:~=====KUPUJTE ^NE BONDE! Najstarejši M BUY slovenski dnevnik mitiS, v Ohio Wmtbonds lljHws Oglasi v iem listu f so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Ipq&yicTORY Slovene Daily M/ buy in Ohio »t*™« * J/SLtŽonŽS Best Advertising JwlUY STAMPS I _Medium IdfiSBh—| . ^Vlfl^LETO XXVIII. __CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 8, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 55 Patton ob Reni; največji nemški poraz na zapadu j® PRIČELI I VELIKI NAVAL I m BERLINU Jj**-h samo 12 sedem to" armad d"i . 1 nei»ški presiolici Senzacijska izjava ameriškega časnikarja o borbi v Jugoslaviji Zavezniki so obrnili Mihojloviču hrbet in podprli maršala Tita, ker so četniki postali Hitlerjevo orodje. Dokumentarni dokazi o Mihajlovičevem izdajstvu v rokah zaveznikov \ "Enakopravnost," ki je od vsega. začetka stala za veličanstvo osvobodilne borbe ljudstva Jugoslavije in branila junaški boj slovenskega, hrvaškega in srbskega ljudstva proti njegovim zunanjim in notranjim so vraž-1 nikom, ima vzrok, da s posebnim zadoščenjem priobča j danes obširen ekspoze te borbe, katero je napisal odličen ameriški časnikar William Miller v včerajšnji izda j i dnevnika "Cleveland Press." Ne bomo izgubljali besed z nadaljnim uvodom k temu' pomembnemu poročilu, ki j govori samo dovolj glasno j samo zase in postavlja na laž tiste kroge med nami samimi, ki so slej ko prej nesramno blatili svoj lastni narod v domovini in one tukaj v Ameriki, ko so v uri njegovega največjega trpljenja skušali povedati ameriški javnosti in svetu resnico o Jugoslaviji. Mr. Miller, ki se je kot korespondent za "Cleveland Press" in "United Press" mudil daljšo dobo v Evropi in se nedavno vrnil v Cleveland, piše: Glede razmer v Jugoslaviji se je širilo in se še sedaj širi mnogo krivih informacij. Kot eden izmed onih, ki sem bil skozi šest mesecev v Italiji izredno blizu te slike, sem naravnost osupel, ko sem videl, da se najdejo baje dobro informirani "strokovnjaki" z a inozemske zadeve, ki še danes zagovarjajo gen. Dražo Mihajloviča in kritizirajo Jalto, ker ni storila ničesar, da bi zavarovala njegove interese. Ampak konferenca v Jalti je imela prav toliko vzroka, da bi se zanimala za Mihajlovičevo blagostanje kot za Hitlerjevo, Ena zadnjih slik gen. Draža Mihajloviča j kajti Mihajlovič, ki je bil v za- i | četku srbski patri jot, je končno: | postal orodje Hitlerja. To ni j j nobena prazna domneva, tem- j več fakt, in v tem članku bom skušal izravnati temeljna dejstva v situaciji, ki je jako zapletena. Kaj so povedali zavezniški častniki k Vzrok, da mi je to znano, je ta, ker s e m . bil od decembra ■ 1943 pa do srede junija 1944 i i poslovodja poročevalske službe i za britsko-ameriško agencijo, \ ki se je bavila s propagando, i izvedniško in posredovalno službo za Jugoslavijo. Tako se ni-1 sem samo seznanil s tajnimi poročilih zavezniških častnikov, ki so bili poslani v Jugoslavijo, temveč imel sem tudi priliko osebnega stika s tefrii častniki. Med njimi so bili Churchillov osebni poslanec v Jugoslaviji, brigadir Roy Fitz Hugh Mac-Lean : njegov pomočnik, podpolkovnik Deakin; major Randolph Churchill, in brigadir Armstrong, ki je bil vodja brit-ske misije pri Mihajloviču. Bila ni nobena tajnost za te ljudi, da je bil Josip Brož Tito komunist, in da je bilo partizansko gibanje v začetku po svoji miselnosti in smotrih popolnoma komunistično. Ko je lani zgodaj premier Churchill umaknil podporo Mihajloviču in jo dal Titu, tega ni storil, ker , se je,zaljubil v modre oči komunista Tita, temveč iz praktičnega in realističnega dognanja, da so partizani postali edina od- NOVA JUGOSLOVANSKA VLADA NEW YORK, N. Y. — Danes zjutraj smo prejeli brzojavno sporočilo od Združenega odbora južno-slovahskih Amerikancev, ki objavlja imena članov nove jugoslovanske vlade. Novo vlado tvorijo: Tito, ministrski predsednik in minister obrambe; Mi- 1 lan Grol, prvi podpredsednik; Edward Kardelj, drugi podpredsednik in .minister za ustavotvorno zbornico; Jura j šntej in dr. Josip Smodlaka, ministra brez portfelja; Ivan Subašič, minister zunanjih zadev; Vladislav Ribnikar, minister prosvete; Nikola Petrovič, za trgovino in obnovo; Rev. Vlada Žečevič, ! za notranje zadetfe; Todor Vujasinovič, za promet; Andrija Hebrang, za industrijo; Sreten Zujevic, minister finance; Vaso Cubri-lovič, za poljedelstvo; Su-lejman Filipovič, za šume; Bane Anurijev, za rudoko-pe; Sreten Vukasavljevič, i za kolonizacijo, in Frane Frol, minister sodnije. V novi vladi ima mesto ministra informacij, Sava Kosanovič, Anton Kržišnik, za socialne zadeve; Zlatan Sremec, za zdravje; dr. Drago Marušič, za pošto in telegraf; Rade Pribičevič, za javna dela. Dalje so bili imenovani z a ministre jugoslovanskih dežel sledeči: Jasa Ro-danovič, za Srbijo; Pavle Gregurič, za Hrvatsko; Edo Kocbeck, za Slovenijo; Rodoljub Colakovič, za