Proletarci vseh dežel,združite se! 1 DELAVSKA L ENOTNOST V bolnišnici sem čakal šest ur, da sem prišel na vrsto. Zdi se mi, da zdravstvena služba resnično teži k odmiranju države... i I ! I I i I I I J DOMAČA JUHA DOMAČ MUS DELAMARIS IZOLA 17. maja 1969 Št. 20, leto XXVII Uredništvu Delavske enotnosti Čutimo za prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za sode!ovanje, razumevanje in za vso strokovno pomoč, k* ste nam jo nudili pri izdaji »Prijateljstva«, glasila občinskih sindikalnih svetov Čakovec, Koprivnica, Or-^Ož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, ki je izšlo ‘3. aprila letos kot posebna izdaja Delavske enotnosti. Glasilo je izšlo v hrvatsko-srbskem in slovenskem ifiziku na 36 straneh in v nakladi 30.009 izvodov ob ^O-letnici komunistične partije in sindikatov Jugoslavijo/ 1900-letnici mesta Ptuja in ob 8. tednu bratstva in Prijateljstva šestih hrvaških in slovenskih občin. Tudi ob tokratnem skupnem delu z vami smo se ponovno prepričali, da je vaša deiovna skupnost s svojimi izredno marljivimi in požrtvovalnimi člani pripravlje-na ob vsakem času nuditi konkretno pomoč pri ures-aičevanju odgovornih nalog osnovnih sindikalnih orga-nizacij in Zveze sindikatov v občinah. Vaš delež je tem V0v:ji/ ker so vaši sodelavci vložili mnogo osebnega de-ia Predvsem v svojem prostem času in nam s tem omo-?°či!i, da je list »PRIJATELJSTVO« pravočasno izšel ln da je bil kvalitetno pripravljen. V znak skromnega priznanja vam sporočamo, da na-ročamo za obdobje dveh let glasilo Delavske enotnosti Za vse predsednike osnovnih sindikalnih organizacij na °bmočju občine Ptuj. OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH UGOTOVITEV S STRUNJANSKEGA POSVETOVANJA O DELU IN ŽIVLJENJU CESTNIH PODJETIJ TER NJIHOVEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA Cestni delavci • f • ' ' ' ’ ’ ‘ ' kličejo na pomoč Cestna podjetja komaj slabo polovico dohodka ustvarjajo z osnovno dejavnostjo # Če za vzdrževanje in obnavljanje cest ne bomo namenili več sredstev, bodo je v naslednjem desetletju popolnoma propadle • Ne gre za novo obremenjevanje gospodarstva In vseh drugih uporabnikov cest, marveč za primernejšo prerazdelitev že zbranih sredstev MED MELBROSIN GELLE ROVALE Kakor smo na kratko obvestili že v minuli številki našega iista, so se v Strunjanu zbrali predstavniki cestnih podjetij v naši republiki, da bi se pogovorili o gospodarjenju v minulem letu ter o vlogi cestnih podjetij in njihovega poslovnega združenja v celotnem našem gospodarskem sistemu. Posvetovanje sta skupaj pripravila republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez ter njegov pododbor za cestno dejavnost. STno Cl NOVAK, PREDSEDNIK MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV -^'TVENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA: ^ztrajati iia stališčih jospodarske reforme! naloga sindikatov je, da organizirajo ljudi, jih mobilizirajo v boj cepitev samouprave, za iskanje najbolj ustreznih oblik in metod dela v samoupravi« ________ Frarf^11 svoieS-a referata restnea' Novak, predsednik iavcev f^hora sindikata de-stontvenih dejavnosti. Ponovno jogi H E B LOi Nagrajuje govoril o velikem jubileju: 50. obletnici ustanovitve KPJ, enotnih sindikatov Jugoslavije in SKOJ. Potem ko je ocenil petdesetletni revolucionarni razvoj delavskega razreda Jugoslavije, ki je dosegel v letu 1951 zgodovinsko prelomnico z izvolitvi jo-prvih delavskih svetov, je tovariš Novak dejal: »►Naša dolžnost je, da se spomnimo in damo ponovno priznanje vsem pokojnim in živečim revolucionarjem, ki so ustvarili temelj naše družbene stvarnosti. Mi pa moramo^ to revolucionarno delo v možnostih našega časa nadaljevati.-« Tej svoji misli je Franci Novak sledil tudi v nadaljevanju referata. Kritično je ocenil dosedanje dvoletno delo mestnega odbora in spodbudil člane sindikata, da se dejavrjo vključijo med drugim v reševanje naslednjih temeljnih vprašanj: v ux’ejanje enotnega komunalnega sistema mesta Ljubljane, v nadaljnje bogatenje sadov gospodarske reforme in oblikovanje jasnih stališč, ki jih je potlej potrebno tudi spoštovati pn nadaljnjem. razvoju samoupravljanja prav v sedanjem času, ko snujemo samoupravi novo pot, z namenom, da bi jo racionalizirali in jo hkrati vsebinsko obogatili. FINANČNA SREDSTVA ZDRUŽITI Kaj imajo sindikati opraviti pri urejanju enotnega komunalnega sistema v Ljubljani? Franci Novak je na vprašanje odgovoril: »Želimo* hočemo in smo upravičeni povedati, kaj o komunalnem sistemu v Ljubljani misli gospodarstvo. Že dolgo smo priče glasovom gospodarstvenikov, ki se zavzemajo za enotno komunalno ureditev mesta Ljubljane. Zakaj je potrebno Ljubljani pet različnih gospodarskih politik, pet skladov gospodarskih rezerv, v vsakem pa po nekaj sredstev. Zakaj imamo pet različnih davčnih politik, pet različnih politik v dodeljevanju lokalov, v upravljanju z lokali itd., itd. Kljub pobudam pa do združevanja, denimo rezervnih skladov petih ljubljanskih občin ni prišlo. Tisti, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, so enotnega mnenja, da (Nadaljevanje na 4. strani) Prostor nam žal ne dovoljuje, da bi obširneje analizirali gospodarjenje cestnih podjetij v naši republiki v minulem letu. Zato se omejujemo zgolj na najvažnejše ugotovitve. Po mnenju udeležencev posveta, prisostvovali so mu tudi direktorji, predsedniki delavskih svetov in drugi predstavniki cestnih podjetij, pa so razmere takšne, da niti zmeren optimizem ni več na mestu. Res je sicer, da so cestna podjetja tudi v minulem letu — v primerjavi z letom 1967 — zabeležila porast realizacije, celotnega dohodka, neto produkta in dohodka za razdelitev. Vendar je ta porast dosti nižji kot leto poprej in, kar je še hujše, omenjeni rezultati tudi niso bili doseženi z opravljanjem osnovne dejavnosti, to je rednega in investic. vzdrževanja, marveč z izvajanjem del za druge naročnike. Zgovoren je podatek, da so cestna podjetja samo 43,5 % dohodka ustvarila s svojo osnovno dejavnostjo, preostali del dohodka, predvsem sredstva za osebne dohodke, pa so ustvarila z drugimi deli. Tako se samo po sebi poraja vprašanje, kakšen je pravzaprav status cestnih podjetij, če jih z ene strani zakon o javnih cestah in zakon o varrlosti prometa na javnih cestah obvezujeta, da ceste vzdržujejo v dobrem ali vsaj v primernem stanju, medtem ko je sredstev za ceste vse manj in si morajo cestna podjetja pomagati z dru->-gimi deli, da bi poslovala vsaj z minimalno rentabilnostno stopnjo. In še več: čeprav promet nenehno narašča, čeprav na ra* čun raznih davščin in pristojbin v naši družbi zberemo iz leta v leto več sredstev za ceste, ni prav nobenih znamenj, da bi se vsaj v bližnji prihodnosti razmere izboljšale. : ceste propadajo, denar PA ZAPRAVLJAMO S sredstvi, ki so trenutno na voljo, lahko cestna podjetja poleg tekočega vzdrževanja prilagodijo ■ potrebam povečanega prometa kakih 140 km asfaltiranih cest letno. Ce bi s. takim tempom nadaljevala, bi delo opravila v desetih letih. Ker pa je treba potrebam povečanega prometa prilagojevati tudi s kockami tlakovana, betonska ter makadamska cestišča, bi se tak ciklus zavlekel na 18 ali celo na 22 let. Drugo k drugemu: že v naslednjem desetletju bodo naše ceste povsem propadle, če zanje ne bi namenili več sredstev. Vprašanje je, kje naj vzamemo potrebna sredstva? Udeleženci strunjanskega posvetovanja so poudarili, da ni potrebno novo obremenjevanje gospodarstva in drugih uporabnikov cest, marveč gre za to, da bi že zbrana sredstva prerazdelili, hkrati pa odpravili tudi ostanke etatističnega gospodarjenja, ki se je najdlje ohranilo prav na cestah. V dokaz takšni trditvi smo na posvetovanju lahko slišali več prepričljivih dejstev: • Sredstva, s katerimi po pogodbi s Cestnim skladom SRS vsako leto razpolagajo cestna podjetja, dosegajo kakih 200 milijonov N-din. S tem denarjem pa je ceste mogoče samo pokrpati, da zdržijo od pomladi do pomladi, ko zaradi zapor nastaja gospodarska škoda v približno enaki vrednosti. Ce bi H naša družba imela bolje izobli- § kovano politiko gospodarjenja s cestami, jih ne bi samo »krpali*1 iz leta v leto, marveč bi jih temeljiteje vzdrževali in obnavljali. To pa pomeni, da bi ob načrtnem delu lahko prihranili znatna sredstva in jih vlagali v tiste ceste, ki so najbolj obremenjene in gospodarsko najbolj pomembne. Danes to ni mogoče, ker Cestni sklad namensko odobrava sredstva za določene ceste in cestnim podjetjem ne dovoli, da bi kakorkoli drugače porabila razpoložljiv denar niti da bi po svoji presoji investirala sredstva, ki jih ustvarjajo z izvajanjem del za,druge naročnike. Najbolj zgovoren primer za takšno trditev je cesta od Postojne do Rupe, kjer je Cestno podjetje Koper letos hotelo temeljiteje obnoviti cestišče in za to vložiti tudi lastna sredstva, česar pa Cestni sklad SRS ne dovoli. • Cestni sklad SRS za izvajanje nadzora in za financiranje raznih »futurističnih projektov« — tako smo dosebedno slišali na posvetu — razpolaga s (Nadaljevanje na 3. strani) Mlačnost namesto ukrepanja V slovenskem gospodarstvu je — sodeč po prekinitvah de* O la in drugih pojavih nezado-o voljstva — več žarišč gospo-g darskih težav, ki se izražajo v j krizah posameznih podjetij ali ° celih gospodarskih vej. Vzroki m kriz so zelo različni, od posle* dic neustreznega administra* tivnega vodenja gospodarstva, do objektivnih vzrokov pa tu* di izrazitih primerov subjektivnih slabosti. Povsod je sicer čutiti prizadevanje, da bi tako stanje sami premagali, vendar izražajo ponekod tudi prepri* Čanje, da bi morala družba pogosteje posredovati na orga* niziran način: ali s sistemskimi ukrepi ali z drugimi obli* kami družbene akcije. Pri tem opozarjajo na podobne primere v tujini, tudi v zahodnem svetu, kjer tako imenovane strateške panoge gospodarstva urejajo in usmerjajo ne samo z učinkovitimi planskimi ukre* pi, ampak tudi s primernimi materialnimi sredstvi. Povezam no s tem vprašanjem opozarjajo v delovnih kolektivih še posebno na tiste pomanjkljivosti in pojave neučinkovitosti v delovanju državne administracije, ki prav v teh panogah zaradi zelo zaostrenega položaja povzroča najbolj boleče posledice (nestimulativ* nost, oloornost in nelogičnost deviznega sistema, stalno ponavljanje primerov neenakopravnega obravnavanja podjetij istih panog na različnih področjih države, naraščajoče neskladnosti v j>olitiki cen ipd.). Vse torej kaže, da v prizadevanjih za hitrejši gospodarski napredek pogosto zanemarjamo probleme, ki bi se utegnili razrasti do socialnih in političnih zaostritev. To zlasti velja za počasno izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, za omejevanje pramc neposrednih proizvajalcev ob uvajanju novih, modernejših organizacijskih rešitev in za pretirano poudarjanje vloge managerskih ekip. pll|[|Ullllllllll||||!l|!|it[| 1 (Nadaljevanje na 9. strani) ........ alpska modna industrija radovljica — Jugoslavija ALMIRA — garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto •7 (Jni v ftinrtihatib REZERVIRANI STOLPEC Sisinger predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije v Cestnem podjetju, Maribor: 0 Bi nam povedali vaše mnenje in vtise o Delavski enotnosti? Lahko rečem, da mi Delavska enotnost velikokrat pride prav, ko je treba najti odgovor na različna vprašanja, ki jih poraja življenje in s katerimi se srečujerAo tudi v našem kolektivu. Hočem reči, da DE objavlja vse več prispevkov z opisom konkretnih razmer, rešitev in ukrepov posameznih delovnih organizacij. Tako je iz vaših člankov dejansko mogoče povzeti marsikateri koristen napotek in tudi že preizkušeno prakso drugih. Prav zato bi želel, da člankom iz dela in življenja kolektivov v prihodnje namenjate še več prostora, pa čeprav na račun zapiskov z različnih sej in sestankov. Menim namreč, da so za sindikalne delavce neprimerno bolj poučne odločitve in ukrepi, ki se jih poslužujejo posamezni kolektivi, kakor pa posplošeno povzemanje stališč in sklepov različnih sindikalnih organov. Tudi to je sicer potrebno, vendar naj bodo poročila krajša in tudi bolj jedrnata. To svoje mnenje bi želel dopolniti še z druge strani. Menim namreč, da si mora Delavska enotnost tudi prizadevati, da bi kar najbolj povečala krog svojih bralcev. To pa bo, po mojem, dosegla tako, da bo objavljala kar največ poljudno pisanih prispevkov o vsakokrat aktualnih družbenih in gospodarskih problemih ali pa o življenju in delu posameznih kolektivov. Ce bi vselej obstajalo v časopisu nekakšno skladje med splošno-načelnimi in poljudno pisanimi prispevki, potem bi ljudje raje prebirali Delavsko enotnost. No, ne glede na to vendarle menim, da DE tudi takšna, kot je zdaj, vendar nudi bralcu toliko koristnega in zanimivega čtiva, da sindikalnim organizacijam ne bi smelo biti žal denarja, da časopis naročijo vsaj za člane izvršnega odbora. V našem podjetju smo že storili tako. Jože Jurač direktor Uradnega lista SRS, Ljubljana: # Povejte nam prosim, kako ocenjujete Delavsko enotnost? Vaš tednik spremljam že od leta 1945, Brez dvoma drži, do je časopis v teh letih veliko napredoval. Seveda pa s tem nočem trditi, da ne bi mogel postati še boljši. Ge sem bolj konkreten: občutek imam, da se uredništvo še vedno premalo opira na sodelavce. Mislim namreč, da so zanimivi prispevki zunanjih sodelavcev za časopis najboljša reklama. Obenem pomenijo dopisniki za časopis dragoceno osvežitev, ki je še posebej za glasilo sindikatov, ki se ukvarja z resnimi problemi, vsekakor zlata vedna. Seveda se vidi iz vašega tednika, da si novinarji na moč prizadevate ustreči svojim bralcem, toda v vseh primerih le ne morete napraviti tistega, kar bi lahko s pomočjo dopisnikov, torej svojih bralcev. Dalje menim, da je tako pri vas kot v tisku nasploh vprašanje objektivnosti še vedno na moč občutljiva zadeva. Ni dvoma, da z neobjektivnostjo in z netočnim prikazovanjem škodujemo posameznikom, toda hkrati izgubljamo tudi težko pridobljene simpatije pri vseh tistih, ki zadeve dodobra poznajo. Menim torej, da bi si moral vsak novinarski kolektiv nenehno prizadevati, da bi bil na slehernem koraku kar najbolj objektiven. Ob tem še to: v časopisih pogosto zasledim, da želi novinar ne glede na vse okoliščine zaščititi človeka, čeprav je ta se tako slab, in zvali vso krivdo na vodstvo podjetja. To ni v redu in kaže na nezrelost novinarja Janez Strah tajnik tovarniškega odbora sindikata Železarne, Ravne: • Kako ocenjujete Delavsko enotnost? Menim, da ima Delavska enotnost določeno vrednost, saj prinaša številne dokaj zanimive sestavke o mnogih problemih in reševanju le-teh, pri čemer lahko bogate izkušnje izkoristijo v mnogih kolektivih. Če, denimo, poročate iz našega kolektiva, vedno naročimo več izvodov, ker delavce domača problematika najbolj zanima. Moja osnovna pripomba je, da na straneh vašega tednika vse preveč obravnavate le probleme delovnih organizacij na ljubljanskem območju, deloma v Zasavju in na Gorenjskem, na druga področja pa pozabljate. Vse premalo poročate o problemih in, uspehih kolektivov, ki so iz Ljubljane precej oddaljeni — to pa dela list nezanimiv. Zato bi bilo prav, da bi se vaši sodelavci večkrat oglasili tudi v teh delovnih organizacijah. Mnenja sem tudi, da ste v številnih sestavkih premalo kritični, da mnogokrat pišete olepšano. Tako je bilo tudi, ko ste poročali o občnem zboru naše sindikalne podružnice, kjer je bila razprava precej kritična in smo odkrito spregovorili o vseh težavah železarstva in drugega; poročilo v vašem časopisu je bilo polepšano — razbrati je bilo, kot da pri nas res nimamo velikih težav. Tisk mora biti objektiven in mnogaKrat tudi bolj konkreteri; vsako prikrivanje je brez pomena. Malo več bi lahko pisali tudi o delu sindikata. Prav bi bilo, če bi se vaši sodelavci večkrat ustavili pri kakšnem delavcu in z njim razpravljali o problemih kolektiva. Navadno prihajate le v vodstva podjetij, kjer marsikdaj mnogo prikrijejo. Cc je Delavska enotnost časopis za delavce, potem se temu ne bi smeli izogniti. C klx ) KOMBINAT LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE DOLENJI LOGATEC telefon Dolenji Logatec št. 74-260 GRADITELJI POZOR! Končno je na tržišču material, ki bo daleč zasenčil vse dosedanje opaže. Profilirane letve, oblečene z močno plastiko, v O DELU SINDIKATA V IGA KIDRIČEVO imitaciji naravnega lesa, obdrže dolga leta isti izgled ter jih ni potrebno vzdrževati. S plastično prevleko je les popolnoma zaščiten in je nedostopen za vlago in za temperaturo. PROFIL ZA STENSKE OBLOGE Profili se ne krivijo, ker je jedro sestavljeno in zlepljeno iz več kosov lesa, ter so prožni proti udarcem. Prednosti novega izdelka so v tem, da je njegova uporaba vsestranska — tako za obloge sten in stropov kot dobro izolacijsko in dekorativno sredstvo, poleg tega pa je neprimerno cenejši od vseh dosedanjih oblog. Arhitekti in gradbeniki bodo navdušeni, . ker so jim s tem dane popolnoma nove in vsestranske oblikovne možnosti. Po želji bomo profile izdelali v različnih barvah in s tem zadovoljili tudi individualne graditelje. Montaža profilov je zelo enostavna in uspešna, ker so letve izdelane po sistemu »utor in pero«. Projektanti in investitorji zahtevajte vzorce in druge podatke. ČLANSTVO SNUJE POLITIKO SINDIKATA > 8 < O 02 S Francem Lahom, predsednikom tovarniškega zbora sindikata v TGA Kidričevo, sva v pomenku o delu sindikalne organizacije obšla številne naloge sindikata pri neposrednem uveljavljanju samouprave. Pogovoru o teh vprašanjih se nisva ognila samo zato, ker v tej delovni organizaciji natanko vedo, kakšne naloge imajo pri tem samoupravni organi in kdaj in kako se v te naloge vključujejo sindikati, ampak zato, ker ima sindikat v TGA primer v Majšperku, Leskovcu, : Podlehniku, Žetalah, Juršincih, Desterniku — po mnogih krajih, kjer so doma naši delavci. Poleg tega smo povabili na oder v domačo kulturno dvorano druge kultumo-umetniške skupine in poklicna gledališča. Tako je pri nas gostovalo. mariborsko gledališče, konec prejšnjega meseca folklorna skupi- Bodo dimni- karji manj delali? Pred dnevi so v repuK Kidričevo bogat program nalog, ki sodijo v njegovo iz- snjega meseca umcmma ^ i-reu uuevi su v Il““ si i služil svojemu namenu kot se- in kulturne potrebe. Letos so v TGA Kidričevo potrdili novo organizacijo sindikata. »Smisel nove organizacije je v tem,« je dejal Franc Lah, »da bi omogočili čimvečje-mu številu članov sindikata sodelovanje' pri snovanju in uveljavljanju' sindikalne politike.« KAKO SO SE ORGANIZIRALI Najvišji organ sindikata- je konferenca* njen: izvršilni organ pa 60-članski zbor, ki ga izvolijo po kluču osnovne sindikalne organizacije. Osnovnih organizacij je šest, njihovi predsedniki so avtomatično člani zbora in njegovega 11-članskega predsedstva. Najvišji organ osnovnih organizacij sindikata je konferenca, njihov izvršilni organ pa je zvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Osnovna sindikalna organizacija ima več grup. Grupe tvorijo-izmene in posamezne organizacijske enote. Tovarniški zbor., in osnovne organizacije sindikata imajo več komisij. »Prvi rezultati nove organizacije razkrivajo, da je boljša od prejšnje,« ugotavlja tovariš Lah. »Pelo v sindikatu je -bolj zanimivo, saj rešujejo grupe Vprašanja, ki neposredno zadevajo njihove interese, medtem ko se zbor sestaja le tri, štirikrat letno in razpravlja ter sklepa o vprašanjih, ki zadevajo vso organizacijo. Prej je 11 članov sprejelo pomembne odločitve, sedaj o večini odločitev sklepa več sto članov sindikata. Mimo vsega tega pa je delo bolj racionalno, ne razpravljajo ;vsi o vsem, ampak v večini primerov vsaka sindikalna organizacija o svojih problemih. Zato je udeležba na teh sejah tudi boljša. V novi organizaciji; bo sindikat tudi bblj učinkovit. V kratkem bomo na primer razpravljali o nekaterih pravilnikih. Z našo organizacijo bomo lahko v kratkem času razvili v vsej tovarni razpravo po sindikalnih grupah. V njej bo sodelovalo veliko število članov kolektiva in zato bo ob upoštevanju vseh pripomb to zares naša samoupravna zakonodaja.« : POSKRBELI SO ZA ČLANSTVO Pričakovala sem, da se sindikatu v TGA Kidričevo ni p<> trebno ukvarjati z najnižjimi osebnimi dohodki. Namesto neposrednega odgovora na tako vprašanje je Franc Lah govoril o solidarnostnih skladih za fi-• nančno pomoč članom sindikata. »Pri sindikatu deluje tovarniška samopomoč. Vsak član 5 ravnavali zahtevo slovenski^ “ dimnikarjev, da bi se i11*1 mwa rti. daj. Nekoč je vabil televizijski < skrajšala delovna doba. To za' naria ^Iz te«a sklada dobi naj- aParat- zdaJ Posedajo delavd m htevo so dimnikarji tudi ut Zlan V Pri televizijskih aparatih kar 3 meljili. Pred časom so namrif doma. V klubu so tudi priročna < dimnikarska podjetja iz Ljub' smrti zaposlenega delavca pomoč v znesku 1.800 N-dinarjev, ob ženini smrti izplačajo delavcu 1.000 N-dinarjev, za druge svojce 400 N-dinarjev, naši upokojenci pa dobijo za tak primer 500 N-dinarjev. Naslednji sklad je blagajna vzajemne pomoči. Vanjo prispevajo delavci po dva dinarja, nekateri pa tudi več mesečno. Pravico pa imajo do posojila največ 500 N-dinarjev, ‘ ki ga nio-rajo vrniti v šestih obrokih. Osnovne sindikalne organi- doma. V klubu so ___________, „ knjižnica, časopisi in revije, “ Ijane in Maribora poslala PreJ radio-aparat z gramofonom, šah g cejšnje število svojih delavce itd. Vse to, kot je videti, pa na zdravniške preglede, 1®' delavcev ne pritegne preveč, g pa so razkrili v- mnogočem P®' Zato bodo o usodi svojega kluba h razno podobo zdravstvene^ razpravljali na klubskih sestankih. Nedvomno pa so najbolj priljubljeni med delavci TGA Kidričevo izleti, če izvzamemo seveda športno dejavnost, M jo gojijo v obliki medobratnih in medkolektivnih tekmovanj v stanja dimnikarjev, zlasti sl® rejših. Iz te dokumentacije J razvidno, da dimnikar pri tridesetih letih dela, pogosto P, še precej prej, ne hiore opravljati svojega dela. Zato zdravstvena služba predla® dve rešitvi: del delavcev bi hsi premestili na druga delovn lektiva in za darila upokojencem. Sredstva črpa sklad iz dotacije podjetja. Komisija za družbeni standard in socialno politiko presodi, kdo bo dobil pomoč in v kakšni višini. Pomoč podeljujejo za primer bolezni, medtem ko čakajo delavci na izplačilo boleznine pri socialnem zavarovanju. Posebna oblika skrbi za bolehne in bolne sodelavce je zdravstvena rekreacija. Pravimo ji tudi individualna dotacija socialnemu zavarovanju. To obliko pomoči imamo že tretje leto, ustanovili pa smo jo, ko je socialno zavarovanje začelo omejevati zdravljenja v naravnih in v klimatskih zdra- / viliščih. Pomoč iz tega sklada zato podeljujemo vsem tistim članom, ki so potrebni okrevanja, vendar jim socialno zavarovanje ni pripravljeno povrniti stroškov Za okrevanje. S skladom gospodari njegov upravni odbor po posebnem pravilniku in se seveda ravna po predlogih zdravstvene komisije. Nekaterim okrevanja najbolj potrebnim članom kolektiva je sindikat zagotovil okrevanje že po trikrat. In lani je na primer odšlo na okrevanje z našo pomočjo več članov kolektiva, kot pa jih je odšlo za sredstva- socialnega zavarovanja. Od leta 1967 do 31. januarja letos je bilo na štiritedenskem okrevanju 191 članov, na desetdnevnem pa: 89 članov. V ta namen smo porabili 130.000 N-dinarjev.