Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStTO je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 186. V Ljubljani, v četrtek 18. junija 1891. JL,etnilt XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 16. junija. Plače uradnikov v Trstu so predmet interpelaciji, katero je poslanec Nabergoj danes izročil poslaniški zbornici in ki se glasi : Ob začetku sedanjega zasedanja visoke zbornice je gospod poslanec pl. Borgstaller stavil do njega ekscelence gospoda ministerskega predsednika kot vodje ministerstva notranjih zadev nujno vprašanje, če hoče vlada ustreči utemeljenim in opravičenim prošnjam državnih uradnikov vseh činov v Trstu, da bi se jim dovolile jednake aktivitetne priklade, kakor jih imajo državni uradniki na Dunaju. Na to interpelacijo in na interpelacijo, ki jo je stavil v jednaki zadevi isti gospod poslanec, še do danes nesmo dobili nobenega odgovora. Ko so razmere v Trstu zaradi velike draginje že sedaj bile take, da nikdo, ki jih pozna, ne bi bil mogel odrekati opravičenosti omenjeni prošnji uradnikov, mora se pa priznati od 1. julija, ko se odpravi svobodno pristanišče, povišanje aktivitetnih priklad za nujno potrebo, ki se ne da več odlašati. Uradniki kot trošilci ne bodo mogli prenašati povišanja, ki bode v tem trenutku nastopilo. Nekateri predmeti, na pr. petrolej bodo trikrat tako dragi, kakor so sedaj. Te razmere nujno zahtevajo, da v tej zadevi kaj stori vlada, katera ne sme prezirati nevarnosti preteče tržaškim uradnikom. Uvažuje vse povedano, vprašajo podpisani njega ekscelenco gospoda ministerskega predsednika kot vodjo ministerstva notraujih zadev: Hoče li njega ekscelenca takoj ali vsaj v prvi prihodnji seji nazuaniti visoki zbornici, so se li storile vse potrebne naredbe, da se Trst vvrsti s 1. dnem julija 1891 v I. razred aktivitetnih priklad? Omenjati mi je še nujnega predloga, ki ga je danes izročil gorenje-avstrijski poslanec Bammer in v katerem vladi priporoča, da naj preiskuje škodo, katero je te dni toča napravila v Gorenji Avstriji in naj ljudem pride na pomoč. Pred sklepom današnje seje izročen je bil tudi vladni predlog, po katerem se dotacija zboljševalnega zaklada za leta 1892, 1893 in 1894 od 500.000gl. povikšuje na 750.000 gld. Tudi so se vršile nekatere dopolnilne volitve. Izmed slovenskih in hrvatskih poslancev so bili iz-| voljeni: V upravni odsek, Bobič, Gregorčič, : Perič; v študijski odsek Masovčič: v odsek za davek od špirita in žganja Nabergoj; v zdravstveni odsek pa Robič in Bulat. Seja je trajala od 10. ure dopoldne do 4. popoldne. Z Dunaja, 17. junija. Budgetna razprava. (Drugi dan.) V pričetku današnje seje pritrdila je zbornica zakonu, ki dovoljuje vladi pobiranje davkov v mesecu juliju; ob enem je sprejela več resolucij, ki vladi naročajo, da naj preiskuje škodo, katero ste toča in nevihta napravili v raznih deželah in naj dotičnim krajem dovoli primerno podporo. Pri tej priliki oglašali so se poslanci dotičnih dežel in podpirali nasvete ; budgetnega odseka. Za Šlezijo govoril je H a a s e, j za Gorenjo Avstrijo Ram mer, za Češko dr. Lan g, i za Tirolsko dr. Rapp, za Galicijo Barvvinski. Zbornica je bila med to razpravo silno nemirna, j enkrat celo živahno vesela. Ko je dal namreč pred-| sednik besedo Rammerju, zdelo se je med vrišem ' dr. Langu, da je poklical njega. Vstaneta torej oba in začneta govoriti; najprej se oglasi Ram mer z : bolj visokim glasom: Hohes Haus — visoka zbornica! In precej za njim z debelim glasom dr. Lan g ponavlja: Hohes Haus — visoka zbornica! Živahna veselost in glasen smeh se razlega po zbornici in Rammer je moral dolgo čakati, predno je mogel pričeti svoj govor. Vsled teh resolucij se bo torej zopet nekoliko znižal presežek letošnjega proračuna, kateremu odpade pa tudi še znesek 250.000 gld., ki naj se po danes izročenem vladnem predlogu izplačajo podonavski parui družbi. Razpravo o državnem proračunu je danes pričel ministerski predsednik grof Taaffe z govorom, v katerem je pojasnjeval namene prestolnega govora in bistveno