256. Številka. Ljubljana, Četrtek 7. novembra. XI. iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. I*h*ja vnak dan i»v»outl ||^0^■ k ■) i * o 1 a h ffl /a dijako volja lnilana cona inaioor. Ki L)nblju;>i a« 6t)trt tjta *i #flit. f>0 kr., po BOltl prnjoiuan ta Aotrt lota :i ^1.1. — ii'a otnaiiila .o platoji od o«tlriniopo(i po I it-v rut o fl kr., do so o.naBlH) enkrat d.ka, P> kr., oo «o dvakrat in 4 kr. iVo »o tri ali Voflkrat tinka. Dopini na| a<> itvolo trankirati. Kokopini ho no vrannjo. DrtđlllllTO jfl v Lb bi i ant v Krano Koliuanovoj luni .'I „gltttlaliah u stolna", Oprav n i rt i v 1 •, M kaloro naj ho blagovolijo poHibjntl nainOiiino, mit huu.ici jo, otinmihi, t. J, ad ni•obU*:•> n<> rfjftj, jo v „Narodi« tiikaMii" v Koltinuiovoj hlll, Iz državnega zbora. Adresna debata ho jo I. novembra v dr Žavnom /boru zakolu. Prvi jo govoril gorenjski posilimo grof llolion «liri. 1/. njegovega govora prinese dunajski listi sledečo: „Prvotni načrt a d rt so poslanca Koppa, kakor tudi adresa, ki iiani jo odber prod luga, močno naglasa t a ponianjkaiiio odkritosti od strani vlado, ker uij hvojo akcijo parlamentarno uvedla. Tega očitanja jaz nečetu za h bo, zalo hočem odkrito in brezobzirno govoriti, in prosim zbornico /.a zamero, čo bode potreba marsikaj povedati, kar večini ne bodo prijetim BlIŠAti. Ziigotovljoui nudii biti, da, •ko n n rej c no napake razkrivam, vodi me le hvalno prizadevanje pomoti, da bi se odpravile. „Ako pregledujem situvucijo, v k u te it j no nahajamo, sili ho mi pred vmoui jako žn-lo: Ina prikazen v vid. V vsi h izobraženih državah tega svita se vidi, da, kudar država dela na zunaj, molče viharji znotraj. Tam uij libeialcov, tiij konservativcev, uij centraliste v, uij fodorahstov, iu kakor se užo posamezno stranko zovejo; lam so lo sinovi jedno domu vino, iu njena velikost, njt na oblast iu veljava na zunaj, je jedina, misel, ki vse navdušuje. Jodtiikrut začeta akcija se mora iz.vrA ti na »lavo domovine (bravo 1). Ali zdaj poglejte nase domače razmero. Tudi pri nas je velika akc ja na zunaj začeta , ali s pravico ali ne, o tem bom kasneje govoril. Ah akcija nij lo začeta, teiuuč od nase zmagovito hrabro vojske do polovico dovršena. Na nas prihaja zdaj nalog to dokončati, kar jo vojska začela (bravo na desni j). A namesto z združenimi močim veliko inisel uresničiti, namesto pOpUBtivll vso razločke strank, vstopili za zastavljeno čast mo narhijo, vidimo avstrijsko zbornico poslancev tej nalogi nnsproti ruz.ktdjouu, luz.tigano, mi Metek* Dr. Sttfan Kičovar. Iz slovenskega si.ijorjn. |l/v. dop | Dno L O, novembra bost »i v Ljubljani pra mOVftli Vnletnco g, ilr. lUcivvoisa. Tudi Oil nas Pridejo zastopniki n.i svečanost , kakor ču.ciii. Ta sedennlt setk (nuji k r a nj s U | g a lin rod ne;1, a prvaka pa mi dajo povod, da v „Slovenskom Narodu" omenim velezaslužnegu moža, prvaka in očita slovenskih štajerskih rodoljubov, g. tli. Štefana K o to v«rja v Ce'ji, ki ludi le I os svojo setleiutleset letnico i m a. On se je rodil v Središči l!>. avgusta leta I8O81 Sni je premožno občanske rod- bine, v trgu 111 okolici visoko spoštovane, ljudsko šolo jo obiskoval doma v Središči, a gimnazijske studijo je dovršil v Mariboru. vidimo največjo stranko večine po po I nem razdejano. Vidi so. tla k „novoj naproti nej stranki" pride se - nomen ost omen — »HOVa svobodna napredna stranka". Tako vidimo mi, ki smo vsi složni v zbornico vstopili iu upali, da bodo rt snoba položeuja zborni* o z.jedinila in zložila, tleues, da moramo armadi s pesnikom klicati: v tvojem taboru jo Avstrija. (Pritrjevanji na dunej«) i>a pa jo vse z vrhom polno, tudi ne vidimo na prostorih vlade nikogar, ki bi bil u tavno opravičen iu poklican to veliko akcijo zastopati. „Pod tacimi pogoji jo tedaj jako težavno v debato posezati. A ju še dru/ih težav, namreč, da se k razponi strank v notranjem pridružuju še nezaupanje zbornico do svojih