Miti uuUaaft? glasilo slot/enske narodne: podporne .jednote OradaMki ln upr»valikl | •Inrl; »OftT H. Uwud«U av. Office »r publicaUon: 2tto? Hti. loiHUfiul« m v«. Tvl.'|tluntc; lAww«l»k 4003. ! II •>■ n - m' I LETO—YEAR XI. i - ja $3.00. M CkiMC«. lUlnoU. 155T CHICAGO, ILL., SREDA, IS. Sapterabra (Sept. 18) 1918. $3.00 STEV.—NUMBER 219. CENTRALNI ZAVEZNIKI NE BODO USPELI Z MIROVNO OFENZIVO. _,_ Izjave zavezniških državnikov in časopisja. Avstrijska mirovna ponudba je neod-kritosrcna. Predlog avstro-ogrske vlade za mirovno konferenco odklonjen. Ameriška vlada vstraja na prejinem stališču. \Vashjngton, D. C. — Državni tajnik. Lansing je podal sledečo izjavo: J»z sem poblaščqji od predsednik^ Wilsona ir-javiti, da bo odgovor amerižkdfcdude na avstrijsko noto, v kateri predlaga vojskujočim državam neobvezno koiiferdueo za sklepanje o miru, sledeče: Vlada Združenih držav čuti, da je samo en odgovor, katerega la-luko da cesarski ivstro-ogrski vladi. Bilo je ževečkrert jasno povedano, pod kakimi pogoji so Združene države pripravljene razpravljati o miru. Izrekli suto i.afic pogoje trezno in preuiišlje-no. Zato ne moremo vzeti v obzir nobenih predlogov zu konferenco v.aadevj, v. kateri je naše slu-Lisce tako jasuo določno iz-tuzono. i Zavezniško časopisje po avstrijski inoti. » ' v. ■ v London, Anglija. — Vse Ion-donsko časopisje razuu "Dail> News," je edino v tem, da je av-Klrijeka mirovna nota navadna " kamof laža^" ki ima edini namen dati Hindenburgu čas organizirati neui#k» armade. Drugu teorija je, da ljudstvo v centralnih državah resno želi mir in zato naj bo ta nota nekaka poteza, da sc bo potem njiho- iri Mi Ji--■P ■ ■ ■ vemu ljudstvu zopet lahko reklo, 11)WIIII1ii je, ds so diference med Ida pade vsa krivda /,u nadaljcva;^^,^ skupinami sedaj ju- Namen avstrijske note je raadvo- jiti zaveznike, pravi angležki zunanji tajnik Balfour. Lcrtidon, Anglija. — Angleški minister za zunanje zadeve Balfour jc v govoru pred angleškimi časnikarji iz kolonij dejal, da avstrijska mirovna nota ne bo prinesla centralnim zaveznikom tistega uspeha, ki ga nameravajo z njo doseči. "Jaz ne morem najti v tej avstrijski predlogi niti najmanjšega upanju, da dosežemo tak mir lUkorsnega želimo, ne pa samo začasno prenehanje s sovražnostmi." Dejal je, da je po natančnem študiranju note apo-anal, da ni v nji ničesar, kur bi nus vodilo k zaželjenemu cilju. Cilj zaveznikov Jil od^fftčati r»-benega predloga, ki bi nas "dovede) k hitrejšemu končanju vojne. Toda hodoči mir moro biti res mir, ne pa samo odmor, v katerem se bodo drŽave hitele pripravljati na novo vojno. Balfour jc izjavil, da ui bila že nikdar nobena koalicija tako močna, ka-kor je sedaj zavezniftka koalici-ja in nihče ne bo dosegel uspeha, da jo razdruži. Pregovore, kakoršne predlaga avstrijska vlada, bi imeli veliko vrednost v gotovih okolščinah, jc dejal Balfour, posebno z ozlrom „u ponos držav, kajti taka konfe-renca bi ne bila ponižujoča, Pri- POROČILO S KON- Masarik otvori o bo-VEN CUL dožnosližeskoslo vaške, republike. 180 DELEGATOV IN OL. OD BORNIKOV NA ZBOROVANJU 248 članov v armadi. Springfield, 111 —V pondeljok 16. septembru so se zbrali delegatje iu delegat litje v dvorani Arion v Springfiddu, lil,, točim ob osmih in euo uro pozneje je gl. predsednik l>r. Vogrieh otvo-ril sedmo redno konvencijo tf. N. P. J. s kratkim govorom. Nato je predsednik predstavil ' Mr. Snagga, pomožnega državne- 1ov* H '' SEDEM NARODOV JS ZAHTE VALO OSVOBODITEV IEPOD HABSBURŠKEGA JARMA Waahington, D. 0. — l)r. T U. Masarik, predsednik Češkoslovu -skegu nerodnega sveta lu najbrž pi vi pridsednlk češkoslovaške re» publike, je dejal te dni v intervju-vit, da je s priznanjem od ameriške vlade češkoslovaška republika go- nje vojne na zaveznike. "Evcntu-elne koristi, ki.bi jih utegnila i-ctI avstrijska predloga za mi- ni rovno konferenco, je omogočila Nemčija s svojim priazdevatijem skleniti separaten mir z Belgijo pod pogoji, ki so bili objavljeni zadnji ponddjek. Edino an list aa pogajanja. Undonska "Daly News," pravi, da so zavezniki tisti, ki ima-jo vse pridobitve in ničesar za Izgubiti, čc pristanejo v tako konferenco. Avstrija potrebuje hi ter konec vojne bolj kot katera koli druga država. Ce pristanemo v tako konferenco, ne bomo prav nič ogrožali naAih fundauientsluih principov, pravi omenjeni list. Londonski "Tclegraph" pa pi šc, da je predlogu neodkritosrč na in absurdna. V tem smislu komentirajo avstrijsko noto vsi dru gi vodilni londonski listi Nerodna komedije, pravijo psriž ki čneopisi. Pari«, Francija — Francosko javno mnenje ne kaže nobenih simpatij za mirovno konferenco, kakor jo predlaga avstro-ogrska vlada Mnogi lisll svetujejo, naj jo zavezniške vlade enostavno I-Rnonlrajo eteui. da ne dajo na njo nobenega uradnega odgovo m. Vsi so mnenja, da zavezniki »e unejo mislili «a nobeno mirovno konferenco toliko 'aaa, do-kler centralne države ne priznajo Mirovnih načel, izraženih v ml »»vnpm program« predsednika WUa**a. sne "Jaz ne govorim o predlo Hib. ki so bili dani pred dvemi etl ali enim letom, nego o pred-ogi zadnjega tedna. Nemški pod-kanoelar je v svoji izjavi za nemško vlado jasno pokazal, kje sto-ji Nemčija z ozirom na vprašs-njc lici gi je, Alzacije-Lorene nem-, Hkib kolonij in brcst-litovske lu bukareške pogodbe." Dejal je na-dalje, da prizna točko v avslrlj-Hki noti, kl prsvl, da je vsa ave-tovna civilizacija v nevarnosti in da se z nadaljevanjem vojne ris-kira mnogo tegs, kar je d*|b vsakemu, kl Želi napredek člove-čanstvu. Toda lz Payerjevega go-vora se spozna. asN-nčijsne ,,a-merava plačati nikake odškodni-;;rHelgiji. Nemški tajnik ziina-njih zadev je dejal, da Nemčija n. verjame v principe vojnih od- 'wur . . 11 Kar m. tiče vprašanja kolonij. u%T Balfour: "Kolonl>ln4> J 1-7. i- ie zadeva, v kateri nI gu pravilnika, ki je pozdravil konvencijo v imenu župuna me sta Springficld. Dejal je, (Ja gu veseli, du ima pred seboj slovensko konvencijo; in izrekel je željo, do bodo Slovenci in ostal! Slovani krepko podpirali Ameriko v sedanji vojni za demokrati J čni mir. Br. Oodiua se je zahvalil govorniku v Imenu koiiveutd-* h Potem je bila sprejeta nu pre-dlog br. Zavertnika pozdravna brzojavka predsedniku NVilsonu in druga brzojavka a guvernerju države Ulinois. Hprcjetu jc bila tudi brzojavka, ki pozdravlja konvencijo Narodne Hrvatske Zajcdnice in izraža želja, ila bi s« Čimprej doseglo demokrat Ičiu* združenje Jugoslovanov ^•federativni icpubliki Dopoldanska seja je poleklu z volitvami razuih odboro za dobo konvencije. Predsednikom kon venelje je bil izvoljen z veliko večino br. Petrovich iz Clevelandu, podpredsednika sta pa Fr. A let- U Chicage in Fr. Somrak iz Clevc-lunda. ' Zapisnikarju, sta br. Brunschinid in sestra Justina Kom. Dalje jc liil izvoljen odbor za resolucije iu odbor za prejemanje brzojavnih in pismenih čestitk. • Konvencija je po daljši debati sprejčla predlog /. veliko večino, da sc ludi članom odseka za pri tožbe in odseka za pravilu podeli pravica glasovanja iu stavijo nja predlogov kakor delegatje; ravno tako je bila upravitelju br Modini prizna nu pravica, da su»< kandidirati za ptmovnl Na vprašanje, katere kraje bo obsegala nova republika, je Masa rik vzel svinčnik iu potegnil črto j^a vasi ol ed]Nemški Nemčijo iu Ogrsko. (Vžka, Moravska in ftlezka Im v novi •'»publiki in k tem deželam se doda Hlovaška do Preshurga na jugu iu Uugvara ua vzhodu — vsa severna Ogntka. Nova republika bo štirikrat večja kakor Belgija iu štela bo 12,(KM), (MM) prebivalcev. Dalje ja Masarik dejal, da bo listava določala poleg predsednika dve zakonodajni zbornici, višjo in nižjo in samoupravo za imrodne narodni; manjšine. Nova republika ima že svojo provlaoričuo saatavo: štiri zvezde na modrem |>olju * modro-rtlečiml programi ob straneh. 1 • New York, N. Y. Tukaj so ob-državuli shod Oehoslovuki, Hloveu d, 111 vati, Srbi, Poljaki iu Rumun-ei, nu katerem wo sprejeli rezolu-c i jo, v kateri ai>ellrajo na Združc-ij. di-žave, da jih oproale Jbahsbgi škegu jarma. Rezoluciju priporoča razkosanja Avstro-Dgrske. uaior Mil< licoock, p»fdwdnik odseka za zunanje zadeveje rekel, da ImkIo Združene države |widpira le zahtevo mullh In tlačenih uuro (lov po sumoodločevauju. KAMPANJA ZA POVIŠANJE PREMOOOVE PRODUKCIJE OFENZIVA NA BALKANU. Novi uspehi na zapad nih bojiščih. ZMAGA V ARHANGELU. 1 Z ameriško armado v Franciji — Gibanja v nasprotnim taboru dokazujejo, da se misli sovražnik umakniti sa Hindenlnuivovo drto v Loreni, ako bodo Američani nadaljevali s pritiskom ua armade. Sovražnik poži-vasi ob Motali. ja bila ujeta vaa srtelirija 31. uamlka divizijo nri o peri ran Ju ameriških dat taj fronti. 85. avstrijska divizija na planoti ob St. Mihielu ja imela nalog se je omogočilo umikanje nem škim oetam. Poaledloe 10 bile aelo oMutna aa imenovano divlaljo, kajti trptla ja velika lagube na padlih ln ujetih. OFENZIVA V MAOEDONIJI. S pomočjo Franooaov «0 Srb> na-, .predovall pat milj na p/milj široki fronti in aajell 8000 moi la 10 topov London, 17. aapt. - Angleške dete io iadatno napredovala aa-veroaapadno od St. Quentiua v •meri proti La Verguieru , S Angleško armado v Franoiji — Britskc. dala na flandraki fronti napraadujajo ob ypras-me. ninski 6rti. Nahajajo n la ono miljo od Hooga. 1 m 111^1 11 III^., , u ik'1 '-v« Petrograd, Rusija. — Ameriški, angleški in franooskl oddal-ki 10 potisnili naaaj bolšavlžke dete na arhangalakl fronti. Tako poroda tukajšni liat "Pravda." ■ ../»k Sedem nenOkih eroplanov ia ja moralo ipnatiH na tla. Parls. 1«. sept, • V dneh 14. iu Ift. septembra so bili nnsl eto plani 4elo aktivni pel iifeizlvulli operacijah uinrrlAke armade. Kljub hudemu vetru, iu niskim o biakom lu dežju so unsl eroplaui /imledotnli nižnik^ ler bom-I mi i*tl i r« I i trafis|»0H|c iu umlkejo če armade v okolišii. CatifliJiss, Solun, IT. atRt. — Fiinišfla|cimmhl( .mi, Vl^neuHes-tes- Hat-in srbske dete so na balkanski tonchatclu iu Mara* U* Tours. fronti prestopile v ofenaivo ln a modnim sunkom napredovalo aa pat in pol milj. Porodilo, kl to javlja, ja uradno. Vad kakor 3000 moš ja vjetih in petindvajset to pov vplenjenlh. Franooske ln srbska lagube ao neanatne. Letalci so ■ velikim uspehom sodelovali v mn* Mrdcm sovražnih igla I se je ralo apnstlil ua ti*. .Vasi opažo valid oddelki so *1nju1i nevihti krožili po zraku lii prinašali pO vfdjnlš' vu imlreblio ' IHformacijii o situaciji ua bojišču. bitki. Britski uspeh 1 London, 17. sapt. — Angleški PSRSKING NOČE FO NEPOTREBNIM ŽRTVOVATI LJUDI. Wa»hinjfton, 17. sept, - Visok Washlngton, Dv 0. - Kurivna uprav« je prejela poročilo, d« nt-da rji v tllluoisu izredno pridno delajo in du narsšča V tej držuri pndukcijtt premoga. Ali treba Je, termin, j e npodbujajn še k večji produkciji!md masti v okrožju velike nem legatov, kl kaj predlagajo in de- |() d|l M, ruaarji zavedajo, da na!ške trdnjave MtU. — Frescati —--------—r " " | w i< »iiiiiM K»II, «». ■*!>«, — »""" vo.bti urad porm'-ai Nafti' či-tc so uradnlk vojnega toddelka Ja Uja-včeraj napredovali- v smeri ^ l0 pri osvajanju Metan od • ' ....... .. .. U...... I^u .In.t J ki I Vil ! . . m a ____ Vergnlcr, scvarozapeduo od Ht. (Jucnttoa. Hcveroza padno od 11 ut-, lučka io scverovahodno <»d Niti Chapcllc smo včeraj lu tekom ttu-Čl utrdili pozicije. USPEŠNO DELO AMERIŠKIH LETALCEV. Z ameriške fronU v Loreni, 17 \ orašanje je zadet prajKoazums. Ml - nt ran i in Ne««i- dru" em Wa.hington, I). Cj allt WHaon k popolnoma odklo-nil avatrljeki predlog za m^no Konferenco in njegov izjevs je bil- podana javno^i H »r. 1» , L k« je švedakn lcga«»ja lz ro lin državnemu departmentu av-(Dalja »a 3. etr. 1. kol) batirajo, ne pridejo v uradni za planik konvencije. Na drugi seji popoldne so bila poročila gl. odbornikov. 01. tajnik br. Verderbar je podal dol-j poročilo o finančnem in aplo-šnem stanju jednote. Ker ImkUi imeli člani in čitalelji "l»rosv.^ tr" priliko čitati vsa poročilu gt odbornikov v zapisniku, jih' ul vreifho tukaj omenjati. Omeniti je šc treba, da je dvorana, v kateri *e vrši konvencija, lepo dekorirana iu zunaj na proče-lju vlai med veliko ameriško lu slovensko zastavo jedmitltts slu« betta zastavica z W članov v a-uteriški armadi in dva sta že padla ns l»oji*ču v bojtt »s demo-k racijo. Vaeh delegatov In gl mlbornl-kov je privatnih l^ll Nadaljno |KiMlb» »lc