ponavljal, kar je govoril v adresnem odseku in kar sem že takrat poročal. Novo je bilo le to, da je posebej pozdravljal levico, rekši, da je vladi v posebno zadoščenje, da se je velika stranka, ki je dozdaj od strani gledala, odločila, dejanjsko udeleževati se parlamentarnega dela. To sodelovanje je vladi jako všeč in on upa, da bode to skupno sodelovanje na korist in blagoslov prebivalcem raznih kronovin in dežel. Poslanci so mirno poslušali besede ministerskega predsednika, ne da bi jih bili pozdravljali z dobro-klici, kateri so bili le pri sklepu semtertje posamezno slišati. Dva princa. »Politik" imela je nedavno dopis z Dunaja, v katerem dopisnikar v proslavo Staročehov pripoveduje, da nekdanja desnica nima več mož, kateri bi se mogli meriti z levičarji, odkar staročeških poslancev več ni v zbornici. Nasledek temu je, pravi omenjeni poročevalec, da imajo sedaj levičarji veliko besedo. Budgetna razprava priča, da je ta sodba neopravičena; včeraj je bil, kakor priznavajo vsi nepristranski opazovatelji, govor poslanca Šukljeta najbolji, in celo koroški poslanec Kirschner je bil vsled njega tako prešinjen, da je prišel po končanem govoru k Šukljeju ter se mu predstavil, kakor da bi bil hotel pokazati, da pritrjuje temu, kar je govoril glede dežele Koroške. Danes pa sta govorila dva princa, uamreč knez Karol Sch\varzenberg in knez Liechten-stein, ter zopet pokazala, da je na desni izvrstnih močij, ki se morejo slobodno meriti z najveljavnej-šimi poslanci na levici. Knez Schvvarzenberg je pretresal razne stranke v državnem zboru in preiskoval vprašanje, ali bode vladi mogoče dobiti zanesljivo večino. Na konservativno stranko ne sme računati, ker se ta stranka noče in ne more odpo- LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) V torek potem dal si je lord Plunder pripeljati toženca in priče. Pressmaun je bil pri seji navzoč; v kotu velike dvorane slonel je — Tobija Hoppy. Lord izpregovori kmalu obsodbo: »Glede prvega, na kojem ni najti krivde, nasprotno pa vse govori za njegovo nedolžnost, ukazujem jaz, lord Matevž Plunder, postaven sodnik Nj. Veličanstva, da se Jurij Hadfield izpusti." Z glasnim odobravanjem vsprejel se je ta odlok; slepa Jovanka je veselja vzkliknila. »Kar pa Petra Hadfielda zadeva," nadaljuje uradnik, »o katerem nimamo dokazov njegove krivde, a nasprotno vse o njegovi nedolžnosti sve-doči--" Zalika radostno stisne roko svoji materi; veselja ji bleste lepe oči. »Ker je pa," nadaljuje lord, »mladenič jako dražljivega in hudega značaja, obdržim ga jaz, Ma- tevž Plunder, kot sumnjivega in nevarnega, ter ga obsodim na tri mesece ječe!" Jurij se je bil skoraj obrnil, da bi odšel; ostal je zdaj iznenadjen, osupel. Od vseh strani sliši se zamolklo mrmranje. »Kakšna podlost!" mrmra Zalika. »Kakšna podlost!" ponavlja nje mati. »Odpeljite obsojenca in pripeljite mi druge za-tožence!" Dva policijska služabnika primeta Petra ter ga tirata skozi množico Maliboryčanov, kateri mu kličejo: »Pogum, Peter! Pogum! Trije meseci so kmalu prestani!" Na pragu je stal Tobija. Mladenič in on se spogledata čudnim, posebnim pogledom. Na to odide Tobija in grede žvižga znano arijo: »Oborožene nekdaj na Irskem smo zrli može." »Ta človek je moj hudobni duh," misli si Peter; »on me bo zvodil v propad." Tobija pa je v tem z dolgimi, poskakujočimi koraki odhajal. »Zakaj si tako vesel?" vpraša ga srdito kmet. »Ali ti je naša nesreča tako malo pri srcu?" »Vesel sera, ker mlademu orlu peruti rasto," odgovori Tobija. Kmet zmaje z rameni. Pred poslopjem čakal je voz, vprežen z dvema konjema. Policaja velita Petru nanj, prisedeta tudi sama na vsako stran jeden in voz oddrdni. — S praga sodnijske dvorane dvigal je Jurij svoji roki sinu v slovo. Poleg njega so stali Tom, Jurijeva žena, slepa Jovanka in Zalika. »Pogum!" zaklical jim je jetnik. »Ne bojite se ničesa, mislil bom na vas!" Voz je zavil preko katoliške cerkve, da bi krenil proti Bantry, ko se v trenotji prikaže duhovnik, katerega gorečnost za vero mu je pridobila naslov »lev glengariffski". Poznal