goltata* plačana ▼ fotovfaf Leto LXXI., št. 249a Ljubljana, sobota S. novembra 1938 Cena C in 1.« lzha.,a vsak dan popoldne, izvzemsl nedelje ln praznike. — inseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNI&TVO LJUBLJANA. Knafljevm ulica ttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Koce nova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Nova akcija zapadnih velesil: Nov sestanek francoskih in angleških državnikov Na povabilo francoske vlade bosta 23. t. in. prišla v Pariz Chamberlain in Halifax — Na sestanku, ki bo trajal tri dni, bodo proučili novo nastali mednarodni položaj in nadaljnjo skupno akcijo glede vseh perečih mednarodnih problemov PARIZ, 5. nov. br. Sinoči je bilo izdano uradno poročilo, da je francoska vlada oficijelno povabila angleškega ministrskega predsednika Chamberlai-na in zunanjega ministra lorda Hali-iaxa, naj v času od 23. do 25. novembra obiščeta Pariz. Chamberlain in ,Ha-Iifax sta povabilo sprejela. V diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen. Kakor se zatrjuje, bodo imeli francoski in angleški državniki pri tej priliki važna posvetovanja, nanašajoča se predvsem na spremenjeni položaj v Srednji Evropi in pa na odnošaje med velesilami. Fran coska vlada želi podroben sporazum z angleško glede nadaljne skupne politike v Srednji in vzhodni Evropi, kakor tudi glede reševanja problemov, ki jih je sprožila Nemčija s svojimi akcijami in predlogi. LONDON, 5. nov. e. Dočim v službenih krogih označujejo namen obiska Chamberlaina in Halifaxa s tem. da se vrne obisk Daladiera in Boneta, ki sta bila aprila meseca v Londonu, v poučenih krogih v Londonu izjavljajo, da bosta v Parizu razpravljala o pripravah za zaključitev pakta štirih velesil. Poleg tega se želi Anglij sporazumeti s Francijo o nadaljnem postopanju zapadnih velesil glede kolonijalnega vprašanja. Poleg možnosti sporazuma med obema osema bodo tudi pretresali druge načrte, tako o omejitvi oboroževanja in preprečen j a bojevanja s strupenimi plini ter bombardiranja civilnega prebivalstva. Razpravljali bodo tudi o možnosti zbližanja med Francijo in Italijo na podlagi dejstva, da stopi v veljavo angleško-italijanski pakt in even-tuelno o posredovanju v španskem konfliktu po programu, ki sta ga izdelal: Anglija in Francija. Ravno tako bode razpravljali o Srednji Evropi in o bodoči politiki obeh držav na Balkanu. Govorili bodo tudi o usodi zveze med Francijo in Sovjetsko Rusijo Dobro informirani krogi zatrjujejo. da bo Chamberlain zastavil ves svoj vpliv, da v Parizu doseže odpoved pakta z Rusijo, kar je potrebno za dober razvoj nemško-francoskih odnošajev. Po trditvah tukajšnjih diplomatskih krogov, je bil čas obiska izbran zaradi tega, ker obe vladi želita dokumentirati popolno soglasje zapadnih velesil, še predno bodo postale nemške kolonijalne zahteve akutne. LONDON, 5. nov. Chamberlainov in Halifaxov obisk v Parizu ima dvojni namen: da poudari moč tesnih vezi med obema državama in da francoskim ter angleškim državnikom omogoči določiti stališče, ki ga bodo v bodoče zavzemali. Chamberlain in Halifax sta tudi zadovoljna, da odhajata v Pariz prav tako zaradi teca, da bi odstranila nekatere rezerve, ki so bile izražene v Parizu glede angleške zunanje politike. O priliki obiska v Parizu bodo francoski in angleški državniki ugotovili, da politika Domirjevanja nasproti totalitarnim državam v ničemer ni bila škodljiva francosko-angleškim vezem. To bodo ugotovili, ker so v Londonu prepričani, da bosta francoska in nemška vlada v kratkem dali izjavo, podobno tisti, ki sta jo dala Hitler in Chamberlain. V Parizu bodo. kakor se je zvedelo, razpravljali tudi o vprašanju bodočih sti- kov Francije in Velike Britanije z Nemčijo in o vprašanju Sredozemskega morja. Ko se angleški veleposlanik v Berlinu Neville Henderson vrne v Berlin, — to bo, verjetno čez kakih 15 dni — bo dobil v zvezi s tem posebna navodila. Sam Chamberlain je izjavil pred nedavnim v parlamentu, da je treba nadaljevati z izvajanjem monakovskega sporazuma in je pri tem verjetno mislil na omejitev oboroževanja, na gospodarske interese balkanskih držav in morda tudi na kolonialno vprašanje. O vsem tem bodo zdaj v Parizu tudi govorili. Kar se tiče španskega vprašanja, posebno onega dela Sredozemskega morja ob španski obali, je to vprašanje z italijansko-an^leškim sporazumom do neke mere olajšano, samo špansko vprašanje pa s tem še ni rešeno. Z načrtom o umiku prostovoljcev iz Španije še ne gro novsem. gladko, kar najbolj potrjuje misija Ha.ninfa v Burgosu. Se pred tednom dni se je pričakovalo, da bo Haming prišel v London poročat, tega p do zdaj še ni storil. Paul Reynaud Madžari maršira jo *.. Danes dopoldne ob 10. se je pričela okupacija prve cone Madžarom prisojenega ozemlja Bi > .nPEŠTA, 5. nov. e. Davi ob 10. so začele madžarske čete korakati na ozemlje, ki je bilo po dunajski arbitraži prisoj eno Madžarski. Danes bodo Madžari