« ZA RAZVEDRILO IN ZA PROSTI CAS V program dela sindikata v TGA Kidričevo je uvrščena tudi kulturno-prosvetna dejavnost. ške kraje. Lani je skupno odpeljalo ob prostih dnevih blizu 30 avtobusov. Sindikat plača stroške vožnje za 160 km, kar pa je dalj. plačajo udeleženci sami. Ne glede na precejšnje ‘stroške, ki jih morajo nositi de- različnih športnih disciplinah. ________„„ zaciie imaio tudi sklad za po- Največ čanov kolektiva prite- < mesta, preostale zdravstven moč socialno šibkim članom ko- !nejl° _enodnTe™i ^letL52 Prizadete dimnikarje pa upo- kojili. Toda niti za prvo niti z, drugo predlagano rešitev ^ realnih možnosti. V dimnika1' skih podjetjih namreč ugotav Jj a jo, da nimajo takih delovni' mest, na katera bi premesh onemogle in zdravstveno zadete dimnikarje, prav taK^ pa tudi ni več možno dimb1^ karjev s tridesetimi leti osnovnem poklicu na vsem ' pem prekvalificirati za ka povsem drugo delo. Kar pa z ^ deva predčasno upokojitev, j K zadeva za zdaj prav tako br®. ^ upna. Seznam delovnih me J o za katera je možno uveljari » bonificirano delovno dobo, j1 < vsebuje dimnikarskega P°vč. ca, pa tudi obolenj, zavoljo k g. terih bi naj dimnikarji s - desetletnim delovnim staZ£L, odšli v pokoj, ni v uradno Pn znanem seznamu. Kljub vsemu pa dej st ^ ostaja: pri tridesetih delov1"* letih dimnikar ne more opravljati svojega poklica. to so dimnikarska podjetja 1 j. di pripravljena iz do^otia-s nameniti del sredstev ter § gotovi ti svojim delavcem k®";,. in|es ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT lavci, je dejal Franc Lah, so izleti še , vedno zelo popularni zlasti med delavci iz neposredne proizvodnje. Po vsem tem bi lahko rekli, da je sindikat v TGA Kidričevo pognal čvrste korenine. Klub temu pa smo Franca Laha vprašali, ali delavci čutijo svojo or-ganijacijo. »Mnogi delavci cenijo svojo ficiran delovni staž: prvi organizacijo in občutijo potrebo 4 pini — v njej so tisti, ki ^ po njenem obstoju. Nekaj čla- o čas opravljajo osnovni P°"gV nov kolektiva pa se ne zanima « — naj bi priznali 12 mesec za delo sindikata, ne sodeluje < delovne dobe za 15 mesec v njegovih akcijah, ne sodeluje £ drugi skupini — v njej so ^ v različnih oblikah, kolektivne- ^ sti delovodje, ki obcas^ ga življenja. Zato pač pravijo, « opravljajo osnovni poklic da sindikata ne občutijo. Toda < pa naj bi bila priznana deJ na splošno uživa sindikat ugled, g na doba dvanajstih mesecev H 14 mesecev. ,n. g Na republiškem odboru si 9 dikata delavcev storitvem sija pripravila pravilnik o de- dejavnosti so razumeli litvi stanovanj. V sindikatu se n Ijenost delovnih kolektiv..1 Njegovi predlogi padajo na plodna tla. Pred nedavnim je na primer stanovanjska komi- litvi stanovanj nismo strinjali z njim in pri- O Ijenost delovnih koietvi-- • g dimnikarskih podjetij. Sklft iiuriio-prosveraa dejavnost. juomiv j »Imamo svojo godbo,« je po- pravili smo svoj predlog. Ta je ^ so jih tudi podpreti v njm ^ ___ n _ ji . i . _ ji • i 1 -l ol Tn rvirf‘1 niVvn i Vi tvft« ^ »»n V\ 4- at ri r7 <1 f /-* c? <-> vedal predsednik sindikalne organizacije Franc Lah, »ki je lani priredila več koncertov, na Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili po pošti? Če se še niste, odločite se še danes tudi obveljal. In podobnih pri- g zahtevi. Zato so se merov bi lahko naštel še ne? z da naj dimnikarska kaj!« I. V. m skupaj s svojo dimnikar®^, < zadrugo do konca leta PriP ^ vijo ob zdravstveni tudi dri1,0 3 potrebno dokumentacijo, ki bo nato republiški odbor m sredoval republiškemu zaVL^ za socialno zavarovanje in P^4 za socialno zavarovanje *** ^ stojnim zveznim organom, . katerih je odvisna končna ,0 ločitev, ali bo za dimnika”. obveljala benificarana doba ali ne. " detevl,‘ 7 dni n sindikatih V|H. PLENARNA SEJA RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA Ugodna gospodarska rast, ampak... Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je minuli petek na svoji Vili. plenarni seji med drugim ocenil družbeno-ekonomska gibanja v minulem letu. Njegova najvažnejša ugotovitev je, da se na račun večje stopnje gospodarske rasti v lanskem letu, ki je značilna tudi za letošnje, ne bi smeli odpovedati stabilnim pogo~ jem gospodarjenja. Zato si RO sindikata delavcev industrije in rudarstva šteje v dolž-nost, da — poleg vsega drugega — spremlja gibanje vseh vrst potrošnje in z družbeno akcijo podpira iskanje takšnih rešitev, s katerimi bi trajneje obvladali to področje. In drugič: ker se še naprej poslabšuje delitev družbenega proizvoda v škodo delovnih organizacij, si bo RO prizadeval organizirati pravočasne temeljite razprave o politiki delitve družbenega proizvoda v prihodnjem letu, da bi tako dosegli skladnost med de-klarirano in stvarno politiko na tem področju. ____________________ še gospodarsksih panog, ki zaostajajo. To še zlasti zaradi tega, ker je zaradi zapletenosti problematike črne metalurgije, tekstilne industrije in še drugih panog tako rekoč nujna precej daljša pot, preden pride do enotnih načelnih stališč. Toda zdaj, ko se stališča odgovornih družbenih dejavnikov med seboj bolj ali manj ujemajo, je dolžnost RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, da odločno vztraja pri uresničevanju sprejetih dogovorov. S takšno utemeljitvijo in z dopolnilom je plenum RO sindikata delavcev industrije in rudarstva zavrnil pobude za razpustitev svetov za posamezna gospodarska področja, ki delujejo pod okriljem republiškega odbora. Kakor že rečeno, naše gospodarstvo je v minulem letu Prebrodilo obdobje stagnacije in P° daljšem razdobju spet zabeležilo višjo, po nekaterih mne-nPh celo izredno visoko stopnjo rasti. RO sindikata delavcev indu-stoje in rudarstva je v zvezi s lem menil, da kljub nekate-inflacijskim težnjam ne ka-govoriti o pretirani gospddar-rasti, saj je z raznimi ukre-Pi naša družba že vplivala na • LJUBLJANA Pod vodstvom Dieterja ^retschmerja se mudi v Slo-eniji devetnajstčlanska štu-“Uska delegacija mladinske ekcije pokrajinskega sindika-^ delavcev v kemični indu-”riji, papirni in keramični industriji iz Diisseldorfa, ki tako rača lanski obisk študijske delegacije ljubljanskega sindi-uata delavcev industrije in rudarstva. Delegacija iz Diissel-drfa se bo mudila v Sloveniji “d 12. do 21. maja letos ter bo r*ed tem časom proučevala "Unsoupravljanje kot osnovo naspga družbenopolitičnega si-letna, naš odnos do medna-°dnega delavskega gibanja, Cznanila se bo z osnovnimi hačilnostmi gospodarske in ružbene reforme pri nas ter j orBanizacijo in metodami de-^nja sindikatov v samo-ip aYnih odnosih. Nemška de- Sacija. je tudi že imela zani- rv razgovor na Mestnem j e‘d o urbanizaciji Ljubljane v dinnih razvojnih perspekti-t rij obiskala pa bo še nekate-u drjrga slovenska mesta. De-o.p ciia bo med bivanjem v is Veniji obiskala tudi Ljub-nat*5150 l°varilo zdravil »Lek«, Pa ° konjsko »Savo«, v Kopru s* se. ho pogovarjala s pred-sindikata v obalnih bosv11-11- Tudi tl obiski bodo predvsem proučeva- obpiif-^ddPravnih odnosov v ciiauV11 v delovnih organiza-ter delovanja sindikatov. to, da se — razen vsega drugega — nikakor ne rušijo razmerja med denarnimi in blagovnimi skladi. Ce bomo v prihodnje poskrbeli še za to, da bi z ekonomskimi ukrepi trajno in dovolj prožno obvladovali vsa področja potrošnje, bojazen pred inflacijo sploh ni utemeljena. KAKO IZ ZAGATE? Podrobnejša analiza podatkov zaključnih računov seveda ne razkriva samo ugodnih rezultatov, med njimi so še zlasti zaskrbljujoči tisti, ki pričajo o tem, da se nekatere panoge — usnjarsko predelovalna, premogovništvo, tekstilna industrija, bazična kemična industrija in črna metalurgija — vendarle še niso izkopale iz največjih težav in da po dinamiki rasti še vedno zaostajajo za poprečnimi dosežki preostale industrije. V zvezi s tem se je na plenarni seji razvila dokaj polemična razprava. Vsi, ki so o tem spregovorili, so se sicer strinjali v ugotovitvi, da je RO sindikata delavcev industrije in rudarstva prek svojih svetov tekoče spremljal še zlasti prob- (Nadaljevanje s 1. strani) tretjino sredstev. O uporabi teh sredstev odloča peščica ljudi, ki na splošno tudi dajejo bolj negativne kot pa pozitivne ocene o delu cestnih podjetij. Ni se mogoče izogniti vtisu, so poudarili na posvetu, da Cestni sklad tako ravna- zato, da bi svoj sedanji monopolni položaj čimdlje ohranil. • Polovico sredstev, ki jih v Sloveniji zberemo za ceste, se steka v zvezni proračun. Vštevši tudi naslednje leip, prerazdelitev teh sredstev — po izjavi predstavnikov ZIS — ni možna. Toda če bi pretežni del teh sredstev vsaj po letu 1970 namensko porabili za ceste, bi jih le obvarovali pred nadaljnjim propadanjem in še več. Možna bi bila načrtnejše obnavljanje in modernizacija sedanjega omrežja. Ce za to ne bo poskrb- leme omenjenih dejavnosti, in da je tudi predlagal številne konkretne rešitve. Od tod dalje pa so se razpravljavci v svojih mnenjih razhajali. Nekateri so menili, da bi nekatere svete pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva kazalo enostavno razpustiti, ker navzlic njihovim prizadevanjem še ni prišlo do opazflih konkretnih premikov in rezultatov. To še zlasti velja za črno metalurgijo in tekstilno industrijo. Takšnim mnenjem pa so, s svoje strani, oporekali drugi, ki so dokazovali, da bi s predlagano odločitvijo o razpustu svetov za posamezna industrijska področja industrijskih dejavnosti pravzaprav podrli prav vse, kar je bilo doslej storjenega. Storjeno pa je bilo vsaj to, da še je začela jasniti perspektiva premogovništva, da je mogoče zaznati razrešitev problemov elektrogospodarstva, da so bile izvojeva-ne nekatere spodbudnejše rešitve v zvezi z oskrbo tekstilne industrije z reprodukcijskimi materiali itd. Skratka: ne kaže podirati ničesar, kar obeta pospešeno, razreševanje težav vseh, posebej pa Ijeno, so brez slehernega pomena tudi projektirane hitre ceste, za katerih odplačevanje bo tudi potreben denar. Zbrali pa ga bomo lahko tako s cestnino kot s prihranki na račun smotrnejšega trošenja že zbranih sredstev. KAJ PA VENDARLE LAHKO SAMI STORIJO? Ob vsem tem in še drugih dejstvih seveda obstaja vprašanje, kaj so in kaj naj bi cestna podjetja morala sama storiti, da bi seveda pomagala pri razbijanju »poletatističnih« odnosov v cestnem gospodarstvu in da ne bi samo izvajala »samoupravljanja po pogodbi", kakor smo večkrat lahko slišali v razpravi. Podrobneje o tem bomo spregovorili prihodnjič. MILAN GOVEKAR OBSODBA TISTIH, KI GOVORIJO ENO, MISLIJO PA DRUGO Kakor so ugotovili na plenarni seji RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, se v sedanjem času bolj kot kdajkoli prej izražajo in razglašajo zahteve po izenačevanju pogojev glospodarjenja. Ugotoviti je mogoče, da je s tem mišljeno predvsem izenačevanje osebnih dohodkov, s tem pa tudi izena-, čevanje uspešnih delovnih organizacij z neuspešnimi. Takšnih zahtev sindikat seveda ne more podpirati, pač pa si bo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva prizadeval, da osebni dohodki ne bi pomenili zgolj prizannja za opravljeno delo, temveč tudi priznanje za ustvarjeni dohodek. V iskanju rešitev za družbeno usmerjanje delitve dohodka oziroma pri določanju kriterijev za ustrezne družbene in samoupravne dogovore se bo sindikat delavcev industrije in rudarstva zavzemal za takšne rešitve, ki ne bodo zanikale pomena dohodka kot osnovnega kazalca za delitev med sklade in osebne dohodke. V delovnih organizacijah nasploh prihaja do nasprotij med sicer dobro zastavljenimi družbenimi cilji o kriterijih za delitev osebnega dohodka in med nezmožnostjo strokovnih služb, da bi te cilje na ustrezen način prenesle tudi v interno zakonodajo. Tako pa je zato, ker to zelo občutljivo problematiko prepuščamo bodisi kampanjskemu reševanju, bodisi posebej za to zadolženim strokovnim sodelavcem. V nekaterih delovnih organizacijah pa celo pričakujejo, da bodo sindikalne organi-nizacije opravile vse tiste naloge, ki bi jih morala opraviti za to usposobljena strokovna služba. Spričo tega je RO sindikata delavcev industrije in rudarstva priporočil osnovnim organizacijam, naj se zavzemajo, da bi to zelo občutljivo delovno področje dobilo ustrezno mesto v organizaciji podjetij. Republiški odbor pa bo pri teh prizadevanjih osnovnim organizacijam sindikata pomagal tudi s tem, da bodo njegovi člani nastopali kot pobudniki izmenjave izkušenj o rešitvah delovnih organizacij pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. -mG CESTNI DELAVCI kličejo na pomoč Pravna posvetovalnica DE W^PrASaNJE: V mojem in v drugih podjetjih upoštevajo po-iu . “alih meril in osnov za določanje dopusta tudi invalidnost sIužpn^° de*avcem, ki so invalidi, nekaj dni dopusta več. V času tako v°jaškega roka v JLA sem dobil rano na želodcu in sem , sedaj za vojaško službo nesposoben. Zanima me, ali lUttl jaz invalid in pripada tudi meni dopust za invalidnost? B. J. — Postojna host^-^VOR: Letni dopust, ki ga delavcu določa delovna skupin (j’r,:ie. oclvisen od delovnih pogojev, od njegove delovne dobe prj Pogojev, ki so po zakonu izenačeni z delovno dobo. nega eposredni odmeri letnega dopusta v smislu čl. 67 temelj-Up0jt Zakona o delovnih razmerjih delavcu delovna skupnost cisln^Va usPeh®> ki jih dosega na delu in pa posebne so- deiave ra?mere. v katerih živi (mati z otroki, invalid, bolehen v smisf’ delovna skupnost mora v smislu II. odst., to je razteg U doseganja nadpovprečnih uspehov in posebnih socialnih rneriig1- ? .sv°Rm splošnim aktom določiti konkretne osnove in v delov • Ustrezaio posebnostim procesa in organizacije dela Znane "ni orSanizaciji. V vašem primeru, ko sicer nimate pri-Za Soci7alidn°sti po odločbi pristojnega komunalnega zavoda lflvalid n° zavarovanje, ne bi mogli uveljavljati dopusta zaradi Pri lahko pa bi pri vaši delovni organizaciji uveljavljali nekaj 50sredni odmeri letnega dopusta pravico, da se vam Pod p0 n? dopusta dodeli kot bolehnemu delavcu, seveda vse hih raj50’’601’ da to predvideva vaš statut ali pravilnik o delov-hierjap^^lh. V primeru, da teh kriterijev za neposredno _od-fPlošnem ,opusta vaša organizacija ne pozna, in jih v svojem Ovijati fcu n' določila, potem takega dopusta ne morete uve-ftredlagJ, lahko pa glede na pomanjkljivost takega pravilnika re vaši delovni skupnosti, da ta pravilnik dopolni. ALOJZ POLJANŠEK I l • VPRAŠANJE: V našem podjetju mi pri odmeri dopusta ne upoštevajo let, ki sem jih dobil priznane z dvojnim štetjem v takem trajanju, temveč mi ta leta priznavajo le v dejanskem trajanju. Prosim vas, da mi odgovorite, ali je tako stališče našega podjetja pravilno in ali bi mi Pri odmeri dopusta morali cas. ki sem ga prebil v partizanih, šteti dvojno, tako kot mi J e ta doba priznana z odločbo pristojnega KZSZ. , S. Z. • ODGOVOR: Izrečnega predpisa o tem, kako naj bi se pri odmeri letnega dopusta in tudi pri določanju »odpovednega roka« upoštevala leta, ki so priznana z dvojnim štetjem, ni. Iz celotne delovne zakonodaje pa tudi iz drugih pi'edpisoy pa izhaja, da se leta, ki so nekemu delavcu priznana^ z dvojnim štetjem za pokojnino, enako upoštevajo tudi pri uveljavitvi vseh pravic, ki jih ima delavec v delovnem razmerju. Smatram zato. da ni zadržkov, da vam tudi vaša delovna organizacija pri odmeri dopusta ne bi priznala let, ki ste jih prebili v partizanih, v dvojnem trajanju, ter smatram, da bi lahko to svojo, pravico uveljavljali tudi s tožbo pred sodiščem. Seveda pa bi morali prej postaviti tak zahtevek delovni organizaciji in če bi odklonila z odločbo tak vaš zahtevek, bi lahko vložili ugotovitveno tožbo, s katero bi lahko zahtevali povečano odmero števila dni letnega dopusta glede na vam priznana dvojna leta. ALOJZ POLJANŠEK ! ■ «: ^ ' . • O MEDNARODNI AKTIVNOSTI Osrednjo točko dnevnega redu zadnje seje predsedstva Sveta ZSJ so člani posvetili obravnavanju mednarodne aktivnosti jugoslovanskih sindikatov. Pri tem so člani predsedstva dali prednost zlasti analizi odnosov med jugoslovanskimi sindikati in sindikati v drugih državah, pri čemer pa je ocena vnovič potrdila nujnost, da je avtonomnost jugoslovanskih sindikatov v mednarodnem delavskem gibanju trajna osnova njihove celotne mednarodne aktivnosti. V uvodnem poročilu o odnosih z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami je predsednik komisije za mednarodne stike Raif Dizdarevič ocenil dosedanje odnose ZSJ s temi organizacijami in predsedstvu posredoval nekatere konkretne oblike teh stikov. Predsednik komisije za mednarodne stike pa je osvetlil tudi nekatere pojave in težnje v delovanju posameznih sindikalnih central in v mednarodnem sindikalnem sodelovanju nasploh. Ko je tov. Dizdarevič govoril o pomenu čedalje bolj živahnega bilateralnega sodelovanja med sindikati držav različnih družbenoekonomskih sistemov in različnih idejno-politič-nih usmeritev, je poudaril, da je ta živahnost v sodelovanju lahko le posledica čedalje močnejših teženj sindikalnega gibanja v svetu, da se osam,osvoji in da uveljavi lastne interese. Tov. Dizdarevič je tudi menil, da tak razvoj v mednarodnem delavskem in sindikalnem gibanju blaži ostrino formalno sicer še vedno močno občutne razcepljenosti v ihednarodnem sindikalnem gibanju. Vse to in čedalje očitnejša potreba in zelja po sodelovanju strokovnih sindikatov pa so znamenja krize blokovskih izhodišč, na katerih mednarodne sindikalne centrale še vedno poskušajo uveljavljati svojo aktivnost, je poudaril predsednik komisije za mednarodne stike pri Svetu ZSJ. NA ODDIH NA RAČUN SINDIKATA Občinski sindikalni svet v Novem Sadu je sklenil poslati na brezplačen oddih 110 delavcev iz neposredne proizvodnje ter v ta namen že zagotovil 45.000 novih dinarjev. Po sklepu občinskega sindikalnega sveta bodo lahko odšli na brezplačen dopust tisti delavci, katerih osebni dohodki ne presegajo 700 novih dinarjev mesečno in ki tudi sicer žive v težkih materialnih razmerah. Občinski sindikalni svet je tudi že sklenil, da bo v celoti poravnal stroške za letni oddih sedemdesetih delavcev iz novosadskih podjetij »27. marec«, »Pobeda«, tekstilnega kombinata »Novi Sad«, iz lesnega kombinata, podjetja »Jugoalat« in »himprodukt«. Za preostalih 40 delavcev pa bo občinski sindikalni svet prispeval polovico sredstev za letni oddih, drugo polovico sredstev pa bodo zbrale sindikalne organizacije tistih podjetij, kjer so ti delavci zaposleni. Dodamo naj še to, da so se delavci v podjetju »Novkabel« odločili, da bodo sredstva sindikata, sicer namenjena njim, odstopili drugim kolektivom, ki se bore z znatno težjimi materialnimi težavami. ekskluzivni modeli — plašči tn obleke modnib barv v omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—o^ljek lll!llll!!!lllllllllllll!lllllll!l!l!ll!!lllll!lll!!ll!!lll!!ll!IIIIII!!l!llll!!llllll!l!!llill!!lll!!!llllll!!lll!!lllllll!!l!l!lllll! MMiiiiiiMHiiiiiiiKiis1-..mm........mm Proletarci vseh dežel,združite se: DELAVSKA ENOTNOST POSEBNA IZDAJA OB II. OBČNEM ZBORU SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANE nimmi ■■im®! Namesto našega komentarja o občnem zboru, smo tokrat za oceno zbora ljubljanskega sindikata delavcev storitvenih dejavnosti zaprosili kar delegate. Vsi, ki smo jih vprašali za mnenje, so bili soglasni, da je bil občni zbor dober, da se je odlikoval po tehtnih in konkretnih razpravah ter da je dal obilo napotkov, kako zastaviti delo v prihodnje. TOMO ZEVNIK, delegat Iz komunalnega podjetja »Kanalizacija«: »Občni zbor je po mojem uspel prav Zavoljo tega, ker so se posamezni delegati v razpravi dotaknili tistih žgočih problemov, ki so značilni za vse delovne organizacije storitvenih dejavnosti Ljubljane. S tem so novemu odboru ljubljanskih sindikatov storitvenih dejavnosti nakazali tudi naloge, ki jih bo moral še bolj smelo razreševati. Te, naloge pa so med drugim izpopolnjevanje internih samoupravnih aktov na osnovi ustavnih sprememb, borba za enotno obravnavanje gospodarstva, se pravi tudi storitvenih dejavnosti, v okviru Ljubljane in ne v Okviru razdrobljenih ‘petih občin, ter ne nazadnje skrb za ureditev sistema izobraževanja za vse panoge storitvenih dejavnosti v Ljubljani.« ZBORU NA ROB JOŽE KUŠAR, delegat iz ljubljanske Lesnine: »Izredno dobro je bilo poročilo predsednika Francija Novaka. Nasploh mi je bil občni zbor ' všeč zaradi tega, ker mi je kot predsedniku sindikalne organizacije v našem podjetju dovolj jasno osvetlil vse probleme storitvenih dejavnosti V Ljubljani, posebej pa še probleme obrti, gostinstva in turizma ...« ' FRANC PLAZAR, direktor trgovskega podjetja »Gramex«, Ljubljana: »Zelo dobro je bilo pripravljeno poročilo za II. občni zbor ljubljanskih sindikatov storitvenih dejavnosti. Posebej pa moram zavoljo obravnave konkretnih problemov pohvaliti uvodno besedo predsednika našega odbora.« PAVLE HARTMAN, delegat iz veleblagovnice Na-Ma: »Občni zbor mi je bil všeč zaradi tega, ker je celovito obravnaval tiste probleme, ki težijo nas trgovce. Podpiram, kar je povedal Franc Plazar, da se mora tudi ljubljanski mestni odbor sindikata storitvenih dejavnosti odločno boriti proti uvedbi prometnega davka na razlike V Cenah pri maloprodaji...« FRANC ŽNIDARŠIČ, delegat iz podjetja Obrtnik: »Tudi b turizmu v Ljubljani smo slišali mnogo kritičnih in pohvalnih besed. Res nevzdržno je, kot je poudaril dr. Mitja Goreč, da obišče Ljubljano vsako leto na milijone tujih turistov, pa zanje tako malo poskrbimo. Po drugi strani pa z občnega zbora odhajam s prijetnimi občutki tudi zaradi tega, ker smo se o problemih ljubljanske obrti odkrito pogovorili. Upam, da naši zaključki tokrat ne bodo ostali samo na papirju.« Franci Novak, predsednik ljubljanskega mestnega od,bora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, je v svojem referatu zelo konkretno orisal usmeritev odbora v prihodnjem ■■■■■■■■■■ obdobju VZTRAJATI NA STALIŠČIH GOSPODARSKE REFORME (Nadaljevanje s 1. strani) je potrebno finančna sredstva združiti.