\)± številka.
Trst, v |M't«'k 21. aprila 1
Tečaj XXIV.
„Edinost" izhaja dviikriit mi rimi. rw.un nedelj in prnznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izlitij« oh f*. uri zjutraj.
Naročnina /.mišu : Obe izdttnji na leto . . . gld. — Za »amo večerno izdanje .	—.
Za pol leta. četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČhe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v Tratil zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponedeljnke /.jutranje Številke po 9 nvč. Izven Truta po l nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H"0.
4 nvč.
V edinosti Jeujji^^^^
Oglaat
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'osIhiiu, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi naj i* poSiljajo iirednlšl» ii. Nefrankovani dopiai se ne •prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase npre-jema iipravnHiva. Naročnino in oglase je plačevati loco l ist.
V red ii 131 v<» lil tiskarna se nahajala v ulici f ariutia siv. 12. 1'pravnislv«, ml-prnviiiStva Iii sprejemanje ln*erulnv
v ulici Molin piccolo siv. .1. II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna kousoicija lista „Edinost4' v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Mali Lošinj 2(1. Nad vojvod inja Štefanija je došla semkaj h svojo hčerjo Elizabeto ob 7. uri zvečer na parniku »Almissa«.
Gradec 20. Deželni zbor je o jednakein številu glasov odklonil izrodi ti nauonemu odseku predlog o zasnutju deželne meščanske Sole v Št. •Jurju ob juž. žel. z slovenskim naučnim jezikom. Za izročitev so glasovali Slovenci, nemški kleri-kalei in nemški konservativci, proti je glasoval klub nemške ljudske stranke. O utemeljevanju predloga je rekel poslanec Dečko, da se bodo na deželni meščanski šoli poučevalo tudi v nemškem jeziku, kar ni samo dobro, ampak tudi potrebno.
l*r»ga 20. V Georgenthalu štrajka nad 200 tkalcev in tkalk. Le-ti zahtevajo naj se jim /.viša plača in naj se jim pusti praznovati 1. maja. V tovarni za gumbe v ft<><lenbaelwi je tudi pričelo štrajkati nekaj delavcev, na kar so še ostali morali ustaviti delo. Tvorni čar hoče dovoliti majhno zvišanje plač, s čemer pa niso zadovoljni delavci. Štrajk stavhinskih delavocv v Ringshcim-Schonbach nadaljuje. Vrše se pogajanja.
Včerajšnji shodi so minili, ne da bi se bil motil mir. Po včerajšnjem shodu političnega društva »Budoucnost« v Hudcjevicah, na katerem se je razpravljalo o predlogih podjetnikov, je skušalo kakih tisoč delavcev skupaj hoditi po ulicah, toda policija jih je razpršila. Jed nega demonstranta so aretirali. Mnogo židovskih trgovcev je zaprlo svoje prodajalnice. Noč je minila mirno. Danes ho metali kamenje na delavce, ki ho delali na neki stavbi. Danes predpoludne je rečeno politično društvo imelo zopet shod, ki pa je potekel mirno.
Budimpešta 20. Zbornica poslancev je v svoji današnji seji odobrila predloge, o katerih je razpravljala včeraj v tretjem čitanju. Na predlog ministerskega predsednika pl. Szella se je sklenilo,
da ne bo tlo ponedeljka nobene sejo. Za ponedeljek se skliče formalna seja.
Wasliingtoil 20. Štirinaj*ttisoč mož regularne vojske odide na pomoč generalu Otisu, čim bodo pripravljene ladije za prevoz.
Koscntlial (Keuss) 20. Tukaj se je danes primerila razstrelba parnega kotla. Sedem oseb je ubitih.
P O I) L f S T E K.
--f SpiHnl Polnks. -
(Zvršetek.)
Vi ste se pred dobrim četrtletoin zaljubili v Klančevo Ido. Je-li bila te zaljubnosti kriva njena oseba sama, ali pa njeni tisočaki, to veste najbolje Vi sami in to me ne briga dalje.
Vi ste bili torej zaljubljeni, pisali ste ji v tem smislu dehteče biljete iti pošiljali ji cvetlice, prav kakor je to navada pri obzirnih nežnih častilcih.
Vaši prijatelji so izvedeli za Vašo manijo, za pogosto sprehajanje pod okni Klančeve hiše, in ker Ida ni baš krasotica — to ji mora brez zavisti priznati vsakdo, — preslišati ste morali Vi, radi čud ne ekstravagantnosti Svojega okusa, inarsikako gorko zabavljico.
No, nekaj časa ste molčali, potom oglasili ponosno:
— č1e ni lepa, je pa duhovita! _
Ker Vam je bila argumentacija za to trditev, katero so pobijala razna dejstva nasprotne smeri, jako težavna, potegnili ste nekoč močno pur-t limova no, podolgasto pismo iz listnice in je z trium-fom v očeh vrgli na mizo.
pji ste se
Dompieri — Zanardelli.
Težko je umeti vladni zistem na Primorskem. Fganjka je to, katero ni lahko razrešiti. Človeku je kar, da bi moral obupati, ako si je utepel v glavo, da hoče zasledovati vzroke in nagibe, ki vodijo avstrijske državnike, kadar le-ti posvečajo svoj dragoceni čas v to, da določajo smčr svoji politiki v teh pokrajinah. Vse je tako čudno, paradoksno, neumljivo. Po v sodi vidiš, kako se ukrepa, tlela in določa baš nasprotno od onega, česar bi človek pričakoval po svoji navadni priprosti pameti. In česar bi zahtevala tudi — da pustimo zakone in pravice državljanov na strani — sama logika zdrave državne sebičnosti. Kamor se ozreš, vidiš kričeče nesoglasje med tem, kar bi velmožni gospodje hoteli doseči, in mej tem, kar dosezajo v resnici. Kamor se ozreš, vidiš, kako poti, ki jih ubirajo gospodje in ki naj bi jih dovajale do pravih ciljev, merijo proti — nasprotnemu cilju. Kamor se ozreš, vidiš čuden, nenavaden prizor, vidiš, kako se za dosego dobre stvari rabijo najnepnmer-neja sredstva.