pooblaščencev. /. ne/.aupau,om se gloda na de legi*rije, katerih delokrog bi radi pristrigli, tako, tla se tej instituciji še to malo veljave vzame, kar je ima. „Tako mori'1110, hvala stranki, katera se jo postavil« za varuha ustave, in prodno smo še eno besedo u ust viado slišali, to naj valnejlo deb&tO z.ači ti s prenagljeno briOltjO, ki bal pri najvažnejših vprašanjih v tej /.bor niti uij nova. nJai mislim, tla jo ravno tako naravno in stvari priiueruo, v vprašanji, kakor jo ori j en talno, ki zanima užo več generacij pozornost avstrijskih državnikov, če se malo ozremo v preteklost in navežemo na stare, i/kuši no in tlobro tOUdlDOl, katero jo imela avstrijska po litika v orijontu. Saj iieina vtduo vz.tlržavanje jedno določeno državno idejo nikjer toliko vi stike ceno, kakor v vnanjej politiki. nKateri pa so glavni eilji, ki jih je imela doz. laj naša vnanja politika? Na to so na vatlno dobiva jako površen odgovor. Kočo se: ohranjanji Turčijo. Da, notri do tadnjih dalj so jo reklo: da je ohranjeuje Turčijo ta cilj. Jeseni 1. 1826 jo del na vseu&illlce v Gradec, kjer se jo BOioanil z. L (i a j oni, svojim so šolcun iu pOKtteJ&im slavnim oživljutoljom lir val ke literatu t«. Na erakein VaiUCiHftCu bilo je tačas več Bi0venskih mladenicov, ki so dtug drusega vzpodbujali /a kultiviranje materinega svojega |eaika, kakor n pr. dr. Josip Murftoo, idaj v pokoju v Gradci, BlavnosDanl plHatolj jedne slovensko slovnice, liturgiki in tli u ih v rn/. mh Časopisih prijavljenih so.davkov v sloven Skej ali neiiišlvoj lutdi; nadalje dr. Anton M ti 1 k t», /nan kot. |>i utelj slovi 11 ko slosn ce m slovenskega btsednjukai (Jaj tiijnkovai jo dve leti v Gradci, potem io pa š iii.i o, Kofievst pn na Dunaj 1 da bi tam idravnlltvo dovršil. Leta 1884 promoviran je bil Kofievar is doktorja mediolue iu klrurg^s, nastanil so je kot praktični zdravnik najprej v OOljl, a se .l.i/, mislim, da je to čisto krivo mišljenje. Pač jo naša diplomaciji od početka tega stoletja v tem smislu delala, ali ohranjenjo Turčije nij bil nikoli in nij mogel biti cilj našo politike, ono je bilo lo sredstvo, s katerim smo svoj namen doseči hottli in ta cilj jo bil v tem, tla si ohranimo južno vzliodnjo deželo v mirnem posestvu, in da prekomerno in nevarno razšiijenjo svojega sovorovzhodnjega soseda zabranimo. Ta clj mora še tleues tist biti, če prav so morda sredstva druga postala. „Mi smo Turčijo podpirali, dokler jo bilo to diplomat ično mogočo. Petdeset let, od miru adrijautipoljskega sem živi Turčija samo vulotl skupu ga soglasja volt vlastij, živeti jej pustiti. To življenje jo morah) nehati v onem tre-lOtkUj ko jo nehalo ono soglasje velevlintij. Do te katastrofe smo prišli. Itorliuski m i r j o T u r č i j o i 1 h r i s a l iz vrste evropskih tlržav. To kar jo oil njo, uij šo r a /. ti e I j e n o, kt r volov lasti nijso šo složne mej seboj o načinu, kako naj so ra/.th li. Sultan tU nes nij tlruzt ga, nego koukur/ni upravitelj tega premoženja. Naj se o berbu-skem kongresu misli, kakor se hoče, naj so resultat. teh posvetovanj hvali ali graja« jedno jo gotovo: tla diplomacija uij bila v stanji katastrofe odvrniti ali odložiti, iu evropsko Turčijo dalje v/držati. Ta gotovost, jo bila ,a užo leta 1870 dobljena. Nobedmt uieltžotui oblast nij poskusila Turčijo obraniti. Kjer se jo poskušalo, zgodilo se je le, tla so jo neka šega narodnega prava vršila in da se jo čas dobival za sebe pripravo delali r.a katastri lo. Velika i/prenioinba moči j v l', v ropi leta 1870 je pripravila za Turčijo jako z. 11> položenje. llnsija je videla, da jo iiioinont prišel, orijentalno vprašanje s silo rešiti. Močni sovražnik, Francoska, je bil podrt, |0 preselil I. I SIKI kot c kr okrajni h IkUB v Podčetrtek. Tukaj jo VSpe8nO deloval kot zdravnik in blagosrčui mož. ter so jo trudil v vso h krogih družbo narodno idejo tkivih Kočevar jo bil v Podčetrtku duša v t u u ilru tvonemu gibanju, ter je tam osnoval društvo, katero bo pohojevall radi in v mno em nt€VilU iz sosednjo Hrvatsko. Vsaj bo se pB dobivali tU ludi BlOVanskl časopisi iu knjl (0, iu Kočtvar pridobi jo mnogo duhovnikov, grsjsklb uradnikov iu veljavnih posestnikom ti Stajorsko In Hrvatsko la narodno star. Nakupavni |e sloven.'