zasedli žitni otok ob Dunavu od Bratislave do Komama. Madžarske čete so prešle na dosedanje češkoslovaško ozemlje po pontonskih mostovih, ki so jih Madžari zgradili preko Dunava. Ob uri, ko so prve čete prekoračile dosedanjo mejo, je bil v Budimpešti za dve minuti ustavljen ves promet. Na Trgu Svobode je bilo istočasno veliko zborovanje, na katerem so navdušeno manifestirali za Veliko Madžarsko in vzklikali vladi ter regentu Horthvju. Okupacija odstopljenega ozemlja bo končana do 10. novembra. Tega dne bodo Madžari zasedli Košice. Mukačevo in Užhorod. Kakor javljajo, bo regent Horthv kmalu obiskal novo ozemlje. Iz obveščenih krogov poročajo, da bo v kratkem "erjetno že prihodnji teden, skli- can parlament. Čas še ni znan, mislijo pa, da bo to prihodnji teden. Najbrž bo to sklenjeno na današnji seji vlade. Posebne komisije, ki jih je sestavila madžarska vlada in katerih naloga je urediti vse, kar je v zvezi z likvidacijskimi vprašanji, ki so nastala z zasedbo novega ozemlja, so včeraj začele poslovati. Ta naloga ni lahka, saj je prebivalstvo novozasedenega ozemlja doslej živelo v državi, ki je imela mnogo bolj napredno zakonodajo, kakor jo ima Madžarska. Prebivalstvu bodo ostale vse pravice, ki jih je doslej uživalo na Češkoslovaškem, seveda pa je vprašanje, kako se bo to dalo dejansko urediti. »Pesti Hirlap« pravi, da bodo novi državljani Madžarske vse to. kar so uživali dobrega v socialnem pogledu za časa 201etnega življenja pod češkoslovaško oblastjo, v neizpremenjeni obliki imeli tudi pod madžarsko upravo. Madžarska se bo pač v tem pogledu morala prilagoditi razmeram v teh krajih. vo ustanovljene državne zveze češkoslovaških rezervistov in bivših vojakov je bil izvoljen general Herman. Madžarski poslanci ostanejo v oSR PRAGA. 5. nov. e. Narodni poslane: Mad žarske zedinjene stranke v CSR so sklenili, da pojdejo v Prago in da bodo obnovili svojo prisego češkoslovaški republiki, tako da bodo Janko obdržali svoje poslanske mandate. Večina poslancev razen ene- ga, je namreč doma iz krajev, ki so ostali češkoslovaški republiki. Seton Watsonov spomenik v Ružomberku LONDON, 5. nov. h. »Times« objavlja pismo Set ona Vvatsona, ki ga je poslal že svoječ&sno županu Ružomberka in v katerem zahteva naj odstrani spomenik, ki so mu ga svoječasnD postavili Slovaki v znak hvaložnos'i z» podpiranje njihovih nacionalnih teženj. >->Times« poročajo, da se je to sedaj že zgodilo. Načrti francoskega Sin. mimstra Reynaud ima izredno težavno nalogo, doseči ozdravljenje državnih financ brez novih bremen Ukrajinske dem«*rzfi* na Poljskem Krvavi izgredi v Lvovu in Prcnsislu VARŠAVA, 5. nov. e. Včeraj popoldne je prišlo v Lvovu in Premislil do spopada med poljskimi nacionalisti in Ukrajinci. V Lvovu so po zborovanju, ki so ga priredili na univerzi, poljski dijaki odšli pred ukrajinski hotel, kjer so razbili okna. Iz hotela je padlo več strelov in je bilo ranjenih več dijakov. Tudi Poljaki so streljali. Policija je razgnala demonstrante in blokirala hotel. Aretiranih je bilo 15 Ukrajincev in ena ženska, pri katerih so našli I orožje Poljski dijaki so se nato zbrali v , Ruski ulici, v trgovskem središču ukra- i jinskega okraja, kjer so začeli razbijati trgovine in skladišča. Ukrajinsko prebivalstvo jih je obmetavalo s kamenjem Prlicija je napravila red in aretirala 30 dijakov in 50 Ukrajincev. Po mestu križarijo policijske patrulje, ki branijo dostop v ukrajinski del mesta. Pri spopadih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Vojvoda lvovski je dal predstavnikom poljskega ukrajin?kega tiska navodila, naj pišejo v pomirljivem duhu, da ne bo novih izgredov. Slični dogodki so se odigravali tudi v Pfemislu fr d-rgib mestih. PARIZ. 5. nov. AA. V ponedeljek zvečer bo finančni minister Revnaud razložil predsedniku vlade Daladierju rezultate svojih proučevanj, gospodarskega in f\-nančnega položaja Revnaud namerava Daladieru razložiti tehnične rezultate svojega posvetovanja in sklepe čisto politične narave, kakor je n. pr. razširjenje vla de in podaljšanje posebnih pooblastil, zatem spojitev onih državn h ustanov, ki se bavi jo z gospodarskimi vprašanji, s finančnim ministrstvom Ukrepi, ki jih Paul Revnaud namerava pod vzeti so tile: 1. zmanjšanje državnih izdatkov: 2 zagotovitev novih državnih dohodkov n 3. ukrepi za go-radarsko ozdravitev. ■ i V Marseillu ie predsednik vlade Dala- i dier že naglasih da ie treba varčevati in zmanjšati državne izdatke. Zato je gotovo, da se Daladier in Paul Revnaud glede tega strinjata. Na finančnem polju so nove možnosti zelo omejene in bo moral z ozi-rom na to Revnaud najti takšnih dohodkov, ki v jedru ne bi pomenili velikih bremen. Novi finančni minister br posebno delal na gospodarskem polju in bo poskušal zlasti ozdravit: in okrepiti gospodarsko delavnost in preskrbeti nove dohodke. V ta namen bo verjetno praktieiral politiko širokega obsega pri dajanju kredita. Zatem bo posebno poskušal