Kekli smo: za dobro stvar. Kajti mi bi vendar ne hoteli trditi kar naravnost o avstrijskih državnikih, da nimajo dobrih namenov, tla ne bi hoteli koristiti državni misli v teh pokrajinah. Ali to smemo trditi, tla zistem, aterega se drže s krčevito doslednostjo in trdovratnostjo, ne dovaja do tega cilja. Pošteni volji gospodom na Du-
Pozabili ste sicer o tem, da ljubavna pisma niso ravno primerno čtivo za družbe v javnih lokalih, toda konečno ste bili vendar lahko zadovoljni z vspehom, ki ga je dosegel corpus delioti Vaše netaktnosti.
Od vseh strani seje hrupno zatrjevalo, da se je Idi tlelala doslej gorostasna krivica in vsakdo je priznal drage volje, — *da vendar ni tako zabita, kakor si je mislil.« —
Vi ste s ponavljanjem te uspele točke še večkrat želi pohvalo in priznanje, toda čudno se Vam je pač zdela viharna, hrupna veselost, ki se je vselej po predavanju Idinih pisem polastila Vaših znancev.
No, jaz Vam prav rada postrežem z dotičnim pojasnilom.
Ida je bila na tihem že dobrega pol leta — zaročena z sta rika vi m udovcem,, znancem svojega očeta. Sicer ni tako lep in niti z daleka tako duhovit, kakor ste Vi, a zato je pa tem bolj petičen in na to se, kakor Vam znano, v našem materialističnem času več gleda, mnogo več, nego bi bilo ravno potrebno.
Ne mislite, da je to kaka mistifikaeija od moje strani. Zlatoobrobljenn karta, katero dobite v par dneh, overi Vas do cela o resničnosti moje trditve. ('ez štiri tedne pa dobite, kakor dober znanec, tudi
naju vso čast, ali v očigled zistemu, ki jra negujejo, hranijo in varujejo kakor kakov amanet, zmajujemo se svojimi glavami. Zmajujemo, ker no moremo umeti. In strmimo, ko vidimo, kako se tem krčeviteje drže zistema, čim veče je število pojavov in dogodkov, ki dokazujejo, tla je ta zistem — zgrešen. Doslednost je lepa reč, tudi na državnikih. Ali doslednost v zmoti je -— greh. In ves zistem na Primorskem je le jedna velika zmota, zmota zdržema že dolgo vrsto let.
Trst je avstrijska last. Vsaka država brani svojo last na slednji točki svojega obsežja. To je: ona gleda, da v vsakem kraju nje organi, nje politika, nje — zistem hodijo taka pota, da utrjajo v ljudstvu čut ukupnosti z državo. Cim pa nočejo dosezati to, morajo na drugi strani — to je neizogibno — neizprosno zatirati že v kali vse, kar se kaže razdevajočim življem za državno misel. Tako bi sodil človek, tla se vrši tudi v Trstu od strani zistema. In v Trstu še posebno. Kajti Trst ni le navadnega pomena za državo, kakor razmerno vsako drugo mesto— Trst je prvi in h k ratu t u d i j e d i n i trgovinski e m p o r i j te d r-žave! Trst je točka, ki spaja državo z morjem, je torej most do svetovne trgovine, torej do blagostanja vse države. S Trstom so torej spojene velike življonske koristi vse države. Ce kje, treba tu še posebno krepkega pulziranja državne misli, treba žive zavesti o neporušni ukupnosti.
Sedaj pa roko na srce, velmožni gospodje državniki avstrijski! in povejte nam: govore-li cela vrsta dogodkov iz zadnjih desetletij — ne treba jih navajati, ker so predobro znani — ; govori-li trdovraten boj v naših primorskih deželnih zasto-pih proti avstrijski ustavi in proti osnovnim zakonom in proti lojalnemu življu avstrijskemu; govore-li tendencije društev, kakoršnja so razne »lege« in »unioni«; govore-li razne slavnosti, ki se vrše tu in v Italiji, govori-li način, kakor se urejujejo laški listi v Primorju; govore-li razni sodni akti ;
še vabilo na Idino poroko, katere se gotovo udeležite, ker bo, kakor sem uverjena, jako sijajna.
Ono osodepoluo dopoltidnc, katerega je Ida dobila izpoved Vašega nevarnega srčnega stanja, bila sem slučajno ravno jaz pri njej. Ker so je tako srečno naključilo, napisala sem Vam jaz takoj primeren odgovor, katerega je Ida (s privoljenjem njenega očeta in ženina) na mojo prošnjo prepri-sala in odposlala.
Ves daljeni razvi tele te imenitne korespondence si z Svojo duhovitostjo lahko kombinirate sami, ravno tako tudi ono sumljivo veselost Vaših prijateljev. Jako hvaležna sem Vam, tla ste avtorico onih pisem — nekdanjo neznatno goskico -tla ste mene proglasili za — duhovito. Srčna hvala Vam na tem laskavem priznanju.
S tem sva oni stari moj račun pobotala in meni ne preostaja druzega, nego da Vam prav iz srca čestitam na Vaši — blamaži!
V prijazen spomin se Vam priporoča nekdanja
«(ioskiea*.
Tako pismo.
.laz pa se pridružujem maščevalni neznanki in se neznanemu adresatu posmehavam prav tako škodoželjno, kakor se je ona. Pikantni «Goskioi» pa čestitam na tako posrečeni osveti njeni.
govore-li dogodki iz minulega mesteca septembra : govori-li kričeče dejstvo, tla morajo avstrijski spomenik na avstrijskih tleh re<larji »tražiti noč in dan — govori-li vse to za t«», da ji1 bil zisteni na Primorskem tak, tla je doseisal označeni namen, po katerem mora stremiti vsaka država v varovanj«1 svoje koristi in svoje varnosti: tla je n t r j a 1 državno m ise 1 in č n t n k 11 p no s t i ? !