« V nadaljnjem razmišljanju o tem vprašanju, je tovariš Novak priznal velike zasluge delavcem v komunalni samoupravi za 'razvoj, ki ga je Ljubljana dosegla na vseh področjih. Pri tem pa je sodil, da terja čas združitev komunalnega sistema v Ljubljani pod eno streho. V tem združevanju je seveda potrebno poiskati pravo mero za to, kaj vse združiti v enotno politiko, katere zadeve pa zaradi bolj učinkovitega reševanja še vedno pustiti manjšim družbeno političnim enotam. Ureditev vseh teh zadev si lahko obetamo v novem statutu mesta Ljubljane. In tak statut, ki bo resnično reševal najbolj bistvena vprašanja ljubljanskega komunalnega sistema, bodo sindikati podprli. ž ENOTNIMI STALIŠČI KREPITI SAMOUPRAVO V KOLEKTIVIH Ko je govoril o razvoju samoupravljanja, je predsednik Mestnega odbora sindikata delavcev storitveni dejavnosti Ljubljana kritično ocenil razvoj samouprave v delovnih organizacijah.; Osrednjo pozornost pri tem vprašanju je posvetil nekaterim zakonskim: novostim na področju samouprave, zlasti pa uveljavitvi tako. imenovanega ustavnega amandmaja 15. »Dopolnjena ustava, je sprostila volitve organov samoupravljanja« je našteval bistvene novosti Franci Novak, »sprostila je vprašanja kandidiranja, reelekcije, družba se je .odrekla sodelovanju v razpisnih komisijah -za direktorje in vse to prepustila . delovnim -organizacijam. To nalaga kolektivom in konkretno sindikatom nove naloge« Potem ko je ocenil nekatere razprave o tem, kakšne bodo posledice zakonskih novosti v samoupravni praksi, je Franci Novak poudaril: »V novih dokumentih bo potrebno jasno povedati, da so delavski sveti organi upravljanja. ki nakazujejo -politiko, dajejo smernice razvoju poslovne politike in kontroliralo uveljavljanje take -politike. Vse drugo pa mora ostati v pristojnosti izvršilnih organov, bodisi kolektivnih bodisi individualnih.« . Franci Novak ni soglašal s sodbo* da so delovne organizacije ukrepale protizakonito, če so podaljšale mandate organom upravljajna do konca leta, do veljave novih zakonskih predpisov in dotlej ohranile tudi upravne odbore. Dejal je, da bi bila naglica pri - tem škodljiva za gospodarstvo in njegovo samoupravo. Zavzel se je za to, da se družbeno-politične organizacije in strokovne institucije pomenijo o teh vprašanjih, izoblikujejo enotna stališča in tako pomagajo delovnim, organizacijam pri konkretnem uresničevanju novih zakonskih predpisov v življenje. KJE JE POBUDA ZA EKONOMIČNO GOSPODARJENJE Znaten del svojega referata je Franci Novak posvetil gospodarjenju v storitvenih dejavnosti. Na osnovi mnogih podatkov je ocenjeval dobre in slabe strani gospodarjenja v delovnih organizacijah. Med dru- gim je povedal: »Leta 1967 se je prvič pojavilo nesorazmerje med delitvijo dohodka na sklade in osebne dohodke. Kritizirali smo neugodno razmerje in dejali, da »jemo ‘sami sebe« pač zato,- ker zadev nismo temeljito preana-lizirali. Hkrati moramo ugotoviti resnico, da si je naša družba vzela več, kakor je bilo predvideno in tudi zapisang- V gospodarski reformi. Tedaj je bilo zapisano razmerje 70:30 v dobro delovnim organizacijam, v resnici pa se to razmerje vse bolj krči v škodo delovnih organizacij.« To trditev je Franci Novak utemeljil s primerom: »V občini Ljubljana-Center je lani porasel neto produkt na indeks U5 in v teh j..ejah bi lahko porasle tudi družbene obveznosti in udeležba delovnih organizacij. Zgodilo se Je drugače. Družbene obveznosti so porasle na indeks 116, drugi prispevki, tako na primer prispevki iz osebnih dohodkov so porasli na 119, tako da je dohodek delovnih organizacij dosegel le indeks 112. Vprašamo se, kje je stimulacija za ekonomično gospodarjenje. Sindikati smo dolžni opozoriti, da je potrebno tudi na tem področju uresničevati cilje, ki smo si jih začrtali ob gospodarski reformi.« Fotem je Franci Novak govoril: o gibanju števila zaposlenih. Število zaposlenih v storitveni -dejavnosti je poraslo za 7 %' kar je v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami veliko, ni pa dovolj, če se spomnimo, d.a morajo storitvene dejavnosti zaposlovati presežek drugih gospodarskih dejavnosti. Toda. je povzel Franci Novak, kdo pomaga pri odpiranju novih delovnih mest, da bd lahko zadovoljili družbene potrebe pri zaposlovanju. Na to bistveno vprašanje nam doslej še ni nihče odgovoril. To vprašanje je Franci Novak povezal tudi z delitvijo osebnih dohodkov, s sorazmerno najnižjim porastom osebnih dohodkov v storitvenih dejavnostih in vendar so delovne organizacije z umno poslovno politiko dosegle ugodnejše poslovne rezultate* kot v prejšnjih letih. Zatem je tovariš Novak ocenil gospodarjenje v posameznih panogah storitvenih dejavnosti. o Za trgovino, je med drugim dejal, je osnovna slabost v tem, da v petindvajsetih letih še nismo uspeli programirati njenega razvoja na področju Ljubljane. Trgovina je dosegla sicer velik kvalitetni: razvoj in jp je danes mogoče v mnogo-čem primerjati z razvito trgovino v svetu. 9 Med posameznimi gostinskimi podjetji so velike razlike v gospodarskih uspehih. Večja podjetja so objekte modernizirala in razširila svoje zmogljivosti. Mnoga podjetja pa še vedno životarijo. Vsi poskusi za združitev manjših gostinskih podjetij pa so se izjalovili, še vedno ostaja aktualno vprašanje, kako zagotoviti enakopravne odnose med zasebnim in družbenim gostinstvom. # Obrt pesti zastarel strojni park, skromna akumulativnost, slaba strokovna zasedba. Vse to vpliva tudi na slabše razvito samoupravo. Temu so krivi subjektivni in objektivni vzroki, morda pa je temu kriva tudi premajhna zavzetost občinskih skupščin, z izjemo občine Ljub-Ijana-Center, da bi izboljšale položaj obrti in ustvarile pogoje za njen uspešnejši razvoj. DOLG SINDIKATA Ustavni amandma 15 je spodbudil delavne kolektive, družbenopolitične organizacije in druge družbene dejavnike v resno razmišljanje o nadaljnji poti poglabljanja in razvijanja samoupravnih odnosov. V razmišljanju o posledicah novih samoupravnih predpisov za nadaljnji razvoj neposrednega Odločanja proizvajalcev pa se poraja hkrati vprašanje, kaj je doseglo:samoupravljanje v svojem, dosedanjem razvoju, kakšen je položaj v delovnih kolektivih, kje tičijo vzroki za nepravilnosti v dosedanji samoupravni praksi. Vsa ta vprašanja- je načel tudi občni zbor mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Ljubljani. O tem smo lahko prebrali kritično oceno v poročilu mestnega odbora, na ta vprašanja sta izčrpno opozorila Franci Novak v uvodnem referatu in Vitomir Vidmar v razpravi Čemu tolikšen poudarek tem vprašanjem prav v storitvenih dejavnostih? Za to dejavnost je značilno, da združuje mnogo manjših kolektivov. Za manjše kolektive pa je zlasti Značilna slaba kadrovska zasedba in ponekod izredno slabe gospodarske razmere, kar je hkrati vzrok za bolj ali manj namerno dušenje samoupravne pobude delavcev. V takih kolektivih so očitne nepravilnosti, ki se kažejo predvsem v kršenju splošnih in internih predpisov* zlasti na področju delovnih razmerij in delitve osebnih dohodkov V takih kolektivih so večkrat usmerjale celotni tok samouprave manjše skupine ljudi, ki so hkrati zasledovale posamične in skupinske cilje. V takšnih razmerah je bilo mogoče ribariti v kalnem. Poleg tega, da so- zaostajali s prilagajanjem notranje zakonodaje splošnim predpisom ali so to zakonodajo prepisovali od drugih podjetij, ki zato ni imela življenjskega soka, ki bi oživljal samoupravo v delovni organizaciji, so to zakonodajo v kolektivih po nepotrebnem večkrat spreminjali, kakor so pač narekovale neposredne koristi nekaterih posameznikov. Kjer je samouprava tako globoko zabredla,- tam je bilo mogoče tudi izigravati odločitve samoupravnih organov, prikrivati napake, tam je bila tudi neenotna odgovornost do dela in še marsikaj drugega. Z vsemi temi nepravilnostmi: se sindikat .ni spoprijel danes, ampak je vsa leta opozarjal nanje in tudi kolektivom pomagal, da bi spregledali nepravilnosti in jih odstranili. Za to ima mestni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti dokaze, saj so njegovi člani večkrat obiskali nekatere delovne organizacije in v mejah svojih pristojnosti in dolžnosti tudi ukrepali. Predvsem pa je mestni odbor skušal pomagati sindikalnim organizacijam pri volitvah v delavske? svete in v druge samoupravne organe. Poleg pismenih navodil, ki so vsebovala zakonska določila o načinu volitev, je mestni odbor sindikata delavcev storitvenih -dejavnosti • posebej... vztrajal. pri tem, da delovni kolektivi izvolijo v delavske Svete zares najboljše delavce. V mnogih delovnih organizacijah je tudi pomagal pri vsebinskih pripravah za volitve, v nekaterih je celo terjal razveljavitev volitev in ponoven razpis zaradi ne-: zakonitega postopka. Zaradi takšnih izkušenj, ki jih razumljivo ne kaže posploševati, opozarja sindikat danes na nadaljnjo pot samoupravljanja, ki jo utegnejo novi predpisi v posameznih delovnih organizacijah ,spet ^različno skrčiti. Dejstvo je, da o teh spremembah razpravljajo zaenkrat le nekateri strokovni delavci, ki seveda v posameznih primerih že snujejo bodočo organizacijo samouprave, v kolektivu. Večina delavcev ne ve, da so v razpravi^ predpisi, ki bodo bistveno vplivali na nadaljnji razvoj njihove organizacije in samouprave. Posledice Jakih razmer pa so lahko daljnosežne, saj v mnogih primerih lahko resno, ogrozijo ponekod že tako na moč okrnjeno neposredno odločanje. Vse to neobdelano področje. ostaja hvaležna naloga sindikatov. Sindikat je dolžan sodelovati z delavci in jih pravočasno seznaniti z,zagonskimi novostmi in možnostmi, ki se ponujajo.oh sprejemanju novih samoupravnih aktov. USPEŠNO DELO V MINULEM OBDOBJU ZAČRTUJE V BODOČO AKTIVNOST O politični aktivnosti sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Lj‘ub!j*ane v minulih dveh letih __ »Mestni odbor sindikata delavčev storitvenih dejavnosti Ljubljane se je v dveh letih nedvomno uspel organizacijsko utrditi,« je med drugim rečeno v obsežnem poročilu za drugi občni zbor tega strokovnega sindikata, ki je bil minulo sredo v Festivalni dvorani v Ljubljani. Edino kar še ni popolnoma uspelo mestnemu odboru — ugotavljajo sestavljavci poročila je ureditev dela štirih pododborov, to je pododbora za trgovino, gostinstvo in turizem, za komunalo in za obrt. Zavoljo tega je moralo predsednslvo mestnega odbora sindikata delavcev ' storitvenih dejavnosti največkrat prevzeti nase naloge, ki so sicer bile v delovnem programu pododborov. POVEZOVANJE Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI Mestni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je v minulem obdobju poleg lastnega utrjevanja prenesel težišče svojega delovanja na delovne organizacije, zlasti manjše, ki so najbolj potrebovale pomoč. Mestni odbor se je skupaj z delovnimi organizacijami ukvarjal z najrazličnejšimi problemi, predvsem pa z gospodarjenjem posameznih podjetij, s samoupravljanjem, z notranjo zakonodajo, medsebojnimi odnosi, s prekinitvami dela, s problematiko osebnih dohodkov zaposlenih, z reelekcijo vodilnih delavcev v podjetjih, s stanovanjskimi problemi, z uvedbo 42-umega delovnega tedna, s problemi nezaposlenosti in zaposlovanja ter življenjskimi in delovnimi razmerami delavcev, s štipendiranjem, kadrovsko problematiko in številnimi drugimi vprašanji. Razen tega je mestni odbor vabil /predstavnike sindikalnih organizacij na različne sestanke. Tako so na primer bili v ok- tobru lani sklicani predstavniki vseh 250 sindikalnih organizacij, kolikor jih združuje ta' mestni odbor, da bi se pogovorili o pripravah na občne zbore. Toda odziv na povabilo je bil zelo slab: od vseh vabljenih se je na prvi poziv odzvalo le 32 do 49 % predstavnikov sindikalnih organizacij, nekateri predstavniki sindikalnih organizacij so se odzvali šele na deseti pismeni ali telefonski; poziv. Vzroki za to so različni. Največkrat gre za malomarnost do dela v sindikatu, bili so primeri, da so vabila prišla v neprave roke, pa tudi taki. ko so v posameznih podjetjih predstavnikom sindikalne organizacije preprečili stike z mestnim odborom. Tak odnos in take razmere kajpak zelo otežkočajo delo mestnega odbora, ga zavlačujejo in slabe njegovo učinkovitost., Značilno pa, je, da so prav tiste sim^ralne organizacije, ki se niso odzvale večkratnim zivom, najbolj potrebne P01-1”^ pri organizaciji občnih zb°r,„ in tudi sicer pri delu sindik^j je še posebej poudarjeno v Pl ročilu mestnega od,bora sih . kata delavcev storitvenih nosti. Ljubljane. j* Dodati pa velja tudi to, . pomoč, ki jo je mestni nudil posameznim osnovru , sindikalnim organizacijank g bila vselej zaželena niti °°u,0 sprejeta. V nekaj primerih .j posamezniki poskušali ozna ^ to pomoč celo tako, kot da _ mestni odbor zavzema za ° ' e\ei ■ razumeli dala sindikata^ jb ^ zavoljo nepravilne obveščen ^ zavirali delo, ki je bilo v biS v njihovem interesu. gačne interese kot prizadeti k®! lektiv. Tudi delavci- niso v«®1 USPEŠNO DELO TUDI NA DRUGIH PODROČJI«« V poročilu za občni zbor preberemo, da je bilo V nekaj številkah Z več kot 16.000 zaposlenimi je trgovina v Ljubljani najmočnejša panoga storitvenih dejavnosti. Toda celo v večjih trgovskih Podjetjih akumulativnost ni zadostna, pri majhnih pa je Povsem neznatna. Tako od 100 trgovskih delovnih or-oanizacij kar 45 podjetij dosega sklade, ki komajda še zadostujejo za enostavno T€Produkcijo. • Trgovina ima le približ-710 30 lastnih '■ poslovnih Prostorov. Od proizvodnje celotnega i gospodarstva tr-govinafaeaUzira le-približ-P* * 40 %iprometa, medtem k° Preostalih 60 % prometa kavlja.proizvodnja sama-SarnoiPiindustriji in rudar-*fou ^ znaša prodaja preko trgovine komaj 43%. Razen tc0<1 «9 Industrija sama oskrbuje s približno 68% reProdukcijskega materiala, Pvvprečne zaloge tega ma-eriqja pa zadostujejo za ■te dni '-proizvodnje. so zahteve trgovskih lovcev po poenostavitvi av6nega sistema upraviče-*e> Potrjuje naslednji po-atek: pri 25 trgovskih dednih organizacij dela na obračunavanju in plačeva-niu ter vodenju evidence v ^ezi s prometnim davkom i 112 delavcev, stroški za Pa. znašajo letno 2,7 mi-li°Pa N-din. Trenutno je na Ijubljan-5 em območju 37 gostin-8 Ih Podjetij, ki zaposlujejo skupno nekaj več kot delavcev. O veliki razdeljenosti gostinstva pa Priča podatek, da sedem Gostinskih — hotelskih or-GPaiz^cij zaposluje kar po-vseh v gostinstvu zaposlenih delavcev. * ^ 0^,rt se trenutno bori z ^ Večjimi materialnimi te-^Varni. To potrjuje tudi s^k, da je minulo po-gub*10 let° zak.ljučilo z iz-kot° ^ar 12 P°djetij, več let 30 Podjetij pa že nekaj Posluje na robu renta-Odnosti. ‘avcev 8a odbora sindikata di ucn x0ritV€nih dejavnos kot &no 113 podroi i ^PoslL ^^njevanje po d! ovnih eni*1. v storitvenih di Va Prenr®anizaci^a*1’ kar zadi V uI>ravi0'S poslovnih prostore 2arij) , 1 Janje delovnih organ ?0s^snostfZlt€v Problema nezi tle&a za,1’ Problematiko socia ®ro,Vania> ustvarjan. oeriega Položaja dru ■ °brti in Osebnega sektorj v sPlo5,igOStinstvu, življenjs: ljudi ip j standard delovn: 1 drugo. kora mestnega oi ^nih dpf’kata delavcev stori k«tni doK-Vnosti v minuli mai Z asti na ^ J3 so bila uspesr d delu ?°dročju nagrajevan ^hizanj- ,zkušnje delovnih o ?aoine n= 80 'uvedle najbolj f odbor - Ivanja po del Posredoval tistim d !? hišo ^ffhizacijam, ki te! koriti, ’z„ k sploh niso mog ukoril ifav Uh je pri te 7Psko nren ^ kakršnokoli ša i Vahia i! asanie meril nagr n ene organizacije Sk°dljivo. em nesmiselno Ven^- kn6® °dborJ^riZadevanja mej , IJučena <-a s tem še niso z wlin oseb«temi delitve doho ^kvenik d»iega dohodka v st ei°vnih organizaciji Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili po pošti? Češe še niste, odločite se še danes NOVO VODSTVO MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA Da bi bile v novem vodstvu mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljana čimbolje zastopane vse panoge storitvenih dejavnosti, delovne organizacije in nji-hove asociacije, so delegati IL občnega zbora zavrnili predlog kandidacijske komisije, naj bi novi odbor štel 33 članov, ter izvolili 37-člansko vodstvo svojega sindikata. Takoj po zaključku občnega zbora se je sestal tudi novo izvoljeni plenum ter vnovič izvolil za predsednika Francija Novaka iz Autocorbmercea, in dosedanjega tajnika Janka Velikonjo. V predsedstvo so elani plenuma izvolili še naslednje tovariše: Ivana Belinca, Danijelo Gorjup, Vjekoslava Jenka. Slavko Jurman, Tinko Muhar, Dušana Petroviča, Vitomirja Vidmarja, Toma Zevnika m Sonjo Makarovič. Razen članov predsedstva so bili v plenum mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljana izvoljeni: Stanka Burnik, Viktor Čeč, Albin Erklavec, Alojz Galič, Lovro Gaspari, dr. Mitja Goreč, Janko Havliček, Bojan Inkret, Alojz Jamnik, Vida Knep, Mojca Kramar, Drago Kornhauser, Leopold Koso rog, Jože Kušar, Živan Lasič, Darinka Novak, Tone Podobnik, Andrej Prah, Jože Slejko, Janez Srpan, Vera Strajner, Ivan Semlak, Slavko Šimnovec, Jane j Skrabar, Bogdan Vidrih in Jana Zupančič. Predlog je izglasovan PREDSEDNIK MSS LJUBLJANA RUDI BREGAR NA II. OBČNEM ZBORU SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI:______ Že danes moramo razmišljati o jutrišnjem dnevu »IZKORIŠČAMO OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI KOT PRIMERNO TRIBUNO LJUBLJANSKIH SINDIKATOV, DA BI PREKO NJE OPOZORILI VSO LJUBLJANSKO STROKOVNO, POSLOVNO, TEHNIČNO, SAMOUPRAV-NO IN DRUŽBENO-POLITIČNO JAVNOST, S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SREČUJEJO SINDIKATI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN KAKŠNA STALIŠČA IMAJO DO NJIH.« Izhodiščno misel razprave predsednika ljubljanskih sindikatov Rudija Bregarja bi lahko takole povzeli: ljubljanski sindikati so v dveh letih svojega obstoja upravičili zaupanje članstva in z uspehom uresničevali načrte, ki so si jih zadali ob ustanavljanju Zveze sindikatov Ljubljane. »Potrebno pa je dodati tudi to, da so ljubljanski sindikati v tem kratkem časovnem obdobju pri vseh odgovornih odločitvah in v različnih prelomnih trenutkih družbenoekonomskega življenja v Ljubljani vedno zastopali napredna stališča. Mislim, da to ni nobena domišljava ugotovitev in da nam zato tudi lahko mnogo pomeni pri ocenjevanju sindikalne dejavnosti v Ljubljani,-« je poudaril Rudi Bregar. Ko pa ocenjujemo doslej prehojeno pot, si moramo priznati, da ni bila ne lahka ne brez pregrad. Tudi razvoj storitvenih dejavnosti še ni dosegel teste točke, ko bi lahko ugotavljali, da smemo biti z njim zadovoljni in da smo izkoristili že prav vse možnosti. Do tega je še daleč, čeprav je po drugi strani res, da storitvene dejavnosti že danes v marsičem prispevajo k stalnemu porastu standarda ljubljanskih delavcev. »Toda hkrati s tem se moramo zamisliti tudi nad prihodnostjo/-' je nadaljeval predsednik ljubljanskih sindikatov. Jubljane namreč še vedno razlivajo številne pomanjkljivo-ti. Odbor v svojem poročilu ned drugim sam ugotavlja: 9 da je dohodek še vedno ireveč odvisen od zunanjih »redpisov, ki mnogokrat one-nogočajo stabilnejšo delitev na sebne dohodke in na sklade; • da so težave v iskanju ubjektivnih meril za nagrajevanje po delu; • da je opazno odstopanje d sprejetih normativov, ki že ako in tako niso najboljši; # da je nagrajevanje po lelu pogosto zasnovano na po-'sem subjektivni oceni posa-neznikov; # da so pravilniki o nagra-evanju po delu preveč kompli-ilrani. Te in druge slabosti povzro-:ajo težave delovnim organiza-:ijam, njihovim sindikalnim >rganizacijam ter vnašajo neza-lovoljstvo med delavce, povzro-:ajo prekinitve dela, ne stimu-irajo dovolj posameznikov in ikupin pri delu, kar nato nega-ivno vpliva na proizvodnjo, po-ilovnost in na uspešnost gospo-larjenja. Zato bo prav proble-natika delitve in nagrajevanja »na od osrednjih nalog v akcij-ikim programu novega vodstva ega ljubljanskega strokovnega sindikata.. • »Evropa bo, tako vse kaže, v prihodnjih desetih ali petnajstih letih krenila v sila hiter gospodarski razvoj. Po zdajšnjih predvidevanjih bo imelo leta 1985 že več kot dvesto milijonov prebivalcev Evrope standard, kot ga imajo trenutno prebivalci ZDA. Računamo tudi lahko, da bo tedaj kakih 800 milijonov prebivalcev Evrope — vštevši Sovjetsko zvezo — ustvarilo približno 2830 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca. In če jemljemo za primerjavo zdajšnjih 924 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca, potem si lahko ustvarimo vsaj približno podobo o tem, kako silnemu gospodarskemu vzponu gremo naproti. Pri tem pa seveda ne kaže prezreti, da bo čedalje bolj naraščala poraba dobrin, zlasti tistih, ki so povezane z osebnim standardom, da bo za prebivalstvo Evrope pomenila razdalja nekaj sto kilometrov čedalje manjši problem in da bomo torej morali tudi pri nas resno računati z ogromnim evropskem tržiščem. Zavoljo tega velja že zdaj razmišljati, kako najbolje izkoristiti vse tiste prednosti, ki se ponujajo v nadaljnjem razvoju Ljubljane. Samozaverovanost in samozadovoljstvo nad doseženim, ozkost in zaprtost — vse to bi neizbežno pomenilo samo oviro pri izkoriščanju teh prednosti,-« je nadaljeval tovariš Bregar. A takih primerov niti ni tako malo: očitno je namreč, da so se v nekaterih delovnih organizacijah odločili, da zavoljo trenutnih koristi ne bodo razmišljali o možnostih ekspanzije. S tako mentaliteto se danes še lahko držijo na površju, jutri bržčas nič več. Ne glede na to, da je lahko tako samozadovoljstvo le kratkotrajno, pa povzroči tudi številne konflikte, medtem ko si v takih delovnih kolektivih delijo razmeroma visoke osebne dohodke, se mora prenekateri kolektiv odrekati boljšim osebnim dohodkom in višjemu standardu samo zavoljo tega, da lahko več nameni za investicije in si tako ustvari pogoje za novo ekspanzijo. Zato se bomo morali v sindikatih zavzemati, da ti kolektivi, ki danes kujejo načrte za jutrišnji dan in katerih načrti so tudi uresničljivi, dobijo vso podporo širše družbene skupnosti in da bodo mogli svoj kapital pod ugodnejšimi pogoji kot danes obogatiti z družbenim kapitalom. Nato pa je predsednik ljubljanskih sindikatov Rudi Bregar nadaljeval: »V nedogled se kajpak ne bo mogoče odrekati višjemu standardu proizvajalcev in na račun osebnih dohodkov zbirati sredstva za gospodarsko ekspanzijo. Izkušnje zadnjih let nam tudi kažejo, da je v zadnjih nekaj letih sicer zraslo v Ljubljani nekaj modernih obratov storitvenih dejavnosti, toda kaj, ko se za temi modernimi fasadami še vedno pogosto srečujemo s staro organizacijo dela, s starim načinom poslovanja. Novi stroji in novi delovni prostori še ne prinašajo sami po sebi tudi večje poslovnosti! In prav za večjo poslovnost se moramo v prihodnje boriti sindikati, pravzaprav, morali se bomo zavzeti, da se v naše samoupravno gospodarjenje navzame tudi več poslovnega razmišljanja in odločanja. Ob vsem tem seveda ne gre prezreti prav na današnjem občnem zboru tolikokrat ponovljene zahteve, da se na področju Ljubljane kot celote izoblikuje koncept enotnega gospodarskega razvoja in da v skladu s tem konceptom zagotovimo tudi storitvenim dejavnostim skladnejši in možnostim ustrezen razvoj. Zato zagotovim, da sta odbor in mestni sindikalni svet posredovala novi mestni skupščini na tem zboru izoblikovana stališča in da se bomo zavzeli, da dobe storitvene dejavnosti v programu družbeno-ekonomskega razvoja Ljubljane mesto, kot jim gre.