je uzroke te obsodbe, saj ju je bil že obiskal, ko sta z očetom čakala obsodbe. Vedel je, da Peter ni kriv, torej mu je bilo jasno, da je le žrtva hudobne nakane. Zato ga je nagovoril: »Bog s teboj! Ti si torej obsojen ?" »Na tri mesece, prečastiti! Manj niso mogli nedolžnemu katoličanu prisoditi!" odgovori trpko mladenič. »Očeta so vendar prostega dali?" vpraša duhovnik. »Dd, hvalo Bogu!" / vedati svojim verskim in narodnim zahtevam, kakor vlada želi. Levičarji so na istem stališču, kakor so bili, in hočejo vladi služiti le pod pogojem, da jim za-gotovi vse dosedanje pridobitve. Kakor hitro jim vlada tega ne privoli, jI obrnejo hrbet. Poljaki hočejo vlado podpirati 1« tedaj, ako jim privoli vse njih tirjatve; oni 80 nekaka posredovalna stranka, ki se pa ravnd po nafcelu: »Kdor nam več d£, ta nas ima!" Oni poznajo samo ga-liške razmere, in adresa, katero je bil sestavil poljski poročevalec, je bila gališka adresa, ki je odločno odklanjala vse pristavke konservativne in levičarske stranke in sprejela samo to, kar je bilo sklenjeno v poljskem klubu. Še manj je računati na mladočeško stranko, ki bi po svojih načelih bolje pristojala na skrajno levico, ako jo hočejo levičarji sploh sprejeti v svojo sredo. Ministerski predsednik naj si torej prizadeva za sestavo večine, kolikor le hoče, dosegel je ne bode, pač pa bode pametneji za jedno skušnjo. Govor je trajal skoro poldrugo uro in je bil vmes, zlasti pa na koncu, odobravan z živahnimi »dobro"-klici in gromovitim ploskanjem. Pošljem Vam ga jutri po stenografičnem zapisniku, ravno tako govor princa Liechtensteina, ki je izrečno razpravljal socijalno vprašanje in razvijal program krščansko-socijalne stranke, ali stranke socijalnih preustrojiteljev, kakor jo je knez imenoval. Našteval je pripomočke, s katerimi bi se dalo pomagati kmetu in obrtniku; zagovarjal pravice delavcev, katerim naj se dovoli primerno zastopstvo v postavo-dajalnih zborih; in konečno izborno poudarjal razloge, zakaj da se je osnovala antisemitska stranka. Tudi ta govor so desničarji in levičarji poslušali z največjo pozornostjo in ji pogostoma pritrjevali z »dobro"-klici. Tem izvrstuim govorom nasproti se morajo skriti stare fraze, ki jih je včeraj Menger, danes pa Pichler pogreval na levici, in ki celo zjedinjenih levičarjev niso v toliki meri zanimale, da bi jih j bili poslušali. j Vreden sovrstnik dosedaujih naših govornikov j je bil moravski staročeški poslanec Ž a če k, ki je i izvrstno opravičeval staro desnico in Poljakom vest izpraševal, zakaj da se hočejo sedaj izneveriti svojim i zaveznikom. ' Ob 4. uri popoldne predsednik sklene sejo in j prihodnjo sejo napove za jutri ob 10. uri dopoldne, ! Tudi jutranja seja utegne biti jako zanimiva, ker pride na vrsto kakih sedem govornikov, ki imajo vsak svoje posebno stališče. Prvi bo poljski socijalni demokrat Sczepanowsky; za njim I pride centralistični nemški konservativec Lienba- J cher. Njemu sledi pravi nemški konservativec dr. j Ebenhoch, za katerim se oglasijo: nemški na- < cijonalec Steinwender, češko - nemški poslanec Fournier, dalje voditelj Rusinov Romančuk, i in dalmatinski poslanec Perič. V petek ima biti menda konec splošnje in gla- ; sovanje o pričetku posebne razprave, ki se utegne i pričeti ša. le v ponedeljek, da more gospodarski od- ; sek v soboto pretresati predlog o pogodbi z Lloydom in podonavsko parno družbo. Politični preg-led. »Hvaljen bodi Gospod! Tolažil ga bodem in prinesel ti sporočil o njem!" „Hvalo vam, prečastiti!" Dalje nista mogla govoriti.