Bosno in Hercegovino; Emanuel Cuckov, za Mace-donijt) in Milan Djilas, za Črno goro. porna sila v Jugoslaviji in da so držali zaposlenih v omenjeni deželi nič manj nemških divizij kot britska osma in ameriška j peta armada v Italiji. Kaj je bil Mihajlovičev prvotni načrt V naslednjem hočem podati resnico o stvareh, kakor so se dogodile v Jugoslaviji, v kolikor mi je bilo to mogoče dognati. Takoj po n e m šk i invaziji spomladi 1941, so bili gen. Mihajlovič in njegovi četniki edina odporna sila. Mihajlovič je sovražil Nemce in bil naklonjen zaveznikom. Umaknil se je v gore in začel napadati Nemce. Nemci so na to odgovorili s takimi grozovitimi maščevalnimi napadi na srbske vasi, na nedolžne moške, ženske in otroke, da se je Mihajlovič, raje kot bi dopustil, da bi bila njegova; dežela decimirana, nehal boriti in se umaknil v gore z namenom, da drži svoje sile in čaka, dokler ne bodo prišli zavezniki, ko se bo dvignil in jim pomagal z napadi na Nemce za njihovim hrbtom. Po nemški invaziji Rusije so jugoslovanski komunisti pričeli z aktivnimi sabotažnimi operacijami in skušali formirati odpor med ljudstvom. Peklenski načrt nacijev je šel v klasje Nemci so med tem začeli izrabljati stara plemenska in verska nasprotstva v Jugoslaviji, s tem, da so hujskali Hrvate proti Srbom, Srbe proti Hrvatom, pravoslavne proti katoličanom, in oboje proti muslima- nom. Ante Pavelič, nacijski lutkarski vladar na Hrvatskem, je s svojimi Ustaši poklal na ti-Isoče Srbov na Hrvatskem. Človeku, ki je čital dnevne prepise radijskih oddaj, ki so jih Nemci širili iz Belgrada in Zagreba, je bila igra, katerb so igrali, tako fantastično očitna, da skoro ni mogel verjeti, kako more uspeti, ampak bila je navzlic temu peklensko učinkovita. Nemci so pisali oba programa, toda v srbskih radijskih oddajah iz Belgrada so napadali hrvatske umore Srbov, katere so bili sami inspirirali, v hrvatskih oddajah iz Zagreba pa so podvizali Hrvate k nadaljnim masakrom. Bila, je ta situacija, ki je dala komunistom njihovo prvo oporo med širokimi masami. Hrvatski komunisti so šli med srbsko manjšino na Hrvatskem, ; ki je ostala živa ter jim povedali, da se morajo zediniti s patrijotičnimi Hrvati za odpor (Nadaljevanje na 2. strani* ★ * Naši fantje-vojaki * * Pvt. Frank Koncilja, sin Mr. in Mrs- Joseph Koncilja, 15611 Saranac Rd., se nahaja že 16 mesecev na Pacifiku. Sedaj je na Filipinih, kjer so v teku hude J bitke. Vsem prijateljem in znancem pošilja najlepše pozdrave s željo na skorajšnje veselo svidenje! Ta slika, ki ni bila še nikdar poprej objavljena* kaže maršala Tita, ki sedi med maj. Randolphom Churchillom (sinom britskega premierja), in majorjem Sagarovom, načelnikom ruske vojaške misije v Jugoslaviji. Ta slika je bila vzeta ob priliki partizanskega mladinskega kongresa, ki se je vršil lanskega aprila v Bosni. Te slike so vzeli nemški vojaki v Jugoslaviji in so bile najdene na ujetnikih, katere so partizani zajeli preteklega aprila v napadu na otok Korčulo v Dalmaciji. Slika spodaj neizpodbitno dokazuje sodelovanje med Mihajlovičemi četniki in Nemci; kaže namreč četnike s puškami na ramah, ko nemoteno korakajo mimo Nemcev, ki jih opazujejo od strani. Slika na levi je edina izmed rednih fotografij, ki predočuje Nemce pri izvrševanju njihovih grozodejstev; kaže tri nemške vojake, ki trpinčijo jugoslovanskega partizana. (Vse slike na tej strani nam je iz prijaznosti posodilo uredništvo "Cleveland Pressa.") Nov kabinet v Romuniji vzel vajeti v roke Narodna demokratska fronta, ki je naklonjena Rusiji, formirala koalicijski režim LONDON, 8. marca. — Romunska radijska oddaja javlja, da je bil v Romuniji formiran nov kabinet, kateremu stoji na čelu kot premier Peter Groza. Poročilo pravi, da je nova vlada simpatično razpoložena napram Rusiji in da je položila zaprisego. Premier Groza, ki je bil pod-premier v kabinetu Nikolaja Ra-descu-a, je predsednik romunske kmečke zveze, ki je največja skupina v levičarsko usmerjeni Narodni demokratski fronti. Amerikanci osvobodili 1,000 zavezniških jetnikov v Franciji S 7. AMERIŠKO ARMADO v Franciji, 5. marca. — Ameriške čete so danes osvobodile 1,000 vojnih ujetnikov, ki so se naha-.jali v taborišču Stringvvandel. Med osvobojenimi ujetniki, ki so bili najdeni v strašnem položaju, je bilo 800 Rusov, 140 Jugoslovanov, 100 Italijanov, 25 Francozov in 20 Poljakov. Odigravali so se nepopisni prizori veselja, ko so ujetniki zagledali svoje ameriške osvoboditelje. Amerikanci so med nesrečnike razdelili živež od svojih por-cij in jim dali cigarete. Poveljnik jim je tudi povedal o najnovejših zmagah zavezniškega orožja in da Rusi stoje pred Berlinom. "Potem pa se je zgodilo nekaj, česar nisem še nikdar videl," pripoveduje ameriški poveljnik. "Jugoslovani, Italijani, Francozi in Poljaki so zbrali skupaj vse cigarete, katere so jim darovali Amerikanci