zadostiti potrebam industrije ter pomagal do razvoja tr-covini in finančnim operaciiam. ki so neobhodno potrebne za procvit države. Paul Revnaud ima namen ustvariti boljše ozračje za vrnitev francoskega kapitala, ki se je nakopičil po tujih denarnih tržiščih. Hss£~ T??!rrlf|a v tirsl*^*«* samostanu Zaradi ttf r^sralnosti so rotiral" s nssssift^v, samostan pa zaprli Notranji razvoj nove ČSR Priprave za volitve novega prezid en ta PRAGA, 5. nov. b. Pogajanja in posvetovanja o ustanovitvi nove narodne stranke, katere jedro naj bi tvorila agrarna stranka, so se včeraj nadaljevala. V agrarnih krogih upajo na uspeh svojih prizadevanj. Včeraj so se v parlamentu sestali predsedniki vseh strank pod vodstvom predsednika agrarne stranke Berana. Opaziti je bilo, da so imeli zastopniki češke narodno socialistične stranke več razgovorov z Beranom in Hampelom. voditeljem stranke delovnega ljudstva, kakor se sedaj imenuje bivša socialno demokratska stranka. Zdi se zelo verjetno, da se bo del narodnih socialistov pridružil agrarcem v novi narodni stranki, dočim bo drugi del pod vodstvom praškega primatorja dr. Zenkla vstopa v delavsko stranko. Danes so se začele širiti vesti o skorajšnjem sklicanju parlamenta in senata, in pa vesti, da bodo volitve novega preži -denta republike že prihodnji teden. Te vesti že niso potrjene in so, kar se tiče pre- zidentske volitve, tudi malo verjetne, ker je treua najprej doseči sporazum med vsemi tremi vladami, kako naj se novi pre-zident izvoli. Pojavljajo se namreč mnoga nasprotstva proti temu, da bi se volitev izvedla na osnovi sedanje ustave, ki je praktično že razveljavljena. V ministrstvih so trenutno močno zaposleni s predajo agend avtonomnima vladama na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini. V kratkem je tudi v tem pogledu pričakovati večjih reform osnovnega značaja, ki naj definitivno urede vse kompetence, kakor bi kasneje o nipi določala nova ustava. . Na čelo pomembnejših vsedržavnih organizacij in ustanov bodo začasno najbrž imenovani ugledni generali. Tako se govori, da bo vodstvo mladinske predvojaške vzgoje prevzel general Aleksander, trenutno vojaški ataše v Rimu. Vodstvo organizacij za telesno vzgojo pa bo najbrž prevzei general Cižek. Za predsednika no- INNSBRUCK, 4. nov. AA. V preiskavi v servitanskem samostanu v Inomostu je državna policija odkrila, da v tem samostanu vladajo take nemoralne razmere, da tega ni mogoče povedati javnosti. Z mero-dame strani se doznava, da imenovani samostan predstavlja pravi brlog pregreh, tako da pred njimi obiedijo celo pro-tidržavne mah'nacije, ki so jih dognali z dokumenti, katere so našli v samostanu. Državni komisar Biirckel je odredil na temelju izida preiskave in obširnih priznanj, da se samostan takoj zapre. Dosedaj je bilo aretiranih 9 menihov tega samostana, razen tega pa tudi veliko število j prebivalcev v Inomostu. Listi pišejo, da je treba odločno napraviti konec nemoralnosti v samostanih in sicer predvsem v moških samostanih. Listi naglašajo, da bi i zatvor: tev vseh samostanov pomenila umesten ukrep za zaščito prebivalstva. »Mrtvi pas« v Ukrajini Rusi hočejo izolirati zapadno mejo BERLIN, 5. nov. b. Nemški listi objavljajo iz washingtonskih diplomatskih krogov informacije, po katerih je začela Rusija z vso naglico graditi poseben varnostni in utrdbeni sistem na svoji zapadni meji. Ruski vojaški krogi so opustili izvedbo vseh ostalih svojih načrtov ymo da bi čimprej izgotovili nujno potrebne obrambne pozicije v Ukrajini. Ruski varnostni na-•rt obsega šest točk: 1. V vsem obmejnem pasu, ki se ponekod razširja na 150 km, se morajo izsekati gozdovi. 2. Prebivalstvo se mora v vsem tem obmejnem pasu takoj evakuirati, da bo mogoče v vaseh namestiti vojaštvo, ki ga bodo tvorile same izbrane čete, ki uživajo popolno zaupanje politič- nih činiteljev. 3. Vsi mostovi, ceste in železnice v obmejnem varnostnem pasu se takoj porušijo. 4. Na vzhodni meji tega varnostnega pasu se zgrade velike utrdbe. 5. V 1 zaledju se zgrade nove ceste in železnice. ; 6. Čimprej se morajo zgraditi tudi nova letalska oporišča v vsem zaledju varnostnega pasu. Po teh informacijah namerava torej Rusija izolirati svojo zapadno mejo s tem, da ustvari ob njej pravi »mrtvi pas«, ki naj tvori prvo obrambno črto v Ukrajini. 