229. številka. Ljubljana, nedeljo 7. oktobra. X. leto, 1877.
4om m* računa 10 kr. »a mesec, 30 kr. ta uitrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ia dijaka volja sniiana oena in lioor: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po po iti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ad eetiristopne petit-vrate 6 kr., 6o ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e asvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši      3 „gledališka stolba". Opsramiltvo, na katero naj -o blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Feterburg G. okt. Izpred Plevne se 4. oktobra telegrafira oficijalno: Itusk polk je na velikej cesti, ki drži od Plevne na Sofijo Turkom vzel 1000 glav goveje živine, ki je bila na potu v Plevno turškej vojski za živež namenjena, osemdeset konj priplcnii in je razdejal dva mosta in turško telegrafno črto.
Bukarešt 5. oktobra. Zavoljo nezdravega položenja Gornjega Studena se bode glavni stan na Svištovo (Sistovo) preselil. — Tri RušČukskej koloni so bili samo manjši boji prvih straž.
Feterburg 5. oktobra. Oficijalno. Pred Plevno 3. t. m.: Ruska Ruščukska armada prodira naprej. — Pri Silistriji fle pripravljajo Turki, da bi črez Dunav prešli, od ruske strani se nareja vse potrebno nasproti temu namenu. — Pri Šibki so bili 2. t. m. mali boji. — Iz Plevne je bila poslana turska kolona proti reki Vidu živeža dobivat, ali bila je od ruske konjice in artilerijc hitro zapodena. — 2. oktobra so Turki obstreljevali rti-eke in rumunske pozicije bolj ostro, ali od tačas pa ne odgovarjajo na rusko ■bombardiranje skoro nič. V enej turskoj reduti je klet za smodnik vzletel. — Ker je bil rusk parlamenter šel k Turkom, dovolili so pobrati mrtve in ranjene.
Čer ve na veda 3. okt. (Telegram „N. Pr. Pr.") Ravno pridem iz Ruščuka. Mesto je v zadnjih treh mesecih strašno trpelo. Tretjina vseh hiš je popolnem razdejana, le m a 1 o hiš je nepoškodovanih. Rusi bombardirajo skoro vsak dan, a ne vedno ob istej uri. Kadar se bombardiranje začne, beže ljudje v rove in izkopane tranšeje,  vendar se ne-
Ms tek«
Na naših gorah.
(Povest iz šestnajstega stoletja, spisal Liberius.) II. (Dalje.)
„Tako opirata slugi starca in ga pel jata v grad, kjer jih uže pri stopnjicah pričakuje graSSak, v znamenje velicega spoštovanja do svojega obiskovalca. V tujem, slugoma neznanem, jeziku se pozdravita gospoda, kakor Ua bi se uže ne bila videla leta in leta.
Ko dospejo v starodavno dvorano, otideta služabnika, prvi menda z mislijo, da se je rezil vsaj za nekaj časa čmernega gospodarja, drugi, da tacega obiskovanja še nij bilo tu, kar on pomni in kar grad stoji in bi ga tudi denes ne bilo potreba.
„Dolgo  ste odlagali,  gospod Montinus,
sreče prigajajo; ta teden so bili trije Turki ranjeni, in nekej ženi je nogo odtrgalo.
S vi što v o 4. okt. Mej ruskim glavnim stanom in mej srbskim Belgradom se živo dopisuje. Priganja se k akciji. Kmalu se začno odločilni boji na celej črti.
Dva Poljaka, udeleževalca magjarske zarote, sta v ruski glavni stan vse poročila, kar se je v Sedmograškem pripravljalo.
London 4. oktobra. O bitvi pri Ale-ksandropolu v Aiiji 2. okt, prinašajo novine „DaiIy NeW8u iz Karajala poročilo, v katerem se pravi: General Melikov je denes zjutraj ob 5. uri na vseh linijah Turke prijel. Turki, po ogleduhih prevarjeni, pričakovali so napada na skrajnej desnici, ključ Muktaijeve pozicije je bil samo od jeduega bataljoua branjen. Tega so Rusi od treh strani j prijeli in ga ob 8. zjutraj s šturmom vzeli, ter bataljon uničili. Turški poskusi, nazaj dobiti te pozicije, so bili odbiti.
Carigrad 4. oktobra. Na porti se pripoveduje, da je Mehemed-Ali zato odstavljen od glavnega poveljništva, ker je zamudil ob pravem času ofenzivo prijeti in si je s tem nemilost sultanovo nakopal.
Vojska.
Utihnili so nekoliko oni nemški in angli-čanski gavrani, ki so kričali, kakor da bi bil Turek popolnem Rusa odbil. In zadnja novost, da so Turki odstavili nemškega renegata Mehemet-Alija od glavnega poveljništva ter to izročdi staro-Turku Sulejmanu, tepe-nemu v Sipki iti Črnej gori in zlemu klavcu svojih vojakov — nič nij kaj po godu našim turkoljubom, da si tudi kakovo poleno zaluče odhajajočemu Mehemetu za hrbet, ker nij prodrl  ruske črte  na Jantri,   on čegar
vsaj vas smem zdaj imenovati tako," pravi graščak pol resno pol smejoč se, ko se vsede svojemu gostu nasproti v naslonjač, podpre glavo v komolec in zre radovedno v tujčevo lice, kakor da bi hotel reči: Prijatelj, mnogo si se spremenil, kar se nijsva videla.
