Letnik III. (LVII1.) V Ljubljani. 15. septembra 1905. List 37. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. XV. nedelja po Binkoštih. Glej — nesli so vun mrliča. (Luka 7.) Ni, da bi se vedno ter vedno govorilo o smrti. A od časa do časa se nas pa venderle mora polastiti ta resnoba, da mislimo na osodo nas vseh, na osodo vse narave, ki jej je postava vedno .prenavljanje, iz bitja v bitje presnovljanje" (Greg.) in vedno umiranje. Zato bi nikakor ne bilo prav, da se tu na svetem mestu molči o tej preselilki naših teles s tega sveta na oni. In najvmestneja se nam za to mora zdeti prilika, kadar nas sv. cerkev kliče na tak spominj. Malokedaj, dragi, pa se v cerkvenem letu godi to v toliki meri, kakor na današnjo nedeljo, ko ^ umrl ta, ki je še le komaj jel živeti in ki je njegova smrt v borni hišici včinila toliko žalovanja — mladenič, namišljena podpora materi, ki je bila vdova. Zato naj nam stopi to trenotje pred dušno oko smrt — nas vseh osoda. Povzemimo iz nje uke in svarilo. * Smrt prištevamo človekovim 4 rim poslednjim rečem. Ostale tri so: Sodba, pekel in nebesa. Smrt je ločitev duše od telesa. Ob njej se povrne telo v zemljo, od koder je bilo — duh pa se dvigne do Stvarnika, ki ga je dal. O da bi hitel vedno gori do njega na večno plačilo! Ker je .po nevoščljivosti hudobnega duha" (Modr. 2, 24.) in po Adamovem grehu prišla smrt nad nas vse — .odločeno je ljudem enkrat umreti." (Hebr. 9, 27.) Poznal si ponosito človeško postavo. Kakor koreniti hrast, vzrastel na trdi skali, ti je bil in rekali so vse sploh, da se mu nočejo niti leta nič poznati. — Kakor šibka jelka je bila kraj bujnega gozda, ki jo vihar vklanja do zemlje le zato, da se toliko ponositeje vzpeti more nazaj. A vgnezdila se je v hrast in v to jelko sicer neznatna živalica — črv. Kljuval in kljuval je brez nehanja. In pešati si opazil listje in vejevje in slednjič deblo in veličastni in asi in vitka jelka — oba sta za leto dni ležala tam rop požrešne morilke, suhe smrti. Hrast, ki sem ga opisal, je bil oni tvoj sosed, o ko jem bi se bilo trditi vtegnilo: Ne umrje — in sosedova hčerka je bila ona jelka, o koji so menili vsi vprek: Ta nas zapustiti ne sme in ne more. — Mal, premal črviček osodne vgonobitve vzrok! Mlad si še, dragi poslušalec, in mlada, draga poslušalka, in nista se še veliko prestopila čez mejo domače vasi. A koliko obrazov vama že manjka, kadar se zbirate v cerkvici domače župe. Tam n. pr. je v več guba sklonjena vselej na svojem prostoru pri sv. maši bivala starka. Dobro se spominjaš, kako so se jej neprenehoma ustnice gibale v molitvi. — Tu pa je v svoji klopi — odnekedanjem posestvu te rodovine — starček sedeval, odet v takega kroja obleko, da bi si podobne ne hotela več ogrniti današnja mladina. Obeh prostor je — skoraj kolikor pomniš — prazen, zasedata ga mlaji mož in mlaja žena, sin in si- na ha. — Tam ob stebru je na vsaki božji službi slonel tisti sošolarček, ki tudi v ucilni nikedar ni zapustil svojega prostora. V vedni izgled so ga stavili učitelji pred tvojo dušo. Tudi njegov prostor zavzema nekaj mesecev že deček živahneje krvi; lahkoživček. ki ga prav pogosto vodi rado-vedenje čez molitveno knjigo tje po ljudeh naprej: — enako v šoli sedi na njegovem mestu tak. ki bi sv mu trdeje tu glasila šiba, da je niso dejali iz naših učilen. Oba je iz mladostnega raja presadil nebeški vrtnar, pač upamo, na svoje večne livade. Vidiš torej, dragi - kaj znancev, akopram si še tako mlad. je zrstila že lopata. Iz do sedaj povedanega jasni, da nam ta koščena gostinja smrt ne napoveduje ne dneva ne ure. kedaj da doide: jasno nam je. da sploh ni pratike, ki bi zabeleženo imela našo ločitev s tega sveta. — S cela umevna se nam zato zdi Izaija, Amo-sovega sinu. napoved, ki jo je govoril v Gospodujem imenu mogočnjaku na kraljevem prestolu, judovskemu kralju Kzekiju, v znamenitih besedah: „Naroči za svojo hišo; ti namreč innrješ in ne boš živel." (IV. Kralj. 