'osf »»n in c f ini člao Vodnikove dražbe! i«, francoski finančni minister, ki je prevzel težavno nalogo ozdravljenja francoskih državnih iinanc Nj. Vis« knez Pavle v Bukarešti BUKAREŠTA, 5. nov. AA- Sinoči ob 18. je dospel z dvornim vlakom preko Zcm-bolja v Bukarešto Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V njegovem spremstvu sta prispela tudi minister dvora Milan Antić in ad-jutant Nj. Vel. kralja polkovnik Durbešič. Na dvorni postaji v Bukarešti so se pred prihodom dvornega vlaka zbrali predsednik rumunske vlade patriarh Miron. več ministrov in generalov, bukareški župan in mnogi drugi predstavniki. Nekoliko pred 18. uro je prispel na postajo Nj. Vel. kralj Karo! v družbi prestolonaslednika Mihaela. Knez namestnik Pavle *,c izstopil iz vagona v uniformi rumunskega 3. obmejnega bataljona, katerega častni poveljnik je. .Najprej se je prisrčno pozdravil s kraljem Karolom in prestolonaslednikom Mihaelom, potem pa se je z vsemi prisotnimi člani vlade odpeljal z rumunskim kraljem in prestolonaslednikom v novi dvor. Vstop francoskih socialistov v vlado PARIZ, 5. nov. br. Kakor se zatrjuje ▼ poučenih krogih, vodi Daladier razgovore z Leonom Blumom o možnosti vstopa socialistov v vlado. Daladier bi rad pritegnil nove skupine levice in desnice, da bi se mogla vlada nasloniti pri izvajanju nameravanih dalekosežnih reform na močno parlamentarno večino. Volitve na Poljskem VARŠAVA, 5. novembra, AA. Havas t Jutri bodo volitve narodnih poslancev poljskega sejma, katerih se bo udeležilo 17 milijonov 400.000 volilcev. To pomeni, da bo šlo na volitve približno pol poljskega prebivalstva. Zdi se, da je že zdaj zagotovljena zmaga vladnega nacionalnega tabora, in sicer z najmanj 70% glasovi, ker so tri velike opozicionalne stranke sklenile, da na volitve ne gredo. V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo predsednk republike spremenil vlado še. pred novim sklicanjem parlamenta. Predvsem bo spremenjen predsednik vlade, in bo prišel na to mesto general Svarzinski. Hitler fro govoril prihodnji teden RIM. 5. nov. o. Snočnji »Giornale d'I- talia« po'oča, da bo imel Hitler 9. novembra velik govor, v katerem se bo podrobno bavil s poslednjimi mednarodnimi političnimi dogodki. Eksplozija na nemškem tovornem parniku OAKLAND, 5. novembra. AA. Havas. V strojnici nemškega tovornega parnika Vancuver je prišlo do strašne eksplozije ravno v trenutku, ko je parnik zapuščal zaliv pred San Franciscom. Vzrok eksplozije ni znan. Parnik. ki ima 5500 ton, sedaj počasi tone in se je že nagnil na eno stran. Več članov posadke je ranjenih. Nov ameriški zrakoplov WASHINGTON, 5. nov. Zedinjene države bodo začele graditi nov zrakoplov, za katerega je kongres odobril tri milijone dolarjev kredita- Zrakoplov bo dolg 325 čevljev. Sorzna nnročifa. CURIH, 5. novembra. Beograd 10._, Pariz 11.7425, London 20.7925, New York 440.875, Bruselj 74.575, Milan 23.175, Amsterdam 239.85, Berlin 176.62, Praga 15.12, Varšava 3.25. * Sirarn 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 5. novembra 1938. ater. 24Q Trgatev v Slovenskih goricah končana F* stari navadi so fantovski pretepi tudi letos pogosti Gornja Radgona, 4. novembra V naših obmejnih goricah postaja polagoma spet tiho; umolknili so klepeći klo-potci in nič već ni slišati ubranega petja, ki se je med trgatvijo Se prve dni tega tedna razlegalo po \inogradih. Ta teden namreč konča vajo trgatev tudi veleposestniki, zlasti tukajšnja tvrdka Clotar Bou-vier, Admont in dr., ki radi obsežnosti svojih vinogradov in obilice sadu ne morejo opraviti trgatve v enem samem tednu. Zavlekla pa se je trgatev letos zlasti radi izredno lepega vremena, ker je večina večjih vinogradnikov pričela s trgatvijo to leto šele teden dni po Terezijevem okrog 23. oktobra. Vsem je šJo za to, da pridobi vinski pridelek ob ugodnih in toplih jesenskih dneh na kakovosti; to čakanje seveda ni bilo zaman in se je vsakemu zapoznelemu vinogradniku to tudi poplačalo, saj ima pri teh klosterneuburgovka povprečno 18 do 20 stopinj sladkorja, so pa tudi sorte, ki so imele tudi nad 20 stopinj celo do 24. Mnogo letošnjega izbranega pridelka je šlo tudi letos preko meje. Bil je to pridelek takozvanih dvolastnikov — inozem-cev. ki so prodajali svoj vinski mošt od prešo po 80 pfenigov in celo do 1 RM. ali v naši valuti do 15 din. Slaba pa je cena pri nas, ko dobi ubogi vinogradnik jedva 2.50 din do 3.50 din in le v izrednih primerih izbranega pridelka do k večjemu 4 din: ne glede na to slabo ceno pa so tudi kupčije bile dokaj slabe, saj ni bilo ponudb. Za to naravnost slepo ceno so prodajali samo oni mali vinogradniki, ki so se skozi vse leto zadolžili, da sedaj z borim izkupičkom vsaj delno krijejo svoje dolgove na vseh straneh ter oblečejo svojo raztrgano deco in ji pripomorejo do rednega šolskega pouka, obenem pa nabavijo najnujnejše gospodarske potrebščine za zi. mo. Večji vinogradniki, ki niso tako v stiski, so spravili svoj letošnji vinski pridelek skrbno v kleti, kjer čaka ugodneiših ponndb. Radi toplih jesenskih dni in obilnega sladkorja je po kleteh pričel že vreti mošt in v njem se razvija alkohol. Ti plini so dokaj strupeni in le za las je ušel nedavno smrti kletarski delavec tvrdke Bou-vier, ko je stopil po opravkih v veliko klet. Da je letošnja kapljica izredno dobra, kakršne ni bilo že več let ter bo tudi »močna«, pričajo že sedaj številni fantovski pretepi. Letošnja sadna letina je v poletju vrgla marsikateremu posestniku lepe dohodke in posledica tega je, da se tudi po gostilnah opaža živahnejše vrvenje; fantovske