„Vi lehko govorite tako, ker ste mladi in graščak. Vam je ves svet odprt, a meni — meni je drugače."
Pri teh besedah se zopet zmrači duhovno vo lice, zaničljiv smuk- mu zaigra na vpa-denih ustnah, in pogled mu strmi na temno hrastovo mizo, na katero padajo skozi omreženo visoko okno zadnji žarki zahajajočega solnca.
„Pustite žale misli zdaj, prijatelj, in povejte rajši o dogodbah, kar sva se ločila na tujem, to je, kar sem se premislil jaz in preklical svoje preuagljeuje, in se vrnil v domovino !"
zmagovitosti in slave so celi mesec imeli dan na dan polna usta.
Vsa denašnja poročila z bojišča so slav« janskej stvari ugodna in nam trdno upanje puščajo, da se bomo še pred zimo dovršenih činov veselili in odškodovanje jemali za ure, katere smo v britkosti prebili, beroč perfidno triumfe po nemško-judovskih in magjarskik časnikih te zadnje tedne.
Poklicanje starega generala T o ti eb na pred Plevno je na Ruskem, kakor piše „Go-los", bilo z velikim zadovoljstvom sprejete. Ta general more s svojim izkustvom veliko koristiti. Vse ve za slavo njegovo, ki si jo je dobil pri obrambi Sebastopolja. Namesto štur-manja se bode drugače skušalo Plevni blizu priti.
Pred Plevno traje še artilerijski naskok iu za nekaj dnij bodo Iluinuuci prijeli veliko drugo reduto pri Grivici. Občnega napada menda tam pred 8. t. m. nij pričakovati. Do tega časa pridejo pred Plevno garde in 24. divizija, ter bode rumunska vojska na-rastla na 35.U00 mož. Najvažnejše je to, da sta se 28 p. m. generala Skobelev in Krilov jela pomikati na cesti proti Sofiji. Vzela sta soboj IG. divizijo pešcev, 3 batalijone strelcev, IG regimentov konjice in G baterij na konjih. Namen temu podvzetju je, da pridejo Rusi od Laskara do Telisa in se tam trdno ustanove, ter kadar bi to srečno izvršili, da prebite z drugim oddelkom turško vojsko, ki prihaja iz Orhanije v toliko, da je Osman paša pri svojih izpadih iz Plevne ne bode mogel doseči.
Pri Silistriji se pripravljajo za resen boj. Od Bukarešta se o tem poroča, da so turški oddelki iz silistrijske posadke prišli na otok Chiciu, sredi rumunskega jezera Borcea, kjer napravljajo utrdbe.   Njim nasproti so na
„0 dogodbah naj bi vam pravil, o, teh imate dovolj sami. Vsa dežela jih je polna, vsak fanatičen bojevalec, sovražnik luči in svobode edino prave Lutrove vere vam jih pripoveduje še preveč."
„Da, žalostno je, prijatelj, žalostno. Ves naš trud, ves boj proti temi se vbija nad trmoglavostjo tega, sicer tako blažega ljudstva-. A ono je nedolžno, njegovi vodniki so um izdrli zadnje jedro prostega mišljenja, duševne svobode."
„Vi pridigujete tako, gospod Montinus, kakor da bi ini2li pred sabo mladega, neizkušenega učenca svojega evangelija. A pomislite, da so je spremenilo tudi moje prepričanje o vaših načelih. Tisti časi so minuli, ko sem divjal za borbo , katera je bila mlademu Bvetaželjnemu ljudstvu v resnici zapeljiva."
„A domovje, očetova posestva, mirno življenje mej svojimi iu stara vera mi je ljubši,
jednem kraji jezera Rusi postavili most s tvrd- i Djavico, iz katere s kanoni streljajo na Turke, * ki so se bili ustanovili na otoku. Razven tega bo odposlali mnogobrojne ruske vojne oddelke v Kalaraš in tudi rumunska vlada so je pripravila, da, ako bi slučajno Turki poskušali i/k n it i se, se jim Rumuni postavijo dobro v bran. Turšk parobrod, ki se je 2. oktobra bližal obrežji pri Kularašu, so Rusi zapodili se silnim streljanjem iz pušek.
Politični razgled.
V Ljubljani C. oktobra.
V ft»'£twi'»te$n «Aoi'» je rekel nemški ustavoverni poslanec v debati o davkovskej reformi: „Tacega olajšanja bi jaz nobenej vladi ne dovolil, naj men j pa takej, kakor je naša zdanja, katera, — to morajo celo njeni prijatelji priznati — nij imela srečne roke v uredbi izdaj."
IfM«tfif4t M'sLtt zarota v Sedmograskem je še vedno na dnevnem redu. Organizacija je baje tudi poljskega izvira. Na železnim h se vsi kovčcgi preiskujejo. — Da je Ilell'y bil naenkrat pod policijskim nadzorom, kar bi vsled poslanske imunitete ne smel biti, je baje delo necega prenaglega podnačelnika policije, ki bode zarad preognjenosti — kaznovan.
ViitaRBje diriavc. Iz "Petitrburga piše „W. A.": Z odprto iskrenostjo govore naši prvi listi o vodstvu naše vojsko. Oni priznajo napake samo-varanja, želo odločno izpremembe v vodstvu vojske in izražajo upanje, da se bode cilj vojne dosegel.
