Naj Y«čji 1 GLAS NARODA l IJs€:8fovenslciliidelavcc^rvAmerikL The iuicst Slovedu Daffy fa the United States. except .Sgndajg and legal Holidays. 75,000 Readers. Eatmrmd u Second Claw Matt«r »•plembcr 21, 1908, «1 tht Port Offict at New York, IT. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 MO 301. — ftTKV 301. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 23, 1932. — PETEK, 23. DE CEMBRA 1932 TELEFON: CHelsea 3—4878 VOLUME XL. — LETNIK XL. V ROOSEVELT NOČE PREVZETI ODGOVORNOSTI ZA DOLG ADMINISTRACIJA JE OPUSTILA NAČRT ZA IMENOVANJE POSEBNE ZADOLŽNE KOMISIJE Predsednik Hoover je objavil brzojavke, ki jih je izmenjal z governer jem Rooseveltom. — Ves dolg, ki ga bodo morale Združene države na ta ali oni način izterjati, znaša petdeset bilijonov dolarjev. — Poljski ni bil posojen denar za vojne svrhe. V —-- Železničarjem ne bodo krčili plač VZGOJITELJICA 0 R00SEVELTU Kot deček je bi! zelo poreden. — Njegova vzgojiteljica se ga dobro spominja. — Izbral si jo je WASHINGTON, D. C., 22. decembra. — Ker sam. sta predsednik Hoover in governer Roosevelt, ki se bo dne 4. marca preselil v Belo hišo, glede vojnih dolgov precej različnih nazorov, je bil opuščen vladni načrt, naj se imenuje posebno komisijo, ki bi se bavila s to kočljivo zadeve. Danes je bila objavljena vsebina brzojavk, ki sta jih izmenjala Hoover in Roosevelt: Iz brzojavk je razvidno, da noče prevzeti Roosevelt nobene odgovornosti za korake, ki bi jih storila v tem pogledu Hoover jeva administracija. Po 4. marcu bo imel priliko nemoteno in neovirano reševati vprašanja, tikajoča se vojnih dolgov, razorož t-ve in svetovne gospodarske konference. Roosevelt je tudi zavrnil predlog predsednika, naj imenuje Owena D. Vounga, col. E.. M. House-a ali kakega drugega odličnega demokrata, ki bi razpravljal z zastopniki vlade, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi bila zadeva čimprej rešena. WASHINGTON, D. C , 22. decembra. — Pred sednik Hoover, governer Roosevelt in kongres so razmišljali o vrednosti dolga Združenim državam, ki znaša 50 biljonov dolarjev. To je največja obveznost v zgodovini sveta. Ta svota predstavlja ceno, kolikor so bile vredne Združene države leta 1890. Petdeset tisoč miljonov dolarjev bi zadostovalo za nakup petnajstih držav, kot je Alabama. Za to ceno bi bilo mogoče kupiti celo državo New York in mesto New York z vsemi nebotičniki, in bi se ostalo dovolj denarja za nakup več manjših dr-i'av ob Atlantiku. Voj ni dolg znaša okoli I 1 biljonov dolarjev. — -Obresti za 60 let bi znašale 22 biljonov dolarjev. — Privatna ameriška posojila v Evropi znašajo 18 biljonov dolarjev in obresti okoli 1 5 biljonov dolarjev. Plačilo tega velikanskega dolga je samo odvisno od dobre volje posameznih držav. S silo tega dolga m mogoče izterjati. Države bodo samo plačale, ako tl 11 111 • • 1 sredi razmane, širok ovratnik in bodo smatrale odpoved dolga za sramoto in izgubo ,-.rno ovratnic«, roke pa drži zaupanja. hlačnih Žepih Mednarodna morala v tem oziru že gineva. Francija, Poljska, Belgija, Grška, Ogrska, Estonija, Brazilija, Cile, Peru in več drugih držav je odpovedalo vojni dolg in mnoge tudi privatni dolg. Najbolj čudno pa je, da so nekatere države, kot Francija, popolnoma zmožne plačati svoje obveznosti, toda nočejo iz vzroka, ki je znan samo njim. Te države so vzele postave v svoje roke in so zavrgle obstoječe pogodbe ter odklonile plačilo dolga, češ, da imajo Združene države dovolj denarja Ako se bo ta trdovratnost nadaljevala, ni mogoče vedeti, kje se bo končala. Poljski, n. pr., denar ni bil posojen za nadaljevanje vojne, v katero so bile zapletene Združene države. Poljska ni bila država, dokler ni bila končana vojna. Tudi Ogrska ni prejela posojila kot vojno posojilo, ker je bila v vojni sovražnica Združenih držav. Grška si je šele pred kratkim izposodila denar in vendar se skuša s pogajanji dognati, ali mora plačati dolg ali ne. ČIKAŠKA ZASPANI POLICIJA MORILEC NA DELIJO La Chaux de Fonds, Švica, 22. decembra. — Frankin Delano Ifcoosevekt. ki je bil izvoljen za predsednika Združenih držav, je bil med svojim 10. in 12. letom zelo poreden. Tako pravi njegova bivša vzgojiteljica, 70 let .stara Miss Sandoz, ~ki nore -povedati svojega pravega imena in svojega naslova, ker 110-če. da bi bilo njeno ime javno znano. Rooseveltovi sta riši so jo vzeli za vzgojiteljica lota 1892 t«*-kom svojega obiska v Londonu. Mladi "Frankie", pod katerim imenom ga Sandoz še danes pozna, jo je izmed mnogih drugih sam izbral. — Hočem jo imeti, ker .so smeje, — je tedaj rekel mladi Roosevelt. V.sled te izbire je Sandoz odpotovala z Rooseveltovimi v Ameriko in je bila dve leti v Hyde Park. X. Y. ali pa v New Yorku. Vzgojiteljica pravi, da je bil mladi Roosevelt tako trdovraten in tako poreden, da mu je nekega dne morala reči: — Tukaj mi je nemogoče še ostati. Ti izgubljaš <"as. tvoj oče trati denar, jaz svoj trud. Takoj bum šla! Od tega dne je postal mladi Franklin pridnejši in ubogi jive jši. Zelo rad je .zbijal kake deske, slaib pa je bil v risanju in v igranju klavirja. V učenju modernih jezikov in v zemljepisju pa je bil naravnost "volk"'. — Zelo se je zanimal za reševanje 11 frank, — je r«kla vzgojiteljica — in zelo rad se je šalil, kar mu je gotovo v nmo<*i meri pomagalo pri njegovi volit veni kampanji. Dokler je bila v službi Roose-veltovih, je mno^o .potovala po Nemčiji, v Ameriki pa so potovali po raznih krajih Združenih držav in Kanade. Še ve00.000 mark ($10.710.000) za zimsko pomoč brezposelnim in mladini. Te podpore bo deležnih 6.900,000 oseb, ki dobivajo podporo od zavarovalnine proti nezaposlenosti ter 300.000 mladoletnih. Zadnje dni objavljena statistika kaže da je število brezposelnih v novembru 11 a rast! o za 250 tisoč ter je sedaj brezposelnih 6.900,000. Armada, teh pa bo še po ver a na. ker je predsednik Hin-denburpr podpisal odredbo za am- po sebi preneha in stopi v veljavo polna temeljna plača, ako ne pride med tem dokakega posebnega sporazuma. — Xobena stranka ne sme predlagati izpremsmbe ali pa podaljšanja temeljne plače do 15. junija- Do sporazuma je prišlo zadnjo minuto, v rišev je določenih 9.000.000 mark ($2.142.000) Roosevelt štedi. Albany, N. Y., 22. decembra. — Novo izvoljeni predsednik Franklin D. Roosevelt je razposlal božična voščila v nezalepljenih o-vitikih. Roosevelt in njegova žena sa poslaJa okoli 500 pisem ter prilepila na nje znamke po poldrugi cent. S tem sta si prihranila na poštni pristojbini $75. je naprosila kitajsko vlado v Nan-kingu, da skrbi za vzdrževanje ali prevoz ostankov armade generala Su Ping-\rena in civilnih ljudi, ki so s kitajsko vojsko prišli na sovjetsko ozemlje, ko so pobegnili pred japonsko vojsko iz Mandžurije. Sovjetska vlada je dala dovoljenje za prekoračenje meje 2890 vojakom in 1200 civilistom, med katerimi je 347 žensk in 306 o-trok. Sedaj se je izkazalo, da nimajo sredstev, da bi živeli r Rn« siji in tudi ne za prevoz na Kitajsko. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 23, 1932 THE LARGEST BLOVEHE DVXY 1nU.II, (a orto leto t*U« Kanado ta pal leta la tet rt leta Za New York u celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Ea inozemstvo aa celo lato......$7.00 Za pol leta....................$3-50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" iahaja rsaki daa izrjtemil nedelj In prasnikov. podpisa In oaebnoatl ae ne prioWnjejo. Denar naj se blagovoU Uatl po UdM7 Order. • Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da w tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA". 