20. 1.) Dragi! V rediti nam bo torej svoje dušno živenje; natančno preračunati svoje dolgove in svoje imetje pred Bogom — natančno oskrbeti bo moral svoje svetne stvari vsak vas. ki je posestnik večjega ali manjega premoženja tu na zemlji. Vrediti. če moč. še pred koncem dneva. Neprijetno je. surovo je. ko bi nekrščansko ne bilo - če se kreg in prepir in še kaj hujšega razlega nad grobom hišnega očeta, ki je ves čas učil oiroke le ljubezni in miru; neprijetno in grdo. če mu doni doli skozi še neob-raščeni grob gias nesporazumljenja domačih radi svetnega premoženja, kakor je stariši zapuščajo svojcem; neprijetno in zlih posledic. če niso pred smrtjo vrejene svetne razmere, ker je že tako - da ob rumenja-kovem robu zdrsne vsako prijateljstvo in bodi si celo sestrinska ali brato\ska ljubav. Neprijetno in nad vse kobno se mora označiti to. da bi oni. ki so z naravnimi vezmi zvezani tako tesno, postali si radi pred smrtjo ne v red dejanih svetnih stvari hujši t > vražniki med seboj, nego so si tuji ljudje in da bi se nad njimi izpolnovalo žalo Gospoduje izrecilo, koje je zabeležil sv. Matej z besedami: „In človekovi sovražniki bodo njegovi domači." (Mat. 10, 36.) # « .v. Kakor v neživi in neumeči naravi, prav tako je s človekovim bitjem, kar ga sodi na ta svet. „V delalnico sem tvojo zri. . . Nikjer je stalne ni stvari." (Greg.) A za vso večnost preskrbeti je pa naša duša, ki naj v grehu ne gre s tega torišča. Saj nas kraljevi spokornik v tem potrjuje, ko pravi: „Smrt grešnikov je silno huda." (Psalm. 33, 22.) Zato blagor nam, če se nam vresniči istega venčanega pevca bodrilni izrek, ki se glasi: „Draga je pred Gospodovim obličjem smrt njegovih svetih." (Psalm. 115, 6.) Amen. Čez leto in dan. i Potopisne črtice iz slovenske domovine). .Na vse te reči se ozira omamljeno moje oko." (Pesnik in skladatelj župnik Luka Dolinar.) (Dalje.) Nadaljujmo svoj«* nočno romanje! od Postojim* naprej zavozi železnica proti jugo-zapadu čez valoviti svet obširne Pivke. 1'rcgled vsega lega ozemlja od železnice j.» pač nemogoč tudi ob svitu dneva. V t«'j okolici se vršijo do malega vsake jeseni \ojaške orožne vaje. One provzročujejo ubogim vojakom pač dovolj truda, napora, znoja in pehanja, pa — to je dobro, da se Iu gre le za vajo. i 11 m* za razne boje, katere okro-žava kri. solze. rane. bolečine, jok. stok. obuj.ni vzdihi in hritka smrt. Pač je prositi usmiljenega Boga. da bi se Pivka nikedar ne izpreinonila v bojno pravo polje, česar se je pa tembolj bati. ker je naši Avstriji od nekedaj sovražen sosed in bi se mu morebiti uprav tudi letod morala postaviti ona v bran. Prva postaja za Postojino je Prcstranek, v katere bliža v i je znana cesarska kobilarna enakega imena. Podnebje teb krajev je za konjerejo baje nenavadno vgodno, in daje posebno krepke in trpežne živali za Dunajski cesarski dvor. Naj pripletem tu vmes. kalini je v tej zadevi na moje prošnje sporočil prijazni župnik Matija Prijatelj iz Slavine. Pisal mi je: >Y Prestranku gonijo žrebeta past vsak dopoludan in poj)oludan. Polu-dan prihajajo domu. in dobivajo nekaj ovsa. Leseni pošiljajo prvoletnike iz Lipice. kjer je tudi sloveča cesarska kobilarna v sosednem Primorju. Ivo so odstavljeni. pasejo se letod in v I Silah v Hrenoviški župi. kjer so tudi hlevi, cela 4 leta. Pasejo se pa zunaj po hribih, kjer je posestvo cesarsko ogromno veliko. Konji so jako dragi : čez tisoč goldinarjev. in še več stane po eden. Le kak pohabljenec ali slepec, ali če ni lepe barve, se proda na Dunaju, in še ta jako drago. Peto leto prihajajo živali zopet nazaj na Lipico, in tam se izurijo za voz. kočijo in jahanje. Naprej se vozivšini nam je kmalu pokazala za pičli streljaj od proge na desno od blede mesečine obsijana