  • HI V slad drugih vzrokov I: ranjeni 14} ujetniki \l us nemške avUtlške hetigafje v B(»ula>. Marhsnge, Bohu ln IjOU Z ameriško armado v Loreni, Predsednik je pred nekaj tedni v po* bul proklsmaciji pov«isl Vojni Ujnik *km v Londonu l.oiidotf 17. sept. ~ Ameriški fojui tsjnik Baker je prišel v tmšn iz Pariza T« H« Vof.fr-,iral / raznimi de^voikl n ložaju kako važno delo opravljsjo rudar-ji; Primerjal je njih dels s vojn-škirni nevarnoslmi Itt opravili na f run ti. Kurilna uprava pričaku . je, da rudarji ne izontajajo od dela, ampak .alhnjnjo redno v rudni-kt iu prodneirsjo kar nnjveč pre-li m v not m ko pričakuje ku ia rudarji le v zelo vsž napadel ameriški Mtmolet, kl ga jr vodil lajinaiit Rlehardaou. •premi jan «1 lajtnante Du«k «tciua kol opajuiralea, Amerikan-en sta Min prlall>na spusill sa ns zemljo Angleški, francoski Ju ilalljauskl letalci m (Mnlclovall z ameriškimi 181,838 BO FOEVANIM V AR MADO PRED II OKTOBROM VVashlnuton, D. i*. - Med '25, septembrom In I«, oktobrom bo Itozvsulh v armado |H|,M* moi, izmed k starih bo 142,000 beleeV, drugI pa #rnrl. Po uekslerih dlatrikllh bodo morali posvnll Ša nekaj tlstlli ki mi se registrirni! zadnji čair« lik, da z njiiid Izjaipidnljo dolo- šeuo število mož, ki jil.......... poslati prizadeti dUtrlktl. m dopu-t ."kl j Z ameriške fronta v Vogmlb, i.a nai »h, kratek, če je le mogoče., |7. MptPomnožen« delovanje ,M naj no m__r -f(ilerije v Vogezll. opravičuje Votakil V samite "FraevaU*' slutnjo, dn ^pripravlja napad .. klinik nsip k^P ^ Mnog« , signallziranls ..............psrL,- r.djnlUaC.....p Knotu, PRIPRAVE ZA OTVORITEV NO-VEOA TABORIŠČA. ^ Camp Tajrlor, Loulavllle, Kjr. — Brigado! general Fred T Auatln, obišče še te tndcu Cauip Coa, ds m. prepriča, čaje ulH.rišče v Htlli- tonu še pripmvljono, dn aprejm« »vojega |»oveljujo*egn čnotnlka ln njegov štab. Ce 1h» vae dodelano, tedaj »m. poveljnik Camp Tnjrlorja Pozdrav io pozdravljanje. Pozdrav ni nič priučenega, mar-več nekaj prvotnega; najdemo ga pri vaeh kulturnih narodih I ntvarila ga ni kultura, uego je aamo predrugačila njegove oblike Htari Grki ao ai zaklicali, kadar ao ae aešli ali ko ao »e poslavlja-li: " Vceeli ae!" To je gotovo/m« čiien dokaz za življensko nazira-nje Grkov, ki ae jim je zdelo veze lo uživanje vaega lepega najlepši namen življenja "Ave" (pozdravljen), "vale" (zdravo) je pos-dravljal Rimljan, v čigar čim dalje večji državi ao ljudje iieprcetano prihajali in odhajali, ae danea pojavljali, a jutri zopet izginjali Izraelci, prvotno paatiraki narod, ki ac je pomikat a kraja v kraj, ter živel atoletja v suženjstvu, večkrat tlačen in pregenjan, niao poznali dražjega na »vetu, kot mir. "Mir bodi z vami" ae je zato glasil njihov pozdrav Ko jih je uuoda razgnala in razkropila po avetu, tedaj ao se spoznavali med aeboj po beaedah "mir bodi z vami" Krščanstvo ae je začelo razširjati po »vetu in ime odrešenika je poetalo znak bratstva; "Hvaljen bodi Jezua Kristus!" so sc pozdaavijali že v čaau preganjanja kristjanov, in "Amen na veke" sn odgovarjali Ta pozdrav ae je ohranil še do danea v mnogih narodih Prav poaebno je v uavedi pri naa na kmetih — "Z Bogom" pravita Francoz In Italijan, in tudi Hlovenci smo si prikrojili "a Dio" v "adijo" Narodi, ki prebivajo ob morju in ac mnogo vozijo, se poalavlja-jo s željo "vozi sc dobro!" "Pere wcll", pravi Anglež, "Far-wall" fived, "Farvel" Dance in "Vearvel" Holandec. Jako značilen jc potdrav Rusov "Praščajl" (Oprosti) V njem ac kaže pravi značaj Rusa: mešanica uiehkuerčiioati iu rezko-Nil. Zdi se, kekor da hoče, ko od-baja, prositi odpuščanja za morebitno Žalitev, ki jo je nehote izrekel Slovani, posebno Poljaki in Slo-, vsnei, si iele zdravja, ko sc snidejo ali kadet odhajajo "l'<> zdravljen", "na zdravje", "zdra vo" in "dober dan—Bog daj!" to, oo naši navadni iu najlepši pozdravi. Maj običajni "klanjam se" smo povzeli od drugih, tujih narodov. Američan posdravi Aiueričaiui srečajo, to je njihov pozdrav. Za-a kratkim "kallo" (helu) iu vpo utorei ob Gviucjaki obali pa se pu hite ljudje brezbrižno drug mi-(prav dobro). Pozdrav ^good da> mo drugega in se pozdravljajo, ne Sir" in "good morning, Sir" ali Ida bi pri tem kaj mialiH. Pozdrav "1 Hbth you a good moruing, ma dam", ao v navadi le uied pluto-krati in višjo buržoazijo. Prišli so aem z Anglije. Razuu teh iu muogih drugih izrekov igrajo veliko ulogo pri po zdravljenju tudi kretuje. V f-vropi in tudi ponekod med višjo ameriško buržoazijo je akoraj splošno v navadi, da se poklanjajo in cdkrivajo. Slikanje rok je baje nemški običaj, ter je znak sa upnoati. Poljubljanje rok damam jc francoska in nemška navada, ki ao si jo prisvojili tudi Poljaki Slovenci v domovini začeli posne-in Cehi. V zadnjem čaau pa ao tudi Slovenci začeli posnemati to grdo navado, daai je tako pozdravljanje v pojmlnem neao-gljwju in protislovju z njihovim znalanjem. V čaau, ko ae borimo za žensko enakopravnost, naj bi se poljahljanje rok pač odpravilo ali do ekrajnoet i omejilo. Zdi se mi, da je poljub na roko za onega, ki ga da, skoraj vedno nekaj^ poniževalnega, in naj bi bil zato samo Iz* raz poselpiega spoštovanja, velike ljubezni, izredne hvaležnosti in u-dsnosti, ne pa običajen pozdrav, ki ga je deležna že akoraj vsaka ženuka, da le nosi moderno obleko in klobuk. Pri Rusih je bila včasih navada, da je goapod poljubil dami čelo namesto roke; danes pa se je ta j običaj že skoraj popolnoma umaknil poljubljanju rok. Pozdtavi nekulturnih neredov ao jako različni. Torek, dasi je že stoletja v K v ropi, ai je vendar ohranil šege iu navade orijenta. Njegov pozdrav docela odgovarja njegovemu značaju reauo lu slavnostno prekriža roke na prsih in se nakloni. Prebivalci Severno Afrike tudi polagajo roko na aico in poljubljajo v pozdrav lioe pozdra vi jenca. Divji iu buren, kakor je njegovo življenje, je po-, zdrav Reduina, ko prihruuti na M-krem konju iu tikoma pred pozdravi jeneem izstreli svoje orožje. Lapi in Otahajci si podrgnejo nosove drug ob drugega, ko se ni nič več simbol najpleiucnitejših čustev, ki polnijo človeštvo: izraz spoštovanja, prijateljstva in ljubezni, marveč prazna forma, ki ne pove ničeaar. Ae manj. Način pozdrava od odzdrava je čeetokrat izraz nadutoeti, ošabnoeti, domišljave puhlosti. Koliko jc ljudi, ki ne znajo — ali nočejo — pravilno l»ozdravljati, ter v zalivalo za u-dan ali prijazen pozdrav jedva vidno pokimajo z nosom! Drugi zopet izzivajoče čakajo na pozdrav onih, ki ao morda v življenju alučajno ostsli za spoznanje nižje in nt*o dosegli dovolj viaoke družabne stopinje, a so po zaslugah, pameti in omiki višje kot domišljave ničle! V tein oziru se posebno odlikujejo nekstere Žene odličnih ali bogatih mož, ki odmerjajo avoje pozdrave in odzdravc natančno po številu svojih tisočakov. Pozdrav in odzdrav ata termometer inteligence, srčne izobrazbe in plemenitega, oziroma surovega čustvovanja človeštva. Pozdravljaj vedno vidno in dovolj glaano, ue vsiljivo, brez. ošabnoeti, a tudi brez drzne domačnoati! Odzdrav-Ijaj prijazno in ali&no! Ako pa ti kdo na vljuden pozdrav ne odzdravi, tistega poslej tudi prezri. Le tako se ti nc bo treba sramovati lastnega ponižanja. " album. Titularni svetnik Kraterov, suh in tenak kakor fižoiova prek-Ija, je stopil naprej in nagovoril Žmihova: — Vaša ekscelenca! Prevzeti in ginjeni od vašega dolgoletnega načelovanja in očetovskega negovanja . . . — Več kot celih deset let, — mu je zašepetel Zakusin. —Več nego celih deset let, poklanjamo Vaši ekscslenci podre spoštovanja ln globoke hvaležnosti ta album z našimi slikami že-leč, da nas še dolgo, dolgo, do smrti, ne zapuirtie ... T- — S svojimi očetovskimi navodili na potih pravice in napred-ka ... — je dodal Zakusjn in si o-briaaipot a čela; oči vidno rad bi bil govoril in prsjkone je iuiel pripravlje ugovor. — Naj vihra, — je končal, — vaš prapor še dolgo, dolgo na poprišču geniju, dele in domoljubne aamozaveati! i Po igubančenem Icveui licu jc Žmihov u zdrknila solza. -4 fiospoda! — je dejal s tresočim glasom. — Niaem pričakoval, nisem'si mislil, da bodete praznovali moj skromni jubilej... Ganjen sem . . . prav močno ganjen ... Te minute ne pozabim do avojega groba in verujte mi, verujte, prijatelji, de vara nihče tako dobro ne želi kot jaz. In če je kedaj bilo kaj, tedaj zmenim za vašo korist .. Žmihov, pravi držsvni svetnik, je Ipoljubil tltulamegs svetnika Kraterova, ki ni pričakoval take časti ln je prebledel od vzhičeno-ati. Nato jc načelnik mahnil z roko izrazivši, da vsled vznemirjenosti ne more z besedo na dan, in zaplekal, kakor da mu niso podarili dragega albuma ,ampak da ao mu ga vseli ... Ko se je nekoliko pomiril, je izpregovoril še nekaj čustvenih besed, ijtisnil vaem roko in odšel ob radostnih vzklikih po stopnicah, sedel v e-kvipažo in se ob plohi blagoslovov odpeljal. Sedeč na vozu je začutil v prsih naval doslej nepo-zpanih radoatnih čustev in še enkrat zaplakal. Doma ao ga čakale nove radosti : njegova rodbina, prijatelji in znanci so mu priredili tako ova-cijo, da se mu jc zazdelo, kakor da jc v resnici mnogo koristil domovini in da bi bila za domovfeo nemara zelo trda,da ga ni na soe-tu. Ves jubilejni obed je bil sestavljen iz napitnic, govorov, ob-jemrfV in solza. Skratka Žmihov nikakor nl pričakoval, da- bedo njegove zasluge tako visoko cenjene. <— Gospoda! — je dejal pred djsertom. — Pred dvema urama stpn bil bogato odškodovsn za vee to trpljenje, li doleti človeka, kateri ne služi le črki in obliki, temveč svoji vesti. Ves čas svojega življenja sem sc držal načela: niao ljudje zastran nas, am p^k mf smo zaradi ljudi. In danes sem prejel najvišjo nagrado! Po- — Ah, kako lep albumi — je pripomnila domača hčerak Olga. Mialim, da velja petdeset rabljev. O kako krasen! Papa, daj mi ga. Slišiš T Dobro ga shfrauim... Kako je lep. Po obedu je Olga odnesla album v avojo sobo in ga zaklenil^ v miznico. Drugi dan je pobrala iz njega uradnike in jih razmetala po tleh; na njih mesta jc za-teknila slike svojih tovarišic u zavoda. Službene uniforme so sc umaknile belim pelerinkara. Ko-klje, sinček njegove ekacelenee jc pobral uradnike in pordečil njih obleke z rdečo barvo. Onim brez brk je naalikal zelene brke, golobradcem rjave — brade. Ko se ni dalo nič več prialikati je iz slik izrezal figure, jim prebodel oči z iglo in se igral z njimi vojake. Izrezavši ti t ula ritega svetnika Kraterova ga je pritrdil na prazno ikatljico od vžigalic in ga takega nesel svojemu očetu v kabinet. I— Papa, spomenik! Poglej! Žmihov sc je zahobotal, se sklonil in krepko poljubil Nikolaja na lice. — Zdaj pa pojdi, porednež, pa pokaži mami. Naj tudi ona vidi. jeni uradniki na velepomembni današnji dan v znamenje našega j dr« jeni uradniki "so mi poklonili IZ ZLATEGA SREDNJEGA VEKA. album . . . Tukaj je! Ves prevzet sem . . . Praznični obrazi so se sklonili k albumu in ga ogledavali. Nazodnjaki, ki so nasprotniki vsakega napredka in sc najboljše počutijo, ako ljudstvo ostane nevedno, kaj radi pojejo slavo srednjemu veku, v katerem je bilo kruha za vse in so ljudje živeli v miru in veselju. Zgodovina pripoveduje vse nekaj drugega. Umori, tatvine in sleparije so bile mnogo bolj številne kot danes. Roparstvo, posebno viteško roparstvo, je cvetelo, kmet je bil tlačau , grajskih gospodov, samostanov in škofij. Z njim se je ravnalo grše kot z živaljo. Inkvizacija je zahtevali svoje žrtve in pravosodje je bilo tako, da se je vsaka zver v človeški koži lahko napila človeške krvi. Posebno so trpele ženske, katere so sežigali kot čarovnice in strašno mučili z mučilnim orodjem, preden so jih izročili grmadi. Vtakih razmerah je lahko vsak krvolok, Iji je postal čarov-niški komisar, spravil popolnoma nedolžne ljudi na moiišče in »e o-koristil z njih imetkom. Tak krvolok je bil doktor Bu-ermonn, ki je v sedemnajstem stoletju postal čarovniAki komisar v Sieburgu pri Kelmorajnu. V mestnem magiatratu, drugih uradnikih in sodnikih je našel poslušno orodje. Tekom treh let je ta krvolok izročil 300 oseb vislicam in grmadi. Oacbe, nad katerimi sc je izvršila smrtna obsodba, so bile veči nonia mlade in bogate. Vsled po-željivosti po denarju je rad segal po ženah iu hčerah bogatih rokodelskih mojstrov. Sam je odredil aretacijo, vodil zasliševanje, združeno z mukami, in izrekel obsodbo. Njemu so se morale t|C di izplačati vae vsote, ki ao bile določene v pokritje sodnih atroš-kov in cksekucije. Potem je razdelil denar proti pobotnici med uradnike, ki ao ga podpirali pri njegovih krvoločnih činih. Sodni stroški, katere so trpeli sorodniki obsojenca ali obsojenke, so bili visoki, ker je imel denar ta-krat nvnogo večjo vrednost kot danea. Vse prizadete osebe, od najvišjega do najnižjega uradnika, od župana doli do mestnega drvarja, od sodnikov do hlapcev krvnika, od županove žene do dekle mestnega pisarja, od trgov-ca, ki je prodal drva za grmado, do voznika, ki je peljal obeojenca ali obsojenko na grmado, so dobile tako visoke nagrade, da so želele, da bi bilo mhogo oeeb obsojenih radi čarovništva. Vsi so živeli na račun justično umorjenih oseb. Najvišji delež je izginil v žepu doktorja Buermanna, pr-vega komisarja, drugi večji je pa šel v malho drugega čarovni-škega komisarja, doktorja Kaš-par Liblerja v Kelmorajnu. Poleg sta oplcnila tudi mnogo oseb, katere sta- osumila nalašč čaro-dejstva, jla so ee odkupile z visoko odkupnino. DEVET TERORISTOV TIH. prije Detroit, Mich. — Agentje ju-stičncga departmcnfa so aretirali na shodu devet avstrijskih poda nikov iii Rusov, ki so nameravali pričeti s terorizmom hkratu v večjih ameriških mestih, Po izjavi juatičjiega deparr-uienta so nameravali takoj po re-gietraciji razstreliti več bank v teh mestih. Organizacija šteje o-koli 30,000 članov. V Chicagu i-majo sedaj zaprtega nekega avstrijskega podanika, o katerem govore, da je vodja te organi/; cije. la vsebino oglaeov ai odgovorno ae uuravniftvo ao uredništvo. JEMELJAN PILJAJ Makuim Oorldj: (Konec.) "Bilo je v Poltavi, brat. . pred nekako parnimi leti. Bil aem pomočuik pri trgovcu z lesom. Eno leto j« bilo vae dobro, potem aem pričel piti in zapil okolo šeatato rabljev, gospodarjev denar. Prišel aem pred eodiičc, vtaknili so me uied tolpo jetnikov In vse drugo —• po izvidu. Ko aem odsedel avoj čas, ao me izpustili. Kam sedaj t V mestu so vae vedeli; da bi ae preselil v drugo mesto, za to nisem imel sredstev. M srni h gostilničarju, je bil snsn prikrivale«- in ki je pomsgsl pri raz-ličnih tstvlnsh. Bil jc dober dečko, čbdno pošten iu hlstrs glsvs. Velik prijatelj knjig je bil, mnogo je brsl ln bil zelo izkušen. Sel sem torej k njemu i "No", sem dejal, "Psvel Petrov, pomsgsj mi!" — "No," je'odgovoril, "to še lehko sto-rim! človek naj pomaga človeku, če ata enakih harv. Živi, pij, jej In dobro opazuj I" Tale Pavel Petrov je bil modra glava, bratec! Močno sem ga apoštoval in on me je zelo ljubil. Če* dan je sedel za mizo iu bral glasno iz knjige o francoskih roparjih . . vse njegove knjige so pripovedovale o roparjih, iu jaz »eni poslušal . . . ej, to so bili čudoviti fantje hi učitijali so čudovita dejanja — iu vselej so se temeljito opekli. Takoj je šlo za življenje ali smrt •—. ali ob koncu knjige -tičke ujeli! »odišče! iu vsega je bilo konec! — so Mcmm- za mesec eni sem bil pri Pavlu Pel rovu, poelušaI sem njegovo branje, raznovrstne po* govore sva imela, videl sem mračne fante, ki so prinašali s\etle stvari, urV, zapeatidce iu videl aem, da v vseh njihovih operacijah ni bilo niti za vinar razuma i*V ho kaj ukradli, iu Pavel Petro*' je dal za to polovico vrednosti — takoj, hej! pri-našaj , pojedine, pijančevanje, hrup — a nič nI oatilo! Ničvredno početje, brat. Kmalu so dobili enega, kmalu drugega . . Is kakšnih važnih vzrokov ? Dolžlli so jih vloma, pri katerem ji' bilo ra sto rabljev pokradene, ga t Sto rabljev! Kaj je človeško življenje vre-dno ato rabljev T Neumneži! . . . Pn sem deja! Pavlu Petrovu* "To je vse preneumito, Pavel Pe-trov, ln nI vredne, da človek stegne roko " — ••llm. kaj naj ti rečem T" je odgovoril "Plščc pobere eno amo, ell pravzaprav re* ni pri vsej atvari nobenega aamoNpoštovanjs to jc vredno! Kaj bo Jttovek, kl posna svojo vrednost, ouiade-leval evoje roke y tem, da ukrade jmr grnAev' Nikdar! Ali M ae ua primer, jas, človek, .'