21$ W. 18th Street. New York. N. ¥. CHalaea 3—$87$ BESNA BESEDA NAŠIM NAROČNIKOM Vsled depresije je vsa Amerika tako prizadeta kot menda »i bila še nikdar v svoji zgodovini. Tudi naši rojaki jo občutijo v veliki meri. Depresija preti uničiti naše kulturne ustanove. Naše podporne organizacije in finanrni zavodi trpe vsle-d nje, naravnost itsode-poln udarec pa preti zadati našemu rasopisju, tisti edini kulturni vezi, ki veže naše ljudi, kateri so raztreseni po vsej Ameriki in Kanadi. Slovenci v Ameriki se imajo zahvaliti skoro za vse svoje kulturne pridobitve svojim časopisom. Časopisje budi in oliranja v naših ljudeh že zadnjih Štirideset let narodno zavest, časopisje je tisti faktor, ki je pripomogel, da v njih ni obledel .spomin na staro domovino. Potom slovenskega časopisja so bile ustanovljene naše mogočne podporne organizacije, nešteviina kulturna in podporna društva, časopisje krajša in uničuje razdalje med naselbinami. Naročniki in čitatel ji so potom časopisja zbližani, če tudi se v resnici nahajajo na tisoče milj vsaksebi. Drugi najstarejši slovenski list v Ameriki je "Glas Naroda", ki je pred kratkim praznoval štiridesetletnico svojega obstoja. &e vedno je nekaj takih, ki so od začetka naročeni nanj, dočim jih je po trideset, petindvajset, dvajset in manj let veliko število. Ti naročniki so edina opora "Glasa Naroda", od njihove požrtvovalnosti je odvisno njega izhajanje in njega obstoj. Kakor rečeno, je kriza brez izjeme vse strahovito u-darila. Naših naročnikov ni izvzela in tudi "Glas Naroda"ne. Vsi trpimo, vsi se borimo za obstanek. '"Glas Naroda" bo zamogel tudi vbodoče vršiti isto Cena 50c Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovinskega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepis ja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLK, PO-UKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. petit 25. nrfvembra zvečer okoli 20. v sektorju pri Xovi Oselici na jugoslovansko-italijanski meji dogodek. ki je zopet zahteval življenje človeka. To pot pre za tihotapca. ki je iza razmeroma malenkosten zaslužek postal žrtev svoje strasti. Xaši obmejni orga-ni so bili opozorjeni, da so zadnje1 čase pričeli tihotapci prav živahno delovati in da zlasti prenašajo čez mejo kavo in tobak. Postali .so zaradi tega še bolj čuječi in j.' bila meja strogo zastražena. Dolgo vojaki niso mojrli priti nobe- Peter Zgaga Gotovo morajo biti neke slič-nosti, da se medsebojno razumemo. a bif.i morajo tudi neke različnosti. tla ,»e moremo ljubiti. Xi dnevov ko bolj ljubimo, in dnevov, ko manj ljubimo. So dnevi, ko ljubimo in dnevi, nemu tihorptacu na filed, prav dojko ne ljubimo. 26. no\-., ko je stražar zalotil m o- j * šk»»«ra. ki je hotel pod okriljem (V ne ljubiš, ti zadostujejo mor-temne noči čez mejo. Vojak je p«> da poljubi in naslada. (V ljubiš, svoji dolžnosti zaklical ueenancu. ne zadostujejo, naj se ustavi, česar pa ta v .svojo , * lastno pofrubo ni .storil. Odjekni-' Tekoui .poletnih demonstracij je li so streli in tihotapec .se je zgrni- Lilo v 'Nemčiji aretiranih nad dil mrtev na tla. Pri natančnej- petnajst tisoč ljudi, šem pregledu so ugotovili, da gre j Nekatere so zaprli zato. ker za moškega, ki je hodil s kavo čez so protsetirali proti vladi, druge mejo in ga jed oletela smrt neka- pa zato, ker so malo preveč suro-ko 40 m pred ciljem. j vo ravnali s svojimi političnimi nasprotniki. Iz Slovenije. Prokletstvo alkohola. Pred velikim kazenskim sena- rožniki še enkrat pograbil napol mrtvega otroka in ga hotel ponovno treščiti ob tla. kar sta sevela tom mariborskega okrožnega .so-, , .. „ . • - . o7. , x orožnika preprečila. Kmalu nato disca se je zagovarjal 30-letm! . v je nesrečna Mihca umrla, se pred smrtjo pa je orožnikom poveda- se je. zagovarjal 30-letni notorični (pijanec posestnik Jože Kolmanič iz Bučkoveev zaradi u-mora (lastnega otroka. Obtožnica mu očita, da je 23. julija na svojem domu po zrelem preudarku usmrtil 5-letno hčerko Milico. — Usodnega dne je pritekla okrog 17. na postajo posestnik ova žena AJojeija Kolmaničeva ter povedala, da je njen mož že tri dni neprenehoma pijan in je njo z o- la, da je to storil atek. Sodna izvedenca sta ugotovila poškodbe, ki so bile absolutno smrtne. Pred kreiskovolnim sodni- v te™- oškodova-nejia posestniškega ^ina Alojzija Polanca iz Cermljenšaka. Kakor je sam izpovedal, je 2. decembra v pijanem stanju izašel v llstnjak posestnika Matije Ceha v Trnovskim vrhu. kjer je zaspal. V spa-obsojen na 12 let težke ječe. Gle-21J u Pa ^ naenkrat začutil hude de kazni je senat upošteval vin je- bolečine po vsem tele*u. Ivo se j« prepira, naikar je eden ustrelil Brumea. Fantje so nato truplo prenesli v gozd ter ga dobro skri- j li v jrraji. O najdbi, trupla je bilo v nedeljo 4. dec. obveščeno sodišče v Slovenski Bistrici, to pa je obvestilo ptujsko sodišče, od koder se je podala komisija v mrtvašnico v Majšperk. Krogla je šla Brumeu naravnost skozi srce in pljuča in je izstopila na hrbtu. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman, ker je smrt takoj nastopila. Ni pa še ugotovljeno, ali je bil ustrejen s puško ali samokresom. Orožniki iz Poljčan so izvršili dve aretaciji. tožniea. Po kratkem posvetovanju senata. je bil obtoženec Jože Kolmanir nost in izmedenost. Tragičen izid fantovskega, prepira. j 111 Cil 111. prebudil, je zapazil, da ga obdeluje z vozno ročico viničar Nart Jožef s Trnovskega vrha. Polanec se je zaradi udarcev onesvestil. 4. decembra proti včeru so se ; Nezavestnega so prenesli v Orni-se.stali vaški fantje iz vasi Otoka kovo kjer so mu razne iz- in Krasinea pri mlinarju Cajnar-1 pran jn odkoder ga je njegov ju na Otoku, ki ima tudi vinotoč. krat opravil domov. Prvo bri!a .predlogo za do-Ko se je zjiitraj bro piv() (v sp #sme pivo >s tremi odstotki alkohola imenovati dobro. Zares dobro pivo ima namreč od osem do dvanajst odstotkov. Predloga bo izročena »euatit, bo po božičnih praznikih glaso-! ? val o nji. Pravijo, da bo tudi v se- skupen dolg, ki ga dolgujejo na ročni ki'4 Glas Narodu" u- so .prišli orožniki v hišo. *o našli }ca'tere^a smrtno zadet 24. j 8ar je zdravnik odredil prevoz ra- i ~ lain t i n/\m/\««riiL* Tnnn-r • j • i i i tegne postati zAnj usodei>ohi. večkratno klicanje. Zapornica, kil atu spre^.ia vodi na brv. je bila odprta in za- SbKtem b(» odvLsno od predsednika. če jo bo potrdil. Nekateri pra- ■ obtoženca na pragu, mala Milica . . .. pa je ležala v postelji. V kotu so- Isarocniki nam pisarijo in nas prosijo potrpljenja. Mi\he bila vHika mlaka krvi. letni krojaški pomočnik Janez njenea v ptujski) bolnišnico. metal po sobi. da se ga iznebi češ: saj je itak bila rahitična in abnormalna. Zmeden in ves še v o- uvažujemo vsak posamezni slučaj in skušamo ugoditi} Xa vpraSanie kaj je storil je I>rOhiijiT zanašajoč se lia poštenost in ddl>ro Voljo Ua.