Kitko na sree, državniki avstrijski, in priznajte, tla ni!!
lUVte-li tnliti nasprotno V Prazno početje. Zastonj vam trud — preglasno govore dogodki. In če l»i trohalo še kakemu nadaljnega dokaza, pa vam v lapidarnom slogu govori najnoveji škandal, o katerem je zaznal svet ravnokar: pismi, ki sta si ju pisala župan tržaški Dompieri in predsednik zbornice italijanske, snošsovani Zanardelli, o stvareh, ki se tičejo izključno le notranje politike avstrijske in v katere nima praviee utikati se nikdo, ki ni podanik te države! Mi ne poznamo besedila teli dveh pisem ; menimo pa, da ne trehn posebne fantazije, niti ne proroškega duha v to, tla si mislimo, kakov duh in kaka tendencija je previjala ti pismi. Sicer pa lahko nbstrahujemo popolnoma od vseliine rečenih pisem, kajti že dejstvo samo, da se prvi meščan tega mesta, torej interpret čutstvovanja onih, ki so ga postavili na to odlično mesto, in katerim je voditelj, obrača v v stvareh, ki spadajo v izključno kompeteneo te države, do državnika tuje države in da poslednji odgovarja, navdušeno pritrjevuje namenom in in-teneijam prvega — že to dejstvo je »amo na sebi tako kričeče, da bi moralo slednjič vzdramiti slednjega avstrijskega zaspanca 1!
Znana stvar je že, da je v Italiji organizacij, katerim so voditelji od tu pobegli avstrijski podaniki ; znano je, tla so te organizacije v intimnih zvezah z izvestnimi parlamentarci italijanskimi, in sicer takimi, ki niso baš naj nepopularne) i; znano je nadalje, da se plete nešte vilo tajnih niti mej Trstom in temi organizacijami v Italiji; znano je tudi, da si ne gresti nikakor navskriž oficijelna in neofieijelna Italija, kar se dostaje »simpatij« do naših primorskih pokrajin, i u da je mej njima razlika jedino ta, tla se prva o pojavljanju teh »simpatij« povija v previdne diplornatiškc oblike, dočim govori druga kar naravnost, kakor jej je zrasel jezik; znano je nadalje, daje tudi v italijanskem parlamentu padla že marsikaka beseda z ininister-skili klopij, ki je pomenjala nedopustno utikanjo v notranje politiške dogodke v Avstriji — vse to se je že dogodilo, ali tega pa še ni bilo, da bi mož v takem odličnem položeuju, v kakoršnjein je predsednik zbornice italijanske, prejemal sporočila kakega župana — torej zopet odlične uradne osebe — iz sosednje države o dogodkih, ki znaČijo pravo revolucijo proti avtoriteti te poslednje in da hi potem odgovarjal /. — navdušenjem.
Pismi, ki sta si ju pisala avstrijski župan Dompieri in italijanski predsednik Zanardelli o shodu sicer laških ali menda vendar še avstrijskih županov v Trstu, sti električni žarek na pozorišče, ki osvetljuje vso - zgrešenost dosedanjega vladnega zistema na Primorskem. Ti pismi sti preresen memento avstrijskim državnikom, sti glasen klic: tpioiistpie tandem?! Tako ne sine iti dalje, kajti preveliki interesi so tu v igri. Skoda res, da pismo Zanardellijevo ne sme v javnost; no, po dejstvu, da je oblast v Trstu tako hitela s konfiskacijo tega pisma, že moremo soditi, da mu je bila vsebina taka, da bi se zgražali na njej tudi oni, ki so se doslej smejali vsem našim opominom in svarilom.
Vsakako pa si moramo dobro zabeležiti tudi to, tla je bilo po sIukIu laških županov v Trstu v janiivarju 18911, ko jo avstrijski župan Dompieri poročal italijanskemu državniku Zanardclliju iu koje poslednji odgovarjal, navdušen za intencije prvega. S tem je že presežen višek — tako bi menili mi ; kako bodo menili avstrijski državniki, tega seveda ne vemo, ker oni imajo svoja — posebna pota.
Politični pregled.
TRST, -21. aprila 1899. Glasovi iz novin o naših deželnih zborih. Dunajska »Reiohswehr« se bavi na uvodnem mestu z dogodki v deželnih zborih v Kopru, v Trstu in v Gorici.
O deželnem zboru istrskem pravi, tla je to nekak potovalni zbor, ki hodi okolo kakor kaka
[ družbe potovalnih glumačev, in ki prireja svoja go-! štovanja set laj v Poreču, set laj v Piilju, sedaj v
Kopru. Uprizarja hrupne burke, kakor jih hoče ; galerija. List beleži, tla ta deželni zbor sestoji otl 21 Italijanov iu Slovanov, kar ne diši po zatiranju Italijanov, ako se pomisli, da je v deželi 1*1.IMM> Slovanov in lell*.<MM> Italijanov. Za vsako šolo, /a vsako občino vihra boj. Navadno pa so Slovani na škodi, ker imajo Italijani večino v deželnem zboru. Vendar pa italijansko časopisje vsako toliko in s poznano spretnostjo vzdihuje o zatiranju Italijanov. Opetovano že se je zbor razšel brez vspeha, ker Italijani zatirajo z nasiljem vsaki gib-1 jej Slovanov. Potem opisuje dunajski list, kako je možno, tla v deželnem zboru tržaškem zakonito izvoljen poslanec ne moro izvrševati svojega mandata, in sicer le zato, ker to ne ugaja brutalni večini....
Na Goriškem je še enkrat toliko Slovencev nego Italijanov in vendar imajo poslednji 1 1 poslancev, prvi pu le 10. Slovenci so odposlali deželnem glavarju spomenico, v katerem so mu oznanili svoje stališče. Politiski odnoša j i v Gorici so istotako neznosni kakor v Trstu in v Istri, in re-šenje narodnega spora je velike važnosti za go-s p o d a r s k o h o d o č n o s t a v h t r i j s k e ga juga.
Ne prihaja nam na misel — pravi »Reiehs-\vehr« - da bi zahtevali, naj se zatira italijanski živel j, ali to vendar ne gre, da hi bil slovanski ži-velj, predstavljajoči obrtno marljivo, lojalno in cesarju zvesto prebivalstvo, oropan ustavnih pravic. Pravica primorskih Slovanov do neomejene rabe svojega jezika, do svobodnega izjavljanja svojega metienja v deželnem zboru in v občinskih zašto pi h se ne sme kratiti ni z brutalnimi ni, z umetnimi sredstvi. Načelo jednakopravno-sti, zanikovano toli hrupno od galerije, natlačene od itulinnissimov, mora tu najti svojo pot, k e r zalite v a t a k o p o l i t i č n i in socijalni r a z v o j teh po k r a j i n.