^»r ra-rum je obšle evropska omika, prod«I ^ sto rabljev f" je dejal in mi prilel razlagati na zgledih, kaka ravna Človek, kl je aa»ozave«ten Dolgo sva govorila na ta način. Vi ate Izkušen mož, avetujto mi, to se pravi, kako in kajt" "Hm," je dejal, "to lahko storim! Ali bi ne napravil kupčije nu lasten račun in lastno nemarnost brez pomočif Na primer tako. . . prvqgn se bo vračal Obojmov lz svojega skladišča Čez Vorakio; vedno ima čedno vsoto denarjs pri sebi, kakor sam veš in ujegov pomočnik mu tukaj izroči šc tedenski izkupiček, vsak dan pa proda za tristo rubljev in več. Kaj pravišf" Premišljeval senu Obojmov je bil oni trgovec, pri katerem sem bil pomočnik. Stvar je bila na dve plati dobra prvič, da aem se lahko maščeval nad njegovim ravnanjem nasproti meni in drugič bi dobil masten grižljaj. "To morem pre-mialiti," sem dejal "Brez tega seveda ui nič," je odgovoril Pavel Petrov. III. Umolknil je in si počasi zvijal cigareto. Večerna zarja je že skoraj ugasnila, le še ozka, vodno bolj bledeču proga je rahlo barvala rob nežnega oblaka, ki je tičal nepremično ua zatemnajo-čemu sc nebu, kakor bi bil utrujen. Tako tiho in žaloatno je bilo v stepi. Neprestano ljubkojoče šepetanje valov je s svojim enakomernim, milim glasom še poglobilo to Žalost. Od vseh atrani ao ae vzdigovale čudovite, dolge sive sence, ki so pluh hrezališno čez piano, od dnevne sopare izmučeno, skoraj spečo stepo k nama. In nad morjem ao se užigale tlruga za drago avetle zvezdice, tako jasne in nove so bile, kakor bi Idle uatvarjene šele včeraj v kras temu globokemu, haržunaatemu južnemu nebu. "No, premislil sem stvar in še tiato noč sem ležal v grmovju oli Vorskli In Imel s seboj dvs-uajst funtov težko železno palico. Dobro še vem, Idlo je proti koncu oktobra In noč zelo pripravna temno je bilo kakor v. človeški duši. Pripravnej-šega prostora si nisem mogel izbrati. Tcano ob meni je bil moat, kateremu je tnanikalo na drugem koncu nekaj desk — to se pravi, vositl je bilo treba počasi čezapj. Ležim In čakain. Brat, toliko srda je hilo v meui, da hl zadoščal za deaet trgovcev. Iii tako enostavno sem si predstavljal vso atva(, enostavnejša Id ne mogla biti: treski — in konec!. . ." .temeljen je vstal. "No!.. ..!*iiin iu vse je pripravljeno. Udare«- ln denar Je moj Tako pojde. Tresk 1 fta končano l»o!" Morda misliš, da je človek v sebi svoboden? Larifari, brati Povej, če moreš, kaj boš Jutri ato-rII. Neuuinoat' Ne moreš povedati, če boš šel jutri na desno ali levo No dat . . tovadlgnUe njegovo slavo. V zadnjih dneh v nja* gov e m ti vi jen ju je lakalo dnevno pri njem pomoč do deaot tiaoč ljudi. Napisal je nad 80,000 »dravnilklh predpisov. Njegov SILOVITI ZELISAfcNl CAJ je bilo eno poglavitnnjllh sdravil, to vsa-huje rftr.no zdravilno auovi matere ua rave, v obliki aelil*, raatlin, korenine, itd. Je sredstvo aa telodec, jetra, oblati, trganjo, zaprtnieo, neprebavnost, glavobol li^ odpravo plinov; ojačuje tudi no^ tranje telesne organe. Kn dolar vreden zavitek zadostuje za pet meaeeav. Pilite le dauea in prilollte 81.00 v denarju, znamkah ali pottni nakaz »Iri. Poiljlta 10« več, ako hočete zavarovati poliljatev. Lahko ae naroči, tako, da plakate doma, kadar sprejmete bla go, na C. O. D. i < . MOLLINOSS MBDIOINS OO, 84 MolUngar SolUMag ?4?< reva aadike atare po dva in tri lata, katera to aakaj krsanoga ukrug hlle ali kot »a iigrujo pri vrtu. Nadalje naznanjeni, da linaui na prodaj tri atavblMa (lote) kjer je gori Iii ia is hlov ter ilva tekočI vodi. Ta lirimtor |e ua zelo lepem kraju in Je le dva bloka od poollfn* lifleaulae na ae vemo vahialnej atrani meata. Oglaaite ee oae h n o ali pa pisia»uo prit PS AN K I4VBK. B. r. D. IM in W. lBtk Bt., LA fM-T-P. IIL LADIJSKI TESARJI — SABO TA229KI. ip, , ■ i iT h ,r« tunmtima vsmlbdbs s z Aamo, • start ia iaka8aa! adravalk, 8 88 late« prakso Idrav! —pašna la hitra vaa bo leaai, pisk. Mod«*, oblati, trganje aarvoasoat, krvae bolasal, kak« tud druga bolaaal asolklk Osdravl vaak. boleaea katera ptavsama v avoje eakr bo. Uporablja aajbolja evrepaka, aaiarl ! fka la eatalik dalev avata adravlla. Nla i ke aaaa. Nasvet braaptaAae Telea pra . flad popolaoma jasUks. Prt «eal a» Ameriške vesli Iščejo ue peki za peči kruh In sladčice ter pekovski pomočniki nri mizah in pečeh.— Stalno delo. Vpro&ajte na 409 Libertv ave., Pittaburgh, Pa. Ittelo se delavke za striženji Bivalnih niti in preiska-vanje izdelkov v tovarni hlač. Dobra takoj v začetku. Prejlna lvlajcsa rem poalu nepArsinii. Bennett, Hollander 4 LewU, 1316 Forbe« St., PittobiiPib, Pa. RADA BI IZVEDELA Potrebujemo žene in dekleta za prijetno tovarniško delo. Iipbra plača. 48 ur dela na teden; v soboto se dela samo pol dne. Vprašajte pri: National Biscuit Co., 409 Liberty Ave., Pittaburfh, Pa. Išče se mizarje za delati v trgovini s pohištvom* Delo je, urejati pohištvo, da je isto pripravno za prodaio. Stalno delo; dobra plača. Vprašajte pri ) Half Bros., Homeatead, Pa. SLOVE KSICI ZDRAVNIK' CSS Pesa Ate., Plttstargfc, Pa. I Tale/on urada Court S4S8. Telefon na deaia Nertlla IS70 B FRANC1S A. BOGADEK, alovensko-brvalki advokat, I VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE, soba 103 BakeweU Buildin«, ▼ogal Diamond b Grant 3ts^ (nasproti Court Houaa) PITT8BUROH, PA 2elezniško delo v Younf-wood, Pa. J. Toner Barr, gradbeni podjetnik in inženir. Oglasite se pri :United States Employment Service Office, Rom and Diamond St., Pittaburgh, Pa. Vprašajte za: M. B. King, in prinesite U oglas s seboj. NEW RIVER COMPANY POTREBUJE I ta rudarja« In »8 drtave^ aa dal« prt l»lu~ib . Ta druxha Ima II rudalkav v okraja Ne« Blver, kjer ae kep^S brer dimni mehki premog, ksUrega aa amatra sa ssjso potrebnega M PraSdr lis rasBaB viaoh d da 8 ^bre .hr^to r«MMS M » tem »kral«. T« ae dobre Ma la "Z c. s O »a Virifnia UUasilka »awv, sa Uga la d«v«II dsla is vaeh dan. Vaa pramogsria 11 d.l.j« drs«s 2C. se sa vaj ne potrga. ».U. da prllasje s %MSMafMS prasraga STIako rmugmfr vladi PillU ali pa ae ea.bs« sffUalU prt» NEW RIVER COMPANY, McDONALD, W. VA., DR. JOS. V. GRAHEK edini alovanaki sdravnik in ranoeelnik v Pannjivsnlji Zdravi vse otrodjs, 'Ifke la stoika bolernL Uradne are ao 110 nre sjs-traj do 3 ere popoldan. Bell Telepheas Ceder »M S4S B. Okle Street. M. E PITTSBUROH. FA "Proavete" pito as blagostanja ljudstva Aks as atrinjai 8 njeni, ml Mejami, podpiraj trgoves, ki eglsAaje v Prejeti - V ssiogt imam vas as vsakianjs potre!4di P B O S V,® T A L*a|a4nev»e MM) te LASTNINA SLOVENSKI NASODKl P0PP01NB JBPMDTS Csna ©jflnaov po dogovor*. SakopM - P« Narcrfnmei Zadiajsoe država :l.w M p;' "tm hi Itc *a tri m—t 2.20 » ?ol lata, »1.1» t« tri m (Iitm Chicago) ee; Chicago te ' M M late, tiftO na WU = daily eieapt flundaf aad Ho»day». Wy tka Adv.rti.ing mtaa on i n United Stat« (as countriog, $4.60 D.I ura v oklepaju m. ar. (Jull 10-1S ) pola« «al«ga poM.al^da vaa >o « ta« daovoat liliMi n.r.iala. P« Prodajanje libertibondov 4. vojnega posojila se prične 28. septembra. Za demokracijo in svobodo stare domovine I Vsak saveden amo. ritki Slovenec mora biti Član Slovenskega republikanskega združenja. ZAPUŠČENO DEKLARACIJA. Zanimivi postajajo zadnje čase pojavi v onem delu slovenskega časopisja, ki je z dozdevno sveto vdanostjo zagovarjalo krfsko deklaracijo, o kateri je pravilo, da je Magna Charta Jugoslovanov in edina zvezda, ki nas po-vede iz močne teme na beli dan. Nekaj časa se vrše v.teh logovih izpremembe, ki imajo svoje vzroke — izpremem-be, ki imajo svoj pomen. Ni davno, kar je začela clevelandfcka "Sloga" nastopati prqfa,kroni in tronu po milosti božji, a določeni nam od jugoslovanskega odbora v Londonu brez vidne milosti božje. Ni pn'trajalo dolgo, da je prikorakal za njo tudi newyorftkf "Glas Naroda", da naznani revolto proti nameravani in deloma že obstoječi avtokraciji. In nastop "Glasa Naroda" je posebno značilen, ker se je njegov preobrat kakor pač že večkrat — izvršil kar čez noč in je moral njegove čitatelje, ča jim je namreč še kaj ležeče na njegovi pisavi, močno presenetiti. ' Ni vse res, kar piše newyorški list v svojem članku o krfskj deklaraciji. Nikakor na primer ni res, da se je med Slovenci razburjenje zaradi krfske deklaracije kmalu poleglo, ker so člani in reprezentanti londonskega odbora rkučati dokazati in deloma tudi dokazali narodu, da je bila krfska deklaracija zaenkrat absolutno potrebna. Razburjenje med slovenskim ljudstvom se je poleglo le na ta način,,da je slo ljudstvo enostavno preko krfske deklara-cije in se organiziralo, ne oziraje se nanjo, za svoje cilje in svoj program. Dokazali pa niso reprezentanti londonskega odbora slovenskemu ljudstvu čisto nič, ker ni tako neumno, da bi se dalo preslepiti z advokatskimi triki. Po našem mnenju ni niti Glas Naroda sam verjel tistim "dokazom", kajti če bi bil, bi si s tem izdal izpričevalo nenavadnega duševnega uboštva. Njegovi razlogi, da je pred nekaj meseci slekel Pavla in se petrogradno izpre-obrnil v Savla ter začel udarjati na boben za krfsko deklaracijo, so ležali na čisto drugem polju. Kakor je znal G. N. takrat zasukati, tako jo je obrnil zopet sedaj in — človek bi skoraj začel verjeti v čudeže! — prihaja danes glede na krfsko deklaracijo do enakih zaključkov, da kakršnih je prišlo S. R. Z. že takrat, ko se je ta nesrečni otrok porodil. Tudi G. N. pravi danes, da so tolmačenja, ki so se podajala narodu o krfski deklaraciji, že precej dišala po zavijanju. Za dr. Vošnjaka in njegove tovariše, mojstre takih tolmačenj, je to močan tobak. Ampak za nas je bolj zanimivo, da priznava "Gl. N." danes sledeče: "Če bi stopila kdaj krfska deklaracija v veljavo, bi jo morali vpoitevati Uko, kot je pisana; od besede do beoede, ne pe tako kot jo nekateri svojevoljno tolmačijo/' To je absolutno pravilen sklep, kateremu ni mogoče oporekati. Ampak naj nam bo dovoljena ena pripomba: Ta sklep je veljal tisti dan, kb je bila deklaracija podpisana, natančno tako, kakor velja danes. Zakaj smo bili torej več kakor leto dni napadani zaradi nauka, katerega pravilnost priznavajo cenjeni nasprotniki danes sami? Kako da niso našli dovolj blata, da ga pomečejo po nas, le zato, ker smo imeli od začetka oči odprte, kakor jih začenjajo oni šele sedaj odpirati? "Gl. N.M pravi: "Po naiem mnenju pa ni treba krfske deklaracije razlagati, kajti razume jo lahko vsakdo, ki je pri zdravi pameti, ki zna čitati in ki ve, kaj je demokracija in kaj je kralj. To je gotovo Uko resnično, da j>odpišemo z obema rokama, ker smo sami vedno uko govorili. O: N. je pri tem le (>ozabil, da je sam tolmačil krfsko deklaracijo, kakor so mu naročali, tolmačil — kakor pravi sedaj — da je že precej dišalo po zavijanju. Newyorški list pa tudi sedaj ne ifcore drugače, kakor da prezira gotova fakta. Pripoveduje namreč, da je S. K. Z. v Clevelandu sklenila resolucijo, ki priznava samood-ločevanje naroda. To vemo že davno. Vemo pa vendar tudi še nekaj druzega: Clevelandska konvencija je ubila svoj lastni sklep s tem, da je podložila Slov. Nar. Zvezo londonskemu odboru, ki stoji na podlagi krfske dekla-| racije. In tudi to ne potrebuje tolmačenja: Kdor priznava londonski odbor, priznava s tem tudi krfsko deklaracijo. To je jasno kot beli dan, a kdor ne verjame nam,-naj vpraša ameriško vlado, ki nc more priznati londonskega odbora, ker bi s tem priznala krfsko deklaracijo. Ce bi bilo S. N. Z. rea ležeče na brezpogpjnem priznanju samoodločevanja, bi odpovedala londonskemu odboru poslušnost, dokler se ne reorganizira na demokratični podlagi, ne prekliče monarhistične deklaracije in ne postavi samoodločevanja na njeno'mesto. Dokler se to ne zgodi, nimajo besede nobenega pomena. Londonski odbor se smatra za jugoslovansko vlado; kdor jo prizna, je soodgovoren za vse, kar počenja. Zborovanje "SloveBskeeit^r^r'''''"je b"8~ L Sklene se poslati v Waahington | dep u taci jo. treh Članov SRZ., ki ' daj nabere vse potrebne podatke Io u ase in gibanju, nafiih namenih in ciljih, ter seznani z njimi wask-itiKtonuke vlsdne kroge. To je