253. številka. Ljubljana, v petek 5. novembra 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan »ve*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za a vst ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ••!•! . za .'.-trt leta 4 ■! I . za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od »tirintopm; petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkmt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vrač«jo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnik tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. i o i < ion m t. ;».*,. - Pred katastrofo. Korflkt, ki se j« pojavil v avstrijskem parlamentu, nima para v svetovni rgodovini. Doslej so so dogajali pač astavni boji, v katerih sta bila večina in vlada v navzkrižju, is katerega so se razvile najne varnejše državne kriae; da pa strahu jo manjšina kompaktno združeno veČino, da spravlja manjšina v nevarnoit kabinet, kateremu je izrazila krona opetovano ter v najočitnejši obliki svoje za* upanje, da podira manjšina glavne stebre ustave ter vaši temelj države, kaj takega ne poznamo v zgodovini. Obstrnkcijozna opcrcija v avstrijskem parla-mestu tererizuje vse. Državni stroj miruje in se skoraj ne premakne več. Zaman so se desničarske stranke organizovi le na ssjcbširnejši podlagi, zaman so bila satajevanja in popuščanja v interesu celo-kupneati, cbf-trokcija dominnje v parlamentu ter igra komedije, ko se gre za najresnejša državna vprašanja. Vlado in jezikovne naredbe hoče obstrok-cija odstraniti in naj tudi propade vse. Ako tuđi vsega te ga tbsdokcija ns doseže, nekaj pa le ottane: ssvest, da nccie v avstrijskem parlamentu peščica razsajač*v in kričačev doseči vse, če le resno hoče. Na pot, katero so nastopile sedanje ofostrukoijske strsaks, pojde v lodoče še marsikatera opozicija, saj bo povztmela is sedanjih uspehov nack: posnemaj taktiko Wolfov, Sctoaererjev in Lechoerjev, pa moreš v obras regati se vsakemu parlamen tarizmu! Sad je obrodila avstrijska obttrukcija že tudi na Ogerskem. KcB&uth je izjavil, da hoče tudi ne odviena stranki?, ako se poereči končni namen opo tiči je v dunajskem parlamentu, načeti z obstrnkcijo ter tako s pc močjo avstrijske cbsttukcije povsem prerezati zvezo z Avstrijo. Ustavo, obstoj duvalizma, parlament, vse hoče'a rvatrijeka in ogerska obstrok oija položiti na žrtvenik svojega blaznega sovraštva do sedanje slovanske veČine. Državo vzdržujoče stranka se kažejo sedaj v pravi luči. Ko so bile sedar je obettukcijske stranke v večini, kako lepe tirade o potrebi samozatajevanjs, o nujnosti žrtev na korist državi smo čuli in čitali tedaj! Kako tatrijotično ogorčene so se delali takrat liberalci in nacijonaloi, ako so se drznili slovanski pcslanci iipregovoriti nekaj aaeprotnjočih besed proti sistemi centralizma, proti nasitstvom takratnih vlad! Cehi in Slovenci so bili v očeh gespoduječih Nemcev revolacijonaren element, kateri treba duš;ti že iz patrijotizma in lojalnosti. Danes pa ss kaža ta patrijotizem kot g'1 egoizem, ki pozna Te sebe, svoj« interese, a kate remu je ustava, parlament, korist ntrodov — Ha knba. V svoji besni vladeželjnoeti, v svojem aajdiv-jifiem srdn, da ne morejo Nemci več paševati nid Slovani, da ns vrdi vladnega krmila več minister-stvo, ki bi bilo le nekako isvrševalno sredstvo lastnih žel..L in zahtev, pozabili so Nemci na vsominolost, na vse svoje nekdanje fraie, pozabljajo pa tudi da bodočnost. Kam nas dovede ta položaj, ne ve še nibče. Pri debati o prvem čif an u nagodbenega provizorija je zmagala večina manjšino. Obstrukcija je bila danes poražena, toda pobita sa vselej ni. Zmaga đeence je jedino le moralna, dejanske koristi pa ce donese. Pri drogem čitaajo nagodbenega provizerija se pokaže moč obstrukcija še v neraimerno večji moči. Ispreminjevalnih is dopolojevalnih predlogov more o staviti obstrakcijske stranke sto in sto; o teh se rtzviu brezkončne debate ia brezkončni hrupni prizori, ki nedvomno onemogočijo vse. Ia tako re o veljavi nagođbeni provizorij s po močjo cesarske naredbe bres parlamenta, ki se bržčas razpusti, namesto rezanjih ustavnih razmer pa u pelje vsaj začasni absolutizem. D verni krogi se čim dlje bolj nagibajo k preierjenju, da je v Av atriji možno vladati le proti — Slovanom, ne pa proti Nemcem. Da se bodo mogli napraviti mostovi nazaj k Namcem, p;av v to svrho bo absclotistični interregnum najvišjim krogom menda še prav posebno dobrodošlo sredstvo. Realizem na odru. (PiBe Severin.) (Konec.) A. Danas nam je v .Keanu" predeči I izbruh blaznosti; ista uloga je bila naj pri ljubljene j 3a vsem izbornim igralcem. — A boleien? Mar ne pckašljuje in ne umira še leto za letom po vseh odrih jetična aMlinarjeva hči"; mar ne složi emrtncbolna „Dama n kamelijami" še zdaj v paradno ulogo mnogim slavnim igralkam? Samo ob sebi torej ni boleien ni blaznost ni ovirala nikdar njih predstavljanja na odru, in iz na\edenega je tudi jisno, da ni šele klevetana »moderna stroja" iznašla teh uprizarjanj. Seveda uprizarjanje teh bolestnih pojavov ni samo cb sebi smoter. A to tudi ni v IbBenovi drami. Ta je v prvi vrsti tragedija gospa Alvin-gove, njeno življenje, kakorBno js bilo v istini in kakoršno je krivo sodil po videzu pastor Mauders, tu je ona, mučenica in junakinja, prevarana žena in ljubeča sati, — ki je eredišče igre. Tu je dobrodušni in prezaupljivi pastor, ta je