..o p ...uio knjige, katere jo potem dajal u č e m-e m tu piosleimi Ijud- atvu, ter je raiSIrjal na tak na« in morali&no omiko v svojem narodu, mej katerim je hvel. Dr< Kočtvar || bil tačas popolnem „ilirskoga14 mišljenja, pisal jo Ilirske spise v Ga* jovem lasopisu, ter nabiral gradivo za jugo-slavjanski besednjak s trojnu prijateljem, slabi prijatelj je postal velikanska Nemčija. Nihče nij mogel dvomiti, da bode Rusija to konstelacijo porabila, tem bolj, ker je Rusija parižki dogovor, kolikor se je Črnega morja tikal, raztrgala in Evropi pred noge vrgla, in s tera izrekla, da je svojo moči zbrala in da je pripravljena, orijentalno vprafianje h polno težo svoje moči rešiti. 01 tega trenotka naprej 8e nij mogol previden državoik ni več z ohranjenjeui Turčije baviti, drugače, (e bi bil hotel vojno I Rini jo vojevati. Vsak av-etrijsk državnik je pa moral vedeti, kaj pomeni vojska 2 Rusijo. To bi bilo pomenilo, evropsko občno vojsko razplauititi. m\ občnej evropskoj vojski pa bi bili imeli mi vsakako z več, nego samo jednim sovražnikom in na več bojiščih bojevati se. V tem boji za „status quou turSki bili bi mi svoj lastni „statua li pravi co red nare d iti v onih deželah se silo svojega orožja ter za-jimčiti, da se tako stanjo več ne povrne, ka • tero jamstvo bi pak našli le v stalnoj okupaciji. (Prav ros.) Ako smo pa ta Čas znmudili, potem bi pa našemu pravu morali dob'ti veljavo na berlinskem kongresu. Posebnih na-sprotovnnj bi tam ne bili naSli, ker se je nalt pravo in naš interes strinjal I občno evropskim interesom. Nil mesto tega prevzeli smo pa evropski mandat, o katerem niti ne vemo, kdaj bodo dovršen in kdaj so preneha. S tem, da Rmo prevzeli mandat, napravili smo tako zmedeno stanje stvarij, da jo skoraj pravno vprašanje, kdo je v zasedenih deželah suveren, ali nj. veličanstvo nag cesar, nli pa sultan. „ Vprašani vas, iz katerega u z roka smo čakali? Kaj jo vlado napotilo, da je ?avrgla naše pravo in naredila to nejasno situvucijo? Izvanjsko časopistvo odgovorilo jo prav dobro na to vprašanje, ko je dejalo, da je naša vnanja politika doslednost, konsekvenca naše notranje politike. (Odobravanje na desnej). Moj tem ko jo vendar jasno, da združuje Avstrija nemško, slavjansko, magjarsko in ro- vnetim narodnjakom, župnikom Antonom \V o 1-i"o m. Hiša njegova je bilo shodiSče tedanjih slovenskih pisateljev, in v njej so preživeli Stanko Vraz, Miklošič, Trstenjak marsikatero prijetno uro. Posebno mnogo dobrega je storil Kočevar Stanko Vrazu, kar ta tudi hvaležno pripoznava v svojih pismih. IjCta 1848 navduševal se je Kočevar z vso močjo plemenite domoljubne dule za prerojen je in sjedinjenje južnih Slovanov, šel istega lota s deputacijo Slovencev v hrvatski sabor, ter je pozdravil Hrvate kot brate Slovencev; govoril je za politično zjedinjenjo Slovencev h Hrvati; v saboru hrvatskem so hrvatski za-Btopniki in tedanji banJelačič Kočevarja simpatično sprejeli. A tudi prosti narod podučeval je dr. Kočevar, ter mu dogodjajo tedanje novejše dobe pojasnjeval; v to Bvrho Bklicaval jo ob nede- ljah narod vkupo v Poličanah; to skupščine so jako na to vpljivale, da bo bo jeli Slovenci okolo Celja zavedati svoje narodnosti. Lota 1852 prestavljen jo bil Kočevar kot okrajni fizikus v (-olje, kjer jo šo zdaj kot c. kr. okrajni zdravnik. Na zdravniškem polju deluje Kočevar požrtvovaluo užo 40 let. Pozneje, ko se je Radiov absolutizem zopet povrnil, se je sicer politično nurodno gi banje malo ponehalo, a dr. Kočevar je deloval Še emirom mej tem Časom v Cel ji; on in opat V o dušek bila sta središče narodnega gibanja v savinjskej dolini. Vsi narodnjaci