in jih izročili ruskemu poveljniku v taboru v znak zahvale za zmage Rdeče vojske. Rusi so se jim zahvalili in jim cigarete dali nazaj." Nov grob FRANK BAMBIČ Danes zjutraj je umrl Frank Bambič, star 63 let, stanujoč na 6033 St. Clair Ave. Pogreb se vrši pod vodstvom Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri. Župan Burke na delu za zvišanje dohodkov Včeraj je župan Thomas A. Burke naznanil, da bo vprašal mestno zbornico, da dovoli nabavo licence za točenje opojnih pijač v Public Hallu, da bo mesto v stanu konkurirati s privatno lastovano "Areno" za velike športne priredbe, ki se sedaj vršijo tamkaj. REDNA SEJA Nocoj, ob 8. uri se vrši redn , seja društva Svobodomiseln s Slovenke, št. 2 SDZ v navadnih ■ prostorih. Članice so prošene, da i se gotovo udeležijo, ker se bo ■ ukrepalo glede veselice, ki se bo vršila 17. marca. Wml C tek' 8" marca,- ^PridrvJtretjearmadeS° eae' severa! Zapadni bre& ^ Potem u od Coblen" ^ mili ,, ,0S0 Podrli več kot VNl!boko v Nemčijo ter Ka5Cem naJvečji poraz, ^ronti1VeU d° danes na za" | Wv »,' Streh mske hrambe na ki sejeza-^e SldneviPri Bitbur-2 a °kloPna divizija !SfeI skozi nemško ]i- SrQfo Premenil za Nemce v S h ln divji beg- 11 Cob,enz sta izgubljena za Nemce 3«Č0 s i , < trett e £a navala od >Smeria^ade' ki d™ v ^riŠk! dejstva' da Pr-* armada P« zavzet-^da £d!ra Proti jugu, je '^ar ne morejo stori-^6112, bi rešilo Bonn SCdada Se nabaja samo a JBonna- medtem ko No*?*** naha^ samo V - blenza. %^viJ0Sekt0rja tret* ar" ?>oviNemcitamkaj' b °V e ,V5c prave fronte. C? S°vratldr0bljen in edina k^LT' kako C6 v Varno ali čim SNS emske čete so K Se a7a °Prema ^ | H, eno poročilo s ' Vo,- Jetska ofenziva v ahu ^prli Silno «so Berlina'v C 86 je S ?edem armad- V^fc 2a mostič ob S>ke J 50 milj vzhodno > < pravijo V Jska Poročila. %, a UraH„ N ^da , ° molči kot je CV< or)P dar Prično \>4araCije' toda - ^ ^vjetske pre- da sonpem_ | • 81 v u najbrže 22ft oddaje pra- Va *C of* Petkom brez pre- nemške po- Ud?kar 80 klopne V ?S W Ue na Ostrin ' Odre od se- kV 3uga. Prva ve- ^ ^^tankov. ^ o^ ^er i ,>a3ftada,?rava odslovi-fcK Wn-an:je' ki se ne- vsS j mesta- i to Posledica a Vk jih Je imela rboinbnike B-29. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)______________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)_______________________3.50 For 3 Months — (Za > mesece)__________________________________2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____ For Half Year — (Za pol leta)___ Por 9 Month* — (Za > meeec«)__ _»7.50 _ 4.00 _ 3.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto)___________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Mirko G. Kuhel: Slovenija v borbi za svobodo VIII. Deklaracija glede osebnih pravic in dolžnosti Parlament je sprejel sledeče postave za protekcijo pravic Slovencev v novi Sloveniji in te so bile zapopadene v resoluciji o razglasu pravic in dolžnosti. a) Vsakdo je upravičen do zaščite v smislu zakonitosti (habeas corpus), in nobene pravice ne morejo biti prikrajšane razven potom zakonitega sodnijskega procesa. b) Enake pravice za vse brez razlike na spol, vero, narodnost in raso. c) Svoboda vesti (v verskih, političnih in drugih etičnih vprašanjih). d) Svoboda besede, tiska, zborovanja in združevanja. e) Nedotakljivost osebne imovine in stanovanja. f) Pravica do dela, oddiha in starostne zaščite in preskrbe. g) Obramba domovine je osnovna dolžnost vsakega državljana. (Zapovedana vojaška služba.) h) Naravni posledica narodnega izdajstva je poleg drugih kazni izguba državljanskih pravic. i) Narodna osvobodilna borba in narodna oblast te pravice in dolžnosti takoj uveljavljate, kolikor dovoljuje okupatorjev teror in okolščine težke domovinske vojne proti okupatorju ter narodnim izdajalcem. Slovenija kot narod Druga resolucija je določevala zgradbo Slovenije kot enote v federativni jugoslovanski državi. Zaključeno je bilo, da bo med vojno izvrševalni komite vodil vse posle zunanjih zadev slovenskega naroda. Ustanoviti ima tudi oddelke ali departmente za financo, notranje zadeve, narodno gospodarstvo, rekonstrukcijo itd. Ti oddelki so osnovni deli slovenskega naroda in imajo povezati se z sorodnimi departmenti federalne*vlade Jugoslavije. Druge važne postave Na tem zasedanju je tudi bila sprejeta resolucija, ki je določala ustanovitev legislativnega (zakonodajnega) odbora Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS, novo ime političnega oddelka Osvobodilne fronte). Naloga tega odbora je bila sestaviti popoln zakonik, ki je imel sloneti na demokratičnih principih in zavarovati osnovne pravice (Bill of Rights) vsakega državljana. Dr. Lado Vav-potič je bil izvoljen za predsednika tega odbora, v katerem so bili člani tudi France Bevk, Jože Kralj, Maks Krmelj, Ivan Novak, kapitan Stefan Pavlič, dr. Joža Rus, Peter Stante, Vida Tomšič, dr. Jože