lokavi tesar Eng-strand in egoistična K.gina; vsi izborno očrtani Mediji, ki ran isto 11 ko in morda še bolj zaci« majo, zego nesrečni, a pasivni Osvald. ,V Ibsenovem delu ne obstoja drama prav za prav v bolestih sinovih, nego v bolestih materinih. A Zacconi je s svojo nedosežno močjo popolnoma satemnil ulogo vdove Albingove." (,Obzor".) — V njegovi dražbi so sami vrli umetniki, a Zacconi, dasi sa nikjer ne nsiljujs s svojo igro v prvo vrsto, je vse presegal; on je bil mej njimi kakor velikan mej pritlikavci. Zato je tudi njegova uloga koncentrovala na se vso pozornost. Kaj je bistvo Zacconijeve tehnike? O tem razpravlja duhoviti Herman Babi v časopisu BDie Zeit". Jeli Zacconi samo virtuoz? Ogledal si je Osvalda v tretje, poznal vse njegove nrans«, torej ne bi mogel več nanj aplivnti, knjti tehnika zmaguje le toliko časa, dokler se je docela ne pozna. A vendar je bil vaovič povsem iznenađen. Sedaj je iskal njegovo bistvo v njegovi veliki eneržiji. O Košutu so dejali — piše Bahr — da bi zadoščalo, ako bi narekoval oceniš, da vzbadi ustajo. Tolika je bila njegova eneržija. Ni bilo treba, da jo prevede v pojtm, iz vseh njegovih besedij je prehajala v slušale-). Zacconi pa je Košut mimike. Ne pre ostaja nam časa, da preiskujemo lepoto ali istinitost njegovega izraze, umetnik je le pot laBtni eneržiji, brezkončni eneržiji, ki deluje na nas ko blisk. Od njo smo očarani in omoČ&ni. Zacconi nam da čut ti zmago vo j i A ta tehnika ga premaga, v vsaki ulogi je trenotek, ko izgine vse, ulega, V I-Jubljrtiil, 5 novembra. Vlada in obstrukcija. Besedičenje o .zaleže i roki" grofa Badenija je postalo že davno bajka. Vedno boli in bolj ss utrjuje prepričanj*, da j < Bideoi nezmožen politik, ki le čaka, da mu slučaji usode pomagajo, ter da se razreši ves politični vozel prav tako nepričakovano sam od sebe, kakor se brez duha komodno razrešujejo v kakem idealističnem literarnem skrpucalu. Tudi poljska žlahta pottaja nevoljna radi brezdelnasti in c kornoBti grofa Badenija ter glasno izraža željo, naj se povrne gref Kazimir čim preje mej svoje kmete. aLinzer Volka-blatt", v katerem, kakor znano, izražajo svoje želje in nazore člani nemške katoliške naredne stranke, piše, da so eolanjih razmer siti že večinoma vsi poslanci desnice. Ako hoče vlada c stati na krmila, je zadnji čas, da k »j ukrene proti obstrekoji, ki onemogoča vse. Odločilnih korakov pričakuje ce'o cbstrakcija, kajti sedanji položaj je neznosen cbam stranem. Dr. Lueger in nemški naoijonaloi. V Dunajskem obč- svetu je odgovoril župan dr. Lueger na interpelacijo dr. Mittlerja, kako je mogel kot župan priskočiti na pomoč češko poljskemu predsedstva ter tako primoči k prema gi obatrukcije, da je taka trditev Is laž nemških nacijonalcev in njihovih židovskih zaveznikov. Obrazloživši svoje postopanje, dejal je dr. Laegsr, da preganja njega in njegovo stranko nekaj indi vidijo v, ki besne, ker se jim ne pokorava vse avstrijsko nemštvo, indivi-dijev, ki so br z vsake nemške čednosti, ki so politično in osebno brezčastni in ki se vede,o kakor najpodlejši poulični potepenci ter so na sramoto vsemu naroda. Dr. Lueger je na to tudi rezko zavrnil hujskanje Monomeena. Nemški nac jonalci so vsled tega odgovora provzročili nepo pisen škandal. V ogerski zbornici je n ter peli ral romunski poslanec S e r b a n ogeiskega min starskega predsednika, je li res, da je bil minieterijalni svetnik Jeszenskv, Čegar delovanje je za sedmograške Ku- eneržija, on sam, samo ta grozovita tehnika drvi dalje in dalje . . . Mnogo istine je v teh Babrovih besedah in izvajanjih. — A vendar se mi zdi, da čudovita Zacconijeva tehnika sama na sebi ni ono zmagovito orožje, nego postane taka šele vsled svoje nedosežne realistike in naturalistike. Baš v Osvaldu je ta realistična igra ono, kar nas obvladuje in premaguje. To čut-jo sicer vsi gledalci, zavedajo se pa tega vendar samo oni, ki poznajo vse pojave bolezni — paralize — katero nam Zacconi predočuje na odru. Najveljavnejši igralci in igralke so hodili opazovat, občudovat in proučavat Ztcconijevo igro. Izrekali so se o njem posebno laskavo, priznavalno, oduševljenu. In .:n ; lito suri Verban, da tki za vsem neka satan ka if .*■». ki je presieparla kralja Karel*, hoteč* priložiti romunski ligi udarec ter prikriti narodna na s lstva Ogrov napram Rimunom s prisleparjenim r Im gavnega zutrsica rnmunikih tažioj. Mej Bolgarijo in porto so po dopisu čari« grajskega poročevalca .Novostij* postale vposlednjem čatu razmere prav mpete Bolgarska vlada 83 ćati žaljeno, da sultan de vcduo ni do/olil, da bi njegovi podaniki ennli m&itt bo'garske redo. CjIo njetorikj p d :;r S.bcur»>r Kcstntr je izročil mini-ster-t.u ba.e dokaze, da je bi stotnik Drffjfal po-o il .„ n oboe jen iz lajat va vojnih tajnosti te: prj-krivem d*port rau ni nazdravi Vrugov otok. V -e ! im "'ko čttsjphje se bavi aadaj e to »fo o; nekateri 1 bt napad »jo sen^t »rja Kustnerja, čeri, da bodo njfg.v,. raskr>tja škodovala ugledu vojnega sodišča, nekateri pa trdijo, da je porodil *sj ponovitev afere dsnar Židovsae rodbine Dr yfjsove. Bodi že kakor koli : tudi ž d jo člov<>k, ki sme zahtevati pravico. Kaže » pa tudi velika i lume^tucst tajub sodaih obravoa», kat rib jedna žrtev ]e bržčas tudi nesrečni Dreyfus. Veliko število naj odličnejših Kubancev ja izda'o, A.nor ee poroj* iz N w V .irkn, manifest, v v katerem iz a zijajo, da ee Ku lanci ne morejo za dovoljlti z evtonomijO] ne^o da zahteva;o popolno neodvisnost. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 3. co/erebra. (Konec.) Ob", svet. Seueković je poročal o prei logu upravn ga odbora mestne hranilnice ljubljan ske. tčočem ee d ločitve obrestne mere po vooV m uveljavljenja zakona o reposredn'b osebaib davkih i/ n* reforma bo mestno hranilnico znatno obre cei b Doslej ji braoiinica plačevala primeroma a I.» i dav-.-k. L tos je plačala 700 gld. 64 kr., dočim bi po nevem davčnem zakonu morala plačati 1524 g'd. 49 kr., dalje bode morala v pr hoda je pla čuvati cd 8Vh--;i efcupaj bliiO 7000 gld. več izdatkov na lato, k* ko; jih je .u.< ■.. doslej. Pokri j- za te večje irdatke ee da dobiti ie na ta n*č'u, če se zvši obrestna mera ra hipotečoe, občinska in deželna posojila oi 4Vi0/« na 4l/a,/e Dj bi ss pnvab Io kolikor v«č uložnikov, se zdi uestni hranilnici pri morao \ r -d au t , naj prevzame plačevanje rantneg* davke cd u . g nase, tako, da bodo u'cžaiki i na-dfcl e dobivali pcin-- Gbrssti, a da s« p -množi pro met, naj sv ohreetna mera pri meeicab in zalogah zniža in sicer pri menicah od 51 t°/0 nn 5%. pri zalogah pa od 6 , na 5° 0 Zvišanje obrestne mere »a hipetečna dež*ina in občinska posojila je jako neznatno in ns bo občutno, toliko manj, ker ostane amortizacija nei spremenjena in ker pestanejo hiš ji io z mljiški posestniki ddežai odpusta davioz, po vrb pa sme vsakdo pri personalnem davka od svojih dohodkov odbiti svoje d.lgove. /. ipaa Urbar 83 je b I sicer izrekel zoper to, da si obrestna mara za posojila ta menice in zaloge zniža, toda njegovi pnaislfki ss finančnemu odseka niso zdeli d hi tehtni. Ficaačni odnek predlaga: O jrastaa mera za h potečna. občinska in d-ž -Ina pesojila se od 1. ja-čuvarja 1898 I. zviša od 41/!0/. na 4(/4% uprav n mu odbom mestne branilaice pa se prizna pra-v ca, da h ?c v posebnega uvaževaoja vrednih slu <*%]\u .i|u, da ss ne sprejme odsekov predi ;g, ampak da bi se še „počakalo", že v p-ilud iji b.laaci izkazala mnogo manjši dobiček, taaro da bi ves svet rekel, da grn mestna hranilnica nazaj. Čakati, da se pokaže upliv davčne rf jrme ua liranii.no). tudi ni trebi, ker se da ta upliv lahko izračunati S cer pa je nasvetovano sviđanje obrestne msre jako majbao, 25 kr. pri 100 gld. ne 2al*že ni i. Pač pa bode dobila meetna hranilnica novih utog, ker bo rentni davek plačevala iz svojega. 0)č. svet Velkaverh se je tali izreksl proti Gregoričevemu predloga, ker je nasvetovauo zvišanja (;bre9tne mera nezaat io, in ker bi ss moralo i. r (hi:., o. ako mj se rentni davek vlagateljem cdtegnio, gotevo pomnožil. oh- 87et. Gogola je opozarjal, da doba p&ajlftt iiki 10°/o odpasta od zenljišk«-gi divka is da sa bodo dolg >vi vpošte?ali pri d h i*r n tato di nasvotovauega zvijanja nihče ne bo o't'u il, tS.Moh pa so vsi večji denarni zavodi pravitdi plačevanje rentacga davka ia mislijo vsled reg« zvijati cbreetio mero. A to ee izkaže, da bo mogla hranilnica izhajati tudi z manjšimi dohidki oi posojil, bo upravni odoor koj predlagal zaižinje ob restne m*re. Obč. evrt. Svetek je omeajal, d»ba murna hranilnica jedina na Kranjskem, katera bo dijvla pr.83.iila po 45u% ker vs<> druge zahtevajo višja obreiti, po 5% in tudi več. P ročevaiec obi. s/efc Senekovič je opozarjal dr. Oc^giriča. da novomeška, krauj-kt in jolnoltejereks hranilnica pobiraj > vi3je obresti ka kor meBtna ljubljanska, da je prav malo večjiU hipotek, tako da dolžniki vičj h obredi ne b j io občutili. Tudi se ni bat), da bi bilo potem prevez ulog in premalo prošenj za pos >jila. Hrajiinica ixa ž-3 sedaj pro :eč hipotek, prešrtnj za poiojilapa is ve dao toliko, da se niti ne more vsem ugoditi. Iv - r ima hranilci premalo tu b laega kap t d * in je treba tudi obrtnikom iu trgove m olajtati kred t, preJlagAi je finančai odsek, naj ue za poBOpla na oeaice in zaloge zniža tb estna mera. Dalje ja poroj*valđc podučil dr. Gregor ča. da se moti, nko nvjfllf, da bc smel upravni odb r mestne hranilnica preminjuti obrestno mero, kvti predlaga se s-mo, » aj h 1 dovol>, da sme pri obstoječih večjih p sj jiliti obdržati s Jmj i cbrestao mero, da mu ns bo treba v vsakem k j okretnim slučaja stopiti pred občin ki sv t Ko je še župan Hribar pojasnil, d a si e bil izrekel zoper znižanje obrestae mere za uiaic« in zaloge ker ta posojila niao t ko varna, kakor hipoteke, je obč. svet vzprejel predloge ti n točnega odseka. O rt>gu1ačaem n.i'r'u za oni del mesta, ki leži za m*rai kololvorom ob obeh etraoeh I) i najske ceste, je poročal obč. svet. H ras ky in predhgal, naj se načrt odobri. o j j. svet. Velkavrh sa je izrekel proti načrta, povdarjaje, da je v miatu še dosti nezazidanega sveta, da torej radi tistih hiše, ki se bodo morda 21 tal? poleg artilerijske vojašnice, ni še treba vflth teh žrtev. Sploh pa proj>k'ira načrt veliko preveč uVc, tako da bedo vsa itaviiia jako mi;haa, povrh pa se še nasvetuje, naj se preloži cist« v Kleče, vsled Česar bid* treba preložiti vodovodne cevi, kar bo cbj.no veliko veljalo in bi moglo še prcueroCiti kalamiteto, da bi mesto ostalo nekaj dai brez vode. Obč. svet. dr. Stare je pritrjal predgovor-ciku in zlaeti naglalal, da vsled razdelitve sta viSč ne bo možno zidati biš s primarnimi dvorišči in vrti, vsled česar je predlagal, naj se načrt vrne mag u" ratu z naročilom, naj