Na žalostnih oilnošajih v deželnem zboru istrskem pripisuje »Hrvatska domovina« krivdo — vladi. Ona je kriva, ker o imenovanju deželnega glavarja ne stavlja kandidatu določnih pogojev. Ali naj se obveže isti, du bo varoval ravnopravnost, ali pa — nič. Ako hi večina in galerija videli, da predsednik spoštuje zakon, da brani ravnopravnost, ako bi deželni glavar prvi »lajal izgled zakonitosti in pravice, ne bi se dogajali taki izgredi, s kakor-šnjimi se odlikuje deželni zbor istrski. Ako bi noben italijanski poslanec no hotel vsprejeti časti deželnega glavarja pod pogojem, da bo spoštoval ravnopravnost, potem bi imela vlada svobodno roko in vzela bi lahko dež. glavarja iz manjšine. To bi bilo korektno in ustavno. Du obstoji torej ta spor, da so naši poslanci insultirani, ker vrše, govord v svojem jeziku, svoje pravo in svojo dolžnost, na tem sta res kriva netolerancija večine in divjaštvo italijanaške sodrge, ali v prvi vrsti je kriva vlada,
O deželnem zboru tržaškem pravi »Hrvatska Domovina*, da je to irreilentistiška zbornica per cx«ellentinm, najbolj i iredentistička zbornica v vsej Avstriji. In vendar vlada ne more najti načina, da bi se slovensk. poslancem zajamčila osebna varnost. Iz tega zaključuje zagrebški list, da je z i ste m n a p e r j en proti H r v a tom i n S love n o e m in da vlada nima ili najmanje volje, da bi preme-nila ta zistem v zmislu prava iu pravice. Zato pa je nam — pravi rečeni list — dvojna dolžnost, da gremo našim bratom na roko, da spremljamo njihovo delo z največimi simpatijami in jih — podpiramo.
K položaju. Ako je »Information« dobro j obveščena, potem je venclar-le res, da je bilo zadnje bivanje finančnega ministra dra. Kaizla in sekcijskega načelnika v ministerstvu za notranje stvari, Stuminerja, v Pragi spojeno z velevažno nalogo, sestoječo v tem, da bi Cehi pritrdili jezikovnemu zakonu kakor ga misli izdati grof Thun na podlagi J; 14. Minister Kaizl je opozarjal češke poslance in veleposestnike na težavno stališče grofa Tinina. Visoki krogi da silijo na parlamentarno rešenjc nagodbe z Ogersko, a pred tem bi moralo seveda priti spora/.umljenje v. Nemci. Rudi tega da ni smeti otežavati položeuju s tem, da se spravljajo politična vprašanja v razgovor in tla se z napadi razburjajo Nemci. Izvajanja ministrova da niso ostala brez utiša med veleposestvnm in pri deželnem maršalu, zhok česar ne pridejo v deželnem zboru v razpravo jezikovne predloge, kakor jih je izde-
lala dotična komisija in tudi ne predloga za uvedenje i direktnih volitev v kmečkih oličinah.
Drugače tla so te o|>omine v sprejel i ljudski zastopniki češki, ker ne zaupajo grofu Tliunu, tla jim res izpolni že stavljenih *2i\ zahtev.
In tako se godi politiki grofa Tinina, ki si ne upa reči, ni da, ni tla ne: Nemcev ne pridobiva, ( Vhe pa odganja.
Parlamentarno rešenjc pogodit« hočejo imeti. V to treba sprave z Nemci. Vsi pa vemo, koliko bi stala Cehe in vse avstrijske narode sprava, kakor si mislijo Nemci. Posledica te sprave bi bila češka opozicija. Ali menijo, da hi parlamentarno rošenje pogodbe bilo potem lagljeje, če bodo češki poslanci in žnjimi ves narod v opoziciji ? Naj le poskusi grof Thun! Sicer pa bi mogel ravno on vedeti najbolje, kaj je narod češki, kadar je v opoziciji!
»Proč od Rima!« Tudi knezo-škof v Tri-| dentu, Valussi, je izdal pastiski list pr »ti gibanju j proč od Kima. Isti so glasi jednako kakor oni ' ukupnoga episkopata, a pridodan mu je uvod, v j katerem je rečeno, »da gre tu za otročjo demon-j straeijo v politiške in narodne svrhe; da, zvestobo j državi hočejo prelomiti; v ta naiucu igrajo brezvestno igro z najvišim, kar ima človek — z vero«.
Neki dopisnik v »Miinchener Allg. Zeitung« 1 bi hotel dokazati, du je na tej propagandi kriva le katoliška ljudska stranka, ker ni — stopila iz večine in ker ni dosegla, da bi se bile odpravile je-I z i kov ne naredbe. Komu hoče dotični nemški ko-1 respondent natveziti tega medveda ? ! Le onemu, ki je imel od lani sem svojo glavo notri v vreči. Ravno najodločneji reprezentant katoliške ljudske stranke in sedanji minister baron Dipauli je bil stavil predlog, naj se v namen, da se bodo mogle odpraviti jez i k ovne n a r e d b e, imenuje odsek 3(> členov, ki naj izdela in predloži zakonska j določila za uredbo jezikovnega vprašanja. A kilo I ni hotel glasovati za ta predlog? Nemška o p o-| žici ju! To je nofcoriška resnica in iz te resnice | izhaja jasno kakor beli dan, da nemški opoziciji ni t bilo toliko za odpravo jezikovnih uaredeb, ampak ' za boj, dokler ne bodo oni v vladnem sedlu.
Golo sleparstvo je torej, ako hočejo sedaj celč Schonererjevo veleizdajsko propagando »vračati na jezikovne naredbe. Za gospodstvo jim' gre, in oni, ki naj bi prišli pod noge, bili bi z Slovani vred med prvimi ravno nemški konservativci!!!
Čudno, nezmiselno je torej zabtevanje, da bi , konservativci morali zapustiti večino in jo razdejati j v jedini ta namen, da bi triumfovali — njih I nasprotniki!
V obrambo alovenakega bogosluženja
»Jedinstvo« poroča, da je borba, ki se je zupričela v nadškotiji zaderski proti glngolici, provzročila splošno razburjenje. V nadškofiji so vse župnije glagolske in to pravno in praktično. Duhovščina te nadškofije je poslala posebno doputacijo do nadškofa, katera naj ga opozori na posledice. Nadškof j ni vsprejel deputacijo, marveč je to prepustil kanoniku Rorzattiu, o katerem se govori, da je najbolj hujskal nadškofu proti temu nmanetu sv. Cirila in Metoda. Duhovščina ni hotela govoriti žnjim. Hkratu pa pravi »Jedinstvo«, da je izvedelo, d a so sklepi konference škofov v obče povoljni in <1 a so vsi škofje —- razun enega — branili g Ingolič o.