šlvrlinski nemški „Tagblatt" je vse drugačen list, kakor nemški časopisi enacega imena. On je prepričan, da Turčija pade in da v imenu civilizacije in kulture mora pasti. „Na turške zmage, in če bi še desetkrat večje bile, ne stavimo nič," pravi, „ker orožni vspehi Se ne dokazujejo, da jo Turčija zdravega življenja zmožna. Vsaka bitka Turčijo bliže nje propadu privede."
0m0iMtn'it<*ru pravda pride v sredo zopet pred prizivno sodišče. Tako bode ta politična pravda zavlečena za volitve in ne bodo svojega namena dosegla.
Wra k i republikanski odbor devetega pariškega okraja izročil je Jules Gre-^yu to-le pismo: „Čestiti gospod in someščan! Dobili smo nalog vam, ki ste zastopnik republikanske večine v devetem pariškem okraji, ponuditi kandidaturo pri volitvah dne 14. okt. Obžalovanja vredna smrt gospoda Thiersa je v vrstah republikanske stranke vzbudila isto sočutje in zaupanje k možu, katerega mino lost, zasluge, dostojanstvo in njegov značaj visoko spoštuje celo naši nasprotniki, ter ga smatrajo za jedino dostojnega, stati na čelu  francoskej  demokraciji.   Mi za-
kot nemir in preganjanje na tujem, posebno če jame pomanjkovati denar in pomočki."
„Samopridnost, sebičnost in mehkužiiost," mrmra pri teh besedah duhoven in miga so suhima ustnicama in vije s koščeno roko.
„Ali ne verjamete prijatelj in se nijste prepričali uže tudi vi mojega mnenja," povzame nekoliko resneje graščak in vpre pol pomilovalno pol smejoče v tovariša svoje oko, kakor da bi hotel reči: „Udajte bo, ali ne udajte, vse je zastonj in brez koristi."
»Premislil, prepričal naj bi se, zaničeval naj bi, za kar sem daroval svoje življenje, svojo mladost, vse, vse," vsklikne zdajci duhoven in bledo lico mu zopet zažari, kakor mavrica na deževnem nebu, mrkle oči mu vzplameue, koščena desnica so mu skrči v junaško maščevalno pest.
„Ne jezite se, prijatelj, vsaj veste, da Bera vam osobno vdan in prijazen, a z vašimi
torej le izpolnujemo javno željo, proseč vas, da sprejmete mandat. Vaša volitev bode bolj kakor vsaka druga za deželo in za Evropo pomenila zmago republikanskega in parlamen-taričnega duha nad kovarstvi osobne vlade. Predsedništvo, katero ste v narodnej skup ščini in v zadnjoj poslanskej zbornici tako dostojno zastopali, vas je poklicalo jednoglasno za načelnika in vodjo večini 363terim, katera je sedaj razpuščena, a je prepričana, tda se povrne pomnožena z občno [travico glasovanja. Zahvaljujemo se vam, da ste najsilnejše prošnje naših prijateljev uslišali. Izpolnili ste vse nadeje, ki jih je gojila 1'rancoska za vas; tudi ona vas ne zapusti, kadar pride red na njo. Zdaj in do volitve je razprtija, ki so jo možje 10. maja začeli, ter jo goje naprej, jedino mej razpuščeno večino in vlado opazit i; kadar pa bode izgovoril narod, ter bi se vlada ne uklo-niln, nastala bi prepirka mej Francijo in jed nim jedincem. Volilci pariški, ki so tolmači javnemu mnenju, izvolili so vas in stavijo vse svoje upanje v bodoče pripetljaje." Podpisani: Viktor llugo, Gambetta, l\yrat, itd.
Dopisi.
Iz žnvMk<n okolice 5. oktobra. [Izviren dopis.] Denes, okolo 11. uro do polu dne, nas prestraši strašen krik in žalostno zvonenje. Komaj smo se prav zavedli, kar zapazimo v Bosednjej vasi Ložnici, ki je kakih 10 minut od trga oddaljena, strašen ogenj, ki se je vedno bolj in bolj razširjal.
V trenotku so bili Zavčani s tremi briz-galnicami na gorišču, da bi zdivjani element ukrotili. Za Žavčanl so prišli tudi Gotovljani, Arnovčani, Petrovčani in Št. Teterčani se svo jimi brizgalnicami, tako, da jo bila pomoč sama ob sebi prav hitra — a vendar uže silno pozna. V četrt me bilo je namreč 15 poslopij v plamenu — katerih mimo vsega nij bilo več mogoče rešiti. Bile so namreč same slamnate strehe in vse na kupu, tako, da se nij moglo nikjer zraven priti. K temu je šc tudi prav neugoden veter vlekel, ki je svoje žrtve zahteval.
Ogenj bi bil gotovo še veliko poslopij upepelil, ko bi no bili ljudje na vse moči delovali. S čudenjem smo videli, kako so si nekateri možje na streho upali, ki je od Btrani uže v plamenu bila. Tam so z veliko drznostjo in žrtvovanjem skoraj sredi ognja slamo so strehe pulili in močili, ter tako ogenj po sili v.ndušili. S to hifto je bila tudi ostala vas rešena. Ogenj se je namreč na ta način lokalizira I in tako ga je bilo mogoče počasi popolnem pogasiti. Častno se mora omeniti, da se je na gorišču, če tudi brez požarne stražo, prav  pravilno   in tudi zdatno delovalo. Vse
nazori se ne morem strinjati več, če ne iz prepričanja, vsaj iz navedenih uzrokov," povzame graščak, hoteč nekoliko pomiriti razvne-tega tovariša.