stavbinski urad naredi nov načrt, po katerem naj zlas'i cesta v Kleče estaoe ista, kakor sedaj Poročevalec obč. svet. ilrasky je opozarjal, da je obč. svat že jideokrat sprejel večji del načrta, zdaj se prav zi prav le predlaga, naj ss opu etita dve tiitih cest, katere je obč. u vet že odobril. Zaradi preležitve cevi se ni bati kalamitet, ker se bodo najprej nove cevi položle in šele potem se bodo odstranila ee danje. Troškov ns bi dosti, ker se bodo h'are cevi porabile za napeljavo vodovoda na Dunajski cesti. Ooč. svet je odklonil predlog dr. Start.ta in vzprejal odsekov predlog O oddaji del za podaljšanje B eiw isove csste od Marije Terezije ceste na Hidolfovo žtleznico ji po ročal obč. svat. dr. Starš in predlagal, naj ss odobri, da je magistrat oddal napravo te ceste brez kanalizacije najcenejšemu ponudnika, nuuro' kraoj ski stavbinski družbi. — Sprejeto. O prešaji učitelja Frana Ornagoja na bar jaeski šoli za povišanje dotacija za šolski vrt je poročal obč. svet Dimnik in predlagal, naj se dotacija od 30 gld. poviša na CO gld , kateri pred log je obč. 6vat. Velkovrh toplo priporočal, na kar ga je obč. svet vaprejel. Obč. svet. dr. Požar ja poročal o prošnji I. mestnega otročjega vrtca, da ee nastavi draga učaa moč in z o žirom na veliko ntevilo ta vrtec obisku-jočih otrok predligtl, naj ee prošiji ugodi in naj sa imenuje za to mmito pcovisorao gdč. M.rije J -rina. — Sprejeto. O proft i i i deške ljudske šole I za napra\ b jej poreč J tbi. svet. Dimnik Ker je magistrat zahtevano opravo že preskrbel, je predlagal poročevalec naj ee to odobri nakaadao s p-nta k )a. da v bod)če takih režij ni smeti odrpjati, če tega ni prej dovoM obč svet. — Sprejeto. O prošnji šolskega od)boraobrtn;h nadaljevalnih šol za poviš.-mje letae sabveac je zaradi otvoritve pa-ralelke je poročal pod tu lan dr. vitez B I e i w e i s. Z»vol obiskuje letoe 150 učencev, v del česir je treba, d\ se otvori Š-* jedsa oddelek. Zrišanie sab-venc j« ni zastao. Poročevalec predlagt, naj izreče obč. svet da je pripravljen zvijati subveacijo sa letnih 75 Gfid , če tadi druji prispevajoč faktorji to store. — Sprejeto. O prošoj* mestne slovensko dakliške osemrni* relaicn za rasne poprave je poročal obč. svet. dr. Požar i a predlagal, naj se zahtevane p prave dovolj 1 — S jrejeto. V imeau odseka za olepšavo me^ta je poročal obč. svet. dr. Požar o uravaavi nekaterih jamih prostorov. Olsak predlege, naj se Z/ezia, ie katere se zdaj odpravijo btrake, očeii ia ur»l', da d .hi že v prihodaji pomladi pimlajeao KtOtk Trate □aj s« obn ive, prostori pnsjjejo s peak un, sredi trikotaikov pa naj se nasadi rastlinje Oo nuaski •i kazioski Btrani in ob kiogresa^m trgisfrttu, d 1 pobtavi sn ta dela potrebai znesek v proračun za pribrdaje 1 to. O >č. bVtt. dr. Gregorič je izrekel željo, naj se kaj stori za cssarja J>ž f» trg, na kar ga je ; o-j-.»valeč dr. Požar opozoril, da se bo prihod-leto ni tem trga zidala Žip»n Hribar pa je naznanil, da je magistrat žt> Sion mislil na popravo atjpaic pri tivul* sktm grada ia na uredbo Poljanskega trga. Na Cdairja J jžefa trgu se bj pridodaje I tozdil „Gasi n dnm*, potem pa se aapravi tam javen vrt. O j', svet je vzprejel predlog olepševalnega odseka. Ooč. svet. dr. Gregorič je na to utemiljeval svoj 8amostulai predlog glnde uravnave stavbas črte na R»blyevi cesti ob posesti roestie ob, i ne ia hodnika na tej cesti do K imenskega ulic ter predlagal, naj ss predlog odkaže stavbmskemu odieku. Ob', svet je po predlogu obč. nvet. Ravnikarja odkazal predlog olepševalaemu oeseku, nn kar je župan Hribar zaključil sejo. * * 4 novembra. D;našaje ssje, kateri je predsedoval žapin Bribsr, se je udeležilo) 22 obč. svetnikov, in so os rešile nekatere, v predidočt seji neredne točkn daa>nega reda. O prošnji Antona Kozamernika in dragov nn Trnovskem pristana št. 20 za vpeljavo vode je po* ročal obč. svet. Sobic ia predlagal, ker bi napeljava veljala kacih 3200 gld., n bi se dobro obre etovala, naj se napeljava iivrši prihoda.s leto nn račnn vodovodna glavnice. — Sprejeto. O prešaji Petra Pavlina in Jjsipa Umika za vpe-javo vode po znižani ceni je por > al ot>'\ svet. S u bi c, in s ozirom nn precedenčn9 slučaja pred lagal, naj se dovoli popasta 30 °/0 — Sprejeto. O prošnji Franca Pilka za vpeljavo voda k posestvom ob cesti na Radolfjvo železnico je po ročal cbč. svet. Šabio. Migi s trat je že izvršil vpeljavo in potrosil za to 5G0 gld. Poroča valeč ja p.edlagal, naj obč. svet naknadno odobri to upa-i.avo. — Sprejeto. O,tale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. novembru. — (Občinski svet) priredi jutri zvečer ob 8. uri v dvorani hotela „pri Malica" svojemu mnogoletnemu in velezaslažnama tovarišu gospoda profesorju J. V. (Iraškemu odhodnico. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se uprizori nn našem odru igra svetovns nlave, katera se po vsi pravici šteje mej klasična dela svetovae literature in katera je še danes na repsrtoirju najznamenitejših ghdališč. Scribejevn veseloigra »Kozarec vode" je bila opisana že I. 1842., a predstavlja ss tudi dandanes tako V Ti ća re Franc vis kakor na dvornem gledališči dunajskem, kateri gledališči sta brez dvoma prvi nn svetu. Scribe je spisal nebroj dramatiških del, mej njimi mnogo tacih, katere svet de dandanes občuduje, tako „ A lnenno Lscouvreur", „Les contes de Ia reine da Navarre", vRoves d'amoar", a z nobenim ni dosegel tolicega uspeha, kakor z veseloigro »Kozarec vode", katero neki kritiki naravnost imenujejo prvo veseloigro sietovne literature. Za predstavo te igre se je drama kar najskrbaejše pripravljala, povrh pa se skrbelo tudi zn elegantno uprizoritev, v kateri namen so sa nabavili povsn novi kostnmi. Pričakovati je torej, da nam prinese jutrišnji večer velik uspeh. < — (Slovensko gledališče ) Verdijeva ,T r a-v ista" je včeraj »opat dosegla v°.lik triu aof. Predstava je bila v vsakem ozo je vse igralce odlikovalo z živahnim plos-laajem, zlasti g i''. Šsvčikovo, kateri j« bJ vročen velik krasen šopek z lepimi trakovi. Gledališče je bilo skoro r*r.>, roiano. — (Iz o. kr. mestnega šolskega sveta.) V rtd.ii '"j t c kr. mestotga šolskega seta, katera SO je vršmu razpisu visokega c. kr deželnega fiolakega swta glede postopanja napram zarmotarjeui šolski mlhd ni po navodilih, katera so v tem raz pisa priporočajo. Z i volonterko na mestni nemški dekliški e\> st razred d ići se imenuje ispralant učiteljska kandidatinjl in hivša pomožna učiteljica v Kranji M-trija Stegner jeva. Z» ra.-.pitaoo V. oziroma VI. učno errsto na m -iti i nemški dekliški sostraerednici s pridrlitvi.-o mestni dekliški osem-ra.wed..u:, en stavi visokemu c. kr. deželnemu šol• skeum nvetu terno -predlog. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) prvomr-st-ništvu sta izrodili 4. t. m. trnovoko HHrtjakobske žeu-ke p dr..n-. prvomeNtuica gospa Zupanči če v a in »ijer>a donarničirica gospica L a carjeva velike evf,f.' G47 g!d 7it kr. kot podružoični pri epevek. — Ne meremo si kaj, da bi ob tea >el:ko du&rem r>joro imenovan« podrnžn ce ia njenih č' niteljic DO zaklicali vebki Slovi nki in vsakemu Soveucu: Ga te zvkaj ne tudi T ! — (Odbor kluba slovenskih bioiklistov „Ljubijana") še j-daukrat najuljudnejfte vab« kr Vzpcred se «e že nr-d jedinm tednom javil v ,Slov. Narodu". Z osiruui na važnost ne kfterih točk v? poreda, želi ee pr«*v mnogobrojne udeležbe. — (Velika loka — postaja nezgod) Pod tem ?i'p';it en ee nam piše iz Tiebojfega: Na po staji Velita loka dtlenjskih železnic pripetila sa je 1. novecnbrn pri vlaku štev. 2255 zooet nezgod*. Polovica vlaka je bila prišla čez mem&če in sicer na napačni tir, ko je nekdo memšče prestavil, ve'ed Česar se je zadnji voz odtrgal od vlaka in oddr dral po drugam tiru, predzadnji voz pa je skočil s tira in ga je vlak vlekel po pesku do kolodvora. Strah mej popotniki, sedečimi v dotičnem vagoLu (I. m II. razr) je bil nepopisen. To je letos že tretja neapoda pri tej postaji. — (Upravni odbor mestne hranilnice v Kranji) sklenil je v sve|i s^ji dne 26. okt 1897 , da hranilnica prevzame l'/aVo rentoi davek, kate rega bi morali nl»g«telji, poćensi s 1. jannvarjem 1898 , plačevati od vlcžaik obrestij, in da ulegate ijena izplačuje oziroma kapitaliznje 4% vložae obresti kakor do oedaj brez vsakega odbitka. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše: Ne-davno smo čitali v „Slovencu" neko notico, v kateri 8^ javlja, da je v Šoli na Prema nekega lepega tečeta goralo. No, dotična novica je bila tistikrat resnična 1« deloma ; obistinila se pa je popolnoma v nedeljo 24 oktobra t. I. — Žal, da se je zdaj tes zgodila taka n-sreča! Imenovani dan je namreč v eoli g. župnik Nikrlaj Križaj oaies — „pogorel* — pri volttvi načelnika za tamošnji krajni šjleki svat 1 Tako mi namreč poroča neki prijatelj iz oko lice in še pristavlja: Gospod župnik je apiševalM nrajnernu šolskemu svetu že nekaj dob, a zdaj se znn je stolček izpudmaknil in izvoljen je bil gosp. Jožef D+kleva iz B.tinj, katerega je bil tudi odslovil g. župnik >* državtiozborekih volitev od cerkvenega starešinstva in iz zakristije. Zdaj ne je župniku »grofi vrnili" Sploh pa gospod M klavž, kateri ss je Urazil, da on .odpusti, a pozabiti ne more", r»s kazt, da ne more „pezabiti", kajti še zdaj kuha jezo izza volitev v svojem srcu in skuša škodovati nekemu spoštovanemu, značajnomu in poštenemu možu na stanovskem ogledu s podlimi in neosno-^aniat'i dc nuncija mi. Mislimo, da se mu ne posreči, kajti dotični gospod je menda znan tudi pri vidih ob'as t vi h kot miroljubna, taktna in v izpolnjevanju Svoj.h dolžo.oati ve3tua oseba. — Gospod župnik je ■•veda n«\ tak naoin .odpustil" in tako kakor on nam, „cdeuS'arao* mu tuli mi, v veseli uadi, da Pride na Pr*m tudi še čes, ko se mu bed* izpod- maknil te kak drugi .stolčekI" — .Prijatelj gosp. župnika". — (.Kako se Spodnji -ta ar pripravlja za PruseV) Po tem zaghvjem je priobčil ,S o-veoski Gospodar" Ž4 več člaokov, katare smo čitali z največjim zanimanjem in nekatere izmej njih tudi ponatlondt. V včorajsnji številki je „Slo*. Gcsp." zopet pr.cbčil tak članek. Spisal ga morda ni ktk plssniv liberalec, ampak pristen klerikalec in v trn članku čitrmo mej dragim tadi tole: .Gg. župniki smejo uredovati slovenski ali nemški; to jim je od vieokega kneio&k fi.stva pripoščeao na laitno voljo. Pinati so torej v tem oa.ru, in sicer popolnoma prosti, ker j»m niti c. kr. okrajno glavarstvo, niti sodišča itd. sploh niti živa ?o'ražoa una ae more nič. Ali i oglejmo, v kolikih žapnjskih nradih se nradnje slovenikt? Gospodje, ki nradojeio deloma slovenski, deloma nemški, ia sicor v stvareh, ki bi ee mogle vsa opraviti nloveaski. so belo vrane; pu-polnoioa slovenski uraduje, kolikor je . i znano, le