Domače vesti.
Vladiku tržaški pred papežem. »Piccolu« brzojavljajo iz Rima, da je papež vsprejel škofa tržaškega, raons. Sterka. Razgovarjala sta se o razmerah v Istri.
»Slovenski Narod < objavlja sledečo vest: „Z Reke smo prejeli naslednji dopis: Američanska vojna Indija »Nustov Fog« bode priplula tudi v Ljubljano in v Trst, zahvalit se za slavospev »Slovencu« in »Edinosti«. Katero leto pripluje tje, ne more se že sedaj določiti, dan pu je nepreklicno določen — namreč —< prvi april. Zupovednik Mister Majster, Admiral. — P. S. V ognji pri Manili je naš »Fog« v spodnjih železnih delih strašno škodo trpel, gornji del, ves iz stekla, pu ni trpel najinanjde škode, kur je dokaz, da je ameriško steklo bolj trdo, kakor jeklo; ali vendar ni i tako trdo kakor nekatere slovenske »buče«."
1 )otično v oh t je jeden naših dobrovoljnih sotriul-nikov posnel i/, nekoga dunajskega lista. Ali ker že meni ljubljanski list, da so nam mora rogati, mu moramo že povedati, da slovenske »buče* znajo še nekaj druzega: pri«>bčevati namreč v »Slov. Narodu« telegrame iz Trsta o strašnih volilnih Inn-bah v okrajno bolniško blagajno, katerih volitev — ni bilo. Čujemo tudi, da tržaški socijalisti, ki so sijajno umazali na volitvah, katerih ni bilo, prirede sijajen banket, na kateri povabijo kakor slavnostnega govornika - znanega novinarja, ki nima razmršcnih las!
M-l i to narodni fanatizem! Pišejo nam: Te dni je šla neka slovenska kuharica, ki je slučajno brez službe, k neki laški dami, katera sliši na ime Rossetti ter se je isti ponudila v službo. l)ama je prijela v roke spričevala, ki jih je kuharica ponudila, toda, ko je videla, da so ista pisana v cirilici, jo je pograbila sveta lahonskn jeza in spričevala so odletela na mizo !
Naša slovenska kuharica je namreč sedem let služila Nj. visokost črnogorskega knjaza Ni-kolo, potem več časa nekega srbskega ministra v Helemgradu ter več družili srbskih velikašev. Dama Rossetti ni umela cirilice, tunela pa je nemški prevod knežjih spričeval; zato je izjavila: Bog ne daj Slovenke v moji hiši!! Ako ni to delirij proti naši narodnosti, blagovolite mi povedati kako se imenuje tako postopanje?!
Koliko so stali izgredi maja meseca v
Italiji. Znano je, da je prišlo lansko leto na Laškem vsled neizreene revščine do hudih izgredov, ki so v nekaterih mestih, zlasti v Milanu narasli do velikanske in zelo krvave revolucije : o razsežnosti in skrajni nevarnosti tega gibanja za obstanek laškega kraljestva pa n;smo imeli pravega pojma.
Italijani so seveda skrivali svojo sramoto, kolikor so mogli; toda vsaka stvar prihaja enkratna svetlo. Treba je bilo plačati stroške, ki jih je provzročila revolucija, in pokrivanje teh stroškov moral je dovoliti laški parlament. Iz poročila poslanca Pompili povzema «Corriere della Sera«, da znašajo stroški budgeta iz leta 1897—98. in letošnjega za lanske finančne operacije, provzročene po izgredih v maju, vkupe 21 milijonov Ur (lani 10 in letos 5 milijonov). K tem neposrednim stroškom dodati treba še stalen izdatek od preko 1 milijona na leto, ker je postala potrebna stroža organizacija javne varnosti v velikih mestih. Rečeni list pristavlja: »Brez onih 10 milijonov kazala' bi se bilanca l. 1897—98. s prebitkom T> milijonov mej dohodki in stroški, prištevši tudi železniene gradnje iu vkljub temu, da se je plačal tudi ostanek 0 milijonov za afrikansko vojno«.
Kako neznosna je morala biti revščina v blaženi Italiji, ako je p rov z roči IA izgrede, za katerih pomirenje je potrosila država 21 milijonov. Vkljub temu pa naši laški someščani povzdigujejo »srečno* Italijo do devetih nebes in dobivajo tudi mej našimi okoličani dovolj zabitih ljudij, ki jim verujejo njihove laži.
A še nekaj! Na Laškem so potrosili za izgrede 21 milijonov; za nabrežinBke in devinske «grozne» izgrede je zadostoval en orožnik, ki je celo le slučajno prišel na postajo Bivije-Devin. In veu-dar snio barbari, na Laškem pa biva le cvet «uvitc oolture».
Uradne ure davčnih uradov. — Finančni minister dr. Kaizl je izdal 11. t. m. odlok, s katerim določa uradne ure za davčne urade. Ob delavnikih so uradne ure dopoludne od 8. tlo 12. ure, popoludne od 2. do (J. ure. Ob praznikih pa od do 12. ure dopoludne. Za stranke so odprti uradi do pol 12. ure dopoludne in od £>. ure po-ludne, zadnjega v mesecih pa le do 12. ure. Ako se radi sodišč, ki so nastanjena v istem poslopju, potrebne kake premembe, jih določi finančni deželni urad. Vse premembe se morajo javiti občinstvu z lepaki in v listih. Ob nedeljah in na sv. dan ni uradnih ur. Ta odlok stopi v veljavo 30 ilnij po razglašenju.
Il Novca nam pišejo : V našem narodnem trgu se je naselilo v zadnjem času nekaj Nemcev, ki s svojem izzivanjem dražijo mirne prebivalce.
Po gostilnah prepevajo nemške pesmi in se hvalijo: »\Yir Deutsche findon uns liberali, \vir Deutsche t li rdi ten nur Gott und soust Niemamlen a nt' der \Velt* itd. it<l.
