nadaljevati povečevanje sredstev za športne dejavnosti. Za to smo se v naši svetniški skupini v tem mandatu uspešno prizadevali. V primerjavi z mandatom 2015–2018, ko je bilo za dejavnosti klubov, društev in šolski šport namenjenih in porabljenih skupaj 975.603 evrov, je v tem mandatu znesek zrasel na 1.158.885 evrov. Sandi Uršič 5 petek, 16. septembra 2022 Aktualno Dober obisk na bazenu Dela na Prisojni poti Kamnik – Komunalno podjetje Kamnik je v prejšnjem tednu začelo obnovo kanalizacije na Prisojni poti na Perovem. Kot so sporočili z občinske uprave, je namreč zaradi erozije tal prišlo do poškodb na kanalizacijskem sistemu. Začasno bodo vgradili črpališče za odpadne vode, s katerim se bo voda prečrpavala v bližnji nepoškodovani kanalizacijski sistem. Nadaljujejo pa se tudi gradbena dela na relaciji Stahovica–Črna pri Kamniku, kjer občina gradi kanalizacijski sistem za odpadne vode v dolžini približno 1,7 kilometra. Kot pravijo na občini, je izvajalec minuli teden zaključil izgradnjo kanalizacije do čistilne naprave v Črni. Hkrati bodo delavci nadaljevali tudi obnovo nasprotnega voznega pasu državne ceste, ki poteka v okviru rednega vzdrževanja. A. Se. Med 10. junijem in 31. avgustom, ko je kamniški bazen obratoval, so zabeležili okrog 25 tisoč obiskov. Damijan Rifl Kamnik – Mestno kopališče Pod Skalco, ki ga upravlja Zavod za turizem in šport Kamnik (ZTŠK), je s koncem šolskih počitnic zaključilo še eno uspešno sezono. Med 10. junijem in 31. avgustom, ko je bazen obratoval, so zabeležili okrog 25.000 obiskov. »Zaradi slabega vremena smo bili vrata baze- liču opravljal odgovorno nalogo kopališkega mojstra. S kopalci so se odlično ujeli tudi reševalci iz vode. »Mlajši so, razumljivo, bolj živahni, ampak ni bilo nekih večjih težav. Upoštevajo naša navodila in priporočila. Lepa beseda lepo mesto najde. Tudi zato zahtevnejših intervencij ni bilo,« nam je v imenu štiričlanske ekipe v oranžnem povedala Teja Začela se je sanacija kanalizacijskega sistema na Prisojni poti. / Foto: Občina Kamnik OBČINA KAMNIK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV SOBOTA, 8. IN 15. OKTOBER OBČINA KAMNIK SOBOTA, 8. OKTOBER 2022 SOBOTA, 15. OKTOBER 2022 AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV URA LOKACIJA URA LOKACIJA MOTNIK KRIVČEVO 8.00-8.45 8.00-8.45 pri pošti gostilni Jurček AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH pri ODPADKOV SOBOTA, 8. OKTOBER 2022 SOBOTA, 15. OKTOBER 2022 ŠPITALIČ PODSTUDENEC 9.00-9.45 9.00-9.45 pri ekološkem otoku URA LOKACIJA pri PGD Špitalič URA LOKACIJA KRIVČEVO MOTNIK GOLICE PRI KAMNIKU 8.00-8.45 8.00-8.45 SOBOTA, 8. OKTOBER 2022 SOBOTA, 15.ČRNA OKTOBER 2022 10.00-10.45 10.00-10.45 pri gostilni Jurček pri pošti pri Petrolu pri trgovini URA LOKACIJA URA LOKACIJA Črna PODSTUDENEC ŠPITALIČ KRIVČEVO MOTNIK 9.00-9.45 9.00-9.45 ZGORNJI TUHINJ STAHOVICA 8.00-8.45 8.00-8.45 pri ekološkem otoku pri PGD Špitalič 11.00-11.45 11.00-11.45 gostilni Jurček pri pošti parkirišče pod cerkvijo napriparkirišču pred podjetjem Calcit ČRNA PRI KAMNIKU GOLICE PODSTUDENEC ŠPITALIČ 10.00-10.45 10.00-10.45 9.00-9.45 9.00-9.45pri Petrolu LAZE V TUHINJU pri pri trgovini Črna otoku ekološkem pri PGD Špitalič ZGORNJE STRANJE 12.00-12.45 avtobusno postajališče pri 12.00-12.45 STAHOVICA ZGORNJI TUHINJ PRI KAMNIKU GOLICE priČRNA OŠ Stranje 11.00-11.45 11.00-11.45 10.00-10.45 na parkirišču pred podjetjem Calcit 10.00-10.45 gostilni Lovec parkirišče pod cerkvijo pri trgovini Črna pri Petrolu ZGORNJE STRANJE LAZE VZGORNJI TUHINJU ŠMARTNO GODIČ STAHOVICA TUHINJ V TUHINJU 12.00-12.45 12.00-12.45 13.00-13.45 13.00-13.45 11.00-11.45 pri OŠ Stranje 11.00-11.45 avtobusno postajališče pri gostilni Lovec parkirišču pred podjetjem Calcit parkirišče pod Šmartno cerkvijo pri OŠ prinadomu krajevne skupnosti GODIČ ŠMARTNO TUHINJU ZGORNJE STRANJE LAZE VPŠAJNOVICA TUHINJU 13.00-13.45 13.00-13.45 12.00-12.45 MEKINJE 12.00-12.45 14.00-14.45 14.00-14.45 pri pri krajevne skupnosti pri OŠavtobusno Šmartno postajališče pri gostilni Lovec OŠ Stranje Pestotnik Srečo pridomu podjetju Zarja Kovis (ekološki otok) GODIČ ŠMARTNO V TUHINJU MEKINJE PŠAJNOVICA 13.00-13.45 13.00-13.45 14.00-14.45 14.00-14.45 SNOVIK TUNJICE domu krajevne skupnosti pri OŠ Šmartno podjetju Zarja Kovis (ekološki otok) Pestotnik Srečo 15.00-15.45 15.00-15.45 pri pri pri termah Snovik priMEKINJE PŠ Tunjice PŠAJNOVICA OBČINA KAMNIK SOBOTA, 8. IN 15. OKTOBER SOBOTA, 8. IN 15. OKTOBER Živahno poletje na kamniškem kopališču / Foto: Damijan Rifl na primorani zapreti le dvakrat. Zelo zadovoljni smo z obiskom. Sicer ni rekorden, pa vendarle smo ob koncih tedna in praznikih nekajkrat dosegli zgornjo mejo kopalcev, ki jo objekt še prenese. Naš glavni adut je kakovostna in čista voda, to potrjujejo redni laboratorijski pregledi. Pa urejenost okolice in cenovna dostopnost, kar zadnja leta poudarjajo predvsem tuji gostje. To poletje jih je bilo največ iz bližnjega kampa Resnik, pa tudi iz ostalih nastanitvenih objektov v Kamniku in okolici so prihajali,« nam je na zadnji avgustovski dan povedal vodja športnih programov pri ZTŠK Franci Kramar in poudaril, da so z ekipo ponosni tudi na dejstvo, da so sezono zaključili brez pripomb gostov. »Niti ene same nismo zabeležili, kar je zame in ekipo na bazenu, ta odlično opravlja svoje delo, najlepša nagrada in motiv za nadaljevanje,« je ekipo pohvalil Kramar. Redni obiskovalci bazena seveda dobro poznajo kamniško vaterpolsko legendo Darka Homarja, ki je ob Rajku Jeg- Jazbinšek. Poleg edine ženske so za varnost kopalcev letos skrbeli še izkušeni Tomaž Okorn, na bazenu je bil v vlogi reševalca že deseto poletje, ter člana domačega vaterpolskega kluba Blaž Briški in Gašper Žurbi. Slednji je zadnje dni avgusta kot član slovenske reprezentance preživel na evropskem prvenstvu v hrvaškem Splitu, že septembra pa bo s kamniškim klubom nadaljeval treninge na domačem objektu. »Kamniški vaterpolisti, plavalci in triatlonci so na bazenu trenirali že pred uradnim odprtjem bazena v začetku junija. Tudi septembra bodo, če jim bo vreme šlo na roke, še lahko trenirali v Kamniku. Voda je vseskozi ogrevana, ne pade pod 26 stopinj Celzija. Del stroškov ogrevanja in ostalih obratovalnih stroškov pokrije domača občina, ki je tudi glavni 'krivec', da so sezonske in dnevne vstopnice na voljo po vsem dostopnih cenah. V ZTKŠ si bomo prizadevali, da bo tudi v prihodnje tako,« je ob zaključku poletne sezone še dodal Kramar. SNOVIK 14.00-14.45 15.00-15.45 Pestotnik Srečo pri termah Snovik VRANJA PEČ 8.00-8.45 SNOVIK 15.00-15.45 pri PŠ Vranja peč pri PEČ termah Snovik VRANJA 8.00-8.45 – NOVI TRG pri PŠ VranjaKAMNIK peč 9.00-10.45 VRANJA PEČ pri GSŠ Rudolfa Maistra 8.00-8.45KAMNIK – NOVI TRG 9.00-10.45 pri PŠ Vranja peč pri GSŠ Rudolfa Maistra– FUŽINE KAMNIK 11.00-12.45KAMNIK – NOVI TRG pri Domu kulture Kamnik 9.00-10.45 KAMNIK – FUŽINE pri GSŠ Rudolfa Maistra 11.00-12.45 pri Domu kulture Kamnik VRHPOLJE KAMNIK – FUŽINE 13.00-13.45 11.00-12.45 VRHPOLJE pri kulture vrtcu Sonček pri Domu Kamnik 13.00-13.45 pri vrtcu Sonček VRHPOLJE SELA – ROŽIČNO 13.00-13.45 14.00-14.45 SELA –pri ROŽIČNO vrtcu 14.00-14.45 priSonček PŠ Sela pri PŠ Sela SELA – ROŽIČNO SREDNJA VAS 14.00-14.45 SREDNJA VAS pri PŠ Sela 15.00-15.45 15.00-15.45 pri marketu Tuš pri marketu TušVAS SREDNJA 15.00-15.45 pri marketu Tuš 14.00-14.45 TUNJICE 15.00-15.45 pri pri PŠ podjetju Tunjice Zarja Kovis (ekološki otok) KAMNIK – ZAPRICE TUNJICE 8.00-8.45 15.00-15.45 pri železniški postaji pri PŠ Tunjice KAMNIK – ZAPRICE 8.00-8.45 PODGORJE pri železniški postaji 9.00-9.45 ZAPRICE skupnosti priKAMNIK domu –krajevne PODGORJE 8.00-8.45 9.00-9.45 pri železniški postaji pri domu krajevne skupnosti ŠMARCA 10.00-10.45 PODGORJE pri PGD Šmarca 9.00-9.45 ŠMARCA pri domu krajevne skupnosti 10.00-10.45 pri PGD Šmarca ŠMARCA ŠMARCA 11.00-11.45 10.00-10.45 ŠMARCA pri Špajza prigostilni PGD Šmarca 11.00-11.45 pri gostilni Špajza ŠMARCA VOLČJI POTOK 11.00-11.45 VOLČJI POTOK 12.00-12.45 gostilnikrajevne Špajza skupnosti 12.00-12.45 pripridomu pri domu krajevne skupnosti VOLČJI POTOK KAMNIK – DUPLICA 12.00-12.45 KAMNIK – DUPLICA pri domu krajevne skupnosti 13.00-13.45 13.00-13.45 Jakopičeva ulica Jakopičeva 11 11 KAMNIK ulica – DUPLICA 13.00-13.45 BAKOVNIK BAKOVNIK Jakopičeva ulica 11 14.00-14.45 14.00-14.45 Tuš market Bakovnik (Ljubljanska c. 14) c. 14) Tuš market Bakovnik (Ljubljanska BAKOVNIK 14.00-14.45 Tuš market Bakovnik (Ljubljanska c. 14) KAMNIK – PEROVO KAMNIK – PEROVO 15.00-15.45 15.00-15.45 nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji KAMNIK – PEROVO 15.00-15.45 nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: V OKVIRU AKCIJE NEVARNE ODPADKE: V OKVIRU AKCIJELAHKO LAHKOODDATE ODDATE NASLEDNJE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: Barve in lake Barve in lake Motorna olja Motorna olja Lepila in črnila Lepila in črnila Jedilna olja Jedilna olja Baterije Baterije Fluorescentne cevi Fluorescentne cevi Akumulatorje Akumulatorje Čistila Čistila Kozmetiko Kozmetiko Pesticide Pesticide Spreje Spreje Topila Topila Zdravila Zdravila Fotokemikalije Fotokemikalije Kisline Kislineininalkalije alkalije Onesnaženo embalažo Onesnaženo embalažo Kamnik – V minulem tednu je bila zaključena intervencija nujne sanacije zidu na pobočju Malega gradu, ki se je porušil v času letošnjih prvomajskih praznikov, prva nujna dela pa so se začela v sredini maja. Kot so sporočili z občinske uprave, so bila dela izvedena na podlagi izdelane projektne dokumentacije in usmeritev Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pod vodstvom gradbenega in geomehanskega nadzora, izvajala pa so jih pogodbena podjetja Civilne zaščite in druge zunanje organizacije. A. Se. Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana Zaključena sanacija zidu 6 petek, 16. septembra 2022 Kultura Impresionist Jama v Arboretumu Z razstavo Matija Jama in družina Souvan v Arboretumu Volčji Potok zaznamujejo 150. obletnico rojstva tega slikarja, znanega slovenskega impresionista. Predstavljene povečane reprodukcije del, umeščene v prijetno okolje parka, so v večini v lasti rodbine Souvan. Igor Kavčič Volčji Potok – Prijetna senčnica južno od pristave v Arboretumu Volčji Potok je od preteklega tedna plemenitejša za štirinajst slik – gre za povečane reprodukcije – slikarja Matija Jame. V Arboretum skrbijo za prostor in za vrtno dediščino, ki sta jo v preteklosti ustvarila Ferdinand in Leo Souvan, v lasti zadnjega pa je bila prav tako slikarska zbirka, katere del je tudi v sodobnosti ostal v družinski lasti. Med njimi so dela impresionista Matija Jame. Kot je povedal avtor razstave Matjaž Mastnak, z razstavo želijo opozoriti tudi na manj znano dejstvo, da je bilo slikarjevo ustvarjanje povezano z družino Souvan. »Leo Ob portretu Lea Souvana: na desni avtor razstave Matjaž Mastnak ob članih rodbine Souvan / Foto: Igor Kavčič Souvan je bil Jamov mecen, ki je od slikarja kupil več deset likovnih del, njun odnos pa je sčasoma prerasel v prijateljstvo. Matija Jama je bil v graščini v Volčjem Potoku vedno dobrodošel gost. Tu je imel na voljo sobo, kjer je lahko živel, ko je slikal prizore v okolici, vrata pa so mu bila odprta tudi v Souvanovi palači na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer je imel v tretjem nadstropju slikarski atelje,« pojasnjuje sogovornik, velik poznavalec zgodovine arboretuma in zgodovine družine Souvan. Dediči so se naklonjeno odzvali na povabilo Arboretuma in dovolili razstaviti reprodukcije pričujočih del. »Dvanajst izmed razstavljenih povečanih reprodukcij je namreč v zasebni lasti, dve deli pa sta iz Narodne galerije v Ljubljani, kjer so za razstavo odstopili digitalne posnetke in informacije o slikah.« Večina tu predstavljenih Jamovih del je širši javnosti neznanih, in kot poudarja sogovornik, razstava na ta način odpira malo znan, morda celo nov pogled na slikarjevo ustvarjanje. Na ogled so tako znani motivi brez, plesalk, tu so krajine Bleda, pogled na Karavanke, slike fantiča in kmetice, presenetijo pa motivi pred ljubljanskim magistratom, Bežigrada, tudi Benetk. Reprodukcije so v Arboretumu namensko umeščene v zaključni ambient senčnice, ki omogoča tako intimno doživljanje okolice kot razširjanje obzorja o umetnosti Matija Jame. OGLASNO SPOROČILO / Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana ODDAJTE GLAS ZA REFERENDUME V začetku meseca se je začelo zbiranje podpisov za razpis treh referendumov: za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. PROTI BOHOTENJU BIROKRACIJE Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije nepremišljeno povečuje število ministrstev iz 17 na 20, kar posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce. Zakaj nasprotovati takšnemu zakonu? Ker smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona ni. Smiselno bi bilo krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta. Predlagano število ministrstev tudi ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona. Po- večano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij. Številčnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov. Prav tako pa je zakon na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora sporen z vidika pravne varnosti. Povečano število ministrstev in umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade. PROTI POLITIZACIJI RTV Bistvena sprememba zakona o RTV Slovenija je razrešitev obstoječega programskega in nadzornega sveta ter uvajanje enotnega organa upravljanja in nadzora – Sveta RTV Slovenija. Pri spremembi zakona o vladi je edini namen takojšen prevzem organov upravljanja RTV Slovenija in s tem podreditev javnega zavoda RTV Slovenija vladajoči politiki. Veliko moč odločanja na RTV bi dobile nevladne organizacije, ki nimajo z RTV ničesar skupnega, s spremembami zakona pa bi ukinili, da bi v organih RTV sode- lovali predstavniki poslušalcev in gledalcev, torej tisti, ki »prispevek RTV« plačujemo. Zakaj nasprotovati takšnemu zakonu? Ker nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja Programski in Nadzorni svet, ki zagotavlja nepristranskost in uravnoteženost; ker se s sprejemom zakona po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude, s tem pa zlorablja postopek za doseganje političnih ciljev vladajoče koalicije, ki skupaj z nekaterimi sindikati že dalj časa načrtuje politični prevzem javnega zavoda RTV Slovenija; ker s tem ne zagotavlja spoštovanja načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij; in ker ne zagotavlja spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, načela uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma. be ter se postopki za opravičence naredijo čim preprostejše; ukinile bi uvedbo enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic; ukinja se uvedba novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe. Spremembe zakona bodo ukinile vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti. Ukinile bodo izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe. Ukinile bodo opravljanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe ter možnost, da upravičenec ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije. Je odraz spoštovanja do ljudi, ki so skrbeli za razvoj te države, ki so delali in ki so gradili Slovenijo. PROTI UKINITVI DOLGOTRAJNE OSKRBE Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil konec leta 2021 po več kot 20 letih končno sprejet. Gre za zakon, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Vlada Roberta Goloba želi uveljavitev zakona zamakniti za eno leto, s tem pa bi ukinili tudi reševanje težav na področju dolgotrajne oskrbe. Navedbe vladajoče stranke, da bodo oskrbnine zaradi napovedanega referenduma višje, ne držijo. Zakaj nasprotovati zamiku uveljavitve zakona? Zamik zakona bo ogrozil izplačilo nepovratnih sredstev EU v višini 1,5 milijarde evrov! Prav tako pa bi spremembe in dopolnitve zakona o dolgotrajni oskrbi ukinile vzpostavitev enotne vstopne točke, s čimer se bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskr- KAKO ODDATI PODPIS PODPORE REFERENDUMOM? Izpolnjen in na upravni enoti ali krajevnem uradu podpisan in overjen obrazec pošljite na naslov Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana ali pa ga pustite na stojnici Občinskega odbora SDS pred upravno enoto ali krajevnim uradom. Podporo referendumskim pobudam lahko oddate tudi preko e-Uprave z digitalnim potrdilom. Zahvaljujemo se vam za vaš podpis, saj lahko le z referendumi preprečimo sprejem škodljivih zakonov. Vsak glas šteje! 7 petek, 16. septembra 2022 Kultura Noše in majolike Pričakujte nepričakovano V naslovu aktualne razstave v Galeriji Miha Maleš Preplet: barvitost in vzorci se umetniške upodobitve narodnih noš Mihe Maleša prepletajo s tradicijo – izbranimi kamniškimi majolikami. Na petih prizoriščih bodo na ogled dela sodobnih umetnikov. Katja Dolenc Igor Kavčič Kamnik – Razstavo so v Medobčinskem muzeju Kamnik in Galeriji Miha Maleš pripravili v okviru jubilejnih 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Kot pritiče galeriji, se na tradicionalno prireditev odzivajo na likovni način, ali kot je na odprtju v uvodu dejala direktorica muzeja Zora Torkar, gre za preplet zelo živahnih vzorcev in barv izpod čopiča Mihe Maleša in značilnih kamniških majolik. Župan Matej Slapar, ki je povabil na festival narodnih noš, je ob tem poudaril, da je bila slovenska narodna noša vedno simbol slovenstva in je kot taka tradicionalno povorko dobila prav v Kamniku. Kustosinja galerije Saša Bučan je s sodelavcem Markom Kumrom na razstavi povezala dve zanimivi temi, ki sta tako kot praznih narodnih noš narodno obarvana. Miha Maleš je tako zastopan z monotipijami, na ogled pa so tudi nove pridobitve v galerijsko zbirko, in sicer Maleševe likovne podobe na keramiki podjetja Svit. »Kot vsestranski umetnik, ki ga je zanimala umetnost v mnogoterih pogledih, je Miha Maleš v svojem liričnem likovnem jeziku in živopisnem koloritu v svoji zreli dobi obdeloval tudi Kamnik – V Kamniku bodo med 24. septembrom in 2. novembrom na petih prizoriščih na ogled dela sodobnih umetnikov, ki razstavljajo v okviru mednarodnega umetniškega projekta Expect the unexpected (pričakujte nepričakovano). V soboto, 24. septembra, se bo v Galeriji Veronika ob 18. uri začel skupni otvoritveni večer. Sledil bo sprehod po galerijah ArtKam, Dika in Ve- V galeriji gre za preplet Maleševih del z motivom narodnih noš in kamniških majolik. Smo uspešno kamniško podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o., ki je del mednarodne skupine Carl Schlenk AG s sedežem v Nemčiji, ukvarjamo pa se s proizvodnjo in trgovino kovinskih pigmentov. / Foto: Igor Kavčič motiv narodnih noš,« je povedala Saša Bučan in predstavila tudi njegove poslikave keramike v prehodnem prostoru galerije. Tu so na ogled tudi zanimive fotografije, delo znanega fotografa Tihomirja Pinterja, ki so nastale v letu 2000, ko je gospa Irena Radej, ki se je sicer v Svitu ukvarjala s poslikavami majolik, povabila slovenske likovnike, ki so ustvarili številna dela na novi podlagi – krožnikih, vrčih ali prav na majolikah. »Tudi leto kasneje je pod taktirko Radejeve ustvarjalo četvero kamniških oziroma s Kamnikom povezanih umetnikov: Dušan Lipovec, Dušan Sterle, Alojz Berlec in Lojze Kalinšek.« Nekaj del je tokrat tudi na ogled. Z Markom Kumrom, odličnim poznavalcem tradicije izdelovanja Kamniških majolik, se vrnemo v prvo sobo tokratnega prepleta galerijskega in muzejskega dela. Slednji pripada izboru majolik z večje razstave v gradu Zaprice. »Še danes so najbolj prepoznavne majolike, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit od začetka petdesetih let 20. stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Majolika je z leti postala tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda,« je povedal Kumer in ob tem poudaril, da je bila kamniška majolika od nekdaj simbolni ponos in razpoznavni znak Kamnika in pomembno protokolarno darilo državnikom, kulturnikom, športnikom. »Prav bi bilo, da bi nekdanjo tradicijo znova začeli negovati tudi v prihodnje. V KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolika vam izdelajo majoliko, naj bo ta velika centimeter al pa štiridesetkrat večja.