jeden gospod, velika vočiaa torej pa še vedno nemški. Ker srso prepričani, da jo to opuščanja na rodne dolžnosti le slaba navala, in ker raidimo, da ta navada nt železna srajci, prosimo, da jo dotični gg. župniki takoj h;ih V preteklih dobiih bi to, kar gra.iamo, ne bilo tol>kaga pom^aa; i li v »•edanji dobi, to jo v dobi narrduib bnj|pw, vzbsti pu ta hip ko s) nam Slovencera odločuje življenje bli smrt, in ko »aši sovragi od vneu otrantj pri našajo orožja, da nas ugonobijo, ni vse jedo-1, k->ko se v župnifil h nradj^e. O i se pri nas Blovenoih, ki r»s je prinoMr^ma mjlo, n«> bodo takoj storilo ve kar je mogOOO, da ee umirajoč?mu nnroda na šhobu kri zopet ogroje ter življenje nag:to»*i, bode prep zao. Zrnuj t* odpira žrelo, da bi pogoltnil mrtvo telo n roda slovenskega. Na pretiravamo. Z dokazi ;a tj trd.tev --a • n.^mj p'govsr ati drago vrnto enih činitelje*, ki nam jemljnjo narodnost " — Kooicntara ni treba ! — • PoHlauec baron Hackelberg) iz Št Pav i pri B.liki 8^ je uni t>dea v drZi«uem ?boru po 8tavd nn giavo. V xbornic; je bilo rivno važno gi.. eo ■•»vu!-. kar nastane nu nndn>kn zb rnice groz-n kiohot Poslanci derejo iz zbo^ce. iv.j se jo neki pripetilo? 3t*ri b*ron H*ckelberg j« nenftkol be raine puslance kratkočasil s tem, da se >e na tr a ;o postavil erpdi ra»i nuni'! (r>Sl. G UJ — lAkad tehnično društvo „Triglav" v Gradci > li redno iborovanja tega drnševa .-tu vrši v soboto one G t. m s sedečim vspored >m: 1. C ti-njM zap'snika. 2 Poročilo odoorovo 3. Poro ilo revizorje«. 4 G a • uo poročilo h) tajnika, h) bi a gaj cika, o) knjižničarji, d) gospodarja 5. Volita* ^red s-dntka, odnoroikuv in revizorjev. 6. Slučainusti Za'etck cb ,/18 ur« zvečer. L iui: R stevra^ija Neuj/ra', I. nadstr. Blovntnki g^sne dobro dosb ! — (Politično društvo „EdiooBt* v Trstu) priredi v nedeljo iav#n sh^d na Preseku, ne katerem bode govoril odretnik gosp dr. G. Gregor in. Darila i Uredništvu našega Meta je poslal: Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gmpod Avgust Skabernš trg >vec v L u oran 10 kron mesto vene i na krsto g >spe Marije Rudolt v Ljubljani — Živio redoljubni darovalec ia njeg« nasledniki ! Telefunična in brzojavna poročila. Vipava 5. novembra. N a r o d n a stranka je zmagala skoro po celi Vi pavski dolini in skoro vse občine so volile soglasno. Narodne volilne može so izbrale občine: Vipava 3, Šentvid 3, Pod kraj 2, Sturje 1, Ustje 1, Planina 1, Erzelj 1, Slap 1, Lože 1, Goče 1, Po-draga 1, klerikalne pa Sturje 2, Buda nje 2, Col 1. Jeden Colskih ni odločen na nobeno stran. Zanesljivo je upati, da zmagamo tudi v Vrabca h (2 moža) in morda tudi v Vrh polj u (2 moža). Iclriia 5. novembra. Narodna stranka zmagala v Žireb, v Oekovniku, v Do leh, v Godoviču in v S p. Idriji. Dunaj 5. novembra. Desnica je v boju za nagodbeni provizorij sijajno zmagala. Večerna seja se je začela ob 7. uri 20 min. Oglasili so se razni opo zicijonalci za besedo, vsled česar je podpredsednik A b r a h u m o w i c z vprašal zbornico ali naj se razpravlja še o čem drugem, kakor o nagodbi. Zbornica je odločila, da samo o nagodbi, na kar je Abrahumowicz dal besedo dr. Luegerju. Nemci so začeli na vso moč razgrajati, zlasti Wolf in Schttnerer. Slednji je hotel po sili govoriti in je zaklical : „Mene ne spravite drugače proč, kakor če m i ven vržete." Začel je govoriti, zajedno je začel govoriti tudi \Volf. Ker je Abrahamovvicz po zi vi jal poslance k miru, je W o 1 f zaklical: .T.» Človek ne pozna nobenega zakona in nobene-pravice, to je pravi šlahčič". Schoaerer je dalje govoril, in zajedno je začel Wulf citati neko brzojavko, potem pa zaU cal : „Kroni* ne sme sprejeti te nagodbe, s cer greši proti ustavi. G 1 o c k n e r : .Krona posluša vse, samo resnice ne". W o 1 f : „Ako krona to stori, na> sama sebi pripiše posledice" . S c h O n e r e r je svoj govor končal s klicem: „Nemci se bojimo Boga, druztga nikogar, llura G^rmania". Hrup je bil tako velikanski, da je Abrahamow.cz pretrgal sejo. Dunaj 5. novembra. Ko je bila Beja zopet otvorjena in je dal A b r ■ ha m o wi cz besedo dr. Luegerju,|jel je W o 11 brati neke članke in liste, potem pa je mej njim in krščanskimi socijalisti nastal velik razpor. Bielohlawek je Wolfu zaklical .Gebirgstrottel", Lueger je vprašal predsednika, če nima moči, rešiti zbornico razgrajača Wolfa, kateri je v tem dalje čital. Bielohla wek: ,Wolf spada ? zganjamo." Ugovor na levici. Krščanski socijalisti kriče proti levičarjem: .Pridite bliže! Vas čakamo." Strobach za kliče Wolfu: „Po balin, mi te ven vržemo." Scheicher: .Ce bo na nas zabavljal, dobi zaušnice." Lueger (\Volfu): „Vi ste pobalin brez časti." Pattai: „Ce ne mirujete, Vas pretepemo." Bielo hlavvek (Sdifmererju): „S^huml Leeb Cohn 1 Tvoja stara mati se je rodila na gnojišči. Kletzenbauer: „Holofirnts, kje je tvoja Jad/t?" Lueger izjavi, da obžaluje, da se ne nadaljuje tajna seja, še bolj pa obžaluje, da se najdejo ljudje, ki se pajdašijo b pouličnimi pobalini, kakor Wolf. Ker je Wolf Luegerju nekaj zaklici-l, oglasil se je Gessmann in rekel Wolfu: ,,Drži gobec, ničvredni, infamni ušivec." Vsled silnega hrupa je Abrahamovvicn novic pretrgal sejo. Dunaj 5. novembra. Ko je podpredsednik zopet otvoril sejo, začeli so Nemci zopet na vse možne načine razgrajati, toda Lueger je vender govoril. Gregorig je imenoval SchGnererja „llurijanskega viteza", Schoaerer