,, Materij ali zem, sebičnost, a ne moštvo," kriči s hripavim glasom duhoven in meri z zaničljivim pogledom svojega nasprotnika."
„Vi lehko govorite tako, prijatelj, vi ste sami, posvetnost vas ne moti, vaše ime se ne prostira dalje kot na vašo osobo, z vašim truplom tudi ono izgine v zemljo," pravi graščak. „Tri sto let stoji ta grad mojih dedov in prenaša ime od roda v rod, in jaz ne smem biti grobokop grobljiskim vitezom."
Kakor zid zbledi duhoven pri teh besedah, zaničljivo ognjeni pogled mu zasveti in bo vpre v tovariša, kakor da bi ga hotel kaznovati za njegovo neopravičeno trditev.
„Tako, tako," povzame starec potem. „Moje ime naj izgine, se pogrezne s telesom
moči in brizgalnice so bile redno in ugodno razpostavljene in tudi dobro uporabljene, na kar so posebno nekateri žavski tržani pazili. Ugodno je bilo tudi, da vode nij nikjer po-manjkovalo, s katero so pridna dekleta vse brizgalnice polnila. Pogorelo je 5 posestnikov s 15. poslopji in ti posestniki ho sedaj po-večem na beraškej palici, ker nihče mej njimi nij b'l zavarovan Vpili so po pogorišči in si lase pulili. Zakaj nijso saj nekaj krajcarjev na leto v ta namen plačevali. Pa bilo je prepozno. Naj bo to saj drugim v svarjenje! Nesreča na pogorišču je straSna. Škodo cenijo na 20.000 goldinarjev. Hitrost, s katero Be je ogenj razširjal, nij dopustila, da bi ae bilo kaj rešilo, in če ravno živne nikjer nij zgorelo, jo vendar sedaj nemajo kam spraviti in ji tudi nič pokladati. Tudi ubogi ljudje nemajo niti kruha niti obleke in tudi no stanovanja. Navezani so popolnem na tujo pomoč, katera jim gotovo tudi ne bo popolnem izostala. Nekaj obleke in hrane se jim je precej iz Zavca poslalo. Tudi so je osnoval v Žavcrj odbor, ki bo koj denes mile darove za uboge Ložničane nabirati začel, — da so jim vsaj nekoliko pomaga in to hitro, v največjej potrebi.
VSE Nolknntl na Goriškem 3. okt. [Izviren dopis.") Letina je pri nas slaba, ker nam je toča 18. malega srpana vse potolkla, tako, da se nij skoraj nič pridelalo. Davki pa se nam zmirom višajo! Tako bo prav trda za kmeta in rokodelca. Zaslužki so pa zmirom manjšajo in mnogokrat tudi nobenega nij. Zaradi tega ljudje mrmrajo, kako se preživeti v tako slabej letini, kakor je letos pri nas. Občinske doklade na davke se pa tudi tako množijo, da jih nam ne bode več mogoče prenašati. Res, da poslopje za šolo nas je stalo črez dve tisoč goldinarjev, pa to smo Se pretrpeli, saj je bilo prav koristno, za šolo in za stanovanje učitelja. Pa žali Bog, da uže dve leti nijsmo imeli nobenega izvrstnega učitelja. Ta naš hvalevredni dušni pastir je zadnje leto prevzel podučevanjo naše mladine, pri vseh svojih težavnih opravilih. Za to mu i/.rekamo hvalo za blagi trud! Čeravno so bili naši občinarji leta 187G meseca vinotoka naredili zaupno prošnjo in jo vložili županstvu in poslali na krajni šolski svet — nij bilo duha ne sluha od to prošnje več in tako smo celo leto bili brez učitelja, kar pa nam nij bilo po godu. Zdaj še le smo dobili novega učitelja, kateri pa nij še prav znan. Bog daj, da bi bil tudi naroden in marljiv delavec mej našo mladino. Ako bode našo otroke izvrstno
v grob! Nikogar nemam tu, kdo vam je povedal to, kdo trdi to zaničevanje? Mar imajo samo graščaki pravico, živeti večno, puščati za soboj spomin v Bvojih potomcih?"
Graščak jo v zadregi pri teh besedah, prepričal bo je, da je razžalil tovariša s svojo ostro, akoruvno pravično sodbo.
„Ne zamerite prijatelj, vi me razumevate napačno, če sodite, da sem vam hotel kratiti s svojim izrekom čast. Hotel sem le reči, da nemate svojih, ki bi žalovali za vami in nosili vašo ime, kadar vas ne bode več," pravi pomilovalno graščak.
„In vi tudi ne," odgovori resno duhoven in podpre sivo glavo v koščeno dlan, kakor da bi mu očitna slabost upogovala v resnici zadnje moči.
„Kar nij, je še lehko mogočo. Na izbiro imam po bližnjih in daljnih gradeh nevest, le pritrditi mi je potreba in iz samca postanem
-
podučeval, mu bodemo tudi mi in naši otroci hvaležni.