« i Iz razprave na II. občnem zboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljane Razprava na II. občnem zboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljane se je odlikovala zlasti po tem, da je velika večina delegatov, ki so sodelovali v razpravi, konkretno in brez odvečnih besed spregovorila o tistih problemih, ki jih je treba čimprej razrešiti, da bi zagotovili večji razmah storitvenih dejavnosti na območju Ljubljane. Zaradi zanimivosti in tehtnosti razprav posameznih delegatov jih posredujemo v izvlečkih. Najprej se je za razpravo prijavil dr. Mitja Goreč, predstavnik Turistične zveze Slovenije. Med drugim je dejal: »Apeliram na mestni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, da posveti turizmu v Ljubljani več pozornosti, da združi svoje sile v tem smislu, da bi Ljubljana dobila tudi ustrezno vodniško službo. Samo kot primer naj navedem, da so v nekem italijanskem mestu z zelo nizkimi stroški dobro organizirali tako službo. Vse turistične znamenitosti, zgradbe, spomenike in druge, so namreč opremili z rumenimi napisnimi tablami, ki povedo, kje lahko turisti posamezne zanimivosti vidijo. Prav tako so tudi potokazi po mestu označeni z rumeno barvo. Mislim, da bi to lahko izvedli tudi v Ljubljani...« Janko Iglič, delegat iz podjetja Tapo v Ljubljani, se je v razpravi dotaknil aktivnosti sindikalne organizacije v podjetju. Menil je, da osnovne sindikalne organizacije v podjetjih storitvene dejavnosti še niso povsod našle prave oblike dela in se pri delu še zmeraj izgubljajo v nepomembnih zadevah. Za njim je spregovoril o problemih ljubljanske obrti Lojze Dobrovoljc, predsednik poslovnega združenja za obrt, in med drugim poudaril: »Zelo tragična, vendar resnična je ugotovitev, da v Ljubljani nimamo programa razvoja obrti. Toda naredili ne bomo na tem področju ničesar toliko časa, dokler bomo imeli v Ljubljani pet različnih politik, to je toliko, kolikor imamo v mestu občin.« Riko Rižner, delegat iz ljubljanskega hotela Slon, je spregovoril o nekaterih problemih ljubljanskega gostinstva. Dotaknil se je tudi vprašanja 42-urnega delovnega tedna in problemov, s katerimi se srečujejo delovni kolektivi: »Pred nami je kratka doba, ko bomo morali tudi v gostinstvu začeti delati 42 ur na teden. Sprašujem se pri tem, kaj sta naša družba in zakonodajalec napravila še drugega, kot da sta sprejela ustrezni zakon? Ukrep oziroma predpis, ki določa uvedbo 42-urnega delovnega tedna, v podjetjih gostinske stroke ustvarja dva resna problema: onemogoča podjetjem ekonomski razvoj in močno pritiska na raven osebnih dohodkov. Iz teh razlogov se torej v gostinstvu ni mogoče na pamet odločati za 42-vrni delovni teden. Zato bodo morali sindikati ta problem resno proučiti in v okviru tega obravnavati tudi vprašanje obveznosti delitvenega razmerja.« Slavko Lamberger, direktor ljubljanske Plinarne, pa je na občnem zboru govoril o nekaterih sistemskih vprašanjih komunalnega gospodarstva Ljubljane: »Komunalno gospodarstvo je nedvomno pomemben dejavnik v delu storitvenih dejavnosti,« je dejal. »Menim, da to prebivalci mesta, kot je Ljubljana, še posebej občutijo. Popolnoma velja ugotovitev, da Ljubljana ne dohaja protrebe glede komunalnih storitev, hkrati pa tudi ugotavljamo, da zaostanek na področju storitev v komunalnem gospodarstvu razmeroma hitro nadomeščamo. O tem nam priča tudi podatek, da smo lani vložili v komunalno gospodarstvo v Ljubljani 6 milijonov N. dinarjev, letos pa jih nameravamo vložiti že 9 milijonov N. dinarjev. To pomeni, da se Ljubljana približuje takšnim komunalnih uslugam, kot si jih želimo. Hkrati je prav, če povem, da je investiranje v komunalno gospodarstvo povezano s precejšnjimi težavami. Zato na tem zboru lahko ugotavljamo, da bi dala vlaganja v komunalo še večji učinek, če bi bil razvoj komunalnega gospodarstva v Ljubljani bolj usklajen, bolj enoten za celotno mesto.« Janko Havliček, direktor hotela Slon iz Ljubljane pa je potem, ko je orisal številne uspehe ljubljanskih gostinskih podjetij v zadnjem obdobju, kritično ugotovil: _ »Ljubljansko gostinstvo bremenijo zelo visoke anuitete za najete kredite. Pod takimi pogoji, kot so nam bili dani leta 1967 in še lani za najemanje kreditov, ne gradijo nikjer na svetu. Sosedne države dajejo na primer gostinstvu možnost, da odplačuje kredite 25 let z 2 do 3-odstotno obrestno mero. Pri nas pa banke postavljajo odplačilni rok celo na 12 let s 6 % obrestno mero.« Franc Plazar, direktor podjetja Gramex in predstavnik Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, pa . je med obravnavo probmemov trgovine med drugim dejal: »Bojimo se, da ne bi bila trgovina ponovno ob akumulacijo. Kot vemo, že obstajajo nekateri zvezni pa tudi republiški predlogi, da bi uvedli prometni davek na razlike v maloprodajnih cenah. Tak davek pa bi po našem prepričanju popolnoma zavrl razvoj trgovine, ki je morala doslej vlagati v svoj razvoj 90 % lastnih sredstev in ji danes še vedno primanjkujejo milijarde, da bi lahko imela več zalog, kot za en sam dan...« V razpravi je sodeloval še Rudi Bregar, predsednik ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta, katerega razpravo pa objavljamo na posebnem mestu. Z občnega zbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljane so poročali IVANKA VRHOVCAK, MILAN ŽIVKOVlC in BOJAN SAMARIN N a 10 ci c e ro 9 VELENJE Začetek sezonskih del je v mesecu marcu vplival na ponovno povečanje nezaposlenosti na območju občine Velenje, V primerja, vi z mesecem februarjem je bilo v marcu kar 196 delavcev več zaposlenih. Največ se jih Je zaposlilo v gradbenem podjetju Tegrad In v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Kljub naraščajočemu zaposlovanju pa je na območju občine še vedno 7M nezaposlenih delavcev, od tega kar 6M žensk nn 9 MURSKA SOBOTA V KIK Pomurka — obratu za kmetijstvo Rakičan so doslej že večkrat organizirali strokovna ' delu. J« u min ....n.in.jo je zadovoljivo opravilo Izpit vseh 2S7 delavcev, ki so predavanja obiskovali, od tega jih Je dobilo odlično oceno kar 190. Preizkus znanja o varstvu pri delu za vse zaposlene delavce v proizvodnji pripravljajo tudi v obratu 'tovar-ne mlečnega prahu. A. H. ® RADOVLJICA ObSS Radovljica je skupaj z delavsko univerzo pripravil seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij v občini. Seminar so razdelili v tri skupine, in sicer v prvi skupini so člani sindikalnih vodstev iz Industrije, v drugi iz storitvenih dejavnosti, v tretji skupini pa so predsedniki in tajniki sindikata družbenih služb. I. N. Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo želpznice, ki ste jo dobili po pošti ? Če se še niste, odločite se še danes REGIONALNI POSVET CELJSKEGA PODROČJA O SPREMEMBAH POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA ______________ UVOD V JAVNO RAZPRAVO Na regionalnem posvetu predstavnikov sindikalnih svetov, občinskih konferenc SZDL in socialnega zavarovanja v Celju, ki so ga pred kratkim pripravili sindikati, so udeleženci v razpravi ugotovili, da bi morali v spremembah pokojninskega sistema predvsem zagotoviti financiranje. To naj bi po eni strani zagotovilo socialno dovolj visoke pokojnine, ki bi bile istočasno tudi ekonomsko dovolj zanesljive. Dalje so omenili, da ima sedanja zakonodaja na tem področju še vse preveč elementov državnega urejanja, pri čemer je zlasti pri zveznih zakonih nemogoče upoštevati vse specifičnosti posameznih območij, predvsem pa seveda republik, ki bi tu morale imeti večjo samostojnost pri zbiranju in trošenju sredstev. ® KAMNIK Mladinski aktiv tovarne pohištva Stol na Duplici pri Kamniku so te dni obiskali mladinci is koprske tovarne motornih vozil Tomos. Mladina obeh tovarn že nekaj časa izmenjuje obiske. Koprski mladinci so se po ogledu tovarne stol pogovarjali s svojimi gostitelji o delu mladinskih aktivov in o problemih uveljavljanja mladih proizvajalcev v organih delavskega samoupravljanja. TIK • NOVO MESTO Občinski sindikalni svet pripravlja bazenske posvete o osnutkih pravilnikov sindikalnih organizacij in o delu nadzornih organov v sindikalnih organizacijah. Te pravilnike so sindikalne organi- zacije dolžne sprejeti po novem zveznem statutu, ki je bil sprejet na VI. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. 9 KRANJ V marcu se je po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj število nezaposlenih na Gorenjskem nekoliko zmanjšajo predvsem v Radovljici in Tržiču, kajti začela so se že sezonska dela in je večje povpraševanje po delavcih zlasti v gozdarstvu, gradbeništvu in komunali. Veliko povpraševanje po delavcih je tudi v gostinstvu in predvidevajo, da bo letos gostincev primanjkovalo, 9 HRASTNIK Upravni odbor počitniške skupnosti pri sindikalnem svetu je te dni obvestil vse osnovne organizacije sindikata hrastniških podjetij o pogojih letošnjega letovanja v Vrsarju, kjer ima ta skupnost svoje vikend hišice. Cena dnevne oskrbe za odrasle je 26 dinarjev, za otroke do 10. leta pa 10 dinarjev. Stroške za 10-dnevno letovanje lahko interesenti plačajo v treh obrokih. Glede virov financiranja so bili nakazani nekateri novi vidiki, o katerih bo širša razprava še povedala svoje mnenje. Tu bi kazalo omeniti stopnjo iz poslovnega sklada, vsekakor pa bo treba s predpisi urediti obvezne rezerve. Sedanje ne dajejo dovolj jamstva za kritje vseh potreb v nujnih primerih. Posebne pozornosti so bila deležna mnoga vprašanja kot na pr. tako imenovana predčasna upokojitev, starostma in delovna doba žensk, pokojninska osnova, zaposlovanje upokojencev in podobne zadeve. Razprava je ugotovila, da upokojenci s predčasno upokojitvijo sedaj uživajo večje pravice od ostalih. To ugodnost morajo seveda plačevati ostali zavarovanci in si tega v bodoče verjetno ne bomo mogli več privoščiti, razen tam in takrat, ko bodo to pokazali ter narekovali ekonomski računi. Tudi glede delovne in starostne dobe žensk bo po mnenju udeležencev posveta morala javna in široka razprava dati odgovore, če je umestna z ozirom na enake zakonske pravice pri pokojninah. Gre bolj zato, da bi na primeren način zakonsko urejali položaj za- poslene žene-matere in ne samo ločitev po spolu. O pokojninski osnovi je bilo izrečenih precej besed, deloma pa tudi dilem okoli osnovnega vprašanja, to je delovno mesto, osebni dohodek v zadnjem, v zakonu ali drugem samoupravnem predpisu določene delovne dobe in končno še o strbkovni izobrazbi. Slednja je imela do nekaj let nazaj zelo važno vlogo, vendar pa je v sedanjem obdobju prav malo pomembna pri urejanju pokojnine. Podobna vprašanja se pojavljajo tudi v zvezi s storilnostjo delavcev na različnih delovnih mestih v zadnjih letih njihove zaposlitve. Ker gre tudi za širok splet, med seboj dokaj povezanih vprašanj, tudi ni mogoče dati takojšnjega odgovora, kakšna in katera rešitev bi bila za večino najpra-vičnejša in najbolj sprejemljiva. K temu je treba končno dodati tudi še usklajevanje pokojnin iz različnih časovnih obdobij, ki imajo svoje obeležje še s predpisi, ki so veljali v času upokojitve posameznega delavca. Posebno poglavje v pokojninskem sistemu tvori invalidsko upokojevanje. Na posvetu @ CELJE Po poročilu oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri celjski občinski skupščini število zaposlenih v industriji stalno narašča. V letošnjem letu je število zaposlenih za 3 odstotke višje od poprečnega števila zaposlenih v lanskem letu. SOSESKA 6 v Šiški v Ljubljani vse bolj dobiva svojo podobo. Letos bo od 2800 stanovanj, kolikor jih bo zgrajenih v tej soseski, dokončanih oziroma vseljivih že skoraj polovico. Razen tega pa vzporedno gradijo v tej soseski tudi otroške varstvene ustanove, trgovske in gostinske lokale. Ko bo Soseska 6 zgrajena, bo Šiška in s tem Ljubljana dobila enega najlepših tnestnih predelov. je bilo slišati, da so bile tu in tam izrečene pripombe, naj bi to področje izločili iz socialnega zavarovanja ter ustanovili posebne ter samostojne skupnosti, vendar se celjski posvet ni nagibal k takšni zakonski ureditvi. Naloge se namreč med seboj toliko prepletajo ter je nemogoče, da bi samostojna skupnost to laže urejala. Glede predčasne, deloma pa tudi invalidske upokojitve pa so nekatere analize pokazale, da se te zakonske ugodnosti zlasti poslužujejo tisti delavci, ki imajo doma nekoliko zemlje sli obrt, bili pa so tudi primeri, ko so po takšni upokojitvi odšli na delo v inozemstvo. Namen posvete ni bil, da bi dal končne recepte za ureditev vseh teh in podobnih zadev, bolj pa je bil namenjen cilju, da bi na bližnjih javnih razpravah po občinah osvetlili vsa tista pomembna vprašanja, ki na različne načine silijo v ospredje. Med te vsekakor spada tudi narodni dohodek in njegova delitev ter delež, ki pri tem odipade na socialno ter končo tudi na pokojninsko zavarovanje. Udeleženci posvete bodo v bližnji bodočnosti vodili javne razprave v posameznih krajih, v delovnih organizacijah, na sestankih in zborih občanov, zato je prav, če zadeve poznajo in spoznajo z vseh strani. Vsalk dobronameren predlog, pripomba ali mnenje Občanov bo lahko koristno služil bodočemu oblikovanju sprememb pokojninskega sistema, katerega okvir bodo še vedno tvorila naša ekonomika in sredstva, ki jih lahko v ta namen izdvojimo. Pri tem pa se seveda ne bo dalo izogniti številnim drugam vprašanjem iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ki jih bodo v javnih razpravah delovni ljudje prav gotovo tudi postavljali. Zato so že na regionalnem posvetu sklenili, da ne kaže pokojninskega sistema, njegovih dobrih In slabih strani jemati izločeno od ostalih panog socialnega zavarovanja, saj so njegov sestavni del, ki pa je posebej pomemben za vse tiste, ki so svojo delovno obveznost že končali in ki so svoj prispevek že dali v času redne zaposlitve. V. LANGERHOLC NOVOLES iz Straže pri Novem mestu postaja vse pomembn ^ steber naše lesno predelovalne in pohištvene industrije. La"' ( njihov kolektiv izvozil za 2,4 milijona dolarjev raznih Izdei* medtem ko letos njihova prodaja v tujino zavzema še večji NOVOLES se na tujem uveljavlja predvsem kot izvoznik stilnega pohištva. Na sliki: dnevna soba v francoskem stilu, »O*1 podjetja NOVOLES < VPRAŠANJE LJUBLJANSKEMU KOMUNALNEMU ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE; KAKO DOLGO ŠE Med vsemi tistimi rudarji in delavci ostalih zasavskih podjetij, ki so odšli z letošnjim X. januarjem v zaslužen pokoj, je nekaj posameznikov, ki še zmeraj niso prejeli odločb o upokojitvi, še manj pa denar. Zadnjič smo govorili z enim izmed njih, zagorskim rudarjem. Mož je že tretjič potrkal na vrata pokojninskega oddelka ljubljanskega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Kot prvič, so mu tudi tretjič obljubili, da bo njegova odločba zdaj zdaj izpolnjena in da bo v kratkem prejel pokojnino. Vmes so se mu seveda spoštljivo opravičili, Vendar se od opravičil aii obljub ne da živeti, še posebno ne, ker so minili že štirje meseci in je maj v deželi, jesti pa je treba vsak dan, vsak mesec sproti plačevati najemnino za stanovanje, vodo, elektriko in druge potrebščine. Mož se je vpraševal, kdo mu bo povrnil stroške za vožnjo v Ljubljano in nazaj? Vsakič je treba odšteti po 1000 S-din, kajti železnica ne vpraša, od kod potniku denar, če sede na vlak. No, tega denarja seveda ne bo več videl, ker socialnemu zavarovanju ni mar za te stvari. Cernu pa mož sploh hodi v Ljubljano spraševat, mar bi ostal doma in potrpežljivo čakal pismonošo z odločbo in položnico z denarjem. Zares imamo mačehovski odnos do ljudi, ki so dolga kopali do pokojnine, zdaj desetletja trdo delali, se do-pa morajo čakati, da jim sploh pošljejo tistih nekaj dinarjev za preživljanje. V Zasavju tale primer ni osamljen pojav. Zadnjič j« morala celo občinska skup' ščina v Hrastniku razprav* ijati o protestu nekaterih tamkajšnjih upokojencev, ki po treh mesecih niso dobili ne odločbe, ne pokojnine. 9 seje so poslali posebno pis* mo komunalnemu zavod" za socialno zavarovanje, * pozivom, naj vendarle up"* števajo, da gre za ljudi, ki si. žal, v času njihoveg* aktivnega dela niso mogli privarčevati toliko denarja« da bi nekaj mesecev živeli od prihrankov. Socialno za* varovanje je sicer odgovorilo, vendar odgovor ni za* dovoljii niti odbornikov, š* manj prizadetih upokojen' cev. Sicer pa je treba ugotoviti, da po ukinitvi samo" stojnega pokojninskega oddelka pri podružnici socialnega zavarovanja v Trbovljah zadeve okrog izdajanja odločb in odmeri pokojnine močno šepajo. Čeprav drnci a ima komunalni zavod oziroma pokojninski oddelek v Ljubljani zdaj znatn" več dela, to ne more biti ali vsaj ne bi smelo biti opravičilo za to, da morajo nekateri čakati na pokojnin« tri, štiri, in kot smo slišali* celo pet in šest meseev. čemu ne bi izplačevali akontacij, če že ne morejo v krajšem času zaključiti postopka pri izdaji cdločb-Konec koncev je za vsakega našega delavca slovo od aktivnega dela življenjski dogodek, ki na mu ga utegne takle način izplačevanj? pokojnin dočno zagreniti* Nekateri zasavski upokojenci upravičeno vprašujejo* kako dolgo naj še čakajo n® to. kar so si zaslužili s trdil" delom v dolgih desetletjih ...? -m- OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI 9 OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI • OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI • OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI 9 OBISK P*1 POTREBNA JE TUDI POSEBNA SLUŽBA KONKRETNA ZAŠČITA Številni meddržavni sporazumi, ki urejajo zaposlovanje, zaščito in pravice naših delavcev v tujini, so veliki večini naših delavcev, ki so zaposleni v evropskih državah, zagotovili pravno varnost in jih v pravicah kolikor toliko izenačiti z njihovimi delavci. Kljub temu pa se porajajo številni konkretni problemi, ki jih naši delavci ali ne znajo ali pa ne morejo sami reševati, zlasti ne, če ss posledica pomanjkljivih socialnih konvencij, ki smo jih sklenili s tujimi državami. Kar zadeva, na primer, Švico, je v meddržavnih sporazumih zelo slabo urejeno zdravstveno varstvo naših delavcev in njihovih družin. Pomanjkljivo je zavarovanje v primeru brezposelnosti po vrnitvi v domovino, izplačevanje otroških dodatkov itd. Švica našim delavcem pri invalidskem in pokojninskem zavarovanju ne upošteva delovne dobe iz Jugoslavije. Najštevilnejši drobni problemi nastajajo izven področij, ki so urejena s socialnimi konvencijami. Kam naj se naš delavec obrne v primerih kršitve delovne pogodbe, nezakonitih odpustov z dela, sklepov izgona iz države Ud.? Po navadi naši delavci v podrobnostih slabo poznajo pravne predpise z vseh teh področij in tako postanejo večkrat žrtve pravne nepoučenosti. Kar zadeva Svicoi je stanje še toliko bolj zapleteno, ker so od kantona do kantona precejšnje razlike v pravni ureditvi posameznih stvari. Z njihovo zvezno zakonodajo so na primer urejeni samo otroški dodatki za poljedelske delavce, za druge, zlasti za industrijske delavce, pa to ureja kantonalna zakonodaja. Problemi pa nastajajo tudi zaradi tega, ker delavci, ki delajo v tujini, ne poznajo dovolj domačih jugoslovanskih pravnih predpisov. Zaradi tega večkrat ne uveljavljajo svojih pravic ali pa razna pravna razmerja urejajo pomanjkljivo. To jim škoduje tako v času zaposlitve kot tudi pri poznejšem uveljavljanju pokojnin-skiht invalidskih in drugih zahtevkov. Mnogo zapletov nastaja zaradi tega, ker nekateri zavodi za zaposlovanje omejujejo svoje delovanje z državami, s katerimi nimamo ustreznih sporazumov o zaposlovanju, le na golo kupoprodajo delovne sile in se za delavce, brž ko so sklenili pogodbo^ s tujim delodajalcem, ne zanimajo več. Kasneje se neredko pokaže, da je bila pogodba le na videz ugodna, kajti navedena plača v pogodbi je le kosmati zneseki ki Pa j® dejansko precej manjši. KAKO POMAGATI? Ob tem, ko razmišljamo, kako pomagati našim delavcem m tujem, ne moremo mimo dejstva, da zgolj informiranje naših delavcev o različnih pravnih vprašanjih ni dovolj. Tudi doma so poleg tega, da objavimo zakone, potrebni prava vešči ljudje, pravne posvetovalnice, ki občanom razlagajo in jim pomagajo. In prav tako kot doma, potrebujemo tudi za naše delavce v tujini posebno uslužnostno dejavnost, ki se bo ukvarjala z njihovo pravno in socialno varnostjo, s predpisi in pravnimi nasveti. Napak bi bilo pričakovati, da bo mogoče vse probleme rešiti s tem, če bomo razširili konzularno službo. Le-ta ima namreč omejene pravne in tudi dejanske možnosti za delovanje. Naloge te službe so med drugim opredeljene z mednarodnimi konvencijami, službe lahkp delujejo le v okvirih, ki so določeni z meddržavnimi sporazumi in ki so običajni v odnosih z državami. Delavcem v tujini, ki so naši državljani, dajejo konzularne službe predvsem pravno pomoč v zadevah, ki se tičejo njihovega državljanskega odnosa, opravljajo zadeve s področja imovinskih odnosov, rodbinskega prava itd. Vendar konzulati ne morejo in večinoma tudi niso usposobljeni za to, da bi nudili pomoč, kadar gre za pravno, socialno in ekonomsko zaščito naših delavcev v tuji državi. Zaradi vseh problemov, ki se porajajo, bi bilo nujno trebe j Viti posebno samostojno službo, ki bi se ukvarjala izklj'-1^ vprašanji naših delavcev na tujem in ki bi »skrbela« za podpisa pogodbe med našim zavodom za zaposlovanje in t delodajalci do vrnitve delavca domov in če bi bilo potreb^’ ta služba sodelovala tudi z zavodi za zaposlovanje glede P°*v ji', zaposlitve delavcev-povratnikov doma. Taka služba za &1 lavce v tujini naj bi delovala v okviru konzulatov, vendar morala biti tesno povezana s službo za zaposlovanje. služba za naše delavce v tujini v okviru konzulatov bi bHa ^ plod sodelovanja dveh organizacij: državnega sekretariata 2® ||| nanje zadeve in službe zaposlovanja. Služba zaposlovanja tudi imenovala ljudi, ki bi v okviru posebne službe na k°n'j(f£' delali z našimi delavci. To bi morali biti visoko kvalificirani J' kovnjaki. Del stroškov za tako službo pa bi morali kriti *2 t1 štev zaposlovanja v tujini. Taka služba bi imela možnost, k reševanju konkretnih problemov pritegnila tuje ali do ^ pravne ali druge strokovnjake, ki bi nudili najbolj ustreza0 moč našim delavcem. . [)i‘‘ Ker pa organizacija take službe ne more steči čez noč, pf do takrat, ko bo organizirana, nujno treba ustanoviti dobne centre, kot je na primer služba pravne pomoči pri reE^i ikem sindikalnem svetu, ki bi za plačilo nudili vsaj pravno P delavcem, ki so zaposleni v tujini. KAJ PA SINDIKATI? y Služba za naše delavce v tujini bi našla veliko oporo v delu pri tistih tujih sindikalnih organizacijah, s katerimi ‘ -»urejene odnose«. V teh primerih se naš delavec s članstv tel sindikatu večinoma zavaruje za številne rizike. Nekoliko situacija pa je tam, kjer še nismo uredili odnosov s tujite* _|,lf kalnimi centralami. V Švici se pojavlja na primer dvoje P ^ mov. Prvič sodelovanje naših sindikatov s švicarskimi J® -fjl merno visoka in da delodajalci »ne vidijo radi«, da bi _ . S postali člani sindikatov. Taki nerešeni problemi in neaktivno^ te bi sindikalno sodelovanje uredili, pa omogočajo ribarjenje nem. Ker ni nikogar, da bi našemu delavcu pomagal in ’ se le ta raje odpove marsikateri pravici, kot pa da bi tveB se morda nekega dne znašel na cesti. . _ SILVO DEV El WI!II|III!IIIIIIUIII!