bil sklep izvrŠevalne^a odbora SRZ. le pred par meseci in konvencija ga jc potrdila. T Preide se na volitve izvr^eval-nega odbora. Izvoljeni so sledeč za dobo enega leta: Etbin Kristan, Frank Kerže, Jože Zavertnik, A. J. Terbovec, Filip Godina, M Konda, gdč. Mary Aučin, Viljem Kuh, Matija Pogorelee, August AuČin in Janko Rogelj. V nadzorni odbor: Ivan KresiJ iz Nevv Yorka; John Kvartich iz »Morgana, Pa. in Jolko Oven iz po troita, Mich. r Joe Čebnilar iz Forest Cityja pa., se pritožuje čez Intrige nas protnikov SRZ., ki so htfjskali celo oblasti proti članom lokalne organizacije in jim s tem Sročali razne neprijetnosti. Slovensko Republičansko Združenje. Sodfli T Ohlcagi, DL ZZVBiSVAUn ODBOE: ~ Prank Bostich, Filip Godina, Fraak Kerie, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik. VADZOBJTI ODBOE: Ludvik Benodlk, Matt Petrovič, Frank fferaaii, i „ i CENTRALNI ODBOE: John Ermonc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. JudniČ, Iran A. Kaker, Anton Mota, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Poglodič, Matt Pogorele, John Rezd, Joseph Steblaj, Frank &avs Frank Udovič, Cbarlie Vesel, Andrew Vidrih, Štefan Zabric, John Kalan, Anton Zlogar, Louis Truger. (Opombe. Zastopniki organisadj in listov, ki m dozdaj ie n mo priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim ee pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo i temeljnimi načeli S. R. Z. — Naalov za pisma in denarno poiiljatvo jo sledeči: Anton J. Terbovec P. O. Boz 1, Cieero, DL) Republičanskega Združenja." i Četrta seja 14. septembra popoldne. Na dnevni red pridejo pravila. Tajnika nastavlja in odstavi ja iz-vrievalni odbor. Ravnotako dolo-ča tudi plače. Brat Krže proai za beaedo, nakar naznanja, da stvar, o kateri bo govoril, ni na dnevnem redu sedaj, vendar se mu zdi važna, da jo takoj pove deleagtom. Pri njemu je bil neki uradnik inteligenčnega vojnega depart-menta s katerim sta dalj čaaa govorila o organizaciji SRZ. in do-tični vladni uradnik ga je zagotovil, da ko v Washingtouu dobro poučeni o naii organizaciji, mogoče bolje, kakor Hi pa mi predstav Ijamo. Točka "Ime in kraj" v naiih pravilih ostane neizpremenjena. Pov- Želi Ravno tako ostane vneh H točk vjda konvencija ali eksekutiva pod "Namen", kakor so sedaj v pra- fVzame kake korake, da se delo villh SR£. kot bistvena podlagi ftekih d^Magogov v bodočnosti tej oragnizaelji. Točka ' Sredstva kajti oni so tisti, ki spa ostane kakor v starih pravilih, d&jo v ječo, ne pa polteni člani Konvencija se vrli vsako Ipttt. ftte vilo članov izvrfievalnega odbora se pomnoži na 11 odbornikov. Krajevna organizacija od enega do pet druitev je opravičena do enega delegata in potem na vsskih pet fie enega. Nadzorni odfbor atoji iz treh odbornikov kakor sedsj. Delegat M. Pogorelee govori o potrebi najti primerno pot za sku pno oiviuiziranje Slovencev, Hr vatov in Srbov za uspelnejle delo. K StvaH govore le hr. Kerže in T. Kresič, ki apelira na Slovence, naj atore vse, da tudi Hrvatom pri pomore do močne organizacije. Nato predlaga br. Godina, naj se sprejema v Sloy. rep. združenje srbske, hrvatske in bolgarske podružnice, ki pristanejo v program SRZ., toliko časa, da bodo il' e'.e te narodnoati samo svoje ceni ral ne organizacijo, kl bodo Izvrlcvnle podrobno delo med narodom, sirUe delo pa bodo izvrlevale v*e organizacije skupno. Predlog je bil *o-Klaano sprejet. Ur. Krže poroča, da je del sat johnatmvuske okrožne organizeci-jo SRZ. v Penna , br. Joe Lihar prejel telegram, da mu je umrl »In in je valed tega nemudoma odpotoval. Konvencija je poročilo vae-la na znanje in isrekls hralu Joe Llhar ju šolal je, Br. Jože Zavertnik ml. preditfa obiirno resolucijo, ki nsj se jo, če bo sprejeta, polije državnemu depart mentu v Waahington. Resolucijo je prečltal predaednik Somrak in jn bila soglsiuio spre jt ta. Priobčena bo začno z zapisnikom v glasilih SRZ. Po kratki debati br Zornik umakne svojo resolucijo, ker .o stvari, katerih m» je dotikal, dovolj jasno povedane v Že nprejetlh resolucijah Brst Krže prečita resolucijo ka-tere amiael je, da ae SRZ. v svoji propagandi ne umeisva v notranje sadeve le olutoječih jugosio vsnakih držav, nego mn je glavni amoter osvoboditi Jugoslovane izpod avstro-ograke monarhije. Kadar bomo te doeegli, se bodo Ju- $lWf*fepi združenja, ki imajo po .nazcrrih naiih nasprotnikov edi no napako, da se bore za pravo demokracijo, ki ni okrašena bleskom krčn. Ravno v tem smi Ate govori brat Svetlin in She boygena, kajti tudi v njegovi na selbinf no nasprotniki organizacije S. R. Z. marljivo na delu in ne poslužujejo umazanega deftun-cijanstva, samo da se nale Člane »odnfjsko preganja. Eden delegatov iz Clevelanda poroča o Pfrrčevih intrigah in de* nuncijah proti slovehakim vojakom v Cafn Perryu. John Teran is Eljra poroča o sodnijskem postopanju* proti nekaterim Članom Pogorelee poroča o denuneijaci-jah oroti njegovi osejii, ko se je nahajal na zapadu. Niti ena teh deruincijaefj ni dosegla zaželjene-ga uapeha, kajti oblasti so se morale končno povsod prepričati, ds imajo pred seboj nedolžne ljudi, Člane organizacije, ki ni, v m/benem oziru v nesoglaaju z a-meriikinti zakoni in v nobenem oziru v nasprotju z vojnim programom jcdrulenHi držav, pač pa ravno naeprotno, kajti SRZ. podpira Wilaonov mirovni program. Nadalje poročajo, da poveljujoči častnik v taborUču Perrjru ni vsel Pirčeve denuncijacije za resne, ker predobro posns tsmoi-nje Slovenake vojake. Za beaedo se oglaai br. Terbovec in poroča, da oo slovenski vojaki v omenjenem taborišču poslali Slov. rep sdrulenju $31 kot odgovor na Pirfiovo obrekovanje. (Burno ploskanje.) Kriatan poroča, da je ekaeku-tiva vse take sadeve vzela v obzir |n v kolikor ji je bilo v danih rasmerah s danimi uredatvi mogoče, ter tudi podvzela potrebne korake. Storila pa bo vse potre bno, ds ae take umazane mahina-rlje preprečijo v bodočnosti. Bden delegatov augestira, naj ae sapUnHcsrjem določi primer < n» nagrada sa njihovo delo. Za pisniksr Cankar izjavlja, da on' za svojo oerfm ne vzame nobene! Delegat Skuk priporoča, naj )o na teh znakih boginja avobode, krona in žezlo naj se ji dene pa za podanožje. (Smeh.) Sklene se poslati pozdravno brzojavko Čejfcemu narodnemu združenjii. Predsednik prečita brzojavko Frank Stoniča in pismo druitva Nada, it. 102, SNPJ. Prečita tudi pismo nekega člana iz vzhoda, ki priporoča Slov. rep. združe nju, naj podvzame akcijo za nabiranje ponoiene obleke, ki naj bi se poklala po vojrni revnim lju dem v domovino. Ker SRZ. ni dobrodelna organizacija, se o pismu ne razpravlja. Na razpravo pridejo razne sugestije za izboljšanje naie agitacije. Eden delegatov priporoča, naj se bratu Torbo v«u za-njegovo delo kot tajniku SRZ. da primerna nagrada. NaglafilJ da je delal po cele večere, ako je hotel vaaj po-vrino vrliti delo, ki ga je zahtevala taka organizacija. Predlog je bil sprejet, da se mu da $200 nagrade, pri tem pa so delegate povdarjali, da se njegovega dela me more plačati s tako svoto in SRZ. tudi nima za to potrebnih sredstev. Določajo pa to svoto kot prianainje in zaup-,nico aa njegovo delo v prid orga7 nizaciji. ^Brat Terbovec iajavlja, da se zahvali za izraženo zaupanje, toda ipovdarja, da v ekfcekuti-vi ni sam in da SO' vredni tega priznanja tudi drugi. Stavljen je bil predlog, da se da F. Keržetu in E. Kristanu vsakemu po $150. Nekdo driv?i je stavil predlog, nsj se jima da $200 vsakemu. Bralt Kerže povdarja, da se on zahvaljuje za vsako svoto; toda ako je kdo zaslužil nagrado, je to ki ga ra>.\me, svojega in drugih. Dejal, da se mu ni ie nikdsr izreklo priznanja, tia način, kakor tukaj, tako od srca m zato se mi je storilo miilo pri srcu. Delegat-je po iimi dvorani so imeli solz. ne oči, kajti v tem trenotku so razumeli drug drugega in govorili so o se o-glasi br. Jože Ambrožič, ki pravi da ne smemo biti majhni pri ta kih ntvareh, kadar hc gre za par dolarjev nagrade ljudem, ki 'so žrtvovali samo narodu vse svoje Življenje. In vse dolgo življenje Kthin Kristana je bilo posvečeno temu smotru, pomagati narodu, in mi lahko vemo, da ae mu ni ie nikdar dobro godilo. Pripoveduje, da ga je videl Tia hrvatskem shodu večer preje (13. sept.) »n ns tem burnem shodu, kjer so bile zstftepsme t ako različne frakcije, je vstrajal več ur, da je l»il končno popolnoma zmučen. Nesreče pa je nanesla, da si je ns potu slomll ie roko, da eo njegove težave tim popolnejie. Jaz ne bi govoril ns omenjenem ahoklu, pa četudi bi se mi ponudilo $60. Ne IH potoval in ne m trčil po shodih v raznih naselbinah, pa če hi se dalo ie tako plačo", je dejai Ambrožič, in nadaljeval: "Zate ne umetno biti majhni, kadar se gre za priznsnje možu. ki mu gre priznanje. Zato predlsgam. da se mu da $.100 nagrade. Za denar se goslovani is samostojnih baikan akih držav l«hk<| sami pridružili bodoči J ugnalo vi ji. Resolucije v tem «mialu ee mu sdi potrebna, ds ne hi naii nasprotniki stvari izrabljali. če*, de delujemo pro: i le ob4gaveti tnH Ur. M Petrovich Pre stoječim jegoslovsnakim d ris vasi, d log je bk sprejet. ne bojte, kajti ako nihfe drugi, plače Ravno to ata izjavila osta bo to svoto poslala pwsylvan-la zapisnikarje, oziroma zapiani , «ka organizacija " (Pl«fkanje). kST^Marjr Aočtn in br. K veder, {(kitala dva predlagatelja ra nagrade Aa umaknila Svoje predlo- Br Mrgole predlaga, naj SRZ nafo«i članske snake. Za predlog ge Oglasil ae je KM.in Kristan, roko je imri v obvezi, in—jokal on, moft, ki je navajen trpljenja, OGROMEN OBISK VOJNE RAZ STAVE V ORANT PARKU. Chicago, 111. — Ko je v nedeljo zvečer končala vojna razstava jo je obiskalo do dva miljona ljudi. V soboto je bil jugoslovsnski in češki dan in razstavo je obisks-lo do 211,266 oseb. Vlsda Združenih drŽav se je od ločila, da izda $125,000, da lahko ljudatvo vidi, kaj je vojna. Mesto ssmo je bilo pri volji po-troiiti $100,000, da bo razstava popolna. Ogromni obisk vojne razstave dokazuje, da je z njo vlada dosegla velik uspeh in da ne lahko zanese, da se ljudstvo v Chieagti strinja popolnoma s vojnimi cilji Združenih držav. DELAVČEVA USODA • Rhineiaoder, Wis. — Kolo je zagrabilo Bernadr Ifoskness v tovarni Rhinelander Boa k Lum-ber kompanije in ga aukalo okoli oai. Preden so ustavili stroj so bile vse kosti zmečkane v njem. 99,016 črncev bo posvmnih v armado 26. septembra. Wa*hington, 16. sept. —: Waah-ingtonski naborni urad je isdsl poziv sa vpoklic 29,016 črncev v armado Hlužbo nastopijo 25. in 26. septembra. PROBVITI brste, spremenil pa je v prid svoje je bil po nalogu gl. upr. odbora žene. Sklene se ,da »e mora vdova navzoč pri drugi porotni obravna seja glavnega UPRAVNE ga ODBORA. 22. avgusta 1918. Navzoči: Kuhelj, Verdeibsr, Terbovee, Zavertnik in Mol^k Hr. podpredsednik otvori sejo. Zapisnik prejšnje seje prečitan iu sprejet. ^ Br. urcdulk poroča o dveh dopi sih. Prvi je iz Aurore,, 111. Dopis-nik ne peča z nekim članom, ki se je obrnil na društva za prostovoljno podporo, toda po njegovem mnenju je ni vreden, ker bi lahko delal. I>opis se ne priobči. — Dru gi dopis je od društva Št. 9 v V^r le. Kansas, in vsebuje protiprotfnt proti protestu društva št. " Breezy Hillu, Kans., ki se uješa v notranje zadeve prvega društva Stvar se ne priobči, kerAiima pe mena za javnost. Brat' Terbovee poroči«, da je dobil pojasnila iz snkladniškega departmenta vlad*', da jednota lo li!-raeni, da * tem slučaju moramo najeti unijskega barvarja in unija mora biti odgovorna za delo. Končno se Nklen*, da gl. tajnik najine unijskega barvarja in preskrbi najboljši banvni materija!. Bi4. Zavertnik poroča, da bo treba najeti uredniško pomoč za e poroča, da član trdi o bo ečinah v kolenu. Društvo 1>iŠe, de je član odšel nekam v toplice. ill Jal nek delegat iz dršave Ohlo (Ime m ■ ■ - - * da nikakor £ ,9. Mineral, K.,,. -Br. ,.eo H ^rari". rnovi.fk J. .MS iu L^S^T^.^tlV nem f škega zaverovalnega sistema, radi tega pa ni treba, da bi bili proti vsakemu drlevnemu zavarovanju Nastopilo je |e več dobrih govor -nlkov za jn proti. Zbornica je bila razdeljena skoro natančno na polovico. Pri glasovanju smo ostsl' de, in vsake s svojo godim in t lec Čl navdušenih pevcev ln pevk. Ko se je zesliŠele godbe in petje is stran ske ulice, so pevci ne "Squere" kar puatili avojo pesem ln vdarili po oni, ki se je bližale. Nestoplli ao številni govorniki, keterlui je množice eledile z ia nima nJem. Na enkrat nastane tišine. Mrs. K. T. Stotesburg stopi k "zvonu svobo de" in udari nanj s kladivcem o-seminštiridesetkret, za vsako dr-žavo enkrat. Električna iskra je sporočila dotični udarec vsakemu governer ju oseminšt irideset ih dr žav ln na ta signal je po vseh drža vali uefte unije zadonela ona po menljlva pesem t "Oh say, ean you * lz rojstnega mesta ameriške neodvisnosti in nafte zvezdna te zastave, se je razlila ta pesem do Atlantika in Pacifika, do Ca nade ln Mehike. II ne le to, tuc general Pershing je bil obveščen in naši fantje "over thereM, ki teri niso preveč "buay" s preganja njem Hunov, so peli z nami ] o ponosni svezdnati aastevl. Teke ga lisvdušenjs nisem le zlepa vi del. Po Izčrpa ne nt programu ljudstvo kar lil hotelo rszltl ln pozno v noč so donele pesmi kot t "Keep the home flres burning", "March ing trough Berlin", "Bceutiful Katy" itd. Zupan mest« Phllsdelphlje, sivolasi Mr. Smith je sam parkrat dajal takt za njemu najbolj priljubljeno "Over there"t Jaz sem sc skoro najbolj zaljubil v "Tho song ol Llbenv". Pesem je bila zložena lil uglasbena nalašč za N. P. O. of A. DrugI del se glasit počenih čebrov. Ne vem kako se je zgodilo, auipak prišlo je ker semo od sebe — ustne ee ml zevlečejo v nasmeh in v glevi ml sešuiul one znene narodna: "Unom In peklo prazne vaše proti nem ae ateke,..M Kaj bi se bal! Čuva ine goatoljub-nl krov goepe Betsy Rose, ned glavo pa se ml vijete dve saeievi, ena trinajstimi, druga s osemlnštiri-desetluil zvezdami; pa M se bal t lajubezen do svobode lz kjtere se je rodil sveadnati naš prapor ln sn katero vihra še vedno — je ne-smrtna, je večne 1 DOPISI« Podpora se ne izplača. Iprlstaši gotove vrste državnega se I Št. 24, Jenny Lind, Ark. tege društva, ki je bil pooblaščen preiskati zadevo Joe Pongrešiča člana društva št. 313, kateri hc zdravi nekje v bližini tega dru št ve, poroče, da jc Pongrešič odšel nekam v Oklahomo ln slišal je, da je bolan na revmatizmu. Nakaznl ca sc glasi za $108.Ker se je član odstranil od svojega društva, se ne izplača podpora zavarovanja v menjšini samo an šeut glasov. Sprejet je bil predlog lelegatlnje Mlss West, da se Ime-nuje odbor, ki bo to stvar dalje študiral. Zvezni vojaški zdravnik je poročal o spolnih jholeslilh. Vojaški nabori so pokazali, kako silno je razširjene ta kuga po vsoh drža vsh med vkeml sloji po mestih ln na deželi, med mladino ln tudi sta- _____________Sestra Lessr hoče pustiti službo, ker ji ne dru Kcm mestu ponujajo večjo plsčo Na oglas razpiešne službe za dru go pomočnico ni do danes niti ena ponudba. — Se skleuc, se omenjeno delo izvrši ob času konvencije, če ostane gdč. (s»sar •ie v službi; v tem slučaju hc naj me za tiste Hnl le ena tipietinja. \ slučaju pe, da pomočnice ne 1*> več, tedaj odpade med konvencijo vse delov tajniškem uradu. Račun za prevod pravil mladinskega ot delka se izplača. Nadalje poroča br. Verderbar s I edemih društvenih zadevah: Št. 39, Ohicego, III. - Br. John Krčul je bil a«ebno v glevnem ure du in nevzoči gl. odborniki so vi deli ajegovo poškodbo. Noga mu je nerabne in deti jo mora odreže ti JCer je pa potrebovel dener ze Isdniinlco, mn je bile nakazana Iškodnlna v znesku $200JU. n-prevni odlmr odobri izplečllo .»d -kodnine. „ St. 241, lAngeloth, Pe — rr. podpors. št. 9, Ysle, Ksns. — Br. Joe povftek obtožuje br. Joe Brat ko vi-ča. da mu je rekel simulant na seji gl. odbora v januarju t. 1. Zahteval jc, da br. Bratkovlč prek če, ,oda ni dobil zadoščenja. Obrnil ae je na društvo, pri katerem je br. iratkovič, toda društvo ni storilo ae obreče ne ničesar. Vsled tega K1 upravni odbor kot drugo in-ftanco, da mu di zadoščenje. -uprevni odbor izjevlje, da ne popravljati zapisniks zadnje v»eje, niti ne more preklicati r je sklepal gl. odbor. Št 9, Vale. Kans.-V sporni za devi Lipovšeka in Ruparje vršila ponovna porotna razpreve. kakor je naložil dr. gl. uprevni od^ bo, lipovšek je zatožtt Rupsrje da je videl zadnjega, ko je pil pojne piječe med boleznijo! ravnava sc je vršile > " sapteuika je videti, de > tožite^ zdaj drugače govoril, kakor pri prvi porotni razpravi. Prrj je re kd. dTjc on ^.u videl obtoka ko je pil vino, e sdaj pet rd, deso nm drugi povedali, ds je pil. I*riK ri je'l' d. niM, videle Huparj. pripij^i ne dotične dni. kl «s> bili navedeni v oMožnH Kn. priče J« Piti kupb o vin. to^n^. ^ Ht. 332, Ironwocd Mieh -- Od ^ (M poldrugrM mlljone jega društva sta prišli 2 bolU««! ^, ki „ vtt0pUi ali W« poklica-nakaznici z enakim imenom M ke -rma4o w jih morali zdraviti Rajkovič in oba imata enako bo-L M aU Hkor<» prt lezen. Društveni tajnik Je poznejeIJJ»J - - pojasnil, da je pomota ln da je tp le en član, ki je bolan na revma-tizmu. Član je bil obisken senu?, enkrat od 25. maja do 29. junija in njegov adrevnik je enkrat v Minnesoti ln enkrat v Vlsconslnu. Ima štiri nakaznice in na eni jeze beleženo, da je bil član nekaj časa v bolnišnici v Ashlandu, Wia. — He sklene, do se Iščejo bolji podatki in za tisti čas, ko je bil v bolniš-niei, se členu izplsčs bolniška podpors. Ker je s tem dnevni red izčipan, zaključi br. podpredsednik sejo. Jo*. Kuhelj. podpredsednik. Ivan Molek, zapisnikar. Keaveaelia N. F. C. ef A Piše A. J. Terbovee. (Delje in konec.) O potrebi dele ke "Rdeči kčiž" govoril governer drževe lowe W. L. Ilerding, ki je bil» nevzoč ne konvenciji ln prlporočel.de ml d smo osteli dome, storimo vse v naši moči za fante "over H de nee ne bo srero pogle-jim v oči, ko se vrnejo domov. Omenil je nedelje, de je bilo v dr-lavi lowe ned trieto šol, kjer ae je poučevalo skoro Izključno v nemščini In mnogo cerkvenih občin Več kot dvesto "božjih nsmestnlkov" je pridigslo le v nemščini, ker sngleščlne splob niso snali t ll ao vzgajali mladino ne ze Ameri -ko, ampak ze kejzerje. Dejel je, de *je tem razmerem odzvonllo ln Iowa bo lOO^fe ameriške. — K točki o Rdečem križu je govoril tudi poročnik Fleteher lz briteke erme-de Prevll je o avojih doživljajih v bojih s Tevtonl in njih zavezniki v Palestini in bivMh nemških kolo-j ivizij za spolne bolezni.'Vlad« ho-Wposkuslti vse, de se ta kuga omc ji in zatre. Društva, cerkve in šo le niso dozdaj storile nič. Trebe bo v prihodnje storili . neksj, sm-pak mnogo. Vlada to Izrecno zeli ln I k) dala organizacijam navodilo kako naj se to zgodi, ne da M bil žaljen estetičen čut. Mnogo Jožje nc je bolezni varovati kot pa o-zdraviti. Naša armeda Je najbolj čfcta in zdrava, za ker se imamo v veliki meri zahvaliti skušnjsm, kl so jih Imele angleške, francoske in Helljenske srmede, Delajmo ua to, da bo tudi ameriški narod najbolj zdrav na svetu. Hinavaks srsmež-Ijivost ni ns mestu. Brstske pod • pome orgsiiizsclje plsČi^o vssko leto ogroiHne vsote bolniških podpor ln smrtnin zsrsdl bolezni, kl direktno ali Indlrektno Izvirajo iz spolnih bolezni. Ze centouflsge Je pe nevadno vselej navedena kake druge bolezen. Predeednik dr. R. H, Oererd, tajnik W. K. Futch ln predsedniki reznih odaekov so podeli svoja po-ročlla v brošurah, kl so jih rszde-lili med delegete, Jez jih dozdej še nleera vtegnll prečitetl; pride morda pozneje ne vrsto, Zs seda i sem ne vedel semo te točke, ds Jlb ne ponebim. Ne konvencijo N. V. C. of A. nee je bilo nsvzočh ned tristo delega. tov, vštevšl odbornike. Mem temi bilo keklh štirideset žensk In "L*t 8ongs ob Bsttls rise, To join the Battle erles Of our brave Boldiers and Bsilors, The Boys who always win. Our Plag shsll symbollss Ths Liberty we prlse. Bo csrry onward, sntl onwarit, And plant It In Bsrlln. And as thsy march along, You'll hear this rouslng song, Wlth \ oici*H rinring and slnglng, The S»«g mi LlUrtv". |,)|esto PhiUdelphie samo na sebi ui nič kaj posebno lepega. Je pa zanimivo kljub temu. Poleg lepih modcrulh zgredb vidi se še mnogo poslopij kolonija 1 nega tipa. I lice so večlnomu sHo ozke ln mulokje Ima cestna železnica po dve progi \štrie. Nevadno je uravnano tsk t, da vozijo kare po eul ullfll gor, po sosednji pa nazaj. Ljudje»« v splošnem zelo vljudni iu prijazni, dasi ne prezgovon\i. Ksr me Je poseb iio zanimalo jc pn njih slnlhoet In komodnout v hoji. Sicer mislim, da nikjer na svetu ljudje ne divjajo po ulicah tako kot v Chlcagl, em puk v Philsdelphiji so pa šc "eks-tre" počasni. Kljub temu pa nič ne zamudijo in vlaki odhajajo postaje točno ob določeni url. ■ PhlladelphVja je rojstno mesto| merifrko neodvisnosti. Ne morem vem impisetl kakšna čuvstva so me obhajele, ko sem stel v dvorani« kjer je bil podjHssn zgodovinski dokument, kjer so se shsjsll plemeniti možje, ki so položili temelj tej veliki republiki. Dvorana je prlprosts ln nič večje kot dvorsne, v katerih zborujejo naša podpofee društva. Tudi "zvon svobode", ki Je prvič naznanjal svetu ameriško neodvisnost, svobodo, enskost ln bretstvo in smrt tiraniji In avto-kraclji, sem ai ogledal z zenice-njem in spoštovanjem. Površno sem si ogledsl še nekatere znamo-nltostl iz revolucionarnih ln drle v-Ijenskih vojn, vsegs pa nisem mo- rečem vam, de so bile vmes dame, kl bl delsle čest vuekl zbornlel O-gromno delo se Je moglo zvršlti v treh dneh, ker nI vsske posemez-nost i reševale konvencije, ampak sato seslsvljeni odseki. DeUto m se omejile kolikor mogoče. Ako je en delegat imvedel to, kar je mWI gel, ker sem imel premalo čsee Hkoro nejvečjl vtis ps Je napra vile neme hišice Betsy Iloss, kjer je bils sešite prve z\ezdnsts zs. stave po sugestiji Oeo, Waihing tone. Med dve visoki stsvbl je stlsnjciis borna, nizks hišice. Ime semo dve sohlel, vmes Je nekske msla veža lu šc cu stranski mlde Iek. Pri proste ln primitivna je tako, ds bolj biti ne more. Težko s je prcdstevljetl, de je med tem bornimi steneml, pod lem nlsklm stropom "zsgledala luč sve^i' lo petdeset drugih, se oni niso o janatave kl danes ponosno v hre na r»^lo nemo rato, de M Mrucm ozemlju med Atlsntlkom in "udi kej govorili ln . tem zapreK Paelflkom. ki križar! v-k mor , ,1UII dr-aocco čas V tem oziru MI jih tegs plsnets ln povzroča sive nijah, o teževah bojevenje v U« » ^ ^ ae- Uee kronenlm evropskim evtokre iM'eiiih puAčeveh,kjer jc dobil v»«ek j •• tanuo mi ^iot, j ^ ^ ^ k—ljubili svobodo in učili. tom. ki no hoteli'ubiti svobodo ie no eno gelone vode ne den za pi Wiu t<». kj.r Jr Ml r.njan «1 irapnrl..,n«Md m g^J-JJL, M,M .vol-l., U v«ln» S-Zdravniki*. n,n .vHovall. »«J «|«J. Hr. « 'M H"**«** |m den se Je zavedela vešnmdl slušnega dela za enake cilje. Po končanem delu konvencij« Je prišel dan manifestacije. Napredno člunst vo slovenskih ženskih organizacij jo i pomočjo vnetih egkslorle pove-ičevslo manifestacijo s tem, d« so organizirale kresno skupino, »roječo čez sto oseb, k I je pred-titevljsls slovensko zsstavo. Ta žlvs zsstsva Je korakala v oapre-lju pohode lu potem se Je resvr-stila v sprednje sedeže v dvorani, da Je bilo zopet lepo videti, ko eo se uvrstile v ameriško zestsvo. I#-I>o Je bilo videti to skupino slo-venskega ženstvs, ki se Jc p« dllo povellčetl slavnoet. Up« je slovetisks zastave, ker Je zastav« demokracije. Upa je zastave ame-riške republike, najmočnejše pref stavnice avet ovne demokracije Republika, kl ima za simbol to zastavo, nam bo pomagale, dn bo tudi slovenska zestsvs nekoč svobodno vihrala na zemlji narode, ki |eči pod stoletnim trpljenjem. Ze žensko skupino mi korakali številni delegatje, polni nevduAe-nje In trdne volje neutugrno dela« veti na s spočetem delu. Poleg delegatov SRZ je korakelo tudi pre '•ejšnj* število delegatov MNTJ. Tudi oni so borni ze Ideje HliZ In tudi oni so napravili trden sklep pomagsti stvari demokracije. Velika dvorane Pilsen AttdRe • riums Je bila napolnjene občin, stva in na odru je bilo poleg tovornikov | ml iio ameriških ln slovenskih zastav iieAih podpornik oragtiizaelj. H po red zborovanja je bil ot vor. jen z ameriško himn« Htar H|ien-io slovensko himno 0_________M I gled fleiinerM fcedfci se vstevim ne pragu, ds se Jf^p^g rMmi«vs sleve. Rasni go malo razvedri. Neenkrel se sebll ske in ragrsni, de se nevkIsznoae ] ziblje jo kfcše, In še enkret In *e en kret ( Pri tem pe lije de« kot is i vornikl so « gi o I jI vik govorih pri |H»vr«lovell o trpljenju nerodov bi I »ot rebo odprtvit! sistem, kl ga \*> (Dalje sa t. str., 1. fc*> f' 11 O 8 V K T A DOPISI Nadaljevanj« • & str.) ljudskih prijateljev eovražuihl j d»o bolj in bolj oovobojevelo e- tega pa »ledi nikdar ovržen nauk. tzroca. Veliko navdušenje je ua alaio, ko je godba potem, ko j« končal češki govornik, zaigrala llej Slovani. Tisoč grl ae je prdrti Žilo in viaoko je donela pesem, ki že toliko časa navdušuje alovenaki množice v borbi proti tiraniji. Hodnik 11 ugo l'an je poni ra v I jal »•varno množico in jo zagotavljal, dn bo naša republika skrbela, da se izpolnijo Wilaonovi vojni cilji. Prvaki zlmrl Naprej, Sava in Slovan ao akupno nastopili a pesmijo Jadransko morje in verjemite mi, da je močno bučalo in valovilo "Morje Adrijansko", ko ao ae razlegali mogočni zvoki te pesmi po dvorani. Prišel bo čas, ko l>o naš rod pro«t, ko bo rope! svobodno vihralu zastava našega naroda ob bregovih jadranskega morja, ko izginejo znaki tiranije z voda Jadranu. Pevei, dasiravno iz različnih ulov. naselbin, so izvrstno rešili svojo nalogo. Po končanem spo redu ae je občinstvo, zadovoljno z uspehom, razšlo na vae strani, kuj-1i navzočega jte bilo mnogo občinstva iz bližn/Jh In daljnih sloven-skih naselbin. H seboj pa so ponesli vtise, da smo na pravem potu, da je paš program jasen in pravi-čen. | nami so sodelovali rodovi, ki imajo Ue boje iu iate cilje, kakor mi. Vae pa je družila zavest, »I« btTz zmago demokracijo rešen tudi slovanski rod. * M. Kure. ljudskih interesov in so povsod j oega auženjatva in pri tem ao mo nastopili proti delavatvu, kjerko. gotci v edno našli kak drug ai -li ae je atednjc nahajalo v boju za »tčui, polom katerega ao imeli izboljšanje svojih pra vir. Ako bij ljudstvo še v nadalje pod avojo delavatvo to spoznalo, poteiu bi'kontrolo. Ne bom aledii pod rob-bilo ustavodajno življenje v jav- nosti m evolucijskega razvoja člo-nih /aatopatvih maralkje drugač- veštva, ker bi vzelo mnogo pro-no, kakor p« je. Toda atruj«, ki atora iu čsaa; gornji atavki naj hočejo za vaako eeno obdržati čitatelju le dokazujejo, da ae si. nadvlado, imajo na razpolago vsa- »tem družbe apremiuja atopnjema ko vrat na aredatva, a katerim dr- m za merilo ima ljudatvo izob raz-že večino ljudatva ob času voh-1 bo posameznih narodov, kakor t ve na avoji atrani. Da. to ljud- velja za merilo živemu srebru v atvo ao naučili tako .daleč, da toplomeru vreme, Čira gorkejše pričelo misliti tudi politi**«. Da! kuka izboljšanja, fcodlai v pU/j ><• ga oi aui jsuiijc delovnih ur in d , Oroweburg, Kans. — Tu je amrtno ponesrečil rojak Štefan Hoj« pri delu v rovu. Vpoaljen je lili