-- Zaprt v ozko celico, kjer je bila jedina oprava slaba mizica in klop, na kateri je sedel, premišljeval je Peter z grenkobo v srcu vse, kar mu je na-kanila hudobnost Pressmaunova in nepravičnost Plun-derjeva. Jele so mu vstajati v duši maščevalne misli, ko vstopi čuvaj, katoliški Irec, ter mu prinese dva ali tri zvezke neke knjige in šop sham-rocka. „Bukve so od Jeva glengariffskega", d^ čuvaj, »cvetlični šop je od tvoje neveste. Voznik mi je to vse vročil za te ter povedal, da te bode še danes nekdo obiskal." »Kdo?" »Nekdo, o katerega prihodu se boš jako vzra-dostil; več ne vem. Zdravstvuj I Mudi se mi!" Ko je bil zopet sam, ogledoval je dolga šibka steblica rastlinic; potem je odprl bukve z zaznamovano stranjo ter bral: »Blagor njim, ki radi pravičnosti preganjanje trpe". Odložil je odprto knjigo, sklenil roki ter jel premišljevati. ^Dalje sledi.) V Ljubljani, 18. junija. Notran)« detele. Štajerski deželni odbor se jako jezi, da se Slovenci vedno pritožujejo, da se ponemčuje po šolah na Spodnjem Štajerskem. Sklenil je, nauč-nemu ministerstvu poslati obširno spomenico, v katerej bode slikal, kako je z nemškim poukom na Spodnjem Štajerskem. V tej spomenici bodo naši liberalni nemški prijatelji seveda razmere po svoje zasukali. Naloga naših poslancev bode, da razmere na kompetentnih mestih pojasnijo tako, kakor so v resnici. Opaža se pa, da štajarskemu deželnemu odboru vedno bolj raste greben, odkar se na Dunaju vekša levičarski vpliv. Za štajerske Slovence bližajo se hudi časi. Pripravljeni morajo biti na marsikak napad od nemškoliberalne strani. Tudi smemo biti preverjeni, da bo naučnemu ministerstvu spomenica štajerskega deželnega odbora kaj dobro došla, kajti na Dunaju za Slovence sedaj ne veje nič kaj prijazna sapa. Levičarski vpliv čuti se že v vseh mini-sterskih pisarnah. Poljaki. Poljski klub je pooblastil doktor Sokolovskega, da pri razpravi o budgetu naučnega ministerstva predlaga, da se pomnože gimnazije v Galiciji in reformujejo srednje šole. — Poslanec Ohotkovski je predlagal, da bi se pri budgetu na-učne uprave Poljaki izrekli za versko šolo vsaj na ta način, kakor so se v prejšnjem zasedanju. Večina poljskega kluba je pa bila odločno proti temu, češ, da ljudsko šolstvo spada v kompetenco deželnih zborov. S tem so se Poljaki izrekli tako rekoč proti verski šoli, kajti deželna avtonomija jim je le pretveza. Seveda sedaj, ko so se jeli pajdašiti z levičarji, ne smejo več govoriti za versko šolo, da se ne zamerijo Plenerju in tovarišem. Koncervativci si bodo pač zapomnili tako postopanje Poljakov in bodo jim dali primeren odgovor, ko bodo zopet prosili njih pomoči. Levičarji ne bodo zmirom tako naklonjeni Poljakom, kakor so sedaj. Poljski poslanci se bodo še prepričali, da so le orodje levici, ki ž njimi hoče doseči svoje namene. Tnauje dr^ar«, Trikupis v Belemgradu. Organ radikalne stranke je priobčil povodom Trikupisovega bivanja v Belemgradu članek, ki je sicer jako laskavo pisan za Grke, pa ga vendar v Atenah ne bodo posebno veseli. V tem članku se posebno naglaša vzajemnost interesov vseh balkanskih narodov in se ne govori le o skupnih interesih Grkov in Srbov. Dobro se v članku naglaša, da balkanski narodi morejo le z vzajemnim postopanjem kaj doseči. Bolgarski narod se v članku naravnost ne omenja, ali vendar se d& iz njega posneti, da radikalna srbska vlada želi tudi prijateljstva z bolgarskim narodom. Vsak pravi prijatelj Slovanov mora se veseliti, da zadnji čas v Srbiji pojenjava sovraštvo do Bolgarov in prodira •prepričanje, da le z vzajemnim postopanjem si bodo balkanski narodi mogli pridobiti, oziroma ohraniti, svojo nezavisnost. Rusija. Izdala se je naredba, po kateri bodo v ruski vojski za vojne čase uveli podpraporščike in začasne vojaške uradnike. Oboji bodo imeli plačo častnikov, oziroma vojaških uradnikov. Vzeli se bodo izmej podčastnikov, katerim se bode pa spregledal častniški, oziroma uradniški izpit. Rusija torej že jako skrbi v miru, da bi jej v vojni ne manjkalo sposobnih častuikov in uradnikov. To je pa tudi potrebno, kajti v Rusiji ni toliko inteligence, da bi se mogla vsa mesta napolniti z rezervnimi častniki. Rusija in Francija. Ruski veleposlanik v Parizu baron Mohrenheim bode baje kmalu premeščen na kako drugo mesto. On se je prizadeval, da bi se sklenila zveza mej Francijo in Rusijo in pripravil carja, da je z visokim redom odlikoval predsednika francoske republike, francosko vlado pa, da je v Peterburgu predlagala zvezo. Car se je pozneje baje kesal, da je odlikoval Carnota, ponudbo