šill1 Kolmanič resno dejal, da je že-ljudi. j na pretepla otroka in ga vrgla Nekaj časa se že da počakati, nikakor pa ne mesece oziroma leta. Vsledtega resno opozarjamo vse, ki nam dolgujejo, naj eadoste svoji dolžnosti in naj poravnajo naročnino, če ne vse, pa že vsaj nekaj. Ce bi bili nekateri naročniki napram nam že vsaj deloma tako požrtvovalni kot smo nri potrpežljivi ž njimi, bi bili taki članki oziroma pozivi brezpotirebni. Brezpotrebno bi bilo tudi pošiljanje opominov, kar nas stane ob povišani poštnini ogromne vsote. Vsak naj Ibd skušal poravnati zaostali dolg in sleherni naj nam bi sporočil, če hoče, da naj mu bo4'Glas Naroda" tudi vbodtoče zvest prijatelj in spremljevalec. Le v vzajemnem delovanju nam bo mogoče prebiti to krizo ter učakati boljše čase, ki morajo slednjič vendarle napočiti za ves svet, za Ameriko in tudi za ameriške Slovence ter njihove kulturne ustanove, med katerimi zavse-Časopis najvažnejše mesto. ( Zupančič, uslužben v Križevski va.si. ki je ravno tega dne prišel domov na obisk. Zupančiču je krogla iz vojaške karabinke predrla prsni koš ter prebila glavno odvodno žilp. Kot sumljenee je bil [kot. Končno pa je vendar priznal, aretiran posestniški sin Josip No-da je sam pretepel otroka in ga vak iz Otoka. Kakor je sam izpo- vedal. je odšel iz vinotoča prej domov kakor pa ostala družba. Ker je bil vinjen, je šel kar v hlev blasti alkohola je pijanec pred o- spat. Kmalu nato pa je slišal, da "GLAS NARODA*' — Li* tlovmsfe?* pmda DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SLJIVO IN TOČNO kakor vam poka2e NA 8TOPNI SEZNAM V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Din 300 ---------- $ 350 Ur 100___________$ 5.70 Dtn tOO —_______$ 5JB0 Ur 300________$11-30 Din 400 -------$ 6.75 Lir 300 ________$16.40 Din 500__$ 8-25 Lir 400 ___________$21.75 Din 1000 _____________$16.25 Lir 500 ---------------$86.75 Din 5000-___________$79.00 Lir 1000 _____________$5250 Za tsplaeilo nCjHi mukov Kot tgoraj navtdeno, MU v dinarjih aH lirah rto vol Ju Jamo i« bolja do0oJ*. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Zrn izplačilo $ 5.00 morate podati-$ 5.7« » " $10.00 " " _ $1050 " " $15.00 " " _ $11.90 « " $Z0jD0 " " _#21.00 " " $40ao " »» r . $41.10 •» " $50.00 " " _ $51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo ▼ dolarjih. MuJaa nakazila tevriujama pa CAB1_C LITTIR sa prtattjtolna tt. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AK8KR) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Xarat je dejanje napram orožnikom hladno priznal. Zadeva je ovadena sodišču. Tihotapec kave ustreljen. Pred kratkim, ko smo poročali je Diia odprta to domnevajo, da je hlapee naj-biže v temi in vinjenosti padel v Dravo in utonil. Uboj v Pečkah. Pred kratkim je bi v Pečkah posestniški sin Slavko Pruine!. ki so ga nbijalci zavlekli v precej oddaljeni gozd na JSesaržah. kjer o tragični smrti gostilničarjevega j so ga te dni zjutraj našli dolina Ivana Muškata, ki je bil za-; manini. Truplo je bilo prepeljano radi nedovoljenega prekoračenja • v mrtvašuieo v Majšpergu, kjer meje pri Kopačniei od obmejnih! je bilo obdueirano. Za neznanimi organov ustreljen, in že se je pri-j ubijalci poizvedujejo orožniki ' Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — | se zaupno obrnite na nas, in postreže- I ni bos£e točno in pošteno, kakor ste I bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna U . skušnja Vam to jamči. i Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU FRANK S AKS E R 216 West 18th 8tM»t Nev York, M. Y. vi jo. da je ne bo. ker hoče rlr/ati obljubo, ki ga veže s suhači. Potemtakem ne bo pred mesecem marcem triodstotnega piva. Ameriški butle^gerji laodo doKti prizadeti. Še zanapr*-j bodo prodajali žganje, vrno in pivo. vs ob u jo če osem procentov alkohola. Zagovorniki triodstotnega piva gredo v svojih prerokovanjih predaleč. Davek ne bo prinesel obe-tanih milijonov, kajti za postavno dovoljeno pivo ne bo denarja, dočim bo za prepovedano pijačo, od katere ne bo imela vlada nobenega dobička, tudi v bodoče denarja več ko dovolj. * Ženske vodijo moža k njegovi ženi. Mož vodi svojo ženo k moškim. * Pakiževira na Willardu. Wis., e« idkreno zahvaljujem za x>oslano 'božičuico. Kopuni. klobase in špeh, ali je še kaka utvar na svetu, po kateri bi bolj hrepenela pristna slovenska duša v tujini o božičnem času? Hvala tudi za dišečo gnjat. Vem. da ne dajo Pakiževi na Willardu nič za taka javna priznanja. toda to sem moral napisati, da »e bo malo jezila elevelandska Micka, ki je zadnji teden v tej koloni ikonstatirala. d« skrbim samo za trebuh in da smatram klo-} ba»o za največjo in najbolj popol-* no materi jalno dobroto. > ■ -v™ j • - fjf- mm TO** m^Y.PMPHES 23.1»32 XJJMMT SLO DAILY llll.ll . ..i I JI m It j", iE 1 BADJVOJ' PBTERL1N-PETRUŠKA: Od Polnočnice « hutora. kjer sem tisto zimo ne zeblo, pred na* na klopieo pa "Zmrznili bomo!" tarna Avram se ■a- V zadnjem easu je opaziti na Na progi Goriea-Podbrdo so ra,z- V pogorju Snežnika so kar spo- 6 bataljonov pehote in 14 baterij, mejnem ozemlju naše sosede poti- širjene postaje v Tolminu in Pod- četka dozidali krasno avtomobilsko, Pulj 3 bataljoni pehote in 1U ba-vojeno mrzlično delavnost v izrazito brdu in nekatere manjše postaje, ^etito iz II. Bistrice do hotela izpod j terij, Reka-Ičici 6 bataljonov peho-liapadalnem praven. Poleg ra,zšir-( Lokalna proga Gorica-Ajdovšči- Snežnika; odtod seje izpeljala va-jte in 8 baterij; skupaj 37 bataljo- pouievaJ, je bilo do župne cerkve' petinštirideset vrst (to je po naše 46 lua). Tisti teden pred božičnimi prazniki je biJ župnik ua našem poselku. pa »em zaprl šolo in se-odpeljal ž njim. Ime mu je bilo Adam in je bil prav fejst fant, pivec in pevec, da malo takih. Po-;meje ko je bil premeščen v Saratov na Volgo, in sem ga obiskal, je hodil na konservatorij in je |>e| kakor Naljapin. Tudi jmstave je bil krasne. Plečat. močan, črnih las, črnHi ooči. -belih zob in dekleta in celo om >žene ženske so ga gledale. Ker je bil odkrite narave in ni znal hinavčiti, so mu začeli razni SonnnŠtri in čekmostri kmalu prebirati kosti in ga ske^i zobe vlačiti. Pa on se /m to ui mnogo zmenil. Z reko je zamahnil in živel dalje svoje Bogu dopadljrvo življenje: opravljal je službo liožjo vestno, pridigoval pa tako, da .>o ljudje jokali. Mene je ime* leti sem mu zlož pesem z akrost trozložnimi rimami na koncu. Te c^aj sem mu za vedno k srcu prirasel. Vrel me je s seboj za ministranta, kadar je obiskoval posel-ke »voje fare, ali poročal zakona željne pare po hutorih. Včasih wva se vozila pred pustom jio tri ledne s svatbe na svatbi. Uloga slavnostna govornika je bila ob takih prilikah zame kot nalašč. Na ta način hem spoznaval ljudi, oni pa nieiie Po polnočniei so p ruši i iniovitejši v župnišee vode i t župniku vesele pravnike. Seveda .so bili postreženi k pijačo in prigrizkom. Pri slovesn ^mi reče eden:"Ilej Frane, vi se peljete » menoj na hutor!" "Ne." pravi župnik, "on je moj OKt!" "Samo za danes naj se pelje k lam. gospod župnik, jutri masuje-e tako v Velidarovki, gre pa po .uifti lahko zopet «s vami; saj tukaj jih imate že tako toliko, da se dren Ma!" Ošvrknil je s pogledom pri >o-iednji mizi cedeče domače učitelje, e poslovil še enkrat od župnika z 'naividenje jutri!" in me potihnil skozi vrata v vežo. Oblekla sva kožuhe. Pred vrati čakale sani s trojko belcev. — [Spredaj na kodu je sedel kočija/ igin 'Janko, poleg njega pa k lam obrnjen Žid Avram. moj »*ari znanec. Zadaj je aedela na iiro-lih varnih xaneh g>i|>odarjeva no-akinja. lepa Maruoja. Sedla sva sak na eno stran k njej. da hi je •ta se kobacala gospodarjev brat - "prav gotovo bomo zmrznili v^nja m utrjevanja številnih stra-'na se je preustrojila v prvovrstno, žna strateška cesta na jugovzhod) nov.60 baterij in 8 e>kadronov. kar Mcrdn tej nevihti Pri Skaržinskih je o-'težkih cest. ki vodijo do naših me- progo. Postaje St. Peter pri Gorici, prav do Klanske Police, mejne po-, predstavlja pr.bhzn > 2o,0<)0 voja- G. rasim. t nega leta ob takem vremenu zrar-'ifli sc lo z nami. AJi, .zakaj sem ma M" "In vsega tega je kriv ta pro-kleti cigan!" rentaei Martin. Toda cigan Janko ga ne posluša: zaspal je v tihem zavetju ,za Martinovim hrbtom. "Stric!" pravi Marusja. "mene tako v noge zebe, da jih skoraj ne' čutim. Ustavite, da zle.