Iz II .tli ^ ono 3. okt. |I/.v. dopis.] (O kmetijski razstavi.) Kdor je prišel 29., 30. septembra in 1. oktobra v naše lično mestice, nekdaj slovensko, a zdaj ponemčeno, razveselil se je nad njegovim prazničnim obrazom. Obilne zastave, štajerske, cesarske, ogerske pa tudi slovenske in lepi napisi sveđoSili so o kmetijskej razstavi, katero so bili Radgončani z velikim trudom, pa tudi z lepim vspehom napravili. Vsa čast in slava gre v tej zadevi Radgon-čanom, ki so bili za kmetijski napredek in v podporo in izpodbudo kmetom to primerno veliko razstavo priredili. Vse tri dni je bilo okolo 15.000 obiskovalcev. Samo drugi dan razstave jo došlo bliza !>00 gld. vstopnino, ki je znašala za osebo lo 10 kr. Razstavljeni so bili razni produkti kmetijski. V prvej vrsti je bilo zastopano vino in grozdje, kot najimenitnejši pridelek teh krajev. Tudi konji ho bili prvi dan razstave obilo zastopani. Prvo darilo (20 zlatov, cesarjev dar) je dobil konj iz radgonske okolico, pa tudi ljutomerski konji so bili precej odlikovani. V nedeljo, 30. sep , je bila tudi konjska dirka, katere se pa nijso mnogo udeleževali, kajti vsak dirjalec je dobil premijo. Odlikovali so se najbolj konji iz ljutomerskega okraja. Zadnji dan razstave jo bila goveja živina na ogledu, pa tudi ne jako zastopana, bili so si cer nekateri lični biki, lepe krave raznih plemen, to da nič posebno izvrstnega, znamenje, da govedoreja je zaostala za konjerejo.
Prvo darilo v tej stroki jo dobil kmet Pre-log iz Š al i no c pri Ljutomeru za svojega bika holandskega plemena. V vinoreji je bil v prvej vrsti g. pl. Ko doli S iz Radgone obdarovan, ki jo dobil cesarjev dar 20 zlatov. Kakor sem uže prej rekel, vina je bilo mnogo razstavljenega, imen razstavljalcev in odlikoval-cev ne bom imenoval niti tu nitP pri družili pridelkih. — Povem samo to, kar se je meni najbolj dopadalo, n. pr. to, da je znani slovenski ekonom Co I ni k iz Drvanj pri svoji razstavi imel slovenske in nemške napise, kar se je gotovo dopadalo obilnim slovenskim kmetom, ki so se razstave udeleževali. Tudi smatram to za lep napredek naših kmetov, da so več reči na razstavo bili poslali, kar kaže o precejšnjem razuniku. Da smo videli na razstavi različna  žita  vsako  vrste ,  sočivja, zelišča,
možak. Vendar jaz sem piecej izbirčen v tej stvari. Od svoje prihodnje ženo zahtevani mnogo lepih lastnostij. Ker sva uže ravno pri ženstvu, dovolite mi, da pohvalim vašo sorodno siroto, gospieo (Jizelo. Lepa, prav lepa deklica je."
Starec se zopet žgano pri teh graščako-vih besedah. Pol prejšnjega ra/jarjenja mu izgine iz obraza in očij. Potem poda graščaku roko, meneč:
„Hvala vam prijatelj za vašo dobroto, s katero sto sprejeli ubogo deklico pod streho, vsaj veste, slaba ženska brez matere in očeta je izgubljena na svetu. Iu jaz, — jaz ne bodem vedno, iu tudi zdaj jej no morem koristiti mnogo."
„Pustiva to prijatelj," povzame nekako vesel graščak. »Deklica ostane pri meni. Pri stari grajski oskrbnici se izuči, kar jo njej potreba, in njena prihodnjost jo preskrbljena.
Skrivna  solza  zaigra  pri  teh besedah
različne krompirje, velikanske buče, razna orodja kmetijska, stroje itd.; tega ne bom opisoval. Največ razstavljenih rečij je bilo od bližnjih štajerskih in ogerskih veleposestnikov in grnjščakov. Opozoriti hočem tudi na raz stavljene moke ljutomerskega parnega mlina, ki jo vsehvalevredno podvzetjo ljutomerskih čislanih narodnjakov. Pohvaliti moram tudi lepo razstavo šolskih rečij, toliko v mestnem šolskem poslopji, kolikor v deželnej meščanske] šoli. Res, so lehko mnogo nauče otroci v šolah, tako z vsem preskrbljenih, res, lehko po tem Nemci napredujejo. Pa tudi imajo Rad-gončani krasno meščansko šolo s prelepim in vse hvalevredno urejenim šolskim vrtom, kojega mora hvaliti vsak učitelj in domoljubni kmetovalec Imajo pa še poleg tega Radgončani nekatero premarljive in izvedene učitelje. Takov je ravnatelj meščansko Šole, tf. Stopper, ki je neutrudljiv pri svojej šoli in prt kmetijskih podvzetjih. Škoda, da mož Slovence le malo spoštuje! Za kmetijsko zadeve Be tudi mnogo trudi mestni učitelj Schopper, strokovnjak v čebeloreji in jako zmeren Nemec. Ta dva gospoda imata poleg druzih mož, n. pr. g. pl. Kodoliča, pl. II e m pela in dr. največjo zaslugo pri tej razstavi. Podpore za darila je sicer dala tudi dežela, okraji in mesto Radgonsko. S svojo navzočnostjo bo bili razstavo počastili mnogi odlični gospodje mej njimi znani baron W a s c h i n g t o n , deželni odbornik Pairhuber. Jaz, kot vnet Slovenec, samo to obžalujem, da se je na Slovence in njih jezik premalo ali nič oziralo. Vabila in naznanila so bila le nemška, govori nemški, napisi nemški — vso nemško. In veudar je bila najmanj 1 ;| razstavljalcev slovenske narodnosti in najmanj l/a obiskovalcev Slovencev. Pruska — nemška propaganda se pa tudi nij smela delati; zato je skrbel okrajni glavar radgonski, ki je bil ukazal nemško razstavo od š. poslopja odpraviti.