izmej inteligencije iu naroda shajali so se radi pri njem, posvetovali so bo o sredstvih za oživ ljenje narodne zavesti, ter bo so krepili z njo govim zvestim In nepremakljivim narodnim pre verjenjem. Ko se je leta 18GG. v monarhiji ustavno življenje zopet oživelo, vidimo Kočevarja zopet v prvoj vrsti narodnega gibanja. Osnoval je tudi s pomočjo jednako mislečih mož v ('olji narodno čitalnico, katorej je bil 15 let predsednik. Ta narodni zavod cvel jo lopo pod njega previdnim vodstvom; s pevci in govorniki napravljala je čitalnica izlete v bližnjo krnje in tako razširjevala n a r od no zavest, in vzbujevala navdušenje za narodno Btvar, Pod dr. Kočevarjevim vodstvom bila je Čitalnica v istini središče, kamor je vse rudo zahajalo, a bila je pa tudi zavod, kjer se je gojila umetnost, in marsikatera ognjevita in navdušena beseda se je izpregovorila v njenih prostorih. Kot podpredsednik narodne čitalnice podpiral je dr Kočevarja naš slavni pisatelj Trstenjak, kateri tudi letos, prihodnjo nedeljo, praznuje 40letuico slovenskega pisateljevanja, in marsikdo spominja se fte navdušenih govorov, katere je Trstenjak pri raznih narodnih slavnostih govoril. Pri volit- mansko pleme, da je njen tudi Evropi blago-tvorni poklic ravno ta, da bi z d r u ž i 1 a razne narode v jedno skupno celoto, se je pi v zadnjih letih neumno poskušalo politiko delati ravno po nasprotnih principih. Kar nij bilo nemško ali magjnrdco. Hmatralo se je za sovražnika države (dobro! na desnej); iz tega sledilo je prav pravilno, da ae je pomnoženi e slovanskega življa odbijalo, zato se je užo naprej smatrala ona akcija kot napnd na vladajočo stranko, zato se je tudi trdilo, da bogata ustavna Avstrija absolutno ne zna, ka da bi pričala z novo pridobljenimi deželami. (Smeh). Takega zahtevan ta pa nij moda odobriti niti strankarska vlada ne. A svoje stranke nij mogla pregovoriti, da bi za njo hodila. Saj jo ona užo davno vodstvo izgubila. V takem slučaju pravega ustavnega sredstva, razpu^čonja držav nega zbora, nij mogla rabiti iz OZrokoV, katerih nam nij treba natanko pojasnjevati. Vendar je morala akcijo pričeti, nko nij hotela, da bi jo dala jedenkrat zgodovina na obtožno klop. Iskati je morala sredstev, katera bi joj dopuščala v akcijo stopiti, ne da bi direktno delala zoper svojo lastno strnnko. Siliti so jo morala pustiti s „force maieure" v akcijo. S tem je pa nastalo ono osodno odlašanje, zato stopiti je moral evropski mandat na mesto n n-Sega mrindata. (Trav dobro! na desnoj). Jasno je, kdo jo v tem slučaji največ zakrivil: notranja politika. Ona je, katera bi se mornla v prvej vrsti obtožiti, in minister-stvu za vnanje stvari moram le očitati, da jo tej, njegovo delavnost toliko ovirajočoj politiki zmirom najradovolfnejfe bil pokoren in [»odporen. (Odobravanje na desne j), „/daj se ve da stopa kvišku bivša vladna stranka in toži, da vlada nij odkritosrčno de lala. D.ivolite mi, da postavim tej tožbi jeden dogodek nasprot'. Morda se morejo še nekateri gospodje spominjati, da sem moral jedenkrat vladi očitati nepravilnost njenih sredstev. Odgovorilo se mi je tačas z minister-Bke klopi, da v politiki odločuje lo VB peh, Vi, gospoda moji večine, vi nemate pravice, denes to zametavati, kar ste takrat odobravali. (Dobro! na desnej.) „Ako vam vlada, opiraje se na dobljeni 60milijonu! kredit denes na vašo pritožbe od govarja: v politiki odločuje le vspeh, potem morate priznati: mea mnxima culpa ! (Veselost ) „Mi se no pritožujemo. Mi priznavamo, da so vspehi zadovoljili našo nadeje. Dovolili Brno mi r»0 milijonni kredit prav za to svrho, vali v deželni in državni zbor bil je dr. Kočevar vedno voljen, in nikdar so mu nij od katere strani oporekavalo, toliko spoštovanje pridobil si je on so svojim značajem. A nij sani pospeševal narodnih društva, nego pridobil je tudi druzih, ki so je podpirali, in veliko jo materijalno žrtvoval za na rodne potrebščino. Velik