žtipna Slavina svoj nočni obraz. Slavina je zopet stara, obširna dtihov-nija Pivške strani in sploh ena najstarejših vse dežele. Letnica njenega pričctka ni znana. Za časa Valvazorjevega je štela 17 podružnic: tudi Postojina je spadala še kot vikarijat pod njo. Naj omenjani tu še to-le : Kolikorkrat s«.' vozim mimo Slavine. vselej se spominjam treh rojakov-duhovnikov. katerim so ondi porabljali grob kakor posteljico za večni počitek. Pad bi kaj malega tudi o t --11 povedal, ker njihova zgodovina ni brez nekake zanimivosti zlasti za moj rojstni kraj Železnike. Prvi omenjenih treh gospodov je bil Filip Frohlich. modroslovja in bogoslovja doktor, kanonik Tržaškega kanitcljna od leta 1792.— 1*0*.: umrl je kakor župnik v Slavini s. junija 1*0*.. star 05 let. Ta sloveči gospod se je rodil krog 1. 1743. v Zgornjih Železnikih h. št. 07.. po domače so mu rekli Frcli-hov gospod. V tej hiši sta se pozneje rodila še dva duhovnika: rajni župnik Soriški Josip Poncelj in sedanji župnik Dražgo.ški Fran Poncelj. Drugi bil je Martin Jerala. župni vpra-vitelj L l*5o.. ko je šel v pokoj župnik Josip Hafner. Pojen je bil v Srednjih Železnikih št. 11. v dan 5. novembra isis. in bil sin vrlega poštenjaka in cerkvenca Petra Jerala. Takih častilcev presv. Pešnjega Telesa, kakor je bil ta mož. je železniška duhovnija imela le tnalo, in sme se trditi, da je ž njegovo smrtjo izginil živi kerub izpred tabernakeljna naše župne cerkve. Se nekako suletni starček je imel tako bister spominj. da se je z vso pravico smel imenovati živa kronika Železniške duhovnije. Martin Jerala je umrl 27. marcija 1851.. star še le 30 let. Tretji jc Lil 1 van < dobočliik. Podil se je L maja 1*15. v Spodnjih Železnikih h. št. in.">. Njegov dom je bil eden izmed najbolj slo-vočih in krščanskih hiš vse duhovnije. P»o-gaboječi in na vse strani vzorni stariši so imeli sicer mnogo otrok : a preživela sta jih le dva sinova: Ivan. župnik: in 1. 1*25. rojeni sin Anton. Le-ta je Lil dolga leta c. k. okrajni glavar v Postojini. mož jako bistrega uma in neumorne marljivosti ter tolike spretnosti, vgleda in veljave, da mu je zagotovljen v colein okraju najbolj časten in trajen spominj. Postal je že kakor okrajni glavar v Postojini vitez e. k. Fran Josipovega reda. Pozneje je služil kakor svetovalce c. k. deželne vlade v Ljubljani, in ko je stopil 1. |s9.">. v stalni pokoj, podeljeno mu je bilo v priznanje dolgoletnega vzornega službovanja c. k. avstrijsko plemstvo. Svojega rod o- in domo-ljublja ni Anton (dobočnik prikrival tudi v najhujih časih nikedar: najbolj sijajno pa je dokazal to s tem. ker je pred vsi m svetom svoji rodovini zapustil spominj. da je iz doline. skozi katero teče rečica Sora. liadevši si slovenski naslov »plemeniti Sorodolski. — Župnik Ivan (dobočnik je umrl is. dec. 1*77.. star 02 let. — Vsi ti trije rojaki-diihovniki počivajo torej v Slavini. I pain. da jih je ( iospod l»og že zdavnej vzel k Sebi V SVela nebesa, kar jim želim in privoščim od dna duše in srca. - - Ker pripletain v svoj potopis že posamezne duhovnije. naj omenjani še tega. da notranjske strani dekanije: I 'ostojinska. Trnovska in Vipavska spadajo š.« le od 1. l*3n. pod ljubljansko školijo. Pred ste bili prvi dve pod Tržaško školijo: Vipavska pa pod Goriško nadšKolijo. Dognal je bil to veliki duh bivšega Ljubljanskega knez-škofa Antona Alojzija \Vulfa. Naj omenjani tu tudi še tega, da z as lian obširnosti teli duliovnij imajo po t»*li krajih tudi svoje pod-duhovnije, ekpozi-tuiv. kar 11. pr. po (lorenskem v obče ni. Tako ima llrenoviška župnija ekspoziture, ki imajo navadne nasamne dušne pastirje, v Oreliku. na Razdrtem iu na rbeljskem — Sla-vinjska v Matcnji vasi. v Št. Petru in Trnju; Košanska pa. o katcrej duhovniji bomo govorili vprihodnjič, v Nada njem Selu in Su-horjah. ViSi učitelj Josip Levičnik. (Daljo prihodnjič.) Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini. (Dalje.) A stvar se je zasukala drugače. Župniki ne samo da niso izobčili križnikov, temveč so sami zač»-li pobirati desetino. Med temi župniki se imenujejo: Lipold v Vivodini. Henrik Ortallb in Jakob v Metliki. (ionslav v Trgu lin ecclesia v. Petri de foro morda Stari Trgi. Tomo v Črnomlju. Marko in Tomo v Semiču. Detrik v /iimherku. Andrej in Korardo v Podzemlju in Uadoslav na Vinici. Zastonj sta jih opominjala Ivan. opat topliški iTopnskoi in Ivan. aiiiidijakon goriški, naj • »puste krivično pobiranje desetin. Ivan seje moral obrniti na samega papeževega delegata za <»gersko. na kardinala (ividona v lihim, kateri je zopet pravieo prisodil zagrebškemu kapitiilu. a ob jednem v svojem pUmu od 2."». marea 1350. izobčil belokranjske župnike. To izobčenje je bilo oklieano pred mnogoštevilnim narodom v župnijski cerkvi >v. Marka v Zagrebu v nedeljo pred praznikom sv. Marije Magdalene 1. 135o. T a k o j e zagrebški k a p i t u 1 r a -bil strog" cerkvene kazni proti križnikom in župnikom v Beli Krajini, da obrani stare svoje 1» ra v i c e. To je največja zasluga umnega in delaltiega Ivana, arhidiakona goriškega, kateri je v onem nemirnem stoletju (tempore manifestarum guerariuii in regno I lungariae). ko so se v mnogih krajih zagrebške školije porodili podobni prepiri zaradi desetine, v st rajno čuval pravice kapitula. Ta odlični mož, katerega Krčelič v svojem imenitnem delu Historiaruin Cathedralis Ecelesiae Za-grabieusis partis L Tomis I. < imenuje po vsej pravici moža neminljivega spominja, branilca in ščitilca pravic zagrebškega kapitula: (>vir perenni dignus memoria, jurium Capituli de-fensor —) je umrl že 1. 1352., poprej nego se je poravnal belokranjski prepir. Omenja se namreč, da se je za škofa Nikolaja I., ki je vladal od 1. 1350.—1350.. nadaljeval prepir zaradi desetine v Beli Krajini, dokler se ni naposled okrog leta 1370. Škotu Štefanu III. 1135U. —1375.) posrečilo vrediti, kakor z drugimi, tako tudi s križniki stvar glede desetine. Vender se tudi z 1. 1370. stvar ni ko-nečno vredila in bila je potem še večkrat pravda zato. kam spadajo in komu naj plačujejo desetino belokranjske župnije. Pri zagrebških školili in kapitiilu je tekom stoletij ostalo vedno živo osvedočenje. da spadajo te župnije pod zagrebško diecezo. Dokazuje na:n to listina zagrebškega arhiva iz 1. 1513., kije prepis izvirne listine onega leta: ta kaže, da so bili križniki tedaj iznovič izobčeni. Ven-d e r tudi e e r k v e ne kazni niso koristile. da bi bil prišel red do svojih pravic niti do svetne oblasti. To slednje nam dokazujejo članki državnih zborov, kateri so bili sklenjeni na zahtevo škofa in kapitula. (Art. 13. 1. 1554.: ari. 110. 1. 1047.: ar tie 09. 1. 1081.: art. 53. 1. 1741.: art. 35. 1. 1751.1. Ko se je vte-meljevala goriška nadškotija, zapovedal je 1. 175u. zagrebški škof Fran baron Klobu-šicki znanemu zgodovinarju Baltazarju Krče-liču. da naj točno preišče vso zadevo. On je bil tudi tega menenja. da so belokranjske župnije od starodavnosti spadale pod zagrebško diecezo. Vender je podlegel popolnoma zagrel »ški kapitelj v tej dolgi borbi in niti cerkvena niti svetna oblast mu ni mogla rešiti niti metliških desetin, za katere se je poganjal. ker so okraj vladali deželni knezi, podložni nemškemu cesarju. V zapisnikih kanoničnih vizitacij. katere so vsako leto objavljali arhidijakoni o svojih arhidijakonatih lin ti segajo do 1. 