Domačini se povprašujejo, kako je tu mogoča taka drznost, kor vedo, kako bi s«' godilo njim, če bi oni v kakem nemškem kraju počenjali le senco toga, kar počenjajo ti nemški kulturonosei v Itovcu. Nekateri domačini so jim žo povedali,
kar jim gre. ( e ne mijenjaj.....1 takega izzivanja,
utegnilo bi se jim zgoditi kaj neljubega.
Slovenec je sicer gostoljuben ter vsprejema rad pod streho vsakogar, ali če ga gost v njegovi hiši nadleguje na tak način, pa mu zna tudi na jednak način pokazati vrata.
To naj bo v svarilo! Oni naj ostanejo lepo pri svojem, mi ostanemo pri svojem, pa mirna Bosna!
Poziv. Podpisani odbor so še enkrat obrača do vseh pevskih društev v mestu, okolici in na deželi s prošnjo, naj nam prijavijo najdalje v 10 dneh, da-li se mislijo udeležiti izleta v Postojno in eventuvalno sodelovati na koncertu. Od prijav je odvisno, se li priredita izlet iu koncert ali ne. Zato prosimo še enkrat, naj se nam prijavijo oni, ki želijo sodelovati na koncertu, namerjanem na korist «Narodnemu donut« v Trstu.
O d b o r «Del. podp. društva« v Trstu. %a zastavo pevskega društva »Kolo« so nabrali členi delniškega konsumnoga društva v muli gostilni 11 K. 70 st.; gostilničar Spular je pa dodal še HO st. ; gospod Matija Samec je nabral v krčmi g. Marca 51 K. f>0 st.; g. Anton Jerič je daroval 1 K. Prej izkazano 400 K. 70 st. Skupaj 41 ft K. 70 st. Srčna hvala vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem.
Pevskemu društvu »Kolo« so pristopili kn- j kor podporni členi sledeči gospodje: Andrej Mer- j kelj, prof. Kleinmayr, Ivan Miklavič, Gregor i Verša, A nt. Lah, Fran Bahmlcr, Planinec, Rudolf Muha, Anton Toroš, Ivan Taj kal iu Anton Jerič.
Ohrtna razstava lin Reki. Dela za obrtno razstavo na Reki, ki se otvori dno 1. maja, bodo skoro dovršena. Različni stroji tehnohigiškega obrtnega muzeja so že sestavljeni skoro vsi in rečanski | industrijalci pošiljajo po vrsti predmete za razstavo. Razstavo otvori trgovinski minister, Aleksander He-gediiss, osebno.
Umrljivost v Trstil. Od nedelje dne 9. aprila do vštevši sobote, IT), aprila, umrlo je 00 možkih in 40 ženskih, ukupno 100 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden 73 oseb. Doba umrlim je bila: 19 do 1 leta, li) do 5 let, 18 do 20 let, 7 do 30 let, 3 do 40 let, 1o do 00 let, 27 do HO let, 2 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 33'1 od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v 10 in bolezni v sapnikih v 18 iu vnetje čev v 1 od navedenih slučajev. Mi-noli teden je umrlo oseb: na škrlatici 5, za davico 3 osebe, na oslovskem kašlju 2 in na tifu v trebuhu 1 oseba.
V zaporu se je ohesll. iJ2lettiega Josipa Demartini so aretirali, ker je razgrajal v pijanosti. Stražarji so ga tirali na policijski inšpektorat v Androna del Moro. Ko je prišel njega oče, da ga odvede domov, so našli Demartinija v zaporu - obešenega. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, ki pa nesrečnežu ni mogel več pomoči. Mrtvo truplo so prevedli v mrtvašnico pri sv. Justu.
Iz-pred dež. sodišča, itili so si dobri prijatelji. Vso noč med 19. in 20. februvarjem so bili skupaj in so pili. Proti (i. uri zjutraj so bili še — žejni. Sli so v žganjarijo. In tu, po celonočnem popivanju v prijateljski ljubavi, so se — skregali. Alojzij Talamini in Ivan Rehar sta se naveličala iu sta storila konec prepiru s tem, da sta prijatelja Medvešiča pot.snila na ulico. Ta pa ni mogel prebiti takega žaljenja od strani prijateljev iu je čakal in pričakal. Ko sta prvo imenovana dva stopila iz žganjarije, je Medvešič potegnil nož in je ranil oba. Včeraj je dobil 0 mesecev ječe radi težkega telesnega poškodovanja. Tako se je bilo zgodilo mej — prijatelji.
491etnega Mihaela Viana je zapustila njega lastna žena iu je šla »živet« z drugim. Najmanjega sinčka je vzela seboj, ostalih o drobnih glav je pustila možu. No naš Miha mora biti dober oče, kajti šel je nekega dne k nezvesti ženi z zahtevo, naj m 11 da še onega šestega. V odgovor ga je huda žena prijela za grlo in ga je tiščala tako, da ga je bolelo prav zares. To ga je razburilo, da je potegnil neki žebelj in jo žrijitn težko ranil ženo na prsih in na trebuhu. Včeraj je sedel na zatožni
klopi radi težkega telesnega poškodovanja. Sodniki pa so uvaževali njegovo nesrečo in dušno razpoloženje, v katerem se je nahajal ter so ga rešili obtožbe, obsodivši ga le na 14 dnij zapora radi prekoračenja sumool»rane.
Velik Ogenj je Iiavstal danes v pralnici in bnrvalnici ("arnielovi, v ulici Madounina. Itazpo-čila se jo namreč neka |M>soda s .'lO litri bencina. II kratil je bil v ognju vos prostor in pogorelo je vse poslopje. Škode je do .'KM MM) gld. Gasilci so omejili svoja prizadevanja na lokaliziranje požara.
Drobne vesti. Pred kavarno •Cesat-eo* je prišlo sinoči do hudega pretepa med mornarji par-nika »Moravia« in neko družbo. Vzrok jo bil la, da si jo jedcu mornarjev nespodobno vel z neko delico iz omenjene družbo. Na licu mesta sta ostala težko ranjena jedcu mornarjev - prav tisti, ki se je vel nespodobno in pa težak Ivan Tolusso.
Včeraj popoludne je na ulici Miramar neki biciklist zadel ob neko kmetico tako silno, da jo je podrl na tla in da v prvi hip ni mogla listati. Sveče, ki jih je nosila v jerbasu, so šlo na ko-ščeko. Biciklist je hotel odkuriti se svojim železnim konjem, a žena je jela kričati in mož si je mislil : bolje je bolje — i u dal je ženi K) gld., da si je mogla kupiti druge sveče.