Domače stvari.
— (Slovenski slovar.) Zadnje „No-vieo" poročajo, da je profesor Pajk, — kateri je prej nehoteč državno službe prevzeti v slovenskem Novem mestu zdaj ipak prevzel jo v nemškem Riedu, — odložil uredovanje slovenskega slovarja. Stvarno nemarno nič zoper to, temuč bi bili le želeli, da bi se bilo uže prej zgodilo, da bi bo bil vsaj kdo drug res dela lotil. Le to naj bode omenjeno: Malo mece-natov imamo   Slovenci,   škof AVolf je bil naj-
duhovnu v očesu, ter mu kane na trhlo, velo lice.
(Irašč.ak opazi to in skoraj ne more umeti svojega tovariša in njegovo ljubezni in skrbi za ubogo rejenko.
Pozneje zasuče pogovor na druge reči, da ne budi daljo tovarišu neprijetnih misli) in neke tihe tuge, ki se mu jo bila vlegla na prsi.
Pozna ura bo čuje iz grajskega zvonika, ko zdrdra duhovnov voz iz dvorišča. Do sedaj mračno nebo so nekoliko razvedri, pol bledega meseca pogleda izza oblakov iu se vpre v visoka grajska okna.
I u tamkaj na enem sloni ženska podoba, črni prosti lasje jej igrajo v nočne j sapi, bela nežna ročica podpira bled obraz in pogled jej jo obruen tja v daljavo, iz katere so čuje zadnje konjsko kopito izginulega voza grajskega vasovalca.
(Da!jo puh.)
večji. Denar Je nam pustil za veliko delo, za slovenski slovar. Ali delo samo se odriva uže celo desetletje! Ko bi neki ne bili ob svojem Času najsposobnejšega delavca za to, g. Levstika, odrinili, zdaj bi bili Slovenci uže besednjak, ali vsaj polovico besednjaka imeli in sicer učeno delo in znanostno kritično. Zdaj pa, če smo čakali uže tako dolgo, počakamo lehko še, samo da bode delo prišlo v roke zmožnega temeljitega moža, ki bode res nekaj stalnega in nekaj slovansko-znanostnega ustvaril, ne pa kaj površnega, kar bi se užo jutri preživelo. Jezikoslovna znanost slovanska, kakor sploh primerjajoča, jo denes uže jako daleč prišla in kdor nij na višini njenej in pri komur nij gotovosti, da bi pri delu učeč se dospel od nje, temu naj odločujoča gospoda no izroča dela, ker samo enkrat ima m o Slovenci kapital za tako veliko delo.
— (Imenovanje.) Koncoptua praktikanta g. Mihael Krančič in g. Viktor Andrioli sta imenovana za davkarska adjunkta vil. dijetnem razredu.
— (Porotniški zapisnik.) Do srede 10. t. m. leži na ogled pri tukajšnjem magistratu glavni zapisnik pototnikov za leto 1878. Vsak udeleženec lehko zapisnik pogleda in reklamira za sebe in za druge ali zoper druge.
— (Priprave za vojsko.) Tiše se nam od tod 5. oktobra: Denes se jo peljalo skozi Ljubljano 11 vagonov, to jo 2,200.000 strelnih patronov iz Teste v Trst na adreso grškega konzula z dovoljenjem našega mini-^torstvn.
— (Goriško politično društvo „Sloga") ima 14. t. m. v čitalnici v Dorn-bergu občni zbor.
— (Iz Črnomlja) se nam piše: Učiteljsko društvo ima dne 12. okt. svoj redni shod v črnomlji ob 10. uri zjutraj. Program: 1. Poročilo tajnikovo, 2. Poročilo blagajnikovo. 3. 0 svitlobi, g. Hočevar. 4. Branje se slovnico, spisjein in pravopisjem, g. Rupnik. 5. O kmetijskem poduku, g. Germ. G. Nasveti. — Uljudno vabi odbor vse gg. ude, posebno gg. učitelje.
— (Divja trta.) Tiše se nam: Tik Kamnika, v zaperškem gradu so dobili ta teden trto, katera meri še čez 10 metrov, inje letos obrodila 105 grozdov in je rastla v hosti in ne obrezana. Grozdje jo bilo prav okusno in lepo, ter sem jo jaz z lastnimi očmi videl in tudi pokusil.
— (Iz Kamnika) se nam piše: V nedeljo je bila velika slovesnost v tukujšnjej samostanskoj cerkvi, ker je bilo blagoslovljenjo novih orgel. Ljudstva je bilo silo veliko — tudi iz tujih krajev so došli.
— (Nesrečen strel.) Iz Šent. Ruperta na Dolenjskem se pišo „S1." Sla sta namreč dva tovariša Ioverice streljat. Mej grmovjem se razgubita, eden zagleda živalico, ki hitro sem ter tja skače — nameri s puško, sproži —■ iu v tistem hipu zasliši žalosten stok — njegov tovariš je zadet in sicer tako nesrečno v srce, da je v trenotku dušo izdihnil. Mladeniču je bilo tako hudo zavoljo te nesreče, da se je šel ves užaljen kot morilca naznanit k soilniji v Mokronog.