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IW POGOVOR Z UPRAVLJAVCI l|lli|lllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll!llllllilllllllllillllllllllillllllllllllll!lll|lllllllllllllllllllllllllllll|llllllllllllll!lllllllllllllllllllfflllllll Na novo bomo zaposlili sedemdeset delavcev Ivan Mariič je pri Podjetju za izdelavo modne obutve Rožnik, Ljubljana, tako rekoč že od samega začetka. O rojstvu tega majhnega, toda na moč cenjenega podjetja, nam je Maršič povedal: »Podjetje je bilo ustanovljeno 14. maja 1955. leta. Ves njegov začetni kapital so predstavljali trije delavci. Ustanovitelj je bil tedanji rajon IV. oziroma današnja občinska skupščina Vič-Rudnik. V začetku je slonelo vse delo izključno le na naših rokah. O kakšnih strojih ni bilo govora.,.-« Čevljarjem Izpod Rožnika nihče ni pomagal. Podjetje, če bi ga v začetku sploh lahko, tako imenovali, se je razvijalo povsem samostojno in se iz meseca v mesec bolj trdno postavljalo na svoje noge. Kolektivu ni nihče pomagal. Razvijal se je brez pomoči »stricev«, pa tudi brez kreditov. »Leta 1956 smo kupili svoje prve prostore, v katerih smo delali vse do nedavna .. .*, je nadaljeval Ivan Maršič, ki je prj Rožniku sedaj že vrsto let direktor. »Sele pet let pozneje smo nabavili prve stroje in uvedli zelo preprost tekoči trak. Hkrati smo izvedli tudi prvo delitev dela. Leta 1963 pa smo pričeli razpravljati o'sodelovanju s sorodnimi podjetji in izdelali smo svoj razvojni program. No, naši načrti so padli v vodo. Ni nam uspelo najeti potrebnih kreditov za skupno delo in morali smo zavihati rokave še bolj visoko...-« Podjetje za izdelavo modne obutve Rožnik je vseskozi težilo k temu, da bi prišlo do svojih novih prostorov. Zato je pred dvema letoma sklenilo pogodbo z gradbenim podjetjem Tehnograd za gradnjo novih poslovnih prostorov. Tehnograd je namreč nudil kredite v višini 25% potrebnih stroškov za gradnjo, preostala sredstva pa je zagotovil Rožnik. »Kot vidite, delamo sedaj že v svojih novih prostorih. Preselili smo se pred nekaj tedni in se s tem za vedno poslovili od Rožne doline. Danes zaposluje naše podjetje 80 delavcev, v bližnji prihodnosti pa se bo število zaposlenih povečalo na 150 ..je zadovoljno pristavil direktor Maršič. Prya faza modernizacije podjetja Rožnik je zaključena. Delovni kolektiv ima 1250 kvadratnih metrov novih površin in nekaj novih sodobnih strojev. Med njimi moramo omeniti predvsem 10 hitrih šivalnih strojev, sodoben avtomatični stroj za natezanje čevljev in nov električni tekoči trak. - »Seveda bi potrebovali še nekatere druge stroje, vendar zanje ne moremo najeti kreditov. Tudi pri gradnji novih prostorov smo morali veliko večino potrebnih sredstev zbra-. ti sami. Zato dajemo več kot 30 % svojega dohodka na sklade ..smo slišali v podjetju za izdelavo modne obutve. Podjetje se danes ukvarja le s proizvodnjo tistih artiklov, ki jih na trgu primanjkuje. Izdeluje namreč izključno modne ženske čevlje, po katerih je v naših trgovinah iz leta v leto večje povpraševanje. Podjetje Rožnik ima zato kar 95 rednih odjemalcev. »Dopolnjujemo tudi mrežo žirovske Alpine in Astre iz Zagreba. Delamo to, kar se njim he izplača oziroma kar bi morali drugi uvažatije dejal Ivan Maršič in nadaljeval: »Ker izdeluje naše podjetje le modno obutev, so serije razmeroma majhne. Znano je namreč, da so artikli, ki polni-jo izložbena okna, če so še tako okusni in po zadnji modi, dokaj nepriljubljeni — posebno pri kupcih ženskega spola. Skratka, za tržišče so danes zanimive predvsem majhne serije ženskih modnih čevljev. Seveda pridejo -v poštev izdelki iz vseh materialov, tudi klasičnih., V podjetju Rožnik izdelujejo danes blizu 200 parov čevljev dnevno, že prihodnje leto pa jih bodo blizu 800. S prodajo. kot smo že zapisali, komerciala nima težav. Spričo visoke kvalitete in dejstva, da izdelki podjetja za izdelavo modne obutve Rožnik v ničemer ne zaostajajo za najbolj iskanimi izdelki tovarn obutve pri nas, se ponujajo podjetju tudi lepe izvozne možnosti. V teh dneh že tečejo razgovori s kupci iz Avstrije ih Sovjetske zveze, izvažati pa naj bi pričel Rožnik že letošnjo jesen. lili 1 «li VSEPOVSOD • SLOVENSKA BISTRICA Delovni kolektiv Oljarne je v lanskem letu moderniziral svoje sicer že dokaj zastarele Proizvodne naprave, kar jih je Veljalo 600 starih milijonov dinarjev. Polnilni stroj so uvedli iz Italije. To pa jim bo omogočilo, da bodo že v letoš-hjem letu predvidoma napolnili dva milijona steklenic °lja, medtem ko so prej lahko napolnili največ 400.000 steklenic letono. -fh. • 9 PTUJ V Tovarni avtoopreme bodo v letošnjem letu predvidoma izdelali 9000 tahografov, medtem ko so jih v lanskem letu sanao 2000. Te aparate izdelu-lojo v obratu na Bregu. V ta namen so nabavili tudi nekaj S-rojne opreme, Omenimo pa ”ai> da tudi druge proiz-vodnje ne bodo zapostavljali, »aj so jo že preusmerili na ve-hkoserijsko proizvodnjo posameznih delov za avtomobilsko industrijo. Kolektiv si predvsem pri- i, ijeva’ da bi del svoje proiz-+ °dnje tudi izvažal na tuja tr»K^a ^ t3^0 'ustvaril posebna devizna sredstva. V ta amen so že navezali poslov-bfl z nekaterimi avtomo-iskdimi tovarnami izven meja in f domovine. Na novo pa so v.®6 bodo zaposlili nekaj stro-vnjakov, ki jih potrebujejo. -fh. • SLOVENSKE KONJICE °bčini Slovenske Konjice iJTjF6 delovne organizacije Veht 6 in to posvečajo dokaj svev-u pozornost usposabljanju var * delavcev na področju Iai,fi prl delu. Domača de-univerza, ki je dokaj l^nemben izvajalec te izobra-oblike, je v prvih me-več +i?t?snjega leta izvedla že Podniv;' ev iz tega delovnega prvimi je Pri’ ce ,, a Pusebej tečaj za delav-za li • £vradbeni stroki, zatem x . Jucavničarje in elektri-yP°djetjih »KONUS« in »KOStroj,, Jte dnl pa se je riTr1 Poseben tečaj za skupino-izmenovodje, mojstre in ueiavce na podobnih delovnih jOstih podjetja »LIP« Slov. Tunjice. Še v tem mesecu bo klavska univerza pripravila r^oben tečaj za dve mizarski jvdtetji, s to izobraževalno pa bo nadaljevala v je-mesecih. V. L. POHIŠTVO Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili po pošti? Če se še niste, odločite se še danes mmMmmmi illiiii š;Aiiklil£lW:8l stili* * ••••••••••••••• • • • • • • • • # # • •*•*•*•*• •••••• •» XX-XvX*X-X-X-X-XvXvX X-X-XvX-XvXvXvXvXvX-: xx*xxx*::x.xxx-xx.x •xx-xxxxx.v:x.x.x:-x; v v. V. %*W*»*«****#**«*4% *1 •*•***•*•*•*•*»"• X\*X\-XvM*>XvX\*X*>Xvr* lliiill!!! •*»*»**#**»#»#»***»*#%*«*«*»**#»*«*»#«*»#»#*#«###«#i •••••••••••••»••••■*• ••*•*•*! •••••• •••••••••••••• •••••••••• • • •••••••»••••* “• • • e • • • • • • • •••••••••••••' •••••••••••••••••••• • •.v.*.*. l#"****» •••*••••••••••• • • • • I .\v.v.v.\v.\v.\v.v.v.\v.v.v liriiiii "lil M' - ..JI i iii .JlJi« PO SLEDI 00 V a š apr i I o ž n o s t : Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garan-I cijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa ! četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na. n UT1 P* H I P t n \/ a r m a nn.gpnniMi.gKF OPREME VfcLtilJE r ^ tpo sledl corenja] i DOPISNIKI POROČAJO 9 KIDRIČEVO Počitniška praksa Vsako leto doslej so sprejemali v tovarni glinice in aluminija | v Kidričevem na počitniško prakso študente raznih šol. Tudi za letos je delavski svet odobril 30 mest za praktikante, ki bodo v mesecu juliju in avgustu na počitniški praksi v TGA. Nagrade za praktikante se gibljejo od 350 do 400 din, razen tega pa bodo vsi dobili v času prakse tudi denarno nadomestilo za malico, in sicer po 30 dinarjev kot člani delovne skupnostL M. F, © JESENICE Regres za letne dopuste Na pobudo sindikalne organizacije je delavski svet Železarn« j Jesenice pared kratkim sprejel sklep, da tudi letos, kljub težkemu finančnemu položaju v železarni, dobe vsi zaposleni regres za letni dopust. Razlika od prejšnjih let je v tem, da letošnjega regresa ne bodo izplačali iz sklada skupne porabe, temveč iz sklada osebnih dohodkov. Pravico do regresa imajo vsk ki dopust izkoristijo skupaj-najmanj 10 dni, za tistega pa, ki ima samo 14 dni dopusta, priznajo regres že za 7 dni neprekinjenega letnega dopusta. Razen tega bodo dobili delavci regres tudi za nezaposlene žene in otroke. St Torkar © CELJE Ugoden izvoz V celjski občini ugotavljajo, da je bil fizični obseg industrij^ ske proizvodnje v prvih treh mesecih letos za 12,1 % višji kot v istem razdobju lani. Razen teh lepih dosežkov je razveseljiva še ugotovitev, da se tudi izvoz giblje v mejah predvidevanj in da je bil tromesečni plan povsem izpolnjen. Med industrijskimi panogami je v letošnjem prvem tromesečju dosegla največje uspehe kemična industrija po zaslugi kolektiva Aera, med izvozniki po obsegu in vrednosti pa prednjači cinkarna. © KRANJ Možnosti novih zaposlitev Gorenjske delovne organizacije nameravajo letos odpreti nekaj novih delovnih mest. Nove delavce bodo sprejeli v Peko Tržič, Loški tovarni hladilnikov, v Suknu Zapuže in v Vezenini Bled. Za večino teh delovnih mest bo treba nove delavce priučiti na posebnih tečajih. A. L. © NOVO MESTO Razprave o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Občinski sindikalni svet Novo mesto bo priredil v času do 20. maja pet razprav o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. O teh problemih bodo razpravljali odbor za storitvene dejavnosti, medobčinski odbor za promet in zveze, odbor za industrijo in rudarstvo in kot poslednji odbor za družbene dejavnosti. Zaključna razprava občinskega sindikalnega sveta skupaj s člani strokovnih odborov bo 20. maja. Na vse razprave bodo posamezni odbori vabili tudi predstavnike delovnih organizacij svoje stroke. © KRANJ Letovanje za člane sindikata Tako kot lani in predlanskim bo občinski sindikalni svet v Kranju skupaj z vodstvi sindikalnih organizacij v kranjski občini tudi letos organiziral letovanja za socialno šibke člane sindikata, ki so bili v zadnjem letu prizadevni pri samoupravnih organih, v sindikalni organizaciji in drugih družbeno političnih organizacijah. Pred sezono in po njej bodo lahko letovali v Ankaranu in Novigradu. Občinski sindikalni svet je predlagal sindikalnim organizacijam, da bi za 10-dnevno letovanje plačal vsak član snidikata 8000 starih dinarjev, sindikalna organizacija prav i-iUo 8C0C, c črnski snidikaVv v-t i* ji, dodal pred sezono 7000, po sezoni pa 8000 starih dinarjev za člana. Razen tega je predsedstvo ObSS sprejelo sklep, da bi v vseh sindikalnih organizacijah 5 % sredstev iz proračuna namenili za letovanja socialno šibkih članov sindikata. T. B. © BREŽICE Uspel seminar Na seminar ju,. ki ga je za predsednike sindikalnih organizacij priredil občinski sindikalni svet v Brežicah, so za spremembo predavali predavatelji iz Ljubljane. Udeleženci seminarja, bilo jih je 26, so bili z izborom in podajanjem snovi izredno zadovoljni. Dobili so napotke za delo, seznanili so se z vlogo sindikalne organizacije, s samoupravljanjem in gospodarjenjem v podjetjih. © SEVNICA Lanski osebni dohodki V gospodarskih organizacijah sevniške občine so se v lanskem letu osebni dohodki povečali v primerjavi š prejšnjim letom v povprečju za manj kot 20 %. Samo v Tehnogradnji — obratu Sevnica so se povprečni dohodki pvečali za 20,8 %, v Metalni pa so bili celo nekaj nižji kot leto prej. © VELENJE Javna razprava Družbeno politične organizacije občine Velenje bodo v mesecu maju organizirale javno razpravo po delovnih organizacijah in na terenu o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri pripravah na javno razpravo je bil zlasti aktiven sindikat, od delovnih organizacij pa rudnik lignita Velenje. nn © MURSKA SOBOTA Prijave za letovanja KIK Pomurka Murska Sobota ima počitniško naselje v Poreču. Letos je med člani delovnega kolektiva tolikšno zanimanje za letovanja, da ne bodo mogli ustreči vsem, pa četudi bodo s sezono začeli junija in jo zaključili septembra. A. H. © SLOVENJ GRADEC Simpozij o varstvu pri delu Pod pokroviteljstvom centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ter zveze - društev usnjarjev, čevljarjev, tanincev in galanteristov Jugoslavije je bil te dni v Slovenjem Gradcu III. simpozij o varstvu pri delu v usnjarski in usnjarsko predelovalni industriji. V Slovenjem Gradcu so si še posebej prizadevali, da bi III. simpozij o varstvu pri delu v usnjarski in usnjarsko-predelovalni industriji kar najbolj uspel, saj računajo v Tovarni usnja Slovenj Gradec, da bi v središču Mislinjske djoline prihodnje leto organizirali mednarodni kongres usnjarjev in usnjarskih kemikov. © MARIBOR V sindikalni podružnici Tehnogradenj Člani izvršnega odbora sindiKalne podružnice podjetja Tehnogradnje v Mariboru bodo s pomočjo sindikalnih pododborov, organizacije ZK in z ustreznimi strokovnimi službami v podjetju pripravili razpravo o vrednotenju dela in delitvi dohodka v gradbeništvu, o minimalnih standardih pri gradnjah delavskih naselij in stanovanjskih domov za delavce v gradbeništvu ter o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. Gre za tri osnutke, ki jih je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije posredoval sindikalnim organzacijam gradbenh delavcev. D- M- PRIPRAVE NA VI. PLENUM CK ZKS PRVI ODMEVI NA SESTAV NOVOIZVOLJENIH ZBOROV DELOVNIH SKUPNOSTI V ZASAVJU OVSEM I Več strokovnjakov AJ KDO? I B B "■Samoupravljanje in organizacija dela v gospodarstvu-« je g naslov glavne teme za razpravo na VI. seji CK ZKS, ki bo J 27. maja. Sejo CK ZKS o problemih samoupravljanja in orga- | nizacije dela v delovnih skupnostih — ali, kar je bolj udomače- jj no: o odnosu med upravljanjem in vodenjem — pripravlja že J več mesecev komisija CK ZKS za družbeno ekonomske odnose g in ekonomsko politiko, delovni kolektivi pa jo, sodeč po raz- g pravah o prvih tezah za obravnavo, pričakujejo z velikim za- jj nimanjem. Razumljivo, saj bodo na dnevnem redu plenuma CK | ZKS osrednja vprašanja in dileme našega časa in razvbja, kot g so: pomen znanosti in strokovnosti pri organizaciji in vodenju jj proizvodnih procesov, pomen moderne organizacije dela za jj družbeni razvoj, kakšna naj bo samoupravna delitev dela itd. g Poglejmo, do kakšnih spoznanj je komisija prišla v zvezi g s proučevanjem samoupravne delitve dela, ki je tako v teoriji jj kot v praksi med vsemi problemi samoupravljanja še najmanj jj razjasnjena. jj Po mnenju komisije smo v znatni meri, čeprav še ne v ce- jj loti, že presegli pojmovanje, da je cilj tako samoupravljanje, g ko bomo vsak čas vsi o vsem odločali neposredno. Potrebno bo g torej prenašati izvajanje dela samoupravnih pravic na izvolje- jj ne organe. Takšna je tudi sedanja ureditev. Vendar so v seda- jj nji praksi centralni samoupravni organi preobremenjeni in g imajo preširoko področje dela, da bi ga lahko temeljito in od- jjj govorno opravili. Zato bi kazalo narediti korak naprej od se- jj danjih oblik samoupravljanja (ki so praktično enake od leta jj 1950 dalje), tako da bi ustanavljali voljene organe (komisije, | odbore ipd.) za posamezna področja problematike (ne organi- g zacijskih enot podjetja). Samoupravna delitev dela naj omogoča, da centralni samo- m upravni organi ne razpravljajo in odločajo o množici zadev z g zelo različnih področij, temveč se lahko posvetijo poglobljeni g obravnavi temeljnih zadev oziroma odločanju o poslovni po- g litiki. Komisija in odbori, sestavljeni iz voljenih delavcev in g strokovnjakov za posamezna področja, lahko izvajajo poslovno g politiko tako, da sta zagotovljena hitro in strokovno odločanje jj pa tudi demokratična in sprotna kontrola. Če bi izvajanje po- = sameznih področij poslovne politike prepustili izključno posa- g meznikom, bi to omogočalo avtokracijo in zmanjšalo udeležbo g kolektiva pri upravljanju. Izvajanje poslovne politike s po- m močjo komisij je še zlasti nujno na tistih področjih, ki so za jj položaj vsakega delavca neposredno izredno pomembna in kjer g lahko "laik« ob poprejšnjem strokovnem poduku smotrno odlo- = ča (npr. področje delovnih razmerij, stanovanjsko področje itd.), g V razpravi o samoupravni delitvi dela je treba upoštevati tudi g to, da na nekaterih področjih (npr. v organizaciji) spričo nji- g hove narave ni dovolj samo najti najboljšo rešitev, temveč je g za uspešno urejanje zadeve, nujno treba doseči prostovoljno g soglasje večine prizadetih in njihovo sodelovanje pri izvajanju, g To pa se lahko doseže le ob samoupravni delitvi dela. Samoupravna delitev dela se začenja že ob določitvah, kako jg organizirati podjetje, kako se oblikujejo delovne enote in se g nato nadaljuje skozi vse poslovanje podjetja. Delovne enote g prevzemajo konkretno odgovornost za delo oz. izvajanje po- g slavne politike na svojem področju in za upravljanje svojih g internih zadev. V dosedanji praksi smo razvijali delovne enote j dokaj na široko. Lahko bi rekli, da smo jih oblikovali preveč g šablonsko, formalistično — večkrat z enostransko zasnovano g akcijo političnih dejavnikov. Razvoj delovnih enot (organizacij združenega dela — nolra- j nje ekonomsko-tehnične, organizacije in samoupravne struktu- g re) mora torej temeljiti prvenstveno na načelih gospodarnosti, g na specifičnosti proizvodno-tehnološke strukture delovnih orga- | nizacij in na čistih ekonomsko-samoupravnih razmerjih med po- g sameznimi deli podjetja. jj Izvajanje poslovne politike podjetja se potemtakem ne more | prenesti le na posameznike, temveč so nujni organi, ki s sta- g lišča družbeno ekonomskih posledic odločajo v konkretnih pri- g merih. ( Praktične izkušnje kažejo, da v naših podjetjih posamezniki J zlorabljajo socialno moč, ki jo imaoj na svojem delovnem me- g stu. Zato je-potreben reden demokratičen nadzor nad njihovi- g mi odločitvami, kar pa seveda ne pomeni, da bi morali kolek- g tivni organi odločati o nakupih strojev, surovin in o podobnih g zadbvah. ' jj Smotrna razrešitev teh vprašanj je pomembna zlasti sedaj, g ko imajo delovne organizacije po ustavnih spremembah bistve- jj no večjo samostojnost pri določanju notranje organizacije sa- g moupravljanja. Organizacija samoupravljanja mora biti prila- g gojena zahtevi, da naj bo poslovna politika gospodarske orga- g nizacije v splošnih ciljih in temeljnih organizacijskih metodah g enotna, kar lahko zagotovi le centralni strokovni vodstveni m organ (direktor ali kolektivno strokovno vodstvo) pod nadzor- g stvora delavskega sveta (glede interesov kolektiva), v posebno g pomembnih dejavnostih pa tudi pod nadzorom zunanjih druz- g benih (državnih) organov — glede splošnih družbenih intere- jj sov. jj Proučiti pa je še potrebno, kako naj bi uredili upravljanje v g delovnih organizacijah, ki opravljajo naloge posebnega družbe- g nega pomena — kjer je treba zagotoviti vpliv družbe, zainte- g resiranih delovnih organizacij, občanov in drugih uporabnikov, g Pravico sodelovanja v upravljanju delovnih organizacij, ki g opravljajo posle posebnega družbenega pomena, bi morali imeti g v prvi vrsti tisti, ki imajo ekonomski in neposredni družbeni g interes. Učinkovita organizacija samoupravljanja ob takšni razlagi S torej nikakor ni cilj (kakor ga ponekod razumevajo), ampak g le sredstvo delovnih ljudi za uveljavitev njihovih uresničljivih g zahtev. B- E čeprav še ni mogoče zbrati vseh mnenj in sodb o sestavu novoizvoljenih zborov delovnih skupnosti v zasavskih občinskih skupščinah, so si le-te dokaj nasprotujoče. Ponekod sodijo, da je v teh predstavniških telesih preveč ljudi iz vrst tehnične inteligence, drugod pa so prepričani, da bo prav njihova prisotnost omogočila vsebinsko bogatejšo vlogo teh samoupravnih organov. Toda značilno je, da so posamezni inženirji in tehniki kandidirali skupaj z uslužbenci ali drugimi zaposlenimi v svojih podjetjih, zaradi česar so imeli volivci vse možnosti zbire. Ker so malone vsepovsod izbrali prve, je moč zaključiti, da si delovni ljudje želijo, da bi zbori delovnih skupnosti v občinskih skupščinah imeli v prihodnje odločilnejšo vlogo. V ocenah dosedanjega, dela obeh zborov občinskih skupščin v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so med drugim ugotavljali, da so se zbori delovnih skupnosti bolj poredko sestajali na ločenih sejah. Nadalje je moč iz teh pregledov dela spoznati, da zbori delovnih skupnosti niso pokazali kdove koliko Vneme ža poglobljeno preučevanje nekaterih bistvenih vprašanj nadaljnjega razsoja gospodarjenja v tej ali oni zasavski občini. Seveda je vprašanje, kje tičijo vzroki, da se zbori delovnih skupnosti nišo lotevali analitičnega preučevanja izvajanja gospodarske reforme ali drugih, prav tako aktualnih vprašanj nadaljnjega, pospešenega gospodarjenja. V minulem kandidacijskem postopku v delovnih organizaci- jah so si osnovne organizacije sindikata oziroma njihova vodstva prizadevali, da so prišli v poštev za odborniške kandidate teh zborov dejansko najboljši proizvajalci pa tudi organizatorji proizvodnje, in ne nazadnje ljudje, ki so pokazali vsestransko razumevanje za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov. Zavoljo tega niti ne preseneča podatek, da so v Trbovljah izvolili v zbor delovni skupnosti kar devet inženirjev in tehnikov, nekaj ekonomistov in samo pet neposrednih proizajalcev. Podobno tudi v Hrastniku in Zagorju, kjer je sedlo v odborniške klopi teh zborov kar petnajst visoko usposobljenih strokovnjakov iz raznih delovnih organizacij in večjih ter manjših podjetij. Iz tega je moč zaključiti, da so delovni ljudje v Zasavju težili za tem, da bi občinski samoupravni organi, torej zbori delovnih skupnosti občinskih skupščin postali resnični koordinatorji nadaljnjega razvoja gospodarjenja. Spričo tega niti ni mogoče povsem pritrditi vsem tistim, ki menijo, da je v novoizvoljenih zborih delovnih skupnosti preveč ljudi iz vrst tehnične inteligence in da utegne delovanje teh samo- upravnih teles postati bolj strokovno, celo tehnokratsko, kot pravijo ponekod, in manj samoupravno. Kajpak pa bo od vodstev občinskih skupščin