Vilfan in Boris Ziherl. Druga resolucija je določala, da sta eksekutivni in le-gislativni odbor odgovorna ne samo parlamentu, temveč direktno tudi narodu. Vsi člani odborov in parlamenta so podvrženi odpoklicu po volilcih. Resolucija o osnovnih pravicah vsakega državljana in državljanke je določala, da imajo moški in ženske od 18. leta naprej volilno pravico; da se ta pravica odklanja umo-bolnim, izdajalcem ter razdržavljenim osebam; da imajo vsi vojaki brez razlike na starost polno volilno pravico (v vojski se nahaja mnogo- dečkov v starosti od 14 do 18 let; ti imajo enake pravico kot odraščene osebe); da zamo-rejo volilci odpoklicati izvoljene poslance, kadarkoli večina tako zahteva. Nadalje so bile sprejete sledeče postave: a) Ustanovitev komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev; b) ustanovitev komisije, katera naj proučuje in uredi odnošaje med državo in cerkvijo ter da se zagotovi nemoteno bogočastje; c) ukinitev varnostno obveščevalne službe (VOS); d) izdaja denarja v znesku 100 milijonov lir; e) upeljanje narodnega dohodninskega davka, ki naj sloni na principu obdavčenja dohodkov in pa one imovine, ki prinaša dobičke, toda premoženje, ki je neobhodno potrebno za življenjski obstoj, se ne obdavči; f) obvezno obdelovanje plodne zemlje, zaščita semena in plemenske živine; postava določa kazen za nepokorščino. g) Ustanovitev komisije za upravo razlaščene imovine pripadnikov tuje narodnosti, ki so služili sovražniku ali izdajalcem. Vsa konfiscirana imovina postane narodna last. h) Odlok o zaščiti državnih gozdov, ki pripadejo pod administracijo in kontrolo narodne vlade; i) ustanovitev roditeljskih svetov za sodelovanje z narodno vlado, tičočih se vseh državnih šol. Širokogrudnost tega parlamenta in njegovih osnovnih postav v Hitlerjevi Evropi je nekaj, kar mi tukaj v Ameriki zelo težko razumevamo. Za nas vse te postave niso nič novega. V Evropi pa je to čudež in velikanski korak k napredku. Slovenski narod je vse to pozdravil z velikanskim navdušenjem, kajti obrisi nove, demokratične vlade so postajali jasnejši in bolj razumljivi. Toda vse to«je bilo le na papirju. Ali bo faktično vse tudi izvedeno in praktično izvajano? Narod je čakal volitev. NA CVETNO NEDELJO Pred štirimi leti je bila Cvetna nedelja dne 6. aprila. Letos bo Cvetna nedelja dne 25. marca, četrta obletnica, odkar je bila napadena Jugoslavija od Nemcev in Italijanov. . Štiri dolga, mučna in neznosna leta trpi naš slovenski narod pod križem nečloveškega življenja. Da trpi, a ob istem času vodi z nadčloveško silo svojo lastno samoobrambo proti okupatorju in izdajicam. Tako hrabro in zmagoslavno vodi ta boj, da tudi v štirih letih niso mogli okupator in njegovi pomagači zasužnjiti Slovenije. Zemlja naših očetov v vseh teh štirih letih ni postala last ne Italijanov in ne Nemcev. Smrtonosna so bila ta štiri leta. Na branikih Slovenije so padala najboljša slovenska življenja. Na stotine talcev je pokopanih v Sloveniji. Kadar bo opisana zgodovinska borba našega naroda onkraj morja, ta- krat bomo ameriški Slovenci še le vedeli, kako potrebna je bila in še bo naša pomoč svojim bratom. Kri ni voda! — Daj, brat, daj; pomagaj sestra! Na cvetno nedeljo, 25. marca zvečer, priredi Glasbena Matica pod pokroviteljstvom SANS št. 39 v Slovenskem narodnem domu velik in lep koncert v pomoč našemu ljudstvu v domovini. Vstopnice k temu koncertu so en Solar. Na cvetno nedeljo zvečer vsi v Slovenski narodni dom! Za vse je dom odprt, izgovor ni več na mestu. Pomoč našim ljudem je nujna in potrebna, zato naj vsak pomaga. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka naj nagovarja svoje prijatelje, da pridejo na koncert. To ni več dolžnost enega, ampak dolžnost nas vseh, ki čutimo, da smo še Slovenci. Publicijski odbor SANSa. SENZACIJSKA IZJAVA AMERIŠKEGA ČASNIKARJA O BORBI V JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani) proti Nemcem in Ustašem. Srbi, katerim je itak pretil pogin, so bili rade volje pripravljeni na boj. Ljudstvo združeno brez ozira na narodnost ali vero Prvi partizanski napadi so izzvali nova nemška in italijanska nasilja proti prebivalcem v hrvatskih in slovenskih vaseh. Izmed žrtev teh grozodejstev so partizani dobili nove pristaše. V soglasju z novim programom, ki ga je sprejel Kremelj, so komunisti v Jugoslaviji, kakor v vseh drugih okupiranih deželah, pozabili na svoje stare razredne boje in politične programe in jih nadomestili z gesli, s katerimi se je lahko strinjal vsak resničen patri jot; namreč, nastopiti združeno proti sovražniku in osvoboditi deželo. V ta namen so komunistični voditelji med partizani formirali Narodni svet osvobo-jenja (imenovan A.V.N.O.J.), ki je resnično zastopal vse narodnosti, vere in razrede. Iz gibanja, ki je bilo v začetku komunistično, je nastalo resnično narodno gibanje, v katerem so bili združeni proti