1020.; ni nikjer zabeleženo, da bi bili arhidijakoni vi-zitirali belokranjskih župnij, čeravno so jim bile. ko so prišli v hrvaške župnije, zelo blizu. Razmerje med belokranjskimi in sosednjimi hrvaškimi župniki pa je bilo vedno prav prijateljsko. Omenja se. da so iz hrvaške župnije Upnik, katera je bila najznamenitejša v onem kraju, hodile vsako leto posebne proeesije ob raznih praznikih k Trem faram« v metliški župniji, v Podbrezje ob Kolpi (sedaj v župniji Adlešiei), v (Iribje in Klošter v podzemeljski župniji in na Zeželj v župniji Viniški. Kako to. da so nahajajo pisma, ki nam pričajo, da so se belokranjski župniki še v XVII. in v pooetku XVIII. stoletju poživljali v vseh važnejših duhovnih opravilih do Zagreba od tod prosili dispenzaci j in milosti j. da je mnogo duhovnikov, porojenih v Boli Krajini lin eampo Metlioensi). službovalo v zagrebški školiji, bo tožko umeti. (Izv. M. dr. 1899. sešitek 3, 4.) Morda jo vsled spora mod Oglejem in Ljubljano radi tam vstanov-Ijene školije (1. 14U1.) opravljal škofovska opravila zagrebški škof. kar je bilo njemu prej mogoče, kakor očaku radi oddaljenosti od nje in se tudi v prvih časih omenja v istem opravilu delovanje slovenski deželi najbližjih škofov. ki so v imenu očaka v sporazumu z Kimoni slednjega nadomestovali. Ljubljanski škof tega opravila ni hotel prevzeti, mogočo se je dal na to nagniti zagrebški. Prepir ki je trajal izza srede XIV. stoletja do srede 18. veka nam kaže le, da križniki niso pustili desetino, pobirali so jo, kakor prej. in sc niso zmenili zato. kaj poreče zagrebški kapitui, kateri je imel svoje pravo le na papirju. Iz celotnega sestavka se da sklepati, da je imel največ pravic, oni. ki si jih je največ pridobil in to je bil brez dvoma Oglej, ki so je obranil na starem mestu in za njim red. Svetna oblast je za Zagreb malo storila, dosegla pa ničesa. Deželni knezi so bili naklonjeni rodu in tudi Ogleju. Oba sta bila odvisna od nemškega cesarja, ki je smatral Oglej od nekedaj za svojo desno roko, kadar je stopil vdotiko z Kimoni. Obe stranki. Oglej in red, sti z vnemo zastopali svoje pravice. Pravično si jih je priboril in obranil gotovo oni, ki je imel zanje največ prepričanja in dokazil, in ta ni bil Zagreb. To je bil Oglej in cerkveno njemu podložni nemški viteški red. Če si predočujemo razvoj pre- pira in njega pravno podlago, ne bo se nam zdela čudna ona trdovratnost, katero so kazali križniki v tem prepiru. XII. D a 1 j n j e o sode Oglej a v našem k r a j u. Ves čas od začetka očaskega vpliva na Belo Krajino in mod razporom je spadala ta pokrajina dejanski pod Oglej, kakor tudi vsa Kranjska do vstanovitve ljubljanske školije. Očaki s a m i so bili p r v i vol j a k i. Mogoenejega gospoda od očaka razven papeža ni bilo. Šestnajst škofov in cela vrsta opatov so je vklanjala njegovi besedi. Na cerkvenem zboru v Mantovi 1. N20. sc je izreklo, da mu gre prva čast pred vsemi italijanskimi škofi in daje po svojem do-s t o j a n s t v u p r v i z a p a p e ž e m . k a r j c L 102. so jim vzeli zadnje njega ostanke. Peneča ni so se v m e š o-vali odslej v izvolit e v o č a k a in so strogo pazili, d a j e b i 1 izvoljen in potrjen njihovi republiki \ god en. s o s e d n ji A v s t r i j i v e č a I i m a nj n a -sproten mož. Posamezne cerkvene pro-vineije v Avstrijskih deželah so opravljali arhidijakoni. Prvotno jo bival v Ljubljani za Kranjsko in Slovensko krajino in to čast je vžival župnik ljubljanski ali kake druge župnij«.' na Kranjskem ali v Slovenski krajini. V Io. stoletju nahajamo na Kranjskem po dva naddijakona. onega za (Jorensko. drugega za Slovensko krajino = Dolensko. A ker je moral delati tudi naddijakon po navodilu oeakovem. po namenu in navodilu Benečijo. povzročilo je to mnogo neprilik v duhovni oskrbi avstrijsko-sloveiiskih cerkva. Izgubil jo veliko vpliva, kar je bilo eerkvi in vernikom v izdatno škodo. Služeč bcne-oaiiski republiki so zanemarjali svoj provzvi-šeiu poklio v prvi vrsti v naših pokrajinah. To s o z a p a z i 1 i 11 a b s h u r ž a n i tej- jeli kuj resno premišljevati, kako hi hilo pomagati. Izmislili so si najboljši pripomoček, odtegniti te dežele tujemu vplivu. V cesarju Ir i d c r i k u IV. i lili seje rodila blagodejna misel: oživiti spominj na škofijsko sini im v starodavni K 111 oni. t. j. v > t a 11 o v i t i v L j u b I j a 11 i škofijo. To je sklenil storiti na čast sv. Nikolaju, ker ga je skoraj i/vestno le on rešil I. 11.">*. smrtne nevarnosti. Valvazor t VIII. zvezek. 