za zvezo so pa v Peterburgu odbili. Ker se je tako pokazalo, da veleposlanik ni postopal popolnoma v zmislu ruske vlade in je tako Francoze spravil celo v diplomatično nepriliko, ne more več ostati na svojem mestu. Francija in Nemčija. Mej Nemci in Francozi ni druzega nasprotja, nego zaradi Alzacije in Lotaringije. Francozi sami zagotavljajo, da bi bili Nemcem najboljši prijatelji, če jim le povrnejo ti dve pokrajini. »Figaro" celo priporoča, da bi se Nemci in Francozi tako sporazumeli, da bi Alzacijo pridržali si Nemci, Lotaringijo pa vrnili Francozom. Seveda sedaj ni upanja, da bi se to vresničilo, ali omeniti pa vendar movamo, da se je že v Nemčiji gojila podobna misel. Priporočalo se je po nemških listih, da bi vse prvotno francoske kraje povrnili Francozom, le pofrancožene pa si Nemci pridržali. Iz tega se razvidi, da bi se le dala najti podloga za sporazumljenje Nemcev in Francozov. Izseljevanje Udov s Krfu. Če tudi proti-židovski izgredi na Krfu neso bili posebno veliki in je sedaj popolen mir, vendar se hitro izseljujejo židje. Izselilo se jih je že nad 7000. Vsak odhajajoč parnik odpelje nekaj židovskih rodbin. V mestu Zante ostali sta že samo dve židovski rodbini. Krf-čani pač ne bodo žalovali po Židih, manj so pa veseli prebivalci onih krajev, kamor so se preselili. Genfski radikalci in Škof Derua«. Genfski radikalci hoteli so nedavno, ko je škof Deruaz v Genfu birmoval, upriioriti majhen kulturni boj. V velikem svitu so interpelofali vlado, kako stališče da zavzemlje proti škofu. Član vlade je pa jim dal kaj primeren odgovor. Bekel je, da rimska cerkev zares ni priznana za oflcijalno cerkev in da jo država ne plačuje. Katoliki se pa lahko opirajo na zvezno in kantonsko ustavo, ki zagotavljate svobodo vere in bogočautja. Zatorej se jim ne more odrekati pravica, imeti škofa. Svoj govor je končal s pozivom na prebivalstvo, da naj ne izziva verskih prepirov. Poslušalstvo na galerijah je s ploskanjem pozdravilo vladen odgovor, interpelantje so pa bili osramoteni. Sedaj bodo pač malo zgubili veselje do hujskanja proti katoliški cerkvi. KongiSka država. V kongiški državi ni vse v redu. Ameriški polkovnik "VViliam, ki je bil precej časa ob Kongu, je v odprtem pismu na belgijskega kralja razložil, kako razumejo uradniki v kongiški državi svojo civilizatorično nalogo. Gospodje trgujejo z robi. V zvezi so z arabskimi trgovci z robi in preskrbujejo sudanske sejme z zamorskimi dekleti. Vojakom ne izplačujejo redno plače, zato pa pust<5 vojake ropati po vaseh. Bruseljski listi oporekajo, da bi bilo vse to res, ali baš neverojetno ni, kajti evropski kulturonosci večkrat z zamorci ne postopajo posebno človekoljubno. Chile. Državljanska vojna v chilinski republiki se nadaljuje. Zadnji čas zmaguje baje vladna vojska. Vladna mornarica je bombardovala Pirague, Iquique in Tocovillo in vzela poslednje mesto. V mestih, katere so v rokah političnih nasprotnikov, baje primanjkuje živeža. Predsednik se zatorej nadeja, da bode vojna kmalu končana. Seveda poročila, prihajajoča od vladnih nasprotnikov, pa položaj slikajo malo v drugačni luči. Izvirni dopisi. Iz Worishofena, 15. junija. (Raznoterosti.) Dasi smo v poletju, vendar je tukaj neverojetno mrzlo. Včeraj zjutraj je bilo le 4° R. in opoldne 6° R. gorkote. Ljudje so se sprehajali v zimskih suknjah. Menda že 10 dni ni bilo solnca na spregled, mrzla sapa brije s sneženih tirolskih planin in dež pogostoma lije po tukajšnjih dobravah. V soboto teden pa je toča, debela ko orehi, klestila itak revno strn; rž je ponekod popolnoma zbila, tudi steklarjem je dala mnogo zaslužka. Podnebje torej ni ugodno za kopališče, ker se človek težko ugreje, kar pa mora biti, sicer kopelj škodi. Bolnikov število vedno raste; do dne 27. maja jih je bilo tukaj 3745, danes dopoldne je prišel 5042., počenši od dne 16. marca t. 1., ko so se pričela vpisavanja. A jih je tudi mnogo, ki se ne zglasijo, da jim ni treba plačati marke. Minoli četrtek se je pripeljal znani knez Lowenstein, obiskat svojega sinka, ki se tukaj