pa je rekel Luegerju: „Politični komedijant z župansko verižico". Nemci so Luegerja ves či»s motili, razb jali po pultih in v zboru pre pevali: BKonec! Konec!" Troll: »To je me naŽerijal Dajte bestijara kaj zreti!" Ko je Lueger ožigosal nemške nacijonalce kot vele izdajalce, začel je Sehonener tuliti Gessmann mu je zaklical: „Molči, bordelski oče!" Gregorig: „Pijani rufijan, spravi se ven". Ko je Lueger imenoval nacijonalca .Sclmrken", zapustili so SchOnererjanci dvorano. Lueger je za njimi zaklical: „Priporočamo se". Dunaj 5. novembra. Po odhodu Sch6-nererjancev je vladal nekaj časa mir in jo mogel Lueger dokončati svoj govor. Glock-n e r je potem predlagal konec seje. Mej glasovanjem je nastala mej Cehi in nacijoualci rabuka. Čeh dr. D ostal je nacijonalca II o-chenburgerja pahnil s pestjo od sebe in sicer s tako silo, da je Hochenburger telebnil ob zid. Zbornica je odklonila GlGckuerjeir predlog in po dvakratnem glasovanju po imenih oh 2. uri popolnoči sprejela predlog, naj se zaključi debata. Dunaj 5. novembra, llizprave so bile po polnoči še dosti mirne. ScbOoerer in nje gova strančica je popolnoma izolirana in je uiorala po rabuki s Cthi bežati iz dvorane. \V o 1 f se je v restavraciji bridko pritoževal, da so ga levičarji pustili na cedilu in je rekel: „Gospodje, mi smo bitko izgub.li". Wolf je razen sporočenih rvnkontrov imel še več drugih. Grof Zedtvvitz je pljunil pred Wolfa, na kar je ta rekel Zedtwltzu: „Vi ste prepodel Človek, da bi se z Vami Jbavil". Ko je sluga ugasnil električno luč, je \Volf žalil cal večini: „L'chtscheues Geslndel". Po končnem glasovanju je Abrabamo'vvicz vodstvo odstopil dr. Kraainfi \v A' j»? Abrahamowiczu zaklical: nl , ) je bil W !f poklican, da glasuje, je rekel: „Glasujem z ne in protestnem proti postopanju teh lopovov". Dunaj 5. novembra. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena nacijonahc Prade (centra) in Čeh E n g e 1 (pro). Engel je govoril do Vi 6. ure. V svojem govoru je ob viharnem pritrjevanju desnice ožigosal divje sovraštvo Nemcev proti Slovanom in izrekel globoko obžalovanje, da prav cvet nemškega naroda, da nemška inteligencija to sovraštvo podpihuje in razširja. Sledili so potem razni faktični popravki, kar je trajalo 2»/a ure> °b 8. uri se je začelo glasovauje. Dunaj r>. novembra. Levičarji so podali 3 predloge glede nsgodbenega provizorija. Zbor niča je z večino 5 5 glasov odklonila levičarske predlogein sprejela predlog desnice, da se od kaže nagodbeni provizorij budgetnerau odseku. Ko je Abrahamovvicz naznanil izid glasovanja, je vsa desnica zmagovito ploskala. Seja se je zaključila ob 10. uri 6 min. dop., trajala je torej 14 ur 4f) min. Zmaga desnice je popolna; levica je poražena in razbita. Dunaj T>. novembra. Občno senzacijo je obudilo, da so italijanski poslanci in nemški liberalni veleposestniki pred glasovanjem o provizoriju zapustili dvorano. Dunaj 5. novembra, Levičarski vodja P u n k e se je danes silno blamirah Predlagal je, naj bodo seje budgetnega odseka javne, kar je zbornica že davno sklenila. Dunaj 5. novembra. Ponočni seji sta v loži žurnalistov prisostvovala moža svetovne slave, Mark T W »in in V er e š č a g i n. Slednji si je naredil več skic in je rekel, da ima utis, kakor da je nastala revolucija. Dunaj B« novembra. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Na dnevnem redu je predlog, naj se miuisterstvo obtoži radi jezikovnih na-redb. Budgetni odsek se bo že jutri bavil z nagodbo. Dunaj 5. novembra. Budgetni odsek je imel dolgo razpravo o predlogi glede podpore po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Danes se snide pododsek. Predloga pride v kratkem v zbornico. Budimpešta 6. novembra. M o m s en je pisal libtu „Budapesti llirlap" pismo, v katerem opozarja Madjare, da bi prišla njih samostalnost v največjo nevarnost, će bi vladal v državi cesar kot ogerski in kot češki kralj, da jim torej zdravi egoizem veleva, podpirati Nemce z vso silo. Berolin5.novembra. „National-Zeitung" piše jako ostro o demonstracijskem shodu, na kateri mislijo priti Funke, AVolf, Prade in L e ch e r. Stav.ir,. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.soe. V soboto, O. novembra IH«7. Prvikrat: Kozarec vode. Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal Scnbe, poslovenil Davorin Hostnik Vprizoril režiser g. H. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek točno ob '/,8. uri. Konec po 10. nri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pespolka St. '27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 9, novembra 1897. Iz ur;tri■!«>::'{! lista. iBvrAHn** mII *-**.**• U nI i * u <■ tirnih«* t Jakoba Požara zemljišče v Predjami in Ivana Pen ko ta posestvo v Nadanjem selu (obe prvikrat), in Antona M a ur a /..m I h Sce v GrobSah drugikrat), vsa tri dne t, novembra v Po-stojini. Valentina Saj o vic a zemljišča v Selu, cenjena 6902 gld., (v dragic dne 10. novembra v Kamniku Jožefa Z upi na posestvo v Podkraji. cenjeno 1600 gld., dne 10. novembra in tO. decembra v Litiji. Antona 2 ah kar j a zemljišče v Straži Sv Valentin, cenjeno 565 gld., dne 10. novembra in 11. decembra v Krškem. Ojnre Živ kovic a zemljišče v DragoStvcih, cenjeno 130 gld., dne 11. novembra v Metliki. I Hir II so v IJnliljaill: Dne 1. novembra: Rudolf Ogrin, delavčev sin. 18 mes., Vodmat St. 9.1, davi ca. Dne 3 novembra: Marija Rudolf, rudarskega uradnika vdova, 69 let, Mestni trg St. 10, vodenica. V hiralnici: Dn6 3. novembra: Marija Burnik, gostija, 71 let, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 1. novembra: Jožef Jenko, gostač, 78 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. 