4. H.">;».i nam opisuje to tako-le: Ko je hote! I-Vidcrik III. 1. 145*. nastopiti dedščino zamrlih celjskih grofov, stregla 11111 je vdova zadnjega Celjana -- grola I rlia po živenju. \ l«j nevarnosti se mu je prikazal v spanju neki sv. škof v cerkveni svoji opravi, ki ga je ivsiio opominjal, da naj takoj hiti v celjski grad. ako se hoče izogniti zalezovanju. Cesarji' storil, kar mu je velevala prikazen. Komaj došicga v grad. je že oblegal Ivan \ itovee. poveljnik Vojske Cl lloVe vdovo, tlT \ j.-l več cesarskih služabnikov, a cesarju ni mogel do živega. Vojvodina Kranjska je poslala v skrajni sili kardelo konjiče v Celje, fa jo sijajno premagala Ivana in njegovo vojsko: mesto Ljubljana pa je dalo 40 mož pešcev, da so rešili cesarja in ga varno pripeljali v Ljubljano. (I)alji- pride.) l'r • Dr. Jakob Zupan in glagolica. Po naključju mi jo prišel v roke zelo zanimiv spis. ki je pred štiriinšestdesetimi leti odkril prednaiiicem lepoto staroslovensko službe božje. \ Uh risehes lilatt 1*41. št. :»U in :I1 se nahaja sestavek pod naslovom: » M s e 111 g 1 a g o 1 s k i h s a m o s t a n o v v ilirske m kraljestvu 11 >ie acht glago-litischen K h »ste i- im Kr>nigr«'iche lllvrioii). Pisatelj temu članku je dr. Jakob Zupan, rojen dne 4. malega srpana 17So. na Prevojah pod Drdmn. izza leta 1*17. do ls;;.~>. profesor bogoslovja v Ljubljani — predaval jo stari zakon in vzhod nje jezike — naposled bival v pregnanstvu v Celovcu, kjer jo umrl dne 0. svečana 1*52. Njegova rodovina izhaja iz doslovi.ške Lazarjeve hiše — tedanje rodin-ske. sedanje brezniške župo. Dr. Jakob Zupan je poleg bogoslovja marljivo gojil zlasti slovensko in slovansko jezikoslovje in domačo zgodovino. Poslednja ga jo tako navdušila, da je opeval njene slavne dobe iu junake v kratkih, jedrovitih pesmih. () počitnicah jo zahajal med ljudstvo nabirat narodnega, zgodovinskega in slovstvenega blaga. Slovenska domovina 11111 je bila pretesna. Njegova pota so držala doli na jug v Istro, Dalmacijo, na Hrvatsko, v Slavonijo, ki jo je prehodil do Zenuuia. Zupan je bil poseben prijatelj gla-go 1 i o e. Neutrudno je zbiral glagosko ostanke. Posnemal je v leni svojega prijatelja in pokrovitelja barona Žiga Cojza. V obširni knjižni zbirki Zupanovi se je nahajal marsikak per-gamen. popisan s starodavnimi glagolskinii črkami. Da bi se še bolj seznanil z glagolico in da bi na svoja ušesa čul divni »(iospodi poniiluj . raz legaj oči se po mnogih cerkvah na jugu. potoval je na istrske otoke. Jeseni leta 1*17. je prvikrat posetil ('res in Krk. Tja doli je krenil leta 1*1*. in 1*10. Tedaj se je mudil tudi na otoku Pabu. Spoininje na to glagolsko potovanje jo objavil Zupan v gori omenjenem spisu, iz katerega podajam tu v slovenskem prevodu najznamenitejše točke. Premnogim, celo slovanskim bralcem Ilirskega lista vtegne biti neznana majhna katoliška cerkev glagoljasev latinskega obreda v ilirskem, hrvatskem in dalmatinskem kraljestvu — tako začenja dr. Jakob Zupan svoj članek, (dagoljaši se zovejo od besedo gla-goliti. govoriti, ker opravljajo javno bogoslužje v svojem, tudi v navadnem živenju govorjenem slovanskem materinem jeziku, edin zgled te vrste v K v r o p i: oni imajo pravico, ki so jo vsi drugi 1 a t i n s k o k a t o 1 i Š k i 1» a r o <1 i i m e n o -v a n e g a del a s veta izgubili, a k o sojo spi o h k e d a j i z v r š o v a I i. Vender so glagoljaši zaradi zanemarjenega proučevanja latinščine in grščine toliko zaostali v omiki za zahodnimi Kvropci, da se — po- latinjeni na italskili in ogerskih