družbe, ki so poprej posedale ob borem kislem in cenenem jabolčniku, sede sedaj ob sladkrm vinskem moštu, ki že dolgo let ni bi] t: 1:^ sladek in zapeljiv, kakor letos. Piten in lahko užiten vinski mošt ogreva po preveč zaužitem alkoholu fantovske družbe in posamezniki postajajo kora j ž ni Junaki vinogradnih kolov in nožev, ki so spremljevalci razhajajočih se poznih gostov. V nedeljo 30. oktobra je popivala večja fantovska družba v gostilni Marije Puhar v Zbigovcih. Pijani dobrega vinskega mošta so se pričeli odpravljati domov in slovesu je sledil prepir, ki je končal s prete, pom. Fantje, oboroženi z vinogradnimi koli, so pričeli udrihati drug po drugem, pri čemer se je zlasti junaškega izkazal mesarski pomočnik Albert U. iz Gornje Radgone, ki je prizadejal občutne poškodbe po glavi čevljarskemu pomočniku Ivanu Zemljicu tako. da je le ta obležal nezavesten. Prvo pomoč mu je nudil tuk. zdravnik g. dr. Rudolf Rožič, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico v Mursko Soboto, kjer se poškodovanec baje bori s smrtjo. Na praznik Vseh s%etih je popivala 10 članska fantovska družba v gostilni Janeza Mencingerja v Crešnjevcih. Ko so se zvečer okrog sedmih vračali ljudje s pokopališča domov, je vinjena družba na javni pešpoti napadla družinskega očeta in mater, zakonska Cafuta v navzočnosti njunih nedoletnih otročičev. Junak vseh junakov je bil Jože H., posestnikov sin iz črešnje-vec, ki je prizadejal obema zakoncema Cafuta več poškodb. Rešitelja svojih staršev sta bila prav za prav nedolžna otročička, ki sta obupno klicala na pomoč ter jokala. Na kričanje in jokanje otrok so se napadalci razbežali ter se kmalu zopet sestali v isti gostilni ter popivali dalje, kakor da se ni nič zgodilo. Tudi pri Kapeli so se spopadli fantje, katere je okorajžil letošnji vinski mošt. Dan za dnem ima orožništvo opravka s pretepi vinjenih razgrajačev, med katerimi se zlasti udejstvuje v veliki meri še nezrela mladež, ki pričenja s svojim junaštvom že tako zgodaj. Naša znamenja in Čuvarji obmejnih Slovenskih goric: grad gornjeradgonski, nadalje takozvani Berištekl ter na kapelskem griču daleč naokrog vidna in v zarji svetlikajoča se kapelska cerkev z žalostjo gledajo, kako pada list za listom raz onemoglo trto. ki klone počasi zimskemu spanju naproti. Težko bodo čakali vso dolgo zimo na pomladno solnee, ki bo zbudilo njihove vinograde spočite in prespane k novemu življenju. Toda. ko bodo te gorice zopet obujene k življenju, bo ob letu dni na Vseh svetih marsikatera žalostna mati, oče. žena ali sestra stala ob svežem grobu svojega sina, moža ali brata, ki bo padel kot List s trte onemogel kot žrtev preveč zavžite dobre kapljice. —St. --- d bo v Maribaru »pohorski dan« iii zanimive prireditve, ki ji bo treba posvečati v bodoče večjo pozornost Maribor, 5. novembra Ju... .iuo Mariborčani priča slovesnostim pohorskega dneva. Namen te prireditve jc v tem, da se Mariboru in vsemu njegovemu zaledju prikažejo običaji, življenje in delo Pohorcev. pohorskih drvarjev in oglarjev. Ideja posebnega pohorskega dneva je nedvomno tehtno utemeljena in ji bo treba v bodoče posvečati še večjo pozo~-nost. Mariborčani bodo imeli priiiko spoznati zdravo jedro nagega pohorskega življa. Pohorci pa se bodo jutri prepričali in bodo lahko spoznali, da .Maribor razume življenjske težnje in težave Pohorja ter njegovega prebivalstva. Ob 10. se razvije po glavnih mariborskih ulicah pestra in slikovita pohorska povorka. V povorki bodo uvrščene številne značilne skupine s simboličnimi prizori in znamenji iz pohorskega življenja. Ob 11. bo izpred mariborskega gradu štafetni tek pohorskih drvarjev, ki bodo tekli po Aleksandrovi cesti, Frančiškanski. Tattenbachovi in Sodni ulici nazaj na Aleksandrovo cesto. Ob 16. bo na unionski verandi tekma 100 drvarjev zelenega Pohorja za pohor- sko prvenstvo. Med odmori pa bodo zado-ncle harmonike Sušteršičevega zbora malih harmonikarjev. Pohorsko slavje doseže višek na jutrišnji veliki pohorski trgatveni veselici, ki bo ob 19. v Unionu Upamo, da bodo jutrišnje pohorske slovesnosti dosegle čim lepši uspeh Prav je. da no 20 letih osvobojenja mislimo tudi na Pohorje, na pohorske običaje in življenje, ki ni lahko in ki ni pos tto s cvetlicami. Težko je to živ" jenie. ki poteka v znamenju trdega, neprekinjenega dela za skromen obstanek. Dajmo priznanj: pohorskim drvarjem in vsem iz Rus" m Selnice. Hoč m Slivnice, Frama in drugih prelepih naselbin ob vznožju in vrh Pohr.rja. Naj bi misjl pohorskega dne prodrla v široke plasti obmejnega prebivalstva. Ta m-ciativa naj bi se primerno dopolnila z zamislijo kozja :kega. slovenjegoriškega, haloškega dne itd. Maribor, geografsko, nacionalno, gospodarsko in kulturno središče ob stiku Dravske doline. Slovenskih goric in Dravskega polja bodi tudi verno torišče življenjskega valovanja, ki pl Jašku '-b njegovih mejah. Izpred mariborskega sciišča i ga je zabodel — še en