kot človek in zdravnik, požrtvovalen v državnoj službi, pri poznala je tudi država njegove velike usluge s tem, da mu je podelila naslov cesarskega svetovalca. Čeravno je dr. Kočevar užo 70 let stsr, ipak je še telesno in duševno krepak. Bog naj ga nam še dolgo let (»hrani kot zvestega svetovalca vseh domoljubov, kot buditelja narodne zavesti i u kot pomočnika trpečega človeštva. Mi mlajši pa tudi njemu izročimo prod vsem narodom hvaležnost svojo in narodovo! za katero se je bil porabil; zato denes tudi nemamo uzroka pritoževati se. A minister vnanjih stvarij nam je s to akcijo izpolnil Se veliko važnejšo obljubo. „Na ono interpolacijo, iz katere je razvila se orijentna debita v tej hiši, odgovoril nam ie min;ster vnaniega, da denašnja politika ne potrebuje opravičenja v jed nos Iransko narodnem smislu. To besedo je minister za vnanje stvari tudi izpolnil. Akcija nij niti nemška, niti slovanska, niti magjarskn; ona je vendar jedenkrat avstrijska. (Odobravanje na desnej.) „Minister je razvil črno - rumeno zastavo, in to je v naših očeh velika zasluga, katero moramo tem bolj ceniti, ker uže dolga leta nijsmo videli te zastave. „Oospoda moja! malo besedi j moram še iz pregovoriti o predloženem adresnem načrtu samem. Adresa nij nič druzega, nego vrsta negacij. Ziman iščem besede v njej, katera bi izražala mnenje hiše v orijentnej politiki Adresa na nj. veličanstvo v tem momentu je važna akcija, in ako se koncem reče: „Nas je strah!" (veselost) to gotovo ne pospešuje po mojem mnenju, časti zbornice. Adresa na nj. veličanstvo mora izjaviti, da je zbornica pripravljena ono obljubo izpolniti, katera so je dala v imenu Avstrijo, ako bi stalo to tudi velikih žrtva. Pristavite pa tudi, kar je moje notranje prepričanje, da ne morejo stvari na tak način daljo se vršiti, da le zadovoljni narodi radi žrtvujejo, in potem sem jaz prvi, ki bo bodo temu pridružil. „Zato jo prvi in najnujnejši nalog vlade, da naredi m i r v notranjem. Ako sto pri pravljeni na to ozirajoče so predlogo sprejeti ter iti za incijativo vlade, potem ne dvomim, da bodo vsaki predsodek na jedno in drugo stran izginol. Ako se hočete do t-icega čina ohrabriti, potem vam ne bode nikdo zanika-val, da stojite na vrhuncu situvucijo, potem boste tudi na konci svojega delovanja novo boljšo dobo posvetili, in si s tem postavili spomenik v srcih hvaležnega prebivalstva, kakor tudi v analih zgodovine noro perenius! (Živahno odobravanje in ploskanje z rokami na desnej.) Politični razgled, !%t■ ii ho je začela adresna debata. V ponedeljek so govorili llohen vvnrt, Poljak NVolski, ustavoverec Pacher, kon servativec knez I/chtcnstom, ustiivoveree Do melj in Poljak Ondiolski. Včeraj se je debata nadaljevala. V denušnjem listu prinašamo spre d:»j lloheiivvartov govor, druge hočemo v izpiskih šo priobčiti v prihodnjih številkah. Kakor olicijozna „Pol. Corr." poroča, nameravajo generala VtiipOVida na „njegovo prošnjo" iz Dušno v Prago nazaj prestaviti. Konservativni listi mislijo, da je to koncesiju Magjarom in Nemcem..... #><■/«•//«<•*/«» /".čno jutri svoje zasedanje in sicer zdaj v Pešti (irnf Andrussv jo užo tam. Pišejo, da bode pojasnjeval položcnjo in svojo politiko v ceh m zboru delegacij, a ne več v pododsekih, kakor prej. Predsednik hrt*'i;iv//#c ae francuskoj „AgencO Ilavas*4 javlia, da je evropska kom«sija imenovala inšpektorja otomanske banke, Sehmidta* za ceneralneca direktorja financ v vshodnjej Uumeliji. Ruse je komisija povabila, naj ScbmtdtO izroče kaso in finančne arhive ru-melijske, in da se naj ta Btvar nujno vrSi. Rns'ja je nujnost odbila. Dopisi. V t It rit vrti vi il v Furlaniji 2. nov. [Izv. dopis j (Na obrazu spominov.) Doučakal sem torej tudi v dalnjej ftirlanskej deželi po-sobnoga dnova, večera vseh svetnikov. Posebnih čutov mi jo privol ta dan v osrčje daleč ločenemu od svojo ljubo slovensko mi domovine. Dan je bil tudi tukaj krasen, solnčen, malo mrzel vslod