akademijah — sramujejo, da so glagoljaši. kar se dogaja zlasti v združenih škofijah modruški iu sen-ski. Tamkaj se moli in opravlja služba božja v večili kolegijatskih cerkvah in v senjski stolnici v koru sieer še slovansko, toda ne iz težko eitnih glagolskih knjig nego iz ro-kopisov napisanih z lažjimi latinskimi črkami. Ivo sem torej na svojem tretjem glagolskem potovanju v jeseni IKI9. prišel k zelo čisla-nomu in zares hvale vrednemu župniku Vi-nodolskemu nekaj ur od Kraljeviče in mu na znanje dal. da se zanimam za glagolico. jel jo je tako psovati. da mi je zagrenil bivanje v svoji hiši. On je opazil mojo nevoljo. premislil. kaj je storil in me prosil, predno sem odšel, za odpuščenje ohljubivši. da se hoče učiti glagoliee. Na Velikem in Malem Lo-šinju so tožili ljudje še leta 1*17. radi nekaj let poprej umrlega škofa H.....ker je odpravil slovansko službo božjo in vrinil latinsko. To se vender še ni zgodilo v modruški in senjski škofiji. Tam se vse. kar se mora na sv. maši glasno peti ali brali, slovanskemu ljudstvu slovansko poje in bere. tihe molitve lahko bere pop (ta beseda on-(1 tikaj ni zaničljiva) ali slovansko ali latinsko, to se njemu prepušča. Solziti sem se jel. tako sem bil giiijen. v jeseni 1*17. na nedeljski sv. maši v Togunju v bližini Ogulina. ko je župnik liadočaj, ki mi ga je več tovarišev sosedov slavilo kakor hrvatskega Avguština, zapel svojim župljauom lepi pozdrav: < lospo-din z vami! in vsa polna eerkev — ne le strežnik — je odgovorila: I z duhom tvojim! Kakor izvrstni oh tanje valei tega narodnega bogoslužja, p od p i ranega od H i m a samega, zaslužijo tretjeredni samostani očetov frančiškanov naj polnejše hvaležno priznanje Ilirccv. Tu naštejem osem v pokrajini primorskega gubernija stoječih samostanov, ki jih je podpisani — t. j. dr. Jakob Zupan — nekatere več nego enkrat obiskal. Knjižnic nisem našel v nobenem teh samostanov. Služebnik (misali. časlovee (bre-virj. trebnik (ritual), izpravnik za izpoved-nike. molitve Juraničeve. to je bilo glagolsko slovstvo, ki sem ga navadno našel. - Nato našteva glagolske samostane: L Dubašnici. 2. (ilavotok, :». Krk — ti trije so na otoku Krku : 4. K osje lono na otočiču s liraščevjeui lepo obrastlem med mestom Krkom in Ka-liajtom. ">. Martinščiea na Cresu. 1». Naresina. Narečina na Lošinu. 7. Porezina na severnem Cresu. 8. Vir nekaj korakov takraj Ozera. Vsaki točki je dodal potopisee zanimive topografske in etimološke pripomnje. (JlaeoljaS Kruh in voda ljubega Boga. Znameniti kardinal Lavigerie. ki si je vse prizadejal. da zlomi zadnje okove suženjstva. nam pripoveduje sledeče: Kden mojih duhovnih otročičev. nadarjen desetletni deček, je nevarno ohole]. Sestre od sv. Josipa, ki so oskrbovale te sirote, so ga položile v postelj, in kmalu je bil kakor ena sama rana. Ob vsem tem pa je bil tako krotek in potrpežljiv. da so ga občudovale. Ko s«-in po svoji navadi nekega dne obiskal svoje otro-čičo. peljale so me sestre tudi k temu lohčku. Ko sem se približal njegovi postcljiei. prijel me je za roko in me nase vlekel. Jaz sem se sklonil, ter ga vprašal, česa želi. In s slabotnim glasom mi je zašepetal: Oče! tu notri sem čisto črn. kazaje na sree.— Kaj hočeš s tem reči. otrok moj? — Da, oče. moje sree je črno. ker š«* nisem otrok božji. Prosim, dajte mi vode. — Kake vode pa hočeš? — Tiste, ki dušo opere, da more iti v nebesa.« Ob teh besedah me je proseče pogledal in mi poljubil roko. Ker to hočeš, sem mu obljubil, hočem pos'ati do tebe duhovnika, da te bo še malo poučil in te krstil. In res, kmalu je bil krščen. Sprejel j.