v marsičem odvisno, ali bodo zbori delovnih skupnosti, glede na tak sestav, dejansko upravičili svojo vlogo? Vsekakor bodo strokovnjaki vnesli v delovanje zborov delovnih skupnosti svoje bogate izkušnje iz gospodarskih organizacij. Njihovo sodelovanje v zborih delovnih skupnosti utegne biti tembolj pomembno, če bodo imeli podporo vseh neposrednih proizvajalcev in sindikalnih vodstev. Občinska sindikalna vodstva in vodstva osnovnih organizacij sindikata v podjetjih bodo morala v prihodnje najti take oblike sodelovanja z zbori delovnih skupnosti, ki bodo omogočile tem organom kar najširšo razpravo o vseh odprtih vprašanjih gospodarjenja pa tudi sprejemanja takih odločitev, ki bodo rezultat širših samoupravnih dogovorov. Ce smo se odločili v slovenski družbi dati vso podporo silam dela in znanja, ki bodo izpopolnjevale in dopolnjevale naš ekonomski sistem in ustvarjalno razvijale gospodarsko reformo v korist vseh delovnih ljudi, potem je nedvomno velikega pomena, da imamo v vseh predstavniških organih ljudi, ki so usposobljeni, kvalificirani in tudi odločeni prispevati svoj delež za uresničitev vseh tistih načel, ki smo jih pravkar zapisali v številnih dokumentih slovenskega in jugoslovanskega kongresa ZK. -m- BOLJŠI OBETI ZA RAZVOJ OTROŠKEGA VARSTVA V SLOVENJEM GRADCU Sprelet / perspektivni ogran Za vse investicije v otroško varstvo bodo v Slovenjem Gradcu v prihodnjih petih letih porabili nad 1,300.000 din, vendar velja poudariti, da so v programu le najnujnejše potrebe po varstvu, vzgoji in zdravstveni preventivi V naši republiki je zaposlenih 42 % žena, v občini Slovenj Gradec pa celo 43 %, vendar pa imajo v tej koroški občini zajeto v organizirano otroško varstvo le 16 % vseh otrok, v Sloveniji pa kar 30 %. Zato je razumljivo, da so sl v Slovenjem Gradcu že nekaj časa prizadevali, da bi otroško varstvo uskladili s potre- , bami. Upoštevajoč potrebe, predvsem pa tudi materialne možnosti, so v tej občini med prvimi v Sloveniji izdelali perspektivni program za razvoj otroškega varstva do leta 1973, ki ga je občinska skupščina Slovenj Gradec tudi že potrdila. Torej je zdaj v Slovenjem Gradcu napočil čas, da preidejo od besed k dejanjem! Perspektivni program za razvoj otroškega varstva na območju občine Slovenj Gradec zajema vrsto oblik, tako urejanje vzgojno varstvenih ustanov za predšolske otroke, dnevno varstvo šolskih otrok, prehrano otrok v šolah in v varstvenih ustanovah, počitniška letovanja in otroška igrišča. Ena od osnovnih nalog bo razširitev prostorskih zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov. V samem Slovenjem Gradcu računajo na gradnjo nove zgradbe za okrog 60 malčkov, vzgojno varstveno ustanovo za okrog 40 otrok želijo urediti tudi v naselju na Legnu ter adaptirati obstoječo ustanovo v Cankarjevi ulici v Slovenjem Gradcu. Vzgojno varstveno ustanovo bodo še letoš uredili še v Mislinji, pri gradnji stanovanjskega bloka za učitelje v Podgorju pa naj bi pridobili prostor tudi za organizirano otroško varstvo. Ce bo potrebno, bodo razširili tudi zmogljivosti ustanov v Pamečah in Trobljah. Za urejanje vzgojno varstvenih ustanov naj bi letos, kot računajo, porabili skoraj 500.000 dinarjev. VELEBLAGOVNICA nama O priporoča potrošnikom hiter, sodoben Id cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo: 3 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje: • za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Seveda pa niso pozabili tudi na dnevno varstvo šolskih otrok. Do novega šolskega leta bodo uredili prostore za dve skupini v stari osnovni šoli v Slovenjem Gradcu, za dnevno varstvo, če bo zadosti interesentov, bodo poskrbeli še na šoli v Mislinji, v Šmartnem pa bo to mogoče šele potem, ko bo dograjen prizidek k zgradbi tamkajšnje osnovne šole. Sicer pa bodo uredili varstveni oddelek tudi za posebno šolo. Osnovna šola pod Graško goro pa bo organizirala celodnevno varstvo internatskega tipa v zimskih mesecih za najbolj oddaljene otroke, in to kar v prostorih osnovne šole. Nekaj denarja bodo v prihodnjih letih porabili tudi za urejanje šolske prehrane. Letos bo na voljo denar za ureditev šolske kuhinje v Slovenjem Gradcu ter za opremo za kuhinjo na šoli Paški Kozjak. Posebne pozornosti bodo deležne tudi male šole, saj želijo v tej koroški občini zagotoviti, da bi bili vsi otroci, ki se pripravljajo za vstop v osnovno šolo, zajeti v male šole. V načrtu je tudi razširitev počitniškega doma za mlade v Fiesi in urejanje otroških igrišč, -vš A ' " -• " ; DELAVSKA ENOTNOST ~ St, 20 = 17, maja 1969 Inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT 01) TO0'IV TAJI • METLIKA Kolektiv tovarne Beti se je odločil za pospešeno izgradnjo in vlaganje v moderizacijo proizvodnje. Z investicijami, za katere so predvidevali, da jih bodo začeli šele V letu 1970, bodo pričeli že letos. Letošnje naložbe v povečanje proizvodnje in modernizacijo bodo znašale okoli 15 milijonov dinarjev, v tovarni pa bo do konca 1972. leta dobilo zaposlitev 500 novih delavcev. A. L. • KRŠKO Nekatere delovne organiza« cije v krški občini zelo neredno plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Ker je to najpomembnejši vir dohodka sveta krajevne skupnosti, povzročajo večji zaostanka nemalo težav. Svet krajevne skupnosti je sklenili da bo predlagal občinski skupščini, naj popravi odlok. y prihodnje naj bi njegovo izpolnjevanje nadzorovala služba družbenega knjigovodstva. U. KS • RIBNICA Lani maja je občdnsiča skupščina poslala okoli 150 svojim občanom, ki delajo v tujini, odprto pismo, naj bi tudi oni prispevali za gradnjo'* šol v občini po 250 din na leto, kolikor poprečno plačujejo na leto občani, ki so zaposleni doma. Pisma so poslali, odgovora pa niso dobili. Doslej še noben občan, ki dela v tujinii ni vplačal niti dinarja; Kljub temu, da se tudi njegovi otroci šolajo doma. In kljub temu* da doma zaposleni občani svoje obveznosti v redu plačujejo, pa čeprav zaslužijo manj kot »inozemci«. O. P. • KOČEVJE Politična vodstva v kočevski občini bodo priporočila samoupravnim organom delovnih kolektivov, naj bolj redno izdajajo tovarniška glasila, ki so bila nekdaj zelo priljubljena, sedaj pa počasi usihajo. Vodstva družbeno političnih organizacij občine želijo, da bi v teh glasilih izhajalo tudi zgodovinsko gradivo, posvečeno praznovanju 50-letnice ustanovitve ZKJ in sindikatov. tt • NOVO MESTO Analitska skupina komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu je začela izdelovati analizo, ki ,bo pokazala, koliko prostih delovnih mest bo na koncu šolskega leta za letošnje maturante srednjih šol ter za diplomante višjih in visokih šol. Analizo izdelujejo na osnovi prijav o prostih delovnih mestih za pripravnike, ki jih na začetku leta pošljejo delovne organi' zacije. • KOPER V občini opažajo konstantno rast zaposlenosti, kar Je v glavnem odraz povečanja oziroma rekonstrukcije proizvodnih kapacitet. V zadnjem času so se začele delovne organizacije tudi bolj kot doslej zanimati za zaposlovanje pripravnikov. Samo v februarju so na novo zaposUli IS pripravnikov, od tega 8 z visoko, 1 z višjo in 1 s srednjo izobrazbo. Večino pripravnikov so zaposlili v industriji- E* B* • KRŠKO Sindikalna organizacija nidnika na Senovem skrbi razen drugega tudi za oddih ih rekreacijo svojih članov. Invalidom z nizkim standardom omogočajo oddih brezplačno, sredstva pa prispeva sindikalna organizacija. To pa ni edina dejavnost sindikalne organizacije. Osnovni problem rudniške sindikalne organizacije je. kako v najkrajšem času začeti razvijati spričo že izčrpanega rudnika novo dejavnost, čeprav je ustanovljena posebna služba, ki se izključno ukvarja s tem problemom, pa je sindikalna organizacija močno gonilo aktivnosti, saj redno in resno spremlja ves potek razvoja in o tem obvešča kolektiv. D. K. • VELENJE V prvem trimesečju letoinjeg* leta so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje izdelali preko 100.008 gospodinjskih aparatov kar Je v primeri a lanski® prvim tromesečjem za 60 odstotkov več. Na tuja tržišča so do konca marca izvozili okrog 12.000 apara« tov, n* Kako aosvodarima ljubljanska angora bo ohranila svoje dobro ime l!llt11!IIII11lllil!!!llllll!!IIIIIIIIIII!!!llllllllllllll!!llll!!!llllllll!llllll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!llllll!]!IIIIIIIIIIIIIII!IHI!llllllll!l iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM USPEŠNO prehojena pot Osnovne značilnosti današnje Angore so: moderniziranje proizvodne zmogljivosti, sodobna tehnologija in tenak posluh za potrebe tržišča. Te odlike jo uvrščajo v vrh domače pleteninarske industrije. Za tako hvalo smo izvedeli v Angori za obilo dokazov OSNOVNA SKRB VELJA DOMAČEMU POTROŠNIKU VSAK PRIVARČEVANI DINAR ZA STROJE lotnd Čeprav'V Aneorl rirodaio ce-: N1 naključje, da smo najprej p ^ spregovorili, o . trgovsM strani Angorinega poslovanja. Njihova proizvodnjo in imajo zato Prazna slkSadižga,1 vendarle' Ve‘' ^'gsvorijp :6 tržišču'. Ta nji-°va ^ pronicljiva skrb ža' trg' Pominja na izjavo nekega na-6ga vrhunskega . športnika, ki . :e Za svoje področje dejal: »NI alJbi.;težko- uspeti, kot upeh tob-rzah v današpji hudi, kunku-, enci,^ v Arngori so. tp misel. Iz- .. azhi drugače, dejali sPl .^S .ka- , *.?yos‘,teirni izdelki. ,S;m,o .si ustva-. Ui dobro ime in vse bomo sto-., iu,..da.ta dobro ifne.ohranimp«. Savv:ri. .kapital v to sp' v An-W vldžUi- Sgmi pravijfi: J-asih smo - ceno za dobro kako-, ost.^elo. plačevali z lastno ren-r^lnostjo. Danes. jim. to ni več 'Vitebno. Njihovo poslovanje. °hi-na čvrstih, temeljih.. v . S trgovci Angora tesno sode-Uje.. Trgovci so tesna vez ‘ med * ^tčošniki in proizvajalci ne' let ker so posredniki med' ^izvajalcem in kupcem, am-fak zato, ker dnevno poslušajo upčeve želje ih zahteve in 6. ~ J11 ■ Pripovedujejo , proizvajalcu. kgs ..našega potrošnika in;, hje-Ud u smi‘sel ^ IdPO.. dobro, in ^bbno, pravijo.v Angoli, pa je vecuio lkjij z.,c tfa^0 Zbrušen, da je vredno stne pletenine, Udi. zato, seve ob osnovnih za- dna.moč pa je pdjtostih dobre kupčije, pri-tohniifci zahtevam kupca. Na-r,?5no ie mnenje nekaterih, da ■.rajajo za dprnače,tržišče izdei-^ih ha .tujem,, trgu,.bodisi_ ž radi prehašičenbsti ali ostrih' Po .kvaliteti, hi mogoče gOdati. Konkretno Angora izruje pletene izdelke iz sinte-ciuh vlaken samo za domači , g> ha tuje tržišče pa putejejo volneni izdelki,1 kair predelala približno.- tretjino celotne bizvcdnje. Se pravi, da; so v pretežni del -kakovostnih. Jelkov namenili kupcu. - sunPol leta predno steče, serij-. ^Proizvodnja,: izdelajo v. Ari-. g]3 kolekcije, ženskih in mo.; hiir Se .prej .,se. seveiia toovi modni kreatorji in.. ko-'"bulasti ogledajo, po pariških 1 ush.r‘®k^drih . drugih madhih. tpgn^Mdh. Nato se sestanejo, s ,. btovv1 ^ skupno z njimi pri-' v0f, ;° končni izbor za proiz-izvoa°' ^uibližno desetino- pro- y>Sa^taTljajo pP-^Pdredno s pripravami na- 2e Več'- lt?t ši v Angori pri-Ko.mrodni° raziskujejo .tržišče. . zadevajo urediti-naslednje vprašanje: kako; zaposliti in ušposo- eksklu- proiizvodnja je pač take, narave, da se vsakdo najprej sreča z njihovimi izdelki na prodajnih policah.'Mimo, tega pa so v Angori vedno podrejali tržni, politiki svojo proizvodnjo in tehnologijo. Trjkot moderne stroje,., so dobno.tehnologijo in zahteve tržišča, so v Angori načrtno, po-vezovvali več. let. Njihovi manj ugledni upravni .prostori kažejo končno „tudi, na to, da jim je bilo v minulih letih žal vsakega dinarja zg lepše zidove in za novo pisarnjškp pohištvo, in da so raje vsak prigospodarjeni dinar porabil za ..modernizacijo proizvodnje, Pred, dvajsetimi leti, je .približno sta pletilj pletlo na ,3'0 in več let starih podedovanih pletilnih stpojjh,. Leto ža letom so zbirali sj-odstva in. po letu AO01 se je Angora dokopala najprej do obrata v Kobaridu in pozneje do glavnih proizvodnih obratov na Rakovniku. »Zidove« so vedno varčno kupovali, da bi ostalo čim več sredstev za nove stroje. Iz teh strojev prihajajo vedno bolj žlahtne in kakovo-njihova proizvo-vse bolj izdatna. Drobna primerjava: lani je bila enomesečna proizvodnja Angore večja od celotne proizvodnje pred dvajsetimi leti. Medtem so sicer povečali število zaposlenih za pinjljližno šestkrat, največ pa je vend arle-irstor Ua. tehnologi j a! Veliko pozornost posvečajo zato v Angori amortizacijskemu skladu. Šrtedstva tega sklada in del čistega dohodka jim zagotavljajo, da bodo lahko vedno hodili v korak z razvojem tehnike, saj bodo vsakih pet let zamenjavali »stare« stroje z novimi. Napredek Angore pa odseva tudi'porast standarda zaposlenih. »Z naraščajočo produktivnostjo in s poslovnim uspehom mora rasti tudi višina osebnih dohodkov,« zatrjujejo. Poprečni osebni dphodiii. v. Angori, se zdaj gibljejo med 020 In 930 N-dinarjev. Se,--lani je bilo to- .poprečje skoraj za 100 dinarjev nižie. »Tako se obrestujejo ins vesticije«, so v Angori podkrepili razliko. PROGRAM, DO 1975. LETA Že več let ši v Angori pri- zadevanj je, da imajo zaposlenih 23 tehnikov, nekaj pa jdh'še štipendirajo. Visokega . strokovnega kadra pa jim šole niso mogle dati. Zaposlenih imajo nekaj strokovnjakov s fakultetno izobrazbo, za potrebe Angore pa se specializirajo v proizvodnji. Odprli so tudi pet pripravniških -mest, več visokošol-cev štipendirajo, zanje pa so tudi že pripravljena delovna mesta. V navadi je, da ob obisku v podjetju povprašamo še za njegovo prihednjost. V Angori je bilo to vprašanje še posebej umestno. Pred nedavnim je tovarna slavila 2Q-letnico obstoja. Kam bo usmerila svoj korak v prihodnje? Z odgovorom v Angori niso gostobesedni. Svojo prihodnost ;so nam. zaupala v nekaj stavkah: »V naslednjih šestih letih želimo povečati realizacijo od sedanjih 40 milijonov na 50 milijonov Ni-din. To bi dosegli z novimi naložbami, med drugim v;nove proizvodne prostore, v nova skladišča, upravne prostore, v nove stroje«. I. V. VPISUJTE OBVEZNICE ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE! Gospodarske organizacije! Obveznice za modernizacijo železnice vam omogočajo 6-odstotne obresti in 3-od-stotni popust od vrednosti obveznic — pri prevozu blaga na vseh relacijah Jugoslovanskih železnic letos, prihodnje leto in leta 19111. Obveznice lahko vplačate takoj ali v 10-mesečnih obrokih Delavci! Odločite se za Izredno ugoden način varčevanja! Vpisane obveznice vam prinašajo: — obveznic« v vrednosti 500 din — 1 brezplačno karto za potovanje v 1. razredu vseh vlakov v obe smeri po Jugoslaviji in — 6-odstotne obrest!, to je okrog 150 din; — obveznic« v vrednosti 1000 din — 3 brezplačne, brezimenske karte 1. razreda za vse vlake za potovanje po Jugoslaviji v obe smeri In — 6-odstotne obresti, to Je okrog 300 din Sodelovali boste tudi v nagradnem žrebanju In lahko zastonj potovali za 5 ali 10 dni v inozemstvo ter letovali na našem morju Obveznice lahko vplačate takoj ali v največ 24-meseč-nih obrokih Poslužite se ugodnega varčevanja in vlaganja sredstev! Vpisujte obveznice za modernizacijo železnice! iilll!llllll!llll!lll!llll!l!lllllll!llll!lll!llllllllllllll!IIIIU!l!!!!llllll!ll!lllllllllll!llll!llllllll!!l!!!lllll!!!l!IIIIIM ZABELEŽENO V TOVARNI KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV »JOŽE KERENČIČ«, ORMOŽ Besedo so še zmeraj držali Kolektiv tovarne »Jože Kerenčič« Ormož, ki je vznikla iz leta 1960 ustanovljenega Zavoda za rehabilitacijo invalidov, je prav kmalu opustil proizvodnjo gradbenega okovja in se usmeril na izdelovanje zahtevnejših kovinskih izdelkov in na predelovanje plastičnih mas. To dvoje zdaj tudi pomeni jedro njihovega proizvodnega programa. Samo za letos v tovarni »Jože Kerenčič« predvidevajo, da bodo izdelali že za 11,6 milijona N-din različnih izdelkov, kar je za 289/» več kot lani. Dobro polovico njihove proizvodnje predstavljajo kovinski in plastični izdelki, s katerimi nastopajo kot kooperant motorne in druge industrije, preostali del proizvodnje pa so izdelki široke potrošnje. sebnerG^a',no JS,kižbo- za - strokovnjaka, biti dovolj' visoko1 strokovnega kadra. Laže - so "svoje sklepe IS« g , ------ . polnjevaM" v zaposlovanju kavo -samo- z raziš-- usposabljanju srednjega"' stro- : tr2išča. - - - kovnega' kadra. Rezultat teh pri* »Tovarni avtomobilov v Mariboru dobavljamo več kot 40 sestavnih delov, za tovornjake Deutz,« je povedal direktor Milan Ritonja. »Številne drobne, vendar pomembne izdelke, kot so na primer ročice za menjalnike, obloge in podi za kabine tovrnjakov ter podobni proizvodi, pokupijo TOMOS, IMV Novo mesto, IMR Rakovica in drugi proizvajalci motornih vozil. Večina sestavnih delov iz plastike, ki so vgrajeni v pralne stroje tovarne Gorenje, tudi nosi za- ^ORENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV* KOMENTATORJEV > ... s- o;- -,r ' S; n v; o Mlačnost namesto ukrepanja j R >^anje s l. strani) Mališ* ave 0 konkretizaciji' VanjemV.. 5®*^ s samouprav- vitegd ekonomskega sistema, ki bi rdstei iz samoupravnih osnov, ' se krepijo nove. cen- jih razglasili ob reformi. Uspešnost in učinek uresničevanja konkretnih nalog, ki iah31«1 V. delovnih orgahtzdci- tralistične težnje, da bi sicer v smo jih opredelili na kongre-^nonl^drgdnizifajo druž-- " ™ tu- drugih oblikdh obnovili stare odnose. Tako ' namesto proizvajalčev' prevzemajo odločitve zbornice', banke, združenja — in to mimo volje delovnih kolektivov1. Premalo pod nepo-srednimvplivom proizvajalcev (pa tudU republik) je še pose- knžet^H ^dizaeije, dovoBi J i da ne upoštevamo Tn®Upr„,yansHh razmer v sa-neieP r^V-V1^: morali bi jas--ftiktnih?« ^deliti vzroke kon-*>0sainp?,!tilacV kot tildi odnos livnih JskMP*n' subjek-dd-ljnje 1 - • Pr°bl-emdv na-Sa MštenJad^ve sambuprdvne-Vedno Jh' ^ Blavnern gre še d° proi° ^roditeljski 'odnos ivrto nZValcev> ki ob rela-Znanja tv* rayni splošnega sti- sanirmr, slabi orgdnizirario-nembsu,?rav-lega Ostema ter ^roča l j J.rforrairanasti po- mm^Pravn^kOVjt° del°vanje rrleSl)nie 3 Oraan0v iri za-^žntkoh odgovornost posa-’elhanalgPn ^bajanju spre- Poj SŽlfctemto za naš raz- p?PolnjeVazllosta^dnje pri iz- __...________ , .. • ekonomskega presega-razumne-meje"ihr'je v nimamo učinko- nasprotju z izhodišči, ki smo sih ZK in v pripravah na skupščinske volitve, sta nedvomno odvisna od nadaljnje okrepitve in poglobitve samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja. Tega procesa pa ni mogoče uresničiti drugače kot s poživitvijo o w A J S O H < S* Z w bej monetarna politika, ki od- aktivnosti občanov vseh slo- S ločilno vpliva na ekonomsko in družbeno politično -stabilnost. Prav tako še vedno prevladujejo etatistične odločitve na področju deviznega in zu-nanjetrgovinsekga režima. V sprotni ekonomski politiki^ pa bi morali onemogočiti težnje po avtarkiji, ki se kažejo v preveliki zaščiti nekaterih panog našega gospodarstva,. ko lahko nerentabilna podjetja s političnim pritiskom izposlujejo zaščito (carine, družbene obveznosti, kreditni pogoji), ki O •A jev in struktur v družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju. Prva in osnovna naloga družbe-hd-političnih organizacij in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, občinah in republiki ostaja slej ko prej: poživiti aktivnost delovnih ljudi pri soustvarjanju in izpopolnjevanju družbeno ekonomskega sistema ter x £ 2 načrtno idejno-politično in < družbeno-ekonomsko vzgojo in z samoupravno prakso nenehno B utrjevati ter. .razvijati njihovo g samoupravljdlsko zavest. A VINKO BLATNIK • 0 h l/l 1 K ščitni znak naše tovarne. Če boste kdaj kupili nov kuhinjski nož, si ga dobro oglejte. Med najboljšimi, kar jih trenutno dobite, so izdelki naše tovarne. Različna olja, kis, detergenti, sprayi in drugo v plastičnih steklenicah, kar vse redno uporabljamo v gospodinjstvih, prav tako prihaja iz rok naših delavcev,« je zaključil tovariš Ritonja. Motili hi se, če bi po tej pripovedi sodili, da so v tovarni »Jože Kerenčič« nagnjeni k samohvali. Dejstvo namreč je, da že omenjeno 28 % povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom, za ta kolektiv ne pomeni ničesar nenavadnega. V času od ustanovitve do danes so namreč proizvodnjo povečali že za sedem in podkrat in zdaj programirajo samo tisto, kar še lahko iztisnejo iz strojev. Kljub temu da v mnogih oddelkih obratujejo v štirih izmenah, naročilom le še ne morejo v celoti ustreči. »Dvoje smo si zastavili, da bi se zares postavili na noge,« je poudaril direktor Milan Ritonja. »Najprej to, da do skrajnih možnih meja izkoriščamo sicer zastarelo strojno opremo, da bi P° tej poti ustregli naročilom in na račun večje proivodnje ustvarili tudi nekoliko večjo akumulacijo. Od tega namreč pričakujemo, da bi hkrati povečali tudi. lastna obratna sredstva in ustvarjali osnovni kapital za gradnjo novih proizvodnih prostorov. Naši obrati so namreč zdaj razmeščeni kar na štirih krajih. Poleg tehnoloških težav to seveda povzroča tudi nepotrebno visoke stroške. V nedogled si zato tako organizirane proizvodnje ne moremo privoščiti. Toliko bolj ne zaradi tega, ker je bilo naše podjetje ustanovljeno v času, ko novim delovnim organizacijam niso bila več avtomatično zagotovljena tudi tako imenovana trajna obratna sredstva. Zaradi tega si sicer pomagamo s krediti, katerih odplačevanje pa nam pobere pretežni del tistih sredstev, ki bi jih sicer lahko namenjali za poslovni sklad.