zdravi s svojim odgoji-teljem. — Krčmarji si kujejo deuar; dne 10. t. m. je bil otvorjen nov hotel in koncem meseca bode drugi. Ljudje hite, kajti žetev ne bode dolga. Bog daj sicer blagemu Kneippu še dolgo življenje; a gotovo po smrti tega vrlega moža ne bodo vreli ljudje tu sem iz daljnih krajev. Kneippova jako prostorna in kaj praktično zidana hiša bode v kratkem dogotovljena. Priliko imam razgovarjati se mnogo z Bavarci iz nižjih in višjih krogov. Vsi zagotavljajo, da bavarsko prebivalstvo v obče noče veliko slišati o Prusiji. Akoravno je Bismarck z jeklom in ognjem zverižil Nemčijo, vendar varež ni iz trdne tvarine in ob večjem evropskem političnem viharju utegne razsuti se šiloma zgrajeni »nemški dom". Dobil sem slučajno v roke raznovrstne južnonemške liste, ki se nikakor ne ogrevajo za Bismarckovo delo in politiko. Tako je monakovski »Vaterland" te dni v več člankih s številkami dokazoval, kako slabo se je obneslo doslej zavarovanje delavcev proti nezgodam. Do tri četrtine vseh dohodkov, katere zlagajo delavci in delodajalci, pobero samo uradi, nadzorniki itd. In pri nas v Avstriji? Ali se ne vrši jednako? Le nova vrsta uradnikov se je vpeljala, a delavec ima od naprave malo koristi, in to iz mnogih znanih uzrokov. Namen je blag, a mehanizem potrebuje preveč olja. Tudi pod »pikelhavbo" ni vse najboljše, akoravno je v Avstriji preradi posnemajo. Z Murskega polja, dne 15. junija. (Bralno društvo.) V zadnjem času se je po Murskem polju več bralnih društev osnovalo iu nekatera se še snujejo. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno pri Sv. Križu na Murvskem polju, drugo na Cvenu, tretje letos na Trojiško nedeljo v Oezanjevcih, in kmalu se zopet jedno ustanovi v Veržeji, ker ima že potrjena pravila. Namen teh bralnih društev je v prvi vrsti pouk prostega ljudstva v vseh reč^h, ki so mu potrebne, da v teh nevarnih ia težavnih časih bolj in bolj prospeva in se vedno laglje giblje. V dosego tega namena si društva na-ročujejo časnike in knjige, katere udje čitajo, in prirejajo zabave s poučnim razlaganjem o raznih potrebnih zadevah. V drugi vrsti pa bi naj bila ta društva nekakšni jez proti valovom .Južne meje", ki se je že v Ljutomeru vgoezdila, in proti težnjam nemškega .šulferajna", kateremu njegovi pristaši tudi marljivo not nadelujejo, čeravno še dosedaj le s pičlim uspehom. Da bralna društva svoj namen dosežejo, morajo odborniki dotičnih društev dobro paziti, da društve-nikom le primerne časnike in knjige r roke dajejo in da prirejene zabave ne bodo le za dobro voljo, ampak v prvi vrsti za pouk in vzpodbudo. Za naše razmere je potrebno, da si bralna društva naročajo liste: .Slovenskega Gospodarja", .Novice" s »Kmetovalcem", „Danico", „0vetje iz vrtov sv. Frančiška", in koder so pri društvu tudi razumniki, .Slovenca*. Dalje bi morala bralna društva imeti knjige .družbe sv. Mohor a" in .Slovenske Matice". Pri zabavah in shodih naj se važnejši Članki iz časnikov razlagajo, naj se poučujejo v umnem gospodarstvu, v domovinoslovju, o narodnih pravicah, o važnih dogodkih po svetu; pred vsem pa je potrebno, da se pri teh priložnostih naše še vse preveč lahkomišljeno in lahkoverno ljudstvo vadi v zatajevanju in varčnosti, ter svari, da ne zaupa preveč in prehitro vsakemu še nepoznauemu človeku. To je zdaj toliko bolj potrebno, ker smo po železnici s širnim svetom zvezani, in zato prihaja k nam vedno več tujih ljudij, posebno kupčijski ageutje, ki imajo dober jezik, pa ne vselej dobrega srca in tudi ne dobrega blaga. Na to je treba naša bralna društva vedno opozarjati, kajti vsaka reč ima dve strani, dobro in slabo. Ako nameravajo naša bralna društva našemu ljudstvu kaj koristiti, morijo vedno stati na dobri strani, s tem hočem reči: na verski in narodnogospodarski podlagi. Iz Zagrebu, 16. junija. [Izv. dop.] (Imenovanje dr. Stadlerja za nadškofa zagrebškega.) Zadnje dni se je raznesel glas po naših in tujih časopisih, da je imenovan za nadškofa zagrebškega nadškof sarajevski dr. Štadler. Dozdaj tega imenovanja ni še noben