uboj — Sleparije s hranilnimi knjižicami Maribor, 5. novembra \ ti I - je število žrtev, ki padejo leto za letom pod vplivom alkohola, zlasti zloglasne šmarnice, ki jo pijejo ljudje na našem podeželju, posebno v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Ta nesrečna pijača, ki jo pridelujejo kmetje sami za domačo rabo, je povzročila že toliko gorja, da bi se o tem lahko napisale cele knjige. Drugi vzrok ubojev na našem podeželju pa je nesrečni bojni klic »aufbiks«. Oboje je krivo, da je moral umreti komaj 18-letni posestniški sin Viljem Vičanski iz Zgornje Korene. Dne 29. junija okoli petih popoldne so namreč pri posestniku Mihaelu Živku v Zgornji Koreni v Slovenskih goricah pretakali vino. Pri tem delu je bil zaposlen tudi 23-letni delavec Gabrijel Damiš, ki jc to priliko izrabil, da se je napil šmarnice. Nenadoma pa so se zaslišali klici »aufbiks«. To je Damiša tako razkačilo, da je pustil delo in kakor besen stekel tja. odkoder se je razlegalo vpitje. Ko je tekel mimo Lc-tonjeve hiše, so mu povedali, da kriči 18-letni posestniški sin Viljem Vičanski, ki je bil očividno vinjen in ki se je VTačal domov. Damiš je tekel za Vičanskim ter ga kmalu dohitel. Spoprijela sta se ter se pričela ruvati. Odjeknil je obupen klic Vi-5anskega. ki.je zakričal: »Ubij me. tu je srce!« Naenkrat so ljudje slišali pok, nakar je bilo vse tiho. Vičanski je obležal v mlaki krvi ter kmalu izdihnil. Damiš je po zločinu odšel k orožnikom ter sam povedal, kaj se je zgodilo. Povedal je, da je Vičanskega do smrti zabodel v silobranu, ker ga je hotel zabosti. Sodna komisija je ugotovila, da je Vičanski zadobil pet ran v prsi in hr.bct in da mu je bila prerezana žila odvodnica, tako !!š1c» nevies — Film o Jugoslaviji v Mariboru. V četrtek zvečer so predvajali v dvorani Ljudske univerze znani film dr. Konstantina Koštica o Jugoslaviji. Film so predvajali lani poleti in pozimi v Ameriki z velikim uspehom. Film je izdelal dr. Kostič, znani lastnik ameriškega filmskega ateljeja, po naročilu Putnika v Beogradu. Dvorana Ljudske univerze je bila nabito polna hvaležnega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo predvajanju filma., prikazujočega lepote naše zemlje, predvsem glav. tujsko-prom. središč v Srbiji, Bosni, Dalm. z našim Bledom in Zagrebom. Uvodoma je pozdravil občinstvo vodja, filmsko propagandnega odde?ka pri mariborskem »Putniku« g. Ev-gen Bergant, ki je v imenu prireditelja Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru v jedrnatih besedah očrtal pomen tega filma, ki je lani zelo navdušil prebivalce največjih ameriških mest. — Kolesarjeva nezgoda. Zidar Ivan Ce-beln^k iz Foehove ulice se je peljal s svojim kolesom po Aleksandrovi cesti. V tem času je vozil mimo mestni avtobus. Po nesrečnem naključju je prišel Ceceuvk preveč v bližino karoserije, ki ga je vrgla preko ceste, kjer je obležal z občutnimi notranjimi poškodbami, tako Ja so ga morali prepeljati v bolnico. — Gorelo je v vinlčarlj! stolne župnije. Tkalec Hinko Doberšek iz Rošpoha 165 je sporočil policiji, da je v viničarlji v Vinarju št. 13, ki je last stolne župn'je, izbruhnil ogenj. Mariborski gasilci so takoj odhiteli tja in preprečili širjenje ognja s tem, da so iz drvarnice odstranili tleča drva in druge predmete. Ogenj je nastal zato, ker so se v dimnku vnele saje, ki so priletele v drvarnico ob zidani stavbi. — Zaman je tajil. Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen na 4 mesece? zapora in 300 din globe 31-!etni ključavničar Ka-rol Rober, ker je ukradel iz izložbenega okna tvrdke Poš na Aleksandrovi cesti 5 m blaga. Rober je kr'vdo trdovratno tajil, kar mu pa ni mnogo pomagalo. — 40 let dirigentska obhaja te dni dirigent Maks Schonherr. Med drugim sodeluje slavljenec tudi pri mariborskem gledališču. — Amazonka na organista. Razburljivo noč je preživel v noči na pele k 72-letni organist Franc C:rič. ki stanuje na Koroški cesti 26. Nepričakovano ga je obiskala precej vročekrvna in bojevita Amalija L. Pognala se je v starčka, ga večkrat udarila po glavi in ga pomandrala na tla. Vik in krik ie prebudil vso okolico, nazadnje se je pojavil stražnik k: je ne-ugnano Amalijo L. odpeljal na bi žnjo strn -žnico. Tam so jo zaslišali. Izpovedala je. da se je hotela starčku maščevati radi tega. ker je ljubosumna na njegovo hčerko, ki je nekoliko predobra znanka z njenim možem. Čudno je, da ie starček doživel sličen incident že pred dnevi, ko je stopil v njegovo stanovanje neki Karol L. Zgrabil je starega organista za vrat. ga vrgel na posteljo, nakar ga je davil tako dolgo, r'okler se ni starček s skrajnim naporom otressl nasilnega gosta. Za oba napada se zanimajo oblasti. — Drobne nov'ce. 18-letnega posestniškega sina Petra Tepeha iz Spodnjega Pu-pleka so iz zasede napadli in ga pobili na tla. Tepeh je obležal na cesti nezavesten in s pretresenimi možgani. Njegove poškodbe so precej nevarne. — Prevoznik Peter Varič iz Dravske