^em s sani in se malo sprehodim." "Kaj misliš v snegu utoniti ? Potrpi malo. saj moramo vsak čas kam priti." A burja tuli in mraz pritiska še huje. Toda nebo se jasni. Zdi se mi ■o ko je snežni metež prenehal1 stavlja se vrsta bodičastih ograj itd. dllžijo splošnemu in neznatnemu "Stoj!" je .zakričal zunaj va^.'so jo našli: na tleh je čepela, v! Združeno s to delavnostjo *e po- prometu, ampak so izrazite raddad- 1 rokah pa je držala skledo a zmr-] i^lja neprikrito sovraštvo do ju- ne postaje za italijansko vojsko m znjeno iuho _ Tako se izboljšala; postaji v Bistrici in Sa-pjanali sta razširjeni na deset M-rov. Tudi na progo Divača-Pulj nis > Italija zasleduje, odkar je; za-{ jtalijani pozabili; razširili so po-gospodoval v njej fasi'.em, misel stajj v Lupoglavi in v Borutih, ki italijanske penetraeije jugoslovan-, imata strateški pomen kot vojaška skega zaledja od Trsta in Reke — izhodišča za Cčko goro. tja do meje sedanje Madjarske.J jj Posebno so se Italijani lotii*. OSVP'! izboljšanja in kidanja cest v ob-to de, mejnem delu JuL Benečije. t< ;ilo. ' Naenkrat se začne pred nami^V- ^ ^' ,(Mriška-Predelska cesta je po- Menda sem malo zadremal, a|v*digavati nekaj temniga. - i vsem obnovljena m m^no nwrje- naenkrat ležim vznak v snegu, po-, kakšna gomila, vedno večje in šnr-j ^mo. da noče odpraviti kri- leC mene pa se valjajo ostali znan-Ue postaja. Ali je mogoee hiša al. vJc jn nm ^^ tr^in5 kom, ci. Gospodar krie, na eigana : "Mr- kako drugo poslopje. Zdaj je cirfo ^ })ivaj^ega slovenskega na-eir.a pijana, kam s, nas zabijal, pred nami, vusoko ogronmo. Konji ^ Kpasu in y primarju, ?rr še ubil nas boš vse! < igan drzx| obstanejo ,n hrzajo. Stnc Martm 0 fa3istou.kih nak,epih eHo za ^ Naša država, slej ko prej miro-Jjubua do skrajnosti, ni dala v ni-j čemer ne po svojih napravah, ne po svojem slovenskem prebivalstvu niti najmanjšega povoda za to «.-gresivno zadržanje Italije. v vojaki. Prvačina, Dornberg. Sv. Križ in staje proti Jugoslaviji. Sicer pa je " Trogaj ! * * je zapovedal gospo-' znila dekla sredi dvorišča, ko je ne-l^elski jaiki in -aklonišča, «dajo Ajdovščina so močno razširjene s( v Snežanških gozdovih, ki so po velar in sani so zdrself kot pero lah- sla juho iz huhinje v hišo. Drugo1 bet oni rane ntrdbe. po- eeio vrsto novih tirov, ki gotovo ne eim last velepp^stnika princa i*e na cesto I iutro, ko je snežni metež prenehal •vi ja se vrsta bodičastih ograj itd. >lužijo splošnemu m neznatnem.. Schoenburg-WaldenbuTga, razple- (■ • i«, i .------- — ----------— =-------tena že od prej mreža lepih jtospo- darskih ]>otov. ki so .-e vsi sedaj po strateških vidikih popravili in razširili v prave ceste. Iz klanske police je držala proti jugu prej slaha cesta do Klane; ta se je popravila. Iz Klane so zidaii novo cesto v Permane ob drža\nii cesti 11. BistiiLca Hupa - Volosko Prejšnji kolovoz", od Klane proti. Rupi in Novi Kračini so sedaj vojaške wste. Ne sme se prezreti, da se tudi temeljito popravlja cesta i/. Trsta čez Podgrad v Sapjane. Ta cesta bo verjetno nadomestovala projetira-no železnico Trst-Sapjaue-Reka. ki bi bila j)redraga in nerentabilna. Ta cesta bo zaključek velike avlo-mobilske proge iz Turina če.2 Milan in Tist (nI Reke. Poleg vsega tega pa se popravljajo in razširjajo vse že ab&tojpce ce.ste, ki so količkaj vojaškega pomena, po eeli črti od Soče pa do naše meje. n. pr. iz Trsta proti Sta-I njelu, Senožečam. Divači itd. Vo-^ jaška p')ta na Doberdohski planoti izza vojske se po po večini vzdržujejo Pri vsem pazijo Italijani na to, da so njih ceste po možnosti ravne in brez ovinkov, da se z tem pospeši hitrost avtomobilskega prometa. Zato se ne pomišljajo dolgo ter grade, kjer treba, ceste kar sko-tunele, če nasprotujoči hrib ali klanee ni preširok, samo da pridobe kolikor mogfcče premočrtno cestno progo. Ze ta kratki pregled kaže. kako ogromna je mreža vojaških komunikacij na italijanskem obmejnem o-zelju. ITT. Italijanski obmejni pas ua . i " a revi- na ovjnki. ki bi orirali a\*tomobilski konje za uzdo in popravlja vnre-1 stopi s kozla in gre gledat. gc: "Pred zajcem se splašil?, pa s» zavili malo v stran, no. pa :•;» >" nagnile sani in to je bilo v«."' «e izgovarja. Marusja stoji začudena in molči. Malo proč pa otepa Avranm sneg s sebe in tarna, da joj: "Tomas Andrejevič! Vidite, ,7akaj sem se peljal z vami, da še domov ne bom več živ prišel. Kaj bo z mojimi otroci in žeuko? Nič več ne sedem gori, kar peš poj-dem. "Še sreča, da se nobenemn ni kaj hujšega zgodilo." pravi Martin Andrejevič — "ti. cigan, kar zadaj sedi. te-ne maramo za voznika. bom že sam opravil delo " Spravi se na kotzla, Žid sede nezaupljiva k njemu, mi .v»daj h: bajd z božja |»omočjo naprej. "Skirda (kup) slame je." pra- ' da spravi ves slovenski narod, ko- . . , . , likor ga ni že podjarmi j enega, pod v,, prane konje m uzdo m odpelje ^ ,talijarK)v in MadiaroV, tako sam obe držav} pivko trupla „. "Tu bomo lažjo počakali jutra," s mre ene Slovenije podajala roke kot pristavi, nato zbudi cigana, mu da teritorija lila soseda, prazno vrečico in ukaže poiskati Italijanskemu tisku so prišla plev ,za konje. Potem naredi v kir- Steedova odkritja kajpada prezgo-di prostor za ležišče in povabi Ma- daj in zadrega nad nenadno dvig-rusjo in drusre, kdor hoče iti na njenim zastorom se kaže v ljutih toplo ležat. Gospodar pa odpre napadih na slovitega časnikarja in steklenico žganja, naredi par dol-'v hinavskim zatrjevanju miroljub-gih požirkov ter jo ponudi meni: no^ti Italije. To dušo priveže! Potem pijejo tu- j V to dozdevno miroljubnost ne di drugi. Nekako zadovoljni leže- verjame oanes nihče r>ri nas. So pa mo, odnemo se s kožuhi in zadrem- £e druga dejstva, ki jih treba pred Ijemo. I celim svetom razkriti. Znahiti pre- Le Avram ne spi. Nemirno stopi-' neha potem tudi v ostali Evropi in ea okoli slame, gleda v noč in pre-1 zla-ti v Angliji napačno mnenje o promet, so odpravljena, klanci znižani. Ta eesta se zove splošno "vojaška avtomobilska cesta". Pri Podbrdu se odcepi prvovrstna planinska cesta na Vršič, v katero so Italijani investirali težke milijone; lesene mostove mi z*iV;u--njali za betonske, cesto so obneni, koder le mogoče . razširili. Cesia stalno vzdržuje. Cesta iz Kobarida na Krn. ki je bila v vojni na hitro roko zgrajena. je razširjena in se stalno vzdržuje. Zanimiva je pot. ki se je zgradila s Tolmina proti severu ob Tol-minščiei do Pologarja: odtod se vzdiguje in gre sporedno za jugoslovansko mejo izpod Bogatina na planino Duplje odondod pa pada kov in 240 topov. In to je le mi rovno stanje, ki se pa v najkrajšem času |KJinnoii na dve- in trikrativ število. Poleg t<*h rednih formacij i»i prezreti še fašistične milice, lei ji* nastanjena po vseh večjih mestih in krajih (Trst. Gorica. Reka. Pulj. Pazin. Poreč, Koper. Postojna, I»i-striea Št. Peter Vipava. Idrija. Tolmin. Kobarid, Bovec, Podbrdo. Cerkno itd.) Njihovo število znaša nizko cenjeno 10.000 mož, tako da je že sedaj na naši meji okoli tisoč vojske ii.n milice. Nappda >«* Italiji ni treba bati. ker ima \>e strateške točke od Možica do Reke v rokah, t »»rej ni drugače. da hoče ona izvesti napad. O revindikaeiji Dalmacije govorijo v Italiji itak že vsak dan. Ali se tački apet.it loteva tudi Slovenije, njenih lepili krajev in jezer in zlasti njenih rudnikov tja «lo Poljčan Italiji je naša država trn v očeh. posebno pa Slovenija. Ali se je v svetovni vojni prelivala kri milijonov za svobodo vel:. fcih in malih rtarcxlo zato. da bi sr. daj mali naš slovenski narod prišel v novo in večjo su žil j ost! Ali naj zaradi teh jezer in rud in lepote svoje z«-mlje Slovenec izgine s površja zemlje? Ali ni tudi črvu dano. da se brani Svoboda je največja dragocenost narodov, dragocenejša ko rdeča teko"*in:i kri. zato, ker je že Krek rekol: Sužrvjsti'o je rtUiidajn! Yelciidajti in fjreh.' do Lei>enja. Ta planinska pot še,— . , .. „ Krasu ni ravno bogat na vodi. Za-oddelk.h ........ , . to sili itahjaiLska vojaška uprava; VELIK POŽAR NA JAPONSKEM Itoigawa, Japcnska, 21. ilec. — Požar, kn je divjal skozi tri ure. je vpepelil 500 poslopij in bati se I je. da je zgorelo tudi več oseh. pravi |M|M m Baff«la "Vač lat ne je Mi«.il itviuiaoi. Potem trui u^tikla X« Aocbor P»ui-F.«priw »mi ca kaptla »t t kleni c«. Ko w*m »c prvič hpm«1i, mi |a takuj iK«i|ik Porabila m eno •tektenure in mwiiiaw opravljati 4c-I* brn uliti. V Ml>l> več J. O. Bvtlato. N. V. P AIN-FXPELLFR Vozimo se eno uro, vozimo se dve. Kdaj žc b> morali biti na bu-toru, a nikjer nobene hiše, ne drevja, ne .»kale. prav nič, le gola široka stepa in burja tuli okoli nas in Italiji kot konstruktivnem činite-Iju evropskega ravnovesja in miru. Sedcmdeest do osemdeset kilometrov široki pas med jugoslovan mišljuje in čaka, kaj ho. Ne veni, koliko ča?»a smo spali. Zbudil me je preplašeni glas Žida. ki kaže gospodarju nekam z rolco in ga sili. naj gre pogledat veliko' *ko-italijansko mejo in Jadran-čudo. Gospodar vstane in gre za ski m mrrjem od Peči preko Tri-Avramom, jaz pa za njim. Vihar je glava. Porezna. davornika in Snež-.^110«* se vali. A poti nobene: vse jej po^hal. lia nebu se bliš."ijo .zvezde, nika do Sušaka je danes ena samo globoko zasneženo. Tudi psa ne sli-'^^ nam nazoan jalepojutro. cV-j velika trdnjava in orožarna, obo- vsako leto po alpinskih razširuje. Od Lepenja naprej drži do vasi Soče dobro zidana cesta. Vsa ta 20 km dolga pot veže zgor- na to. da se čim prej gradijo vodo- j vodi. V načrtu je sedaj zgradbo' , . . ! modernega vodovoda po celem Kra1 nio m srednjo stisko dol mo m bo v. . . u ... 1 A , i -u z izkoriščanjem potoka H ubija dolglednem času postala ena naj važnejših rokadnih cest v planin skem obmejnem pogorju. Predaleč bi zašli, ko bi detajlno opisali vsa planinska pota, ki so- jilfi italijanski alpinski polki gradili v Triglavskem pogorju, navedejo naj «iš od nikoder, da bi se podali v l>0,-»e Pa prihaja, a^i se vali k nam j rožena do zob in razpletena z mre- = >e poti in do,blv Htc7e na p0l1. tisto stran. j nekaj žarečega. grozeč«iga. Vedno, žo strateških cest. potov in stez., eo Kriške pode. Luknjo, čez Z>uu. 44Tq je pa že otl sile." se jezi gospodar, kam se pa prav za prav bližje je. *'Kaj bo. Avram tu. Štirje fantje so in eden Je že( betouskih utrdb, topovskih zaklo-l „jioo na Doličevo setilo itd. n drži v nun. strelskih jarkov, obširnih že-j Iz doline drži ml Gra pi jemo' Martin, zavij na desno roki veliko papirnato, od znotraj lezniških razkladišč. vojašnic, mu- j naprPj nova rokadna cesta čez Koj-^aj smo čwte za»li: prej nas je ra^vetljeno zvezdo. nicijskih skladi* itd., skratka, po- j co na Rrkr>< nzir. Cerkno, brila b.iria od ^adai zdaj nam i»a "Kdo fite in kam greste!" jih dobnajeskrajnonapetemuloku.ua. jz Podbrda se cepijo tri -»ovc brila burja od ^adaj, zdaj nam pa meče sneg naravnost v obraz. Martin potegne vajeti in udari z bičem. In zopet «je peljemo dalje, dalje brez konca. Tri je gotovo že .zdavnaj proč, konji so že trudni, hirtora nikjer a do -belega dne je še zelo daleč. Kaj bo* Mraz pritiska vedno bolj, v noge ga čutimo že |x»fteno. burja in sneg pa nočeta odnehati DRUŠTVA O MAIERAVATE PRIREDITI VESELICE, nar. cepijo vpraša gospodar. j katerem je treba samo sprožiti j planike pot j na Možic in po-l Lej- "Iz Mihajlovke smo, z zve,zdo struno, da odleti z njega tetiva, hodimo pa praznike gremo voščit. Julijska Benečija, to je Kras. na hutor k Antonovim!" j Vipavska in Soška dolina ter Istra 4'II katerim Antonovim?" J -o določeni za koncentracijski pro-"Xo, h katerem pač; k Vašim.'star armadi za napad na Jogosla-. Toma* Andrejevič! Tomas Andrejevič je ves .začuden. "Dve minuti Tomas Andrejič. niti ne. — Pa kaj se norčujete iz nas. saj sami veste." c vi jo. Tak prostor mora imeti pred vsem dobre železnice, široke in rav-1 ne ceste, dobr^ vodno preskrbo in goste utrjene točke kot oporišča. T. Pogeljmo si najprej železnici. "Počakajte nas tam. pripeljemo za vami." Takoj se rn I OGLASU J T E "^ASWAROPA" - Sta aavx,. ~ia Mi M mJ UAhnd v ni. okoHeL lllii "Kdo bi si mislil." mi je rekel gospodar, ko so trije kralji odšli, "da bom kdaj na sveti večer, minuto hoda od doma. kot Jezuacek zunaj na polju spali na goli slami." Iz Ccrkna se je zidala prvovrstna cesta čez Novake do meje med l»le-gošem in Črnim vrhom. CENA dr. kernovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo «Nauaa norm uhui $2™ ■vrtara* P« knjigarni has naroda' m VODNIKOVE KNJIGE .1 1 -r leto 1933 SO DOSPELE L. ! . III. .1 HJUI lil j. - 4 KRASNE KNJIGE: Žerjavi , «tnp i. »v Tulipan "Od pastirja do izumitelja". "Vodnikova Pratika" za SAMO $1.35 KNJIGARNA "GLAS '-'NARODA" 2.6 W. .8th - New York ■ pri Ajdovščini. Za Istro je narejen načrt obširne vodovodne mreže, ki j bi stala na stotine milijonov lir. j izkoriščanjem potokov v bližini j Buzeta in reke Rase. V Idrijskem pogorju zidajo va žno cesto od Dolnje Tribuše i/pod Vrh ovca do Idrije, ozir. fta Vojsko po hotenjsko- kauomeljski dolini. Okoli Idrije se vsako leto popravljajo vse eeste in pota proti naši meji. proti Medvedjem brdu in Ho-tederšiei, pa tudi proti ČJrnem vr nu in Colli. Ves prostor med Vipavsko doli no, do meje je ena sama ogromna mreža vojaških cest. Najpomembnejša je vojaška cesta na Nanos, ki se cepi od državne eeste Vipava Razdrto pri Pod^riču in drži krasnih, položnih vijugah do vriia Cesta jo 6 in široka, na ovinkih in serpentinah pa 12 m in izrazito strateška. Dovojz in dostop je tuj-eem prepovedan radi gradbe obsežnih utrdb na Nanosu.... Važne rokadne ceste so na noro zgradili od Hruaiee pri Cplu na Belsko, odtod na Zagon in Postojno, iz Postojne pa na Babo izpod Javomika na Debeli Kamen. Turi', iz RaVberkamande vodi vsporedno vojaška cesta ua Javorndk. Neposredno za našo mejo, južno in za-padno od PUaine pa je cel labirint vojaških cest, potov in stez. Tudi med Senožečami in Št. Petrom okoli Vremščice gradijo nove IV. Vidimo torej, da se Ustvarjajo |K>goji. da postane Jul. Be-jiiečaja koncentracijski prostor r,\ slučaj vojne. I)a bi ta koncentracija mirno in nemoteno vršila, pa potrebne tudi utrdbe. V zadnjih letih se v tem pogledu mrdično dela na celi meji. Z zidanjem utrdb to začeli med Belopečjo in Trbižem, petem okoli Mojstrovke, na Predi-! In: sedaj -se pa gradijo utrdbe n:: i meji pri Podbrdu, Novakih. Med- j vedjern brdu. med Planino in Post* »jno, v Snežniškem pogorju in naj ITčki gori. Vse se gradi v betonu : bojni in zvezni jarki, postojanke .za strojnice, topove, zavetišča itd. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1933 9 V drugi bojni črti se aidajo ogrom ne utrdbe na Nanosu, okolo Cola, v zadnjem času tudi okolo Vremšice. V. Vse to niso dokazi miroljubnosti naše sosede Italije. Poglejmo si še. kolika vojašnic so zidali v obmejnem ozemlju. V Postojni dve. eno za pehoto, drugo artilerijo. v Bistrici za pehoto, v Idriji za pehoto in artilerijo, v Klani za pehoto, v Trstu I za 3 pehotne polke, v Vipavi za pehoto. V načrtu ali že v gradbi so vojašnice v Bovcu, Podbrdu. Cerknem in Podgradu. VI. Končno je tudi .zanimivo, koliko vojaštva ima velesdla Italija koneentriranega proti Jugoslaviji na ozemlju 80 km od meje, to je preneseno na naše razmere, na prostoru od erte Jeaersko-Litija-Novo-mesto do meje: Trbiž 1 bataljon pehote, Tolmin 1 bataljon pehote, Čedad 1 bataljon pehote. Idrija 1 bataljon pehote, Viparva 1 bataljon pehote in 2 bateriji, Bistrica 1 fbataljon pehote, Koper 1 bataljon pehote, Gradiška 4 bataljoni pehote, Palmanova 8 Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cn. 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. ... V -V C.-M >>. vojaške ceste, eno preko Vole in .baterij in 4 eskadroni konjenice, Kočane, druigo preko Ba^drtega. Udine 5 bataljonov pefcote, 8 ba-Laz m Sla vine kot direktne zveoe, terij in 4 eskadromi, Gorica 5 bar med Senožečami in Št. Petrom. 1 taljonov pehote in 8 baterij, Trst rs > . ^ Pozdiv! Izdajanje lista je v svezl s velikimi strožld. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sate naj pa oni, katerim je mogoče, poravna jo naročnino točno. Uprava "O. H, M Hit I A K O D i' HEW YORK, FRIDAY, DECEM BEE 23, 1932 mmmgm LARGEST SLOVENE DAILY In W. 9. M. Tri lepe sestre. [ROMIH IZ 2lVLJEHJj Za Clat Naroda priredil L H. bi bil kaj prevW- povedal. — Xe, v senci vsakdanjosti ne moreni ži- j B^iiililiililili^ veti. — nadaljnje bolj mirno, — rajai nekaj let bojev in pomanjkanja. 1'speh mi konerno ne inore izostati, kajti izsilil jra bom in potem se bom smejal onim, ki se mi sedaj smejejo. O. ko vi vedeli, proti kakim podlostmi sem se moral boriti, dokler mi ni vse presedalo in M»ni šel. T ml i 'brez blagoslova moje družine bom prišel do svojega cilja. (Nadaljevanje.) f jj — Xikdo vam, ne želj te?a bolj odkrit'»sr«"no kot jaz. — in Fritz mu iztegne nasproti obe roki. — Zdaj pa greste z menoj, pri-i pravite se in najprej bova še malo pohajkovala po ulicah. Mogoče srečam zopet svojo .nepoznano lepotico, kateri samo vem. da ji je ime Ana. T«wla kointesa !><>ra j«* v»*dno morala, misliti na skrioiostiit'jri i _ je Se vedno niste pozabili* * ujea. .Mučni dvomi .%<» sr ju izmenjavali z upanjem«'. Kaj. ko bi na-1 j»ps„0 Zi„aje KieNslin" z jrlavo klonila svojo Ijubezupivost komu. ki je ni bil vreden ? Pri taki mi-1 >ii se ji je krčilo srve Prav gotovo je bil knez. ki je" ljubil presene-! ~ VrH- kako rni > to • en je in tajnost! M«»ral je to hrti »mi. kajti v družbi so mnogi go-i Zvedeli. kora Bernhauseiiora zelo osramočena, kajti saiho njej je ta tujec dvoril in njegove .pokloni* je ljilbuziijivo sjirejela. V nervozni nejx»tr|»ežlj i vosi i ji tresejo roke; sili se v vesel j zabavo, o kateri njeno sree ni vedelo ničesar; nikdo ni »mel opazili njeuega tirniira. ki ji je kljuboval v srcu. Kot odrešenje ji je prišlo, ko je CJizela z ozirom na maler pričela Milit i domov, kajti grofica je bila zelo trudna. Grof Bcrnhausen se je splošni želji svoje družine moral ukloniti, eetmli je bil zaradi tejra nejevoljen. k«*r je moral pustiti vedelo zabavo z lepimi damami. Tretje poglavje. KnoJetui prostovoljec Fritz Kiessling je prišel domov s popoi-Janske službe. Sleče vojaško suknjo, prižge cigareto in raztegne trudne ude po d*vanu. Njegova -soba je napravila prijazen Ln imovit utis. Imel je svoje pohištvo, naslonjat*'. pusalno mizo in na steni več sJik. kar je njegovo Ktanovanje zelo ločilo od navadne metolovane sobe. Mislil je na malo, rjavolaso. sladko dekle, ki jo je včeraj popoldne zopet videl v spremstvu fepe in elegantne dame. Toda videl jo je samo od daleč, tako da je ni mogel niti pozdraviti. Dolgo se ni mogel udati svojim prijetnim mislim, kajti gospodinja ga je motila. — Paketna pošta je bila ravnokar tukaj, gaspod Kiessling. pravi važno in se smeje ter se pri tem pogladi po črnem, zidanem pred pašniku in si obliže ustniee. kot bi pričakovala kaj dobrega. Fritz pozabi na utrujenost in skoči na noge: Gotovo od matere! Gospodinja prikima in prinese zavitek. Pomaga mu odpirati, kajti vedela je, da je bilo vedno kaj za njo. Kočno prinese krožnike in sklede. Oči ji počivajo na velikem kosu krače s pisano slanino. Nato izloži prekajen jezik iu pečeno kokoi ter klobase, ter slednji«*- krofe in steklenico ruma. i Kieasling se smeje. ' — Mati njabrže niu-li. da tukaj ni provijanta. — Xato pa drži v rokah pismo in ga stresa Ko nekaj lahno zazvoni, zadovoljno prikima. — Zopet bo nekaj zlatih. Kavno prav mi bodo prišli. ohre volje pravi Kies^linjr: Zdaj pa iiajrlo nož in krožnik, gfvspa llennewitz: — Ve. ne toliko. — se brani. — sa.i ne čakam za to. go*pod Iviessling. \e, nikar toliko. — Vendar pa ni mislila resno. Vesc-i 1 . se je in je že vse naprej uživala. — < >h. ko bi slikar Florstedt v tretjem nadstropju tudi dobil kako tako potuljate v. kakor jo vi dobite vsaka dva tedna. — govori gospodinja dalje. — Kevež se mi -•»mili. Ničesar jesti, ničesar delati, kot samo slikati slike, katerih nikdo ne kupi. poleg tega pa je vedno prijazen in dobre volje. In tako le.p in lin mož! Takoj se mu vidi, da je bil kdaj boljšega — Kiewsling se mora smejati njenemu govorjenju. Nekaj trenutkov pomisli, nato pa pravi: — Dobra misel. g<«vpa JJeiinevvitz! Danes zvečer pogrnite mizo ■m dva in malo bolj umetniško. Preskrbite solato in kaj pijače. Povabil bom Klrkara. Takoj steče mladi vojak po stopnicah v podstrešno sobo. ki je bila urejena kot atelje in spalnica. Močno potrka na vrata. — Prosim — kdo je? * — ZaJ. da ne kupec, toda vendar nekdo, ki ima neko zadevo. —• O. vi ste, gospod Kieshl'mg! Samo en trenutek — I metnik odpre vrata in Iviessling vstopi ter pri tem takoj opazi. da je slika na stojalu zagrnjena. Dobrovoljno se smeje nad tem n se «wira po skromni sobi. Mrzlo vleče pomladanska sapa skozi široko oknu. — I te vež, — si misli Kiess-ling. ivljenje. ne da hi kdaj svoje znance prosil na posodo. Kako vendar more živeti! Edinemu sinu bogatega posestnika je bila to velika uganka. — S čim vam morem postreči. gospod Kies»ding? Sedite, pro-sinm. Posebno prijetno sicer ni pri meni, — pravi Harald Flor-Ktedt. Fritz ga povabi, da mu pomaga pospravit: bogato zalogo, ki mu jo je poslala mati, da se prej ne pokvari in vsega tudi ni hotel dati gospodinji, ki je vedno dobila dovolj. Florstedt stisne ustnice, kajti dobro je razumel Kiesslinga. Ta Ijubeznjivost ga je žalila in odločno odkloni povabilo. Toda Kiessling ne odneha. — Toda, gospod Florstedt, zakaj ste tako trmasti? Zakaj bi Inkaj sami *edeli. jaz pa spodaj? Danes zvečer ne grem vee ven. Ker mislim zgodaj zlesti v jaslice. Jutri pa moram na vse zgodaj oditi. Zelo h! me veselilo, ako mi delate malo tovaršije. Po kratkem .pomisleku pravi Florstedt: — Dobro, potem pridem, ako vam je moja družba po volji. Toda šele po večerji. Kiesslinga to vjezi. Florstedta prime za ramo in ga strese. — Toda. gospod Florstedt, ne bodite vendar tako malenkastni. Odpovem vam svoje prijaeljstvo. ako vztrajate pri svojem obotavljanju. čegar vzroka ne poznam — — Ker od nikogar ne maram milosti. Vem, da ste dober človek ;n dobro mislite o remem uiAetniku tu gori — toda samo pustite me! vpraša Fritz z lahnim nasmehom, •rokrat slišal o tem govoriti. Pri svojem polku spni že mtio- — Mene to ne briga! — Florstedt se smeje, da se mu .zasvetijo beli zobje |km1 majnimi. temnimi brkieami. — Toda vaš predlog mi ugaja. Pojdimo! Naglo si obleče suknjo, nato pa mlademu prost o ved jeu. — Veste. Florstedt. poredni ste pa le bili — — K temu me je napotila vaša obleka pajaca. — Pa vendar ne bi bil iniel poguma — (Dalje prihodnjič). skrivnost smrti stalinove zene MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez.................... .90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vež ................................