pobeljenih bližnjih hribov. A kljubu lepega vremena ležala jo na coloj Sirnej pomor drej ravnini neka tosna tihotn, neka mučilna tišina, in tužno vlegala so je kot jesenska megla leno in teško na srce, ne pustivSi je brez nemiru. Gnan od notranjo sile, šol sem v tukaj še precej gorkom popoludanskom solncu na bližnjo goro sv. .Turiia — tudi na pokopališče. Rajski razgled po lonem tem polji, ki so razteza od mejnih goni korotanskih in tirolskih do širnega morja jadranskega, očaral me je posebno ta dan nenavadno; kakor pribit zrl sem v ta krasni vrt. Bodi si iz neke fantazijo, katera rada pride ta dan v možjsne In srce zemljana, bodi si iz natornega nngiba do resnico — to čarobno ravnn, katero kinčajo mikavni darOVl tukajšnjo narave: njive v množili barvah poljskih pridelkov, okvirjeno z plodno vinsko trto, moj katero so vrste Henčna mur-bova drevesa i. t. d. vso to ravan, ki je bolj podobna vrtu, labirintu boginjo Cerero, pre-preženemu s srebrnimi vo lami in belimi cestami: krili so mi ta dan sAmi, tiimni grobovi; oči so mi videlo same grobove in prijazne belo vasice, trgi in mesta raztresena po teh livadah, bila so mi, sicer, kot čedo belih ovčic —■ denes suni nemi nagrobni kameni, stolpi cerkva, mrtvaški obeliski, kateri so zdaj uže žarili v žarkih zahajajočega sobica, poslovljajo se izročalo jo BVetllnioo držati nad — grobovi! nočnemu stražniku mesecu, ki jo zdajci priveslal črez neba jasno plan. Naj bi oprostil čestiti bralec to razvnetje domišljijo, a povedati mu moram, da jo krasna Furlanija v resnici meni, sinu majko Slavo, velikansko — pokopališče. Užo pri prihodu na goro tu, kjer je tukajšnjo pokopališče (kjer je pa žalihog lepa navada obiskati grobove, in prižig iti na njih lučiko pozabljena, n pri nas tako lepo živi) vlelejo se mi, kakor mrzla rosi na srce te-le vrstice: „ln ko si oddahnem vrh gorč, So v /dihu mi /.budi sreo Iu v hitu se /.hudi spomin: t »a bodi majke Slave sin . . .* Kjer ju nekdaj, pred toliko in toliko leti, rodila slovenska hči slovensko sinovo, kjer je slovenskemu očetu zutisnil oči slovenski sin, iu kjer so oča iu mati učili slovensko molitev Otroke svojo; tu, v tej krasne j deželi, katera je bila v onem srečnem času še dom majke Slavo — tU jo Baldga zdaj furlanska, zalega ljudstva, ki jo prazno, brez pomena in koristi v zgodovini, isto i tako sovražno so sedu Slovencu, katerega mora srce boleti pri pogledu na tac o ga soseda, in ko so njegovoj nepomenljivosti več vrednosti in hvalo ^ pripisuje, kakor tisočkrat več zaslužne j cm u Slovencu. — Na tem velicem pokopališči spominov, vi del je moj duh na večer vseh svetnikov v svitu lune vstajati blede duhove v belih dolgo nazaj eegajočili odejah z lučkami v roku h blodeče sem ter tiju, iu iskati z svetilnicami — koga V — ne malovrednega furlana površčaka! — Iskal je spominov njegovega plodu — a žal, nij jih našel. Daleč tam onkraj Soče preti tudi ondi vganiti njegov rod, razjedajo se skoro samega sebe. — A duh se mi še mej potem nij hotel ločiti iz gore; čestokrat vstajala je v njem iz podnožja gore milo-krasna boginja, ter mu re-kala: ako poklekneš pred mene in me moliš, tvoje bode vse — — —.O Slavija, o Slavija, rad! — da bi bilo mogoče, in s temi besedami bil sem v postelji potujoč v deželo dru-zih Banj prvikrat v Furlauiji na vseh svetnikov dan. Mej tem, ko govorim tu o grobovih in mrličih me naenkrat zanese duh daleč proč, kjer se, ali kjer bi se smelo vršiti vstajenje mrtvih. Najnovejši dogodki in novice o iavr stnein napredku naše slovansko vojske v Dosni, napolnili so nas še precej z upanjem, da v plodov i tej, a po krutem barvarstvu opustoše nej Dosni vstane v novo krasoto prerojena Slavija, da bi se dičila v dolgo dobro pri hodnjobt. Želeti bi bilo, da dočakamo tega Slo vanom poveličevalnega trenotja. Mnogo pogumnih Slovencev potuje uže v „novo Ameriko" upajoč, da se jim ondi pri kaže fortuna s polnim koškom, in da z nje nimi darovi