-ta sv. zakrament s čutili, ki jih more imeti le tak. ki si je gotov izveličanja. Ko selil prišel čez malo dni zopet k njemu, ozrl se je poln hvaležnosti name. A poznalo se mu je. da bi rad še nekaj prosil. Vprašal sem ga sam. če še česa želi. Da. oče." pravi božjega kruha bi še rad dobil. Sveto obhajilo misli, pristavila je ena sester. Gospod, ki gaje krstil, mu je pravil o ljubem Jezusu, ki prihaja v naša srea. pod podobo kruha. Od tedaj ne more pozabiti na to. Deček meje mej temi besedami tako proseče gledal, da sem mu moral obljubiti, da se mu bo kmalu izpolnila želja. Od tega dne je vidno pešal, zato sem zapovedal. naj ga kmalu obhajajo, kar se je tudi zgodilo. 1'božček od veselja ni vedel kaj bi naredil, ko je prišel duhovnik z Jezuščkom. Ohrazek mu je obsevala neka nadnaravna miloba. Zbral je svoje zadnje moči in stegnil svoje suhe ročice proti nebeškemu gostu. Vsi. ki so bili zraven, so jokali ginjenja. Po-tem je ležal nepremično. kakor zamaknjen. •laz nisem bil poleg v trenutku, ko so ga prevideli. prišel sem par minut pozneje. In ko so me zagledali drugi njegovi vrstniki, še paganeki. obsuli so me i 11 klicali: Oče tudi mi hočemo vode in kruha ljubega Boga, kakor deronim. To ime so mu namreč dali. Približal sem se posteljici, ko je uprav začel umirati. Poln hvaležnosti se je zadnjikrat ozrl name. njegove ustnice so šepetale: V nebesa grem. k ljubemu Jezusu. Še nekaj trenutkov in njegova nedolžna dušica je splavala mej angeljske kore. Ta jc bil eden izmej tisočev onih afri-kanskih zamorčkov. katere je velikodušni La-vigerie spravil v sirotišnic*.*, da niso lakote pomrli, ki je pred leti obiskala Algir. Na stotine teh uhoš kov se je v krstni nedolžnosti preselilo v nebesa, kjer so prosili za svojega velikega dobrotnika. Zdaj je že tudi on med njimi. Vsi skupaj pa nudijo lioga za tiste, ki podpirajo misijonsko delo v Afriki: prosijo, naj bi dobri Bog naklonil še mnogo usmiljenih src nesrečnim zamorcem. f. h h. Iz sveta. Shod nemških katoličanov je bil v Strass-burgu izza 2o. dne do 24. dne velikega srpana. Prvikrat odkar je Flsasko združeno z Nemčijo. bilo je možno napraviti tamkaj katoliški shod. dasi so se zelo trudili zato voditelji nemških katoličanov. Z zunanjim sijajem je ta shod nadkriljeval mnoge prednike svoje. Slavnostni obhod v nedeljo dne 20. velikega srpana je štel krog 36.000 vdeležencev. Sho-dove resolucije so bile dontalega iste, kakor na prejšnjih shodih. Prihodnji shod nemških katoličanov bo v Kruppovem mestu Essenu. b. p. Nadškof žrtev svojega poklica. A' Ne\v-orleans-u že nekaj tednov hudo razsaja rumena merzlica, ki je tudi vgonobila nadškofa Chapelle-ja. Brez strahu je obiskoval kužne bolnike. Msgr. Chapelle je dopolnil še le 03 let in je bil rojen na Francoskem v škoiiji Mende. Majnika 1S93. je bil izvoljen za titularnega nadškofa mesta Sebaste ter škofijskega pomočnika v Santa Fe. Leta 1901. ga je papež imenoval za svojega prestolnega asistenta. Papež Leon XIII. mu je naročil, naj kakor apostolski delegat vred i cerkvene stvari na otokih Kuba in Trinidad. ki so prešli pod ameriško oblast. Lepo je čuti. da je nadškof lik sv. Karol u Boroinejskemu obiskujoč kužne bolnike padel kakor nevstrašen vojak na bojnem polju — žrtev strašne nalezljivke in poklica. Župnik Alojzij Kummer. Zrnje. Castihlepnost. Paganski modrijan Seneka primerja častihlepnega človeka sestradanemu psu. Tako le piše: >Ali si že videl sestradanega psa. kako sedi pred svojim gospodom, ko ta je. nepremično ga gleda, ter čaka, kedaj mu vrže kak košček ? Vse že v zraku ga vjame in bliskoma požre, ter zopet nestrpno čaka. kedaj še kaj dobi. Prav tako je s častihlepnim. Želi te časti, tega dostojanstva: človek bi mislil, da bo potem zadovoljen, ako je doseže. Ali kaj š**. Želi višje in višje. In ko ve. da mu ni mogoče, slika si nova dostojanstva v domišljiji. — Koliko jih proslavlja prostost, slobodo in so sami sužnji te strasti. b. H. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 5«) vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan P i c h le rje ve tabakarni na Kongresnem trgu.