« : Ob taksijih razmerah seveda ni lahko gospodariti. Vendar je kolektiv .tovarne »Jože Kerenčič« prej optimističen kot pa pesimističen, ko razmišlja o svoji pribodmNti. Kot kope-rant, ki se je s svojo solidnostjo že uveljavil pri motorni in drugi industriji, namreč lahko računa s tem, da bo vzporedno s povečanjem proizvodnje v teh podjetjih zviševal tudi obseg lastnih dobav. Vsako povečanje proizvodnje pa seveda znižuje proizvodne stroške.. Del tako ustvarjenega dohodka pa bodo v tovarni lahko namenili za modernizacijo opreme in tehnologije in- za- uvajanje donosnejše proizvodnje novih izdelkov. Tako so na primer pred kratkim že vpeljali proizvodnjo pihane embalaže, različnih steklenic iz plastičnih mas in njim podobnih izdelkov. Kot vse kaže njihove raču-nice temeljijo na treznih ocenah razmer na trgu. Res je, da predvidevanja vsebujejo tudi precej pogojnikov, ki bi jih lahko obrnili povsem v nasprotno. Toda če je kolektiv tovarne »Jože Kerenčič« doslej uspel uresničiti tudi najbolj drzne napovedi, v katere je razen njih le še redko kdo verjel, kaže resno prisluhniti tudi njihovim zagotovilom, da bodo v nekaj letih ne le prenovili opremo in zgradili nove tovarniške prostore, marveč da bodo zaposlenim zagotovili tudi boljše delovne in živi jenske razmere. —mG MtnUtST pohištvo ...,da se dviganje cen, ki se je začelo sr^h lanskega leta, še vedno nadaljuje ter postaja že politični problem, s katerim se ukvarja tako izvršni svet kot javnost. Razlogov, da se cene sedaj tako hitro višajo, ne moremo iskati v gospodarstvu, saj industrija že dolgo ni imela tako visoke proizvodnje, kmetijstvo pa tudi ni imelo slabe letine. Podatki iz drugih držav kažejo, da na splošno dene povsod rastejo, vendar 'počasi in- večina držav nima letne stopnje povečanja večje od 3 %; .... da cene v gostinstvu naraščajo v Sloveniji dvakrat hitreje kot splošni indeks cen na drobno; v vsej državi je ta porast mnogo bolj počasen. To pove že primerjava, da so se cene v gostinstvu v lanskem letu povečale od leta 1967 za 6,2 9», v zveznem merilu pa je bilo to povečanje za 3,8 odstotka; .... da so osebni dohodki v Sloveniji višji kot znaša povprečje za SFRJ in to zaradi večje produktivnosti, ki se kaže v višjem narod- Ste slišali. nem dohodku na zaposlenega, v večjem številu opravljenih delovnih uru in tudi v nekoliko boljši kvalifikacijski sestavi delovne sile. Vendar se razlika zmanjšuje. Tako so bili, na primer leta 1963 osebni dohodki v Sloveniji za 25,3 % nad jugoslovanskim povprečjem, leta 1968 pa 15,7 odstotka. Nasprotno pa se hitreje povečujejo osebni dohodki v Makedoniji, kjer so sicer najnižji In v letu 1968 za 13 % pod jugoslovanskim povprečjem; ..., da se je v letu 1968 izvoz iz Slovenije povečal za 7 % v primerjavi s prejšnjim letom, uvoz pa za 4 %. Kot prejšnja leta je šlo največ blaga v države EGS, to je 39,2 %, na drugem mestu je gospodarska skupina SEV, kamor se je lani izvoz občutno zmanjšal (od 26,7 % v letu 1967 na 21,1 %), nekoliko pa se je povečal delež izvoza v skupino držav EFTA — in to na 15,9 %. Od drugih držav je močan izvoz še v ZDA (10,4 %), kamor izvoz še vedno narašča. Izobraževan jo in kultura DELOVNI DOGOVOR PREDSEDSTVA ZKPO SLOVENIJE PO KONGRESU POBUDE ZA AKCIJO Prvo srečanje predsedstva Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije po V. kongresu, ki ga je vodil novi predsednik Ivo Tavčar, je prevevalo že pravo delovno vzdušje. Po ugotovitvah, da so potek kongresa in njegovi dokumenti v širši slovenski javnosti našli dobro odmevnost, so sklenili, da se morajo čimprej dogovoriti, kakšen naj bi bil akcijski načrt Zveze v republiškem merilu za letos, pa tudi za celotno dvoletno mandatno obdobje. Kongresne smernice so namreč zelo jasno nakazale, kje in kako naj kulturno prosvetne organizacije in njihova vodstva zastavijo svojo kulturno akcijo. Zdaj gre za to, kje zapeti in katerim kulturnim akcijam dati prednost na sejah predsedstva, posvetovanjih in na konferenci Zveze. Ker se nekatere občinske zveze še vedno precej izgubljajo v manj pomembnih nadrobnostih, so sklenili, da se bodo člani predsedstva udeležili medobčinskih posvetov, na katere naj bi prenesli duha kongresnih dogovorov in torej spodbudili, da bi se posamezna območja dogovorila za čim bolj konkretne kulturne akcijske programe. Predsedstvo Zveze pa bo že na prihodnji seji sprejelo svoj akcijska načrt in njemu prilagojen finančni načrt, saj je med zaprošenimi in odobrenimi sredstvi za letošnje leto nastala razlika kar za 37,0.000 djn. Posamezni republiški kulturni skladi namreč niso odobrili sredstev za © VELENJE Štipendij vedno več Temeljna izobraževalna skupnost občine Velenje je lani imenovala posebno komisijo za štipendije. Razpisala je pet štipendij za potrebe vzgojno izobraževalnih zavodov, pet štipendij pa za študij katerekoli usmeritve najbolj nadarjene mladine. Komisija za štipendije je prejela na razpis 41 prošenj. Podelila je 14 štipendij, večjemu številu prosilcev pa je zagotovila štipendije v delovnih organizacijah, pri skladu za borce oziroma pri občinski skupščini. V proračunu temeljne izobraževalne skupnosti občine Velenje za leto 1969 je na voljo za štipendije 48.120 din. Štipendije bodo izplačevali vsem tistim, ki so jim jih odobrili lani, poleg tega pa bodo razpisali tudi 10 novih štipendij. (vš) nekatere kulturne akcije, to pa pomeni, da bo s tem okrnjeno zlasti dedo posameznih strokovnih odborov pri zvezi. ČEMU DATI PREDNOST? Med vprašanji, ki bi jih morali v prihodnjem obdobju temeljito proučiti in širše obravnavati, so mnoge zelo konkretne pobude. Do novembra naj bi posebna delovna skupina proučila, kakšne so v Sloveniji materialne potrebe za vzdrževainje kulturnih prostorov in stavb in kakšne so tudi po'trebe za razširitev te materialne baze, ki je zlasti za dejavnost Zveze kulturno prosvetnih organizacij marsikje izrednega pomena. Taka študija je toliko bolj potrebna, ker bo izvršni svet SRS še letos predložil skupščini zakon o amortizaciji. Druga delovna skupina pa naj bi proučila sedanje kulturne stike Slovenije s tujino, zamejstvom in še posebej z našimi delavci v tujini. Še pred poletnim premorom bo predsedstvo obravnavalo dosedanje izkušnje pri organizaciji vsakoletnih tečajev in seminarjev za strokovno izobraževanje v republiškem merilu, 'da bi s tem tudi v bodoče zagotovili čim večji kulturni učinek takega izobraževanja. Zelo zanimiva je pobuda, da bi Zveza pripravila kulturni koledar, ki bi v prihodnje preprečeval časovno neusklajenost kulturnih prireditev. Tak koledar bi bil zelo koristen, zlasti še za posamezna turistično najbolj razvita območja Slovenije. Skupaj s sindikati naj bi strokovne službe zveze proučile tudi možnosti učinkovitejšega mecenstva delavnih organizacij na področju kulture. Novi zakon o delitvi dohodka v delovnih organizacijah teoretično omogoča delovnim kolektivom, da iz sredstev pred delitvijo dohodka sofinancirajo na osnovi samoupravnega dogovora s poklicno ali nepoklicno kulturno institucijo določen kulturni program. Te možnosti pa se v praksi še niso uveljavile in je treba proučiti, kako bi jih lahko de- lovne organizacije izkoristile svojim delavcem in kulturnim ustvarjalcem v prid. Na predsedstvu pa so nekateri tudi dejali, da bi Zveza morala dati zakonodajnim organom svoj. predlog za davčno politiko, s katero naj bi destimulirali prodajalce pri ' prodaji plaže. H Sodbe o učinkovitosti in mož- ■'* nostih takih ukrepov so še precej raznolike, vsekakor pa kaže problem celovito proučiti, predvsem pa javnost opozarjati na nekatere nesporne primere plehkosti in na ta način vsaj poisku-šati zajeziti poplavo plaže, še posebej tiste, ki jo uvažamo iz drugih republik. KRANJU IN CELJU NAJ SE PRIKLJUČIJO ŠE DRUGA SREDIŠČA Med številnimi pobudami za letošnjo kulturno akcijo zveze naj naštejemo še nekatere: zveza in njeni, strokovni odbori naj bi pomagaili razširiti gibanje »Glasbena mladina« in ustanoviti podobno gibanje »Gledališka mladina«; učinkoviteje bi morali sodelovati pri razširjanju Prešernove knjižnice; kulturne zveze naj bi postale tudi pobudnik ustanavljanja družbe-noslovnih oddelkov pri knjižni- i cah, saj je skald za publicistiko pri CK ZKS letos začel odkupovati za knjižnice po 400 izvodov vsake slovenske izdaje druž-benoslovnih knjig; proučiti bi morali dosedanji razvoj klubov na Slovenskem in jih programsko povezovati; ljubljansko akcijo »Vaša matineja«, ki se je zelo lepo uveljavila, naj bi prenesli še na druge večje centre, za kar bi pri republiškem skladu za pospeševanje kulture gotovo našli tudi materialno podporo itd. V letošnji akcijski načrt pa naj bi vključili tudi nudenje organiziraje pomoči vsem tistim občinskim zvezam, ki bodo po vzoru kranjske in celjske začele akcijo za ustanavljanje kulturnih skupnosti, saj bi tako Zveza kulturno prosvetnih organizacij največ lahko doprinesla k temu, da bo zakonodajalec zakona o kulturnih skupnostih razpolagal že z določenimi izkušnjami. POISKATI JE TREBA TRAJNEJŠE REŠITVE Predsedstvo zveze je razpravljalo tudi o težkem finančnem položaju zavoda Prosvetni servis, katerega ustanovitelj je, Zavod, ki je kadrovsko in delovno organiziran za založniško dejavnost, je letos prejel le 35 % zaprošenih sredstev za izdajanje edicij in publikacij, ki so amaterskim organizacijam potrebne. Zato bo predsedstvo zlasti z založniškim in filmskim republiškim skladom proučilo možnosti za delno večjo pomoč že letos, za v prihodnje pa bo vsekakor treba skupno z republiško kulturno skupnostjo najti trajnejše rešitve za financiranje tovrstne dejavnosti, ki ni enkratna, pač pa se vsako leto dopolnjuje. PREDLOG ZA NAGRADO AVNOJ Ob letošnjem jubileju 25. obletnice Invalidskega pevskega zbora, je že Prešernov sklad dal pobudo, naj bi Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije predlagala ta zbor za letošnjo nagrado AVNOJ. Predsedstvo se je strinjalo, saj je tudi prepričano, da življenjski vek takega zbora ni omejen, če bo še naprej nosilec partizanske pesmi v Sloveniji. SONJA GAŠPERŠIČ Dirigent Rado Kleč in njegov veliki pihalni orkester. — (Foto: Franc Crv) ZABAVNO GLASBENI VEČER OB 100-LETNICI ŽELEZARNE JESENICE Pred polno dvorano Tradicija glasbenega življenja na Jesenicah je zelo bogata. In prav njej se je nemara treba zahvaliti za rojstvo in nenavadno hiter vzpon novega velikega pihalnega orkestra Železarne. Njegov ugledni mentor in strokovni vodja je dirigent, prof. RADO KLEČ, dolgoletni zaslužni kulturni delavec na področju glasbene vzgoje in glasbene poustvarjalnosti na Jesenicah. Veliki pahiini orkester, ki je nastal iz nekaj več kot 60 godbenikov poprejšnih štirih manjših godb na Jesenicah, se je po prvem samostojnem koncertu v februarju zdaj drugič predstavil številni in hvaležni publiki. Na zabavno glasbenem večeru minulo sredo v gledališču »Tone Čufar«, s katerim so se začele prireditve ob praznovanju 100-let-nega jubileja Železarne Jesenice, je bil delež velikega pihalnega orkestra gotovo najpomembnejši, saj je bil celotni glasbeni vtis, ki ga je zapustil, najčistejši. Izvajalci programa zabavno glasbenega večera, ki jih je občinstvu predstavil napovedovalec TEO LIPICER,' so bili zelo številni. Mali pihalni orkester, izdvo-jen iz' velikega, je pod vodstvom RADA KLECA izvajal dela Smetane, Bernarda, Pospischila in Klimscha. Z dvema narodnima in eno Avsenikovo pesmijo je kot gost nastopil ob sprem-mljavi harmonikarja MIRKA NOCA tudi domačin FRANC KOREN. Ob spremljavi zabavnega orkestra, tudi izdvojenega iz velikega pihalnega, sta po dve pesmi zapela FRANCI REBERNIK in DARINKA KOROŠEC, orkester sam pa se je pod vodstvom dirigenta VINKA ŠETINCA občinstvu predstavil z Bow-manoyo »12. cesto beračev«, i Veliki pihalni orkester pa' je zaigral Schefferjeve »Tri in-vencije«, Loewa »My Fair La-dy« in Wigkersovo koračnico »Srečno«. Ob njegovem nastopu si lahko le želimo, da bi ga sl*J kot prej lahko slišali tudi bitelji tovrstne glasbe širom P° Sloveniji. Glasbeni spored sta zaradj praznične priložnosti povezoval* beseda in slika, nekakšen spr®' hod skozi zgodovino železarstva na Gorenjskem. Vsekakor dorni' selna in poučna dopolnitev^ v0” cera, h kateri sta diapozitiv® prispevala MILOŠ MAGALlC i" MARJAN DOLINŠEK iz jeseniškega tehničnega muzeja, scenarij in režija pa sta bili delo BOJANA ČEBULJA. Zanimivo besedilo, ki sta ga brala člana amaterskega gledališča ""Ton Čufar« TATJANA KOŠIR f OTO GERDELJ, bi lahko bilo se učinkovitejše, če bi se njeS® avtor ustavljal le ob pomembnejših zgodovinskih letnicah razvoj železarstva v tem delu Slovenije. Naj ob koncu zapišemo še to. da je direktor Železarne magister inženir KUNC podelili ta večer spominske diplome zelo požrtvovalnim delavcem, ^ so pripravili tudi ta večer: di^' gentoma RADU KLEČU in VUN' KU ŠETINCU, predsedniku PJ' halnega orkestra IVANU 2EN in STANETU TORKARJ^ predsedniku komisije za kultuf' no dejavnost železarskega sih' dikata. S. G- SI GNALI • VELENJE Obilo možnosti za izobraževanje Delavska univerza Velenje pripravlja tudi za novo izobraževalno sezono vrsto tečajev, seminarjev in šol. Tako bodo odprli 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle, 1. in 2. razred ekonomske srednje šole, za trgovske delavce pa bodo organizirali v sodelovanju s Šolskim centrom za blagovni promet iz Celja oddelek srednje kamerci- POHIŠTVO lesziizia, Spalnice, dnevne sobe, RUblnJe, stoli, fotelji, kavči, omare vseb vrst, pisarnRRo. gostinsko In Šolsko pohištvo, stilno tn rustikalno pohištvo Superavtomatlčnl pralni stroji, hladilniki tn štedilnik) znamke NAON18 Neuničljiva Iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMEB Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper. Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, 1 Žalec Poslovalnice Kranj, Marib«.,__________ - . ---- In ostale poslovalnice v vseb vecjlb mestih Jugoslavije CENTRALA! LJUBLJANA. TITOVA U kine šole. Spričo hitrega razvoja kovinsko predelovalne industrije v Šaleški dolini bodo pripravili skupaj s Kovinarskim šolskim centrom iz Maribora delo-vodsko šolo. Pripravili pa bodo tudi več jezikovnih tečajev, šol in tečajev s področja družbenoekonomskega in političnega izobraževanja, seminarje in tečaje za člane samoupravnih organov in podobno. (vš) O ŠENTJUR Strokovni filmi za kmetovalce Veterinarska postaja Šentjur je kupila 8-milimetrsko filmsko kamero. Njeni sodelavci bodo čez poletje posneli več kratkih filmov o umetnem osemenjevanju, o sodobno urejenih hlevih, lepi plemenski živini in še nekatere. V zimskem obdobju bodo te kratke filme prikazovali kmetovalcem na strokovnih predavanjih. (pk) 0 SLOVENJ GRADEC Skupna proslava treh jubilejev Občinska vodstva Zveze komunistov in Zveze sindikatov so pripravila v Slovenj Gradcu v prostorih Umetnostnega paviljona skupno proslavo ob 50-letnici KPJ, SKOJ in sindikatov. Ob tej priložnosti so mladinski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Leskovarja. Slovenjgraški oktet in recitatorji z Ekonomske srednje šole izvedli bogat kulturno umetniški program. (vš) PREŠERNOVA DRUŽBA REDNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1969 1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1970 2. Mimi Malenšek: BALADA O STAREM MLINU, roman 3. Kamen Kalčev: DVA V NOVEM MESTU, povest 4. Smiljan Rozman: LOV ZA UKRADENIMI MILIJONI, mladinska povest 5. prof. Branko Božič: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA 6. France Verbinc: SLOVARČEK TUJK IN KRATIC 7. dr. Karl Šumenjak: T DA BI OSTALI MLAD1 IN ZDRAVI Vseh sedem knjig bodo pr®" jeli člani Prešernove družbe za članarino 30 din; platno vezane (razen kol®" darja) pa bodo veljale 13 din več. PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, Pražakova ul. 1 P. P- 41/* Vsi naročniki bodo sod®*0” vali pri velikem nagradnei** žrebanju! Šport — XIII. »POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« KRATKO IN JEDRNATO Karate — vzhodnjaška borilna veščina — postaja tudi pri slovenski mladini.-vse bolj priljubljen šport. v drugih republikah, predvsem v Srbiji in na Hrvaškem poznajo ta šport ie skoraj deset let, prve tovrstne klube pa so ustanovili v Beogradu in Zagrebu. Leto 1968 pomeni pomemben mejnik pri uveljavlja-uju tega športa tudi v naši republiki — takrat so namreč y Krškem in Rogaški slatini ustanovili prva takš-1la kluba. Člani obeh klubov so bili bolj ali manj sa-mouki in v svojih prizadevanjih dokaj osamljeni. Ko-nec prejšnjega leta — točneje meseca novembra — ie Ervin Pečnik na Ravnah Ustanovil tretji slovenski yub za karate. Se konec tstega meseca je Pečnik Ustanovil podobna kluba še v Mariboru in Velenju in druščina borcev karateja v Sloveniji je bila večja. Da bi bila prizadevanja Pri razširjanju in polulari-zactii tega športa v naši republiki še uspešnejša, so novembra pri Judo zvezi Slovenije ustanovili Poseben strokovni odbor za karate z nalono. da. skrbi za kvalitetno rast članov posameznih 'klubov ter da pove- Karate — nov šport slovenske mladine zuje delo vseh društev, fkratka, aa stori čimveč, da bi tudi pri nas na tem po-aročju dosegli večje uspehe tu prešli na organizirano delo. Prizadevanja omenjenega odbora so se hitro obrestovala — uspelo mu je pripraviti več seminarjev za tekmovalce iz vseh slovenskih društev, pripravil je Ved tekmovanj in poleg te-9a ustanovil še tri nove klube — v Radljah ob Dra-bi. Slovenjem Gradcu in v Celju. Tako je danes v naši republiki osem klubov za karate, ki imajo skupaj nad s50 članov — tekmovalcev. Zanimanje za ta vzhod-Pjaški borilni šport, ki v svoji bitnosti vsebuje tudi kanček filozofije, pa je med stovensko mladino vse več-le. Pri odboru za karate pri slovenski judo zvezi se zbi-°Jo želje, da bi takšne klu-e Ustanovili še v mnogih brugih krajih. Vsem hkrati eveda ni moč ustreči, pra-odgovornim, ki zaenkrat imajo dovolj strokovnih 't0ci, ki bi vodile tečaje v Posameznih krajih. V kratim bodo dobili tudi. prve snerje in sodnike priprav-ke, kar bo položaj bistve-t zboljšalo. Razmišljajo m,hT-,e 0 organizaciji re-1. 0Uskega prvenstva, kjer nastopili najboljši tek-omenjenih osmih uoov. Ze sedaj pa prire-in'l°mcd seboj številna pri-taW?ka srečanja, ki so i>o ie'1.2e^° zanimiva in ved-t.,. Pritegnejo pozornost no-ln novih mladih Hudi. rat* kakorkoli že. ka-— včasih poznan tudi šr>nt' vse boli postaja ro^Lmladine tudi v naši jočjiki- Začetek je obeta-■ mr,,, se bodi izko tek-> jlj Pbtcl kot trenerji, sodni-' vonj1 druQi za to po lastni za s abbovorni zavzemali ŠrmJ Večjo afirmacijo tega vni"-’ Potem tudi tekmo-Sfnyl uspehi ve bodo izo-L PRAPROTNIK V soncu In cvetjii Na startni listi več kot 31.000 imen... — Edinstvena manifestacija tovarištva, solidarnosti in spominov... Več kot polovico vseh udeležencev je bilo mladih... S številom nastopajočih in organizacijo samo se uvršča naš »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« med edinstvene športno politične manifestacije v svetu ... ________________________________________z--- V minulih dneh smo bdh priča številnim imenitnim športnim dogodkom. Naj omenimo le »Pohod po poteh partizanske Ljubljane«, teniški dvoboj SFRJ : Francija v Mariboru in consko svetovno prvenstvo v speed\vayu v Krškem. Brez dvoma pa je vse omenjene in seveda tudi druge športne prireditve močno zasenčil XIII. »Pohod po poteh partizanske Ljubljane.« Pionirji so imeli svoj pohod na obletnico ustanovitve Osvo-bcdilrte fronte — udeležilo se ga je 14.925 mladih ljudi — na teku po ljubljanskih ulicah in potlej po poteh okupirane Ljubljane pa je nastopilo nadaljnih 16.103 somišljenikov naše osvobodilne borbe. To pomeni, da se je tradicionalne s portn o-poli tič ne manifestacije v počastitev na legendarni 9. maj pred 24. leti in revolucije sploh udeležilo več kot 31.000 ljudi. S številom nastopajočih in organizacijo samo pa se uvršča naš »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« med edinstvene športno-politične manifestacije v svetu. POHOD — SIMBOL BOJA In kaj nam pove ta množičnost, .to navdušenje tisočev in tisočev, to razpoloženje in nešteti nasmejani obrazi...? Gotovo je to simbol boja izpred let, ki je pripeljal do osvo-boditve in obenem simbol današnje miselnosti našega ljudstva, ki je pripravljeno tvegati in žrtvovati za svojo neodvisnost vse, kar premore. Pohod je spomin na okupirano slovensko prestolnico in njene prebivalce, ki jih niso uničili in strli ne bodeča žica ne racije in streljanje talcev. Edinstvena manifestacija pomeni obujanje spominov na partizanska leta in na končno zmago nad fašističnim škornjem, ki nas je tlačil, dolga štiri leta. In kdor se je udeležil »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane« oziroma kdor je vsaj spremljal manifestacijo z ljubljanskih pločnikov, je gotovo opazil, da ne gre samo za množičnost, temveč za nekaj veliko več. Za nekaj, kar bi bilo težko popisati z besedami, pa veliko laže razbrati z obrazov nastopajočih. Iz obrazov udeležencev pohoda, polnih smeha in zanosa. SLOVESEN ZAČETEK Slavnostno okrašeno mesto je začelo svoj vsakoletni praznik in tradicionalno manifestacijo — »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« nadvse slovesno. Ognjemet z Gradu je mi- nulo soboto natančno ob 20. uri naznanil tisočem in tisočem meščanov in gostov, ki so se zbrali na ljubljanskih ulicah, da so pred zgradbo republiške skupščine startali dijaki iz vse Slovenije. S tekmovanjem »Štafete zmage« se je začelo slavje in se potlej nadaljevalo s tretjim tradicionalnim tekom, »Tekom prijateljstva«. Razumljivo je bilo med zares številnimi gledalci na pločnikih največ interesa prav za izide v »Teku prijateljstva.« Favoritov je bilo več. Mednje sta štela Čehoslova-ka Ravel in Vitkovič, Madžara Simon in Toth pa tudi naš Beograjčan Korica... In v veliko navdušenje tisočev in tisočev na pločnikih je uspelo prvemu pretrgati ciljno vrvico prav temu mlademu ■beograjskemu atletu. Vse do Šubičeve ulice je tekel kot drugi, tu pa se je pognal naprej in nihče mu ni mogel več ogroziti zmage. Izenačen boj vse do konca je močno navdušil gledalce, ki so našega zmagovalca še posebej toplo nagradili z glasnim aplavzom. LOVORIKE SO POBRALI NAJBOLJŠI Za letošnjo veliko športno-politično manifestacijo lahko trdimo, da je uspela na vsej črti. Navdušila je tako nastopajoče kot tiste, ki so jo spremljali na cestah in televizijskih zaslonih. »Že na strmem vzponu na Golovec smo se malce odlepili od Mariborčanov...«, so nam če vsi zasopli pripovedovali na cilju mladi celjski atseti Anton, Bogdan in Emil, ki so zmagali v partizanskem maršu na 25 km. »Tekmeci so nam sledili kot sence, šele pri pontonskem mostu nad Ljubljanico se je razdalja med nami in zasledo-' valci za spoznanje povečala ...