—i.8o SKRBI ZA DUŠO v platno vez. ______________90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez.................80 ▼ usnje vez....................1JS0 v fino usnje vez.........1.50 j v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez...................8u v fino usnje vez.........1.— v najtlnejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ...................................150 ▼ bel celluloid vez- ------1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .:..................1.— v "najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ________________________________1-80 llARIJA VARHINJA fino vez ............................1.20 v fino usnje ...................l-5e v najfinejše usnje trda voz ......................................I-6® V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na, Hitrem Ekspresnem Parmica PARIS LHK JA M A RJA 10. Februarju — ■/. Marca LAFAYETTE 5. Januarja — 28. J ar,mirja CHAMPLAIN 1 /. Januarja — /•?. Ft bruarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potrta list« vpra-| ta J t« naš« pooblaiCtn« agent« 9rervek jirta 19 STATE STREET. NEW YORK SHIPPING NEWS Hrvatski molitveniki: Ctjeha jstarost«, fine re*............1,— Slava Bogu. a mir ljudem, fun vez 1JW naJflneJSn vex .........................1-0" I.IW Angleški molitveniki: ' (za mladino) Child's Prayerfconk* v Iwrvar'e |»latutee vezano .....3« v belo kost vezano ................1.10 35 jal: — Vi ste v resnici nevarna oseba. V Tiflisu .ste ini pridigali o morali; ^daj "pa hočete, na se zavzamem za kneza! In pri v.sein tem se smatrate za komunistinjo! Ivo pa je moja nevesta vztrajala pri .prošnji za me. se je zadri: Xa noben način ne bom napravljal j Come Unto Me -izjeme: Posebej pa. za kneza, ka-j fin<> vezano ~ tere moramo potolT-i kakor ps<-! j K^y 0f Heaven: Pustite me v miru, imam drugega ( fino vezano ................................35 dela! — Dva dni kasneje pa jo' v usnje nrzatio .........-................"0 je znova poklical in ji mehko de-j * u-jfinejse »suje vez».uo........1.2« jal: — Vaš knez bo dobil službo1 ,ZA <>i»uasi.e, v Turk est a nu. Že .so mu posalali K**> of obleko in vse i>stnle potrebščine, i Xe prarantiram pa vam, da bi vi smeli za njim. V resnici so strašno pazili nanjo. Xa pismo, v ka-, tereni sem jo klical, ni bilo odjjo-j vora. Ostala je v Moskvi, kjer je v celoitl vezano ........... v eolnlil najfinejši vez v fino usnje vezano — Catholic Poeket .Manual* v fino usnje vezano ... ..1.20 ..1JW ..1M ..1.30 kmalu nato postala tajniea Stalinova v Tajnem svetu, kateremu so pripadale le tri do štiri osebe. Kaj se je zgodilo nato? Tega ne ... .1.40 Te dni je prinesel Journal de ne poti ne bom mogel nikoli opi- Geneve vest. da je prispel sredi no- sati. Moja nevesta je pisala Sta- V,embra v Berlin neki georgijski linu, upajoč na njegovo beeedo. l^nez, kateremu se je posrečilo po- Pa je ostala brez odgovora. Xato begniti iz moskovskih ječ. Pripo- se je obrnila na GPT' v Tiflisu. pa veduje o mukah, ki jih je pretr- so ji odgovorili, naj se javi pri pel, in nam posveti v skrivnostno centralnem uradu v Moskvi. Pir- Zvoniee nebeški, v platno................Jte smrt Stalinove žene: 'borila si je vstop do Stalina. O11 j flna "š................................,'„ r 1 T •• • i . 1 Vienar. najfinejša vez „ , . ^ . . , pa se je le smehljal; nato je de — Pred šestnajstimi leti sem živel /pri svojcih v Tiflisu. Med svetovno vojno pa sem imel priliko bivati pri vrtnarju enega svo jih gradov in tam sem vzljubil njegovo hčer. ki je bila zares prijetno dete. Pred šestimi meseci sem postal častnik, toda radi pljučnega katarja nisem mo^el na fronto. Živeli smo torej rajsko idilo. Ta deklica je videla v meni junaka, jaz po v njej kljub *o-| cijalnim razlikam — svojo bodočo ženo. dasiravno .sem vedel, kak odpor se bo vzbudil pri mojih roditeljih. Ti pa so se kmalu pomirili. zakaj menili so pač, da naju bo usoda ločila. Ko pa se je bližal čas mojega po vrat ka na -fronto, sem se odpravil v Tiflis k roditeljem, kjer Sfjiu jih pridobil za ženite v s to preprosto deklico. Takrat, menim, ni bilo srečnejšega človeka na svetu. Vrnil sem se na svoje domrrva-pjc po nevesto, katero sem pustil pri svojcih, ko sem moral nazaj bom pač nikoli zvedel. Kdaj in na fronto. Tu se je tešila s čita- kako se mu je podala .' Vsekakor njem knjig in zvesto eakala na- mu je v letu 1924 podarila ut.ro-me. Toda bih sem kaj kmalu ra- ka in od takrat živela ob njem njen in ujet. Iz Turčije sem se po- kot njegova žena. Xa vs:i. moja tem vrnil 1010 leta. pisma je molčala, jaz pa nisem Ruska revolucija pa je mVd tem smel v Mofikv6- Zaka-* ^ um' vse prevrnila. Po brezkončnem Teni ve^e Je hlUt moJ<> ln vendar se prebije skoz. . poizvedovanju sem končno le iz- presenečfnje. ko sem pred tedni ------, , lv(Hle, 7;1 KVf)jo nevesto Toda tu_ prejel povabilo, naj se udeležim di v njo se je vselila velika spre- 15-letnice revolucije. Xekako blaz-memba. Še lepša je bila kot prej, 110 spanje me je prevzelo. Odpo- tudi me je še zmerom zvesto lju- toval sem' Takoj Prihothl v bila, a vnela se je za prevratne Moskvo me Jc obiskala v hotelu boljševinške ideje. Dasiravno je nekdanja nevesta in nu poveda-gledala v meni nekako izjemo, je la- da me ne morp Pozabltl- Pml" vendar strastno mrzila vse pri- la^al *em ^ naj zbežl Z meno1 v padnike mojega razreda. Živela inozemstvo, kjer bova 'poročila, sva pod eno streho in do leta 1922 Bila Je Popravljena, toda msel na otroka jo je zadrževala. Razume se, da so za ta njen obisk zaznali detektivi. Namesto na proslavo. so me odvedli organi GPU v zapore. Xe vem, kaj je morala moja nekdanja nevesta v teh dneh pretrpeti. Bržkone je svojega tiranskega moža prosila, da bi me pustil iz ječe; in brez dvoma se imam samo njej zahvaliti, da sem prišel ven in pobegnil preko finskih meja. In kaj se je zgodilo / njo? Gotovo je radi nečloveškega ravnanja in žalosti umrla; ali pa je bila zastrupljena, človeško življenje je prenehalo živeti. To za Rusijo ne pomeni mnogo. Tje edina ljubezen je šla preko groba in ubegla tiraniji Stalinovi... Kako Sr postane ameriški državljan .15 Knjiga o »lustojiiem vedenju ........ Kubična Kafunira ...........................»75 Uberalizem .........................................5© Ijtibavna iu snuliilna pisma ...........35 Materija in enerlija .....................1.2T Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .?& Mladeničem. 