« V svojo ekipo vabimo izkušenega KNJIGOVODJO (m/ž). Ste pri svojem delu natančni, odgovorni in zanesljivi? Ste samostojni, a hkrati tudi komunikativni in timski sodelavec? Potem ste pravi za nas! Preverite spodnje pogoje in se prijavite! Kaj od vas pričakujemo? zaključeno višjo ali visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri dobro znanje angleškega jezika, znanje nemškega jezika je prednost dobro računalniško pismenost (MS Office) poznavanje sistema SAP je prednost poznavanje davčne zakonodaje in računovodskih standardov 3 – 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu Zvoki citer v samostanu Kakšne bodo vaše naloge? knjiženje knjigovodskih listin knjiženje zalog evidentiranje in obračun DDV-ja spremljanje in vodenje evidenc osnovnih sredstev knjiženje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja sodelovanje z bankami, revizorji in davčnimi službami priprava podlag ter izdelava mesečnih in drugih internih poročil priprava podatkov za zaključni račun in letno poročilo Slovenski citrarski kvartet je navdušil občinstvo s poletnim koncertom v dvorani samostana Mekinje. Samo Lesjak Kaj vam nudimo? stimulativno plačilo in mesečno nagrajevanje izplačilo stimulativne višine regresa letno nagrajevanje uspešnosti ob koncu poslovnega leta dodatno strokovno usposabljanje in izobraževanje udeležbo delodajalca pri plačilu zavarovanj (dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje) parkiranje na sedežu družbe. Slovenski citrarski kvartet v sestavi Anita Veršec, Peter Napret, Tomaž Plahutnik in Janja Brlec / Foto: Tina Dokl klasičnih skladb, pisanih prav za citrarski kvartet, do džeza in slovenskih ljudskih, ponarodelih ter narodno-zabavnih melodij. Svojo uigranost so dokazali tudi na tokratnem koncertu v samostanu Mekinje. Koncert se je odvil v okviru festivala Musica Aeterna v organizaciji kamniške izpostave JSKD. Kvartet je izvedel svoj standardni program originalne in prirejene glasbe za citre (M. Praetorius, W. A. Mozart, F. Golden, H. Oberlechner, S. V. Avsenik, črnske duhovne, ljudske pesmi ...). Kot je ocenil glasbeni strokovnjak Franc Križnar, gre za kvartet uglednih citrarjev, ki izhajajo iz izvrstnih tujih šol, kjer so si pridobili diplome, sedaj pa poučujejo, igrajo, pišejo, komponirajo, prirejajo in še kaj. V vseh poustvarjalnih elementih je bila četverica dokaj izenačena, tehnično povsem suverena, spored pa skrbno izbran, tako da si podobnih koncertnih dogodkov lahko le še želimo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom, za polni delovni čas. KAMNIK-SCHLENK D.O.O., FUŽINE 9, KAMNIK Mekinje – Kakor v vseh alpskih deželah so tudi pri nas citre izjemno priljubljen strunski inštrument. Običajno jih igramo solistično ali ob petju, lahko pa se vključijo tudi v komorne zasedbe. Čeprav jih nekateri poznajo bolj kot ljudsko glasbilo, citrarji nanje igrajo skoraj vse zvrsti glasbe. Za priljubljenost citrarske glasbe pri nas ima velike zasluge Slovenski citrarski kvartet, ki je bil ustanovljen leta 2000 in je še vedno edini tovrstni stalni sestav pri nas. Kvartet sestavljajo priznani glasbeniki in pedagogi Anita Veršec, Janja Brlec, Peter Napret in Tomaž Plahutnik. Zasedba je doslej posnela tri zgoščenke, poleg nastopov po Sloveniji pa gostovala tudi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem ter BiH. Njihov program vsebuje raznoliko glasbo – od priredb stare glasbe, preko originalnih ronika ter po razstaviščnem prostoru Občine Kamnik. Del razstave bo na ogled tudi v Knjižnici Franceta Balantiča. Na ogled bo pestra izbira umetniških del sedemnajstih umetnikov iz različnih držav in celin. Gre za projekt novoustanovljene mednarodne ekipe ArtKam iz Kamnika v sodelovanju z galerijo Kspaces iz Torina z namenom, da prispevajo k oživljanju starega dela mesta in približajo sodobno umetnost širši publiki. Vabljeni k prijavi po elektronski pošti na naslov barbara.jemec@kamnik-schlenk.si, in sicer najkasneje do 23. 9. 2022. Svojo prihodnost ustvarjate sami, zato vas vabimo k prijavi, da bomo del vaše uspešne prihodnosti lahko postali tudi mi. Veselimo se vas spoznati. 8 petek, 16. septembra 2022 Zanimivosti Križnik po Križniku Spomin na letošnji Križnikov pravljični festival so obiskovalci in pripovedovalci napetih zgodb obujali na avgustovskem dogodku na frančiškanskem samostanskem vrtu v Kamniku. Aleš Senožetnik Kamnik – Križnikov prav­ ljični festival se je v dobrem desetletju več kot utrdil v zavesti dobrih zgodb želj­ nih obiskovalcev. Tudi le­ tošnjega junija je pestro fe­ stivalsko dogajanje poveza­ lo različna prizorišča med Kamnikom in Motnikom. Za osvežitev spomina pa so v Knjižnici Franceta Balan­ Završnik, Marjan Sempri­ možnik, Vanja Hočevar, Verena Perko, Ivanka Uča­ kar, Zdenka Čebašek - Trav­ nik in kot presenečenje tudi osnovnošolki Karolina Graj ter Klara Ivančič Kle­ menčič, ki sta se udeležili pripovedovalske šole, ki jo je knjižnica organizirala v osnovnih šolah, da bi širila umetnost pripovedovanja dobrih zgodb. membnega zbiralca pripo­ vedk in ostalega ljudskega izročila je spomnila predse­ dnica Društva svetega Jako­ ba dr. Marjeta Humar. »Te zgodbe so zaklad. Pripove­ dujejo o življenju naših prednikov, govorijo o lju­ bezni, bolezni, sovraštvu, strahu, bogastvu, revščini, sreči in nesreči ljudi, iska­ nju rešitev za probleme, is­ kanju odgovorov na vpraša­ Križnik po Križniku je potekal na vrtu frančiškanskega samostana. / Foto: Aleš Senožetnik tiča in Društvu svetega Ja­ koba konec avgusta v čudo­ vitem ambientu vrta Fran­ čiškanskega samostana pripravili pripovedovalski dogodek Križnik po Križni­ ku, na katerem so gostili pripovedovalce – same Kamničane in Kamničanke. Tako so se poslušalcem predstavili nekateri že bolj in drugi malo manj uveljav­ ljeni pripovedovalci napetih zgodb Anže Slana, Anja Čeprav so bili pripovedovalci vsi Kamničani, pa so postregli s precej pestrim naborom zgodb. Teme na­ mreč niso bile omejene, tako da so poslušalci lahko pris­ luhnili pravljicam iz sloven­ ske, italijanske in makedon­ ske pravljične zakladnice. Z zaključno prireditvijo so se tako za eno leto poslovili od Križnikovega festivala. Na bogato zapuščino Križ­ nika kot etnologa in po­ Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi glasbeni popestritvi. / Foto: Aleš Senožetnik nja,« je med drugim o zgodbah, ki so se ohranile prav zaradi Križnika, pove­ dala Humarjeva in izposta­ vila društva in posamezni­ ke, ki na Kamniškem ohranjajo tradicijo. Med nji­ mi tudi kamniško knjižni­ co, v imenu katere je spre­ govorila direktorica Breda Podbrežnik Vukmir. Kot je dejala, smo v Kamniku na področju pravljic in pripove­ dništva kot dela nesnovne kulturne dediščine zelo bo­ gati, za kar so poleg Križni­ ka zaslužni tudi France Ste­ le in še vrsta drugih, še danes živečih pripovedoval­ cev. »Z veseljem lahko reče­ mo, da se je izoblikoval mo­ čan krog pripovedovalcev, ki to staro tradicijo na sodoben način prenašajo naprej vsem tistim, ki imamo radi dobre zgodbe, in upam si tr­ diti, da skoraj ni nikogar, ki jih ne bi imel rad,« je dejala. Za glasbeno popestritev je poskrbel Trio Magnolija v se­ stavi Brane Bičanič, Marko Trobevšek in Marko Fujan. Uranič nepremagljiv V združenju častnikov so pripravili strelsko tekmovanje, ki so ga posvetili trideseti obletnici ustanovitve organizacije. Marjan Schnabl Kamnik – Letošnji program aktivnosti Območnega zdru­ ženja Slovenskih častnikov Kamnik - Komenda do sedaj zelo uspešno realiziramo. Iz polletnega poročila za letoš­ nje leto je razvidno, da so nam izostale samo aktivno­ sti, ki so vezane na večje stroške ali pa se člani niso odločili za sodelovanje kljub prejetim razpisom in vabi­ lom, kot na primer: Loko­ strelstvo v Ankaranu, smuča­ nje in strelstvo na Golteh, spust z rafti po reki Kolpi itd. Izvajanje programov smo omejili pretežno na strokov­ na področja, na sodelovanje pri raznih proslavah in na strelsko dejavnost. V sodelo­ vanju s Strelskim društvom Kamnik, ki je prevzelo stro­ kovni del izvedbe tekmova­ nja, smo v četrtek, 25. avgu­ sta, na strelišču v Mekinjah izvedli prvenstvo v streljanju z zračno puško standardne izdelave. Tekmovanje je bilo posvečeno 30. obletnici usta­ novitve naše organizacije, ki jo bomo praznovali v decem­ bru 2022. Nastopajoči so bili razdelje­ ni v dve starostni skupini, in sicer člani do vključno 65. leta starosti in veterani, sta­ Strelci na strelski liniji / Foto: OzsČ rejši od 65 let. Pri članih je kot že nekaj let doslej ponov­ no zmagal Renato Uranič, drugi je bil Sašo Hribar in tretji Roman Špeh. Pri vete­ ranih je zmago slavil Marjan Schnabl​, drugi je bil lanski zmagovalec pri veteranih Miroslav Potočnik in tretji Bogomir Bajc. Ostali so ime­ li sicer dobre rezultate, ven­ dar je bilo pri njih opaziti pomanjkanje treninga, saj so imeli vsi v drugem delu tekmovanja boljše rezultate. Na tem mestu velja omeniti dobro uvrstitev naših dveh članov na strelskem tekmo­ vanju v Trbovljah, kjer je Sašo Hribar s pištolo dose­ gel odlično 8. mesto, Miha Žnidar pa 20. med 120 na­ stopajočimi, medtem ko sta ista dva člana s puško nastre­ ljala rezultat za uvrstitev med prvih 30. Ostali člani, ki se tudi redno udeležujejo tega tekmovanja, pa so bili na letalskem mitingu AIRPOWER 22 v avstrij­ skem Zeltwegu, ki ga vsake tri leta organizira Avstrijsko vojno letalstvo v bazi Hi­ terstoisser. O vodah in koreninah Člani društva Tun'ški glas so konec avgusta pripravili dogodek Ob bistrem potočku je mlin – Vode, ki nas vodijo, korenine, ki nas živijo. Aleš Senožetnik Tunjice – Dogodek je pote­ kal na domačiji pr' Gradišek in je združeval predavanje Simona Prosena o koreni­ nah Slovencev ter ogled fil­ ma Ukročena trmoglavka, življenje ob Pšati: od izvira do izliva. Skozi predavanje je Prosen predstavil svojo knjigo v nas­ tajanju, ki jo je naslovil Po­ vest o koreninah Slovencev. Obiskovalci so tako lahko prisluhnili zanimivim te­ mam o Ajdih, kačarskem iz­ ročilu, železarstvu, kmetij­ stvu ter o tem, kako povestičar piše povest, kar je stara slovenska beseda za zgodovino. Prosen, ki se ukvarja z razi­ skovanjem slovenske zgo­ dovine, je sodeloval tudi pri nastajanju filma o Pšati, ki je plod dela študijskega krožka Etno – fletno in sko­ zi igrano-dokumentarni pri­ stop podaja zgodbo o Pšati, krajih in ljudeh, ki živijo ob njej. »S Simonom Prosenom že dlje časa dobro sodelujemo, zato smo ga tudi tokrat pova­ bili, da nam pove nekaj zani­ Simon Prosen na predavanju o zgodovini Slovencev / Foto: Tina Dokl mivosti, povezanih z našo zgodovino pa tudi Tunjica­ mi,« je o zanimivem večeru p o v e dal a p r e ds e dni ca društva Milena Klanšek Erbežnik in se ob tem spom­ V društvu odpirajo teme, povezane z naravo in že pozabljenimi zanimivostmi naše preteklosti. nila tudi drugih dogodkov, ki so jih pripravili letos. »Ve­ liko naših dogodkov smo strnili okoli vode, njenega pomena in moči. Stremimo tudi k temu, da prebujamo staro domače znanje, ki je marsikdaj že skoraj po­ zabljeno. Tudi v prihodnje bo društvo sledilo temu. To so namreč aktualne teme – življenje z naravo, kjer naj­ demo svoj mir. Ljudje so na te teme vedno bolj pozorni in zato se radi odzovejo na naše dogodke.« 9 petek, 16. septembra 2022 Mladi Jubilej oratorija Osvojili pet pokalov Po dveletnem koronskem zatišju je Mladinska skupina Feniks iz Šmartnega v Tuhinju konec avgusta spet izvedla oratorij, tokrat pod naslovom »Najprej Bog!