pri (Voweburg (.'oal Oo. v rovu št. 21. Dne 10. aeptembra je kot navadno vsak dan zopet o-pravljal svoje delo kot streljač. Ko je Idi s tem delom gotov in ž« blizo Izhod«, se je pripetila eks-plozija, ki ga je vrgla oh steno a tako sijo, da j*,^) na mestu mr. tev, Njegov tovariš je zažigal nn nasprotni strani rova ln prišel wui nepoškodovan. Umrl je bil vcorrfi član društvu št. 206, SNPJ. v Oraaau, Kana. Tu zapušča ženo iu dva o-troka v starosti 8 iu » let. Dom« je bil nekje od Vrhnike na Kranjskem. Bodi mu lahka svobodna ame rlška grud«. , A. ft. E AZMOTEIV AN J A 0 DELAV gum IN OOlfODAESKIH PROBLEMIH. Vojna kriz«, ki je sedaj razširjen« po vaem avetu, nas je privedli v dobo svetovnih preobratov. Do meje preobratov pa še niamo prišli, nego ti se bodo pravzaprav šele pričeli, ko bo dobila demo-krarija odločujočo moš nad svetovno politiko. V tej vojni krizi ao najbolj pri-zadete proletarake mase vaegn aveta, ker morajo doprlnašatt naj valje žrtve ln ae pokoriti Zli grehef katere ni zakrivilo ljud-sivo, nego sistemi, ki prevladujejo «družabnem življenju. Ti al-atomi polagoma odigravajo avojo vlogo, kajti maae narodov ao končno spoznale, da ae bo le z odpravo militarlNiičnegn tdatemu iu z vsemi drugimi, ki ao z njim v neposredni zvezi, dalo odpraviti vzroke, ki ao povzročili današnjo morijo človeštva. Ako hočemo, de ae te aiateme čim preje odpravi, amatra,tiste ljudi, ki ae poteguje jo za premenitev socialnih razmer v prilog ljudstv«, svojim aov-ražnikoiu, češ, "da hočejo zrušiti obstoječi aoeialen red/,' Medtem pa ae aiatem druži* ruši vaeeno, ker zahteva tako evolueijaki razvoj človeštva. Sleer počasi, u« vadnemu površno izobraženemu človeku akoraj nevidno, tbda ruši ae tako temeljito prav v njegovih temeljih, da je v zadnjih par letih nastala velikanska razlika v naziranjih sistema za podlago bodoče svetovne družbe. noč se aeveda aiatem družbe ne more spremeniti, kajti to zahteva sedaj počaanega, drugič zopet hitrejšega razvoja, kakor že narekuje položaj. Mnogo ljudi tega ne more razumeti, p« mislijo, da se spremembe vrše tako, d« se lahko opazujejo a prostim očeaom, kot ua primer spreminjanje noči v dan ob zgodnjih jutranjih urah. Po tej vojni ne bodo odprav Ijeul aamo monarhiatični despoti, nego ae bo odvzel odločujoč vpjiv tudi finančnem kraljem. Že danes opažamo v vaeh demokratičnih državah notranje boje: iia eni atrani demokratične ljudake m«-ze, ua drugi strani pa pretlatuvni-ki ^kapitalizma, in slednji ao, ki morajo povsod popuščati. To je dobro znamenje, da ljudstvo v resnici prihaja do moči, v enih državah aeveda hitreje, kakor v drugih. Odvisno je to od ljudstva v vsaki državi, kako daleč je sposobno politično samostojno misliti. V strogo koustitucljoiialnih državah, kjer so vsi od govorni funkcijonarji izvoljeni, pade vsa krivca na ljudstvo, če niso te avtoritete naklonjene ljudstvu tako/ kot žele resnični njegovi prijatelji. Oe ljudatvo pošilja v za-utope konservativne elemente, ni lega kriva uatav« prizadete države, nego ljudatvo samo, ker j'ji je Izvolilo, ker je glasovalo za ljudi brez vsakega pravega demokratičnega programa. Napredni volilci se lahko pritožujejo, ampak pomagati si ne morejo, že zato ne, ker ne priznamo načela, da more manjšina vladati nad večl-no, kajti to bi bilo diktatoratvo, katerega pa ne prizna demokraei-ja. Kaj je potem naloga demokracije, da se odpravijo gnilobe iz ustnvnega življenja? Nič drugega, kakor storiti vse, da se široke mase ljudstva izobrazijo, da IhhIo znale same inlaiiti. Kakor hitro l>o večina ljudstva dovolj izobražena, da bo razumela sisteme družbe, da bo razumela, da nl pozvana za garanje vae avoje življenje za koristi drugih, takrat sc bo pričel drugI preobrat človeške družbe. Takrat bo demokracija izvršila avoj nadaljnl trlumf k aocljalni oavohoditvi človeštva. bvet ae apreminja aporedno s kulturnim napredkom. ('Hm lao-braženejša poataja ljudska masa, tim večji vpliv pridobiva ua politično življenje. Dokler je prevladovalo osebno auženjatvo, leda j je uživalo vae pravice par prlvill-giranlh atonov, maaa pa je Iflla tedaj moramo vpoaljlti naše moči pri tiatih ailah, ki delujejo m P<»-1 brezprovna, lastnina gospodar raz militarizma in avtokracije, da jfV. Ta aiatem ae je vzdržal »kozi al bomo na ta način zaalgurall po-jdnigo «l„|)0< Med tem pa je v vi-Ije ZS mirno politično iu goapo- *jih krogih napredovala elvillza-darako osvobojenje proletarljata ,.|ja j„ Kultura, ki ae je dotaknila Vaegn *\ctn Pred \ »eni da ae nauči politično misliti samo je, višje se dviga. Ka poataja hladnejše, živo arebro pada. Nekaj podobnega velja za narode. Dokler je napredoval v kulturi, so naraščale tudi pravice ljudstva Kadar je pričel nazadovati, je tu di ljudstvo izgubljalo vpliv a račun gotove kaste, ki se je povspe nja I« n« krmilo. Skozi vea ta stoletni razvoj so se premiujali si sterui, katere je v času, ko je pri šla iznajdba pare in elektrike, pričel izpodrivati kapitalistični sistem. Oim bolj »e je izpopolnjeva la tehnika, tem močnejši je posta jal. M s le grofiče in zemljiške posameznike, ki so v fevdalnem sistemu predstavljali bogataše, so izpodrinili posestniki tovaren, rudnikov, Železnic itd. Ker niso bili pogoji za razvijanje kapitalizma povsod enaki, se je razvijal nekaterih državah mnogo hitreje kakor v drugih. Tako vidimo, da se je najhitrejše razvijal v tiatih državah, oziroma med ti-atimi narodi, ki so bili kulturno na višji stopinji, kakor pa ined narodi, ki so bili še na zelo nizki stopinji kulture. Doba, kapitalizma je v razvoju človeške tjružbe potrebna, ker je ena stopnja do izpopolnjevanja človeške družbe. V tem so si edini vsi znanstveniki v soeialogiji. Kot so doživele svojo dobo vsi drugi sistemi, tako jo bo doživel tudi kapitalistični sistem v prihodnjih par desetletjih, na njegovo mesto pa bo prišel nov sistem, ki bo dal velikanake naprave, ki sedaj služijo v prvi vrsti le interesom finančnikov ki jih lastujejo, ljudstvu, da jih bo upravljalo v svojo lastno korist. To bo soeijalizem. Koraki za premenitev družabnega sistema / tem oziru so že storjeni tekom te vojne in jih ne bo mogoče zaustaviti, kajti tako preuiinjavanjc je plod naravnega razvoja, proti knteremu ni nobene sile. Kadar nastanejo razmere za spremembe zrele, mo vsaki nasprotujoči elementi le nekaki kamenčki, ki nekoliko zadržujejo voz razvoja, toda zaustaviti ga ne morejo. Delavstvo, ki je jedro družbe, je ustvarilo z delom svojih rok velikanske naprave, ki jih na kratko imenujemo industrija, ki je spreminjala velikanske pustinje v rodovitna polja in ki je naredilo vse na svetu, kar je potrebno moderni človeški družbi, je bilo v začetku, ko se je pričel razvijati kapitaliatični aiatem, brezpravno v pravem pomenu besede ln nl Imelo niti volilne pravice, ftivljenjake "rasmere delavstva ao bile tnizern^, kakoršnih si mi niti ne moremo predstavljati .Toda z razvijanjem kapitalizma se je razvijala tudi moč delavstva ln k tem se je polagoma izboljševalo tudi njegovo Življenjsko stanje. V drŽavah, kjer se je kapitalizem hitreje razvijal, ae je tudi živ-I je neko stanje delavstva hitreje izboljševalo. Vea svet je torej v znamenju razvoja in kakor se ne more skrajšati dneva a tem, da m- pomakne kazalec ha uri nazaj, tako ao tUdI ne more zaustaviti razvoja drufcbe a protiljudskhni zakoni in drugimi avtokratičninii sredstvi. Ko je delavatvo enkrat apdzna-lo vrednoat svojega dela, tedaj ae j je pričelo zavedati avoje važnosti, in pričelo zahtevati državljanskih I pravic. Težki in dolgi ao bili boji, predno je delavatvo v nekaterih državah pridobilo vaaj delno! da pride gospodarsko oavobojc- r- -------- — j2f proletar-ijata šel« tedaj, ka-|»trank, jc bilo treba nekaj «• ee zahtevam dar bodo mase zrele za tak aiatem ti za delavstvo. Tako ao prodrle, mnogokrat, upro, in članstva ui i-družbe Mi vemo, da so prihajali nekatere ideje v prilog delavstva | j* gre na stavko. Clauatvo drugi,, intja v Aoeijaliatičuo atranko, tmir v drugače delavaki emanci-j obrtnih unij, katerim ni Se potej državi j paeiji nasprotne stranke. Ameriške strokovne organizacije potrebujejo temeljite refor-i|0i"; io j^or 00 tO ni Zgodilo~st ,„<. (lu bodo služile vsemu dela\ • ^^^^ izstopili z motivacijo, "da ne bo stvu, ne pa samo gotovim delav-[P* ^odi, k,*r isgube delavne dtifH nasvetu nikdar drugače", iz te- Hkim strokam. Velika napaka A d™««'' vr*e brezuspeš« n ga sledi, kako malo je poznan ši- meriške delavske zveze je bila ta, ,H)i T"^11 *,u.< ai*v Je *on®g«> v rokim ljudskim masam aiatem ,ja ae ni akoro prav nič brigala M|sgod'ovini ameriških unijskih bo | avetovnega razvoja. One ne vedo, organiziranje neizučenega delav- J^'-da je aoeijalistični družabni »i-! stva. Stala je na stališču, obrtni-1 bodisi v eni ali v drugi ljudje, ki ao mialiii, da ae bo dru-žabui aiatem spremenil "čez kla pogodba, ostane na delu inl pomočjo tega unijakega delav-stva se družbam le premnogokra« poareči zrušiti stavko, Deluvci so steni mogoč šele tedaj, kadar bo ljudstvo zrelo za njegu. S tem pu seveda tudi ni rečeno "da bo ljudstvo dozorelo čez noč". Ka Kar se tiče neizučenega tlela v-skih unij (trade unioni«am), to »tv«, «o jo od zadnje ko jc, (la ae je * prvi vrati briguh 1 Ameriške delavske zveze uekoi. L A kl 11 SI>Q \ m a iti I, i \ .i 4..« 1.... za organiziranje ruzuih izueeuiu delavcev, toda stotisoče neizuča- kor je "dozorevanje počasno, delavcev pa je zanemarjala v4*tvo v\ jeklarski industriji, ra\ ravno tuko je počasen tudi raz organiziranju. Tudi sistem obrtnih voj« Sledila bodojpodržavljeuju velikih javnih naprav, starostna zavarovanja in drugi zakoni, pa četudi ne bo v zbornicah soeijali-stiČne večine. Ne smerno pozabiti, da prehajajo socijalistifna načela, če jih hočemo kot taka imenovati, tudi v druge stranke, ker so v to prisiljene vsled razvoja. V Ameriki imamo sedaj vsepolno vplivnih političnih ljudi, ki niso ko spremenilo. Na tej konvenciji so sklenili organizirati delav. unij samih je napačen. V neka tere je zelo težko pretopiti, prvič vsled zelo visoke pristopnine i od $50 do $100), ali pa zato, ker st) mesta dotičnih obrtnih delavcev napolnjena in se unija bpani novega članstva, ker se hočejo tisti, ki st) že člani unije, zavarovati svoje pozicij* s tem, du ne jspie-jemajo novih članov, ki bi jih u-tegnili spraviti ob delo. S podjet- »oc ija I isti, toda kljub temu zahte- niki 5maj0 8evcdrt zgodbo, du ne vajo podržavljen je javnih nu- Hine 8prejemati neunijskih delav prav, kot želznie, brzojavnih si stemov, rudnikov, kluvniške industrije itd. Seveda bi bile te sile močnejše, če bi bile združene vse v eni stranki, kajti združeni bi lahko storili za ljudake interese mnogo več, kakor pa če zastopajo takp principe posamezni politiki in razne lige. 1'održavljenje industrije še ne bo socializem. Toda bo pa v v.+e-eno velik korak pridobitve v korist vsega ljudstva. V Ameriki pridejo v prvi vrsto v poštev v boju za delavske nterese strokovne organizacije, ki sti mnogo pridobile za izboljšanje življensklh razmer posebno izuČenega delavstva, toda na političnem polju pa prepuščajo svojemu članstvu popolnoma proste roke. To je povzročilo, da so se razni politiki oprijeli strokovnih unij kot sredstva za agitacijo pri volitvah; Val so navadno'prod volitvami veliki tlel. prijatelji, to-dfj'v postavodajah so se morali ravnmi po načelih svojih strank, ki a6! ttile.vseskozi proti preuiuijauju sfettema privatne lastnine. . Tako smo videli leta in leta veden hoj med delavstvomin kapitalizmom v obliki majhnih in velikih štraj-kov, toda v zbornicah je bilo a-meriško delavstvo brez moči, ker ni imelo v rijih svojih zastopnikov, nego le "prijatelje." Zakoni za varstvo delavcev, za hjgijenišne naprave itd., so se pričeli sprejemati Šele zadnje čase, ker je organizirano delavstvo Vilo Vako tudi v mesarski industriji, za kal m je imenovana orguniza-eija Jm pridobil« nekuj izboljšanj«. Olivno, kar bi morala vršiti Ameri^k^ delavska zveza je, da bi izobraŽev&lu delu vst vo v jrasretl-no zavednem smislu, du bi ga pripravljala na, nalogo, katero ho enkrat prevzel proletarijat. Medtem pa se je A delav. zveza le pritoževala nad kulturno zaostalostjo .južnoevropukih dela vee v, češ, da ogrožajo živijensko merilo ameriškega delavstva. Naloga delavskih organizucij je izobraževati delavsko ljudstvo tako, kot zahtevajo delavski interesi, lu v tem se je med ameriškim delavstvom zelo mnogo grešilo. Delavsko časopisje v pravem pomenu besede v Ameriki splofT ni še nikdar eksistiralo. Par glasil in par političnih listov je bilo menda vse za ljudstvo, ki šteje sto milijonov duš, kar je sevedu silno H (Dalje na 7. str., 1. kol.) Poseben poziv za 7,725 baiopoltnih novicev. Washington, D. C. — Izdan je vinei *o morali dokončati ljud-bil poziv za 7,725 belopoltnih no- sko g(),0 p08,ali jih jM). Kuhsan Stote Agrieultural (k>Uegef Manhattan, Kan. New Hainpshire Cotleg« , Durhani, N. ft. ' v New York Universitv, Univer«ity Heighta, N. T-A kron Univerait.v, Akron, Ohio. Ohio Meeh. Inntitute, Ciiieimmti, Ohio. Toledo TTniver«it,v, Toleilo, Ohio. Lehigh Univerait.v, R BethMieta, Pn. •>' Univerait.v of PitUliurgh, pa. ^< Bowinau Teeknicol Heliool, Lanenater, l'a. H. Da k. A. & M. CoHego, Brookinga, H. Dnkotn. Univerait.v, Houth Dakota. Vcrmilion, 8. Dak. Ctemaon Agrieultural £ollege, Clemaon, 8. C. Univerait.v of Texaa, Auatin, Te*. Colorado ("'cdlege, Coiorado Bprings, Coto. Pozvani so, da odidejo otl doma thie 19.,septembra. t laanniainiHBHBBiiiiiiiB^^ Zaupno zdravilo prinaša iznonaden|a, ,r J3 Bkoro lo SO 1« h Trlnerjora zdravita uapoiao rabijo t najvetjtm zaupanjem. A to tndi radi pravega vr.ro-ka, ker aanpnoat ladelovatelja »aaluli popolno zaupanja in Malaaje od atrani itevitnih odjemalcev. Malo poviAanje een jo aodanjs potreba, da ae ohrani zanesljiva voebina izdelkov. Branili amo M dolgo zoper draginjo no vaeh itevlloih potrebščinah nalih, a novi vojni davek nam je apodbil 10 codnjl atebor ia mora}! •mo eene nekoliko povilatL Vaak prijatelj Trinerjevlh lekov priznava brea ngovora, da v aodonjoati, ko ■oramo veliko voš plačevati ao potrebifilne, ln tndi lokarja atano atvor več, ni bilo mogoče dragi* )i okom priti. Zato pa bo v red no« t Trinerjevlh lekov povrnila odjemalcem vas kar vo« plačajo aa ajo. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ma. tudi zasužnjenih ljudstev. Med »o treba delavstvu, njim je pričela tleli iakra upom proti sistemu, kl ga je držal *k atojno, dn ne bo vedno loNorodje! tlom in pričel ae je hoj. kl Je tra-korumplranUi mešc^anakih politi - jal dolgn stoletja. Silno |M)čaal je volilno pravico v že tako omeje kov, ki tuiNt«»|.hjo pri volitvah r prihajalo v vsej tej dolgi dobi ne-1 ne postavodajne »bore, ki veliko-vsakovrstni m i obljubami, tenis kaj moči iu pravic nn ljudatvo krat niti niao zaalušill tega Ime-brez vaakegn politi«*negn progra- in še to le v gotovih delih »veta na. Velike boje je moralo presta Taki kandidat je, ko ho en-] Kakor -«edaj, tako je bilo tudi v ti delavatvo, predno »e mu je do- preteklost i vse odvisno od obato volilo organlairati se v strokovne ječib razmer. Končno je padlo au organizacije, toda največji ao bili •eiiHtvo, km- je pomenila velik boji, predno »o mogli naMtopati korak k emancipaciji človeštva, i lamini politični stranki ooeijaln* čila le toliko proiakav. i.iliU toda nn krmilo je prišel fevdalni demokracije. Največji sovražnik škandalov In razkritij, «U In m- sUt«u. ki je še aedaj v veljavi po zavednega delavstva pa ni bil ka> ljudstvo že vendar moralo neksj nekaterih državah. Ker nI' bilo pitallzem poosobljen v avtokraci-naučiti, da > v taki politiki i., več sulenatv«, je naaiopila dolui jI, nego široke mane nezavednega kaj gnilega, kar bl bilo potrebno tlo^anatva IVsetlna In tlaka »e delavstva, » kateremi ao imeli le starejšemu Ijmfctvu Še ta In leta truda, da ae jih je vsaj torej ima tako aaopaaje io vipeh med svetom, kor o*ini, da bol zgubi tvoje staltMe. Izmed vook bolean. jih Jo devetdeset odototkov povzročenih in »početih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno £f«iko Viao očiati lolodee la odotranl la ootrooJAčioo drobovja vao aabrane nepotrebno in strupene snovi, kl oo n. UnkA' brlog zlotvorolh tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trlnerjevi lekl »o prosti vsakoilno nepotrebno melanleo la vsebujejo lo potrebno adravitne grenke koreninice ter kraauo iareče rudočO vino. V aadevl zabaooaoati, neprebavnooti, glavobola, pol-glavubola, norvoznooti, navodne staboče, kakor todl v Želodčnih oeprillkoh, kl rade nadlegujejo ienako ob premembi litja ali radarje in druge delave«, ko tolajo ta vdlkavajo pilo, lo rabite U lok, boste naili v nJem neprecenljivo vrednost. Dobite jo v vseh lekarnak TRINERJEV LINIMENT prodero vselej v koren bolečine, zato pa jo alooti ^^^^^^^^ ^^ ^^^ v alučaju proti no, ali revmatiama, oevrolgije, I ti m " misiiumis i a otrpeloeti gleftnjev ln drusih, naihltreiM* la flstooo pomol. Jako Jo dobro tudi v zadovah odrgnin ia oteklla itd., tudi zo drgneoj« liveev in za ma saojo po kopanja aog. Dobita Jo v vseh lekarnah. * 1 krat izvoljeni, niso navezani na nikak program ker umlnu. n litjih evro deloma priilobilo za program tenteljlto ozdraviti. I^o preinoou • našemu Izkušenj smo še Imeli, dn so pr.-« oobro * volitvami aladkolie obljubljaj« b ' | M' J % K ega ljudstva neoti fevdnll proletarijat«. t'im umčuejše mi t»i j kandidat je, takoj potem ko mi Im 1 i napiaane deltele knjige ln le vnito zavednega delavalva. tim Izvoljeni, spremenili tako tem« it njih «e labko mnogo naočite.jveč pravic si jr pridobivalo iu Ijito, da b 12. smo imeli pohod po nn-Hbini, ki je bil zelo iiupozanten V njeuv je sodelovalo mnogo dru-^cv in dve godbi. Na čelu poho-'la ho bile tudi štiri društvene zabave. Drugorodci so kar strmeli ln se izražali, da tako naprednega naroda še niso videli' kakor so Slovenci. Laskavo priznanje, kaj? To bi bilo lahko povsod, le, > deluje v naprednem smislu, lit bomo imeli od dela tudi kaj Mffrati, bomo pridobili vpošte-v"nje v ameriški javnosti. Oh treh popoldne smo Imeli na »►"'gramu slavnostne govore. O-bljubila sta priti dva govorniku. Ma A. Pleteršek, gl. porotnih *NI)#. ni izpolnil obljube. kar «•*/ ui spravilo r potebno prije tfn pololaj, Drugi govornik ni P^iramu, kl je pa tudi nastopil, j' bil John Kvartlč, kl je Izvrst-'"> rešil avojo nalogo. \ imenu naših dništev Izrekam 'shvalo vaem drnštvam, ki so ae- Iz urada gl. porotnega odbora S. N. P. J. Glede pritožbe brata Frank Za-vertnlka, člana društva . Franci-aco Ferrer, št. 131, v Chlcagl, se jo gl. porotni odbor s tripetinsko večino izjavil, da je omenjeni brat opravičen do zadržano podpore in s tem razveljavil sklep druge instance. Brat Frank Zavertnik se jc pritožil na tretjo instanco, ker je bil kaznovan z odtrganjem bolniške podp. $2.50 zato, ker se je u-deležil društvene seje brez povabila Prva instanca ga je oprosti-l la in ker ni bilo priziva čez sklep prve instance, se razveljavlja sklep druge instance. Anton Hrast, predsednik. Ru-dolf Pleteršek, Joseph Radtšek, Matt Petrovkh in Jakob Mik lav čič, porotniki. KURIVNI UPRAVITELJ PRI POROČA USTANOVITEV ELEKTRIČNIH CENTRAL Washington, D. 0. - Dr, , 13 tTT.il 11.38 188.60 121.10 88.14 244.63 188.39 182.68 96.46 218.34 423.86 117.97 66.76 43.91 208.63 87.91 182.20 114.38 69.27 168.92 • 26.06 176.61 406.66 66.48 67.02 309.46 88.82 29.74 184.29 72.69 19.89 46.66 140.29 72.27 118.79 261.87 106.31 146.69 67.96 422.00 262.63 166.86 64.14 229.20 334.86 78.42 46.26 130.60 101.42 238.06 212.90 9.71 20.83 160.40 98.81 28.14 66.87 16.99 219.76 107.70 163.01 122.61 864.12 114.06 187.41 83.60 89.81 182.66 78.64 102.76 161.88 110.04 76.14 296.22 182.62 122.62 166.30 91.88 267.23 16.28 64.46 248.62 126.88 56.01 1W 01 39 60 48.97 78.63 29.08 314.11 348.22 99.04 66.24 162.91 684.78 98 86 61.66 91.01 122.1 o 232 64 8910 86.46 24.66 103.00 148.10 74.00 Ut.Oi 261.00 12600 10 00 160.00 189.00 At* dr*t. 183.... 184..., 186---- 186... 187 18« vplivi* Uri.M 101.02 24.16 •9.10 78.84 71 18 76.70 iva,.;..... 4« 26 {JI:::;;::, 2M.12 ..................... 26.0 l'lV.6 OTROŠKA PARALIZA V II. OKRAJIH Harrisburg, Pa. - cd ra vat ven i department nasna-nja, da je otroška ^J1* rM* širjena v oaemuajatih okrajih. Največ otrok je obolelo v okra-in Frankih« in sleer Seat In d vaj ,et Poslali so državne nadzornike in bolniške streln^ee v■ U..H Run. kl se nahaja Barra, kjer ae je kl jr zahtevala že nekaj žrtev. z..... 84 02 60 16.00 46.00 164.00 7.00 691.20 643.00 64.00 119.00 102.00 91 00 10.06 24.00 46.00 08.00 80.00 28.00 26.00 14.00 tU) .00 73.00 40.00 19.00 16.00 60.00 50.00 363.00 65.00 77.00 143.66 146.00 212.00 60.00 158.66 2H.00 7.00 66.60 40.00 149.00 211.00 90.00 85.00 98.00 886.00 133.00 50.00 7.00 284.00 332.00 38.00 34.00 46.00 18.00 88.66 67.00 48.00 22.00 40.00 75.66 86.00 11*00 162.0 600 .00 .Oi 23.00 Vtl.66 62.00 117.00 11.66 186.66 625.00 62 00 12.00 46.00 20.00 II 00 10 00 20.00 S 00 60.00 tU........ I lft........ 178 .......i 60 00 80.00 •0.00 84 00 74 00 t #4*4 T.I°6 ........... 268........ 260........ 270........ it 1........ 278........ »::::;::: 2T6........ 272........ 278,....... 270........ 280........ 281........ 2 K|........ sil........ 284'. ....... 286........ 28 7........ 28 8........ 28 9........ 29 0........ 29 1........ 29 2........ 29 3........ 294 ....... 216........ 290........ 297........ 208........ 299 ....... 30 0........ 801........ 8 16.00 136.00 900.00 114.00 37.00 147.66 104.00 Chisholm, Min. Bllta ae jesenakl Čas ko bodete zopet delali domačo kapljico iz dobrega grozdja ln tudi druge domače pijače. Podpisani se priporočam la naprej, da se ogla-«ite pri meni sa nakup grozdja, naročil bom najboljše vrste kali-forniiko grozdje ln tudi Miehl-gansko groadje. Naprodaj Imam tudi posodo, popolnoma nove sode po smerno maki ceni. Vsak naj si preskrbi le ss svojo doma 60 potrebo, ker za trgovino ul do voljeno. STONICH BROTHERS Izvrstna trgovina vsakovrstne le-loanlne, najeenejle peči lu tudi drugo pohištvo se dobi pri nas. Točna poatrelba. gunHmmmm t hi olivbland upi insurance oompant vaa zavaruje sa življenje, bolezen In nesrečo. Oglasite se pri: K. F, M ar rim.in, i City Bank Bldg, 28 & Pesrl St., nad banko, Loraln, O. NAZNANILO! Vslsi »en J. odjM*alwni t*w potom uamaiijaui, ds aU«w ia lavtAal ruu au jim adrsvlluet kljub toaiu, da ao aa ra»-h* auuvl, ia katerih ae aarojoss, iadstao podrslU*. Orli t* oiaaoa pollljaai la jed no tkat it I Jo sli ateklantae sevodtaU »dr. v II as 11.00 ta 8 as 14.00. PAUTOLA as ialodoo ia aorodaa atolioo. !'ARTOQLORY aa JafauJo krvi ia iiveav. PARTO URO aopar (IsvaM. PAKTONMU. aa boloau« aeludra. 1'ARTO COUUII aopar kaAolj ta pljufne bolaasl. PARTOLIN aopor Upadanje laa. RVlf ATtN PARTOPAIN aopar revna tlaeai ia koatobel. PARTO ORKA1C * PARTO BOA? as* por maiutjo ia pego po lloa. PART(»MWKAT aopor poioajo sog. KI,H A WATKR aopor oaivolo Isao. PARTO OVL aopor stsaaljo ia arhoajo llvota i. t. d. TR1PLKTM at. 2., U. ia 4. 1 Ikat |1.00, 6 86.00. ZDRAVILNO VINO 1 itak. |1.00 -6 »tok. 16.00. Obliraaji oeaik (knjigo "Pot k adravju") polljoai BMiouJ in potmi a« proste. PUlto takoj sat The Pirtoi Phirmicy, m-M Ave., Ntiv Tli*. N. Y 116.99 160.86 117.48 02.50 40.16 •0.74 07.90 51.90 •7.86 28.41 • 1.72 201.27 79.11 64.03 10S.M 26.66 87.27 114.07 26.77 82.09 r.u.28 76.68 48.17 26.61 29.67 118.62 61.08 166.87 111.2« 22 59 127.44 • 8.87 94.84 41.01 32.24 41.45 21.28 208.69 184.00 76.09 182.18 181.71 36.12 74.07 57.67 68.80 (12 07 •-'lt.il 58.86 60.00 Vi.oo 7 00 70.00 22.00 44.00 ' 8.66 86.00 40.00 65.00 187.50 21.00 10.00 12.00 88.00 66.00 64.00 500.66 ' 88.66 180.00 82.66 21.00 •6.00 2100 78.00 40.00 16.00 218.00 44.00 28.00 7.00 10.00 '»000 20.00 20 00 68 00 • 00 1440i II 00 28.0« ••00 46.00 Previdne goopodlnj# l«*J» 4om« »«i»o wm> »UkUuicu Dr. Rklitor|»v«fo PAIN-EXPELLER ZaumIIIv« »ml«l»o m »rl MVMlitoU CSmmS, pgaMala, Md Jedlso pravi s varatveae asasiko sidra IU. lu M«, v Ukaru»k In BM*vnoat od w. ad. mcNTna a co. f«-ae wmm*t*mi SOOH. n*w vnrfc, n. v FRANK PRAH gostilna in boardhtghoue«, •TO KUnUbisalok Ave., Be priporoča rojakom v oblak. TKI.EroM MAN. a«4l-*R. t 3 - MILVVAUKEE, WIS. |.IIHI.HI»»H»! (Naval wM * •tavMltfM fljpjjjjjj^p.r frank kkenek IZVItHTNS POiTRBtRA vagal r. silos ta Hiilili Ava Chieago, OL NA PRODAJ JE 10 (LOT) ZEMLJIŠČ. Proda se po nizki ceni 10 lot itavbiM, za radi poziva k vojakom. Rojaki iadaj i© vam nudi zelo ugodna prilika kupiti lote po ceni, Lote »o na lepem prostoru prilika za trgovino in je v bljižini večjih tovarn, poleg vozi Chieago in Joliet poulična železnica. Nad ito Slovencev že ima tukaj svoja zemljiiča. Pridite in oglejte hI na So. Archer Ave., in 66. Court Kdor. želi kaj kupiti naj se obrne za ceflO (n v hu druga pojasnila na: KONCHAN A GRAD1SHAR, 1912 W. 22nd Street, Chieago, lil. T rc '-^IfcjTifrrl; JOMN VI io.io ufrtk. Našim rudarjem ln delavcem * ,f ppl koksovlh pečeh Skoro vsak teden se ugUnovi ktera nova tovarna za izdeovanje različnih vojnih potrebščin kot streli, vo, brodovje in zrakoplovi. Vse te tovarne potrebu-ieio vedno več in več premoga ln koksa. Brez pro ■kla In brez J 1 ~ u------- reši problli in premoga, edina pot k j*, m» m. » lavcev v rudnikih in pri koksovih pečeh. VfllllU VCV »" ... .......... oga ni jekla in brez Jekla ne bo zmage. Du se pa rell problem naraščajoče potrebe koksa iremoga, edina pot k temu je da se vposli več de-vcev v rudnikih in pri koksovih pečeh. Ali ravno sedaj je pa zelo tetkodpblti novih d jt-v; dva In pof■ | ____liedelnicah kal potrebščine so pobrale delavce. Ke pa mora vseeno imeti dežela dovoli premoga, je torej edina pomoč k temu, da vsi oni, ki niso bili v poklicani v armado, spoznajo svojo patrijotlčno jlžnost In se oprimejo dela mesto onih, ki so odšli lavcev; sr ona mladih Je v armadi ln udi tovarne za druge vojne >okflcani v armado, spoznajo svojo patrijotlčno dolžnost In se |. na boj ne fronte. Ker smo že čiull v raznih časopisih, da Je odšlo tudi mnogo Slovencev v armado in ae bojujejo za našo svobodo v Evropi, je torei dolžnost slovensk h ..........rl koksovih pečeh, da one, ki ill rudarjev in onih, kl 'delajo prf koksovih pe primejo za kramp in lopato da nadomestijo m> to zamenjali z« puško in bajonet. Vsi, kl so ostali doma in delajo v rudnikih in pri kokaovih pečeh, morajo paziti, da se bo produdralo koHkorkftll mogoče več premoga In fla bodo naloženi vsi vozovi, kar jih bo pripeljalo k rudniku. Veliko je naših društev v raznih rudaraklh naselbinah in bilo bi zelo umeatno, da M se na nejih raz-pravljalo in bi se sprejele resolucije, tla ao prlvoljl prod uri rati kar največ mogrrfe premoga in s tem po-magttll vojakom s potrebnim gradivom tlt) zmaK^. STATE l Ali veste, kaj ee godi dnemo po »vetu? Ako »o, po- jj tem je to vaia krivda. Vm lahko iivest«, «ko M oa- i ]| rotita na dnevnik "PROSVETA"! Prinaša avetovno J | novice ia dnevno ameriške vesti. — List stane aa ; jI celo leto $3.00, pol leta $1.50. — Zastopniki oo vsi i I društveni tajniki ia ia drugi pooblaščenci — Naalov • ; za "PROSVETO" je 2657 So. Lawndale Ava., Chicago, IU. .....................................MMW>MMW1< __ P BO S V E t A • Imelna plod Ite V - Eompaaija /. l vigftoa •1 Ph. Mr. Fodor OradUnik; mm y Frank C eme 6033 St. Clair Ave. Cleveland, O. „ * »«, pnau la medaJjoatke vai* a lov Jedaot la Zves, bralka, aapaetaieo, diamaataa prataaa ia levalirja, veriAlee Lil POFBAVL/JJCO: ta dresa atatatao 90 »laki PODRUŽNICA ' COLUMBIA GRAMOFONOV pa osebne vprašajte aa JfaJMMs blago. eeaik kateri aa Va« poilja breaplačao, ali i ' predse dragod kopito. MajnUj. mm ........................f I I 11 I..................... slednji! glavni atan zbor« iti aui j bulaiiea vsak z 2 vlaki. Hkupaj jc to 28 vlakov. Dalje jt* treba pošiljati; artilerijski park vojnega zbora z 20 vlaki, oskrbovalni zbor /. 