— (Prekanjen tat.) Na zadnjem živinskem sejmu v Gorici je prodal nek kmet svoj par voličev za 150 gld. — Kakor navadno, videl je to neki prekanjen postopač,.. šel za kmetom proti domu, ter tam se mu izdal za skrivnega policaja zuhtevaje, naj mu
da onih 150 gld., ker so ponarejeni m ua m" prinese druge dobre. Neprevidnež mu izroči onih 150 gld., a do denes še čaka, da se mu povrnejo obljubljeni dobri bankovci.
— (Dete zgorelo.) Iz Šmarjete se piše: Lni teden je pri nas bilo 3 leta staro dete pri svojem starem očetu v hramu. Ker je bilo mrzlo, zakuri oče v hramu, potem gre v vinograd brat. Ogenj se prime oblačilca de-tetovega, katero se toliko opeče, da po noči umrje. Gosposka je dete pregledala.
Razne vesti.
* (Mraz) jo na Virtemberškem napravil po vinogradih za 20 milijonov goldinarjev škode.
* (Tigrov) je na otoku Sumatri toliko, da ne preide dne, da bi ne raztrgali kacega človeka. Tamošnji ljudje si jih pa niti ne upajo ukončavati, ker mislijo, da je to neizogibna šiba božja.
* (Sredozemsko morje) je, odkar je bil napravljen prekop sueški, padlo za 3 in pol palca, kakor so izračunih inženerji v Marseillu.
* (Umetelj ni h očij) nigder ne pro dajo tolike množine, kakor v severnej Ameriki. Vsako leto izpečajo tacih steklenih polu-krogljic od 8—10.000. Delo v tovarnah neki zelo Škoduje vidu, in zaradi tega imajo on dotni kraji silno število jednookih ljudij.
Pohištvo
(291—2)
se politira in popravlja za prav majhen denar. Kje? — so isve v F. Mulli-r(<-\ «m Atinoiifon-huroMii.
Razglas.
C. kr. okrajno sodnijstvo gornjegradsko objavi, da je na molbo mozirskega trga dovolilo prostovoljno prodajo njegovega tako imenovanega IVeisiiiaiiovc'ga posestva, vknjiženega pod štev. 31 poprejšnjega mozirskega magistrata.
K temu posestvu spada: zidana, z opeko krita, prostorna hiša v mozirskem trgu št. 25 jednega nadstropja, jednaka pristava, vrt, njiva, travnik in gozd, in meri brez pašnikov 3 orale in G 2 sežnjev.
Dražba se bo vršila v Mozirjl 20. oktobra 1877 prt>«l polutlue od 1©.—1». ure.
Sklicana cena je 3200 gold. a. v.
Prodajalec si pridrži Hdoevni obrok k potrdbi dražbenega izida od strani občinskega in okrajnega odbora.
Dražbe ni pogoji leže tukaj in pri tržkem uradu mozirskem javno na ogled.
Ker je ta prodaja prostovoljna, ostanejo vknjižene pravice dotičnih, brez ozira na kupno svoto, istim zagotovljene. (280—3)
G o ruj igra d, 4. septembra 1877.
E. S 5 m     B     o     _ m BB    & g. 3 m ©1 ^
e« g I 3 ^> « Z 1 M rr«» —.    e<*tC    " o m
o O    ■ H *t
5 "li^i 1
M H >> » 3 (K M'
mm "»   '     B  B  C „
se  s i mvww
»    ff Igr 3 5'    . .50 §     I ?fi' I S ?
E£*f Ee!£h
-     • . .2. S- « • o- o. H
Do       O o K
• • •  . s; • or<j cnj «S.
D" O 00 .....   g       .   ^ <J p,-
.   S. a c P
____• • . • II 5f
........as 8
2. N
.........  cr &0
..........CT5
1^ 0> «) «j W OS H     <J> rfk £4.
os
S~-        V- i     i I
UliCO I   I o u< I
1133339333 E,
ilil*
1   "O. g  C, O mmmL
Sh^g tj
» _ S ■* 3 0
o •  B T3 .** fll§B: H
IU»! F
k o T T O •
Za čebelarje!
Oebćlr.j'ak najnovejše konstrukcije (Cirgonova iznajdba), ki jo Bi?) nad 10O «1., ee prav ceno proda; natančnejše pove iz prijaznosti administracija tega* lista. (2J5-1)*
Na prodaj so
sadna drevesa (pritlična in visoka), lepi grmiči in drevje. (285—2)
Natančneje se poizve pri \V. Mayrur lekarnarju v Ljubljani, na Marijinem trgu.
Za jesensko in zimsko dobo
so priporoča najnovejšega in 11 aj o k u s n ej šeg a
(28G—2)
C. Wannischa,
v Ljubljani, na mestnem trgu št. 7.
PremoŽenje znaša 31. decembra 1876 .....gld. 5,451.807.83
Škodo je plačalo drufitvo od 1. 18i4 do 1876     .   .    „   lG,0i:i.244.—
Glavno opravništvo za Kranjsko in spodnje Štajersko se uljudno priporoča za naročila za zavarovanje proti škotli ]»«» oguji, na življenje, in zrcalit proti vlomu.