Neki dečak, K. T., ima sicer še le 14 let, ali tat je vendar že. To rokodelstvo je jel izvrševati najprej v domači hiši in potem je jel obračati svojo pozornost malim deklicam, katerim je trgal uhane iz ušes. Tako tatvino je izvršil tudi dne 17. m. m. Njegova mati, dozmtvši o tem, ga je pokarala resno in je jokala. Mali nepridiprav pa je potegnil nož in je žnjim grozil svoji lastni materi tako, da je zbežala v neko sosednje stanovanje. Ker pa je dečak tri dalje, so prišli redarji na lice mesta, Ali imeli so posla, predno so ga mogli aretovati. Otepal je okolo sebe tako, da so ga morali nesti na ulico, od koder so ga v vozu odpeljati na policijo. Od tam so ga poslali v zaporo.
Podpornemu društvu za slov. vlsokošolee tia Diiliajll so poslali: (Dalje.) Po 0 kron so darovali, Matija Hočevar veleposestnik v Vel. Laščah, Viljelui Sramek c. kr. nadinžiner na Dunaju, Rajko Perušek c. kr. profesor v Ljubljani, Henrik Srnjner c. kr. ravnatelj v Mariboru, France Hra-šovee, c. kr. okr. sodnik v pokoju v Gradcu, Jos. Bahovec šehiiadnik na Dunaju, l'Y. Pečnik prov. lekarni na Dunaju, Dragotin Žagar dež. blagajnik v Ljubljani, Jan. VVieser dekan v Velikoveu, Martin Kocbek c. kr. notar v Marenbergu, grof Oskar Christal in gg. v Gnričah, Jos. Primšar župnik v Podmeleti, dr. Tomo Horvat odvetnik v Ptuju, dr. Jakob Segula odvetnik v Novem Mestu, Anton Hvalica dekan v Sv. Petru pri Gorici, Šepie Anton župan v Konjicah, Toni Novak soproga e. kr. prof. v Kranju, Ribaril Dolenc ravnatelj na Grmu, Josip Krik dekan v Sinohorju, M. Primožič c. kr. okr. sodnik v Tolminu, Jos. Kosovelj kmet v Andrežu pri Gorici, Viktor Bežek c. kr. prof, v Gorici, dr. Kran Rozina odvetnik in dež. poslanec v Ljutomeru.	(Pride še.)
Različne vesti.
Originelna prevara. Kakor pišejo iz Cle-velanda v Ohio, se je nedavno primeril tam naslednji smešen dogodek. Dva mlada bi se bila rada poročila, toda ker je bilo njemu samo 18, a njej 17 let, jima to ni bilo možno, ker je v zakonu določeno, da mora ženin dovršiti najmanj 21, a nevesta vsaj 19. leto svoje dobe. Kaj početi torej? Ženin jo je kmalo pogodil. Na podplatih svoje zaročenke je dal izrezati št. 19, a na svoje številko 21. Ko sta došla na urad za poročanje sta izjavila svečano, da je on «nad 21» a ona pa »nad 19». Steni sta rekla, da ona stoji nad številko 19, on pa nad številko 21. Tako sta prevarila uradnika, ki ju je poročil. Oče mladega zaročnika, ki je bil v toplicah, se je Čudil nemalo, ko je, prišcdši domov, našel v svoji hiši nevesto.
Kje 80 kosti? »Franki. Ztg.* prinaša naslednji dovtipen opis, kaj vso ne zmore birokracija:
Viša računska komora: »Polulcten račun nadzorniku zaporov R. nazaj, da izjavi, kje je ostalo f) funtov k ost i j, katerih je premalo izkazanih v zapisniku o porabljenih stvareh proti zaznamku nakupljenih stvarij.«
X:ulz<>niik za|xirov: »Kje da je ostalo f» fun-fov kostij ni možno i/kazati, najbrže so jih |M>žrle siga ne.«
Viša računska komora: »Ako so kosti požrle po«lgane, je nastaviti strupa.«
I*remolk : pol leta.
Visa računska komora: »1'olnletni račun nazaj s prošnjo /a izkaz, čemu, ako in kje se je po-rabilo za ;» mark strupa za podgane.«
Nadzornik zaporov: »Za ."> mark strupa se je porabilo v zaporih za pokočanje podgan. Drugačen izkaz nemogoč.«
Viša računska komora: »Ako je še kaj podgan, naj se dobi mačk, stroški za strup so previsoki.«
Premolk : pol leta.
Viša računska komora: »Polletni račun nadzorniku zaporov H. nazaj, da izkaže, čemu se porablja tako izredno veliko mleka!
Nadzornik zaporov: »Za mačko, ki se je nabavila v pokončevanje podgan, seje porabilo vsaki dan za 10 vin. mleka, znaša za pol leta 18 mark 20 vin.«
Viša računska komora: »Stroški za mačko previsoki; mačko odstraniti.«
Premolk : pol leta.
Viša računska komora : »Obračun nadzorniku | zaporov H. nazaj, s prošnjo, da izjavi, kje je ostalo 2 in pol funta kosti j, ki manjkajo v zapisniku.«
Nadzornik zaporov (za-se): »Ej, prokl . . .!« (Nižemu uradniku); »Mož božji, pomagajte mi, ne veste-li, kje je zaostalo 2 in pol funta k osti j?«
Niži uradnik: »Kosti so ležale predolgo in ho se najbrže usušile.«
Nadzornik zaporov (oddahnivši si): »Tu imate 50 vinarjev in popijte ga nekoliko na moje zdravje«.
Na poročilo, da so se kosti najbrže usušile vsled ležanja, je imel libogi nadzornik zaporov zopet pol leta mir in na to je naročil jednemu svojih nizih uradnikov, naj nese na podstrešje veliki kup aktov, ki so nastali iz dopisovanja radi kosti.
Število katolikov na Ruskem narašča od leta do leta. V Anatoliji v Mali-Aziji se je vrnilo v krilo katoliške cerkve 50,000 ruskih katoličanov, .'15.000 armenskih Uregorijaneev in 15.000 Nesto-rijancev. Povsod v ruskem carstvu se pojavlja gibanje v prilog katoliški cerkvi, katero car Nikolaj nikakor ne proganja.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje veati.)