«. Kamnik – Na tekmovanju svetovnega prvenstva v street dance showu in svetovnega pokala v hiphopu, ki sta potekala med 2. in 4. septembrom na Poljskem, so člani kamniškega Plesnega kluba Šinšin dosegli vrhunske rezultate. Na prvenstvo se je uvrstilo sedem njihovih plesalcev, starih med 11 in 16 let, ki so Slovenijo zastopali v osmih različnih kate- Monika Jeglič Šmartno – Šmartno v Tuhinju se je v času od 22. do 27. avgusta spet napolnilo z radostnimi vzkliki otrok in animatorjev, ki smo se vsak dan zbirali na župnijskem dvorišču. Animatorska ekipa je načrtovanje začela že pozimi, nato pa postopoma stopnjevala intenzivnost priprav, se v tednu pred oratorijem zbirala ob vseh popoldnevih ter v času oratorija komaj da zapustila prizorišče. Ponedeljek in petek sta prinesla posebne velike igre. Razdeljeni v barvne skupine smo na ponedeljkovi igri gradili svoje posebno egiptovsko mesto, kupovali vedra, polja, hiše, šadufe, spomenike in še marsikaj, da bi nam ob izteku bogato obrodilo polno mero točk. Petkova igra pa je prinesla orjaški monopoly ter sočasno ohladitev z vodo. Torek, četrtek in sobota so prinesli delavnice. Mlajši udeleženci so izbirali med kmetijsko, indijansko, lego in ustvarjalno delavnico ter nogometom na milnici, starejši pa med športno, impro, kozmetično in vojaško delavnico ter posebnim »Šmartno-pobegom«. Povsem samosvoj program je imel naš mali oratorij, kjer je za 14 otrok skrbelo pet animatorjev, ki so za potrebe predšolskih deklic in dečkov pripravili prilagojene vsebine. Sredin dan je prinesel pravi šok. Ojoj! Že navsezgodaj je trgovska združba s sužnji ugrabila animatorko Moniko, ki je tajni agentje niso mogli pravočasno rešiti. Začela se je torej operacija S.F.I.N.G.A., ki je otroke preko nalog in dolge poti vodila do trgovske poti, kjer so premagali dvojnega agenta ter rešili animatorko. Poseben dan nas je čakal tudi v soboto. Utečeni program so dopolnile slastne palačinke, ki so jih čez dan prinašali starši, nato pa smo se skupaj odpravili k sveti maši, da se zahvalimo za vse, kar smo doživeli v povsem prekratkem tednu. Tokratni oratorij je bil poseben še po eni stvari. Minilo je celih dvajset let od prvega oratorija v Šmartnem, zato smo na slovesnost povabili vse nekdanje šefe oratorija in se jim s skromno pozornostjo zahvalili – ker so postavili temeljne kamne, na katerih še sedaj gradimo. S svojo Maša Likosar navzočnostjo nas je počastil tudi župan Matej Slapar, ki je letošnjima šefoma oratorija, Katji Urankar in Maticu Hribarju, izročil posebno čestitko Občine Kamnik ob tem pomembnem jubileju. Razrezali smo tudi torto, se zadržali ob prijetnem druženju ter si podelili še nekaj zadnjih objemov. Kako tudi ne – za nami je bil res poln teden razdajanja, sodelovanja, smeha in igrivosti. Pokazali smo, da znamo stopiti skupaj za tiste, ki najbolj potrebujejo našo pomoč. Skozi cel teden smo zbirali hrano z daljšim rokom trajanja, ki smo jo že odpeljali na Karitas, poleg tega smo na bazarju ponujali izdelke, ki so nastali med oratorijem, in zanje dobili 825 evrov, ki jih bomo nakazali družini, ki je letos ostala brez mamice. Plesalci iz Plesnega kluba Šinšin so na svetovnem prvenstvu na Poljskem osvojili pet pokalov. / Foto: arhiv kluba gorijah, domov pa so prinesli kar pet pokalov. Za vse tekmovalne točke je zaslužna trenerka Sandra Rožič. Taja Žerjav in Aleksander Blejc sta v kategoriji street show duo med mlajšimi mladinci osvojila prvo mesto. Teja Zore in Lia Marolt sta bili med starejšimi mladinci v kategoriji hip hop duo in v kategoriji street show duo drugi. Aleksander Blejc je v kategoriji street show solo mlajši mladinci Udeleženci oratorija v Šmartnem / Foto: Manja Jerič Klub v novih prostorih Študentski klub Kamnik se je med poletjem preselil iz nekdanjih prostorov v središču Kamnika v nove prostore, ki so v stavbi Kulturnega doma Kamnik, na naslovu Fužine 10. Maša Likosar Kamnik – Študentski klub Kamnik (ŠKK) je dobil prostore za delovanje pod okriljem Mladinskega centra Kotlovnica, kar bo po njihovem mnenju tudi pripomoglo k izboljšanju ponudbe dejavnosti in dogodkov za študente in dijake Upravne enote Kamnik. »Naša želja je bila, da se preselimo v center kamniškega mladinskega dogajanja, kjer imata svoje prostore tudi Mladinski svet Kamnik in Mladinski center Kotlovnica Kamnik, obenem pa tudi drugi kamniški klubi in društva, ki delujejo za mlade in zanje organizirajo raznorazne dogodke,« je pojasnila Marija Komatar iz ŠKK. Aktivisti ŠKK so pod vodstvom Matica Tonija celo poletje skrbno načrtovali pre- ŠKK se je preselil v nove prostore, ki so v stavbi Kulturnega doma Kamnik. / Foto: arhiv ŠKK novo prostorov in selitev ter to tudi konec julija in v začetku avgusta uspešno izpeljali. Ob tem pravijo, da je bila selitev zelo pomemben korak v delovanju samega kluba. »Saj je povezovanje mladinskih organizacij znotraj občine ključno za ohranjanje mladinskega delova- nja in seveda podporo občini Kamnik kot mladim prijazna občina,« so poudarili. ŠKK bo v redni ponudbi za vse člane obdržal ugodnosti, kot so brezplačno tiskanje in vezava gradiv, cenejše članarine za kamniške fitnese, ugodnejša članarina v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, različne športne aktivnosti, ugodnosti v kamniških restavracijah in pri drugih ponudnikih. Prav tako pa načrtujejo tudi več športnih in zabavnih dogodkov, ki jih bodo načrtovali in izvajali celo študijsko leto. Nova info točka se je simbolično odprla s 1. septembra, vsi študenti in dijaki, ki so na prvi šolski dan zakorakali v novo pisarno, so dobili tudi simbolično darilce. Slavnostno odprtje novih prostorov pa je bilo včeraj, 15. septembra. osvojil drugo mesto. Tretji je bil med otroki Erik Latić v kategoriji street show solo. Sedmo mesto sta si priplesali Zala Vrankar in Lucija Vehovec v kategoriji street show solo mlajši mladinci in prav tako sedmo mesto v disciplini hip hop mlajši mladinci. Teja Zore pa je bila v kategoriji street show solo starejši mladinci enajsta. Kot je pojasnila Ana Medvešček iz Plesnega kluba Šinšin, so njihovi uspehi za- dnjih let rezultat trdega dela plesalcev in trenerke. »Vse pa izhaja iz same ljubezni do plesa. Prav tako je zelo pomembna podpora staršev,« je poudarila, ob tem pa dodala, da je pri tekmovalnih plesih v vse točke vloženega veliko truda. »Biti v koraku s časom, tehnično dovršen, a še vedno ostati svoj in avtentičen, to je le nekaj dejavnikov, ki vplivajo na sodniške ocene in končni rezultat,« je še povedala. 10 petek, 16. septembra 2022 Šport Triatlonski praznik V začetku septembra je potekala dvajseta izvedba triatlonskega tekmovanja na Bledu v organizaciji kamniškega Trisporta in pod vodstvom Mira Kregarja. Nataša Planko Bled – Tokrat je prireditev potekala že dvajsetič, v vseh razdaljah pa je nastopilo skoraj petsto triatloncev iz skupno 22 držav. Najpomembnejša preizkušnja popoldneva je bilo državno prvenstvo v olimpijski razdalji triatlona (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka). Hkrati se je odvijalo tudi državno prvenstvo v akvabiku (1,5 km plavanja in 40 km kolesarjenja) in tekmovanje v duatlonu (40 km kolesarjenja in 10 km teka). Državna prvaka v standard triatlonu sta v konkurenci 139 udeležencev postala Tjaša Vrtačič (TK Trisport CSE Project) in Jakob Medved tudi priznanja za Triglavsko triatlonsko grčo. Deležni so jih bili triatlonci, ki so se udeležili blejske olimpijske razdalje in Triatlona jeklenih v Bohinju: Marko Hren, Damjan Bastič, Tanja Kompan, Matija Romšak in Tilen Vrhunc. Na tekmi za mladinski evropski pokal se je pomerilo 148 mladink in mladincev iz 19 držav. Člana kamniškega TK Utrip Domen Bojanc in David Aljoša Pavlin sta bila 41. oz. 49. Najmlajši so tekmovali v akvatlonu. Od Kamničanov so na drugo stopničko zmagovalnega odra tokrat stopili: Frane Bradeško, Jaša Pregel in Eva Korošec. Medalje za sodelovanje pa so si prisluži- Tjaša Vrtačič / Foto: Tk Trisport (TK Ljubljana). Tjaši sta sledili Simona Majdič (TK Inles Riko Ribnica) in Katja Hočevar (TK Ljubljana), Jakobu pa Žiga Podgoršek (TK Utrip) in Jakob Mamič (TK Ljubljana). Tjaša Vrtačič je po letošnji zmagi povedala: »Z nastopom na olimpijski razdalji sem zelo zadovoljna. To je bila moja druga tekma na Bledu in zdi se mi, da sem od zadnjič malenkost napredovala. Prihodnji teden me čaka še nastop na balkanskem prvenstvu, kjer bom branila lanski naslov prvakinje.« Med člani Trisporta so državni prvaki v kategorijah postali Tanja Kompan, Tomaž Pilih in Zlatko Kompan, med utripovci pa je to uspelo Žigi Podgoršku. Absolutna državna prvaka v akvabiku sta postala Vita Pilih (TK Trisport CSE Project) in Mitja Mori (TK Ljubljana). Na prireditvi so bila že drugo leto zapored podeljena li še Nik Sušnik, Urban Urh, Tinkara Novak, Frida Peterca Švigelj in Ana Vučko (vsi TK Trisport CSE Projekt) ter Lan Jeras, Teo Verbič, Tamara Ferbežar ter Patricija Ferbežar (vsi TK Utrip). Kadeti, mladinci in rekreativci so se pomerili v super sprintu in triatlonu za vsakogar. Med starejšimi dečki je Jaka Mlakar (TK Utrip) zasedel 2. mesto. »Današnjo soboto si bomo zapomnili po 20-letnici organiziranega triatlona na Bledu. Gre za izjemen dogodek, letos v močni mednarodni konkurenci, ki je dodatna spodbuda za prihodnje delo slovenskega triatlona. Vesel sem, da s slovenskimi nastopi lovimo korak z Evropo in svetom, in upam, da se s takim pristopom, kot so ga naši tekmovalci pokazali danes, in s tako organizacijo slovenskemu triatlonu pišejo lepši časi,« je ob zaključku tekmovanja povedal predsednik Triatlonske Zveze Slovenije Dušan Olaj. Kraljevski vzpon Kamniška koča na Kamniškem sedlu ni le priljubljeni cilj številnih pohodnikov, pač pa tudi gorskih tekačev. Damijan Rifl Kamniška Bistrica – Že pred tridesetimi leti so na Sedlo iz Kamniške Bis­trice prvič tekli organizirano, sledilo je še nekaj ponovitev te težke tekaške preizkušnje, ki velja za predhodnico gorskih tekov na Grintovec in Veliko planino. »V sredini devetdesetih je kar nekaj tekačev na trasi od piknik centra Pri Jurju do Kamniške koče preseglo magično mejo ene ure, seveda sta bila med njimi tudi domačina Lado in Ivan Urh,« nam je povedal Metod Močnik, vztrajnostni športnik, kronist in poznavalec scene, ki se prav tako lahko pohvali z izjemnim časom pod eno uro. »Bo po Kraljevskem vzponu na Kamniško sedlo 2022, na prvo septembrsko nedeljo ga je organiziralo Tekaško pohodništvo društva Ultra, v tem prestižnem klubu najhitrejših še več tekačev?