ulice se le hotel i a Vodnikovem trgu izogniti avtomobilu. Pri tem pa je zavozil v stojnico kostanjarja Mihaela Kašla, ki se je v zadnjem h pu umakn;l. Avto je stojnico podrl in je škoda precejšnja. — Drage sladke urice. Prišel je v mesto posestniSki sin Mihec. K. in se v nekem lokalu seznanil z deklico, ki se mu je zdela prikupljiva. Pri kapljici rajnega vin-čka je prebil več prijetnih uric v družbi neznanke, ki se mu je na vso moč dobri-kala. Nenadno pa je izgnila in se n! več vrnila. Mihec se je čudil. Njegovo začudenje pa se je končalo, ko le segel v žep. da bi potegnn Iz njega listnico. Listnice, v kateri je bil večji znesek denarja, ni bilo več v žepu. Mihec je tatvino prijavil policiji, kjer skušajo izslediti zapeljivo neznanko." — Bevardijeva mati obsojena. Mati zloglasnega morilca Pavla Bevardija. ki se je, kakor smo že poročaM. včeraj dopoldne morala zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča radi krivega pričevanja, je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravde za dobo 3 let. — Nova cerkev v magdalenskem predmestju bo jutri blagoslovljena. Blagoslo-vitvene obrede opravi škof dr. Tomažič. — V mariborski Ljudski univerzi bo predaval v ponedeljek 7. t. m. univ. prof. dr. Karol Ozvald iz Ljubljane o vzgojnih uspehih v 20 letih Jugoslavije. — 5,772.657 din izkazuje carinski promet mariborske glavne carinarnice v oktobru. — Sokolske novice. V soboto 12. t. m. bosta imela svoje martinovanje Sokol Maribor I in Sokol Maribor m. — Iz glasbene šole Glasbene Matice. Da dobi javnost nekoliko vpogleda v delovanje naše odlične glasbene ustanove, nam je sporočilo šolsko vodstvo, koliko gojencev obiskuje posamezne predmete: klavir 88, violino 52, solopetje 20, violončelo 6, pripravljalni tečaj 17, glasbeno teorijo 65, dijaški orkester 24, komorne vaje 6. dekli-ffki fc$y?r 20 goiencev. Vse predmete obiskuje skupno 298 gojencev. — Mariborski ribji trg je bil včeraj prav dobro založen. Sardel je bilo 190 kg in so jih prodajali po 12 do 14 din za kg. Ciplov je bilo 10 kg, prodajali so jih po 20 din. listov- 10 kg po 34 do 36 din. brancinov 5 kg po 36 din, barbonov 5 kp po 28, rakov 5 kg po 34, školjk 5 kg po 12, sardon 60 kg po 11, molov 10 kg, po 20 din za kg. — Gledališče novice. Režiser g. Vladimir Skrbinšek je prejel povabilo za gostovanje v Novem Sadu in Skoplju. — Gibanje mariborskih šahistov. V osmem kolu za šahov, prvenstvo UJNŽB so bili rezu'tati sledeči: Kuster je premagal Marvina, Ante Reinsbergerja, Lukeš sen. Karla, Rupar Voduška, Sket Pečeja, Gaiger je nepričakovano uspel proti Mišu-ri. Skala in Lukeš jun. sta partijo prekinila. Stanje po osmem kolu je sledeče: Kuster 7 in pol, Ante 5 ln pol, Peče 5, Marvin in Rupar 4 in pol (1). Reinsberger, Mišura, Lukeš sen. 4 in pol, Skala 4, Lukeš jun. 3 (1), šket 3, Gaiger 2, Vodnik 1-Prekinjeni partiji: Ante je dobil r* " čeju, Peče proti Ruparju. Očetova Ijubezca Maribor, 5. novembra Dobro poznamo toploto materine ljubezni. Pa tudi očetova ljubezen in skrb za otroke pogosto ne zaostajata za materino. Značilen in poučen primer očetovske skrbi in ljubezni so imeli v Rito/noju pri Slo-, venski Bistrici. Tam je 18-letni viničarski sin Ivan Pirš, ko je stopal po bregu, hotel skočiti preko jarka na cesto. N7esrečno na-! ključje je pa hotelo, da je padel. Obležal i je na cesti, ker si je zlomil desno nogo. Pirša je pregledal slovcnjebistriški zdravnik dr. Jagodic, ki je odredil prevoz v bolnico. Pirševi so zašli tako v stisko. Nimajo konja, nimajo voza, pa tudi denarja ne. da bi si preskrbeli ceneno vozilo, s katerim , bi ponesrečenega Franca Pirša lahko pre-| peljali v bolnico. Skrbni c5e pa ni dolgo okleval. Brž se je odločil. V mrzli noči je j v četrtek ob 23. naložil ponesrečenega sina na ročni voziček in ^i zapeljal proti Mariboru. Pred tem pa je položil v voziček še ajdove slame, na katero je položil sina. Nato pa ga je še pokril s koruzno slamo, da bi ga ne zeblo. Polnih 7 ur in še več ie vozil skrbni oče svojega sina proti Mariboru. Ob šestih zjutraj ga je končno pripeljal pred mariborsko bolnico, kjer sc niso mogli dovolj na-i čuditi zgledni požrtvovalnosti dobrega oče- ta. Zdravniki so prevzeli poškodovanega in vsega premraženega Franca Pirša. Skrbnemu očetu pa so obljubili, da mu bodo sina izločili. Mariborsko gledališča SOBOTA, 5. novembra, ob 20. url: »Pokojnike. Red B. NEDELJA, 6. novembra, ob 15. uri: >Kar hočete«. Ob 20. uri: ^Boccacio«. — Veličastno ljudsko opero »Aid»k, pripravlja mariborska opera v Skrbinškovi režiji in pod vodstvom kapelnika Herzoga. >Aida- je že po svoji tragično zgodovinsko zasnovani vsebini, zlasti pa po višku vznesenosti Verdijevih skladb. Kakor tudi po veličastnosti uprizoritve največje glasbeno delo, ki je bilo kdaj uprizorjeno na odru mariborskega gledališča. Krstna predstava 1. 