Dliliaj 21. Sokeijski načelnik v ministerstvu za vnanje stvari, grof \Velsersheimb, ki bo zastopal Avstro-Ogersko na mirovni konferenci v Haagu, je imenovan izrednim poslanikom.
Dunaj 21. Zdi se, da je gotova stvar, tla se pridno nova pogajanja s Trentinci. Imenujejo se tudi že štirje italijanski poslanci, ki se udeleže pogajanj. Tudi glede samostojnega proračuna za italijanski del dežele je baje vlada pripravljena do koncesij.
London 21. Med členi «junte» Filipinov v Evropi so nastale resno razlike v raenenjih. Večina je za pogajanja z Amerikam. Štirje Členi, ki so tega menenja, so odpotovali v Manilo. Trije zastopniki nasprotnega menenja so ostali v Evropi.
Odesa 21. Dne 23. t. m. odide na Kreto 400 vojakov v zameno rezervistov.
Pariz 21. List »La Fronde« piše, da so se v Grand Magazin de Noti veautč prigodi I i trije slu-čaji kuge. Bolezen da se je zanesla s tapetami z Orijenta.
Najnoveja trgovinska yest.
»>V-York 2(i. upiila (T/v. brzojav.) Pšenica z«i maj 84 za maj, 7!) za julij 7i)*/,, za sept. 7D. Koruza zu maj 40Vi, za juli 40l/4 Mast 552.
Službo
v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče izobražen Slovenec z lepo pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi nemškemu in hrvatskemu jeziku. Dotični lahko nastopi službo takoj. Blagovoljnih ponudeb se prosi na „G. H. 56" poste restante Trst, glavna pošta.
Mala oznanila.
Pod to rubriko primemo oznanila po najnižjih cenah, /a enkratno insereijo se plača po 1 bč. za benedo; z« večkratno insercijo pa *e pena primerno /.niža. Oglasi za vse leto za enkrat na teilen stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anteeipatnih obrokih. Najmanja objava .'tO nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja
^J	X"X l''ilz/il Nego/.iante 1.
Mozetič ,,Mjep°jHpn^a*«
kor£na potovanja in sprejema predplačila za obisk h vet. razstave v Parizu I. UMNI.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
II t	|| uliea Moliti pieeolo it. !>
VatOVeC J3K. ima zalogo krompirja, zelja
liiola in drugih pridelkov.
Razprodava na debelo.
Vogrič
Poduk v glasbi.
■ I t	uliea Stadion lil. I. n. po.
MlflOl učuje glasbo praktično in teoretično, (h nia in zunaj.
Zaloga olja, mila in kiaa.
II i	Jft g	Uliea Torrente 5t. 2i>.
vatovec Anton1 r ,au °ia m,a *
kisa na drobno in debelo. Naročila izvrSuje točno.
Krčme.
Čokelj Andrej
ska vina. Kuhinja priprosta ali čedn
Jurković Mate
Uliea Commerciale it. 10 toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in cena.
ulica Carintia St. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
ima dobro domačo kuhinjo.
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Ac(juedotto Stev. H. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
Pirih Ivan Lozić Jurij
Yria Media st. JI., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od !> litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Obuvala.
„pri Pepetu Krasevcu" na Hožariju poleg cerkve rtv. Petra poti ljudsko Solo, ima veliko zalogo obuval, rtprejema tudi naročbe.
Stantič Josip
Aolo, ima veliko zalogo obuval.
Rehar Peter
uliea Riborgo st. 2f>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbl.
Trgovoi.
Grižon
Nazarij Ant. Furlan
cene brez konkurence.
Abram Fran
Via Giulia IJ4 prodaja vsakovrstnih jestvin.ko" lonijalnega blaga in olje
Piazza rt. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
Via rt. Francesco št. 22* Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
lo I# DAttliniiA Via Stadion št. 20, pekarna
jdK. r GrriciuCin H,aswarmi' kmh
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd.
R. Kolar Anton
Šorli
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty.
priporoča svoji kavarni i 'ommercio .n Tedesco, ki sti shajalisči rtlovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Via S. Francesco štev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
krojač Via delle Beccherie štv. I?, priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Rarriera vecchia št. 13, prodajalnica vsakovrstnega ma-' nufakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, r. zun v družili navedenih tobuknrnah, tudi
najužnem kolodvoru.
# i -i- 4 I 4 I I I A | | 4 | I 4 A |
F I L I J A LK A
cirjriv.astriistoMite zavoda
za trirovluo in obrt v Trstu. Novol za vpla&lla.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2,/4°/0 30- „ „ »«/ "/„
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°/0°/0 3-mesečni „ 2l/i°
«- „ , 2 V/
na pisma, kate-a »e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2N. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroftn! oddal. V vredn. papirjih 2"/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakazalo o na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gahlonz, Gradec, Sibinj, Inomost Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, rtaaz in rtol nograd, brez troškov.	.
Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčeuje kuponov proti odbitku lu/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod naj u mest nej šimi pogoji. Prodnjmi. Jamčevne listine po »logovom. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. . Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, /.lati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
TTTrTTTrTTTTTTTTTT
„Hotel Nazionale"
v Trstu, Vili Viemm št. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnico pristanišč, po-fitnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantno vse v I. nadstr.
Cona od 60 novfi. naprej.
V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri s gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo di Lissa1- in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski.
Nas!anjaje se na geslo: „Svoji k Bvojim" priporofia se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	udani
Josip Serdarović,
lastnik.
TEODOR SLABANJA
srebrar
Mlioa Morelll 12 y GORICI ulioa Mor«UI 12
priporoča prepustiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in poBrebri v ognju po najnižji coni. Dasi pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa prež. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako hlugo poštnine prosto!
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica društva......gld. 4,000.1
Premijna reserva zavarovanja na
življenje................„
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju..................>, l,tt)2.
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju.........4!>.
Reserva na razpolaganje..........fiOO.i
Reserva zavarovanja proti premi-
njaaju kurzov, bilanca (A) . .	., .'Ivl.'l.l Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca |B) , .	248.; Reserva specijalnih dobičkov za-
varovanja na življenje ...	f>00.(
Občna reserva dobičkov ...	„ 1,1H7.
I* rad ravnateljstva : VU Valdlriv" it. 2, (v lastni hlftij