list popolnoma dementiral, kar bi se bilo gotovo zgodilo od madjarskih, pa tudi od naših vladinih listov, da ni na samej stvari nekaj resnice. Tukaj v Zagrebu se sploh misli, da je imenovanje Štadlerjevo gotova stvar, samo bi vlada rada, da se z imenovanjem še malo počaka, da bi se z dohodki nadškofije cerkvena zaklada malo pomnožila. Imenovanje Štadlerjevo za zagrebškega nadškofa bode razveselilo vsakega Hrvata, kajti ž njim bode dobila Hrvatska pravega vrhovnega pastirja, kakoršnega potrebuje v sedanjem času. Štadler je rojen Hrvat, ki si je pridobil mnogo zaslug za hrvatsko vseučilišče, kjer je deloval več let kot profesor bogoslovja. Bil je sploh obljubljen v Zagrebu že takrat, ko je šel za nadškofa v Sarajevo. S politiko se ni bavil, ali je zato veren sin svojega naroda, vrh tega pa je učen in strog duhoven, kar je ravno v sedanjih ouolnostih ua Hrvatskem posebno potrebno. V zagrebškej nad-nadškofiji je potrebna .renovatio in capite et in membris," in to se bode z imenovanem dr. Stadlerja tudi spoluilo. Kaj se ni vse v kratkem času na Hrvatskem godilo na škodo verskemu prepričanju in samej katoliški stvari, znano je čitateljem Slovenče-vim. Ko se je oglašal poznati bogotajec prof. Spevec celo v saboru proti veri, ni se našel nobeden od prisotnih duhovnov toliko odvažnim, če tudi sedi ž njim v klubu iste stranke, da bi mu bil odgovoril, kakor se spodobi takemu človeku. Se le škof Stross-majer je moral take napake na vero v svojej poslanici na svoj krščanski narod odbiti, ter celo vlado opozoriti, da je žalostno, če se dopušča, da se v zakonodavnem zboru o svetih rečeh nespodobno govori. Kako potrebno je tedaj, da pride za nadšKofa v Zagreb učen in oduševljen duhovnik, ki bode znal braniti v vsakem pogledu sv. krščansko vero, za katero so Hrvatje nekdaj toliko krvi prelili, a zdaj pa da bi se smela tako zasramovati. Seveda današnjim hrvatskim mogotcem to imenovanje ne bode povoljno, pričakovali so, da pride njihov privrženec iz blažene Ogerske, ali v Rimu so dobro poznati naši odnošaji, saj je še vsakemu v spominu zgoda Frankijeva, ki je zdaj, bodi mimogrede omenjeno, v Rimu nameščen v vatikanskej knjižnici. Ta zgodba je precej razjasnila, kaj je na Hrvaškem treba v cerkvenem pogledu storiti, pa ker je slučajno tudi kardinal Mi-halovič v tem času umrl, odločili so se v Rimu za dr. Stadlerja. Gotovo se je z neke strani delalo proti temu zaključku in morda se še zdaj ugiblje nakane proti temu sklepu, ali njihova moč bode javaljue odtočila r tej važnej zadevi hrvatskega naroda. provincijal P. Micielski deželnemu predsedniku, de-| želnemu glavarju in županu; župan černoviški pl. , Kochanovvski, napil je oo. jezuvitom, profesor vse-. učilišča dr. H ller pa arhitektu, vodju dr. Laixaerju itd. Nadškof dr. Moravvski je v nedeljo in ponedeljek delil še zakrament sv. birme in potem se vrnil v Levov. Dnevne novice. (Wasergre v pokoj.) Kakor .Politik" poroča, bode predsednik graškega nadsodišča, znani nasprotnik Slovencev, jeseni vpokojen. Kot njegov naslednik se imenuje deželnega sodišča predsednik grof Gleispach. (Katoliška družba za Kranjsko) bo imela v nedeljo v cerkvi sv. Jakoba Alojzijevo slavnost s pontifikalno sv. mašo in govorom ob 9. uri. Za gg. društvenike bodo posebni prostori v cerkvi pripravljeni; med sv. mašo bodo tudi verni obhajani. (Akad. društvo .Triglav" v Gradcu) priredi v soboto dne 20. t. m. svoje IV. redno javno zborovanje letnega tečaja 1891 s sledečim vsporedom : 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odbora ad hoc. 4. Kritika o spisu g. Mohoriča. (gg. Dereani in Krančič). 5. Slučajnosti. Lokal: Knopfs Restauration „zur "VVeinhecke", Kiostervvies-gasse 5. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! (Šolska mladina v Spodnji Idriji) priredi v nedeljo dnč 21. t. m. ob 4. uri popoldne slovesnost v spomin tristoletnice blažene smrti sv. Alojzija z naslednjim vsporedom: 1. Deklamacije. 2. Petje. 