« so se pred startom v dolini spraševali zbrani pohodniki in navijači. »Fantje ocenjujejo, da bodo danes najboljši na vrhu v uri in petih minutah, morda malenkost hitreje,« nam je zaupal izkušeni organizator rekreativnih prireditev, Nino Cokan iz Ultre. Pa je šlo hitreje! Absolutni zmagovalec Gašper Bregar iz domačega KGT Papež je v cilj pritekel v eni uri in petindvajsetih sekundah. »Če bi bila konkurenca močnejša, bi šlo, prepričan sem, krepko pod eno uro,« nam je povedal Ljubljančan v kamniškem dresu, ki ni pozabil pohvaliti prelepe trase. »To jesen me čaka še nekaj preizkušenj, glavni cilj je do- Start Kraljevskega vzpona na Kamniško sedlo / Foto: Damijan Rifl mača tekma za svetovni pokal. Tek na Šmarno goro, ki bo na prvi oktobrski dan, torej,« nam je še povedal atlet iz ljubljanskih Dravelj, ki zelo rad trenira v KamniškoSavinjskih Alpah. Tudi drugo mesto je pripadlo članu domačega kluba, Davidu Vogrinu. Nekoč Calcitov gorski kolesar, danes gorski tekač pri KGT Papež, je dobil tudi prestižni dvoboj za najboljšega Kamničana na tekmi. Tekač iz Stranj je namreč za 14 sekund ugnal kolega iz Stahovice, Boštjana Erjavška (Calcit Bike Team). Slednji, specialist za daljše ultra preizkušnje, je tako na domači hrib pritekel kot tretji. »Šele proti koncu sem se prebil naprej, a Gašper ni bil premagljiv. Prej sem v svojem tempu tekel na petem ali šestem mestu. Lepa trasa, čeprav bi meni ustrezal bolj strm začetek,« ocenjuje Vogrin. Pa ženske? Kljub odsotnosti izjemne Nuše Mali, ki je dan prej blestela (beri: suvereno zmagala z rekordom proge) na državnem prvenstvu, in Mojce Koligar, ta je uspešno tekmovala na svetovnem pokalu v Italiji, je zmaga tudi v ženski konkurenci pripadla KGT Papež. Za »rumene« jo je pritekla Gorenjka Tina Klinar. Za nekaj več kot osem kilometrov dolg vzpon z 1260 višinskimi metri je vsestranska športnica iz Gorij porabila uro, dvanajst minut in še nekaj sekund ter bila več kot štiri minute hitrejša od najbližjih zasledovalk. Samo trinajst moških je bilo hitrejših od specializantke družinske medicine, ki ob napornem urniku v službi, ne trenira toliko, kot bi si želela. »Zadovoljna sem, morda bi lahko ujela še kakšno sekundo. Pa naslednje leto,« se nam je nasme- jala kraljica Kamniškega sedla. Bo naslednje leto v moški konkurenci prebita meja ene ure? Se ji lahko približajo tudi ženske? »Prepričan sem, da bo šlo hitreje kot letos. Pripravili bomo privlačno nagrado, ki bo spodbudila tekače in tekačice. Gregorjev in Tinin čas bo zagotovo presežen,« napoveduje organizator Cokan. Tudi sezona tekov na Kamniškem še ni končana. Že konec meseca bo na sporedu 15. Češnjiški tek, oktobra pa še 12. Veronikin tek ter 1. Tek na Bibo planino. Prihajajoči teki skupaj s Kraljevskim vzponom na Kamniško sedlo ter spomladi izvedenima »klasikama« (Gorski tek k Svetem Primožu in Mekinjski kros) štejejo tudi za Tekaški pokal Občine Kamnik, na katerem bdi ekipa KGT Papež. Priprave na novo sezono Karateisti kluba Virtus Duplica, ki deluje že 35 let, se pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Aleš Senožetnik Kamnik – Zgodovina Karate kluba Virtus Duplica sega v september leta 1987, ko je bila na željo članov takratnega Karate kluba Kamnik v Športnem društvu Virtus Duplica ustanovljena karate sekcija, leta 2002 pa so prevzeli današnje ime. Vse od začetka delovanja klub vodi Vladimir Stanič. Kot pravi, je v minulih letih klubsko šolo karateja obiskovalo več kot sedemsto članov vseh starosti, mnogi izmed njih so posegli tudi po odmevnejših uspehih na tekmovanjih. »Člani posegajo po odličjih na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih. Najboljša uvrstitev do sedaj je bilo peto mesto na svetovnem prvenstvu, ki ga je organiziral UWK (United World Karate), in sicer v kategoriji ženske borbe,« nam je povedal glavni trener, ki vsako leto obnavlja trenersko licenco in je tudi vpisan v razvid športnih delavcev. Poleg tekmovanj v klubu skrbijo tudi za napredovanja po karate nazivih, tako da imajo kar lepo število mojstrskih pasov. Kot številni drugi klubi in društva pa so se bili v zadnjem času primorani prilagajati epidemiološkim ukrepom, bilo je tudi manj tekmovalnih uspehov, a v prihajajočo sezono zrejo z optimizmom. »Prepričani V klubu skrbijo tudi za napredovanje v karate nazivih. / Foto: Karate Klub Virtus Duplica smo, da bodo vse svoje simpatizerje ponovno navduševali z dobrimi rezultati,« pravi Vladimir Stanič. Skrbijo pa tudi za podmladek in popularizacijo karateja. Prav zato so v kamni- škem prodajnem centru nedavno izvedli prikaz veščine karate, saj upajo, da bodo s tem v društvo privabili nove člane in članice, ki se bodo lahko vpisali še do konca septembra. 11 petek, 16. septembra 2022 Šport V polni zasedbi Odlični ob Gardi Tekači KGT Papež so bili blizu vrha na teku Vertikal NAsego ob Gardskem jezeru. Za odbojkarji Calcita Volleyja so prve pripravljalne tekme, ki so pokazale, da so v Kamniku sestavili zanimivo ekipo, aktualne državne prvakinje pa bodo s tekmami začele prihodnji teden v Italiji. Mira Papež Kamnik – Tekmovanje Vertikal Nasego ob Gardskem jezeru je eno najmočnejših tekem v svetovnem pokalu WMRA v gorskih tekih. Trofea Nasego ima dvodnevni spored, vertikal Nasego (4,3 km, + 1000 m) velja za veliko klasiko strmih kilometrov. Tekači KGT Papež so bili spet blizu vrha: Timotej Bečan 8., Miran Cvet 13. in Mojca Koligar 11. Timotej Bečan je izboljšal svoj lanski dosežek za minuto, na 36:39. Veteran Miran Cvet je odlično sledil svetovni eliti Miha Štamcar Kamnik – V začetku tega tedna so se varovankam Gregorja Rozmana pridružile še Naja Boisa in Maša Pucelj, ki sta se s slovensko reprezentanco brez poraza uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto, ter Andjelka Radišković, ki je bila v kvalifikacijah uspešna z reprezentantco BiH. Že pred časom sta se z mladinskega evropskega prvenstva vrnili Neja Čižman in Ula Gorjup. Kamničanke so tako končno v polni zasedbi, časa za uigravanje ekipe pa ne bodo imele prav veliko, kajti v sredo, 5. oktobra, bodo v prvi tekmi državnega prvenstva gostile ATK Grosuplje. »Prav zato, ker nismo bili v polni zasedbi, pripravljalnih tekem nismo načrtovali. Prva bo tako šele v ponedeljek, ko bomo igrali z italijanskim A-2-ligašem Talmassonsom, nato pa načrtujemo še sedem, osem tekem. Za zdaj je najbolj pomembno, da so se vse novinke zelo dobro vklopile v ekipo, da so se seznanile z načinom našega dela in da se ekipa začuti. S prizadevnostjo in kakovostjo na treningih sem za to obdobje za- (39:11). Mojca Koligar je bila v ženski konkurenci enajsta s časom 45:41. Timotej Bečan je bil na drugem tekmovalnem dnevu le za tremi afriškimi tekači, kar je najboljši dosežek na Trofeo Nasego doslej. Po sobotnem Vertikalu, kjer je bil osmi, je vrhunsko odtekel razgibani teren Trofeo Nasego (21 km). Tek ima v mednarodnih krogih že dolga leta ugled ene največjih italijanskih mednarodnih tekem, kar daje dosežku še dodatni ugled v konkurenci tekačev iz desetih držav. Zraven je bil znova veteran Miran Cvet (14. mesto). Na stopničkah tudi trije kamniški atleti Ljubljana – Pretekli konec tedna je v Šiški potekal finale atletskega pokala Slovenije, na katerem so nastopili najboljši slovenski atleti. Na stopničke so stopili tudi trije Kamničani. V teku na 5000 metrov je Nuša Mali (KGT Papež) osvojila tretje mesto, še mesto višje sta segla Jure Grkman (AD Mass Ljubljana) in Jan Emberšič (AD Domžale). Prvi je bil drugi v šprintu na 200 metrov, drugi pa v metu kladiva. Za edino posamično kamniško zmago je v teku na 1500 metrov poskrbela Maruša Mišmaš Zrimšek (AD Mass Ljubljana). Z najvišje stopničke je kot član štafete 4 × 400 metrov publiki pomahal tudi že omenjeni Grkman, ki so mu za las ušle še tretje stopničke v teku na 100 metrov. D. R. Prvakinje so le dočakale soigralke z reprezentančnimi obveznostmi. / Foto: Klemen Brumec dovoljen in samo želim si, da bomo vztrajali na poti, ki smo si jo zadali,« je z do zdaj opravljenim delom zadovoljen Rozman. Že pet pripravljalnih tekem pa je odigrala moška ekipa Calcita Volleyja, ki bo, kar smo že večkrat poudarili, v novo sezono vstopila v praktično popolnoma spremenjeni zasedbi. Od lanske ekipe sta ostala le Nik Mujanović, ki bo z novincem Dinom Vinkovičem od jutri naprej igral na mladinskem evropskem prvenstvu do dvajset let v Italiji, in Jan Klobučar, ki je bil s člansko izbrano vrsto na svetovnem prvenstvu. »Ob tem, da smo pridno trenirali, smo se veliko pogovarjali o načinu dela, sistemu, ki ga bomo igrali, in zdaj na tem gradimo. Za nami je že nekaj pripravljalnih tekem. Dobili smo vpogled v določene zadeve, tudi že prve odgovore, kako naprej, katere so naše šibke točke, ki jih bo treba odpraviti. Glede na to, da imamo veliko novih igralcev, je za nas pomemben tudi vsak trening, vsak dotik z žogo, da se igralci začutijo,« je po prvih pripravljalnih tekmah povedal Matija Pleško, trener kamniških odbojkarjev, ki bodo v prvi tekmi novega državnega prvenstva gostili ravenski Fužinar SijMetal. Z zmagami iz Ajdovščine Iščemo ambicioznega, radovednega in učljivega kandidata, ki želi svoje znanje nadgrajevati in se razvijati na delovnem mestu: V Ajdovščini se je končalo pokalno tekmovanje za gorske kolesarje, na katerem so odlično nastopili tudi kolesarji Calcite Bike Teama. Ajdovščina – V Ajdovščini so se gorski kolesarji pomerili na šesti dirki slovenskega pokala v olimpijskem krosu SloXcup, kjer so člani Calcit Bike Teama prikolesarili do štirih zmag. Dirko je zaznamovala vročina in tehnično zahtevna trasa, na startu pa je bilo v vseh kategorijah skoraj 210 tekmovalcev. V članski elite kategoriji je zmago slavil Jakob Klemenčič, najboljši član Calcit Bike Teama je bil Blaž Žle na šestem mestu, Gal Pavlič je končal na osmem mestu. Matic Kranjec Žagar dirke ni končal, najboljši Slovenec zadnjih sezon Rok Naglič pa tokrat ni dirkal. Jaka Tominšek je bil najhitrejši med tekmovalci do 15 let, Zoja Bolčina Ravnikar je bila druga v isti starostni kategoriji med tekmovalkami. Tajda Šoštarko se je veselila zmage v konkurenci do 13 let, Anamarija Kosec v konkurenci do 11 let. Hana Bele Grkman je bila tretja med deklicami do 9 let, Neža Šekoranja pa druga med deklicami do 7 let. Boštjan Hribovšek je slavil zmago v kategoriji master 1, čeprav je bil v Ajdovščini tudi v vlogi trenerja: »Kljub temu da sem imel danes obveznosti z našo kolesarsko šolo, sem se vseeno odločil, da startam. Super vreme in lepa proga sta me res premamila, da odpeljem še eno zadnjih dirk letos, ki so mi kar primanjkovale zaradi poškodbe.