1. z v.............................M II. z v. ........................................JU 'Oba skupaj JW rentov) 27. decembra: E ur'i'* v Uremen 23 decembra: New V or k v CherlK>ur» Manhattan v Have 30. decembra: Olj tnple v Cherbourg 4. Januarja: Majestic v Ch*rr«>urg ■Allwrt itallin v Clifi Uilirs 5. januarja: lirentcn v Itn-rnt n Januarja: Itfi v Ocniiii 7. januarja: l.j);iy«rtle v tlavrr Mlekarstvo ...................................... Xraisko-angletai tolmač ................1.44 Nasveti za hišo ln dom................1.— Najboljša slov. Kuliarira, G»'>S str. le|M> vez. iKalluseki ................S.— Nenisoina bret učitelja: 1 del .............................................30 ilel ........................................jm Največji npisovnik ljubavnih ln drugih pisem .................................75 Ojačen beton ....................................JS0 Obrtno knjigovodstvo ....................2.50 tVrotniuarstvo. broširano ............lili Pravila za oliko .............................£> j Csihične motnje na alkoholiki poti- lagi ......................................... -7* 1 Traktirui rarunur ...............................7? i.Travo in revolurija (Titamir) .........3t> ...........30 Predhodniki in idejni utemelji ru- — Ne. ne pustim vaa. Florstedt. Kajti delate mi krivieo. Niti najmanj ni*em mislil na to. da bi vam hotel deliti kako miloščino, jko va^ enkrat povabim na večerjo, da ae mi ne pokvari kisla jegulja in pečena koko«. Tako daleč Se nkem mislil _žalibog — drugače bi že kupil pri vas kako sliko, ali pa saj nagovoril kakega svojega prijatelja. Bridko se nasmeje mladi umetnik, medtem ko plava njegov ponied po stenah, ki *o bile pokrite z raznimi alikami vseh velikosti. — Pa< akajte uarno. Prav gotovo ne bo več dolpo. ko boste po-] l *tai lavni. — ga tolaži Fritz prijazno. — Kdor je tako marljiv! o i n nadarjen, mora doseči uspeh. Svoje »tališče pa si sami otežujeV.j mladenke, ki so jo vezale z menoj, ker ne iičete n i Itake protekeije. J Še pred njegovim prihodom v Mo- Tega nočem, ker ae hočem iza vse sam sebi zahvaliti, Sovra-. sfevo me je odgnala GPU v iz-l.,m iirolre emte, drugače bi pri avoji družini — naglo umolkne, kot gnanstvo t Arhangelsk. Strahot- je slo življenje brez hrapavasti naiprej. Bil je to čas. ko je Stalin prispel v Tiffis in kot generalni tajnik komunistične stranke govoril ljudstvu. Moja na vesta se je takrat z vso ogorčenostjo obrnila proti izvefitnim oblikam boljševizma, posebej proti taki morali in vzgoji otrok. GPU jo je ujela in zaprla v ječo, kjer pa jo je sam Stalin obiskal. Prvo vprašanje, ki ji ga je stavil, je bilo: — Ali veste, da je taka komunistinja, kot ste vi. nevarnejša kot najgorši naš sovTanik? Po raznih vpraša-i njih pa jo je nenadno zaprosil za roko. Ona pa je odklonila. Zakaj — je vprašal. Ker ga ne ljubi — je odvrnila. Nato Stalin: — Dobro. čakal bom. Ne povejte nikomur. da ste bili v ječi. Prosti ate. Jutro potujem v Moskvo. Če me boste kdaj potrebovali, pišite mi brez strahu... Še tisti večer je zvedel StaJin vzrokih odklonitve in o vezeh MILUON NEZAPOSLENIH NA ITALIJANSKIM Rim, Italija, 21. decembra. — Dne 30. novembra je bilo v Italiji 1.038,000 nezaposlenih. Ob istem času lanskega leta jih je bilo 878 tisoč. Ave Maria: v fino usuje vezano .. > poučne knjige Angleško slovensko berilo ............2.— Anglesko-slov. in slov. and. slovar .90 Amerika in Amerikanri (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. mafii ________________.10 Boj nalezljivim boleznim .................75 Cerkniško jezero..........................i.... 1.20 Domači živino/dravnik brofilrano Domači zdravnik po Knaipu: broširano .............................„.1.25 Domači vrt ...................................13* (jovedoreja .......................................1 30 Gospodinjstvo ................................1JZ9 Hitri računar ...................................73 Jugoslavija (Melikl 1. zvezek 1.50 *keea hlejalizma ____________________134 Radio, osnovni pnjmi if Radio tehnike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Račtmar v kronski in dinarnki veljavi ........................................73 Kočni slov. italijanski in itali- janski-sluvenski slovar .............9( Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ...........................................5f Solnčenje .............................................. Slovenska narodna mfctdinji (obsega 45- strani) ...............130 Spretna kuharira. tnlo vezana ....1.45 Sveto Tismo stare in nove zaveze, lefHi frilo vezana ........................3,— Sadno vino ........................................ Sadje v gospodinjstvu ...................~75 Spolna nevarnost ............................25 Učbenik angleškega jezika tnlo vez....................................1.51 broširano ....................................l.'JT t'vod v filozofijo (Veber) 13<< Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ______________1.25 Veliki vsevedež ..................................ii VoščiIna knjižica .............................JI Zbirka domačih zdravil .....................fi« Zdravilna zelišča .................................4l Zrl in plevel, slo\ar uarainega zdravilstva ..................................130 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.9* • 'herbouik < .'iKTtHIlil g -- zve2ek. 1— '2 snopIP ---------1.80 | Zdravje mladine ................................1-2? Kletarstvo (Skalieky) ....................2.— Zdravje in bolezen v domači hiši. Kratka srbska gramatika ................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov ________________________30 (Nadaljevanje.) Kako se postane drfavljan Z. D. .23 l'rorokova!ne karte U zrezka ............................... .1.2t Zgodovina Srbov, Hrvatovln Slovencev (Melik) II. zvezek ...............................JH> iiiiiiim ;ii»»iii.i aaEJMSI'U'lMli' jl!!m.iaJMJilJJMIililS "" lir nmKKi-aKig «r?iiiiii!iram!'- ijHBMMaBOcS S 11. januarja: vhnhun v Difrt'ouri .V i >jii i (a n iu v Cherbourg llHtnlnirjc v Clierbourg 14. januarja Cltariiplsiift v Itsivre Kuropa v isremt-n C«»l.l.- tli vol«, v Črti'« 18. januarja: Pi»-h. llarOinjc v ltavr* l»<-.it»«hland. Clierbuniif 29. januarja: • Nyniliic v Chfdbnurt 21. januarja: Ifit-int-u v lCrt>rT>cn Satnrnia v Tisi 1'ari« v Havre Wt-«J;iui v Uoulocne »ur Mar 25. januarja: MstnhMltun i- Have NVw York v Chcrlxiurf 26. Januarja: B-r«-ngariu v Cherbourg 28 Januarja: l„ir;.>•<•( (t- v Havre 31. januarja: Eur<>pa v Hreni »n Januarja: Maj.»j i, v Cherhours Ali.«- t i:.L.'liti % Oicrbnr^ 5. januarja: Hrnnfij v i 'lirrlwure 6. januarja: ll«-x \ «;«-»< i;i 7. januarja: l-ifayettf v Havre 11. januarja: AuJ..grt.- »ur .\I«-r 25. januarja: .Manilatan v Havre •NfW York v »'herbor.rg 26. januarja: B»-r«-ii»?ai ia v ('li«-rl»otii K 28. januarja: l.ifav.-ire v Havre 31. Januarja: Kun »pa \ Iir»-»ii»"ri 1. februarja: Altiert Bailin v CIkjiImhiij; 3. februarja: A»iuitania v C"lierl>oiirK 4. februarja: Oinlc di Kavoia v 'lenoit 7. februarja: lirt-mm v l!rt-m«*n 8. februarja: Uevialhan v Cherbourg Hamburg v <"herbrHirjf 10 februarja: olyni|iic v «"h«-rlH«urH Paris v Havre 15. februarja: lu-rt-njrarla v Cherbourg 16. februarja: l>fulM'h'antl v r"h«-rl».iiru 17. februarja: Europa v Itr«-m.-n 18. februarja: Chuiiiplain v llavie IN-x v Genoa 22. februarja: Itrem«-n v I!r«-rn«-n 25. februarja: 0>ntf «li Snvoia v C*nr»a Maj« stir v <'Im-I l»ot" « Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Prepričajte se! POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda i