',U' 'v,' GLASILO DELOVNIH KOLEK TJ .V O V ž3^. ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE Primerjalni podatki za slovensko papirno industrijo KOLIČEVO, novembra — Primerjava je napravljena na podlagi periodičnih obračunov slovenskih papirnic in obsega podatke iz bilance uspeha za čas od 1. januarja do 30. septembra 1971 in 1970. Na ta način je omogočena primerjava o uspešnosti poslovanja glede na isto obdobje lanskega leta za panogo kot celoto, kakor tudi za posamezna podjetja med seboj. Vrednost celotnega dohodka se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala za vso industrijo za 17 %», po posameznih podjetjih pa je to povečanje zelo različno. Radeče izkazuje celo nižji celotni dohodek za 4 %>, medtem ko znašajo ostala povečanja med 10% (Količevo) in 24% (Krško). Na tako povečanje vrednosti celotnega dohodka je v največji meri vplivalo povečanje prodajnih cen in le v manjši meri obseg in asortiment proizvodnje. Stroški za porabljena sredstva, kamor štejemo stroške za porabljeni material, storitve, dnevnice ter druge materialne stroške in izdatke, so naraščali hitreje kot celotni dohodek. Povečanje na lansko leto znaša za vso industrijo 20 %. Po posameznih podjetjih je to naraščanje zopet različno od 5 % pri Radečah do 33 % pri Krškem, kar pomeni, če se omejimo na glavni razlog za povečanje — to so nabavne cene, da so se stroški materiala za reprodukcijo različno povečali, največ pri celuloznem lesu, manj pri celulozi in še manj pri papirnih odpadkih. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi drugih vzrokov, ki so vplivali na to, da materialni stroški niso naraščali prekomerno (ugodnejši asortiment, racionalnejša proizvodnja in podobno). Amortizacija osnovnih sredstev se je za celotno panogo povečala za 17%. Pri primerjanju stroškov amortizacije po posameznih podjetjih ugotavljamo, da ne gre za zvišanje amortizacijskih stopenj, ampak predvsem zato, da so se stroški amortizacije povečali zaradi aktiviranja novih osnovnih sredstev (Sl. vrh, Radeče, Ceršak). Pogodbene obveznosti, kamor štejemo obresti za kredite, zavarovalne premije, provizijo za bančne storitve ter prispevke in članarine, so se povečale za pa- nogo le za 2 %. Da se pogodbene obveznosti po posameznih podjetjih niso povečale več, ali pa se sploh niso povečale, je vzrok v nekaterih zmanjšanjih pogodbenih obveznosti, v precejšnji meri pa tudi v tem, da podjetja niso mogla najemati novih kreditov — predvsem za obratna sredstva in so obresti za kredite že samo zaradi tega ostale na isti višini ali pa so se celo zmanjšale. Zakonske obveznosti so se za panogo kot celoto, kakor tudi za posamezna podjetja znižale, razen v Prevaljah. Znižanje zakonskih obveznosti je nastalo v glavnem zaradi prenehanja obveznosti obračunavanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada, povečanje, ki je nastalo v Prevaljah pa je zaradi povečanega vodnega prispevka za to podjetje. Podjetniški dohodek se je za panogo povečal za 13 %. Pri takem gibanju dohodka pa so rezultati po posameznih podjetjih zelo različni, od zmanjšanja pri Radečah za 34% do največjega povečanja pri Sl. vrhu za 39 %. Za panogo kot celoto velja ugotovitev, da je podjetniški dohodek naraščal počasneje, zaradi tega, ker so poslovni stroški naraščali hitreje kot pa celotni dohodek. Tako gibanje pa je bilo povzročeno s tem, ker prodajne cene finalnih izdelkov papirne industrije niso šle v korak s povečanimi nabavnimi cenami reprodukcijskega materiala. Bruto osebni dohodki, ki se krijejo iz doseženega dohodka, so za panogo narasli za 12%, kar je nekoliko manj kot pa je porastel podjetniški dohodek. Porast bruto osebnih dohodkov je po posameznih podjetjih precej enakomeren in v precejšnji odvisnosti od doseženih rezultatov, s težnjo po hitrejšem naraščanju osebnih dohodkov od podjetniškega dohodka, razen v primeru Sl. vrha, Krškega in Količevega. Edina izjema so Radeče, kjer so osebni dohodki v masi, zaradi slabših rezultatov, celo nižji. Neto dobiček, pri katerem je že kompenzirana eventualna zguba, je narasel za 15%, kar je za 2% več kot podjetniški dohodek. Zaradi tega, ker pri treh podjetjih osebni dohodki niso naraščali z istim tempom kot podjetniški do- hodek, smo za panogo kot celoto dosegli ugodnejše delitveno razmerje v korist skladov. Podjetniška akumulacija, kamor štejemo neto dobiček in amortizacijo se je za panogo povečala za 16 %, torej za 1 % manj kot celotni dohodek. V tej zvezi se je znižala tudi stopnja akumulacije od 12,4 na 12,3%. Vzroki za to so znani, naj dodamo samo to, da je stopnja akumulacije nižja pri šestih podjetjih, višja pa pri treh podjetjih. Ne glede na razmeroma ugodne rezultate, če ocenjujemo panogo kot celoto, pa vseeno lahko ugotovimo, da kljub boljšim rezultatom, spričo devalvacije dinarja, dosežena akumulacija ne zadošča in se zato naša reproduktivna sposobnost manjša. Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo za panogo v letošnjem letu 1505 din, kar predstavlja povečanje na lansko leto za 13%. Po posameznih podjetjih so se povprečni osebni dohodki povečali od 9 do 23 %, medtem ko so v Radečah nižji za 3%. Pričakovati je, da se bodo osebni dohodki po verifikaciji samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov znatno povečali. Rentabilnost poslovanja se je spričo počasnejšega naraščanja uporabljenih osnovnih in obratnih sredstev od naraščanja podjetniške akumulacije povečala za 4 %. Med podjetji znotraj panoge pa so občutne razlike, od največjega zmanjšanja stopnje pri Radečah, do največjega povečanja stopnje pri Sl. vrhu. Ekonomičnost poslovanja se je, zaradi hitrejšega naraščanja stroškov kot pa celotni dohodek, znižala za 3 %. Tudi tu so, kot pri rentabilnosti, med posameznimi podjetji velike razlike. Največji padec je zabeležen pri Podvelki, medtem ko je največji porast ugotovljen pri Sl. vrhu. Neplačana realizacija oziroma povečanje obsega terjatev do kupcev je tudi v industriji papirja zelo resen problem. Terjatve so se v letošnjem letu povečale za 32 % in znaša neplačana realizacija za vso panogo 46,4 “/a. To pa pomeni, da so nam kupci v povprečju dolžni 125 dni oziroma nekaj več kot 4 mesece. Na ta način ima industrija papirja v terjatvah angažiranih prek 28 milijard starih dinarjev, ki bi se ob izboljšani likvidnosti lahko sprostila za naložbe v osnovna sredstva. Za vsa podjetja je značilno, da znašajo terjatve prek 100 dni, vendar so tudi tu velike razlike od Radeč, ki imajo neplačane realizacije za 108 dni do Prevalj, kjer se ta številka povzpne na 193 dni. Zaradi porasta terjatev, so se povečale tudi obveznosti do dobaviteljev za 56%. Kljub temu pa ugotavljamo, da imajo vsa podjetja med terjatvami in obveznostmi pozitiven saldo, razen pri Podvelki. Tudi pri podatku o neplačanih dobavah je treba omeniti velike razlike od Podvelke, ki dolguje prek 9 mesecev do Količeva, ki dolguje manj kot 2 meseca. Ob zaključku lahko ugotovimo, da so rezultati slovenske papirne industrije v prvih devetih mesecih letošnjega leta, če upoštevamo čas in pogoje, v katerih poslujemo, razmeroma ugodni, da pa so očitne razlike v uspešnosti poslovanja med posameznimi podjetji, ki izvirajo v glavnem iz pogojev go-(Nadaljevanjc na 2. strani) Ob prazniku republike Pred 28 leti so jugoslovanski narodi, v najhujšem vojnem metežu na svetovnih bojiščih in doma, pokazali in dokazali borbeno enotnost. Zasukali so kolo zgodovine po lastni želji, prav v nasprotno smer, kot so jo želeli imeti fašistični svet in njegove reakcionarne sile. Sklepi AVNOJ niso bili formalni, ampak potrditev volje ljudstva, uzakonitev revolucionarnih sprememb, ko je ljudstvo formiralo svojo oblast, svojo armado, svoje predstavniške organe. Vsako leto, ko praznujemo ta praznik, se vse bolj zavedamo pomembnosti tedanjih sklepov, spominjamo se na trdo borbo jugoslovanskih narodov in kako so ti narodi pozneje z majhnimi sredstvi, toda neomajno voljo in navdušenjem obnavljali sv domovino. Zal danes na to mnogi že pozabljajo. Nekateri zato, ker hočejo pozabiti, drugi so se na vse strani razbohotili in se kopljejo v samozadovoljstvu. Pozabljajo na s trudom zgrajene stotine tovarn, cest, železnic, domov, bolnic in igrišč. Treba se večkrat spomniti na življenje pred vojno in dolgo po vojni, na graditev socialističnih odnosov med ljudmi, na napade z vseh strani, na oplemenitenje idej socializma, na idejo družbenega upravljanja naših podjetij, tovarn in ustanov! Kako vse te ideje prehajajo v življenje, kako se razvijajo, je odvisno od nas sa- mih. Vsakemu posebej, delavcem v industriji, v upravljanju, tistim na vodečih družb eno-političnih položajih, učiteljem in zdravnikom, kmetom in inteligenci, so naložene posebne naloge odgovornosti. Tiste odgovornosti, ki jih nam nalagajo socialistični odnosi, gospodarski potencial, konkurenčni boj, zlasti pa odgovornost v odnosu do skupnosti in vsakega posameznika posebej. Slabo uslugo bomo napravili skupnosti in družbenemu sistemu, če bomo samo tarnali, ugotavljali pomanjkljivosti, pri tem pa ničesar ukrenili. Ne pokrivajmo se s klobukom ne-solidnosti. Ob spominu na dogodke iz leta 1943 je naša dolžnost, da ostanemo zvesti idejam, ki smo jih podedovali ali sami ustvarili. Samo stalno razvijanje materialnih in duhovnih baz je garancija za napredek. Slediti dogajanjem samo z opazovanjem in l umestno kritiko pa ni vrednota, ki nam jo je zapustila revolucija. S temi mislimi čestitajo vsem svojim delavcem, svojcem in prijateljem ob 29. NOVEMBRU vodstva družbenih organizacij, uprave vseh treh tovarn in uredniški odbor »Našega dela«. Združene papirnice Ljubljana GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU OKTOBRU 1971 Plan Doseženo Izkoriščenje zmogljivosti I.—X. 1971 1. 1970 Klasični papirji 190 94,5 92,1 90,5 Premazni papirji 100 144,4 47,0 27,0 Skupaj 100 103,7 Lesovina 100 36,5 Proizvodnja papirja je bila v mesecu oktobru dokaj visoka, presegla je planirano količino za 3,7 %. Na količinsko visoko proizvodnjo je vplival ugodno proizvodni program, ki je vseboval predvsem standardne vrste papirjev z višjimi gramskimi težami. Tako smo od celotne proizvodnje izdelali 38 % ofset papirjev, precej peresnolahkih papirjev, ostanek pa so v glavnem obsegale standardne vrste pisalnih in tiskovnih papirjev. Zastoji PS so bili normalno visoki, večji od običajnega pa je bil zopet izmet (8,9%, v letu 1970 — 7,2%). Premazanih papirjev smo izdelali rekordno količino, vendar so obsegali enostransko premazani papirji 58 % proizvodnje. Zastoji na PRS so se znižali, izmet pa je bil glede na pretekle mesece za ca. 3 % višji. Lesovine smo izdelali le dobro tretjino od planirane količine, ker je glede na majhno proizvodnjo srednjefinih papirjev ne rabimo veliko. PAPIRNICA KOLIČEVO GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE za oktober 1971 Količinsko v % Oktober 71 Jan.-okt. 71 Oktober 71 Jan.-okt. oktober 71 Plan 71 Oktober 70 Jan.-okt. Papir .... . 87,4 85,7 106,9 94,1 Karton . . . . 104,9 101,7 105,2 98,0 Lepenka . . . . 98,3 97,9 93,0 117,1 Skupaj . . . . 101,2 98,4 104,3 98,7 Lesovina proizv. . 91,6 79,9 94,7 94,3 Vrednostno v % Papir .... . 105,1 96,9 123,2 112,8 Karton . . . . 115,2 108,0 116,4 110,1 Lepenka . . . . 96,2 99,3 94,6 121,8 Skupaj . . . . 111,2 104,8 115,1 111,7 IZVOZ Količinsko v % Papir 41,3 60,3 49,7 81,4 Karton .... 60,0 39,6 77,2 51,3 Lepenka .... — — — — Skupaj .... 51,6 48,9 64,7 64,5 Vrednostno v % Papir 35,6 59,2 41,8 97,0 Karton .... 72,5 47,2 122,4 73,4 Lepenka .... — — — — Skupaj .... 56,4 52,5 80,0 83,6 ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI STROJEV za oktober 1971 Stroj Koled. Prazniki Remont Zastoj Izkor. Proizv. čas ure °/o ure “/o ure str. % ton PS I 744 — — — — 19 2,6 97,4 90,5 PS II 744 — — — — 39 5,2 94,8 333,2 KS I 744 — — — — 18 2,4 97,6 609,4 KS II 744 — — — — 33 4,4 95,6 1244,0 LS 744 — — — — 11 1,5 98,5 230,4 Skupno 744 — — — — 24 3,2 96,8 2507,5 Leso- brusilnica 744 10 1,3 16 2,2 96,5 534,2 NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA Zaposleni °/o Proizv. na zaposl. Povprečje v letu 1970 . 702 100,0 100,0 Oktober 1971 . 700 99,7 108,2 Povprečje januar—oktober 1971 . . 701 99,9 101,0 Popravek poročila iz prejšnje številke Časovno izkoriščanje zmogljivosti strojev Stroj Koled. Prazniki Remont Zastoj Izkor. Proizv. čas ure ure °/o ure °/o ure % str. %> ton LS 720 — — — — 16,5 2,3 97,7 202,3 Skupno 720 — — 29 4 23,0 3,2 92,8 2333,9 Primerjalni podatki za slovensko papirno industrijo (Nadaljevanje s 1. strani) REZULTATI SLOVENSKE PAPIRNE INDUSTRIJE spodarjenja in ki jih po našem mnenju lahko grupiramo v naslednja žarišča: — tržne razmere — tehnološka zastarelost in ekonomska iztrošenost osnovnih sredstev — velikost podjetja. — obseg in struktura proizvodnje — organizacija podjetja in kadri. ZA CAS OD 1. 1. DO 30. 9. 1971 v 000 N din Zap. Celotni Dohodek Stopnja št. Podjetje Leto dohodek podjetja akumulacije 1971 22.414 6.108 14,8 i Ceršak 1970 19.803 5.989 17,3 % 113 102 86 1971 71.150 22.027 16,7 2 Količevo 1970 64.686 18.185 15,0 % 110 121 110 Kakšno mesto pa zavzema ob teh rezultatih Papirnica Količevo? 1971 3 Krško 1970 % 191.891 34.400 11,7 154.356 29.652 12,9 124 116 90 V Papirnici Količevo je, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, celotni dohodek pora-stel za 10%, podjetniški dohodek pa za 21%. Boljši rezultat, v doseganju dohodka, je zabeležen samo pri Sl. vrhu. Stopnja akumulacije se je pri nas povečala za 10 % in tudi v tem pogledu so boljši od nas samo na Sl. vrhu. Pri delitvi dohodka smo za osebne dohodke namenili za 13 % več sredstev, kar je za 1 % nad povprečjem panoge, ostanek dobička, ki ostane med letom nerazporejen, pa se je povečal za 43%. Tudi v tem pogledu, v pogledu delitve dohodka namreč, so ugodnejše rezultate dosegli le na Sl. vrhu. Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so znašali v letošnjem letu pri nas 1.623 N dinarjev in so višji od lanskega leta za 9 %, prav tako pa so višji od doseženih osebnih dohodkov v panogi za 8 %. Višje povprečje osebnih dohodkov, kot pri nas imajo samo v Krškem in v Medvodah, se pravi v tovarnah celuloze. Ob tem je treba poudariti, da bi pri nas osebni dohodki verjetno hitreje naraščali, če ne bi bilo znanih omejitev pri izplačilih, ki pa so sedaj po verifikaciji samoupravnega sporazuma odpadli. V našem podjetju bomo vnaprej lahko uporabljali interni pravilnik o ugotavljanju in delitvi dohodka, kolikor seveda ne bo v nasprotju s samoupravnim sporazumom. Rentabilnost poslovanja se je pri nas povečala za 11%, ekonomičnost pa za 14 %. Boljše rezultate od nas ima le Sl. vrh. Terjatve do kupcev so se pri nas povečale za 13 % v panogi pa za 32%, medtem ko so se obveznosti do dobaviteljev pri nas zmanjšale za 21 %, ob istočasnem povečanju za vso panogo za 56%. Glede gibanja terjatev in obveznosti smo, ob zaskrbljujočem stanju nelikvidnosti, dosegli boljše rezultate kot vsa ostala podjetja. Če upoštevamo določena dejstva, ki so predmet posebnega razpravljanja, so edino pri nas in v Krškem neplačane terjatve ostale v istem obsegu kot lansko leto. To pa je, kot že rečeno ob upoštevanju splošne nelikvidnosti, zelo lep uspeh, ki dobi še posebno težo ob podatku, da smo trenutno najboljši plačniki do svojih dobaviteljev. V redu smo izpolnjevali svoje obveznosti do bank in do ostalih, niti enkrat ni bilo vprašanje pravočasnega izplačila osebnih dohodkov in niti enkrat žiro račun ni bil blokiran. Sandi Rihtar 4 5 6 7 8 9 10 Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1971 37.847 7.059 7,8 Medvode 1970 31.825 6.772 10,3 % 119 104 76 1971 6.643 1.817 4,3 Podvelka 1970 5.762 1.871 8,7 o/o 115 97 49 1971 9.461 2.652 14,9 Prevalje 1970 8.178 2.296 14,3 o/o 116 116 104 1971 45.805 7.835 9,5 Radeče 1970 47.836 11.856 15,1 o/o 96 66 63 1971 139.288 24.650 9,0 Vevče 1970 120.693 21.653 10,6 o/o 115 114 85 1971 90.898 22.241 18,2 Sladki vrh 1970 74.598 15.944 9,7 o/o 122 139 188 1971 615.397 128.789 12,3 SKUPAJ 1970 527.735 114.218 12,4 o/o 117 113 99 V 000 N din Podjetje Leto Nelo OD na zaposlenega Renta- bilnost Ekono- mičnost % nepla_ čane realizacije Vo neplač. dobav 1971 1.137 14,6 25,9 46,4 22,3 Ceršak 1970 1.026 17,1 31,9 29,3 26,3 o/o 111 85 81 158 85 1971 1.623 16,4 28,3 48,1 21,5 Količevo 1970 1.486 14,8 24,9 46,9 29,5 o/o 109 111 114 103 73 1971 1.719 11,8 16,4 46,4 30,8 Krško 1970 1.462 12,8 19,4 47,8 18,6 % 118 92 85 97 166 1971 1.718 10,7 10,8 58,3 58,5 Medvode 1970 1.467 12,3 15,3 36,6 26,0 o/o 117 87 71 159 225 1971 902 4,1 7,0 52,2 100,2 Podvelka 1970 735 7,5 15,7 50,3 86,4 °/o 123 55 45 104 116 1971 1.168 15,3 25,0 71,5 57,0 Prevalje 1970 979 15,3 23,4 46,1 59,2 «/o 119 100 107 155 96 1971 1.413 8,9 13,6 40,0 37,2 Radeče 1970 1.462 17,3 23,6 34,8 20,6 o/o 97 51 58 115 181 1971 1.472 11,1 12,4 44,2 21,9 Vevče 1970 1.349 10,9 15,0 36,4 21,2 °/o 109 102 83 121 103 1971 1.420 17,1 29,3 43,4 40,8 Sladki vrh 1970 1.178 8,7 14,1 37,3 33,5 % 121 197 208 116 122 1971 1.505 12,9 18,1 46,4 32.1 SKUPAJ 1970 1.332 12,4 18,7 41,0 24,7 o/o 113 104 97 113 130 Tradicionalno srečanje upokojencev, borcev in zaslužnih delavcev VEVČE, NOVEMBRA —• Dan republike, s svojo veličastno vsebino bodo posebno prijetno proslavili upokojenci, borci in zaslužni delavci Papirnice Vevče. Že 25. novembra bo slavnostna seja delavskega sveta, kjer bodo pregledali delo in dosežke za leto nazaj, obnovili glavne misli, ki jih čuti ob republiškem prazniku vsak občan, nato pa bodo podelili jubilejna darila štiriindvajsetim članicam in triintridesetim članom kolektiva, ki so že petnajst let in več zvesti podjetju. Tudi borci se bodo sestali ta dan. Ob pomenu praznika se bodo spomnili na tiste moreče, vendar slavne in borbene dni pred skoraj tremi desetletji. Prejeli bodo tudi knjižna darila. Dan kasneje, 26. novembra pa bo že tradicionalno srečanje vseh vevških upokojencev. Tokrat jih je kar 294. Bivši strokovni delavci vseh poklicev, največ seveda papirničarjev, si ob prijetnem vzdušju na ta dan spet radi sežejo v roke, pokramljajo o svojem preteklem delu, o sedanjih težavah v tovarni, o svojih vnukih in podobno. Tisti pa, ki jim noge še služijo, se bodo pa ob kozarčku in prijetni glasbi tudi lahko še zavrteli. NOVEMU INŽENIRJU LESNE STROKE — NAŠE ČESTITKE! VEVČE, novembra — ... ne straši se boja, ne plaši se znoja. To je bil moto tovariša Janeza ŠTROSA ves čas, ko je bil zaposlen tudi na najnižjih delovnih mestih v proizvodnji. Od poklicne šole naprej se je trudil, ko je izredno napravil tehnično šolo, danes pa se je izkazal z diplomo za inženirja lesne stroke. Tudi to je napravil izredno, poleg svojega rednega dela. K uspehu in priznanju mu iskreno čestitamo! Predstavljamo delavce v dodelavi KOLIČEVO, novembra — Večkrat smo že predstavili delavce iz različnih oddelkov naše tovarne. Tokrat smo se odločili, da povabimo na razgovor delavke in delavce iz dodelave papirja in kartona. Povedali co nam marsikaj zanimivega o njihovih problemih in težavah, ki jih vsakodnevno srečujejo ob delu. Naša delavka Severina Majdič, soi'tirka v sortirni dvorani je povedala, da ima delovni staž že kar dolgo, saj je prišla k nam Sortirka Severina Majdič takoj po vojni leta 1946. Z delovnim mestom sortirke je zadovoljna, saj je 16 let opravljala vsa dela v dodelavi, kar pa ji ni bilo najlažje. Pravi, da je glede dela najtežje, če kvaliteta papirja ni dobra. Meni, da bi bilo treba kvaliteto papirja izboljšati, ker bi s tem zmanjšali izmet, delo sortirk pa bi bilo s tem efiktivnejše, saj Tinka Kržan človek ob slabi kvaliteti izgublja živce in ne more vedno dosegati zadovoljnih delovnih norm. Glede novih ukrepov v sortirni dvorani o razsvetljavi in novem načinu transporta, o katerem se vsakodnevno razpravlja, pa je že čas, da se delo modernizira tudi v sortirni dvorani, saj bo le na ta način počutje delavk zadovoljivo in bo tudi delovni učinek boljši. Na kratek razgovor sem povabil tudi dolgoletno delavko Tinko Kržan, ki dela pri nas že od leta 1934. Priznala mi je, da že težko pričakuje 8. januar 1973, ko bo ostala doma. Na vprašanje, kako gleda na mlade, ki delajo v sortirni in kaj jim po njenem mnenju manjka oziroma po čem se razlikujejo od takrat, ko je ona prišla v tovarno, mi je povedala, da so odnosi mlajših do starejših v redu in da ni bistvenih razlik od takrat, ko je bila ona še novinka. Meni tudi, da so se odnosi s predpostavljenimi spremenili od tistih časov (leta 1934), kajti takrat je bil mojster strah in trepet delavcev. Tega pa ne odobrava ■—• predpostav- Marija Hribar pri štetju kartona Ij enega se ni treba bati, če imaš v sebi čut dolžnosti in si pri delu vesten ter prizadeven. O delavkah s šibkejšim zdravstvenim stanjem, ki ne morejo dosegati delovnih norm in ki so nagrajene z mesečnim poprečjem celotnega oddelka, pa je mnenja, da so pri nas odnosi do teh zares solidarni in se ji zdi to zelo lepo. Izrazila pa se je, da bi bilo pravičnejše, če bi imele popreček celotne tovarne, saj se je njihova delovna moč izrabila v korist celotnega podjetja, ne pa samo v korist dodelave. Obiskal sem tudi delavke pri zavijanju kartona. Tu pa sem z velikimi težavami pripravil do razgovora delavki Ani Ravnikar in Marijo Kern. Obe sta že polovico delovne dobe preživeli v naši tovarni. Imata družini in gledata v bodočnost, kot sem ugotovil, z odprtimi očmi, saj sta na vprašanje, kako gledata na dodelavo, če pride do KS III, ugotovili, da se bo- do takrat delavke v dodelavi res lahko ločile po delovnih mestih zavij alk kartona in zavij alk papirja in da tedaj ne bo potrebe vsak dan misliti ali bosta sortirali papir ali karton. Takrat bo treba povečati tudi prostor za zavijanje kartona in s tem tudi urediti sanitarije in garderobe v bližini dvorane za karton, ker je sedaj to vse preveč odročno. Na vprašanje, kako sta zadovoljni z delom, pa sta menili, da so pomanjkljivosti pri novih strojčkih za močenje lepilnega traku, da imajo težave pri pregrobi embalaži. Pri štetju večjih gramatur se močno izrablja koža na prstih, kar povzroča bolečine pri delu, povedali sta tudi, da je teža risov večkrat prevelika. Nista najbolj zadovoljni z osebnim dohodkom, ker je delo, ki ga opravljata, tako mislita, preslabo nagrajeno. Pripomnili sta tudi, da delavci, ki imajo prakso za eno delo, konkretno pri zavijanju kartona, nimajo takega delovnega učinka, če delajo po različnih delovnih mestih. Ustavil sem se tudi pri Mariji Hribar, zavij alki kartona. Pri nas se je zaposlila leta 1960 in naredila tečaj za polkvalikacijo. Glede uskladitve dela v tovarni in doma, glede na to, da je gospodinja, mati in žena, je načela vprašanje, ki verjetno tare večino naših delavk. Z možem, ki je tudi zaposlen pri nas, se na delu menjavata in sta malo skupaj ter se težko skupno posvečata svojim otrokom. Z druge strani gledano pa je to še sreča, ker je vsaj eden vedno pri otrocih. Če pa se ne bi mogla na delu izmenjavati, bi morala pač ostati doma. To pa bi bilo zaradi današnjih življenjskih stroškov skoraj nemogoče, ker bi samo mož težko vzdrževal družino. Mnenja je tudi, da bi bilo dobro zvišati število točk zavijalkam kartona. Na vprašanje, kaj meni o delu delavskega sveta pa pravi, da je kar v redu, saj ne prikimava na vse, kar se predlaga na sestankih. Tudi preddelavki Mariji Pavli, ki je že 11 let zaposlena pri nas, sem postavil nekaj vprašanj. Pobaral sem jo, kako je kaj z odnosi z njenimi delavkami, ki jim je nadrejena? Pavlijeva je s svojo izmeno popolnoma zadovoljna. Najbolj všeč ji je njihova solidarnost do sta'-rejših sodelavk, ker te večkrat ne morejo dosegati takih norm kot mlajše in jim zato te vedno priskočijo na pomoč. Marija Pavli Odnosi in razpoloženje pa bi bilo vedno na višini, če bi bilo še večkrat razdeljevanje dobička. O časopisu »Naše delo« pa je izjavila, da ji je vse všeč, ker nas seznanja z vsemi problemi in vestmi, od športa pa do rubrike »Poročili so se«. O vprašanju, kako gledata na mladinsko aktivnost v tovarni naši mladi delavki, ki delata v dodelavi na različnih delovnih mestih, Marini Velepec in Fani Zab- Ani Ravnikar in Marija Kern pri delu Marina Velepec in Fani Žabnikar Ivan Mali pri pakanju bal nikar, pa sem zvedel, da si želita pogostejših medsebojnih srečanj z mladino iz drugih tovarn, in da bi mladina sama organizirala krožke npr. dramski, ustanovila folklorno skupino, gojila razne športne panoge itd. Vendar obe tudi nekoliko zagovarjata mlade zaradi tega, ker je pri nas izmensko delo, kar odteguje mladino od dela na nekaterih področjih, prav tako pa tudi ni ustreznega prostora, ker je edini prostor popoldne zaseden zaradi pouka pa-pirničarjev. Po delovnem stažu starejši delavec je pri nas tudi Ivan Mali, ki dela v tovarni že od leta 1945. Povedal mi je, da je delal že vsepovsod in pravi, da ima tovarno že v mezincu. V dodelavi pa je že tudi 24 let ter dela na delovnem mestu pakarja bal. Na vprašanje o varnosti v delovnem okolju mi je povedal, da je sedaj to že nekoliko izboljšano, treba pa bi bilo zapreti dvoriščna vrata z gumijevimi zavesami, ker je sedaj močan prepih. Tudi bale se mu zdijo pretežke, saj včasih tehtajo nad 150 kg. Vprašal sem ga, kaj misli o analitični oceni, ki se sedaj izvaja v tovarni. Nato sem dobil odgovor, da upa, da nam bo ta prinesla pravičen rezultat. Ivan Prašnikar, vodja prečnega rezilca, ki dela v tovarni že od leta 1949 in je danes kvalificiran papirničar, mi je pa povedal o vsakdanjih problemih, ki se pojavljajo na tem delovnem mestu. Pravi, da je delo pri prečnem rezilcu fizično precej naporno. Problemi pa so zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora in sicer po- Ivan Prašnikar, vodja prečnega rezilca sebno v začetku tedna. Tudi kvaliteto papirja bi bilo treba zboljšati. Nujno bo treba kupiti nov prečni rezilec, ker je ta že izrabljen in pride velikokrat do raznih okvar. Na vprašanje, kako razume svojo odgovornost za delo na delovnem mestu in za vse tisto, kar se dogaja v delovnem okolju, mi je povedal, da se ravna po geslu: Delaj vestno in posnemaj vse dobre lastnosti sodelavcev, slabosti, ki jih imaš pa jih v čim krajšem času odpravi. Vsem, ki so sodelovali v razgovoru, se lepo zahvaljujem! Tone Tavčar Dopisujte v »Naše delo« Kako poteka aaaliticna ocena delovnih mest KOLIČEVO, novembra — Poteka 2. faza analitične ocene delovnih mest, ki se je začela z razdelitvijo vprašalnikov o delovnih mestih (skupno 240 delovnih mest). Vprašalnike so skoro vsi zaposleni izpolnili in vrnili vodjem, ki so jih opremili s svojimi podpisi in pripombami ter vrnili komisiji za analitično oceno delovnih mest. Vse to je bilo opravljeno do 25. oktobra, kot je bilo dogovorjeno s sodelavci »Zavoda za produktivnost rada Zagreb«. Večina vrnjenih vprašalnikov kaže, da so se člani kolektiva z vso zavzetostjo lotili izpolnjevanja posameznih rubrik, opaziti pa je bilo, da so vodje dajali relativno malo pripomb. Komisija je izpolnjene vprašalnike izročila sodelavcem zavoda ki so pričeli z analizo vprašalnikov. V tem času so imeli sodelavci zavoda tudi več razgovorov s člani komisije in vodji sektorjev ter oddelkov, od katerih so dobili nekaj temeljnih podatkov o organizaciji, vrednosti delovnih sredstev, vplivih okolja, naporih, kriterijih za zasedbo delovnih mest itd., ki jim bodo služili pri snemanju delovnih mest in izdelavi metodologije analitične ocene delovnih mest. Predvidevamo, da bo 2. faza (snemanje obstoječe organizacije in delovnih mest podjetja z zahtevami in pogoji dela) zaključena v prvih dneh decembra. V tej fazi bodo sodelavci zavoda obiskali vsa delovna mesta in opravili neposredna snemanja in opazovanja. Zelo važno za to fazo je vsekakor sodelovanje vseh zaposlenih, zato prosimo vse člane kolektiva, ki jih bodo obiskali sodelavci zavoda na njihovih delovnih mestih, za pomoč in sodelovanje. Zaradi informiranja članov kolektiva objavljamo imena sodelavcev »Zavoda za produktivnost dela Zagreb« in organizacijsko enoto oziroma oddelek, kjer bodo opravili snemanja in opazovanja. Poleg tega navajamo tudi člane naše komisije za analitično oceno delovnih mest, ki so zadolženi za čimbolj tekočo izvedbo ocenjevanja in opazovanja v posameznih organizacijskih enotah oziroma oddelkih. a) Sušeč Stjepan, dipl. pravnik in Deisinger Milan: direktor in izvensektorske štabne službe b) Škulje Dinko, ing. strojništva in ing. Laznik Stane Dimc Karel: del tehnično proizvodnega sektorja (vodja tehnično proizv. sektorja, laboratorij, energetika, vzdrževanje) c) Mahečič Vlado, dipl. ekonomist in Jeretina Ivan, dipl. ing. Svetlin Miha: del tehnično proizvodnega sektorja (proizvodnja) č) Sušeč Stjepan, dipl. pravnik in Korošec Milan: transport d) Gašperlin Branka, mgr. ekonomije Krpan Ana, dipl. ekonomist in Deisinger Milan: komercialni sektor, računovodsko finančni sektor e) Maričič Olga, dipl. ing. kemije (vodja skupine) in Deisinger Milan: kadrovsko splošni sektor f) Nesek Stjepan, dipl. ing. strojništva (direktor Zavoda za produktivnost rada Zagreb): strokovni recenzor za tehn. proizvodni sektor g) Trobec Marjan je zadolžen za nudenje pomoči v zvezi s podatki o naporih in vplivih delovnega okolja na vseh delovnih mestih. O nadaljnjem poteku del v zvezi z analitično oceno bo komisija informirala člane kolektiva v prihodnjih številkah »Našega dela«. Komisija prosi člane kolektiva, da se obračajo nanjo z vprašanji o poteku analitične ocene, če jim posamezne zadeve niso jasne. Za komisijo za analitično oceno delovnih mest Karel Dimc Med sejo komisije za analitično oceno delovnih mest Nekaj »zakaj« okrog analitične ocene delovnih mest KOLIČEVO, novembra — Okrog analitične ocene delovnih mest, ki jo pri nas izvaja Zavod za produktivnost rada iz Zagreba, so se v kolektivu pojavila nekatera nejasna vprašanja, na katera bom poizkusil v tem sestavku odgovoriti. Ta vprašanja so približno naslednja: Ali je analitična ocena sploh potrebna, oziroma ali se bodo stroški zanjo izplačali; če je že potrebna, zakaj jo nismo doma sami naredili; če jo nismo bili zmožni sami narediti, zakaj smo jo zaupali zagrebškemu zavodu in ne ljubljanskemu; ali bo analitična ocena uredila sedanja nesorazmerja in kako in tako najprej se vrstijo vprašanja, vsa pa na tak ali drugačen način izražajo dvom v analitično oceno. Taka vprašanja kolektiv begajo in ga že vnaprej pripravljajo na odpor do rezultatov analitične ocene ne glede na to, kakšni bodo ti rezultati. Zahteve za analitično oceno obstajajo v našem kolektivu že vrsto let. Prve zahteve in želje v tej smeri so se pojavile kmalu po izgradnji KS II z željo, da bi se nova delovna mesta, ki so takrat nastala, na objektiven način ovrednotila. To pa zato, ker so bila vsa stara delovna mesta leta 1959 ovrednotena po metodi analitične ocene delovnih mest, ki je veljala za vso Jugoslavijo. V desetletnem obdobju se je pri nas marsikaj spremenilo tako v tehnologiji, v pogojih dela, v zahtevah po znanju, kakor tudi v na- Tovariši, ne tako! VEVČE, novembra — Na seji delavskega sveta podjetja dne 8. t. m. je bila posebna točka dnevnega reda tudi poročilo obratno-tehnične kontrole o kvaliteti papirja, oziroma o reklamacijah nekaterih dobav. Ugotovili so, da je nad polovica vzrokov nepopolne kvalitete izdelkov subjektivnega značaja. Za marsikaj ni opravičila, pač pa so očitna dejstva, ki jih je v svojem poročilu podal vodja CTK, tov. Franc ing. Jozelj. Razprava na to poročilo je bila dokaj živahna. Glede na ureditev osebnih dohodkov po dolgotrajnem samoupravnem sporazumevanju se je položaj kolikor toliko uredil. V času zadržanih osebnih dohodkov je res nekaj časa vladalo malodušje. Po odpravi tega ni več vzrokov za malomarnost, težje čase zaradi cen, zvišanih stroškov proizvodnje in podobno bomo lahko prebrodili le s striktno disciplino, dobrim medsebojnim odnosom itd. Vsako popuščanje privrženosti k čim boljši kvaliteti pa je moralno nazadovanje vodečih kadrov, ki kaj kmalu po- vzroči materialne posledice za celotni kolektiv in za podjetje. Vse izgleda, da samo prigovarjanje ne bo več zaleglo. Potrebne bodo sankcije. Visok odstotek izmeta je verna slika našega dela, ki je zlasti očitno v popoldanskih, nočnih in nedeljskih izmenah. Organizirano delo je za nekatere neznanka, nepotrebno zlo. Od časa do časa so prirejeni sestanki vodilnih kadrov z različnimi temami. Eden takih je bil pred kratkim. Vsebina sestanka je bila o amandmajih, o samoprispevku in o urejanju osebnih dohodkov. Na tem sestanku so zlasti manjkali mojstri, delovodje in strojevodje. Nekdo od njih je celo izjavil: »Dnevni red ni imel strokovnega karakterja, zato menim, da taki sestanki niso obvezni.« Odveč je spraševati, kdo je to rekel, koliko je star, koliko časa v podjetju. Važno je dejstvo in odnos. Po številu reklamacij za papir in glede na odnos do dela pa kaže, da tudi strogo strokovni sestanki ljudem s takim odnosom mnogo ne koristijo. S. K. Ne skočite naglo iz postelje VEVČE, novembra — Kdor zjutraj, ko se zbudi ali ko mu budilka še zvoni, naglo skoči iz postelje, misli, da je to znak svežine in okretnosti, se moti. Zakaj? Krvni obtok, dihanje in druge avtomatske funkcije telesa so prek noči znatno bolj počasne kot podnevi. Ako naglo, brez prehoda, vodoravni položaj zamenjamo s pokončnim, lahko nastopi vrtoglavica, lahko pa tudi nespretno pademo. Bolje je, če se zjutraj, ko se zbudite, malo pretegnete v postelji, dokler se avtomatske funkcije telesa ne prilagodijo novi situaciji. Zato zadostuje ena sama minuta. porih na večino delovnih mest, spremenil se je tudi kadrovski sestav zaposlenih in tako naprej. Vse to je povzročilo, da so se odnosi in razmerja, vzpostavljena z analitično oceno leta 1959, spremenili in je postalo skoraj nujno, da je treba te odnose in razmerja ponovno ugotoviti in vzpostaviti. Načinov, kako to urediti je več. Analitična ocena je eden od teh načinov, verjetno še najbolj objektiven. Zahteve po analitični oceni so bile v zadnjih letih vedno močnejše, zlasti pa so se stopnjevale ob vsaki spremembi ali poskusu spremembe pravilnika o delitvi osebnega dohodka oziroma vedno, ko je bil postavljen problem nagrajevanja in vrednotenja delovnih mest v našem kolektivu. Zahteve in želje po ponovni analitični oceni so dobivale svoj odraz v sklepih tako političnih organizacij kot tudi sklepih delavskega sveta. V zadnjih nekaj letih je bil v vseh sklepih letnih konferenc tako sindikata kot ZK sprejet sklep o ureditvi nagrajevanja na osnovi objektivno določenih meril in kriterijev oziroma na osnovi analitične ocene. Podobne sklepe je sprejemal tudi DS ob sprejemanju zaključnih računov. Vse te težnje in zahteve so odražale potrebo po analitični oceni delovnih mest, izstopale pa so iz objektivnega stanja, da je nagrajevanje in vrednotenje delovnih mest v našem kolektivu postal pereč problem. Vprašanje, ali se bodo stroški za analitično oceno izplačali ali ne, ni toliko odvisno od analitične ocene kot take, ampak v prvi vrsti od odnosa kolektiva do nje. Če se namreč v kolektivu ustvari vnaprejšnje prepričanje, da je analitična ocena nepotrebna in odveč, če ji vnaprej ne verjamemo, ne da bi vedeli kakšna sploh bo, če jo skratka že vnaprej zavrnemo, potem bodo sredstva zanjo stran vržena. Če pa želimo, da nam analitična ocena pomaga pri urejanju naših notranjih odnosov in smo pripravljeni na določene spremembe v dosedanjih odnosih, potem je analitična ocena lahko solidna osnova za to. Ne moremo pa od nje pričakovati čudeže. Analitična ocena je namreč metoda in postopek, po katerem se ocenjujejo in vrednotijo delovna mesta in ne ljudi na teh delovnih mestih, zato ona ne rešujejo kadrovske probleme oziroma zasedbo delovnih mest. Izhaja namreč iz predpostavke, da delavec na delovnem mestu ima vse kvalitete, ki jih delovno mesto terja. V primerih, kadar to ni, bomo morali tudi po tej analitični oceni to urejati z drugimi metodami in sredstvi. Analitično oceno bi lahko brez dvoma sami doma naredili. Da jo pa nismo, je več razlogov. V prvi vrsti je bila v vseh zgoraj omenjenih sklepih postavljena zahteva po strogi objektivnosti pri oceni in vrednotenju. To objektivnost pa lahko zagotovijo samo neprizadeti strokovnjaki, se pravi tuji. Tako zahtevo je vseboval tudi sklep DS o izvedbi analitične ocene delovnih mest. Se pravi upravičena želja in težnja kolektiva, da se analitična ocena opravi čim bolj objektivno in neprizadeto, obenem pa solidno in strokovno, je nujno vodila v to, da se delo zaupa neki zunanji strokovni instituciji. Čeprav sem v začetku tega odstavka rekel, da bi lahko to delo opravili sami, bi se pri delu samem pojavile določene težave, tako strokovne kot organizacijske. Sami bi morali najprej izdelati sistem in metodo analitične ocene, kar bi zahtevalo nekaj mesecev dela skupine domačih strokovnjakov, ki bi bili ali odtegnjeni od rednega dela ali pa bi jim morali to delo dodatno plačati. Pri nas pa je znano dejstvo, da raje desetkrat več plačamo neko delo tujemu izvajalcu kot pa domačemu. Enaki problemi bi se pojavili potem pri sami izvedbi analitične ocene. Če k temu dodamo še nezaupanje v delo domačih ljudi, potem je edini izhod bil, da se delo okrog analitične ocene zaupa tujemu izvajalcu. Tudi čas izvajanja samo z domačimi ljudmi bi bil precej daljši kot pa je sedaj predviden, s tem pa bi se postavilo tudi vprašanje višine stroškov, ki ravno tako ne bi bili majhni. Sedaj pa še zakaj smo delo zaupali zagrebškemu zavodu. Ko je DS sprejel sklep o izvedbi analitične ocene, je obenem naložil kadrovski službi, naj zbere ponudbe večjih institucij, ki se s to problematiko ukvarjajo, odbor za medsebojne odnose pa je pooblastil, da izbere najbolj ugodno ponudbo. Kadrovska služba je zaprosila za ponudbo naslednje institucije: Zavod za produktivnost dela iz Ljubljane, Zavod za produktivnost rada iz Zagreba in Višjo šolo za organizacijo dela iz Kranja. Šola iz Kranja ponudbe ni poslala, oba zavoda pa sta ponudbe po- slala. Ko smo ponudbi primerjali, smo ugotovili, da so pogoji Zagrebčanov bolj ugodni in predlagali OMO, da delo zaupa zagrebškemu zavodu. V čem so bili pogoji boljši? Zagrebški zavod je postavil rok izdelave 6 mesecev, ljubljanski 16, zagrebški zavod je postavil kot enoto za ceno delovno mesto, ljubljanski pa časovno enoto, to je mesec, končna cena pri enem in drugem zavodu je bila približno enaka, vendar je zagrebški zavod dal zagotovilo, da bo na analitični oceni delalo 8 strokovnjakov z različnih področij, ki bodo delo opravili v pretežni večini sami, medtem ko je ljubljanski zavod ponudil enega človeka, ki bi dajal strokovna navodila in nasvete, delo pa bi morala v pretežni meri opraviti domača komisija. Če vse te pogoje primerjamo, potem je očitno, da je zagrebški zavod za enako ceno ponudil krajši čas izvedbe in večjo ekipo strokovnjakov, ki je garant, da bo delo opravljeno solidno in strokovno. In končno, kaj lahko od analitične ocene pričakujemo? Pričakujemo lahko, da bo na osnovi objektivnih kriterijev in po postopku ter metodi, ki jo uporablja zavod, določeno razmerje med delovnimi mesti, ki je lahko solidna osnova za urejanje problemov nagrajevanja, pričakujemo lahko, da bo opredelila naloge in pristojnosti na vseh delovnih mestih, kar nam bo služilo, kot osnova za izvedbo boljše organizacije dela in organizacije podjetja, pričakujemo lahko, da bo postavila realne zahteve po strokovnih znanjih in sposobnostih, kar nam bo služilo za bolj načrtno kadrovsko politiko in izobraževanje in tako naprej. Iz tega je razvidno, da cilj analitične ocene ni samo ureditev nagrajevanja, ampak ima veliko večje ambicije. Zato ko opredeljujemo svoj odnos do nje, moramo vse to imeti pred očmi, pa bomo laže razumeli njeno bistvo in namen. Analitična ocena nam bo torej pomagala, da uredimo določene probleme v našem podjetju, ne bo pa sama po sebi probleme urejala. Zato je pričakovanje, da bomo z analitično oceno uredili vse probleme ravno tako nerealno in škodljivo, kot je nerazumljivo in škodljivo vnaprejšnje odklanjanje rezultatov analitične ocene. Ljubo Milič Cene papirjev ne gredo vzporedno s cenami surovin VEVČE, novembra — Splošen pojav je znan in zaskrbljujoč. Reka naraščanja cen tudi nas splav-Ija s seboj. Na zadnji seji DS je bilo tudi poročano o nekaterih novih cenah naših papirjev. Zvišanje cen klasičnim papirjem bomo dosegli šele na pristanek kupcev šele takrat, ko bodo ta pristanek dosegle tudi ostale tovarne. Dosežen pa je sporazum o povišanju cen vseh premazanih in pigmentiranih papirjev od 7 do 11%). S tem bo verjetno za nekaj časa uspeh podjetja malo boljši, če ugotavljamo, da je zadnja dva meseca zaradi visokih proizvodnih stroškov (surovine, energetika)' posloval z izgubo. Tudi nelikvidnost raste še naprej. Vendar nam dolžniki dolgujejo še vedno enkrat toliko kot pa imamo upnikov. To nam bo delalo velike težave pri izplačevanju OD za zadnja dva meseca v letu, ker tedaj akutneje nastopajo tudi obveze v plačilu anuitet. Upanje pa je, da bomo tudi to težavo pravočasno premostili. Vendar pa dosti lepših časov v bližnji bodočnosti ni pričakovati. S. R. Pri štetju bankovcev pred izplačilom osebnih dohodkov je natančnost na prvem mestu Neformalna skupina/ kaj je to? KOLIČEVO, novembra — V zadnjem času se v podjetju večkrat omenjajo neformalne skupine in to v negativnem smislu. V tem članku bom skušal na splošno opisati pojem neformalne skupine in s tem skušal vplivati na bolj racionalno uporabo tega izraza. V eni od prihodnjih številk »Našega dela« pa sem pripravljen konkretneje obravnavati to problematiko, kolikor bi se seveda pokazala potreba Seje organov upravljanja za to. Če izhajamo iz osnovnih splošnih ciljev podjetja (čim večji dohodek oziroma dobiček, trajnost obstoja in razvoja nudenje zaposlenosti), moramo za dosego teh ciljev postaviti neko organizacijo, oziroma jo občasno prirejati glede na konkretne cilje in razmere. Ta organizacija ima za posledico formiranje poslovnih funkcij (finančna, nabavna, proizvodna funkcija itd.) v organizacijske enote, sektorje, obrate, oddelke bodisi po delovnem ali strokovnem principu povezave delovnih mest. Takšna organizacija bi naj bila predpisana s statutom ali drugim splošnim aktom in bi jo lahko imenovali formalna organizacija dela. V tej organizaciji pa delujejo formalne delovne skupine, torej delovne skupine, ki so predpisane (izraz formalne lahko nadomestimo s: predpisane, uradne ali službene). Zelo podobno bi lahko prikazali, kako pride do tvorbe formalnih samoupravnih in formalnih političnih skupin v podjetju. Formalna delovna skupina bi bila posadka pri nekem stroju, če je predvidena v nekem samoupravnem ali delovnem aktu. Formalna samoupravna skupina bi bil poslovni odbor, če je predviden v samoupravnem aktu. Formalna politična skupina bi bil sindikalni odbor, če je predviden v nekem aktu sindikalne organizacije. Ker smo si razložili pojem formalne organizacije in formalne skupine, skušajmo prikazati še nasprotna pojma. Z neformalno organizacijo so mišljene prirodne povezave ljudi pri delu, ki nastajajo izven predpisanih. Neformalna organizacija nastane iz potreb ljudi, da se družijo s svojimi vrstniki. Skladno z neformalno organizacijo pa se tvorijo tudi neformalne skupine, ki so pogojene predvsem z: a) lokacijo ljudi v določenem obratu, delavnici, pisarni, b) s poklicem, c) z enakimi ali podobnimi interesi, č) s posebnimi razmerami, ki zadevajo le določene ljudi. (Izraz neformalne lahko nadomestimo z: neuradne, nepredpisa-ne ali neslužbene.) Seveda pa so neformalne skupine spet lahko delovne, samoupravne ali politične. Iz gornjega lahko sklepamo in zaključimo, da pride do tvorbe neformalnih skupin na vseh nivojih delovne, samoupravne ali politične strukture v podjetju. Najbolj verjetno pa pride do kombiniranih neformalnih skupin z različno udeležbo posameznih sestavin. Možne kombinacije so: a) delovno — samoupravna b) delovno — politična c) samoupravno — politična č) delovno — samoupravno — politična Posameznik pa je lahko član več neformalnih skupin hkrati, pač glede na njegove interese in cilje, ki jih zasleduje. Neformalno skupino ne moremo enostavno obravnavati kot skupino z »negativnim« delovanjem v podjetju. Za vrednotenje ali je neformalna skupina »negativna« ali »pozitivna« bi morali izhajati iz načrtovanih ciljev podjetja (dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni) in načrtovanih poti do teh ciljev in šele glede na te poti in cilje podajati svoje sodbe. Seveda pa je nadvse pomembno tudi, da obravnavamo dejansko neformalno skupino ne pa neko namišljeno. Zato je precej nevarno, če posameznik bodisi iz delovne, samoupravne ali politične strukture podjetja ob nejasno postavljenih konkretnih ciljih podjetja in netočni opredelitvi neformalne skupine vrednoti posamezne take skupine. Kaj pa, če sam pripada kakšni še neidentificirani »negativni« neformalni skupini? Karel Dimc MEDVODE, novembra — V drugi polovici meseca oktobra in v začetku novembra so bile naslednje seje organov upravljanja: 9. XI. se je sestal delavski svet na XII. redni seji, 28. X. je imel poslovni odbor 5. redno sejo, odbor za medsebojna razmerja pa se je 2. XI. sestal na IV. redni seji. Delavski svet je na predlog odbora za medsebojna razmerja imenoval za štiriletno mandatno dobo na vodilna delovna mesta naslednje kandidate: Mlakar Franca, dipl. inž. za vodja tehničnega sektorja, Rejc Henrika, dipl. oec. za vodja komercialnega sektorja in Lejko Jožeta za vodjo kadrovskega sektorja. Na delovno mesto vodje finančnega sektorja pa je bil zaradi odpovedi sprejet že na XI. redni seji tov. Zemljak Ivan. Iz poročila o poslovanju za 9 mesecev, ki je bilo na dnevnem redu delavskega sveta, je razvidno, da so bili proizvodni rezultati boljši za 4,8 0/0 pri celulozi v pri- Papirnica Vevče Papirnica Količevo Papirnica Radeče Sladkogorska Papirnica Rijeka Zaradi slabega plačevanja s strani naših kupcev pa je porastel tudi dolg našim dobaviteljem od 5.506.831 na 15,798.431 ali za 187 o/o. Se večje težave bi nastopile za podjetje, če si ne bi pomagali s krediti za obratna sredstva pri Ljubljanski banki in kratkoročnimi krediti za izvoz blaga. Delavski svet je obravnaval ter sprejel zadnje korekture predloga samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki jih je zahtevala verifikacijska komisija. Predsednik komisije za izdelavo sanacijskega programa inž. Mlakar Franc je poročal delavskemu svetu o delu komisije in programu sanacije obstoječih kapacitet. Tovarniškim društvom in organizacijam je delavski svet za njihovo delovanje odobril naslednje dotacije: sindikalni organizaciji 5.500,00 gasilskemu društvu 1.000,00 mladinski organizaciji 1.300,00 Za osnovno šolo Topol, nad katero ima tovarna patronat, je delavski svet odobril za obdarovanje otrok za dedka Mraza 700,00 dinarjev. Daljša razprava se je razvila okrog vprašanja sofinanciranja družbenih služb v občini Ljubljana Šiška. Delovne organizacije naj bi s sofinanciranjem pomagale rešiti pereča vprašanja na področju šolstva, otroškega varstva in zdravstva v občini. Po razdelilniku bi znašala obveznost našega podjetja 30.000 din za leto 1971. Glede na slabše poslovne rezultate je delavski svet sprejel sklep, da se sklene pogodba le za 20.000 din in to namensko za POPRAVKI KOLIČEVO, novembra — V sestavku: Zapis ob članku nagrajevanje in strokovni kader, ki ga je napisal tov. Karel Dimc, so se vrinile nekatere neljube napake in sicer bi beseda »štipendisti« morala glasiti »specialisti«, v drugem odstavku namesto besed interesnih skupnosti bi moralo pisati z interesnih skupin in v istem odstavku namesto besed vplivalo tudi na dohodke — vplivalo tudi na odhode. Sestavek Delo odbora za medsebojne odnose ni napisal Karel Dimc, kot je napačno navedeno. V sestavku Pomembnejši sklepi Poslovnega odbora pa je napačno navedeno, da se bodo od 1. 10. 1971 dalje obračunavale vse nadure v podjetju enako itd., stati bi moralo od 15. 10. 1971 dalje. mer javi z istim obdobjem v letu 1970. Pri proizvodnji pinotana pa so bili rezultati za 9 mesecev boljši za 23,5 °/o. Izkoriščenost osnovnih kapacitet v celulozi je znašala 93,7 “/o. Kljub navedenemu pa so bili finančni rezultati slabši kot v 9 mesecih lanskega leta. Dobiček je znašal samo 945.151 din, lansko leto pa 1.390.481 dinarjev. Rezultati poslovanja so bili kljub porastu cen lesa, kemikalij, drugih surovin in uslug še dokaj ugodni, predvsem zaradi večje porabe žamanja. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je bila v mesecu avgustu in septembru poraba žamanja zelo visoka, 62,6 % v avgustu ter 100 “/o v septembru. Delavski svet je obravnaval tudi vprašanje likvidnosti podjetja, ki je iz dneva v dan bolj pereče. Dolg naših kupcev je v letu 1971 v primerjavi z lanskim letom porastel od 11.639.159 na 21.808.777 din ali za 87 %>. Med glavnimi dolžniki so naši kupci celuloze. Njihovi dolgovi pa so na dan 19. X. 1971 znašali: gradnjo telovadnice v osnovni šoli Medvode-Preska. Tudi letos bodo podeljene nagrade za dolgoletno delo v tovarni po dosedanjih kriterijih. Za 10-letno delo bo prejelo nagrade 13 delavcev, za 15-letno delo 8 delavcev, za 20-letno delo 2 delavca, za 25-letno delo 13 delavcev in za 35-letno delo 1 delavec. Podelitev nagrad bo na zaključni prireditvi, ki jo bo organizirala sindikalna podružnica. Glede na to, da že 7 let nismo povabili upokojencev tovarne na prireditve, se po sklepu delavskega sveta letos organizira za vse upokojence ogled tovarne in pogostitev. Za odpis, oceno in prodajo osnovnih sredstev je delavski svet imenoval komisijo v sestavu: Ho-lozan inž. Anton —■ predsednik in člani — Lunar Franc, Gašperin Janez ter Kogovšek Polde. Na predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je delavski svet sprejel sklep o izključitvi iz delovne skupnosti delavca Stojanoviča Rada zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. V planu malih investicij je bila sprejeta na predlog tehničnega sektorja manjša sprememba plana. Odobrena je bila namreč nabava dvigala za obrat pinotan. Poslovni odbor je na 5. redni seji obravnaval način dela odbora ter skušal najti take oblike priprav za seje, da bi bile le-te čimbolj plodne in uspešne. Nadalje je PO imenoval inventurne komisije za izvedbo redne letne inventure. Poslovni odbor je obravnaval poročilo o gospodarjenju v 9 mesecih, vprašanje likvidnosti, sodelovanje v konzorciju in sodelovanje z drugimi papirnicami pri razvoju podjetja. Glede na to, da vprašanje sprememb pri nabavi lesa še ni bilo obravnavano v okviru Papirlesa, je bila ta točka dnevnega reda odložena na naslednjo sejo. Odbor za medsebojna razmerja je na svoji 4. redni seji dne 2. novembra sprejel na razpisano delovno mesto vodje nabave tehničnega materiala tov. Antona Uršiča, strojnega inženirja iz Ljubljane. Na razpisana delovna mesta avtomehanika, elektromehanika in dva ključavničarja pa ni bilo ustreznih kandidatov. Za razkla-dalca surovin sta bila sprejeta Pašič Sefer in Muho Alibegovič. Poleg sprejemov je odbor za medsebojna razmerja obravnaval še odpovedi delovnega razmerja ter predlagane premestitve delavcev. Razvrstitev industrijskih panog Jugoslavije in Avstrije po višini osebnih dohodkov (plač) KOLIČEVO, NOVEMBRA Panoga 114 — črna metalurgija . . . Jugoslavija 1963 1966 1969 . 3 4 4 1963 6 Avstrija 1966 1969 3 6 115 — barvasta metalurgija . 6 2 5 2 7 3 116 — nemetali . 11 11 12 3 4 4 117 — kovinska industrija . . . 7 6 7 9 6 7 118 — ladjedelništvo .... 1 1 1 12 12 12 119 — elektroindustrija . . . . 8 9 6 14 14 13 120 — kemična industrija . . . 4 5 3 7 8 8 121 — gradbeni material . . . . 14 15 11 4 5 5 122 — lesna industrija . . . . 16 16 15 13 13 14 123 — papirna industrija . . . 5 8 8 5 2 1 124 — tekstilna industrija . . . 15 13 16 16 16 16 125 — usnjarska industrija . . . 12 12 13 15 15 15 126 — gumarska industrija . . . 9 7 9 8 9 9 127 — prehrambena industrija . 10 10 10 10 10 10 128 — grafična industrija . . . 2 3 2 1 1 2 129 — tobačna industrija . . . 13 14 14 11 11 11 Iz tega pregleda, ki je povzet iz časopisa Planiranje in analiza poslovanja (št. 11/71), je lepo razvidno, kakšen je odnos osebnih dohodkov v posameznih industrijskih panogah v Jugoslaviji in Avstriji. Med naštetimi 15 industrijskimi panogami so delavci v industriji papirja v Jugoslaviji v letu 1963 na 5. mestu, v Avstriji tudi na 5. mestu. V letu 1966 so ti delavci v Jugoslaviji na 8. mestu, v Avstriji na 2. mestu. V letu 1969 so pa-pirničarji v Jugoslaviji zadržali 8. mesto, medtem ko so papir-ničarji v Avstriji dosegli 1. mesto in s tem postali najbolje plačani delavci v svoji državi. Zanimiv je podatek, da je bila kvalifikacijska struktura zaposlenih v papirni industriji leta 1969 v Jugoslaviji na 8. mestu, kar tudi ustreza doseženemu mestu pri višini osebnih dohodkov, v Avstriji je ta kvalifikacijska struktura dosti slabša, saj je šele na 13. mestu od 16 panog industrije, z osebnim dohodkom so pa prišli na prvo mesto. Iz tega je zelo jasno razvidno, da v Avstriji vplivajo na plače dosti bolj kot kvalifikacijska struktura drugi elementi. Dokaz za to je tekstilna industrija. V Jugoslaviji je kvalifikacijska struktura v tekstilni industriji v letu 1969 na 16. mestu, iz pregleda je razvidno, da so tudi osebni dohodki tekstilne industrije na 16. mestu. V Avstriji je kvalifikacijska struktura tekstilnih delavcev boljša od papirniških delavcev, saj ima 12. mesto. Plače tekstilnih delavcev so pa bile v letu 1969 najslabše, na 16. mestu. Verjetno v Avstriji močno upoštevajo delovne pogoje, saj si je drugače težko razložiti te razlike. Marjan Černe — 8.897.582 — 1.380.839 — 1.860.969 — 1.697.605 — 1.028.609 din — plača din — plača din — plača din — plača din — plača po 131 dneh po 107 dneh po 128 dneh po 138 dneh po 181 dneh Skrb za naše otroke KOLIČEVO, novembra — Republiška skupnost otroškega varstva, katere glavna naloga je skrb za razvoj in organizacijo otroškega varstva v Sloveniji, je na svoji seji 8. 11. 1971 sprejela program dela za leto 1972. V programu se kaže velika skrb za zdrav razvoj otrok v Sloveniji ne glede iz kakšne sredine otrok izhaja. Otrok v naši republiki naj bo deležen družbene skrbi pri vzgoji, varstvu, zdravstvenem varstvu, prehrani in drugih oblikah otroškega varstva. Posebna družbena skrb je namenjena tudi otrokom, ki so kakorkoli razvojno prizadeti v cilju, da se jim omogoči čimbolj normalno življenje in da se jih usposobi vsaj za neke vrste dejavnosti. Otroci so v vsaki družbi največ ji neproduktivni del prebivalstva, obenem pa tudi osnovni temelj njenega nadaljnjega razvoja. Zagotovitev osnovnih pogojev za rast in razvoj otrok postaja v naši družbi vedno bolj zapleten problem. Stroški za otroke se tako v družini kot v družbenih ustanovah stalno povečujejo. Sodoben način življenja zahteva od človeka višjo splošno kulturno raven in višjo strokovno sposobnost, kar nujno podaljšuje dobo izobraževanja in je zato potrebno več časa, v katerem je doraščajočemu otroku potrebna skrb družine in družbe. Za uresničitev zastavljenih ciljev v razvoju otroškega varstva bo vsekakor treba zbrati več sredstev; potrebno bo pridobiti nove vire, zlasti samoprispevek in prispevek delovnih organizacij, ker redni prispevek ne zadošča. Prepustilo se je občinam, da v ustrezni višini same predpisujejo prispevek za razvoj otroškega varstva in da se na svojem območju dogovorijo z delovnimi organizacijami, kako načrtovati in pokrivati te potrebe. Vse občinske skupščine so že sprejele odloke, s katerimi so za leto 1971 predpisale prispevke v občinske sklade otroškega varstva od izplačanih osebnih dohodkov in pokojnin, 11 občinskih skupščin pa je predpisalo prispevek za otroško varstvo tudi od dohodkov iz kmetijske in obrtne dejavnosti. V 9 občinah je že uveden samoprispevek za otroško varstvo, v 8 občinah se le-ta pripravlja. Republiška skupnost otroškega varstva je sofinancirala izgradnjo mnogih varstveno vzgojnih ustanov in drugih oblik dnevnega varstva ter ureditev prehrane in sistematičnega zdravstvenega varstva otrok. Samo v letošnjem letu je bilo v dnevno varstvo na novo vključenih 1269 šolarjev in 2640 predšolskih otrok. To pomeni, da so se v primerjavi z letom 1970 varstveno vzgojne zmogljivosti povečale za 14°/o šolarjev oziroma 12 Vo predšolskih otrok. Največji problem je prepočasno razširjanje varstveno vzgojnih zmogljivosti. Število otrok, ki so jim odklonili sprejem v varstveno vzgojne ustanove, raste hitreje kot število novih mest v teh ustanovah. V zadnjih 3 letih se je število odklonjenih otrok gibalo takole: leta 1969 3443 otrok, leta 1970 5589 in 1971 7918 otrok. Stroški gradnje teh ustanov so precej visoki in se gibljejo od 15.000 do 34.000 din na otroka. Gradnjo bo treba preusmeriti na tipiziran industrijski način, ker je te vrste gradnja znatno cenejša, kot pa gradnja na klasičen način. Sedanje cene industrijske gradnje so ca. 20.000 din na otroka. Republiška skupnost bo še vnaprej gledala, da bo sofinancirala le tako ceneno gradnjo, ker še za to manjka sredstev. Pomembna oblika pomoči družinam, posebno družinam z več otroki in nizkimi osebnimi dohodki, je otroški dodatek. Do sedaj je v Sloveniji prejemalo otroški dodatek 105.600 družin za 202.000 otrok. Statistični podatki nam povedo, da so se stroški za preskrbo otrok dvignili za 20%>. V zvezi s tem se bo moral otroški dodatek v letu 1972 uskladiti s splošnimi gibanji, tudi cenzus za upravičenost do otroškega dodatka se bo uskladil s povečanjem osebnih dohodkov. Računajo, da se s tem ne sme zmanjšati število upravičencev do otroškega dodatka, pač pa da se bo s prihodnjim letom občutno povečal otroški dodatek predvsem družinam z več otroki in majhnimi osebnimi dohodki. Nadalje je v planu, da bodo v bodoče dobile otroški dodatek tudi socialno šibke kmečke družine, računajo, da bo upravičeno do njega 7 “/o vseh kmečkih otrok, starih do 15 let. Ugotovljeno je, da so stroški preskrbe duševno motenih otrok znatno večji, zato je predlog, da bi starši takih otrok dobili polovico večji otroški dodatek, kot bo dodatek za zdrave otroke. Letos so bili upravičeni do enkratne pomoči ob rojstvu otroka »dečje opreme«, vsi starši za svoje novorojenčke, za vse enako naj bi ta pomoč še obstajala tudi vnaprej, bila pa bi odvisna od višine OD v družini. Podobno kot v drugih občinah je bilo tudi v občini Domžale, na pobudo temeljne skupnosti otroškega varstva občine Domžale, konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta sklicano posvetovanje o problematiki otroškega varstva v občini. Sprejeto je bilo stališče, da se pripravi vse potrebno za sklenitev družbenih dogovorov v vseh podjetjih v občini. Tudi v našem podjetju je odbor za medsebojne odnose o tej problematiki že razpravljal in sklenil predlagati delavskemu svetu, da Papirnica Količevo pristopi k družbenemu dogovoru o otroškem varstvu in da bi tako tudi naše podjetje prispevalo del sredstev za boljšo ureditev varstva. O stanju otroškega varstva v domžalski občini, posebej pa še o vrtcu na Količevem, nas je na kratko seznanil direktor vzgojno varstvenega zavoda tov. Rajko Radmelič. V občini Domžale obiskuje vrtce, ki so v Domžalah, Mengšu, Jaršah in na Količevem skupno 335 otrok. V vrtcu na Količevem je 68 otrok, kar je zelo veliko, saj je bilo pri gradnji tega vrtca planirano, da ga bo obiskovalo le 45 otrok. Otroci so razdeljeni v štiri oddelke glede na starost. V vrtec sprejemajo, v primeru, če so kapacitete proste, otroke, ki so stari že 3 mesece in niso starejši od 7 let. Vrtci so odprti od 5.15 do 15.15. V vrtcu na Količevem je zaposlenih 8 delavk in to 2 vzgojiteljici, 2 medicinski sestri, 2 varuhinji, 1 snažilka in 1 kuharica. V omenjenem vrtcu ima 14 delavcev Papirnice Količevo svoje otroke, 9 naših delavcev pa ima otroke v drugih vrtcih v občini, tako da je skupno 23 otrok de- lavcev, ki so zaposleni v Papirnici Količevo, deležnih otroškega varstva. Oskrbnina, ki jo plačujejo starši za otroka, znaša 70 do 230 din, odvisna pa je od osebnega dohodka staršev. Ekonomska cena za varstvo enega otroka pa znaša 420 din. Glede na to plačajo starši za svoje otroke skunpo 37°/i>, temeljna izobraževalna skupnost pa 63 % ekonomske cene. Novi plan financiranja otroškega varstva pa predvideva, da bo oskrbnina odvisna od osebnih dohodkov na družinskega člana, del razlike pa bi plačala tudi podjetja, o čemer naj bi se sklenil poseben družbeni dogovor, kar smo že omenili. Nadalje plan predvideva tudi, da bi v 1. 1972 zgradili še otroške vrtce v Domžalah z zmogljivostjo 124 otrok, na Viru 92 otrok in v Radomljah 70 otrok. Upamo, da bo do realizacije tega plana v predvidenem roku tudi prišlo. S tem se bodo močno izboljšale razmere na področju otroškega varstva in zelo olajšalo življenje zaposlenih, ki nimajo preskrbljenega varstva za svoje otroke. Na koncu bi se še zahvalila upravi vrtca, ki omogoča, da se nekateri otroci naših staršev hranijo v vrtcu, ker šola v Dobu nima toplih malic in bi tako precejšnje število naših otrok, katerih starši delajo v podjetjih in ustanovah, ostalo brez tople hrane. Rija Pelan Iz vrtca na Količevem: pri kosilu Kontrola bolnikov na domu VEVČE, NOVEMBRA — Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 8. novembra 1971 sprejel sklep o kontroli bolnikov na domu. Ugotovili so namreč, da bolniki ne upoštevajo zdravnikovih navodil in s tem zavirajo svoje zdravljenje in čimprejšnjo usposobitev za delo. Tako je odstotek ljudi, ki so v bolniškem staležu, dostikrat porazno visok. K temu visokemu odstotku pa iz zanesljivih virov pripomorejo tudi tisti delavi, katerih bolezen je problematična, oziroma si na račun bolezenskega dopusta podaljšujejo svoj prosti čas. To pa se dogaja bodisi zaradi slabih odnosov do delovne dolžnosti, ali pa zaradi nujnih del doma, ki so vedno privatnega značaja — dela na polju, gradnja ali drug donosen izreden zaslužek. b Da bi se stvar kolikor toliko uredila, je DS sprejel poseben pravilnik, ki ga v celoti objavljamo in ki se sklada s 164. členom statuta podjetja: PRAVILNIK o laični kontroli na domu 1. člen Bolezenske dopuste za čas, za katerega izplačuje podjetje nadomestilo osebnega dohodka, kontrolira podjetje po pooblaščeni osebi (v nadaljnjem besedilu: kontrolor), ki jo določi direktor podjetja. 2. člen Direktor podjetja lahko določi za kontrolorja delavca, ki je redno zaposlen v delovni organizaciji najmanj 5 let in ki dobro pozna delovne razmere v tovarni, ali pa osebo, ki je zaposlena v zdravstvenem zavodu in je po poklicu zdravstveni delavec. 3. člen Kontrolor se mora ob kontroli na domu izkazati z veljavnim pooblastilom, ki ga izda direktor podjetja. Pred odhodom na kontrolo pa mora obvezno dobiti od zdravnika, ki je odobril zavarovancu bolniški dopust, podatke o zdravstvenem stanju bolnika, oz. pod kakšnimi pogoji je zavarovancu dovoljeno zdravljenje na domu (prost izhod, ležanje, sprehodi). 4. člen Če kontrolor ugotovi, da je ob času kontrole podano kakšno dejstvo iz 135. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26/70), izstavi nalog o ustavitvi izplačila nadomestila osebnega dohodka. V nalogu morajo biti točno navedena dejstva, zaradi katerih je upravičena ustavitev izplačila nadomestila, datum kontrole, podpis kontrolorja in podpis zavarovanca. NEVARNOST SEDENJA VEVČE, novembra — Šestnajstletno preučevanje, ki so ga izvedli na več kot 3000 delavcih in uslužbencih je pokazalo, da oni, katerih delo zahteva sedenje, porabijo 925 kalorij manj v delovnem dnevu, kot oni, ki delajo stoje oziroma med delom veliko hodijo. Toda smrtnost zaradi koronarnih srčnih napadov pa je pri njih večja za eno tretjino. Poudariti pa je treba, da kajenje in visok krvni pritisk predstavljajo večjo nevarnost za srčne napade, kot pa delo, ki ga opravljamo sede. V primeru, da zavarovanec naloga ne podpiše, mora le-ta v opombi napisati vzrok, zakaj naloga ni podpisal, če pa odkloni še to, velja nalog brez podpisa zavarovanca. 5. člen Šteje se, da je podano namerno preprečevanje zdravljenja, oziroma usposobitve za delo, ali da se zavarovanec ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v smislu 135. člena spredaj navedenega zakona, če kontrolor ugotovi, da zavarovanec v času odobrenega bolezenskega dopusta dela na svojem ali na tujem posestvu, da opravlja doma ali drugod kakšno drugo delo, zaradi pridobivanja dohodka, ali da s kakšnim drugim svojim ravnanjem, ki nasprotuje zdravstvenim navodilom, otežkoča svoje zdravljenje in usposobitev za delo. 6. člen Zavarovanec ima pravico v 3 dneh od vročitve naloga zahtevati od podjetja, da po predhodnem mišljenju zdravnika izda odločbo v smislu 108. člena statuta podjetja. Na odločbo ima zavarovanec pravico v 15 dneh vložiti pritožbo na DS podjetja. Izrek DS je dokončen. 7. člen Kontrolorji, ki jih pooblasti direktor podjetja, imajo pravico do nadomestila za uporabo prevoznega sredstva, po obstoječem pravilniku, če izvajajo kontrolo med službenim časom. V primerih izvajanja kontrole po službenem času pripada kontrolorju nadomestilo v višini postavke za delovno mesto, kjer je zaposlen, povečano za SO0/«. Kontrolorjem pripada tudi posebna stimulacija, če se ugotovi, da je odstotek bolnih v obdobju 6 mesecev izvajanja kontrole nižji od preteklega leta in če je kontrolor opravil vsaj 4 kontrole v tem času. Višino stimulacije določi komisija za nagrajevanje. 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi na oglasni deski podjetja in se od tega dne tudi uporablja. Predsednik delavskega sveta: Edo Ulčakar, dipl. ing. Terminologija s področja industrije celuloze in papirja LJUBLJANA, novembra — V naši stroki do sedaj ni bilo vidnejših naporov za sistematičnejšo rabo enotnega slovenskega, strokovno utemeljenega izrazoslovja. Povsem svobodno se poslužujemo izrazov, kakor so se pač pojavili, pri čemer enak izraz na raznih krajih nikakor vedno ne pomeni eno in isto, ali pa razni izrazi označujejo isto stvar. Pogosto uporabljamo tuje izraze tudi tam, kjer to res ni potrebno. Posebno vznemirjajoče pa je dejstvo, da pod istim terminom za določeno vrsto proizvoda naše dejavnosti ne razumemo vedno niti enega in istega artikla. Včasih tako postopamo celo namenoma, vendar taki pojavi ne bi smeli vnašati zmede celo v strokovno tehnični kader. Večkrat pa prihaja do deformacij tudi iz res prevelikega stremljenja po poenostavljanju, zaradi nepoznavanja pravilnejših izrazov itd. Veliko število drugih strok že ima svoje strokovne slovarje ali pa vsaj zbran terminološki material za tak slovar. Posamezni izrazi iz takih specialnih slovarjev, katere naj bi poznal ali pa imel opravka z njimi vsak Slovenec povprečne izobrazbe, pa naj bi bili vzeti v splošen slovar slovenskega jezika. Papirna stroka in še nekatere druge so v takih slovarjih dosedanjih izdaj le slabo zastopane in ne redko celo z napačnimi ali vsaj slabo krojenimi izrazi. Čas je, da tudi v tem pogledu napravimo koraj naprej. Društvo inženirjev in tehnikov si je ob ustanovitvi med drugim zadalo tudi nalogo, da skrbi za sodobno strokovno raven glede vsebine strokovnega glasila in tehniško-tehnološko terminologijo. V tem pogledu je v okviru Inštituta že do sedaj delovala na prostovoljni osnovi manjša skupina strokovnjakov, ki bo prerastla v zadevno sekcijo društva. Material, ki je bil do sedaj obravnavan, bomo odslej priobčevali v našem glasilu. S tem je dan poziv širšemu krogu — bralcem — za sodelovanje. Zaželen je čim večji odziv in vsi, na Inštitut pod »Terminologija« sporočeni predlogi — ali kritike — bodo vzeti strokovno v pretres, vse v upanju, da bodo skupni napori prinesli zaželen cilj. »Naše delo« bo na približno eni strani v vsaki številki objavljalo predloge izrazov. Računamo, da bomo v enem letu lahko obdelali približno 500 terminov. Ker je to delo širšega pomena, vabimo k sodelovanju strokovne delavce vseh slovenskih papirnic in ostale. ČASOPISNI ROTO PAPIR Papir skoraj vedno z veliko vsebnostjo lesovine, neklejen, gramature 50/52 g/m2, namenjen za tiskanje časopisov na rotacijskih strojih. Sinonim: rotacijski papir (napačno) roto papir (napačno) A: newsprint paper F: papier journal N: Zeitungsdruckpapier FILTERNI PAPIR Papir sposoben selektivne re-tencije določenih delcev iz tekočinske suspenzije ali iz zraka oziroma iz plina, pri čemer nudi papir sam relativno nizek odpor za prehod nosilne tekočine ali nosilnega zraka (plina). Sinonim: A: filter paper F: papier filtre N: das Filterpapier BITUMINIZIRANI PAPIR (karton) Skupinski naziv za eno- ali večplastne papirniške proizvode, ki so premazani ali impregnirani z bitumnom ali sličnimi tvorivi z namenom, da se doseže višjo stopnjo odpornosti proti prebijanju vode ali zračne vlage. Proizvod služi največkrat v izolacijske namene. Sinonim: ter papir (karton) (starejši izraz) A: tarred brown paper F: papier goudronne au biturne N: — DUPLEK KARTON Skupinski naziv za dvoplastni karton oziroma karton izdelan iz dveh plasti različne sestave in barve. Sinonim: duplex, dvoplastni karton (napačno) A: F: biplex N: Duplexpappe ČEVLJARSKA LEPENKA Skupinski naziv za vse vrste lepenk, katere prihajajo v eni ali drugi obliki v sestav čevlja (obutve) ali služijo v čevljarski industriji kot pomožno sredstvo. Na primer: členk-, faktis-model lepenka itd. Sinonim: A: shoe board F: carton pour chaussure N: die Schuhpappe DUBLIRANI PAPIR Na mehanični način, največkrat z rahlim stisnjen jem nekoliko spojeni dve ali več plasti tanjšega, največkrat krepanega papirja. Na ta način je kombinirana plast zato, da postane ista primerno debela ob visoki mehkobi. Sinonim: A: F: papier double N: doubliertes Papier ČASOPISNI PAPIR Papir v listih, neklejen, strojno gladek ali glajen, skoraj vedno z veliko vsebnostjo lesovine, gramature 50—60 g/m2, namenjen za tiskanje časopisov (največkrat po sistemu visokega tiska) manjših naklad. Sinonim: A: F: N: BELA LEPENKA Lepenka, izdelana pretežno iz bele lesovine. Sinonim: A: mechanical pulp board F: carton de pate mechanique, carton bois blanc a la mein N: Weisse Hand-Holzpappe TRIPLEK KARTON Skupinski naziv za karton, se-stoječ od 3 plasti različne sestave in barve ali pa od dveh zunanjih plasti iste sestavine in barve, ki sta ločeni z notranjo plastjo (plastmi) druge sestave in barve. Sinonim: triplex, triplastni karton (napačno) A: triplex board F: carton triplex N: Triplex-Pappe DVO- (tri-, več-) PLASTNI KARTON Skupinsko ime za karton, izdelan na kartonskem stroju iz dveh (treh ali več) plasti enake ali različne sestave s spajanjem mokrih plasti pred sušenjem (tj. brez uporabe lepila za medsebojno zlepljenje). Ena od plasti je lahko formirana s pomočjo sekundarnega natoka. Sinonim: A: two- (three-, multi-) layer board F: carton deux- (trois-, multi-) couches N: Zwei- (drei-, mehr-) schich-tiges Karton (Pappe) BELI KRAFT PAPIR (karton) Papir (karton) primerno visokih mehanskih odpornosti, izdelan iz beljene kraft celuloze. Sinonim: A: bleached kraft paper F: papier kraft blanchie N: gebleichtes Kraftpapier ALABASTER KARTON Podoben Elfenbein kartonu, barva pa mu je bleščeče bela (celo modrikasto bela) Sinonim: A: alabaster board F: carte albatre N: das Alabaster Karton BELI LESOVINSKI KARTON Karton, katerega vlakninski sestav vsebuje les ali pa tudi belo lesovino in katerega naravna barva vsaj ene strani, največkrat pa obeh straneh, je bela. Pogosto so celo vse plasti približno enakega vlakninskega sestava, ki je v veliki meri lesovina. Sinonim: beli karton, beli tri-plex A: F: carton de bois blanc a la mashine N: die Maschinenholzpappe BRISTOL KARTON Fini karton, izdelan z zleplje-njem večjega števila, najmanj pa treh papirnih plasti. Karton je približno v kvaliteti Elfenbein in Alabaster kartona, je dobro kle-jen in sposoben za radiranje. Karton je uporabljiv za akvarelno in kredno risanje, dalje za izdelavo finih izdelkov v kartonažah ter tudi za izdelavo igralnih kart. Sinonim: A: bristol board F: carton Bristol N: das Bristolkarton ELFENBEIN KARTON Med izredno fine kartone spadajoč brezlesni karton, dobro kle-jen, trd, rahlega chamois tona, zlepljen iz več plasti finega papirja, zelo enakomerno zaprte površine, sposoben za tisk, enakomerno gladek in sposoben predelave v kartonažah. Rabijo ga za fine tiskovine (vabila, obvestila, čestitke, za umetniške vložke itd.). Sinonim: A: ivory paper (board) F: papier (carton) ivoire N: das Elfenbeinkarton (-papier) BANKNOTNI PAPIR Papir, izdelan iz polsnovi, iz krp ali drugih dolgih rastlinskih vlaken. Papir je zelo odporen proti staranju ter mora imeti visoke mehanične lastnosti. Največkrat vsebuje specialne primesi za zaščito ali razpoznavanja pri ponaredkih. Cesto je v papirju tudi vodni znak. Papir služi za izdelavo bankovcev. Sinonim: A: bank paper, bond paper F: N: das Banknotenpapier BANK POST PAPIR Trši pisalni papir z ali eventualno brez vodnega znaka, grama-ture običajno 50—80 g/m2, večinoma iz bele brezlesne snovi, včasih z dodatkom celuloze iz slame Za povečanje trdote in boljše vlak-ninske formacije, normalno z malo polnila, sposoben za pisanje s črnilom z dobro sposobnostjo radiranja. Največkrat v velikosti pisarniškega formata in služi kot boljši pisarniški papir, oziroma papir za pisalni stroj. Papir je včasih izdelan v svetlih barvah. Sinonim: A: bank paper, bond paper F: papier coquillage, papier bond N: Bankpostpapier, Hartpost-papier BARITIRANI PAPIR Enostransko premazani papir s premazno mešanico veziva in ba-rita kot pigmenta. Baritirani papir je osnovni papir, namenjen za izdelavo fotografskega papirja. Baritna plast loči svetlobo — občutljivo emulzijo od fotokemično nečistejše papirne površine. Sinonim: baritni papir (nepravilen izraz) A: bary coated paper F: papier baryte N: baritiertes Papier EMBALAŽNI PAPIR (karton, lepenka) Skupinski naziv za vse vrste papirjev (kartonov, lepenk) kakršnekoli vlakninske sestave in lastnosti, ki ga uporabljamo za zavijanje (embaliranje) ali izdelavo embalažnih artiklov Sinonim: A: packing paper F: papier d’emballage N: das Packpapier, das Htill-papier BITUMENSKI PAPIR (karton, lepenka) Skupinski naziv za papir (karton, lepenka), izdelan iz vlakninske mase, kateri je dodan pred izdelavo na stroju bitumen, včasih v zelo veliki količini v obliki bitumenske vodne emulzije. Tovrstni papirniški proizvodi služijo največkrat za embalažne in tehnične ter izolacijske namene (slednji npr. za gradnjo cest). Sinonim: A: F: N: AZBESTNI PAPIR (karton, lepenka) Papir (karton, lepenka), vsebujoč kot glavno vlakninsko komponento azbestna vlakna. Uporabljen je v glavnem kot negorljivi material oziroma material, odporen proti visokim temperaturam ter kot polfabrikat za izdelavo raznih filtrov. Sinonim: A: Azbestos paper (- board) F: N: das Azbestpapier, die Azbestpappe AFISNI PAPIR Enostransko gladki tiskovni papir lažjih gramatur (35—50 g/m2), v katerega vlakninskem sestavu je tudi lesovina, v barvah, ki so primerno odporne proti svetlobi, nekoliko ali pa povsem neklejen, sposoben za potiskanje. Služi za cenejše vrste tiskanic, plakatov itd. Sinonim: A: poster paper F: papier pour affiches N: das Affichenpapier, das Auschlagpapier, das Plakatpapier BREZLESNI PAPIR Skupinsko ime za papirje, ki so izdelani iz celuloznih vlaknin, ne vsebujejo pa lesovine (več kot 5 °/o). To so plemenitejše vrste papirjev, boljših mehaničnih in fizikalnih odpornosti in so trajnejši (od papirjev z lesovino). Sinonim: holcfrei (nepotrebna tujka), včasih nepravilen izraz za brezlesni pisalni papir A: woodfree paper F: papiers sans bois N: Holzfreies Papier SUROVI INDIGO PAPIR Tanek papir, največkrat 10 do 20 g/m2, pogosto napravljen od mase iz krp in podobnih vlaknin, pa tudi od celuloze iz lesa, zelo homogene vlakninske formacije, mehanično zelo odporen, dobro klej en ter služi za izdelavo indigo papirja ter je zelo podoben surovemu karbon papirju. Sinonim: A: F: N: KARBON PAPIR za enkratno rabo Je podoben karbon papirju, vendar je barvasti premaz tanjši in včasih nekoliko drugačne sestave. Ta papir, ki spada v skupino papirjev za kopiranje, je že v naprej vložen v formularje, katere je treba izpisati v več izvodih ter zato služi namenu le enkrat, v nasprotju s karbon papirjem, ki služi večkrat. Sinonim: A: F: N: das Einmalkohlepapier PAPIR ZA KOPIJE Tanek, 25—35 g/m2 težak papir, neklejen, strojno gladek, bel ali v rahlih barvah, brezlesni ali z zmernim dodatkom lesovine, normalno v pisarniškem formatu. Služi predvsem za izdelavo kopij pri pisanju s pisalnim strojem. Sinonim: A: F: N: das Durchschlagpapier PELIR PAPIR Tanek papir, gramature večinoma 30—45 g/m2, večinoma brezlesen, bel ali v rahlih barvah, enakomerne vlakninske formacije, sorazmerno trd, sposoben za pisanje s črnilom, strojno gladek ali glajen. Papir uporabljamo za izdelavo finejših tiskovin ter tudi za kopije pri pisanju na pisalni stroj. Sinonim: A: florpost papir F: papier pelure N: das Florpostpapier, das Pelure Papier SAMOZLOŽENKA Poseben tip zloženke, ki je napravljena na tak način, da pri sestavljanju — zlaganju — škatle ni več potrebno niti zatikanje dna ali stranice. Škatla se v hipu in dokončno formira s prostim potegom iz ploskega v tridimenzionalno telo. Sinonim: A: . F: N: Aufrichteschachtel VALOVITI KARTON Kartonažni proizvod, namenjen za izdelavo kartonskih zabojčkov, dobljen z zlepljenjem raznih plasti papirja ali kartona s pomočjo lepila. Od teh plasti je vsaj ena predhodno v posebnem procesu ovalovljena. Kombinirani karton postane s tem zelo voluminozen in mehanično odporen. Sinonim: A: corrugated fibreboard F: carton ondule N: die Wellpappe VLAKNINSKI VLITEK Z vlivanjem vlaknaste suspenzije v posebno formo po sušenju dobljen kartonažni ali konfekcijski proizvod, med drugim tudi za embalažne namene. Sinonim: A: pulp moulding F: cartonnage mohle N: Faserguss ZLOŽENKA Kartonska škatla, ki je zaradi pocenitve transporta prazne škatle do kupca te embalaže v razloženem stanju. Za preoblikovanje v škatlo s koristnim volumnom jo je treba šele (ročno) oblikovati — zložiti — z upogibanjem, zatikanjem, lepljenjem ali šivanje dna, pokrova, včasih tudi stranic. Sinonim: zaklopnica A: folding box; folding carton; collapsible box F: boite pliante N: die Faltschachtel Storilnost pri ročnem prebiranju papirja VEVČE, novembra — Doseganje visoke storilnosti postaja čedalje večja potreba, če hočemo slediti tempu rasti industrije in produkcijo voditi na zadovoljivi stopnji rentabilnosti. Predvsem je v takih pogojih često težko zadostiti zahtevam, če se delo opravlja ročno. Pojavlja se vse večja potreba po avtomatizaciji in mehanizaciji določenih del. Žal pa v papirni industriji vsega le ne moremo urediti v tej smeri. Ostaja nam še vedno veliko ročnega dela, ki ga zaradi zelo dragih strojev ne moremo odpraviti prek noči. Kljub temu pa skušamo storilnost le držati v nekih normalnih mejah. V svojem razglabljanju o storilnosti pri ročnem delu bom skušal nekoliko pobliže analizirati v papirni industriji zelo pogosto ročno delo, to je ročno prebiranje in štetje papirja in prikazati normalno stopnjo doseganja storilnosti za oba primera, pri čemer bom prvenstveno upošteval energetske zahteve, oziroma porabo delovnih kalorij za opravljanje navedenega dela. Vrednost porabe delovnih kalorij (kcal) bom uporabil po »Spitzer-Hettin-gerju«. (Tafeln fiir den Kalorien-umsatz bei korperlicher Arbeit.) Pri določitvi normalne stopnje storilnosti glede na porabo delovnih kalorij bom upošteval podatke, ki jih daje literatura, to je, da je normalna poraba delovnih kalorij pri moških 2000 kcal/izmeno in pri ženskah 1500 kcal. Za izmeno se v tem primeru šteje osemurno delo. Navedeni podatki naj bi bili kot poprečna poraba kcal, čeprav je razumljivo, da bo pri opravljanju posameznih del občasno prihajalo do občasnih preobremenitev. Zaradi natančnejše določitve porabe delovnih kalorij sem prebiranje in štetje papirja razčlenil na delovne faze, ki se nanašajo na čas ene ure efektivnega dela: 1. čas, porabljen za pot od prebiralne mize do palete z neprebranim papirjem (1,0 “/o ali 0,60 min), 2. čas, potreben za zajemanje neprebranega papirja (1,2 %> ali 0,73 min), 3. čas, porabljen za prenašanje neprebranega papirja od palete z neprebranim papirjem do prebiralne mize (1,1 % ali 0,68 min), 4. pregledovanje pol papirja (51,8 “/o ali 31,25 min), 5. ravnanje posameznih pol papirja v poravnalnem kotu (11,0 % ali 6,50 min), 6. čas priprave za ročno štetje (0,8 %> ali 0,48 min), 7. čas štetja (19,1 °/o ali 11,25 min), 8. vmesni čas (1,8 o/o ali 1,08 min), 9. čas odnašanje risov papirja od prebiralne mize na paleto s prebranim papirjem (10,5 o/o ali 6,30 min), 10. čas vračanja do pričetka ponovnega postopka dela (1,7 %> ali 1,03 min). Navedeni podatki so dobljeni s snemanjem dela poprečnih delavk v naši papirni dvorani pri prebiranju papirja v normalnih formatih, gramature med 70—80 g/m2 v poprečju ter normalno količino izmeta 2—6 o/o). Karakteristika posameznih delovnih faz. ad 1. Opravljena pot, to je oddaljenost palete z neprebranim papirjem od prebiralne mize znaša 1—3 m. Pot je ravna, asfaltna ali betonska. Delovna faza se opravlja v obliki normalne hoje v izravnani drži telesa. ad 2. To delo opravlja delavka, ki stoji a je upognjena. Zajame papir z obema rokama ter ga dvigne do višine trebuha. Dovoljena teža enkratnega dviga je med 15—20 kg. ad 3. Breme prenaša s hitro hojo ob rahlo naprej nagnjeno držo telesa. ad 4. Pri delu, ki se opravlja z obema rokama, delavka stoji in je upognjena. Delo se lahko tre-tira kot lahko delo, glede na količino izmeta, ki ga prebiralka mora izločiti. ad 5. Delo se opravlja stoje, telo je upognjeno, pogosto je nagnjeno nad prebiralno mizo. Roki sta več ali manj iztegnjeni. ad 6. Predvsem stoje, kombinirano s hojo. V to fazo spada priprava, oziroma namestitev papirja v lego, ki je najbolj primerna za štetje. Dalje je potrebno iztisniti vmesni zrak, ki se je nabral med posameznimi polami papirja med ravnanjem, odmakniti poravnalni kot itd. ad 7. Delo opravlja z obema rokama, upognjeno, stoje. ad 8. Hoja: prinašanje in odnašanje palet, izmeta, vkladanje kontrolnih listkov, nameščanje poravnalnega kota itd. ad 9. Odnašanje »risov« — paketov papirja na palete. Delo praviloma opravljata po dve delavki skupaj. ad 10. Hoja. Izračun porabe delovnih kalorij za posamezne postavke: V navedeni tabeli je prikazanih pet izračunov storilnosti, ki se razlikujejo med seboj glede na količino izločenega izmeta in glede na način prebiranja. To so naslednje postavke: 1P (2—6 °/o izmeta štiristransko prebiranje), 2 P (ca. 10 °/o izmeta, štiristransko prebiranje), 3 P (ca. 15 %> izmeta, štiristransko prebiranje), 4 P (zelo malo izmeta, dvostransko prebiranje) in 5 P (zelo malo izmeta, enostransko prebiranje). Postavka 1 P je bila časovno in količinsko snemana, ostale postavke pa so preračunane glede na porabljen čas za posamezno delovno fazo, ki je odvisen, kot že omenjeno, od količine izmeta ter načina prebiranja. Tekoča številka 2 nam horizontalno označuje delovne faze prebiranja —■ štetja, kar je že prej razčlenj eno. Številka 3 prikazuje porabo časa za posamezno delovno fazo. Številka 4 in 5 vodoravno govorita o načinu prebiranja in o približni količini izločenega izmeta. Številka 6 in 7 prikazujeta razčlenjeno, glede na položaj telesa, težino in vrsto dela, porabo delovnih kalorij za porabljen čas trajanja posamezne delovne faze. Številka 8 vodoravno govori o količini prebranega papirja, ki znaša v vseh primerih ca. 200 kg neto. Številka 9 prikazuje porabo delovnih kalorij po delovnih fazah, medtem ko št. 10 vodoravno prikazuje skupno porabo delovnih kalorij za vse delovne faze (od 1—10). Številki 11 in 12 pa prikazujeta ločeno porabo delovnih kalorij za opravljanje omenjenega dela glede na položaj telesa in posebej na razne položaje telesa in porabe kalorij glede na vrsto opravljenega dela. POSTAVKA 1 P Celoten čas trajanja delovnega postopka prebiranja — štetja je v tem primeru trajal 60 minut. Izmet se je gibal v normalnih mejah. Papir je prebran štiristransko. Prikazana poraba delovnih kalorij, z ozirom na položaj telesa, je dobljena s pomočjo tabelaričnih vrednosti porabe delovnih kalorij in časa, kolikor posamezna delovna faza traja. Pri drugem delu izračunana poraba kalorij je podobna, le da veljajo tu druge tabelarične vrednosti. Cesto je potrebno samo fizično delo oceniti in razporediti v grupe, ki so v tabeli prikazane. Pri tem ocenjevanju težine dela v posameznih fazah je pač težko zadeti ravno najboljšo mero, razen tega je pa ta ocena v večji meri specifična glede na dane pogoje dela. Vrsto in težino dela sem skušal takole oceniti: — delovna faza 1 — delovna faza 2 — delovna faza 3 — delovna faza 4 — delovna faza 5 — delovna faza 6 — delovna faza 7 — delovna faza 8 — delovna faza 9 — delovna faza 10 fizično delo ni prisotno fizično delo srednje težko fizično delo težko fizično lahko delo z obema rokama (predvsem zaradi razmeroma majhne količine izločanja izmeta) fizično delo z obema rokama (papir se prenaša v poravnalne kote z iztegnjenima rokama) fizično delo ni prisotno lahko fizično delo z obema rokama fizično delo ni prisotno težko fizično delo fizično delo ni prisotno Tako vidimo, da je znašala storilnost pri tako merjenem času, ki je bil dejansko polno izkoriščen, 200 kg/h, za kar je delavka porabila ca. 200 delovnih kalorij. POSTAVKA 2 P Postopek je enak prvemu, enaki so tudi časi posameznih delovnih faz pri enaki količini, le čas delovne faze 4 je daljši zaradi večje količine izločenega izmeta (ca. 10 €/d). Zaradi take količine izmeta se je poraba časa za to fazo povečala 1,85-krat. (Podatki povzeti iz izkušenj sistema REF A, kakor tudi po opravljenih meritvah pri nas v papirni dvorani.) Storilnost je tako znašala 139 kg/h, poraba delovnih kalorij pa je bila 186 kcal/h. POSTAVKA 3 P Čas, porabljen za delovno fazo 3 je še daljši zaradi še večje količine vsebovanega izmeta in se je povečal v primerjavi z 1 P za 2,55-krat. Storilnost je znašala 110 kg na uro, poraba delovnih kalorij pa 178 kcal/h. POSTAVKA 4 P Tu zasledimo bistveno spremembo. Namesto štiristranskega prebiranja se papir prebira dvostransko. Čas, porabljen za delovno fazo 4, se je pri tem zmanjšal za polovico. Storilnost se je povečala na 271 kg/h, medtem ko je delavka porabila kar 218 delovnih kalorij na uro. POSTAVKA 5 P Primer, podoben 4 P, z razliko, da imamo le enostransko prebiranje in se je čas delovne faze 4 zmanjšal nasproti 1 P na četrtino. Tako je storilnost še narastla in je znašala že 328 kg/h pri porabi delovnih kalorij 232 kcal/h. Navedena tabela nam kaže zaključne podatke iz tabele št. 1 ter nam pove: — v vseh primerih (postavka 1 P—5 P) gre za prebrano količino papirja 200 kg neto. — Kaže nam različno porabo časa za celoten postopek prebiranja — štetja po postavkah, torej glede na vrsto prebiranja in količino izmeta. — Prikazuje prekoračevanje porabe delovnih kalorij v posameznih primerih glede na dognane normalne meje omenjene porabe za žensko delovno silo. — Kaže nam dejansko storilnost, ki bi bila dosežena pri optimalnem časovnem izkoristku za opravljanje delovnih faz iz tabele št. 1. — Kaže nam normalno možno pričakovano storilnost, glede na meje normalnega dela, pri čemer ima vpliv prekoračitev porabe delovnih kalorij, ali če to lahko imenujemo, preobremenitev pri delu. TABELA 1 Delovna faza 1 2 1. Čas trajanja posamezne delovne faze (min) 0,60 0,73 2. Količina izmeta %» 3. Vrsta prebiranja 4. a) položaj telesa stoječi — — upognjeni stoječi — 0,58 hoja 1,56 — b) vrsta dela delo z obema rokama lahko — — delo z obema rokama srednje — •— delo z obema rokama težko — — fizično delo lahko — — fizično delo srednje — 3,65 fizično delo težko — — 5. Količina prebranega papirja (kg) 6. Skupaj porabljenih delovnih kalorij po delovnih fazah (kcal) 1,56 4,23 7. Poraba delovnih kalorij skupaj (kcal) 8. Poraba del. kalorij glede na položaj telesa 9. Poraba del. kalorij glede na vrsto dela 10. Poraba del. kalorij na uro i p 34 5 6789 10 0,68 31,25 6,50 0,48 11,30 1,08 6,30 1,03 2—6 «/o štiristransko — — — 0,29 _ — — — — 25,00 5,20 — 9,08 — 5,04 — 1,77 _ — — _ 2,80 — 2,67 — 54,69 — — 19,86 — — — — — 17,88 _ — — — — 4,93 — _ _ _ _ 45,67 — 200 kg 6,70 79,69 23,08 0,29 28,94 2,80 50,71 2,67 201 kcal/60 min 54 kcal/60 min 147 kcal/60 min 201 kcal/h 2 p 5 6 8 0,60 0,73 0,68 58,00 6,50 0,48 11,35 1,08 6,30 1,03 10 %> štiristransko — 0,58 — 46,70 5,20 1,56 — 1,77 — — — — — 101,50 — — — — — 17,88 — 3,65 — — — 0,29 _ _ — — — 9,08 — 5,04 — — — 2,80 — 2,67 — 19,83 4,93 — _ _ _ 45,67 200 kg 1,56 4,23 6,70 147,90 23,08 0,29 28,94 2,80 50,71 2,67 169 kcal/86,75 min 75 kcal/86,75 min 194 kcal/86,75 min 186 kcal/h in porabljene kalorije Težave so pred nami — Navedeni podatki veljajo, kot že prej omenjeno, za papirje, normalnih formatov in gramaturo med 70—80 g/m2. Iz tabele št. 2 nadalje sklepamo, da je pri prebiranju pri postavki 1P bila dosežena dokaj visoka storilnost (200 kg/h), vendar vidimo, da kalorične vrednosti kažejo prekoračitev za ca. 7%. To pomeni, da je delo potekalo z določeno preobremenitvijo, kar pa trajno ne moremo pričakovati ter bi verjetno bila optimalna storilnost med 180—185 kg/h. Pri postavkah 2 P in 3 P je kalorična vrednost porabe pod normalo, vendar lahko v tem primeru pričakujemo le prikazano storilnost zaradi porabe časa, ki ga delavka vloži v prebiranje zaradi izločevanja količine izmeta. Pri postavkah 4 P in 5 P opazimo močne »preobremenitve« in zato lahko v praksi pričakujemo storilnost le 228 do 250 kg/h. Pomen navedene analize za našo interno rabo je predvsem v naslednjem: — da ugotovimo, da je normalno delo pri določeni stopnji doseganja omejeno in ne moremo pričakovati višje storilnosti, — da je bistven faktor pri tem pogoj dela, ki je dan in, ki ga je potrebno upoštevati za naše okoliščine, — da je možno dosegati sicer visoke storilnosti, če spremenimo način prebiranja (namesto štiri-stransko le dvo- ali enostransko), vendar je pri tem ovira količina izmeta, ki ga je potrebno izločiti, — da lahko pričakujemo storilnost v realnih mejah in na tej podlagi vidimo tudi kadrovsko politiko, oziroma potrebno število zaposlenih, — da ne pretiravamo s trojnimi preobremenitvami pri delu, kar bi imelo v prihodnosti daljnosežne posledice. Kakšno storilnost ročnega prebiranja lahko realno pričakujemo pri nas? Pri tem moramo seveda upoštevati predvsem naslednje: — da imamo pri ročnem prebiranju opraviti z nižjimi gramskimi težami kot znaša poprečje gramatur formatnih papirjev. To zaradi tega, ker preberemo strojno in statistično med 30 do 40 °/o celotne količine formatnega papirja že v strojni dodelavi. Kot vemo, pa se tako prebirajo le papirji višjih gramatur (od 70 g navzgor). Zaradi tega ostanejo izključno za ročno prebiranje le nižje gramature, kar bi v poprečju znašalo med 60 in 70g/m2; — da ročno prebiranje papirja pri nas ni več zgolj »premetavanje«, ampak dejansko izločevanje izmeta, kajti ves papir, kjerkoli kvaliteta na PS izdelanega papirja dopušča, prebiramo strojno, oziroma statistično v strojni dodelavi. Zato prihajajo v ročno dodelavo le tisti papirji nižjih gramatur, ki vsebujejo veliko število napak in so bili zaradi tega v strojni dodelavi izločeni in preusmerjeni za ročno prebiranje. Tako nam kažejo podatki in ugotovitve, da kljub poprečnemu “/o izmeta, ki znaša ca. 7 %>, papirna dvorana ne more računati s tem podatkom, ampak da je v dejansko ročno prebranem papirju poprečno nad 10 Vo izmeta. Z drugo besedo, količina izmeta je skoncentrirana v manjši količini bruto papirja, ki ga je potrebno ročno prebrati; — zaradi tako organiziranih načinov prebiranja praktično v našem primeru dvo- ali enostransko prebiranje ne pride v poštev, ker smo v tem že nekoliko naprej, saj je s strojnim in statističnim prebiranjem ročno delo za to količino v celoti odpadlo. Pregled realno možnih storilnosti ročnega prebiranja pri optimalnem izkoristku delovnega časa kaže: — velikost formatov (normalna velikost At, Bs), — gramsko težo prebranega papirja (poprečje 80 g/m2), — štiristransko prebiranje, — količino izločenega izmeta nad 10%, ■— delo opravljeno pri normalno usposobljenih delavkah, — storilnost (tabela št. 2, 2 P) znaša ca. 140 kg/h. Cesto imamo občutek, da naša storilnost ni v mejah poprečnih storilnosti te vrste dela v primerjavi s tujimi dvoranami. Moram reči, da na prvi pogled res ne. Vendar, če podrobneje pregledamo le to skromno analizo, vidimo, da bi bila naša storilnost v njihovih pogojih dela prav tolikšna. Tabela št. 2, pod postavko 4 P, kjer imamo dvostransko prebiranje, prikazuje storilnost kar 228 kg/h. Sistem REFA nam je zagotavljal 235 kg/h. Torej prav majhna razlika. Vendar je tu vprašanje, ali v naših pogojih lahko preidemo na dvostransko prebiranje glede na vsebovano količino izmeta. Prepričan sem, da je možno storilnost najdlje povečevati le ob stalni kontroli nad kvaliteto izdelave papirja. Zato ob sedanjem momentu ni bistveno ali bo stala prebiralna mizo tako ali drugače obrnjena, marveč to, kakšna kvaliteta papirja bo prihajala v dodelavo. Mislim, da pri sami storilnosti ročnega prebiranja tudi v bodoče ne bi mogli občutneje zaznati porast storilnosti, vendar imamo možnost z boljšo kvaliteto izdelanega papirja v strojni dodelavi večje količine papirja strojno in statistično prebirati in tako pošiljati na ročno prebiranje papirja sicer z večjim °/o izmeta, vendar v manjših količinah kot sedaj. Mislim, da je še marsikje prisotna misel, da je papirna dvorana zato, da izloča napake pri slabo izpadlem papirju. Take poedine pojave imamo tudi v sami strojni dodelavi, verjetno pa so prisotni še kje. Najbrž pa bi se morali vsi, ki imamo karkoli opraviti pri izdelavi in dodelavi papirja, zavedati, da je potrebno napake preprečevati prej, ne pa šele v končni fazi izločevati. Franc Fras VEVČE, novembra — »Težave so pred nami,« pravijo učenci poklicne papirniške šole na Vevčah. To so odrasli učenci, ljudje z delovnih mest v proizvodnji, dodelavi, transportu itd. Želeli so, da bi si pridobili poklic, s katerim bodo lažje shajali na delovnem mestu in ki bo osnova za nadaljnji razvoj dela in njih samih, pa tudi osnova za napredek. Njihova starost je različna. Od 19 let pa tja do 30 in čez. Nič zato. V šolskih klopeh so vsi enaki, mlajši in starejši, moški in ženske. Vsi postanejo spet mladi, željni zvedeti kaj novega iz splošnih predpisanih predmetov in še več iz strokovnih, ki jim bodo prinesli znanja iz papirništva, strojništva, elektrotehnike itd. Res so težave pred njimi. Njihov čas je prav skopo odmerjen. Osem ur na delovnem mestu, nekaj je treba postoriti, zlasti ženam, ki se morajo ukvarjati tudi z gospodinjstvom in otroki, nato pa popoldne po 6 šolskih ur predavanj trikrat na teden. Ker pa priznanje znanja ni podarjeno, se je treba učiti tudi, da se prihodnjo uro in na večjih preizkušnjah ne osramotijo. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 24 kandidatov. Nekateri so samo poskusili, potem pa so izostali. Nekaj iz razumljivih vzrokov, večina pa je imela premalo volje in poguma. No, dokončno število obiskovalcev šole je ostalo 16. S temi zgleda, da se bo dalo delati in upajmo, da bodo po dveh letih lahko vpisali v delavsko knjižico pridobljeni poklic, še bolj pa upamo, da se bo njihovo pridobljeno znanje upoštevalo na delovnem mestu v pa-pirničarstvu ali drugod. S. R. S seje izvršnega odbora sindikalne organizacije KOLIČEVO, novembra — Izvršni odbor je obravnaval podrobneje dogajanja v podjetju. Kljub dolgi obravnavi odbor ni mogel postaviti jasnih zaključkov. Med drugim je odbor odločil, da je potrebno pregledati vsaka dva meseca seznam bolnih članov in te tudi obiskati ali v bolnišnici ali doma ter jim ob tej priložnosti izročiti primerno darilo. Tako bodo sedaj predstavniki sindikalne organizacije obiskovali vse bolnike, ki bolujejo več kot dva meseca. S. A. Tehnologiji, kemiji, matematiki in drugim predmetom korajžno nasproti Dopisujte v »Naše delo« TABELA 2 Postavka 3 min Tekoče št. 11 kcal/h iz tab. št. 12 kcal/h l 13 kcal/h Normalna por. delov, kalorij kcal/h Preko- merna poraba . 4. Z določilom samoupravnega sporazuma se spremeni tudi višina odpravnine v primeru, ko odhaja delavec v pokoj. V tej zvezi določa samoupravni sporazum naslednje: Delavec, ki odhaja in mu preneha delovno razmerje zaradi starostne ali invalidske upokojitve ali zaradi upokojitve po posebnih pogojih, je upravičen do odpravnine, ki znaša dvakratni poprečni mesečni osebni dohodek vseh zaposlenih v podjetju (poprečje zadnjih treh mesecev). Do sedaj smo imeli z našim pravilnikom določeno drugače. Višina odpravnine je bila odvisna od let zaposlitve v Papirnici Količevo in od poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v podjetju (poprečje prejšnjega leta). Višina odpravnine, ki je bila odvisna od trajanja zaposlitve v Pa-papirnici Količevo, je znašala: Zaposlitev v Papirnici Količevo — višina odpravnine: ki velja za republiške organe (Ur. 1. SRS 43/68). V prvo skupino za izplačilo dnevnic spadajo vodilna in visoko strokovna delovna mesta, v drugo skupino pa vsa druga delovna mesta. Za vse do sedaj naštete razlike med določili našega pravilnika in samoupravnega sporazuma velja, da jih moramo uskladiti s samoupravnim sporazumom. Do uskladitve pa veljajo določila samo- U P KOLIČEVO, novembra — Od nas se poslavlja in odhaja v pokoj tov. Ludvik HROVAT. Rodil se je 7. 8. 1916 v Gradišču pri Lukovici. Zaradi številne družine in ker ni imel doma sredstev za preživljanje, je moral že v rani mladosti zapustiti dom ter služiti pri raznih gospodarjih, kar vse je trajalo do druge svetovne vojne. Po tej vojni pa se je zaposlil v Papirnici Količevo, kjer je delal vse do sedaj. Prvo delo, ki ga je tov. Hrovat opravljal v našem podjetju, je bilo na transportu in je trajalo 4 leta, Ludvik Hrovat potem pa je bil premeščen v proizvodnjo in delal na raznih delovnih mestih, v zadnjem času pa v kuhinji kleja, kjer je tudi dočakal dan upokojitve. Svoje delo v podjetju je opravljal, kot je sam dejal, z zadovoljstvom, kljub temu, da vedno ni bilo vse najboljše, saj je delo v kuhinji kleja precej nezdravo in naporno. Od veselih trenutkov v svojem življenju se rad spominja dneva, ko je dobil stanovanje v novem bloku na Količevem in mu ni bilo potrebno več prihajati na delo 7 km daleč. upravnega sporazuma in ne več naših pravilnikov. Določila samoupravnega sporazuma veljajo od dneva potrditve s strani verifikacijske komisije, ki je naš samoupravni sporazum verificirala 25. 10. 1971. 8. Poleg navedenih sprememb je s samoupravnim dogovorom urejeno še vprašanje nadomestila za uporabo lastnega vozila v službene namene, ki se glasi: Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša največ 0,90 din za dejansko prevoženi km. Pavšali za uporabo lastnih vozil v službene namene se ne priznavajo. Kot je razvidno, s tem dogovorom ni točno dogovorjeno kolikšno bo nadomestilo. To morajo odločiti DS v podjetjih. Nadomestilo je samo omejeno, da ne sme znašati več kot 0,90 din za dejansko prevoženi km. Kot mi je znano sta OMO in PO o tem že razpravljala in oba predlagata, da bi v bodoče tudi pri nas znašalo to nadomestilo 0,90 din za km. O tem mora dokončno odločiti DS podjetja. 9. Tudi o določilu samoupravnega sporazuma za prevoz na delo in z dela se bo potrebno sporazumeti in kaj ukreniti. Samoupravni sporazum pravi o tem naslednje: Nadomestilo stroškov za prevoz na delo in z dela lahko posamezen udeleženec sporazuma izplača delavcu do višine stroškov prevoza z javnim prometnim sredstvom z odbitkom 20 din mesečno. Kako je pa z višinami nadomestil v ta namen po našem pravilniku pa je vsem poznano. Prav gotovo je, da je to problem, ki ga občutijo najbolj tisti, ki so prizadeti in o katerem bo moral DS tudi razpravljati in odločiti. Marjan Černe O K O J I T Kasneje pa je to stanovanje od Papirnice Količevo tudi kupil. S sodelavci v tovarni se je Hrovat dobro razumel in doživel v podjetju precej lepih trenutkov, pa tudi nekaj grenkih, za kar meni, da je to čisto naravno. 2eli, da bi Papirnica Količevo doživela v občini Domžale še večji in hitrejši razvoj kot ga je doslej, saj delajo v njej sposobni ljudje, ki morajo omogočiti bodočo zaposlitev našim otrokom, da jim ne bo potrebno, tako kakor njemu, hoditi po svetu za zaslužkom. Tudi tebi, Ludvik, želimo še mnogo lepih dni v jeseni tvojega življenja! TE DNI SE JE ENAKO kakor Horvat od nas poslovil in odšel v pokoj Jože CEGLAR. Rodil se je 19. 3. 1914 v Hrušici na Primorskem. Pot ga je leta 1949 pripeljala v Papirnico Količevo, v kateri je delal vse do sedaj. Delal je na različnih delovnih mestih. Takoj, ko je prišel v podjetje, je postal upravnik na tako imenovani ekonomiji, ki je bila organizirana kot neke vrste vrtnarstvo za papirniško menzo. To delo je opravljal 4 leta, potem pa je bil Jože Ceglar KOLIČEVO, novembra — Vse večja skrb za delovnega človeka, za njegovo zdravje in življenje, je osnovni cilj vsake delovne organizacije. Da pa se ta cilj doseže, je potrebno poleg samih tehničnih rešitev varstva pri delu delovne ljudi na tem področju tudi izobraževati. To se pravi, da moramo ljudi dobro seznaniti z delom, ki ga bodo ali pa ga že opravljajo. Sestavni del tega izobraževanja pa je tudi poučitev, kako to delo varno opraviti. Izobraževanje ima torej velik vpliv na pristop delovnega človeka k delu in njegov nadaljnji odnos do dela. Izobraževanje iz varstva pri delu pa nedvomno vpliva na njegov odnos do varnega opravljanja dela. Kakšen pomen ima tako izobraževanje pa vidimo že iz tega, da TZVD in RZVD točno določata, kdo, kdaj in kako mora opravljati preverjanje znanja iz varstva pri delu. TZVD določa v 66. in 69. členu, da mora organizacija pred nastopom dela poskrbeti, da so delavci že pred razporeditvijo seznanjeni z delom in delovnimi pripravami, nevarnostmi, ki na tem delovnem mestu nastopajo in z ukrepi za varno delo. Delavce je dolžna vzgajati in izpopolnjevati njihovo znanje s področja varstva pri delu. To dopolnjevanje in izpopolnjevanje mora potekati skladno s strokovnim izobraževanjem, pridobivanjem novih kvalifikacij in s praktičnim delom. RZVD pa določa, da mora organizacija občasno opravljati preizkuse znanja, da tisti, ki opravljajo, vodijo ali nadzirajo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, dobro poznajo in obvladajo varen V E premeščen v proizvodnjo, kjer je delal na različnih delovnih mestih. Največ časa je bil zaposlen na transportu in pravi, da so bili takrat pogoji dela na transportu vsaj 60 % slabši kot so sedaj. V tistih časih na transportu ni bilo ne garderob in ne kopalnic, poti so bile neasfaltirane in v deževnih dneh skoraj neprehodne, va-gončki so bili neprikladni itd. Mnenja je, da je tovarna dosegla na transportu velik napredek, vendar pa bi se moralo z modernizacijo še nadaljevati, celo hitreje kot se je to delalo do sedaj. Ceglar je v zadnjem času delal na holancih KS L Temeljna ugotovitev o delu na tem delovnem mestu je, da je delo umazano in naporno ter preslabo plačano. Med člani kolektiva in svojimi sodelavci je tov. Ceglar užival ugled zaradi svoje vestnosti in discipliniranosti. Ob slovesu mi je povedal, da se je v kolektivu počutil zelo prijetno in da mu bodo dogodki še dolgo časa ostali v spominu. Ob slovesu mi je tudi VEVČE, novembra — Pretekli mesec sta odšla v pokoj Franc ŽABJEK, referent za socialno zavarovanje in Janez JANČAR, nakladalec papirja. Sicer njihova starost še ni prav nič podobna pravim upokojencem, vendar pa zdravje ni najboljše. Oba sta upokojena invalidsko. Janez JANČAR je nastopil delo na Vevčah 20. 