sovražniku Hrvati s Srbi, katoličani s pravoslavnimi in muslimani. Vsakdo, ki se je hotel boriti proti Nemcem, se je pridružil partizanom, ker oni so bili edini, ki so se borili proti njim. Okrog partizanov se je zlasti strnila mladina, fantje kot dekleta. Mihajlovic je tedaj pričel odkrivati, da ne more obdržati odpornega gibanja brez odpora; njegove neaktivne čete so začele razpadati. Mihajlovičeva odločitev za boj proti partizanom Bilo je tedaj, da je Mihajlovic moral napraviti svojo usodno odločitev — da se ali priklopi partizanom, ali pa da vodi boj proti njim. Poleg tega, da je bil anti-komunističen, je bil Mihajlovic tudi anti-partizanski še iz enega razloga; čutil je, in to ne brez vzroka, da so njih aktivnosti povzročale, da sf Nemci vprizarjali proti prebivalstvu nove napade in pokolje. Mihajlovic .je pričel z bojem proti partizanom. Morda je bil njegov prvotni namen, da jih porazi, potem pa zopet čaka na zaveznike in se pripravi za boj proti Nemcem. Ampak odkril je, da so bili partizani močnejši od njega. Usodni korak od strategije do izdajstva Preudaril je, da ako hoče biti uspešen proti' partizanom, tedaj mora vprizarjati napade nanj ob istem času, ko so jih napadali Nemci. Od tega je bil samo korak do ko-ordiniranje svoje strategije z Nemci, in do končnega sprejemanja orožja iz njihovih rok. In to se je tudi zgodilo. Med zavezniki je vedno vladal dvom, da-li imajo partizani kako resnično oporo v Srbiji. Vedeli so, da so Srbi bili ne-zaupni glede partizanov, ker je gibanje imelo izvor med Hrva- ti, in ker je Tito hrvaške narodnosti. Ali se Srbi po osvobo-jenju dežele morda ne bodo dvignili proti partizanom, nakar bi v deželi nastala civilna vojna ? Odgovor na to vprašanje sem dobil, v kolikor je to sploh mo-gocB, preteklega julija od brit-skega letalskega častnika Ken-netha Syers-a, ki se je v aprilu s padalom spustil v Srbijo in se pridružil tamkajšnjemu partizanskemu oddelku. Poročal je, da čim so partizani začeli dobivati orožje, so se jim Srbi začeli pridruževati v trumah. Tekom njegovega bivanja v Srbiji je major Radoslav Djuric dezer-tiral od četnikov k partizanom in prinesel s seboj Mihajloviče-vo tajno šifro in kopije povelj, katera je prejel. Syers, ki zna srbsko, je ta povelja razvozlal in odkril, da so četniški poveljniki prejeli povelja, da ko-ordi-nirajo svoje napade z Nemci in da "naj pridejo v posest orožja na najlahkejši način, ki je mogoč." Mihajlovic je v Jugoslaviji doigral Mihajlovic je v Jugoslaviji doigral in njegovi poglavitni podporniki bodo brez dvoma is-totako kaznovani, kakor bodo hrvaški in srbski kvizlinški prvaki, ki niso zbežali iz dežele z Nemci. Izključeno ni, da je še vedno precej Srbov, ki ne zaupajo partizanom. Tega ne vem za gotovo. Vem pa, da je med Titovimi vodilnimi častniki mnogo Srbov. Med njimi so: gen. Arsa Jovanovič, načelnik štaba; lajt-nant general Aleksander Ruka-vina, ki je na Titovem gl. stanu; gen. Vladimir Velebit, polk. Milentije Popovič in polk. Vlado Dedijer. Srbski svečenik Ze-čevič je zapustil Mihajloviča in se pridružil Titu. Svet je dolžan večno hvalo maršalu, Titu Najpomembnejše dejstvo glede partizanov je to, da se je pod njihovim vodstvom v tej nesrečni deželi prvič uresničilo v borbi preizkušeno resnično edin-stvo Hrvatov, Srbov in Slovencev za skupni cilj narodnega osvobojenja. Ako se bo to edin-stvo ohranilo in dalo podlago pravi demokraciji v Jugoslaviji, bodo njeni narodi Jugoslavije skupno z ostalim svetom imeli vzrok, da so večno hvaležni maršalu Titu. Niti Jugoslaviji niti Združenim narodom ni v interesu, ako se skuša obujati simbol diskre-ditiranega Mihajloviča kot pretvezo za napad na Jaltski sporazum. Resnični prijatelji obeh bodo mesto tega delali za to, da se deklaracija, sprejeta v Jalti, izpolni — namreč, da bodo Srbi, Hrvati in Sloveijci imeli priliko, da potom svobodnih volitev, zajamčenih od vseh zaveznikov, izberejo vlado, kakršno sami želijo. Preplavljena puščava Sahara Domača fronta So prodali za J 28 milijonov vojnih znamk Washington. — Skupni znesek prodaje War Saving Stamps v Zedinjenih državah, katerega so dosegli prodajalci časopisov od maja 1941 pa do oktobra 1944 se je povspel na $128,097,-043, kar je 9.16 odstotkov vseh hranilnih znamk prodanih v tej dobi v Zedinjenih državah. Vsega skupaj je bilo prodanih v tej dobi v Zedinjenih državah za $1,397,186,700 War Saving-Stamps, glasom podatkov Treasury Departmenta. Kupujte vojne bondc In vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osISčc in trse, kar ono predstavlja! Jules Verne bi se nemara čudil, če bi vstal iz groba in videl, kako se uresničujejo njegovi romani. Na severnem robu Libijske puščave se dvigajo blizu obale Sredozemskega morja gorski grebeni, ki usmerjajo vetrove, pihajoče neprestano od severa. Onstran pogorja pritiska ta zračni tok zopet nazaj proti zemlji. Za