« Ambrož Vovk je med tekmovalci do 19 let osvojil drugo mesto, boljši od njega je bil le Žan Pahor. »Danes smo imeli vročo dirko v Ajdovščini. Proga je bila hitra in prašna. Kljub defektu v predzadnjem krogu sem končal na drugem mestu. Z rezultatom sem zadovoljen,« je po dirki povedal Vovk. Aljoša Martinjaš je bil tretji v kategoriji master 2. V kategoriji do 17 let je bil najboljši Calcitovec Nik Golob, ki se je veselil zmage s Boštjan Hribovšek je slavil zmago v kategoriji master 1. / Foto: Prijavim.se trisekundno prednostjo pred Filipom Utrankerjem. Gašper Štajnar je v isti kategoriji končal na šestem mestu. V Ajdovščini je potekalo tudi pokalno tekmovanje SloEnduro za gorske kolesarje v disciplini enduro. Na deseti in finalni dirki serije je Ana Inkret osvojila drugo mesto med tekmovalkami do 15 let in tudi drugo mesto v skupnem seštevku, Maj Babačič pa je bil peti na dirki in četrti v skupnem seštevku v kategoriji do 17 let. Tik za Babačičem je končal Matej Osolin na šestem mestu. Aljaž Šav je bil 14. v konkurenci do 15 let, Miha Spruk pa četrti v master 1. »Tekma Kamplc Enduro mi je bila všeč. Proge so bile zanimive. Žal mi je, da so eno traso ukinili. Med vožnjo sem naredil nekaj tehničnih napak, ampak sem vesel, da mi je kondicijsko dobro šlo na delih, kjer je bilo treba močno pritisniti na pedale. Bil sem peti. Skupno za pokal Slovenije v enduru pa sem četrti,« je povedal Babačič. Naloge in odgovornosti: • prodaja in svetovanje strankam, • izdelava ponudb in sprejem naročil, • skrb za urejenost prodajnega salona, • skrb za prodajno in poprodajno dokumentacijo, • blagajniško poslovanje in priprava dnevnih poročil, • dostava in prevzem naročil s kombiniranim vozilom, • sodelovanje pri inventuri in odpremi blaga, • skrb za zadovoljstvo kupcev. Od kandidata pričakujemo: • zaključeno poklicno ali srednješolsko izobrazbo, • zaželene izkušnje na področju prodaje, • pozitivno naravnanost do dela s strankami, • vozniški izpit kategorije B, • pripravljenost na delo v izmenah + 2 soboti mesečno, • komunikativnost, natančnost, odgovornost in sposobnost timskega dela. ELEKTROCENTER D.O.O., ZVEZNA ULICA 2 B, LJUBLJANA Kristijan Erjavec ELEKTRO PRODAJALEC (M/Ž) Delovno mesto ponuja: • zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, • delo v urejenem in organiziranem delovnem okolju z mlado, profesionalno ekipo, • delo za polni delovni čas, • dobro in redno plačilo. Iščemo 2 osebi, in sicer eno osebo za delo v PE Kamnik in eno osebo za delo v PE Domžale. Kandidati in kandidatke za delo naj svoje vloge pošljejo: • za PE Kamnik po e-pošti uros.macek@elektro-center.si • za PE Domžale po e-pošti tomaz.zabnikar@elektro-center.si 12 petek, 16. septembra 2022 Zanimivosti Na Sela gremo Damijan Rifl Kamnik – Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2020 je v Sloveniji kar šestintrideset naselij z imenom Sela. Enaindvajset izmed njih ima v imenu predlog »pri«, tudi kamniška. Kot župnija oziroma fara (starejši izraz) so na zadnjo avgustovsko nedeljo praznovali drugi farni dan. Prvo tovrstno druženje župljanov oziroma faranov dicionalno na sporedu ob koncu vsakega poletja. V središču pozornosti tokratnega dne je bil srebrnomašnik Jože Poljanšek. Pater jezuit že šesto leto službuje v Radljah ob Dravi. Pred tem je bil v Ljubljani in dolga leta v Mariboru, med drugim je študiral tudi v italijanskem Rimu in Neaplju. »Novo mašo sem na Selih daroval 3. avgusta 1997, na žegnanjsko nedeljo, deset let za bratom Janezom, ki je prav tako Drugi farni dan na Selih je bil dobro obiskan. / Foto: Damijan Rifl so na pobudo Župnijskega pastoralnega sveta domačini priredili leta 2019, po dveh letih premora zaradi epidemije pa so se po maši znova zbrali pred cerkvijo svete Neže. »Druženje, spoznavanje in povezovanje faranov je glavni namen farnega dne na Selih. Sicer se srečujemo v manjših skupinah, na primer zakonski jubilanti, na farni dan pa naj bi se nas zbralo čim več. Z letošnjim obiskom smo lahko zadovoljni, morda nas bo naslednje leto še več,« je bila na druženju ob pogostitvi zadovoljna članica pastoralnega sveta Frančiška, ki se nadeja, da bo »farni dan« odslej tra- jezuit in je bil danes z menoj ob domačem župniku,« nam je povedal 59-letnik, ki prihaja iz Srednje vasi in ima poleg Janeza še pet bratov in sestro. Z njimi in 95-letno mamo Ivanko je preživel lepo nedeljo v, kot pravi, prelepi selški fari. Zgodovino le-te je v knjigi Kronika župnije Sela pri Kamniku odlično popisal upokojeni selški župnik Danijel Kaštrun. »Knjigo, ki je leta 2017 izšla v nakladi štiristo izvodov, smo večinoma pokupili farani. Vsem, ki jih zanima ta tematika, je seveda na voljo v kamniški knjižnici,« nam je še povedala gostiteljica Frančiška Zore. Od Snovika do Motnika s kolesom Letos se je na zadnjo počitniško nedeljo iz Snovika do Motnika odpravilo nekaj manj kot petdeset kolesarjev na klasičnih in električnih gorskih kolesih. Damijan Rifl Snovik –Kolesarjenje je ena izmed bolj priljubljenih rekreativnih dejavnosti v Sloveniji, seveda tudi na Kamniškem, kjer so pogoji za ta šport izvrstni. Označenih kolesarskih poti, ki povezujejo kraje naše in tudi sosednjih občin, je vse več. Prva tovrstna v kamniški občini je bila urejena pred štirinajstimi leti, ko so člani Športnega društva Motnik v sodelovanju z Občino Kamnik uredili pot iz Snovika do Motnika. Takrat je bil organiziran tudi prvi kolesarski izlet na tej relaciji. Zadnja tri leta z občino na ta kolesarski potep vabi Turistično društvo (TD) Motnik. Letos se je na zadnjo počitniško nedeljo iz Snovika do Motnika odpravilo nekaj manj kot petdeset kolesarjev na klasičnih in električnih gorskih kolesih. »Prijetna družba. Prav vsi smo uspešno prispeli na cilj. Z nekaj postanki, seveda. Tradicionalni je na Kekcu, ob vstopu v Krajevno skupnost Špitalič. Marsikje na poti nas vsako leto pozdravijo in pogostijo domačini. Tudi tokrat je bilo tako. Skratka, ne gre za dirko, pač pa prijetno aktivno preživeto nedeljsko dopoldne. Za varovanje in prevoz Skupinica kolesarjev, med katero je bil tudi najmlajši udeleženec Enej, je v sončnem Motniku uživala tudi po uradnem zaključku dogodka. / Foto: Damijan Rifl kolesarjev na izhodiščno točko so poskrbeli gasilci PDG Motnik, za kar se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujem,« nam je pred prostori omenjenega društva, kjer je bilo tudi zaključno druženje, povedal Marjan Semprimožnik, predsednik TD Motnik, ki je del projekta že od začetka. Z izletom kamniško-motniška naveza poskrbi za promocijo same trase, ki se redno vzdržuje. Največ udeležencev prihaja iz Kamnika in Tuhinjske doline, vse več pa je tudi udele- žencev iz sosednjih občin, ki tako s kolesa spoznavajo skrite kotičke doline. Med njimi je bil tudi najmlajši udeleženec izleta, 10-letni Enej z Vranskega, ki ni imel težav z 22-kilometrsko traso. »Ogromno prostega časa preživim na kolesu, morda se bom kmalu pridružil kakšni organizirani vadbi, tako da bo naslednje leto še lažje,« je bil v cilju zadovoljen mladi kolesar, ki z družino pogosto obišče Motnik, kjer je bilo poletje pestro. Dan pred kolesarskim izle- tom je tamkajšnje kulturno društvo na dvorišču stare občine poletje sklenilo s koncertom tamburaške skupine Bisernica, poleti je bilo živahno tudi na kmečkih tržnicah. »Pripravili smo jih v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino Srce Slovenije. Kupcem so kmetje iz Motnika in okolice ponujali kakovostne lokalne pridelke, odziv domačinov in okolišanov je bil dober. Še zadnja letošnja bo na sporedu v soboto, 1 oktobra, med 8. in 12. uro,« vabi predsednik TD Motnik. Tuhinjska transverzala Plešemo v Kamniku Plešemo v Domžalah DRUŽABNI PLES Začetni tečaj, pet., 30.9 ob 20.30 Nadaljevalni tečaj 1, pet., 23.9 ob 19.00 Salsa&Bachata SOLOLATINO torek, 20.9 18.30-19.20 ZAČETNA stopnja 19.30-20.30 NADALJEVALNA stopnja DRUŽABNI PLES V ŠKD Sela je pred časom vzniknila ideja, da bi zarisali čisto svojo Tuhinjsko transverzalo, ki bi potekala po obronkih Tuhinjske doline. V soboto, 3. septembra, smo začeli pot proti Brišam in na strmi Vovar. V gostišču 902 smo imeli prvo malico in pot nadaljevali do dnevnega cilja, Biba planine. Tam sta nas prijazno sprejela upravitelja koče. Naslednji dan ob sončnem vzhodu pa smo nadaljevali proti Okrogu, Češnjicam in do mejnika Tuhinjske doline, Kozjaka, potem pa preko Lipelj, malice pri Pecmanovih, Pšajnovice, ki si jo bomo zapomnili po sladkem počitku pri Lidiji in Boštjanu Maliju, pa kačji slini pri Samu Kališniku in poti nazaj proti izhodišču Pod skalo. Na poti smo premagali kar 60 kilometrov, ki so trajali 19 ur, na poti pa se povzpeli za 2300 metrov. Pot sta načrtovala Aleš Štrajhar in Aleš Prosen, ki sta tudi vodila skupino. Na poti jima je sledilo 14 pohodnikov, ki so pot, vsak po svojih sposobnostih, opravili in srečno prispeli na cilj. V ŠKD Sela imamo že nove načrte glede te poti, ki bo zagotovo postala zelo priljubljena med Tuhinjci in tudi turisti, ki obiščejo naše lepe konce. N. P. Začetni tačaj, tor., 4.10 ob 18.30 Nadaljevalni tečaj 1, tor., 4.10 ob 20.00 Začetni tečaj, tor., 27.9 ob 20.30 Dan odprtih vrat v Kamniku, tor., 20.sep. PRIJAVE in INFORMACIJE 041 244 244 www.plesniklub-art.com info@plesniklub-art.com Vikend plesa in sprostitve v Rovinju, 7-9.10.2022 Udeleženci tokratne Tuhinjske transverzale / Foto: ŠKD Sela 13 petek, 16. septembra 2022 Zanimivosti Veselo druženje Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_16 NALOGA LAŽJI SUDOKU 6 1 9 8 4 7 2 4 5 3 7 8 9 5 3 6 7 8 6 9 4 2 1 5 8 4 6 3 2 3 5 1 6 5 9 4 sudoku_TEZJI_kam_22_16 Člani društva Sožitje Kamnik so se skupaj z gosti zbrali na tradicionalnem pikniku, ki je potekal pod šotorom Turističnega društva Tuhinjska dolina. Irena Bizjak Rešitev: 7 6 1 9 3 4 8 2 5 3 8 2 1 5 6 4 7 9 REŠITEV 5 4 9 8 7 2 1 3 6 2 7 4 5 8 3 6 9 1 6 1 5 7 2 9 3 8 4 8 9 3 4 6 1 2 5 7 4 2 6 3 9 7 5 1 8 1 5 7 2 4 8 9 6 3 9 3 8 6 1 5 7 4 2 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_16 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_16 SUDOKU 5 9 7 6 1 9 8 4 7 2 4 5 3 7 8 9 5 3 6 7 8 6 9 4 2 1 5 8 4 6 3 2 3 5 1 6 4 Rešitev: 2 6 7 4 1 3 5 9 8 6 4 2 7 3 5 8 1 9 3 1 9 6 4 8 7 5 2 8 7 5 1 2 9 4 3 6 9 8 3 5 6 2 1 4 7 7 5 4 8 9 1 2 6 3 1 2 6 3 7 4 9 8 5 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_16 5 2 3 8 6 4 7 3 4 6 9 7 1 8 8 7 6 5 9 4 6 3 5 7 1 3 4 9 2 7 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 5 3 1 9 8 7 6 2 4 4 9 8 2 5 6 3 7 1 2 6 7 4 1 3 5 9 8 6 4 2 7 3 5 8 1 9 3 1 9 6 4 8 7 5 2 www.gorenjskiglas.si sudoku_TEZJI_kam_22_16 NALOGA Tuhinjsko dolino, se je čez leta naše sodelovanje s turističnim društvom skozi različne dogodke razvijalo in krepilo. Pa bi bilo vse skupaj manj veselo, če ne bi bilo našega Tonija, ki vselej poskrbi za glasbo, takšno, ki jo naši člani poznajo, ob njej zaplešejo in zapojejo. Za hrano pa so poskrbeli v Okrepčevalnici Orient. 