Posebno pak vabi k zavarovanji na
«w žlvljeal©« -mc
Pcštansko zavarovalno drufitvo Zavarojo na življenje po raznih načinih: da izplača zavarovalni zn« sek po smrti zavarovanca, ali kader doseže odločeno starost (otrokom doto. in tudi za pokojščino.
Glavno opravništvo v Ljubljani jo zmirom pripravljeno vprašanja odgovarjati, pogoju razjasniti iu podati tarife.
(272—6)
Fianc IDrerLilz,
pisarna glavnega opravništva v Ljubljani,
kongresni trg št. 14 v II. nadstropji.
i i
i
i i
I
Javna izjava!!
Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj eta-blissement na D u n a j i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabriško ceno.
Da urno razprodamo, prodamo za samo
mm gi± 8.15 mm
sledeče praktične m dobre predmete:
1 preciziJBka ura s priročno verižico vred; jamči se za eno leto za pravilno hojo.
1 mizna lampa s varnostnim gorivom, jako praktična.
1 mizni prt, eleganten, pisan, iz fine augorske volne.
10 jeklorezov, kopijo slavnih mojstrov, s katerimi se dve sobi lehko okinčate.
1 kuhalni aparat za čaj, s katerim se v -' minutah skuha najboljši čaj.
1 terakota-kip, ob enem gorivo, lino izdelan, kinča vsako salun-Bko mizo,
1 domino, kompleten, v leseni škatli i.
1 čkatlja za sladkor, p.disandrov les, z najlepšim k i poreznim de-
Vseh teb naštetih 50 kosov stane skup samo
HHI 8.15.
■IBSt Sta vse predmete se jainAi. MocIaij ■    * ereinigjfe K.vpt»rl-14.oiii|)a{(iiie, lldOlUV. Wien, Burgriug 3.
Naročila z dežele proti povzetju urno. (250—5)
.oin okinčana in z voksirnim zaporom
1 klešče za sladkor, iz vedno bele kovino.
6 kosov arom. zdravilnega mila od
dr. Duponta. ti miznih nožev z močnimi rogovi
in jeklenimi rezali, ti vilic z močnimi rogovi, o' zlic,  c. kr. patentiranih, vedno
belih,
6 kavnih žlic, c. kr. patentiranih,
vedno i> iiih. 1 žlica za juho,  c. kr.
masivna 1 žlica za mleko, c. kr.
masivna.
50 kosov.
pateut., patent,
Ohranitev zdravja
obstoji večjidel v čiščenji in Bnažnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavonja. To doseči je najboljši in zdatnejai pripomoček :
Dr. Rosa oživljavno mazilo.
I>r. ItoMM oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejše, ono oživlja celo do-lavnost prcbareujtt, ustvarja zdravo in. čisto krv, in život pridobi zopot svojo projšnjo moč in zdravjo. — Ono jo za vse bolezni prebavonja, posobno za sarinjenost teka, kinlo se ribanje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zasliženje, krvavnico (zlato žilo), jn-enatlačenja želodca z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si jo pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje.
Velika steklenica 1 gold., mala steklenica 50 kr.
Na stotino priznanjevalnih spisov jo razpoloženih, ltazpošilja se na frankovane dopise proti poštnem povzetku na vso krajo.
Steinbritch pri Pešti 18. julija 1875. Velestovani gospod! Dolžnost mi jo, da vam obznanjam o izredno ugodnem učinku dr. Roso oživljavnega mazila. Voč časa me jo namreč mučilo tako želodčno zlo, da sem samo najlažje jedi užival, a se nikdar nasititi mogel. Co sem lo kaj več jedel, ali pa kaj mastnega užil, čutil sem težave in bolezni.
liabil sem raznolična zdravila in sredstva, a vedno brez vspoha. Vašo izvrstno dr. Kose oživljavno mazilo mi je pa popolno zdravje dalo, in zahval jeva je so vam najsrčnejšo, prosim vas še itd. (pride naročba).
Spoštovanjem
Jože Kuttpar.
\T prijazno pozorjeiije!
Da so ogne neljubim pomotam, naj p. n. naročniki povsodi izrecno: Dr. Roge oživljttvuetftt mazilu iz S. Fragnerjeve lekarne v Pragi zahtevajo, kajti zapazil sum, da bo jemalcem uiarsikjo, ako samo oživljavnega matUa zahtevajo, in no izrecno: JDr. Hose oživljavnega mazila, kako ničvredno mešanico daje.
l'ravo »e ožlvljniuo muzilo dr. ItoHC dobiva le v gluvui salogi nare-jul- u IS. i ra^iurjii. lekarna pri „ornom orlu" v Pragi, pgel spornersko ulice št. 205—3.
V Ljubljani: pri lekarjih Gabriol Ploooli, Josipu Svobodi, Erazmu s Biršiču; v Novem iiionIu: pri D. Ris-zoliju, iekarju; vKočevJit pri Andreju B r a u n n
Vse lekarne v Avstriji, kakor tudi večjidel materijalne itoOUM imajo zaloge tega oživljeval-nega mazila.
Tamo so tudi dobiva:
Praško
hišno
gotovi in poskušeni pripomoček za ozdravenjo vseh prisadov, ran iu oteklin  po 25 kr. in 35 kr.
Mazilo za oglušenje.
Poskušeno in zaradi mnogo zdravniških poskušonj znano kol najffotovejši pripomoček za ozdravenjo močno oglašenih, ter za pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. velj. (70—12)
Izda elj in urednik Je. jp Junu,
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
OQVV
44
19128380