pogorjem je "jama" prostrana Kattarska nižina, ki pada 135 metrov pod morsko gladino. Shematična sila zemlje in zračnih tokov je zelo podobno znani steni splava, pod katerim je voda izdolbla dno. Tako si lahko pojasnimo nastanek Kattarske nižine. Neprestani vetrovi lahko okrušijo celo skale. Tembolj lahko torej izpremene lice zemlja tam, kjer jo pokriva1 pesek. Ogromno peščeno morje, razprostirajoče se na razdaljo 900 km od Kattarske nižine proti ekvatorju, se mora zahvaliti za svoj nastanek Kattarski nižini. Dno te jame se še neprestano pomika podobno kakor se, premikajo morski valovi. Ugodna konfiguracija terena omogoča napolniti Kattarsko jamo z vodo iz Sredozemskega morja s pomočjo 20 km dolgega prekopa. Ta načrt vzbuja posebno pozornost egipt-skega kralja Faruka. Po njem bi ostala gladina umetnega jezera 50 m pod morsko gladino. Dvanajst let bi treba čakati, da se prvič napolni to ogromno jezero. Če bi dvignili gladino še za 5 metrov, bi bilo treba čakati še več let, da bi se umetno jezero napolnilo, že iz tega je razvidno, kako dalekosežen je načrt. Stroški bi znašali po preračunu 15 milijonov funtov šter-lingov. Neposredna posledica uresničenja tega načrta, bo elektrifikacija vse dolnje egiptske Delte in promet po novem jezeru. Slana voda sama ne nudi rastli-n a m življenskih pogojev. Po ovinkih bo pa ta slana voda pričarala puščavi tak rastlinski raj, da bodo vse umetno namakane plantaže v primeri z njimi majhni vrtovi. Gre za dva ovinka, namreč za zemljo in zrak. Saharska zemlja ima povsod talno vodo, samo da je zelo globoko. Oaze so nam okotički, kjer se talna voda približuje površini zemlje. Število oaz bo narastlo, čim bo ogromno u-metno jezero dvignilo gladino talne vode. Na mnogih drugih krajih bo mogoče črpati vodo izpod peska z črpalkami. Turbine nad umetnim jezerom bodo dajale za te črpalke dovolj energije. Po sraku bodo širili nad umetnim jezerom blagoslov vetrovi, ki se bodo ohlajali nad njegovo gladino in hiteli dalje noseč s seboj padavine. Tudi najmanjša količina sladke vode, ki namoči puščavski pesek, omogoči takoj pridelovanje ječmena, fig, fižola in datljev. Po 10 letih obdelovanja zemlje v puščavi je pa že mogoče preiti na pridelovanje bombaža. Tako nastane iz Sahare večno zelena oaza, kjer se bo lahko preživljalo več milijonov ljudi. VULKANSKI OTOK SANTORIN Kdor je bil kdaj na grških otočkih Kiklade, ne bo nikoli pozabil slikovitega vulkanskega otočka Santorin. Nikjer namreč ne velja tako doslovno izrek, da žive ljudje na vulkanu, kakor tu na Santorinu, kjer je doma eno najboljših grških vin. Otoček Santorin ali tudi Thera, oddaljen 18 morskih milj od otoka Jos, meri 86 kvadratnih km in ima 16,000 prebivalcev. Nekoč je bil tu mogo- pa P^ čen otok, ki se je Pa zaradi vulkanskega pogreznil v morje, ostala od njega razen T" sosedna otočka Thera® ^ ' pronist, v središču ; le iz morja vulkanski F* 1 Kaymeni z mnogimi topli®1 ci. a I 1 Thera je prav za prtf . rob mogočnega vulka^ ; ' stema. Otoček je , 1 Na vrhu je mnogo ; veter, nad pristanišče® P ^ 1 glavno mesto Thira, , ! 1,000 prebivalcev. ^ i 1 večinoma poslužujejo ^ 1 ker leži mesto prece] 1 ' Navadno si ogleda v® ; stu muzej, kjer je zbra , 1 go zanimivih spon ^ j J antično preteklost J- >j ' vsem otočku vodi ce^V 1 ' višja točka There je & ^ ' 1 sok hrib Haglaell*8 j; 1 1 razvalin antičnega p 1 ■ hriba Evangelism« s JJ i Apollona Karnelosa te . ' sova in Heraklejeva P^ < 1 jama. Thera je bila Sg0 f 1 niška naselbina, . ^ j ' zneje zasedli Krečan>- i loponeško vojno Je ^ ' Thera Sparto. V sre ku je pripadala 'J ; zvezi naxoškega „ Leta 1537 so se P01*^, za prihodnjo dobo BODOČI BflU^f, 1 Kakor vsake PolBii so tudi to leto reke n ^ ^ in jugoiztoka PreP kraje, kjer je ta*0?0 ^ nilo. V nekem kraJ ^oč { žave Arkansas, s° ^ A nesli v cerkev trU^ tr#j dečka, ki je utonil; seveda voda odnesla ^ jugu, toda nek d**/ riši so bili člani do» ^ ^ ^ ne občine, je sk°c trllploi» srečno priplaval s ^ $ poznanca do brega- , nih obredih za P0B V? j ka, je duhoven v s je) ru tudi omenil dec« ( so drugi ljudje prJ . 1 moč. e(ja ! "Johnny" ^ / j cerkvi in poslušal ^ ^ J • Pri tem ga Je p šai: , ! deček šepeta je VP i prinesel truplo na ! koliko so ti za to Pc "Nisem plaval^ odgovoril mali i kaj sem storil? i sidral sem truplo ° , ki je bila nekakoJ■ f , brega, in potem ji, ( < bregu kričaje ^ 1 htevam — pet plo. To so mi tudlJ^ Vesti iz iivl ! ameriških ^; New York. bruarja sta se v' » J., zaročila M^ . ^ rojaka GaČnik 1 Elyja. ENAKOPRAVNOST STRAN 3, nu ribičev in čolnarjev, ki so stanovali tod okoli. V 16. in 17. stoletju je bila stolnica velika gotska stavba z visokim zvonikom, ki so jo pa v začetku 18. stoletja podrli in sezidali na njenem mestu sedanjo veličastno katedralo v baročnem slogu z dvema zvonikoma. Delo sta izvršila v 1. 