« Res, tako izenačenih moči v partizanskem maršu na tej prireditvi . doslej še ni bilo. Od starta na Titovi cesti pa mimo Gramozne jame tjakaj do Fužin in skoraj do Urha je tretjina od 37 ekip tekla tesno druga za drugo. V Fužinah pri mostu čez Ljubljanico je vodil Kladivar pred Mariborom, Lenartom, AK Rudarjem, Dolom, Kladivarjem II, SK Radovljica, AK Velenjem itd. Odločile pa so strmine Urha. Do strmega področje je bil vrstni red v glavnem isti kot v Fužinah. Na Urhu pa so pričele pohajati moči. Toda ogorčena borba za prvo mesto se je nadaljevala prav do Trnovega. Druga ekipa . Kladivarja je prehitela ekipo Lenarta. Rudarja pa Dol in Ljubljana. Ekipa Ljubljane z nekdanjim reprezentantom Španom na čelu pa ni popustila pred napadi atletov Olimpije... Tudi v partizanskem maršu za ženske je zmagala ekipa celjskega Kladivarja. Toda le malo je manjkalo, da te vrste, ki je državni prvak v krosu, niso premagale doslej na atletskem polju malo znana dekleta iz Velenja. Razlika na cilju je namreč znašala le 19 sekund, Darinka, Betka in Marija so vodile domala vso progo, 600 metrov pred ciljem pa so jih prehitele znane celjske atletinje Danica, Jelka in Darinka. Rezultati: »Tek prijateljstva«: 1. Korica (Bgd) 11:45,4, 2. Simon (Budimpešta) 11:47,0, 3. Havel (Praga) 11:48,0; Tek prijateljstva — mestne reprezentance: 1. Beograd, 2. Budimpešta, 3. Praga, 4. Milano itd. Partizanski marš moški: 1. AD Kladivar I Celje 1:38,20, 2. ŽAK Maribor 1:39,31, 3. AD Kladivar II 1:43,50, 4. TVD Partizan Lenart v Slovenskih Goricah 1:44,45, 5. TVD Partizan Dol pri Ljubljani, 1:48,22, 6. ŽAK Ljubljana 1:52,09, 7. AAK Olimpija 1:52,37 itd. Partizanski marš ženske: 1. AD Kladivar 35,58, 2. AK Velenje 36,17, 3. TVD Partizan ' Lovrenc ria Pohorju 36,58, 4. TVD Markovci, Markovci pri : Ptuju 38,54 itd. U. ■■■■■■■■■■■■■■»■■■a DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE MORJA IN PODVODNE ŠPORTE JE ZNOVA OŽIVELO Spet tečaji za športno potapljanje Kljub skromnim sredstvom in razmeroma precejšnji oddaljenosti od morja so člani Društva za raziskovanje morja in podvodne športe SRS na moč aktivni. Posebno potapljači In podvodni lovci, ki se že vrsto let kosajo z svojimi kolegi Iz drugih društev za najvišfe naslove. Resnici na ljubo je treba sicer povedati, da je dejavnost društva pred časom malce zamrld. toda od lanskega leta dalje, je delo v sekcijah ponovno oživelo, društvo pa so okrepili novi člani. Ljubljansko društvo za raziskovanje morja in podvodne športe Šteje danes le malo manj kot 400 članov, v njegovih vrstah pa so med dru- ■■llllllllllllllllllllllllllllllliljilllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllM gtmi tudi pionirji odkrivanja življenja pod morsko gladino, ki so se prčeli kot prvi pri nas potapljati s pomočjo doma napravljene maske in najpreprostejše naprave za dihanje pod vodo že pred minulo svetovno vojno. Gotovo štejejo danes med najbolj prizadevne člane kluba potapljači, ki bodo v letošnji sezoni med dragim znova poskrbeli za potapljaški tečaj za začetnike. Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del, predavanja pa bodo še ta mesec v Ljubljani. praktični del tečaja, ki bo dol'! 12 dni, bo v juliju in avgustu, predvidoma na morju. Po uspešno opravljenem tečaju, ki ga bodo vodi- Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — Svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG - Ljubljana LAMO 06-N najboljši mali krmni motor .. v, r . v Evropi /U CERKNICA Športne igre »Brest 69« • SLOVENSKA BISTRICA Športna liga Po daljšem premoru se je odbor za šport in telesno vzgojo v občini Slov. Bistrica odločil obnoviti nekdaj razširjeno športno dejavnost med delovnimi organizacijami in družbeno političnimi organizacijami. Osnovni -cilj organizatorja je požive-. ti športno dejavnost in rekreacijo ter zbliževanje telovadnih društev z delovnimi organizacijami in dru-1 gimi družb eno-političnimi organizacijami v občini. Samo nekaj dni je preteklo, odkar je odbor za šport in rekreacijo pri skupščini Slov. Bistrica objavil novost o uvedbi občinske športne lige, že se je prijavilo veliko število ekip delovnih organizacij, kakor tudi ekipe družbeno političnih organizacij. Letošnja liga bo vsebovala samo odbojko in šah, to je panogi, ki sta med občani najbolj priljubljeni. VIKTOR HORVAT '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■M •nuni •'Mlllllllllllllllll WBMIBlllllllllllllllllllllllllllll|[|||||||||||||||lllllllllllii[!llllliMllllllllllllllllllllllllllllllll|[[||||||lllllM li naši najboljši izšolani potapljači, -dobo dobili udeleženci diplomo Športnega potapljača I. stopnje. Pogoj za vpis v potapljaški tečaj so 18 let, biti mora član društva in trdnega zdravja. Doslej je Izšolalo društvo že blizu 160 potapljačev in s tem šteje med uajmarljivejše tovrstne organizacije v Jugoslaviji. Naj ob tem povemo Se to, da bodo potapljači Društva za raziskovanje morja In podvodne športe letos poleti organizirali reševalno službo, ki bo v nenehni pripravljenosti za najrazličnejše reševalno akcije. Skupino reševalcev bodo sestavljali le najboljši potapljači društva. Poleg tega nudi društvo že danes, kot vsa leta doslej, delovni organizacijam, ustanovam in posamezni-3 o m svoje posebne usluge, predvsem tiste, ko gre za zahtevna dela pod vodno gladino. Tudi letos bodo člani društva nadaljevali s preizkušnjo vodnega 'Vanklovega motorja, poleg tega pa bodo organizirali še vrsto koristnih .1» zanimivih akcij. Tako bodo na primer poskrbeli za svojo izložbo v okviru razstave Ljudske tehnike, na kateri bodo prikazali ves razvoj svoje dejavnosti vse od ustanovitve društva pa do danes. Razs'/iva bo v jeseni na Gospodarskem razstavišču . v Ljubljani. - ■ Ne glede na to, da se člani društva vseskozi ubadajo s precejšnjimi materialnimi težavami, ki so obe-uetn največja ovira za širšo dejavnost, so med drugim uspešno poskrili za to. da lahko kupijo potaplja« in podvodni lovci v okviru svoje organizacije drago opremo po Kar. najbolj ugodnih cenah. Ob kon-en naj povem še to, da ima društvo svoJe prostore na Taboru v Ljubljani, kjer imajo člani vsak četrtek ob is. uri klubski sestanek. Tu lahko dvignejo tudi svoje članske izkaznico In prejmejo vse informacije v »vezi z dejavnostjo društva. -a- Prvega maja je po slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Cerknica tov. Janez Pakiž, ob prisotnosti številnih občanov in članov tekmovalnih ekip, predsednik koordinacijskega odbora sindikata Industrije pohištva BREST Cerknica, tov. Stefan Gašper, odprl delavske športne igre »Brest 69«, ki so postale v Brestu že tradicionalne. Ob zvokih godbe na pihala so začele s tekmovanji ekipe in posamezniki iz naslednjih podjetij, ustanov in društev: »Kovinoplastika« Lož, šahovskega društva Cerknica, podjetja »Gaber« Stari trg, Društva upokojencev iz Cerknice, osnovnih šol Cerknice in Starega trga, Sob Cerknica, ekipe iz poslonih enot Bresta in ekipa Notranjskega študentskega kluba. Vsa prva mesta so prireditelji nagradili z ličnimi pokali, druga in tretja pa z diplomami. S. Bogovič • MURSKA SOBOTA Pred jutrišnjim motokrosom v Mačkovcih Z jutrišnjim prvim mednarodnim motokrosom v Mačkovcih, slabih 15 kilometrov od Murske Sobote, se prične letošnja, izredno pestra in bogata sezona motornega športa v Pomurju. Organizator dirk, murskosoboško AMD Štefan Kovač, je prejel nad 40 prijav iz devetih evropskih držav in Združenih držav Amerike. Na tekmovanju bodo nastopili dirkači iz Francije, Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Cehoslovaške, Švedske, ZDA, Romunije in Jugoslavije. V nekaj letih je proga za motokros v Mačkovcih doživela vrsto sprememb in izpopolnitev. Tako so jo podaljšali od prvotnih 1100 na 1500 metrov, uredili manjše skakalnice in podobno. Sedaj ustrez^ zahtevam sodobnega motokrosa in s tem vrhunskim dosežkom. Tako namreč menijo tekmovalci iz Cehoslovaške ki so minulo soboto skupaj z bratoma Vesenjak preizkusili tekmovalno stezo v Mačkovcih. Zato ni nič posebnega, če se računajo tekmovanja v Mačkovcih tudi za državno prvenstvo. Murskosoboško AMD je vložilo veliko dela v razvoj motornega športa. V kratkem pogovoru nam je predsednik društva Tomo Raduka povedal, da je izredno zadovoljen s številom in kvaliteto prijavljenih tekmovalcev. Dodal pa je, da bo največja borba nedvomno med borbenimi tekmovalci iz Cehoslovaške in Madžarske, pa tudi Avstrije. -se • NOVA GORICA Uspešno tekmovanje v kegljanju V organizaciji »Kegljaškega kluba Meblo« je bilo na novo zgrajenem štiristeznem avtomatskem kegljišču v Novi Gorici prvenstvo tovarne Meblo v kegljanju za posameznike in ekipe. Nastopilo je 20 kegljačev, kar je razveseljivo predvsem zato, ker je tovarniški odbor pokazal polno mero razumevanja in je športnike gmotno podprl. Rezultati — posamezni: 1. Roman Kravos — 765, 2. Oto Glazar 751, in 3. Avgust Faganel — 738 kegljev. Ekipno: 1. EE pohištvo — 3963, 2. EE uprava — 3712 in 3. EE tapetništvo — 3294 kegljev. R. Kolenc • DOMŽALE Aktivnost komisije za šport In razvedrilo Pri ObSS Domžale deluje komisija za šport in razvedrilo, ki že vrsto let zapovrstjo uspešno organizira sindikalne športne igre. Člani sindikalnih organizacij nastopajo v zimskih športih ter šahu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, nogometu, lahki atletiki, odbojki in plavanju. Za letošnje tekmovanje v šahu je bilo prijavljenih 8 ekip, od katerih pa se je iger udeležilo le 5 moštev, Zvrstila so se takole: 1. Papirnica Količevo, 2. Mlinostroj Domžale, 3. Strokovno izobraževalni center Domžale itd. V namiznem tenisu so bili dosežfeni naslednji rezultati: 1. Lek, Mengeš, 2. Papirnica Količevo, 3. Zdravstveni dom Domžale. V najbolj množični disciplini, to je v kegljanju, pa je nastopilo kar 28 ekip. Prvo mesto so zasedli predstavniki Papirnice Količevo, drugo tekmovalci Tovarne Induplati, tretje pa predstavniki Tosame. Zdaj potekajo tekmovanja v streljanju, nogometu, lahki atletiki in plavanju. V. Weit • MENGEŠ Proslava združena s tekmovanji Minulo soboto dopoldne so organizirali sindikati Mengša v Tovarni filca proslavo v počastitev 50-letnice ZK, SKOJ in Zveze sindikatov. Proslave, ki je bila združena s športnim tekmovanjem v avtorallyju, so se udeležili zaposleni vseh delovnih organizacij s področja Mengša. Prireditev je lepo uspela. Posebej pa je treba pohvaliti sodelovanje mengeške osemletke in tamkajšnje godbe ter kulturne skupine tovarne Lek. obrat Mengeš. Prireditev so denarno podprle vse delovne organizacije iz tega kraja, pa tudi nekatere iz okolice. Za memorial narodnega heroja Matije Blejca v avtorallyju se je potegovalo kar 50 voznikov in njihovih sovoznikov. Startali so v Mengšu pred tovarno File, po 30 kilometrov dolgi vožnji pa Je bilo tekmovanje kopčano pred kulturnim domom v Radomljah. V kategoriji do 1000 ccm je bil najuspešnejši Miha Kosec (Trak), v kategoriji nad 1000 ccm pa Bojan Krištof (File). V skupnem plasmaju se je najbolje odrezala I. ekipa tovarne File, ki je tudi osvojila prehodni pokal. Po zaslugi organizatorjev je proslava v Mengšu, kot samo tekmovanje, zelo lepo uspelo. Vrh vsega je bilo vsem skupaj naklonjeno tudi vreme, kar je bilo še posebej pomembno, ker je bila prireditev na prostem. Proslave so se kot gostje udeležili vsi predstavniki družbeno-političnih organizacij s področja Mengša pa tudi Domžal. imun mimmnmninnt kozi okno sejne sobe se lepo vidi na cesto, polno kotanj, ki jih delavci zalivajo z asfaltom. Dva slonita na lopatah in se pogovarjata. Govornikov glas postaja odločnejši: — Situacija postaja ponekod pereča, tovariši! reče resno in zaupljivo, skoraj zarotniško. — Zato me nikakor ne zadovoljuje formulacija v predloženi oceni, po kateri so že bili vloženi določeni napori za preseganje zatečenega stanja. Kolikor so taki napori bili res vloženi, so bili izraz dela nekaterih požrtvovalnih posa- PODOBE NAŠEGA C.» >A ’ ■milili meznikov, ne pa izraz organiziranja aktivnosti naših delovnih ljudi. Mislim, da si ne smemo metati peska v oči in zamegljevati situacije, ampak si moramo natočiti čistega vina, če hočemo, da bodo stvari enkrat za vselej jasne. Kajti dejstvo je, da obravnavane problematike še daleč nismo s katerimi upravlja naš neposredni združeni proizvajalec. In da je treba, povezano s to problematiko, končno načeli tudi problem trga družbenega kapitala in, če hočete, tudi trga delovne sile, seveda ne tega trga v kapitalističnem, ampak trga delovne sile v socialističnem smislu, ko neposredni na formulacija ustrezno spremeni. — Kako? vpraša delovni predsednik. — Namesto VLOŽENI SO BILI DOLOČENI NAPOEI ZA PRESEGANJE ZATEČENEGA STANJA naj stoji: VLOŽENI SO BILI NEZADOSTNI NAPORI ZA PRESEGANJE ZA- Delu čast in oblast do kraja izkristalizirali. Namesto, da bi prišli stvarem do dna, jih fetišiziramo ali pa tako poenostavljamo, da to ni več ničemur podobno. Jaz sem že nekajkrat opozoril na to, da je treba enkrat dokončno precizirati, kaj je to združeno delo na zasebnih sredstvih za delo, to je, ki so v zasebni lasti neposrednih proizvajalcev, kakor tudi, kaj je zasebno delo na družbenih sredstvih za delo, III1IIII proizvajalec vse bolj svobodno kombinira proizvodne faktorje v smeri delovanja socialističnih blagovno tržnih zakonitosti. Moji predlogi pa so naleteli na določene pomisleke pri odločujočih forumih in, kakor vidim, jih, žal, tudi to gradivo ni akceptiralo. Zato mislim, da predložena ocena zatečenega stanja ni realna, da odraža nepoznavanje razmer na terenu ter predlagam, da se ustrez- TECENEGA STANJA. Po mojem predlogu se naj besedo DOLOČENI zamenja z besedo NEZADOSTNI! pribije govornik in sede. — Še vedno stojita in se pogovarjata! šepne moški ob oknu sosedu. — Že pol ure! — Zato pa imamo takšne ceste. Ali veš, da sem zadnjič spet udaril v karter? VINKO BLATNIK !III*!llllllf!l!ll DELOVNI IN ŽIVLJENJSKI POGOJI DELAVCEV V PODJETJU TEKSTILINDUS KRANJ VARNO DELO IN PRIJETNE POČITNICE V vsakem delovnem procesu delujejo trije poglavitni faktorji: živo delo, delovna sredstva in predmeti dela. Vodilna vloga živega dela je pri tem nesporna. Delo pa angažira človekove sposobnosti in njegovo energijo, zato je treba z njo racionalno ravnati. Izkušnje so že zdavnaj dokazale, da vsakodnevne skrbi, splošno telesno počutje, odnosi na delovnih mestih itd. še kako vplivajo na delavca pri njegovem delu. Skrb za delovnega človeka pa ni samo naloga celotne družbe, ampak tudi vsake delovne skupnosti posebej. Tega se v Tekstilindusu v polni meri zavedajo, zato so tudi na področju skrbi za delavce po osvoboditvi veliko naredili. Znano je, da je delo v tekstilni industriji težko, saj tri izmene izčrpajo še tako zdravega delavca. Zato je bilo že od nekdaj pomembno, da imajo delavci urejene delovne pogoje, stanovanja, prehrano, rekreacijo, zdravstveno in socialno varstvo in da delovna skupnost pomaga invalidom, ki zaradi raznih okvar in bolezni niso več sposobni za vsako delo. Ko : govorimo o urejenih delovnih pogojih zaposlenih, ne moremo mimo skrbi za varstvo pri delu. V Tekstilindusu je pospeševanje varstva pri delu stalna dolžnost podjetja in organov upravljanja, odgovornih služb ter posameznikov, ki delajo v proizvodnji. Po osvoboditvi so v podjetju vložili veliko sredstev za investicije v posamezne obrate. Zdradili so nove objekte in preuredili posamezne oddelke. Stare stroje so 'nadomestili z novimi, sodobnejšimi, tako da delavci na njih delajo brez večjih nevarnosti. Vendar varstvo pri delu ne obsega samo zaščito strojev, temveč tudi zaščito delavca, ki pri stroju dela. V ta namen imajo delavci na voljo dovolj raznovrstnih osebnih zaščitnih sredstev, v obratih pa so urejene klima naprave, ki uravnavajo zračenje, temperaturo in vlago. Delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, dobivajo med delovnim časom mleko, -obratna ambulanta pa v sodelovanju z vodstvom podjetja vsako leto izdela plan preventivnih pregledov. MOČNO SO ZMANJŠALI ŠTEVILO OBOLENJ IN POŠKODB Samo nekaj podatkov, ki bodo osvetlili skrb za človeka v Tekstilindusu: v lanskem letu je dobivalo mleko 371 delavcev, v obratni ambulanti so imeli 5.311 raznih preventivnih pregledov. Pregledani so bili vsi mladolet- Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313VI. telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri /Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-32000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — - 50 5?-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din — polletna 13 N-din * 1300 S-din In letna 26 N-din • 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana niki, in delavci, ki so zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih, prav tako pa so bili pregledani tudi vsi na novo sprejeti delavci ter kronični bolniki. V lanskem letu so v Tekstilindusu v ta namen porabili več kot 20 milijonov starih dinarjev. Za osebna zaščitna sredstva in tehnično zaščito strojev so porabili 16 milijonov starih dinarjev, za okrepčilne pijače (mleko, čaj, kava, malica) pa so dali preko 30 milijonov starih dinarjev. Lani so v Tekstilindusu prispevali za izboljšanje. varstva pri delu in za boljše delovne pogoje delavcev skupaj 66 milijonov starih dinarjev. Povečana skrb podjetja na področju varstva pri delu je zmanjšala število poškodb in končno vplivala tudi na ekonomski rezultat podjetja. Tudi urejene stanovanjske razmere so za delavce in končno tudi za podjetje velika pridobitev. Ljudje preživijo večino prostega, časa v stanovanju, zato ni vseeno, ali je stanovanje vlažno in zdravju škodljivo ali pa zračno in suho. V Tekstilin-dusu posvečajo stanovanjskim vprašanjem delavcev veliko pozornost. Od osvoboditve dalje je podjetje zgradilo preko-500 stanovanj za svoje, delavce. Leta 1965 so zgradili v Stražišču tudi samski dom, v katerem je 140 ležišč za delavce in delavke. V zadnjih letih je podjetje dodeljevalo tudi znatna sredstva za individualno gradnjo. Samo v letu 1967 so v ta namen razdelili 120 milijonov starih dinarjev. Posebno skrb so posvečali tudi članom Zveze borcev, saj je dobilo stanovanja preko 50 članov. Danes imajo v Tekstilindusu razen nekaj nerešenih prošenj, ki jih bodo rešili v letošnjem ali prihodnjem letu, praktično rešen stanovanjski problem borcev. VSAK DAN SKUHAJO 2000 MALIC Ko govorimo o skrbi za delovnega človeka, ne moremo mimo prehrane, saj pravilna in kalorična prehrana v znatni meri vpliva na delovno sposobnost. Malo podjetij v kranjski občini se lahko pohvali, da ima organizirano tako kakovostno in ceneno prehrano za svoje delavce, kot jo imajo v Tekstilindusu. V delavski restavraciji skuhajo dnevno v svojih treh obratih 2.000 obrokov* malic. Delavci imajo na voljo tople in hladne malice po nizki ceni 90 starih dinarjev. V nočni izmeni pa dobivajo delavci malico brezplačno. Za 300 starih dinarjev dobijo člani kolektiva dobro kosilo in teh skuhajo v delavski restavraciji dnevno preko 620. Delo v tekstilni industriji je naporno in kljub vsem ukrepom varstva pri delu in preventivnega zdravstvenega varstva imajo v Tekstilindusu vsako leto nekaj invalidnih oseb, ki so potrebne še prav posebne skrbi. Pred leti so ustanovili v podjetju konfekcijski obrat »Triglav«. v katerem so zaposlili 120 delavk-invalidov. Problem invalidnih oseb pa rešujejo tudi tako, da jih zaposlujejo na lažjih delovnih mestih v podjetju. V samoupravnih aktih imajo določena delovna mesta, ki so primerna za invalidne osebe. Veliko vlogo pri kompleksni skrbi za delovnega človeka ima v Tekstilindusu tudi sindikat. Sindikalni odbori po ekonomskih enotah vsako leto razdelijo socialno in zdravstveno ogroženim delavcem preko 1,5 milijona starih dinarjev raznih socialnih pomoči. Razen tega, pa vsako leto pošljejo na okrevanje v počitniške domove podjetja tudi okrog 70 socialno in zdravstveno šibkih delavk in delavcev. Počitniške domove ima podjetje Tekstilindus na morju v Novigradu, v gorah pa v Bohinju in na Krvavcu. Za dopuste v počitniških domovih podjetja dobijo delavci regrese, in sicer je letos v ta namen predvidenih 5 milijonov starih dinarjev. Člani kolektiva imajo na primer v počitniškem domu v Novigradu na voljo celotno oskrbo za 1.500 starih dinarjev v sezoni in za 1.100 starih dinarjev izven sezone. Ugotavljajo, da delavci raje letujejo na morju kot pa v gorah, saj je v Novigradu lani letovalo preko 1000 članov kolektiva, skupno s svojci pa preko 1.500. V Tekstilindusu »skrb za delovnega človeka« ni več fraza temveč resnica, ki jim je ne more nihče oporekati. FRANC DOLENC Skoraj neopazno, brez večjega hrupa deluje v Ajdovščini Splosfl0 kovinsko podjetje. Toda ne brez uspehov v gospodarjenju. Z mat' sičim se ta delovni kolektiv lahko pohvali. Zlasti pa s tem, da imajo vsak dan dela čez glavo, tako da ga morajo še odklanjati-Največji problem so za Splošno kovinsko podjetje v Ajdovščini s® vedno proizvodni prostori. Pomagajo si tako, da mogočne jeklen® konstrukcije zdaj varijo kar na prostem. Poleti in v lepem vreffl®' nu še gre, toda kadar je deževno, je bolj težko. Zavoljo tega si celoten kolektiv prizadeva, da bi že letos zaključili s prvo £az0 gradnje nove proizvodne hale. my adut usimjuiaon is«f<«« ve«* i Tr „no - OZKA SPECIALIZACIJA IN VELIKE SERIJE V INLESU KDOR ČAKA, DOČAKA Tako je stal pred menoj kot kak gruntar. »Med največjimi proizvajalci stavbnega pohištva smo v Jugoslaviji.« »V Jugoslaviji?« »Kakor sem rekel,« je odvrnil, zadovoljen z učinkom svojih besed. »Kompleten asortiment oken izdelujemo in več vrst vrat. Ozka specializacija in velike serije, tukaj se zasluži, Ko bi se le mogli z drugimi podjetji dogovoriti, kaj bo kdo izdeloval.., Nam ne gre za to, da bi nosili zastavo vsepovsod, da drug drugemu skačemo v zelje, pa spet ni prav. Ali se ne bi dogovorili, kakšna vrata bo izdelovala, denimo, Jelovica ali Borovnica in kakšna mi? Zakaj bi bilo enakih vrat preveč na prodaj, drugih pa nič?« Tako po domače je FRANC TANKO, ki je prišel v ribniško lesno podjetje in sedanji Inles kot delavec in napredoval v vodjo izmene v obratu za izdelavo vrat, začel opisovati ozko proizvodno specializacijo Inlesa in slabo organizacijo trga. Inles je že večkrat predlagal drugim podjetjem, naj bi uskladili proizvodnjo, se dogovorili za enotne cenike, pa ni podprl. Toda kdor čaka, dočaka... Vsekakor se v Inlesu ne bodo premislili. Ozka specializacia in velike serije sta siamska dvojčka,' ki zmanjšujeta proizvodne stroške in povečujeta konkurenčnost. Njune prve zmage so že vidne. Od 1966. leta, ko so se začeli specializirati za stavbno pohištvo, do zdaj, se je proizvodnja povečala za dobre 3 milijarde S-dinarjev. Nedonosnih izdelkov ni več, medtem ko so nekdaj imeli s polovico lesnih galanterijskih izdelkov zgubo, ki šo jo pokrivali s prodajo žaganega lesa. LETOŠNJA PROIZVODNJA JE RAZPRODANA Kakor je Franc Tanko kritiziral poslovno nepovezanost proizvajalcev stavbnega pohištva, tega ni mogoče predpisati bojazni, da bi jim izdelki obležali v skladiščih, saj je' proizvodnja že do konca leta razprodana. Večji problem je osnovna surovina — les. Na Kočevskem in v Ribnniški dolini ga ni več dovolj zanje, uvažati ga morajo celo iz Sovjetske zveze in iz Afrike. Cene navadnega lesa? Nič višje, kot če les pripeljejo iz Bosne. Kako tehnično dobro opremljeni proizvodni obrati požirajo les, Tanko dobro ve: dve izmeni sta včasih dnevno izdelali po 150 vrat, zdaj pa 320 ... VEDNO IMENITNEJSl Produktivnost je torej v Inlesu zelo porasla, za 30.000 S-dinarjev pa so se v obdobju specializacije povečali tudi poprečni osebni dohodki. Bolj kot z zaslužki pa so delavci zado-volini s tem, da imajo lepo urejeno jedilnico in 45 stanovanj v novih blokih, zgrajenih v zad- njih štirih letih. Toda Tank® vrta dalje: . »Kaj mislite,« me je vpraša* »ali nam ne bi lahko stanovalo' sko podjetje, ki upravlja nas stanovanja, vsaj 25 % stanarin dalo na razpolago za individ' alno gradnjo? Amortizacija v bila izkoriščena, kot je treba’ uporabili bi jo za stanovanjs* kreditiranje in brezdomcem h treje preskrbeli primerno str®-ho nad .glavo.« , Občinski odbornik je posta* Tanko in bo verjetno to vpr® šanje ponovil v občinski hidi kjer še shaja veliko Inlesovce • V skupščini in drugih organu* je namreč že polovica članov i Inlesa. Občani imajo dober n