zameče marsikateremu neprijetne opomine, katerih je moral vzeti soboj, a — vsiljuje se mi h krutu vprašanje: smemo li upati, da bode naša Bosna — naša? da bode, in ostala slovanska? Poleg mnozih slovanskih, potujejo tudi v pro cesiji ljudje družili narodov k studencu zaje mat si blagostanja. Da, skoro da v procesijah romajo tudi od tu Furlani v Bosno, razne vrste: težaki, rokodelci in tudi kupci uže i. t. d. Nedvomno ne bode manjkalo tudi Nemcev, in morda tudi nemčurjev (?). Želimo le, da bi se ohranila sloga mej kolonisti te slovanske Amerike, katera je dino je podlaga blagostanji i zadovoljnosti, ter da bi na tehtilu tega, toliko pomenljivega vprašanja slovanska kri ne zletela zopet proti nebu. Bog daj dobro 1 Domače stvari. — (Meščani glavnega mesta ljubljanskega) so nameravali včeraj zjutraj došle reserviBte in odpustnike 17. pešpolka vsled srečne vrnitve z bojišča v Dosni in ller cegovini dostojno pogostiti, in mestno občinsko zastopništvo, ki je namene županove radostno odobrilo, je to pogostenje v predvče rajfinjej seji, mestnemu magistratu a tem na ročilo, da le, ako bi čas ne pripustil došle reserviste in odpustnike pogostiti, naj se vsa ktinu po c. kr. reservnemu vodstvu en goldinar v srebru na roko da. Ker se ima iz-oroževanje moštva orožja, obleke, do odhodu na dom nepretrgano vršiti, in ker je tedaj na vsak način vojakom časa primanjkovalo, da bi se bili na primernem kraji v pogOBtovanje nesli, izročil je mestni župan na čelu deputacije me ftcajBStva izpolnjevaje sklep mesto, ga zboru, slavnemu C. kr. reBervnenm povelinDtvu, in v ta namen nabranega denarja 720 goldinarjev v srebru v razdoljenje, in je poveljništvo naprosil, pri razdelitvi reservistom in odpustnikom, — kateri eo si po neutru lljivem prenašanji vseh težav, kakor tudi po občudovanja vrednej hia-brosti in po izgledno doseženih zmagah v Bosni in Hercegovini zahvalo domovine zaslu žili, — srčno obžalovanje ljubljanskega prebi valstva izreči, da mu zarad muozih, zunaj njegovih močij ležečih ovir nij bilo mogoče svojih slavnih vojakov v vzajemnem društvenem krogu pogostiti. Gospod reservni poveljnik je omenjeni dar prijazno sprejel, in je, zahvalivši »e, predstavil deputaciji šarže, katerim Bta mestni župau in jeden ud deputacije to, kar je bilo g. poveljniku povedano, v doma čem slovenskem jeziku in z gorkim pozdravom ponovila in, podavši jim roke, tudi od teh šar-žev hva!o za prijazni dar sprejela. — (Glede povpraševanj o banketu) o priliki Bleiweisove slavnosti ponavljaje naznanjamo naprošeni po dotičnem odboru, da se za banket ne razpošiljajo nikakoršna vabila, nego je udeležba vsakemu omikanemu rodoljubu prosta, komur je za to, da bo slavno.it kol.kor moč slovesno iu obilo številno obhaja. Čas in kraj za oglaševanje pak sta bila uže mnogokrat objavljena. — V predvčerajšnji list vrinila Ee nam je ti s k ovna pomota glede dneva baklade, ki bode 18. novembra zvečer, a ne 28., kakor je bilo po pomoti tiskano. — (Čitalnica v spod njej Šiški) vabi k izrednemu občnemu zboru, kateri bode v nedeljo dne 10. novembra v društvenih prostorih pri „Guzitu*\ Začetek je točno ob 2. uri popoludne. Dnevni red je: Imenovanje častnih udov. K temu vabi najuljudneje vse ude Odbor. — (Prerana zima.) Iz Pohorja pri Slovenskej Bistrici se nam piše 5. t. m.: Jeseni nas je dož motil pri delu, posebno v branji; zdaj pa sneg na debelo zemljo pokriva, da ubogi kmetovalec no uioie spravljati jesenskih piidelkov, krompirja, repe, korenja; tudi stelja je vsa pod snegom, drva pa še v hosti. Hudo skrbi kmeta, kako če rediti brez klaje svinje, in s čem živini na-stiljati. Listnica oprui nlšiva. O. St.v S. pri Ajdovščini. S .laj je plaćanu do 30. sept. 1878. l&uauij in urednik Josip JuičiC Razne vesti. * (Sneg.) Na Dunaji je te dni padel tako debel sneg, da je polomil drevje, tele grafne štange, utrl okua in strehe. Strašno je škode. * (Vihar na morji) je bil zadnjo bo-boto na dalmatinskoj meji tuko silen, da so tri ladije utonile blizu Spljeta, namreč „Znanu bog", „Milena" in „Generoso". 