4. 5. normalom. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v »C Vetrovi Nebo PaJifint v mm. v 24 orab 9, zvečer 7. zjutrty 2. popol. Srednja 7468 28 j al. jvzh. 747 0 j 1-6 ; sr. jvzh. 7465 32 b1. vzjvzh. 1 ! včerajšnja temperatura < oblačno oblačno oblačno JO«, aa J 00 •4° pod Ces. kr. avstrijske £fe državne železnic«. 25 kr. 86 „ %- 10 85 ID-u.xiSL3s3s:a. borza dne 5. novembra 1S97. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld, Skupni državni dolg v srebru .... 102 » Avstrijska zlata renta....... 123 „ Avstrijska kronska renta 4°/,,..... 101 „ Ogersk i zlata renta 1' ....... 122 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 . Avstro-ogerske bančne delnice .... 952 „ Kreditne delnice......... 352 a London vista........... 119 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 20 mark............ H» 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 45 „ C. kr. cekini........... 5 , Dnć 4. novembra 18'.' J. 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 160 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 190 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 n Zemlj obd. avstr. 4»/,0/o zlati zast. listi . 98 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , Ljubljanske srečke......... 22 „ Rudoifove srećke po 10 gld...... 24 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 162 „ Tramway-druat, velj. 17U gld. a. v. . . . 420 Papirnati rubelj.......... 1 ■ 75 86 80 75 53« , 15 66 kr. 25 50 75 50 70 50 50 50 27-/4 , Izvod iz voznega reda •4r«l]a- Curiha, Bregetica. Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoln, dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zveče): osohni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Pro^a '« No»ejra ■■■•-•tla 1» la Ko«ev|t%. Ob H. uri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob K. uri 35 m. zvečer meSani vlak. — Otlliotl la l.jiiMJaii«* d. k. v Kamnik. Oh 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer, oh 10. uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. — Prlhotl v I.juh Ijnuo d. k. la Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 20 m. zvečer, ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. j ni o ne poštna in brzojavna oipraviteljica pri c kr poštnem in brzojavnem urada v 14umniku. Vstop prve dni decembra t. 1. (1671—3) V hiši štev. 33 na Tržaški cesti se odda majhno pritlično stanovanje z dvema skladiščema in velikim dvoriščem takoj ali za poznejši termin ; eventualno se udda stanovanje samo. Povpraša naj se pri lastniku v Nunskih ulicah štev. 4. (1670—3) 8ANTAL od MIDT. Zatre Copata, kubebe, vzbrlzganja. Ozdravi iztok v 4rt urah — Posebno učinkujoč pri mehnrskih boleznih in povzroči SčiScenje najbolj f v kalne vode Kot Jamstvo f/|\|D/J ima vsak tobolčeo ime y Zaloga, 8 rue Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. Prvega februvarja oddajam v Slomaekovib, prej Parnih ulicah tt. 10 lepo stanovanje "Stil v I. nastropji obstoječe iz (1652—3) :* sob in veliko »ritikliiio. Natančneje poizvedbe istotara pri hišnem lastniku. ?)Kuverte « priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Razglas. V konkurzno maao Ivana ILabuse iz Kostanjevice spadajoče špecerijsko in manufakturno blago, katero se je povodom popiaa in cenitve cenilo na 2059 gld. 92 kr., proda se vBled sklepa upniškega odbora po čez ponudbfnitn potoni največ ponnjajočemu. Dotične ponudbe naj s« do pošljejo najpozneje do lO. novembra 1837 podpisanemu upravniku mase. Koukurzna masa ne prevzame nobene odgovornosti glede kakovosti ali kolikoati, glede tega v koukurzno maso spadajočega blaga, niti glede slučajnih pomot v inventarju. Dotićui inventar si moro upogledati vsak kupovalec pri upravniku mase. Dotićuik, katerega ponudbo bode vzprejel odbor upnikov, mora najkasneje v treh dnidi, ko se mu je prijavilo, da se je njegova ponudba vzpre-jela, kupnino vplačati v roke upravnika mase, kupljeno blago pa najdalje v osmih dneh po plačila kupnine prevzeti. Vsak ponudnik ostane s svojo ponudbo v zavezi, dokler se mu o isti ne naznani sklep odbora upnikov. V Kostanjevici, dne 2. novembra 1897. (1690—9) Aleksander Hudovernik <*. in", notar španska in portugalska desertna vina ia pristen francoski Cognac znamka Carlo FrOreH se dobiva pri (1614—8) t.. «» 55 55 M Imate li otroke? Gotovo! To naj Vam bodo tim bolj uzrok, da vporab-Ijate le popolno čisto in rttkostl prosto milo, s katerim umivate dojenčke in otroke-, kajti ojstrolu^asta mila so za nežno otroško kožo naravnost stmp. Kupujte, ako hočete dobro kupiti, posebno v novejfiem času z dragocenimi tvarinami znatno z bol j san o in s po po I nje no Doerlng-ovo milo a aovo. To milo ne provzroci nikakegii žgočega čuta, nikako napetosti kože po umi-viuiju, ono je otroSko milo par excelleuce in velja le (12U3-2) 4 30 kr. komad. V Ljubljani prodajajo na dotelo: AvguBt Auor, Anton Krispor in Vašo Potričić Generalno zastopstvo: A. Motsch & Cc. Dunaj, I., Lugeck 8. Jako nežno! se ^mnanHaVal m Izdajatelj in odgovorni oiedoik: Josip Nolli. Lastnina in tiek .Narodno Tiskarne*.