3. .Alojzijeva slavnost." (Dramatičen prizor v dveh dejanjih; spisal J. D.) 4. „V Rim!" (Šaljivo-resna igra v dveh prizorih; spisal J. D.) (Slovenski rojak Anton Bezenšek,) gimnazijski profesor v Plovdivu v Bolgariji, dobil je kot avstrijski podanik od cesarja dovoljenje, da sme spre-; jeti francosko odlikovanje, katero mu priznava na-; slov : Officier d'Academie. (Razdelitev bikov iz deželne podpore nakup-ljenih.) Bikov-plemenjakov muricodolske pasme nakupil je iz deželne podpore podpredsednik c. kr. kmetijske družbe Seunig 15, tedaj se je mogel deželni odbor zopet le na nekoliko prošenj, katerih mu je doslej 168 došlo, ozirati. Ker se bode pa v jeseni iz deželne in državne podpore še precej bikov pincgavf^ke in muricodolske pasme kupilo, bode še mnogo prošenj takrat uslišanih. Deželni odbor je glede razdelitve pritrdil nasvetu glavuega odbora c. kr. kmetijske družbe in bode oddal v soboto dn£ 20. t. m. za polovično ceno naslednjim gospodarjem bike in sicer: I. v Ljubljani dopoldne omenjenega dnč na dvorišču gostilne pri bavarskem dvoru: A. Dobravcu in Želimelj,-Frančišku Novaku iz Rudnika, Jerneju Logarju iz Horjula, Janezu Cibru in Ma-tene, občini Stari Cerkvi pri Kočevju, Mih. Rig-lerju iz Skranjeka pri Ribnici, Janezu Skubicu iz Police pri Višnji Gori, Alojziju Rusu iz Cešnjic pri Zatičini, Al. Vehovcu iz Žužemperka, in Petru Lovšetu iz Hinj občine Žužemperške; II. v Posto-jini na domu župana postojinskega Vičiča: Janezu Curku iz Gradiša pri Vipavi, Janezu Bizjaku iz Slapa, podobčini Cerknici, Antonu Dolganu iz Volč pri Košani in Maksu Deklevi iz Britofa. (Skušnje na podkovski šoli v Ljubljani) se bodo vršile, kakor poroča .Kmetovalec", dnč 26. in 27. junija t. 1., in sicer dne 26. skušuja iz pod-kovstva za kovače, kateri niso hodili v podkovsko šolo, dnč 27. pa za učence podkovske šole iz pod-kovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. (Nova cerkev Jezusovega Srca v Črnovicah v Bukovini.) V nedeljo, 7. junija, so na prostoru, katerega je mestna občina černoviška oo. jezuvitom za zidanje cerkve Srca Jezusovega prepustila brezplačno vložili temeljni kamen, katerega je blagoslovil v navzočnosti katoliških in drugoverskih meščanov pre-vzvišeni nadškof levovski, dr. Severin pl. Morawski. Navzočih je bilo veliko dostojanstvenikov, iu sicer: Nadškof Felinski, več prelatov, častnih kanonikov in več drugih duhovnikov ; dalje deželni predsednik grof Pace, deželnega glavarja namestnik baron Mustatza, župan pl. Kochanow*ki, katoliško akademijsko društvo .Unitas" itd. Na pergamen spisano pismo so podpisali vsi navzoči duhovski in svetni dostojanstveniki, je položili v temeljni kamen, ter navadne vdarce s kladivom dali. Po kratkem nagovoru nadškofovem, služil je slovesno sv. mašo prelat Zablocki, in k sklepu pridigoval ondotne rezidence superior, P. Eberhard. Pri obedu napil je nadškof dr. Morawski sv. Očetu papežu in svetlemu cesarju, deželni predsednik grof Pace nadškofu, jezuvitski (Učiteljski Tovariš) prinaša v št. 12. naslednjo vsebino: Lj. Stasnjr: Latinica in nemščina.) — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Listek. — Razne dopise in uradne raz-! p Srednja temperatura 14 0°. toplom.ra po Celziju Vster Vreme si. zapad si. jvzh. si. vzh. oblačno ® ^ •g J S "o s* £ S a Q 000 J>nnafska borza. (Telegrafično poročilo.) 18. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld. 55 kr. Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Kreditne akcije London . . . . Srebro . . Francoski napoleond.* Cesarski cekini . . Nemške marke 92 45 „ . 111 15 „ 102 50 „ 1016 — . 299 25 „ 45 „ 9 n 29\'," 5 55 „ 57 „ 00 . po jako znižani oeni, za vse evropejake železnice, in od 300 kilometrov naprej za vsako daljavo, priporoča ter s prošpekti in vsakoršnimi pojasnili o potovanju rado-.voljno in brezplačno služi (Fahrscheinhefte)Jos- v Ljubljani * ' pisarna za potovanje. (5) Zvezki rabljivejših prog so vselej v zalogi. zvezke Lepa suha banaška koruza (turšica) na drobno in na debelo 100 kilo .... gld. 7 60 1 nov mernik . . gld. 1-50. iwjiw mimimmmm v Ljubljani, <32) Rimska cesta št. 6, poprej Treova žitna trgovina V najem se o