1700—1707 slovenska stavbenika Pavel Jugovic in Gregor Maček, mogočno kupolo pa je zgradil šele 1. 1841 stavbenik Matej Medved. Notranjost stolnice prevzame vsakega zaradi veličastne pro-stranosti in izredno bogatega, skoraj razkošnega okrasja. Ves strop in vse stene so poslikane s prelepimi freskami Julija Quaglia in slovenskega slikarja Mateja Langusa. V dolbinah širokega prostora pod kupolo so marmorni kipi prvih škofov rimske Emone. Marmorni so vsi oltarji in krasni kipi svetnikov ob njih. S stropa visi vrsta težkih zlatih lestencev. Razen ogromnih orgel nad vhodom sta še na levi-in desni strani ladje dve manjši, na katere bi bila ponosna marsikatera cerkev na deželi. Za velikim oltarjem, pro-stostoječo menzo z marmornim, kupolastim baldahinom so ob vzhodni strani cerkve umetniško izdelani sedeži za 12 kanonikov; visoko nad njimi gleda v cerkev prelepa slika sv. Miklavža. Na evangeljski strani je pod rdečim baldahinom škofov stol; v prečni ladiji stoji na i-oti strani krasen oltar sv. Reš-njega telesa, na obeh straneh klečita angela iz marmorja, mojstrsko delo Franceta Robbe. V oltarnih kapelah spodnje, po-dolžne ladje je mnogo oltarnih slik našega slovitega slikarja Matevža Langusa. V drugi kapeli na listni strani počiva kne-zoškof Anton Alojzij Wolf, ki si je pridobil mnogo zaslug za slovensko kulturo (Wolfov slovar) in za vzgojo slov. bogo-slovcev. Na zunanji strani stolnice so vzidani rimski in srednjeveški nagrobniki, na južni strani je za steklom zavarovani gotski kip žalostne Matere Božje, edini kip, ki so ga prevzeli iz stare gotske stolnice. Stene na južni, vzhodni in severni strani krasi po ena velika slika na presno, delo slovenskega kiparja Janeza Wolf a. Na severni strani stojita v dolbinah kipa prvega ljubljanskega škofa, žige grofa Lamberga (1420—1488) in škofa Tomaža Hrena (1560— 1630), gorečega in zmagovitega protivnika protestantov na Kranjskem. Nasproti škofijskemu dvorcu in stolnici se vrste tja do Vodnikovega trga dvonadstropne hiše ljubljanskih kanonikov z ljubkimi vrtovi ob pobočju grajskega hriba, vzhodno za stolnico, v Semeniški ulici pa se vzdiguje v plemeniti preprostosti dvonadstropno, mogočno semenišče, sezidano v 1. 1708—1714. Umetniški portal z napisom Virtuti et musis (kreposti in prosveti), je delo slovenskega kiparja Luke Misleja iz 1. 1714. Bogato založeno knjižnico dvorano krase Quaglijeve freske. Vzhodno za semeniščem se I Šentpeterskem nasipu pa velika la, po katerem \se je tudi sosed- šča, vzidana septembra I. 1930 trinadstropna tvornica usnja na Stritarjeva ulica imenovala na severni strani obokanega "Indus". špitalska ulica. S Pogačarjeve- prehoda v stolnico. Ulica od Po- Severno od Zmajskega mostu ga trga drži proti stolnici po gačarjevega trga ob Ljubljani-drži proti glavnemukolodvoru vsej širini trga šest kamenitih ci do Zmajskega mostu pa se je široka, tlakovana Resljeva ce- stopnic. Tu je prišlo dne 20. prekrstila v Nabrežje 20. sep-sta, imenovana po češkem inže- septembra 1908 do usodnih spo- tembra. njerju Jožefu Reslju, izumite- padov med vojaštvom 27. (graš- (Dalje prihodnji« lju ladijskega vijaka, ki je v.kega) pešpolka in ljubljanskim r^rrr~ Ljubljani umrl dne 10. oktobra prebivalstvom, ki je demonstri- 1857. V srednjem delu ceste ralo za svoje narodne pravice. ! stoji poslopje državnega učite- j Pod streli avstrijskega vojaš- j&k » ljišča. i tva sta izdihnila svoje mlado . v. Zapadno od Zmajskega mostu' življenje nedolžni žrtvi Rudolf |ssE rap?^.- .t;,J se vrste navzgor ob desnem bre- Lunder in Ivan Adamič. Spo- gu Ljubljanice številne stojnice ^ min nanje hrani marmorna plo- KUPUJTE VOJNE BONDE ljubljanskih mesarjev ter sega-j jo ob severni strani semenišča do Pogačarjevega trga, ki zavzema vso severno stran stolni-j ce in škofije do Ljubljanice. V j pokritih lopah se stalno proda-1 ja domače in južno sadje in so-j čivje (tudi popoldne). Na zapa-du obroblja trg ogromna trinadstropna palača meščanske imovine, sezidana 1. 1898 na mestu starega meščanskega špita- širi prostrani Vodnikov trg, kjer je »dopoldne, zlasti ob sredah in sobotah, najživahnejši tržni promet, saj je to največje živilsko tržišče ljubljansko. Ob njegovi južni strani sameva, obrnjen proti tlakovanemu cestišču, po katerem vozi cestna železnica v poljansko in šentpe-trsko predmestje, preprost, ali zelo učinkovit spomenik prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1786—1819), delo slovenskega kiparja Alojzija Gangla iz 1. 1888. Na marmorni podstavek pod bronastim kipom pesnika-frančiškana je pritrjen, obdan od bronastega lo-vorjevega venca, znak francoske republike (R. F.), ki ga je poklonil 1. 1929 francoski narod pesniku "Ilirije oživljene". Na prostoru današnjega Vodnikovega trga je stala do potresa 1. 