1871 v Kairu tega Ghislansonijevega —Verdijevega dela je bila v proslavo sueškega prekopa. Mariborska beldžnica Dežurni lekarni: Savostova na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva na Glavnem trgu Društveno življenje: Nocoj ob 20. večer Maistrovih borcev v Narodnem domu. — Pri Novem svetu ob 20. proslava 20-letni-ce Jugoslavije v okviru združenja bv mornarjev. Neža Vrbovškova ni bila umorjena Celje, 5. noveniba Vse je kazalo, da bo umor. čigar žrtev jc postala v noči na praznik Vseh s ve kov neka ženska, katere truplo so na^li ob J Voglajni v Čretu pri Celju, kmalu pojas-t njen. Včeraj pa je prišlo do nenadnega pre-* okreta, ki je povzročil pravo senzacijo: »umorjena« Neža Vrbovskova se je v petek živa in zdrava pojavila v Celju. Faz-niki okrožnega sodišča v Celju in tudi njen mož, 66-lctni pose-tnik Franc Vrbov>ck iz Ratanjskc vasi pri Rogatcu, ki so ga privedli orožniki v četrtek zvečer v Celje, so izjavili, ko so jih orožniki pokazali foto-gratijo umorjene, posneto v mrtvašnici na Tehariu, da jc umorjena žena Neža Vrbovskova šlo pa jc /a pomoto, ki je razumljiva, ker je obra/ umorjenke seveda spaeen. V petek ob 11.15 je stopila v pisalno odvetnika dr. Krnesta Kalana v Celju »umorjena« Neža Vrbov.škova. Izjavila je. da jc pozvana za prihodnje dni na sresko iod v Rogatcu zaradi prestopka krive obdolžit-ve po § HO k. /., in je prosila /a pra\ni nasvet. Malo prej je bila izvedela, da so njo označili za umorjenko. in je bila zaradi tega seveda silno presenečena. Vrbovskova ni vložila proti svojemu možu tožbe za ločitev zakona, marveč zahteva samo premoženjsko razdelitev. Odvetnik g. dr. Krnest Kalan je takoj obvestil orožništvo v Što-rah, ki vodi preiskavo o umoru, da je Vrbovskova živa. Zadeva je postala sedaj še zagonetnei:i Prebivalstvo govori skoraj samo o tem in ugiba, kdo je neki umor Jenka, ki so jo v četrtek pokopali na pokopališču na Tehar-ju.i Oblasti upajo, da se jim bo kmalu posrečilo pojasniti zagonetko, ugotoviti identiteto umorjenke in izslediti storilca. Iz Poljčan — Odhod priljubljenega bočkega oskrbnika v SI. Bistrico. Te dni je odšel z Boča dolgoletni oskrbnik g- Martin Jerman, kjer sta z ženko v splošno zadovoljstvo podružnic SPD RogaSka Slatina in Polj-čane vršila oskrbništvo nad tamošnjimi postojankami 7 let. Jermanova sta bila obenem vso to dobo tudi oskrbnika nad posestvom podružnice šentjurske kmetijsko šole in nad njeno živino, ki je bila gori čez poletje. Vsem bo žal. da sta odšla. Žal pa bo tudi mnogim obiskovalcem Boča, ki so se z Jermanovima prav dobro razumeli. Saj sta jim ona, če sta le mogla čim bolje postregla. Gospa je splošno znana kot dobra kuharina, saj je znala postreči tudi bivšega finančnega ministra Djordjeviča. ko je bil ta ob priliki letovanja v Rogaški Slatini pred leti tudi med gosti v njeni restavraciji. Bila sta velika prijatelja narave in sta kot taka želela svoje goste vedno zadovoljiti, če ni bilo drugače je ob čemernih dneh snel s kota g. Jerman kitaro in kmalu sta zakonca ubrano zapela, da je takoj zavladalo veselje. Želimo obema obilo sreče in uspeha tudi v dolin' BoC pa naj bi dobil čim prej potrebnega ka. Iz Zagorp — Pogreb ponesrečenega An to :-na je pokazal, kako zelo je bil tu ceni mladenič priljubljen. Na zadnji poti ga je spremila nenavadno velika množica prebivalstva. Pred hišo mu je pevski zbor zapel ^Vigred«. v sprevodu pa je svirala rudarska godba, na čelu sprevoda je korakal močan oddelek Sokolov, ki so spremljali tudi krsto. Za užaloščenimi domačimi se je razvil sprevod z obratovodjo kisovškega obrata ing. Karnovškom na čelu. Pevci so pokojniku zapeli tudi v cerkvi in ob odprtem grobu, kjer se je v imenu Sokol-skega društva poslovil od pokojnega brata starosta br. Lojze Kolenc. V poslednje slovo je zasvirala še godba, nakar so začele padati grude na krsto z zadnjimi ostanki rudarskega trpina, ki mu bodi zemlja lahka. — Vlom v Zavine, o katerem je poročalo časopisje, so po vsej priliki zagrešili trije potepuhi, ki so, v omenjeni vasi povzročili dovolj strahu, ko so 28. oktobra okrog ene po polnoč' vlomili v hišo posestnice Josipine Drnovškove. Polic1*jska uprava podaja popis osumljencev, ki so stari med 20 in 30 let. Prvi je visoke, sloke postave, podolgovatega, črnega obraza, brez brk, temnih, nazaj počesanih las, gologlav, oblečen v temnosivo, ponošeno obleko. Njegova pajdaša sta majhne postave, okroglega obraza, črnih, nazaj počesanih las, gologlava, eden oblečen v temnorjavo po-nošeno obleko, drugI pa v sivo obleko s pumpar'cami. — Sokojsko gledališče proslavi dvajsetletnico Cankarjeve smrti z njegovo dramo >Jakob Ruda«, ki jo vprizori v nedeljo, 6. t. m. ob 19.30 na svcjem odru v Sokolskom domu. Režija je v veščih rokah br. Janeza Koprive, a zaso Iba vlog po naših najboljših igralcih obeta, da bo ta predstava, s ka'ero začer/a naš oder svoje delo, v polni meri zadovoljila tudi razvajene obiskovale ■» sokolski predstav. Občinstvo pa naj s svojim r ~ u vlije igralski drušinj veselja in v» nadaljnjega dela. Pridite prav Tsil