'JT tajci. 6, novembra: Evropas Rakič iz Beljaka. l'ri Klonu: Laeh iz. liosne. — Deuiberger iz Trsta. — Uollič iz Novega mesta. — BIbek, Tisson iz Dunaja. Pri Muliću: Urbančič i/. Dvoia. — Lelim II Dunaja. — (ilohučnik iz Železnikov. — Wolker iz Reko. — Dr. Schlossorer iz Dunaj*. Pri iia\iiisi.ini dvoru: Penigar iz Trat:«. — Gulifi iz Sesane. — Zcn- iz Kranja. — Bavdek iz Ljubljano. — Steidaat i/. Stajera. Karel S. Till trgorstvo s knjigami in papirjem, pod Tratilo it. 2f taloga, \ seli potrelniostij BI urado in kupčijstvo 5 zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za inerjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalo« iu opravilno knjige. Izdeljuiejo so tudi uiouogrumi ua pisemski papir, visitnu karto in pisemske zavitke. (158—101) Zahvala. Podpisani Matija Slama, Brevijar na Vrhniki, i/.reka vsem dobrot nikom, ki ho njegovo, vsled zadnjega groznega požara na Vrhniki v črno ra/.valino (spremenjeno hišo e dobroatiml in blagimi darili na novo postavi i, ter potem, (ker nij bil zavarovan proti nesreči ognja) njemu drago zavetje, kakor tinti voro do namiljenih Ijildij in bratovsko ljube/ni njegovemu Bron okrunili — najiskiei.ejso iu grdno zalivalo. (i7.0)___MjBftlfj li'uiuu. C. Stadler, slikar deželnega gledališča v Ljubljani, priporoča se p. n. občinstvu, osobito kazinaui, čitalnicam ni bralnim društvom za izčLelci-va.rs.je cdrov za domača gledališča, vonko ali mujliene, po naj niz jej coni. Izdelujejo so tudi posamne čLolroracijo- isti provzeiuljo tudi vsa dela spadajoča v stroko "barvanja so"to, tor jo porok za okusno, hitro, t ajuo iti e.ono izvršenje. Preski-kujejo so tudi cerkvene slilsstrije. Prijaznih naročil prosi (372—2) Kirki C. Stadler, v Ljubljani, na startni trgu st. 8. = Wir empfehlcn: gosutuHst. - al« Beatei und Prelsvvtirdlgates Die Regenmantel, Was:endeckeii (Plachrn), Belteinlagen, MUloff« ._- der k. k. jir. 1'alnik l von M. J. Elsinger & Sohne 111 in Wien, Neubau, Zollergasse 2, jJEg Lteferanten dea k. und k. Krlegsministerlums, Sr. Maj, Kricgamarlne, vieler HumanitUtaanatalten etc. etc. Iltfd—IO*) G. PICCOLI, lekar v Ljubljani, na dunaJBkej cesti „pri nngelju", priporoča: i. Tr. Ilh. nun p. Bploli imenovana Franc-ova esenca, izvrstno pomaga zoper vso notranje bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtijab, hemoroidih itd. Ta tinktura so vsakej družini najgorkojo priporoča, kor jo uzo veliko tisoč 1 Judom k zdravju pri-pomogla. Steklenica s podukom o rabi vred volja 10 kr. 2. Dr. !fIoru-ovo 7«lra\ ilo »oper uiriUco pomaga pri tej bolezni neizmot.jivo, steklenica veja 80 kr. 3. Hal inčiii HOlc ( lliml oera Ii^iish1 iz clo-uiaeib, gorskih malin, v steklenicah, ki držo 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki voč kupi. So ceneje 4. Aiintcriitlna iinIuh vo«ln, stekenica veja KO kr., iu /olmi prtili, škatljica po 40 kr. 5. 1'ruli za pokončanje bolh, ščurkov in druzega mrčesa i/, pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr. (i. Iloin« ojuiti« mi upoicku, popolnem ureiljena po prof. Haager-ju. 1 stekit niča jagodic volja 10 kr. 1 steklenica tinkturo voija 5J0 kr. Vsako zdravi o so natanko po naročilu pripravi v lahtevanej stopni moSno. 7. Dorasla— ribje «»ije, so rabi zoper Ikrofehe, ikrofolnastne kostno bolezni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica velja (il) kr., z fceloto-jodurom 1 gid. Oospod O. /'/ceo//', Kkarničar v Ljubljani. Kašelj in te ka sapa sta uio hudo nadlegovala, zato sem no zilravnikovom nasvetu tri mo-Beoe za v /.i val Vaše Dorschevo ribjo olj o z žolezo-joiliiroiu. — Uže pi> savlitjl nekoliko steklenic sem čutil veliko o ajšanjo, — zdaj pa se imam samo izvršiinj zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dne P. septembra 1878. Janez Kilur, trnovski kaplan. JPitmtna naročila • natlovotn; CL i*i«