1895 stara gimnazija, naslednica nekdanje jezuitske gimnazije pri sv. Jakobu. Nanjo spominja še ozka Študen-tovska ulica, ki drži z Vodnikovega trga na Grad. Stara gimnazija je bila, preden so jo leta 1785 preuredili v naučne namene, frančiškanski samostan z lepo gotsko cerkvijo, v kateri so bile grobnice najznamenitejših kranjskih plemiških rodbin. Za časa francoske zasedbe je bila tu od 12. novembra 1811 tudi akademija s stolicami za bogoslovje, medicino, modro-slovje in pravo. Bila je prvi začetek bodoče univerze v Ljubljani, a je prenehala, ko so Francozi zapustili naše dežele. Vodnikovega trga se drži Krekav trg; z njega se cepita proti vzhodu Poljanska in Stre-liška cesta, kratka Kopitarjeva ulipa pa drži severno do Ljubljanice, čez katero vodi v enem loku široki Zmajski most. Mogočno betonsko stavbo, zgrajeno v secesijonističnem slogu, čuvajo na vogalih 4 bronasti zmaji, znaki ljubljanskega grba. Na južni strani mostu, ob Poljanskem nasipu se dviga štirinadstropno moderno poslopje Jugoslovanske tiskarne, na nasprotnem bregu ob spodnjem DR. P. B. VIRANT - Optometrist PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 DENISON AVE. razpisuje službo oskrbnika za domove prostore in za oskrbo točilnice. Kdor se čuti zmožnega za ta posel, naj se pismeno prijavi najkasneje do 24. marca, ker se na 25. marca vrši delničarska seja, kjer se bo odobrilo eno izmed prijav. Prijave za službo se naj pošlje na tajnika doma: 6818 Denison Ave. Mnogo prijetnih novih stilov za pomladan sko in velikonočno nošo! Seven League Boots Da bo vaša mala deklica zgledala kot princezinja Oblecite vašo hčerko v eno izmed teh krasnih bombažnih oblek in videli boste kako ljubka in sveža bo zgledala! živahno-kot-pomlad pisano blago v privlačnih princess stilih /. . mnogo- •barvno pisano blago in običajne pastelne barve :z atraktivnimi okraski. Dobro narejene obleke > t .iz izvrstnega bombažnega blaga, ki se lahko pere. Mere 1 do 3 in 4 do 6V2 za otroke. Oblecite jo za velikonoč v naše . . . Plaid Suits 2 komadov za otroke Suits kot za punčke, ki so privlačni za vse majhne deklice! Ohlapni, dvojno-prsni jackets z dvemi žepi ^Jj . . . in krilo iz enakega blaga s naramnicami. Živi pomladanski plaids, mere 3 do 6. Zgledala bo ljubka kot najbolj mogoče v teh . . . Jerkin Suits 2 komadov za otroke široka krila z naramnicami . . . jerkins iz enakega blaga imajo spre- QQ daj gumbe . . . kar napravi zelo lepo dvo-komadno obleko. V raznih bar- vali s progami, mere 3 do 6. Seabee "Seven-League Boots," as shown in aerial view of the attenuated pontoon causeway, spun out by the navy's Seabees to aid in bringing additional supplies ashore during the invasion of the Philippine islands. Seabees also built airfields. This Big Three Also Met—Japs Deške modre Denim hlače Močno narejene Te hlače so močno narejene z modrim denim blagom fine kakovosti, ki vzdrži vzlic močne igre! Z dvemi priročnimi žepi. Tudi dekleta, rada nosijo te hlače! Mere 6 do 16—v naprej skrčene! Adm. Marc A. Mitscher and Adm. Chester W. Nimitz, who took part in the directing of the invasion of Iwo Jima. Right shows Maj. Gen. Keller E. Hockey, Virginia Beach, Va., commanding general of the 5th marine division, which participated in the invasion of the Volcano islands. Mitscher is shown at left; Nimitz, center.. THE MAY CO.'S BASEMENT J- marca, 1945 Po lepi Sloveniji ■ * * DR. RUDOLPH ANDREJKA "■""™iiiiIIII«TII!iIiiIB|,,|.|I,|,|„ (Nadaljevanje) Bila na i- T . Mpt* , Ljubljana vedno ^ ^vensko mesto, češki v 1 ,iezik uradov nem-^voran? ?0 Urejeni sej-sliki iva 30 krasita stenski ^CerKSUce (SloveniJa Noti, ,iublJani) in Ivana Poletju: lecC2 Gavelj> Vodopi-W V°nce> Vrbec, Vidič, Car< v i« ,tac' Pi§kon, Dolni- J^Kapu ttj,U: Puhar' Ja" Uk' Mikolič, dr.. ' ;od°bnik, Kokalj, v S sfedi 19. stoletja: S'jf v, Ambrož- Od ^861 ^ Miha Ambrož le-^eml%n na slovenskem jej kot Platnu in velja to- > ljub! °Venski narodni Sk^ki; njegov na_ ostaQs^islJenik, dr. Etbin Huti' 86 Je m°ral 1. 1869 nemške via- r^SlederacT V, branja ' ®r »v, , 'maslo, konzervirane Q-5 d0 z_5) in P0Matov0 Veljavne vsaka H^irana jedila ** Y-5, Z-5 H p*' 80 veljavne, vsa- * !> J0 31- marca. H Sladkor iS i?k"mka štev-35 za jutlija, ja je veljavna C* v km-v'. 2 ln 3 z zrako- ve- Vgal0tiri4 jf veljavna Q'^aLgaS0lina do 21. ^^^ke B-5, B—6, L? Pet So veljavne vsa- KS SJgasolina za Vba takoi Na kupona K? licenLT?'1Sati ime dr- trebf"0 količino ga-a navesti rekord VetaNpr ?rjev ni zahte- ?:°Sitvi 2a "o* ^ SV^ ie fhza komer-K k°selSlklh šest mese- /^a^i 5,000 milj, jS^o Olje sezone št. 4 vSr št- in I^V Javrie, vsaka za _,___ KUvid's . < Ifk i»i dia-<:9,75 0 Ptililto 'St,:'-- obleko osišče in vse, karo"^^^ S KOM MOEET^ ^ Povprašajte v va* ^ shranite & Pokličite PR- J KOSITRN« > - 0pe Mb - strite,LV J _ Shran k L Jf - oddity; f na pristojna j Pobiranje '^V^ na vzhofVm^ prvo nedelj ^ na zaP/X v ^Jj ^ tretjojed^^ nova Angleško^ beseWy Dicti^V Sestavil Dr. . Dobi se v ^ ENAKOP^rf 6231 St. C\f 0»° Cleveland '