9. 1945 in bil vseskozi zaposlen pri nakladanju papirja. Marljivega delavca smo srečavali tudi v vrstah PIGD Vevče, kjer je dolga leta aktivno sodeloval. Franc ŽABJEK pa je bil pri nas neprekinjeno od 24. 3. 1947, že način dela. Kolikor delavci takega znanja nimajo, teh del ne morejo samostojno opravljati. Preizkus znanja se mora opraviti vsako leto. Kot vsako jesen bomo akcijo izobraževanja iz varstva pri delu organizirali tudi letos. Vsi tisti, ki so že opravili izpit iz varstva pri delu, bodo opravljali preverbo znanja. Tudi letos smo se odločili za test, tako kot v lanskem letu. Testiranje bo predvidoma v začetku decembra. Vprašanja na testni poli bodo sestavljena iz prejetega gradiva, ki so ga vsi dobili pri opravljanju izpita in bodo obsegala tvarino: 1. Temeljnega zakona o varstvu pri delu 2. Republiškega zakona o varstvu pri delu 3. Tehničnega varstva: F. Aleš 4. Zdravstvenega varstva: dr. Sajovic 5. Pravilnika o varstvu pri delu v Papirnici Količevo Skupina, ki opravlja preverbo znanja, bo zajela vodilne delavce v podjetju pa vse do preddelavcev. Vsi drugi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, kjer je možnost poškodb in zdravstvenih okvar večja, pa bodo tokrat prvič opravljali izpit iz varstva pri delu. Za vse te delavce bo organiziran seminar, na katerem se bodo seznanili s pravnimi osnovami varstva pri delu, tehničnim varstvom, zdravstvenim varstvom in našim internim pravilnikom o varstvu pri delu. Čeprav smo na tako akcijo prisiljeni zaradi zakonskih določil, menim, da je tako izobraževanje nadvse pomembno za posameznika, ki se seznani s svojim delovnim mestom, nevarnostmi, ki mu prete in ukrepi za varno delo. Poleg tega se seznani še s svojimi pravicami in dolžnostmi s področja varstva pri delu. Na drugi strani pa ima delovna organizacija korist v tem, da se delavci, ki se znajo varovati pred nevarnostmi delovnega mesta, manjkrat ponesrečijo pri delu. Vse to predstavlja za tovarno manj izostankov z dela in s tem večjo produktivnost. Uspeh zastavljene akcije je odvisen od tistih, ki bodo akcijo izobraževanja vodili, še največ pa od tistih, katerim je akcija namenjena. Prvi morajo akcijo dobro strokovno pripraviti in organizirati, drugi pa pazljivo spremljati, osvojiti potrebno znanje in opraviti izpit oziroma preverbo znanja. TrM zaupal, da bo sedaj, ko bo imel več časa, le-tega namenil delu v kuhinji, saj njegova žena še vedno hodi v službo, del prostega časa pa bo balinal in tako v miru užival svoj zasluženi pokoj. Tov. Ceglarju želimo še mnogo uspešnih let, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Milan Deisinger prej pa od 21. 11. 1942 do 29. 9. 1943, ko je odšel v partizane. Kot referent za socialno zavarovanje je bil pač dobro znan vsakemu članu kolektiva, saj le redek od njih ni imel z njim opravka. Ko smo ga ob tej priložnosti povprašali, če bi imel tudi našim bralcem kaj povedati, je dejal, da toliko, da bi bilo dovolj za cel časopis. Tega smo se pa seveda ustrašili. Kaj pa bi drugi dopisniki rekli! Tako se tudi s tega mesta obema novo upokojencema zahvalimo za dolgoletno delo in jima želimo kar najboljše počutje še za vrsto let! ni bilo odpravnine 1 poprečni mes. osebni dohodek 1 1/2 popreč. mes. oseb. dohodka 2 popreč. mes. osebna dohodka 2 1/2 popreč. mes. oseb. dohodka 3 popreč. mes. oseb. dohodke Vse dobro novima upokojencema Naša smučina... sezona 71-72... sejem VEVČE, novembra — Ravno v tej izdaji Našega dela je primerno, čeprav po snegu še ne diši, da se kratko pogovorimo o zim-sko-športni rekreaciji v predsto-ječi sezoni. Tu je mišljeno aktivno neposredno razvedrilo na snegu ali ledeni plošči, s smučmi, sanmi ali drsalkami in nikakor ne zapečkarstvo ob TV prenosih športnih dogodkov ali navijanje za svoje ljubljence na nogometnem igrišču. To so športi, ki se bistveno ločijo od rekreacijskega športa delovnega človeka. Jasno je, da z zanimanjem spremljamo rezultate iz športnih aren, vendar pa pogosto pozabljamo na svojo telesno kulturo. Le-ta pa vsebuje čim več gibanja na svežem zraku. Smučarska sekcija PD Vevče je že lansko leto delovala precej uspešno in zadovoljivo, vendar iz splošno znanih vzrokov precej omejeno. Člani kolektiva in njihovi svojci so imeli možnost smučarskih tečajev, številnih izletov na Vogel, Veliko planino in Kranjsko goro. Vsi, ki so to možnost izkoristili, so prav gotovo zadovoljni. Kako pa bo letos z rekreacijo na snegu? Vsekakor še bolje kot lani? Zopet bosta organizirana dva strokovno vodena smučarska tečaja na Veliki planini pri naši koči. V času šolskih počitnic se bodo v koči naselili naši otroci, po počitnicah pa bo tečaj za odrasle. Razpis za prijavo na smučar- Pravilna rešitev »Povezani magični kvadrati« — Bosna — Oglas — Sladkogorska —Nadja — Askar, Trola — (ali Troba) — Radar — Boter (ali Loter), Troba — Rarog — Odstavljenec — Laket — Arara — Bojar — Opera — Arena — Racak. Izžrebani so bili: po 10 din Jeriha Janez, Cerk Ida, Kam-šek Jolanda, po 30 din Peternel Ivka, po 60 din Trtnik Stane. ski tečaj bo pravočasno objavljen. V programu imamo številne izlete v naše smučarske centre. Ker nas je že veliko, ki se že upamo peljati med vratci na zasneženi strmini, bomo na teh izletih priredili najmanj dve večji tekmovanji za vse starostne grupe s praktičnimi priznanji za najhitrejše — skratka, pravo planinsko življenje, polno sonca, vedrega razpoloženja in zabave visoko nad ljubljansko meglo. Po lanskoletnih uspešnih zim-sko-športnih papirniških igrah (naši smučarji so bili zasedli prvo mesto), je dogovorjeno, da se bomo spet pomerili na snežni poljani. Saj je prijetno, ko se srečamo s papirničarji drugih tovarn izven bolj ali manj delovnega vzdušja. Tovarno bodo zastopali najboljši smučarji, ki se bodo izkazali na naših tekmovanjih in ki že nekaj let predstavljajo športno aktivnost na tem področju. Udeležili se bomo občinskih prvenstev, gozdarskega republiškega prvenstva in spomladanskega veleslaloma pod Prisankom, združenim z izletom vseh ljubiteljev narave. Kakor se maja meseca privajamo prvih sončnih žarkov za letovanje ob morju, tako se bomo letos decembra lahko privajali na osnovne elemente smučanja na Urhu, da nam potem enodnevno smučanje na zahtevnejših terenih ne bo prenaporno. Smučarska sekcija bo prostovoljno demonstrirala tehniko smučanja na urhovskem smučišču za vsakogar, ki bo to želel, ob popoldnevnih, seveda ob ugodnih snežnih razmerah. Če pa bo snega toliko, da bo cesta zasnežena, bomo organizirali še tekmovanje v sankanju, saj je prav gotovo veliko ljudi, ki se jim zdi sankanje bolj prijetno kot smučanje. Ker je naš časopis namenjen tudi informiranju, je tukaj prostor, da vas obvestimo o načinu, kako priti najceneje do najboljše zimske opreme. V organizaciji Smučarskega kluba Snežinka bo Na Veliki planini — visoko nad ljubljansko meglo! Janez Jančar Franc Žabjek letos od 3. do 8. decembra mednarodni smučarski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Opremo bodo razkazovala in prodajala najbolj znana podjetja iz vsega sveta. Prikazali nam bodo nad 40 barvnih filmov o tekmovalnem in rekreativnem smučanju. Vsakdo, ki si bo kupil nove smuči, mu bodo po želji nudili nasvete in jih tudi pravilno montirali. Za plitvejše žepe, ki jih prav gotovo ni malo, bo v posebnem prostoru tudi popularni sejem rabljene opreme, za katerega je vsako leto veliko zanimanje. Končno naj omenimo še to, da vodstvo podjetja in odbor za družbeni standard dajeta vedno večji poudarek tudi športni rekreaciji delovnega človeka. Zelo bomo zadovoljni, če se bodo naša mnenja dokončno tako skristali-zirala, da bomo morali dati spontani aktivni športni rekreaciji našega delavca vsaj takšen poudarek, kot tistim športnim panogam, katere finančno podpiramo in nas zadovoljivo reprezentirajo. Smučarska sekcija Izreki in misli Beseda »naključje« je zmerljivka. Nič pod soncem ni naključno. Kdor zaradi nekaterih stvari ne izgubi pameti, je niti nima. Lessing Bolj ko odpiramo oči, temnejša postaja noč. Bog je le izmišljeno ime za nekaj, kar naj bi pojasnilo svet. Lamartine V boju mišljenj bodimo najpre-vidnejši, kadar nam se nasprotniki približujejo. Začetek vsake modrosti je — ničesar obžalovati. Prepir je dim ljubezni. Borne S A H KOLIČEVO, novembra — Ne moremo mimo šahovskega dogodka, ki je razburil ves šahovski svet. Polfinalni dvoboj za naslov svetovnega prvaka med Tigranom Petrosjanom in Bobi-jem Fisherjem v Buenos Airesu je polne 3 tedne dobesedno držal v šahu vse ljubitelje te lepe igre, ki ji je neugnani mladenič Bobi zopet vdihnil novo življenje. Kot je znano, je zmagal Bobi nad dokaj starejšim nasprotnikom in si tako zagotovil možnost, da se s sedanjim svetovnim prvakom Spaskim aprila naslednjega leta pomeri za šahovski prestol. Mnogi ljudje, ki se doslej niso ukvarjali s šahom, ali pa so le nekoliko časa posvečali šahu, je v tem času prisluhnilo radijskim ali časopisnim poročilom o naj-novejših dogodkih z dvoboja. Tudi v našem podjetju je zanimanje za šah zelo naraslo. Ljudje šahirajo po domovih in gostilnah. Šahisti našega podjetja se že dogovarjajo, da bi odigrali turnir za prvenstvo tovarne. Skratka, Fisherju in njegovim zadnjim blestečim in neoporečnim uspehom gre pripisati, da je šah postal zopet popularen in da je dobil tisto mesto, ki mu po svoji vrednosti tudi pripada. Upamo, da bomo v naslednjih številkah Našega dela lahko več pisali o rezultatih s tekmovanj v vrstah papirničarjev. Za konec pa še šahovski problem: Beli ima nalogo, da črnega matira v dveh potezah. VV Mgr. Drago Marolt, bivši direktor združenih papirnic Ljubljana je poslal posebej za Naše delo izredno zanimiv dopis iz Los Angelesa. Objavili ga bomo v prihodnji številki. Na sliki: Tovariš D. Marolt na »Divjem zahodu« v Disneylandu KADROVSKA SLUŽBA POROČA Papirnica Vevče. V mesecu oktobru: Prišli : Jože ANŽUR, I. pom. vodje dodel. stroja Simon CAJHEN, pomožni delavec Sabina KODlC, snažilka Ivan KRANJC, nakladalec Stane SUBELJ, II. pom. PS Odšli : Boža HABIČ, upokojena Štefka SNOJ, lastna odpoved Ana NJEGOVEC, lastna odpoved Franc KASTELIC, lastna odpoved Nikola RISTANOVIC, samovoljno zapustil delo Marjan CVETKOVIČ, lastna odpoved Muharem JASIC, lastna odpoved Janez JANČAR, upokojen Franc ŽABJEK, upokojen Djuro BLAGOJEVlC, lastna odpoved Franc MEHLE, samovoljno, zapustil delo Poročili so se: . Janez .STROS s Sašo-Miljano Mršek Čestitamo! Rodili so se: Radivoju MILINCICU, sin Branko Alojzu VRTAClCU, hči Alojzija Čestitamo! Papirnica Količevo V mesecu oktobru so se zaposlili: Anton JURAS — kolodrobec v lep. oddelku Jože MAL — delavec na lesnem prostoru V mesecu oktobru so odšli iz podjetja: Ivan POLJANŠEK — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Jože CEGLAR — kolodrobec KS I — upokojen Ludvik HROVAT — pripravljalec polnil in lepil — upokojen Roman PODMILJSAK — delavec na holadcih — samovoljno Rodii so se: Vladu MATOVINA hčerka Mojca Alojzu DRČARJU sin Martin Čestitamo! Tovarna celuloze Medvode Sprejeti na delo v mesecu oktobru: Franc Lunar, referent za strojništvo Rajko Ušeničnik, praktikant v proizvodnji Marjan Močnik, nakladalec lesa in žamanja Milan Žuravel, II. pomočnik kuharja celuloze Petar Vukančič, nakladalec lesa in žamanja V oktobru so odši iz podjetja: Franc Gale, računovodja, na lastno željo Emin Lakič, vratar, upokojen Dne 1. oktobra je bil sprejet za vajenca elektro stroke Janez Bukovec. Rojstvo: Blažimirju Stevanoviču se je rodila hčerka. Čestitamo! —naSEDILO— Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Nagradna križanka »29. november« Nagradno križanko »29. no- pravilne rešitve in nagradili s vember« pošljite do 10. de- tremi nagradami po 10, eno cembra 1971 na uredništvo nagrado po 30 in eno po 60 Naše delo. Izžrebali bomo spet din. SREHKIJE- VEŠkft UTRDbft ■r— MESTO 0& SKADRSKEM JEZERU KAMENI ZA OSTREUDE KOSE PRlEOK REHA V ŠVICI ---▼— IUP.EK ICRA UR SREČO MADŽAR. ŠAH. VE-LEMMSTeR ZEnISKI motr. OR&iAkll —▼----- tovarna v KOPRU NOV ODSTAVEK 3EZ.NA KEMUU41 iNAKzA LUTECIO ZDRAV. TRAVNlŠk/l RASTlIklfl —▼— ZEJ-OTRt)E| KOVIKIR pomi.Qlrqw. ► DEL &IČA' SOpLASHIkll DAPSE ČASOVNO O&DO&TE RflNER VELIKO RLflSS.CEijD JUR. NftR. ARMI3R APAR-AI, PRI STROJ ROKO- COKbf) JEZERO V AFRIKI PritoK^ Morave ivo / Andric IZVRŠNI ORGjflN O&LASTI qOROV]E V JUŽNI AMERIKI MOČNA KARTR JUiNI v SADEŽ Stran JANKO ViDic ^APoUskfi 0BRAM5A Ali NAPRD ivicA t KRAJRC PRlToK VISLE NAČUS, POUDAREK ZflBJfl Okon- čina GLEDALEC, opazo- valec ZAGREBŠKI POPEVKAR GIRIC RADOMIR —▼ SESTAVIL'. P.NOČ POTOMEC > TUOC ž. IME GtRŠkl ftOG, V03-SKOVAUJR KONEC SflHOVSK^ IGiRE VRSTA PSA TRSU CA 'bftofiEcf SREDISGE, IZVOR SE.-1 VANJA ---*— HLOD, KOS DEbLR DEL _ VRAm mestece v boki KOTORSKI S>PAU$k| Spolni K KRAVJE. * I ME* ZVONE. Dragan Prometno spedstvo del 05LEKE NflRRVA , PRIRODA INTRlOHilT, SPLETKAR' RIMSKI PESNIK ----Y---- večaodc, NAR-A- SČAHJE. HOKEJIST .JE.SEUIC" * MOREČE. SRNJE PokRAliNfi V SPHUGI IVA PREVOZNO. SREDSTVO ^ AL&EE.T struna nakrza, SPAČEK C.£ DEL VIOLINE PUCUN NEVA OPERA TUJE M. UME 2DIRKA W DO.PRAMIC ---— REKA NA MEJI ZDA IP KANAPE (SLAPOVI) T°Nt. KROPUSCK NAJUinšA spolna bollzepJ 0SMER.O- KOTNIK DEU ŠTRENE (MNOŽ.) FRANCE NOVAK TibErAN- SOVEDO PdiroK VOL&E ŽELEZO halogena PRVI Ti A VEL.PTICE UJEDE Pismeno O&HESTi LO TRGOVEC SKRRMO OCEPEK AHGELhl DRNSKfl MESTO Ob KASp. MORilj OSKAR UDOVČ Moimšiu POGIPHARII ivORbR V PANJU &0RIS , KlDRIC O&MEJNA STRAŽNICA^ ČEŠKA PRITrDI LN. ----■¥----- JUŽNOAM. KAČA VELlKflklKfl TRENJE --T— Z60R0VA- NIE.žHOD NJIVA S PROSOM STR RUŠA ŽENSKA LUDVIK SVOBODA NEGATIVNO NAbiT^ ION PREKlA, Tlio- LOVKfl TROJfiUSKI SVEČENIK (kače) AVT0M05. dirkališče ► V ITALIJI KRPA PRAPRL- BIVALEC MEAlkU POŠKODbf) KOSTI ZORANA ZEMLJA VELETOK V fiTRIK.1 ?RAVD5L. VERSKA PODO&A UMetk/A vodna por 4. RIMSKI Kralj ANTON ČEHOV MANcy GREEN ČASOV ki A ENOTA VRSTA PNCVIkR ICnOR OZIM MAK. ED. KOLO Perzija vodno TRtvOZNO SREDSTVO ER&IV mesto NA ŠTA - Terskem ocena domač. VOJAK V ApRIKi žuželka, ki boleče^ P)Č|