4 9 8 2 5 6 3 7 1 vljenja naših deklet in fantov v VDC. Žal se nam zaradi obveznosti ni utegnil pridružiti predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina in aktualni predsednik Lions kluba Kamnik Ivan Hribar. Nam je pa zato nudil vso podporo pri najemu šotora in zagotovitvi vse pripadajoče opreme. Ker je naš varstveno-delovni center umeščen v 2 3 8 REŠITEV 6 4 7 3 7 5 2 6 8 3 4 4 1 6 9 6 8 4 7 7 1 1 9 2 8 5 3 9 1 2 9 4 5 3 6 7 7 8 8 9 6 1 8 5 5 7 9 4 3 2 4 6 3 3 5 5 7 8 7 2 6 1 9 4 1 6 4 6 2 3 9 3 1 4 7 8 5 8 4 1 9 6 2 3 2 7 5 9 7 2 7 3 9 8 5 1 6 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_22_16 se ne bo nobeno število 5 9ponovilo 6 ne1v vrstici 4 ne7v koloni 8 ne3 v enem 2 5 3 1 9 8 7 6 2 4 Člani so tudi zaplesali in se poveselili. / Foto: Društvo Sožitje Kamnik stavnica Humanitarnega društva Lions klub Kamnik. Člani kluba so nam skozi leta nudili pomoč pri izvedbi iger specialne olimpiade, opremi prostorov VDC, še zlasti šivalnice, pred dvema letoma pa so nam z zbranimi sredstvi pomagali izpeljati projekt Terapija z vrtom. Visoke grede in kotiček za druženje v njihovi bližini bogatijo vsakodnevni utrip ži- 5 sudoku_LAZJI_kam_22_16 NALOGA Snovik – Člani društva smo se željni sproščenega druženja po dolgem času v velikem številu odzvali vabilu na piknik. Šestindvajseti avgust je bil dan s pestro vremensko napovedjo, zato smo se zbrali pod varno streho šotora Turističnega društva Tuhinjska dolina. Veselemu razpoloženju sta se pridružila tudi župan Občine Kamnik Matej Slapar, ki si je z nagovorom članov prislužil gromek aplavz, in Katja Vegel z Oddelka za družbene dejavnosti. Občina Kamnik Društvu Sožitje Kamnik in varstveno-delovnemu centru že od ustanovitve leta 1999 oziroma 2000 trdno stoji ob strani ter s posluhom za problematiko oseb z motnjami v duševnem razvoju pomaga ustvarjati boljše pogoje za njihovo življenje. V sproščenem klepetu in plesu se je z nami družila tudi Barbara Božič, pred- 7 Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 150 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 8 9 7 1 7V knjigi8je 1205 2 5receptov, 3 ki 4so 6 razumljivi, natančni, 1sestavine 5 pa8vsem3 dostopne. Med 2njimi 6so recepti 9 za:7 čokoladne brizgane 9piškote, 2 cimetove 1 4 zvezdice, žepke marmelado, 4zpariške 1 rože,2 9 3orehove 4 rezine, 6 8 kefirjeve tortice, 6pomarančne 7 3 5 kocke ... 10 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Melanda Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 30. septembra 2022 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 16. septembra 2022 Zanimivostizahvale Prireditve, Prireditve v septembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 16. september, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Zgubani časi Avtorska solo predstava Zavod za kulturo Kamnik in Patricija Crnkovič Vstopnina: 8 evrov Četrtek, 22. september, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Vid Valič: Strast, dojenček in rompompom Avtorska komedija Jaba Daba, d. o. o. Vstopnina: 16 evrov/na dan dogodka 19 evrov Sobota, 24. september, ob 20. uri, Klub Kino dom Večer arabske kulture 2022 Arabski klub v Sloveniji Kulturni večer z arabsko glasbo, plesom in arabskim "finger foodom" Vstopnina: 12 evrov Obvezne rezervacije: natasa.kocar@gmail.com Četrtek, 6. oktober, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev 2022 Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Kamnik Vstop prost Sobota, 24. september, ob 12. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Prva razstava Expect the unexpected (ETU 22) Prometna nesreča s pobegom SAMOSTAN MEKINJE Na gradbišču je prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega premika voznika, ki je trčil v parkiran gradbeni stroj in nato s kraja odpeljal. Policisti zbirajo obvestila za izsleditev povzročitelja nesreče in prosijo morebitne priče, da se obrnejo na Policijsko postajo Kamnik. Nastala je materialna škoda v višini deset tisoč evrov. Četrtek, 29. september, ob 18. uri, Samostan Mekinje Barbka Špruk: Pot iz depresije, tesnobe in panike Medvrstniško nasilje Likovna razstava Vstop prost Predavanje Vstop prost SLOVENIA ECO RESORT Petek, 16. september, ob 17. uri, Slovenia Eco Resort Kul petek s klapo Stari Grad Kulinarična prireditev Vstop prost Petek, 23. september, ob 17. uri, Slovenia Eco Resort Kul Petek Kulinarična prireditev Vstop prost TERME SNOVIK petek, 16. september, ob 10. uri–nedelja, 18. september, Terme Snovik in okolica Pohodniški vikend v Tuhinjski dolini Patrulja Policijske postaje Kamnik je obravnavala primer medvrstniškega nasilja. V spor so bili vpleteni mladoletniki, enemu so policisti zasegli nož. Na srečno nihče od vpletenih v dogodku ni bil poškodovan. Policisti bodo o dogodku obvestili državno tožilstvo in center za socialno delo. Tatvina mopeda Neznanec je z dvorišča odtujil moped, ki so ga policisti izsledili na območju Policijske postaje Domžale in ga vrnili lastniku. Pri tem pa je lastnik ugotovil, da na mopedu manjka registrska tablica, zaradi česar je podal prijavo. Materialna škoda znaša petdeset evrov, sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Kršenje javnega reda in miru TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Operativno-komunikacijski center je napotil policiste Policijske postaje Kamnik na kraj prijave kršitve javnega reda in miru. Policisti so ugotovili, da sta soseda prišla v spor zaradi uporabe in lastništva zemljišča, pri čemer se je ena od oseb nedostojno vedla do druge. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. Sobota, 17. september, ob 7. uri, Terme Snovik Pohod na Menino planino Tatvina iz odklenjenega vozila Športna prireditev Prijavnina: 15 evrov, za otroke 8 evrov Športna prireditev Prijavnina: 15 evrov, za otroke 8 evrov Torek, 20. september, ob. 7. uri, Terme Snovik Pohod na Menino planino Prireditev na prostem Prijavnina: za člane društva 7 evrov, za nečlane 14 evrov Policisti so bili obveščeni, da je neznani storilec iz odklenjenega vozila na območju PP Domžale odtujil več bančnih kartic in nato na različnih bankomatih dvignil gotovino. Policisti zbirajo obvestila s ciljem, da se storilec izsledi, nato pa ga bodo kazensko ovadili na pristojno sodišče. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK sreda, 28. september, ob 19. uri, Galerija Pogled Odprtje razstave Satye Pene Kiparska razstava Vstop prost KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sobota, 17. september, ob 10. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Dan za poletavce in najpoletavce Prireditev za otroke Vstop prost Sobota, 17. september, ob 9. uri, Bralna značka Bralna značka, Dan zlatih knjig Drugo Vstop prost KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER Petek, 30. septembra ob 16.30, zbor pred cerkvijo na Šutni Spomini in zgodbe: Kamničani – četrtič Pogled v zgodovino in vizija za prihodnost Vstop prost Policijska kronika Spletna goljufija Na Policijsko postajo Kamnik je občan prijavil spletno goljufijo. Oškodovanec je povedal, da je preko neznane spletne platforme vlagal v kriptovalute, kjer pa so ga ogoljufali za 14 tisoč evrov. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. NOVI RENAULT MEGANE E-TECH ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V 93. letu se je od nas poslovil naš dragi Stanko Kropivšek iz Zgornjega Motnika Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Iskrena zahvala tudi upokojen­ cem, gasilcem, pogrebnemu zavodu Ropotar, pevcem, trobentaču, Marinki Mošnik za besede slovesa ter patru Cirilu Božiču za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi 100% electric ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Po zadnjih tednih težke bolezni je v 95. letu odšel od nas naš dragi očka Filip Grabnar iz Zgornjega Motnika Poraba energije: 15,5–16,1 kWh/100 km, emisije CO 2: 0 g/km, doseg do 470 km po standardu WLTP, pri različici evolution ER. Slika je simbolična. Renault Nissan Slovenija d. o. o. Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca renault.si Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvet­ je, sveče ter darove za sv. maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste našega očka pospremili na njegovi zadnji poti. Hva­ la sosedom in prijateljem za pomoč ter gospodu župni­ ku za lep pogrebni obred s sv. mašo. Hvala tudi pevcem ter Marinki Mošnik za tople besede slovesa. Vsi njegovi Avgust 2022 15 petek, 16. septembra 2022 Zanimivosti Zahvale Časopis V SPOMIN Srce je omagalo, dih je zastal, a nate, naš dragi mož in ati, spomin bo ostal. Jože Kočar občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik številka 1 Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn ega ovil tira v dolž kluba. Pre ino Matej Nas 41-letni veteran i na ekipa ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. vito. Po svetlobn ter z zvo čno in Briš še Blaž ki tri, 1 : 1 so nare začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. Somnik Gra dila sta taja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na poto valn tudi urbano bodo prenovljeni i čas po nav mo in 410. stran opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o nestrpn i em času, gionalne jše vlake za reTega vese o pro lega in celo čakali. (Ljublja in sicer ob jajo dodatne lini vinskega je namo v temge, kot jih poz- Kamniški vaterpolisti zgodona– 21.1 trenutka delu Evr so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi ope, članski pok jo Ljubljana) 18 in ob alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Sla23.07 . ki. ister za infr na uro . pon turo Jern astr Vla ki ujajo vse uk- ni čaka ej li vrsto let. bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneago je »Ka ktor železnico jeni za mnik Slov ens kih de in ima železnic dobil leta ško postajo Duš jo dovolj invaliko jo je sem 1891, ,« za se z novim an Mes, ki so pro je kolesa,« dejal žup stora pripelja in se tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele ki bod zniš tud i na som. V o vozili ko infrastr sticije v tudi na zač nem dom AKTUALN rela ciji ukturo. etek množi u se prip Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O plan š JA rezultatih Kamnik bodo ude ina kon ca je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z i na dr. v Zdravstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazstava na nov im Vsa kušenega dom Juli koro urja jo nedavn z naslovo ka som. Hitr ja Polc u , iz- kam naviruNaš Kam poslovneža, o odprli m kakš vas, kraj pri nas o test nik, gativen izvi a Kamnik, nenišk ga glavna nega jasli ima od torka dalj iranje poteka naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i strategijo pri še 25-le ca januarja a Wiegele ture Kam u kuleo v brisu razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav virus ni spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki jim idej evrstni resa že kma pa bodo dod lja ne zma e tudi tni termini njka. Tud in vesea- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- Časopis Kamničan-ka brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č Hvala vsem, ki se ga spominjate. v občini Kamnik. Foto: Gora Žena Frančiška, hčerke Irena, Vesna, Monika, Lucija in vnuki Testiranje v Kamnikutudi KAMNIK - KOMENDA Žale ♦ Mekinje ♦ Nevlje ♦ Podgorje ♦ Tunjice ♦ Zgornje Stranje ♦ Sela ♦ Gozd ♦ ♦ Vranja Peč ♦ Loke ♦ Šmartno v Tuhinju ♦ ♦ Zgornji Tuhinj ♦ Špitalič ♦ Motnik ♦ Stojimo vam ob strani skozi korake slovesa. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj ZAHVALA Okorno človeško je telo stran 5 za brezmejno našo veličino. Vsi vrnemo se tja, od koder si prišla, in tam ni meja. Od tu do tam le potujemo vsak dan ... Nenadoma nas je v 84. letu zapustila naša draga Angelca Perne rojena Zamljen, iz Zgornjih Stranj Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno pomoč, cvet­ je in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami ob posled­njem slovesu, še posebej pa Tomažu Plahutniku za tolažilne melodije citer in pevcem kvarteta Grm za odpete pesmi. Hvala vsem za sočutje in molitev. Žalujoči vsi njeni stran 7 stran 9 24 urna dežurna služba stran 16 041 634 948 42. stran ZAHVALA Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V 88. letu nas je zapustila naša draga Marija Drolc iz Zgornjega Tuhnija Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, daro­ vano cvetje in sveče. Vsi njeni V 90. letu se je od nas poslovil naš dragi ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Anton Hribar po domače Flcjanov Tone iz Malega Hriba 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in našim sodelavcem za izrečena so­ žalja, spodbudne besede, tople stiske rok, podarjeno cve­ tje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem za organizacijo gasilskega pogreba, ko­ njerejcem ter govornikoma Marjanu Poljanšku in Ma­ tjažu Bajdetu za sočutne besede slovesa, župniku Ediju Strouhalu za obred, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem, trobentaču ter prijaznemu osebju Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo v UKC Ljubljana. Hvala pa tudi vsem vam, ki boste postali ob njegovem grobu in ga tako ohranjali v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Prazen dom je, tvoja klopca in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha in pozdrava. Sledi pa ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat HVALA TI! Franc Kodra ZAHVALA Končane skupne so poti. V spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči. Čas jih več ne rani. Nagradna križanka iz priloge Kamničanka, ki je izšla 2. septembra, glavno nagrado, bon za trgovino OBI v vrednosti 20 evrov, prinaša Maksu Mihelčiču iz Kamnika, drugo in tretjo knjižno nagrado, roman Melanda, prejmeta Mateja Jenc iz Kamnika in Marjan Kovič iz Domžal. Geslo je bilo Okusne in enostavne za uporabo. Vsem nagrajencem čestitamo! V 65. letu je umrl naš dragi mož, oče, dedi in brat Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo: sorodnikom, sosedom, znancem, zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, župniku Nikolaju Štolcarju, lahovškim pevcem pod vod­ stvom Mitje Žiberta, govornici Marinki Mušnik, prapor­ ščaku DU Kamnik, trobentaču, pogrebniku ... in vsem ostalim, ki ste se prišli poslovit, ste darovali cvetje, sveče, za potrebe cerkve in za svete maše. Zemeljsko življenje se ti je izteklo, a v srcih in spominu boš, DRAGI FRANC, vedno z nami. Žalujoči vsi njegovi Julij 2022 Jože Janežič iz Kamnika Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, so­ sedom, prijateljem, gasilcem in zdravstvenemu osebju ZD Kamnik. Hvala g. župniku Luku Demšarju za sočut­ no opravljen pogrebni obred, hvala tudi kvartetu Grm za petje. Hvala za cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vedno boš z nami. Vsi njegovi Avgust 2022 ZAHVALA Trem srcem življenje si dala, premagala mnoge skrbi, ob strani si zvesto mi stala, ko črni so dnevi prišli. Ko morda čez leta krmaril čolniček bom najin v pristan, oba bova srečna vesela, saj nisva živela zaman. (Mirko Drnovšek) V 94. letu se je poslovila naša mami, babi in prababi Marija Drnovšek Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v teh zadnjih dnevih polepšali življenje. Hvala predanemu in srčne­ mu osebju DSO Kamnik, ki ste skrbeli zanjo in ji delali družbo. Hvala vsem požrtvovalnim zdravnikom in me­ dicinskemu osebju za vso oskrbo, pomoč in skrbno nego v zadnjih mesecih. Hvala gospodu župniku Pavlu Piber­ niku za besede slovesa na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala tudi vsem za tolažilne besede, sočuten stisk roke, prijazne misli in lepe spomine na našo mamo. Vsi njeni 16 petek, 16. septembra 2022 Zadnja Razstava znamk in razglednic Ob filatelistični razstavi na temo narodnih noš so v Turistično informacijskem centru na ogled tudi stare razglednice Kamnika in okolice. Igor Kavčič Kamnik – Zaznamovanju Dnevov narodnih noš in oblačilne kulture so se z razstavo v kamniškem TIC-u pridružili tudi v Filatelističnem društvu Ivan Vavpotič. S filatelistično razstavo Narodna noša nam njen avtor Miran Jereb prikazuje oblačilno dediščino držav, ki so zgodovinsko in teritorialno povezane s Slovenijo. Avtor je pri tem izhajal iz dejstva, da je bila Slovenija v preteklosti del Jugoslavije, še prej avsto-ogrske monarhije, hkrati pa velja tudi za sredozemsko državo. Ob nošah na znamkah novih držav, ki so bile nekoč del Jugoslavije, ter znamkah naših sosed so tako na ogled tudi znamke držav Sredozemlja, kot so Francija, Portugalska, Turčija, Ciper, Grčija, Alžirija, Jorda- nija, Egipt, Libanon in Malta. Na nekaj listih so na ogled tudi motivi na temo glasbe, plesa, šeg in navad, ki jih negujejo naše folklorne skupine. Ne nazadnje so predstavljene še dosedanje spominske izdaje filatelističnega društva ob Dnevih narodnih noš. Od leta 1979 do vključno 2008 je bil oblikovalec žigov in priložnostnih izdaj Boris Bratuž, po njegovi smrti pa so izdaje oblikovali še Alojz Berlec, Marjan Kocjan, Dušan Sterle in Drago Bizjak ... Ob znamkah je na nekaj panojih stare razglednice Kamnika in okolice predstavil član društva Slavko Novak. Razglednice, ki časovno segajo od konca 19. stoletja do tridesetih let prejšnjega stoletja, so zanimiv vpogled v nekdanjo podobo mesta in krajev na Kamniškem. Razstava narodnih noš na znamkah / Foto: Igor Kavčič Vrti, vrti se kolo Že XVII. etnološka prireditev, ki jo tradicionalno organizira Turistično društvo (TD) Tuhinjska dolina, nas je tokrat popeljala v čas lesenih »tanc« koles, spoznali pa smo tudi današnje, novejše oblike. Alenka Brun Snovik – Da si vsako leto izberejo drugo temo za prireditev, je povedala Zdenka Klančnik iz Turističnega društva Tuhinjska dolina. Letos je bila dvodnevna prireditev na temo vsega, kar se vrti: od otroških vozičkov, motorjev, starih koles do sekiric, današnjih koles, ki jih že poganja elektrika, je pojasnila in dodala, da se tudi v življenju vse vrti. Tako so prireditev naslovili Vrti, vrti se kolo, gostil pa jo je prireditveni šotor nasproti Term Snovik. Spremljale so jo rokodelske delavnice, osrednji del so popestrili s sejemsko ponudbo in kulturnim programom. Voditeljske vajeti so zaupali Manji Žebaljec. Ni manjkal tudi srečelov. Za uvod je zaigrala Godba Tuhinjske doline, zapeli so domači ljudski pevci, ki bodo prihodnje leto praznovali desetletnico delovanja, zazvenela je harmonika. Prišli so tudi kolesarji iz društva starodobnih kolesarjev iz Kamnika, na ogled so svoje jeklene konjičke z legendarnim pridihom preteklosti postavili člani Kluba Tomos Legende (ŠKD Sela pri Kamniku). Med njimi smo opazili različne oprave. Nejc Štrajhar, ki je sicer predstavljal lovca, nam je prijazno razložil, da so se s svojimi jeklenimi ljubljenčki ravnokar vrnili iz krajšega popotovanja. »Leta 1973 je izšla knjiga, ki sta jo napisala dva novinarja. Obiskala sta vse stare lipe na Slovenskem. Izpisal sem vse te lipe in naredil karto po regijah. Letos smo začeli s Savinjsko in Koroško.« Šaljivo je zaključil, da so motorji skoraj boljši kot njihovi lastniki, pa so tudi že stari. Kolesa, ki so bila za obiskovalce prireditve ravno tako zanimiva, pa so imela letnico 1931; morda so bila malce mlajša. Predvsem pa je pritegnil pozornost starodobnik Frenka Vengusta, Godba Tuhinjske doline / Foto: Alenka Brun Marjan Schnabl in Frenk Vengust / Foto: Alenka Brun ki je bil brez verige. V zanimivih prizorih iz preteklosti smo videli tudi, kakšni so bili nekoč otroški vozički, otroci pa so uživali v vožnji z otroškim lojtrnikom. Ljudski pevci iz Tuhinjske doline / Foto: Alenka Brun Priporočilo Michelina tudi Janezu Bratovžu Ljubljana – Michelin je najuglednejša in najprestižnejša znamka na področju gastronomskih vodnikov. Letos je Slovenijo obiskal tretjič. Tako imamo sedaj v Sloveniji devet restavracij s po eno Michelinovo zvezdico in eno z dvema: ohranila ju je Hiša Franko s kuharsko mojstrico Ano Roš in njeno ekipo. Ravno tako je ohranila Michelinovo zeleno zvezdico za trajnostno gastronomijo. Skupaj je slednjo prejelo šest slovenskih restavracij, znak Bib Gourmand pa sedem. V Michelin Guide Slovenia 2022 se je uvrstilo skupaj 58 restavracij. Nekdanji Michelinov krožnik oziroma Michelin plate so nadomestili s t. i. priporočilom Michelina. In med 41 slovenskimi restavracijami je tudi Janez Bratovž, ki ima sicer Restavracijo JB v Ljubljani, a sam izhaja iz kamniške občine. Na fotografiji je s priznanjem iz rok Maje Pak, direktorice Slovenske turistične organizacije. A. B. NOVI PEUGEOT 308 SW IZJEMEN Tehnološko napredni i-Cockpit Modularnost in izjemna prostornost Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_308-SW_oglas-AC-PROFEKT_A5_maj2022_uk-V2.indd 1 09/05/2022 13:51