41 vlaki, moštvo za gradnjo mostov iu ambuluuoo pa 2 vlaka, žc-nijska kompanija in mobilna remontna zaloga pa I vlak. Vse to Kakor vaa živa bilja, tako «e tudi višja organiziram- rastline muože — potom oploditve. Po- _________ _____„„, _________ . __ udarjam, višje organizirane rast- velja za francoski vojni zbor, do line, kajti imamo tudi rastline, ki mala islo uredbo imajo tudi vse ae m nože drugače, o čemer hočem druge Evropske države. (*c sešte. •govoriti drugikrat. Pogoj oplo- jem#" vse gorenje Številke, vidi-ditve je ta, da se združi cvetni j mo, da potrcbujco zo boj urejeni prah z brazdo cveta tako, da ua- vojni zbor sum 117 vlakov, ki ima aiM.u. ir tega .«H»oja tretje novo vsak 4."» do 50 voz, če ga hočemo prepeljati. V»d vlaki imajo skupaj več nčgo 5000 voz. Velika zaloga ■•škili srafe HM dt $2.51 Svileie srafee SS.M ds $I.H Predno kaj kupite oglej- » te si našo trgovino. ata ne bitje. — Ta proces sc razvija pri rastlinah docela naravnim potom; cvetni prah opraši cvetno brazdo iu oploditev je končana ter se za TT- čne razvijati seme (iz katerega ! Boljše banke ni na svetu kot je zraste nova raatlius). Ako se tfl!ftric Samova zakladnica. Bankir proces vrši med cvetnimi organi1 vam jam« , 8V0j0 "poštenostjo", ene ill iste rastlinske vrste, jc o-j8tric ^ pa garantira z vse-| ploditev naravna in novi iudivi- mj Združenimi državami. Ako duum je nov član ene in iste vrst imato kaj prihrankov, naložite jib 111 družine. — jf vojnovarčevalne znamke, l taetnim potom j»« -><• da doseči da dobimo ineaauico raznih vrst - iu te nove rastline so karakterizi rane z lastnostmi vseh pri tem procesu udeleženih vrst. Nastanejo pri cvetlicah iu vrtnih rožah a prekrasnimi, bujnimi barvami. To okolnost uporabljajo že dalje časa razni ljubitelji cvetlic, posebno uinctui vrtnarji ter ustvarjajo leto za letom najrazličnejše, v svoji krasoti druga dru go prekašajoče rastline. Princip umetne oploditve je, kukof že rečeno, povsem enostaven: cvetni prah ene vrste se prenese ua brazdo druge, toda ta proces ni tak > lahak, kakor izgleda ter zahteva mnogo potrpežljivosti, prakse in natančnosti. — Obnovite naročnino na Prosve-to, če vam je potekla. Edina Ulovenska revija izhaja mesečno na 86 stranek in velja sa vse levO |2. Čaa, 2711 B. Millard Ava. ■ kteago, OJL $ 1 S,500,000.OO H Z BESEDO: OSEMNAJST MILJONOV P£t.STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKEČE HIPOTEČNA POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCi TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBILI ^IITI CENTA To je naš rekord, na katerega smo lahko ponosni. Direktor tega odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je že nad 28 let v zvezi s tem bančnim poslom in je v ti dobi prodal za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obvea-nic in kot blagajnik in predsednik te hranilnice v času šest let in pol napravil posojil raznim kupcem na markeče, hi-poteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso izgubili kupci. Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hipo-tečna posojila in obveznice v znesku od $100 do $20,000. Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah. AMERICAN STATE BANK J. F. Stepina, preda. Em. Beranek, podpredt. Adof J. Krasa, blag. Pod nadzorstvom "Chicago Clearing Houaa". V zvezi a poštno hranilnico Združ. držav. 1825 Blue Itland Ave., vogal Loomia ulice, CHICAGO, ILLINOIS. VOJNA BO IZBOLJŠALA DO Vil. RO ~ Imam v zalogi nove kranjska m nemške harmonika, trivmtne, dvotflaane, z ravnim okovanim držajem, delane natunčno po LUBANOVKM NAČINU; kupujem iu prodifjnm tudi »tare fte rabljene liarmouike, kakerinegakoli izdelka, kakor tudi nove mehove, kovčege itd. brooklyn\ alois skulj, 323 Epsllon Plače, m. y. Neki penuik jc dejul vsaka voj-Prdeno ,hočemo,na jc tftorifa nekaj dobrega. ttcilu: kako rastlino umetno oploditi, ji , uja vojna je prinesla velike spre-inorumo porezati njene prašnikc fatembe pri vlivanju jedil. Sedaj in sicer še predno so dozoreli in i jemo manj in v manjših različnih OBLEKE Izdelujemo moške obleke po meri zaloga inozemskega i tujezemskega blaga. Vedno nizke cene. Klobuki najnovejši kril. sivi, zeteaJ,r»|avlla ■iirl 2.#f 2.51 IM 1.514 H Belaj & Močnik «215 Sl. Clalr ave Cleveland, Urit Frank Scurlch / '' nEALToa" , Telefon U W. Bridavitla. __BBIDG EVILLB, PA._• Imam na prodat nad .100 stavblaskih cemljiftč v Bridgevitts. Va.. ia ako. lici. Cooe .lavbkč (lotov) «... od |-'7:,.00 do #750.00. Pogoji ai zelo ugodaT lahko isidatfujete ua moae£ao obroka. -'"JItOT V mestale akeUel j« veliko Hlovcucev la drugUi Hlovanov, kl ao ia ku- pili '»mljltfa ta hita od mor.«, ter /. nakupom ao aadovotjai. Tu ta v oko-Ital lahko dobita dulo v t.rcutogovih rovih In tovarnah. Meato lepo ra Velo »« lahko dobi. To meato jo v bliftini velikega liri lahko dobita dtdo v SU 'i i ma bodočnost. . _ we»ta ilttsburgb, Pa., In v teai meatu aa viiUvl dašvae~de3o'"vlakov" N,ttJ',rbJ,i """I \9* hU ' •• Prodajo na lahk"od: jlVilu y fv vUJt in - doba rta. uovatija, t are J jo aajholjfi«, tc kupit o »voj don, cene gredo gor vaak dan torej a« odlaiajta a nakupom Lahko ae prepričate pri mojih odJemaJr h val »o zadovoljni. ' Pilila UkoJ ia pojasnila, kl vam iih dam radavolje. — Kot javal notar aem \an. vodno na raapotago. . •.i.„ »udi poaoHtva tn pohištvo proti ognja. • Piani«* ali p* pridite oaid.no k meni, kajti preprUau aem, da av no boate ako tloidlo a menoj kot Mlovaneem v d i rak la o aveco . ....... kadnr d kuill>-llt KAM SE BODETE OBRNILI, late ut|ia\ ore, pogodbe, ranriaeAcn* tajavc ali rsran drugo do-« k I •I"«Imo v aotankl r«»r\. Kdo Vam bode tolmačil ua aodaiji pr mirovnem ■oditik ii ali druginlf Ako ho**ta pravilno liivivedatl .l i prUati, |H)treb.ijtI»e*kega ANTON ZBA3NIK, javni notar ta tolmač ;; sob« 102 Bakewell Bldg., cor Diamond * Grant SU« II (nasproti Court Houaa) Pitteburfh, Pa. : (nasproti Telefon urada Court 3t.*aS. ........-.......Ulj.............. AVGUST ZAJC Gostilna in Palm Gardon 500 National Ave., Milvvaukcc, Wia. Imam na ra/pola^o posebne sobe in prenočila za potujoče rojake. Todna in dobra postrežba. godni, da na ta način prepVeč! mo, da bi se mogla rastlina s svojim lastnim cvetnim prahom naravnim potom oploditi. \ato prenesemo cvetni pruh druge cvetke z malim, finim čopičem na brazilo prve. Tu prah pu mora biti popolnoma muIi, zato ga sušimo ua čl bteiu papirju in nu suhem prostoru. Toda tu se nam javlja že zopet nova zapreka. Znauo jc namreč, da hc cvetni prah kaj rad jako kmalu pokvari in izgubi sv^jo moč. Pri najmanjši vluž/iosti namreč neka posebna gliva uniči v njeni zmožnost oploditve. Če hočemo torej prenesti cvetni pruh rastline, ki cvete jako zgodaj tir. drugo, ki je godna pozneje, so nam prav lahko zgodi, da se v tem primeroma dolgem razdobju ta cvetni pruh pokvari. V zadnjem času so iznašli v fiziologič-nem inštitutu botaničnega vrtu t Draždanih način, po katerem je mogoče cvetni prah ohraniti pre-•rj dolgo nepokvarjenega. Prah hc dene v 4—8 cm dolgo stek e-uo cevko, ki se zumuši z bombažem. Tu cevka se dene zopet v drugo, večjo cev, na 'njeno dno nc natrosi cui visoko plast suhega klorovokislegu kalciju, ki jc pokrit 2 cm visiko z bombažem. Tu cev, ki hrani v sebi manjšo i cevko s cvetnim pruškom, se nato zamaši z gumijevem zamaškom. ena okolnost je, uu katero moram opozoriti. Cvetke, ki jih oplodimo nn prostem, so namreč vedno v nevarnosti, da pride ua i njih bruzde cvetni prah tuji' rnstilne potom vetra, iužclk itd. Na ta način potem ne pridemo do rezultatu, ki smo si ga želeli. Zato moramo vsako rastlino, ki amo jo i umetno oplodili, pokriti s tanko {žično mrežico. Razume sc »amo ob Aebi, tla lahko oplodimo eno vrsto rastlin s tremi, štirimi drugimi vrstami In tako dobimo narav-i uost krasne m (Janke vaeh treh, štirih vrst. Ns ta način nam je mogoče ustvarjati poljubnolmrv-ne cvetice in kdor ae bo bavil ne« kaj časa a umetno oploditvijo Telefon aa domu Ki.k lesi j. \ rastlin, ho imel a mallui trudom jedilih, bolj navadna jedilu, ki pa .o boljše vrste in vsled tega sc pri; !;ukuje, ,t|a bomo močnejši rod. »Še reč pa dosežemo če pričnemo vzi-vat.l Trlnerjevo ameriško grenko vino iu k tem pomagamo našim prebavnim organom. \'sc želodčne nered nosti se luko izgube. Triuor-jevo zdravilo izčisti notranji del ,clcsu in tfu v>dt*!tjjc čistega. Zu laprtuico, glavol>ol, nervoztiost in 41I0MH),oslabelost itd. ni boljsca^; :drnvila. lekarnah se dobi po H1.I0. Muke revmatizma, nevral-ttije, bolečin v hrbtenici itd. se luh-l%o izneliite. Trincrjev Liniiuent je Zilvavilo, ki vam gotovo in hitro potunga. Jc zelo ža zvenjpnje, pre-tcgneno.st, otekline, bolne mišice in trudne noge. Dobi se v lekarnah po :»."> in ti5c, po posli pa stu-ac 4.h1u 75c. Josejih Triner Comp., USilr-mi Ho. Ashland Ave., 0 i-eago, lil. - (Ad.-.) 0E11 i pazite in hranite Marija Sluga Narodni izrek pravi: "Pazite aa val beli deaar aa Srne da» v«." To pomen ja toMko kakor prvo pazito ia hranite dokler ato fta zdravi io mladi, da boata imeli nekaj sa stara ia onemogla lata. Vao k filovek mora paaiti in hraniti, ka la to jo edina pot, ki vh« vodi v uuodvUaoet. Prvi dolar, ki ga data nastran, se lakko eeui kot itemeljni kamen poalopje za katerim vsaki stremi. Dobro ja vedno imeti na pametn narodni izrek ki pravi: "Zrno«do >raa (jogSle: kamon nu k&meo palača". Najtežjo je pototek ali brea počet k a ai nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati Val denar ie danos, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varso banko. Z vlogo enega dolarja dobita vafto banfino knjiiieo. v Mi sprejemamo deaar na hranilno vlogo in plačamo po 1% obrustl od njuga. Pobijamo denar v Italijo, Bnaijo la Vimnobsko. Produ jemo prve ponojilno mortgage (markeče) ia dajemo t aa-jem varno hranilne predale. Spre jemo opisa za parobrodno potovanje ▼ staro domovine ao vojai. KASPAR mš M 1900 Blue Itland Ar«., Chicago, IU. n Kapital, vloge in prebitak znaša nad $8,000,000. - ^sl===^Hf====ir=K====iwr 1828 W. 22nd St. Chicago, III. Tcl«Mhw«a Cuil 4730 izkušena in z držav-ilm dovoljenjem potrjena BABICA M uljudno priporoma ■lovantklm In hrvalkim r Edina Slovenska Tvrdka Zastave, regalije, zaake, kape, pečale, la vae polreUčise za irašl. ia |ed Dalo prvo vrata. Cona niako. Slovonaka ceniko firiilj—a anatonj. I F. KERŽE, 2711 So. Millard Avenm, Chicago, III. J Največja slovanska tiskarna v Ameriki mnogo veselja. 52SS8SS11— Narodna Tiskarna 21IMt-M Blae Ulaal Avmk, Ckleago, IlIMa. Mi tiakamo v slovenskem, krvaikem, slovaškem, češkem, polj- I skem, kskor tudi v angleškem in nemikem jeziku. Noša posebnost so tiskovina sa društvo in trgovce, s-« i-s »-• ««s k« "PROSVETA" ee tiaka v nafti tiskarni •luSUo s., t jO ..Un, tlpraAajU* m nmA. r«>M»* lah*«* i4a*IHie •br«,k». Polljiu n«« 'Ur hn.. tn Uk«j. r.ff« TafUHaa CMMpanv. D^l. A-aa. cskago, ih. F. K. Bauzon Odpravite poeode aa sladkor in aa porabite pri obeda vot kot ko šM ali kaviao žlioo skulkorja Proletarec je slovensko glasilo sodalieMšos •tranke v Ameriki. Vsak delava in rojak, kl ee sanima sa eoeiali »em, bi ga moral redao iluti pravo sliko eoelaltam. naročnina mala fl oo m leto, 11.00 m pol leto. Naalov t PftOLBTAAM ♦oot W Slst St KOLIKO VLAKOV JK TREBA ZA PREVOZ ENEGA VOJ. NEOA ZBORA , Vojni zbor ohseza dve divi/.iji1 peicrv s pripadajočo artileriju ' irenoin in Nanitetniiui tnidelki. Zs l>ešaški brigadi je treba 14 vla-1 kov, aa divizljako artileriju 9, za Klavni atan diviaije, aanitetni oddelek po 11, torej akupaj 26 vla-kov. Za elemente, ki pravzaprav ne pripadajo k zboru po divizi* { jah, ja treba računati ka\a!> VEJ.IKI SLOVENSKO - ANGLEftKI TOLMAČ. Knjiga oberga poleg alov.-an«L alovaleo, alov. augl. razgovore aa vankdajoo potrebo, navodila ca angleško pisavo, spiaovaaje aagle akik plaeia ia kako aa poetaae ameri kaaaki drla vi jan. Vrha tega Ima kajlgn doadaj oaJveJi alov.nagi. ta aagl. sov ar. | To Jo aajboljfta ta aajbolj popolaa knjiga ta priačoaja aagteftčlae ia oe M smolo biU alov enakega aaaoljenea ; ki M te kajlg, aa Knjiga trdo ta oknano v platna ra ■aaj^ao^i), ,2.80 ta j« 5920 St. Clalr Avini cleieuib, a. iZJSKr^V0 najfinejših brivnih britev, nožev, ftknrjt Itd. Po-fn «arr okreiT ^ V ° iPad,lj<^* 8tv»ri, kakor tudi puške ' d'"4 tvrdka ta atr.k. o Zdruft.nih driavah. Spr»j«m« ■aročHa tudi taron Cl^.l.nda Dota •olid— i« j.m<.B. — ,m#rB# CM, SVOJI K SVOJIMI CH1CAOO, ILLINOIS j aki pTdk a 4 vlaki, artilerijski iW I V. J. K U belka a II. vlaki, peta brigada, ki «.<« .... M w ' l»olreM aealavl, a T vkW, .UrHa| mL '^Z^" NM POZOR ROJAKI! aitl CTi lu/1'T",1 !? pHperofam, ,da kadar .te .ameajonl ka-kakor .lei ,trokI ^kor ar*' Rrtveeke, pr.tnoe, itd-, than« blik. ""J"9*' «ap««tne ore, ta^ftarja, ~ VT ' P°Pr