Ptuj, petek, 1. decembra 2006 letnik LIX • št. 92 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Sport
Nogomet • Je
državni prvak že znan?
Stran 15
Rokomet • Celjani z mislimi že pri Flensburgu
Stran 16
SONČEK:
08019 69 :
www.sonchek.com.
Imate pošto na strani 21
SE HITREJE DO WMF SERIJE VRHUNSKIH KUHINJSKIH NOŽEV SPITZENKLASSE!
ČAS OBDAROVANJ, 2. in 3.12.'06
ZVESTOBE!
PRI MAS!
za vsa.m 2.000 S.TnaJ«pal
2 OOO SIT - 2 tocki,
î:S8o S.T - 4 točk«'
6.000 SIT - 6 t®"*'
INTERS RAR
0PTUJ
Foto: Martin Ozmec
Aktualno	Po naših občinah	Po naših občinah
Ormož • Zadnja	Sp. Podravje •	Ptuj • Zakaj
kampanja v TSO je	Do aprila je treba	začasne antene še
pri kraju	popisati 80-000	niso odstranili?
Stran 3
objektov
Stran 5 Po naših občinah Ptuj • Na ZRS Bistra prihaja Laščan Stran 14
Stran 9
Kultura	Kronika
Ptuj • Festival Mo- Ptuj • Slike zlorab-
nodrame vabi z ža- ljene mladoletnice
nrsko raznolikostjo objavili na spletu
Stran 12	Stran 32
Po naših občinah
Juršinci • OO LDS
zahteva županjo iz svojih vrst!
Stran 14
9770040197060
Ptuj • Kandidatura za kulturno prestolnico Evrope 2012
V projekt skupaj z drugimi mesti
Ptujski mestni svetniki so septembra lani na 33. seji izglasovali sklep o pričetku postopka za kandidaturo MO Ptuj na kulturno prestolnico Evrope leta 2012. Prva kulturna prestolnica so bile Atene, začetek evropskih kulturnih povezav pa sega v leto 1985. Po sklepu evropske komisije bosta leta 2012 kulturni prestolnici eno mesto iz Slovenije in eno mesto iz Portugalske, ki morata biti imenovani za kulturni prestolnici vsaj štiri leta pred napovedano realizacijo, država članica pa mora svoj razpis objaviti najmanj šest let pred predvideno izvedbo projekta.
Načel, ki jih mora izpolnjevati mesto - kandidat za kulturno prestolnico Evrope - pa je sedem. Izkazati se mora z dosežki v modernih kulturnih programih, ki jih uresničuje v t. i. evropskem duhu, kulturno-umetniškimi programi, ki segajo v širšo evropsko okolje, podpiranjem in razvijanjem kreativnega dela, zagotoviti, da bo v program vključenih veliko ljudi in da bo ideja kulturne prestolnice ostala aktivna tudi v prihodnosti, da bo prestolnico obiskalo veliko domačinov in obiskovalcev iz Evrope, da se bo povečala veljava kulturne dediščine ter izboljšala mestna arhitektura in nasploh kvaliteta življenja v mestu. V vsem tem se vidi tudi MO Ptuj, ki s svojo bogato kulturno dediščino, programi in projekti, ki se odvijajo s sodelovanju s partnerskimi mesti ter pristopom h kandidaturi izraža pripravljenost,
Uvodnik
da postane evropska kulturna prestolnica. Že ob pričet-ku postopka za kandidaturo Ptuja za kulturno prestolnico je bilo poudarjeno, da gre za projekt, ki ga bodo zastavila širše, skupaj z občinami Spodnjega Podravja, kjer prav tako potekajo zanimivi kulturni programi. Mesto lahko računa tudi na pomoč Gradca, ki je že bil kulturna prestolnica Evrope, pomembno pa je, da ta projekt postane projekt vseh na območju, ki ga bo vključeval. Zato ga morajo spoznati vsi gospodarski in drugi subjekti. Kot kažejo izkušnje iz Gradca, ki je Ptuju najbližji je tamkajšnja mestna blagajna za uresničitev projekta prispevala 5 odstotkov potrebneba denarja, ostalo pa gospodarstvo in drugi, ki so v njem videli koristi. Julija letos je ministrstvo za kulturo Republike Slovenije objavilo javni razpis za izbor, za katerega se lahko potegu-
Nemir pričakovanja
Kljub temu, da so se tudi v Ormožu volitve končale že pred dvema tednoma, Strojanovi ne razmišljajo o naselitvi v naši občini. Ob fijasku Strategije za dvig rodnosti pa tudi Ormožanke le ne bomo dolžne domovini roditi od 2,1 do 2,4 otroka. Vseeno pa v našem malem mestu vlada nemir.
V	edini štajerski občini, ki še nima svojega rondoja (krožnega prometa) se je sestal občinski svet novega sklica. Sklical ga je podžupan Miroslav Tramšek. Na prvi seji so vsi peli spravljive harmonične tone o sodelovanju in uprtosti pogleda v prihodnost za blagor občine Ormož in njenih občank in občanov. Čeprav so se na usklaje-valnem sestanku pred sejo, politiki dogovorili o sestavi različnih delovnih teles, pa posebno zaupljivega vzdušja očitno še ni, saj se jim je zdelo potrebno, da glasujejo tajno.
Miroslavu Tramšku je bila prav tako zaupana naloga, da opravi primopredajo, ki pa ni bila ne tič ne miš, saj zapisnika o njej župani, ki naj bi sprejeli zapuščino občine Ormož, niso želeli podpisati. Nekdanji župan Vili Trofenik od dneva drugega kroga županskih volitev ni več prestopil praga občinske zgradbe. Prav tako je bil za medije popolnoma nedosegljiv po telefonu. Ne glede na to, ali gre za zdravstvene težave ali razočaranje ob političnem porazu, je vendar nekorektno, da je v tako občutljivem času popolnoma zapustil občino in pospravljanje okostnjakov iz omar »obesil« podžupanu. Najbrž si lahko predstavljate nemir v občinski zgradbi, kjer je novi župan povabil vodje oddelkov, da podajo svoje odstopne izjave?! Tudi zagotovila o tem, daje uradnik v naši državi zaščiten tako kot kočevski medved, da ga je praktično nemogoče odpustiti, tu ne zaležejo dosti. Ves čas v zraku visi kolektivno pričakovanje, kaj se bo zgodilo?
V	Ormožu nemirno pričakujemo tudi otvoritev našega prvega potrošniškega raja, ki bo svoja vrata odprl predvidoma 20. decembra. Te dni pa so dodatni nemir zanetili tudi delavci, ki so začeli pripravljati praznično okrasitev mesta. V nedeljo je namreč prvi advent in takrat tradicionalno zasveti ormoška praznična razsvetljava, ki podžiga praznično domišljijo in sproža gospodinjski kategorični imperativ.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj želi imeti pri prijavi za kulturno prestolnico Evrope vodilno mesto.
je 11 slovenskih mest. Doslej so kandidaturo objavila štiri slovenska mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Razpis bo zaključen konec februarja 2007. Slovenija in Portugalska bosta lahko predlagali za kulturno prestolnico dve mesti, dokončen izbor pa bo opravila komisija predstavnikov evropskih institucij in pristojne države. Razpisna dokumentacija je zahtevna, projekti morajo imeti rdečo nit, in morajo vključevati tako naravno kot kulturno dediščino. Projektne skupine, ki
na Ptuju delajo na projektu kulturne prestolnice Evrope leta 2012, so že začele oblikovati posamezne projekte, ki bodo vključeni v kandidaturo. Projekti bodo izhajali iz značilnosti mesta in kulturne dediščine.
Odločila bosta koncept in rdeča nit
29. novembra so se zbrali v Mestni hiši na Ptuju vsi, ki naj bi sodelovali pri pripravi projektne dokumentacije za prijavo na razpis ministrstva
Sedem (ne)pomembnih dni
Padci


mtâ
Premier Janez Janša ima seveda vso pravico, da izbira in odloča, kdo bo sedel v njegovi vladi in kdo užival njegovo zaupanje. To pa seveda hkrati pomeni, da imajo vsi v njegovi stranki in vladajoči koaliciji (nenehno) možnost, da povedo, kaj si mislijo o njegovem vladanju in vsakokratnem konkretnem ravnanju. Tako naj bi bilo vsaj teoretično in načelno, kako pa je v resnični praksi?
Znotraj Janševe Slovenske demokratske stranke ni zaslediti niti najmanjše sledi kakršnegakoli nezadovoljstva z njim in njegovim delovanjem. V Slovenski demokraciji (SDS) jim še naprej uspeva vzdrževati tako rekoč vzorno enotnost. Lahko bi rekli, da to dosegajo z različnimi sredstvi in glede tega je ta stranka zagotovo med najbolje organiziranimi in najbolj discipliniranimi strankami na Slovenskem, kar je nedvomna zasluga dolgoletnega vodenja in dolgoletne strategije Janeza Janše. Po svoje je zanimivo, da se je SDS kar nekajkrat (Ivo Hvalica, Pukšič in še kdo) soočala z notranjimi izzivi in problemi, ki pa jih je hitro (in v nekaterih primerih radikalno) »pospravila«. V
za kulturo za izbor mesta za Evropsko kulturno prestolnico 2012. Razumljivo je, da bo sedaj potrebno pohiteti, saj se rok hitro približuje. Razpis je bil objavljen julija, vmesni čas pa je bil volilni, ko se je posvečalo drugim aktivnostim, da se zadržijo stolčki, zato se na razpisu ni delalo, vsaj javno ne. Tudi delovni sestanek je potekal za zaprtimi vrati, ker bi lahko novinarji po nepotrebnem motili glasna razmišljanja in polemike v zvezi s projektom Griča dobrega, ker so se želeli poenotiti v nekaterih izhodiščih razpisa, ker je velik poudarek na konceptu in rdeči niti projekta, Ptuj pa se želi predstaviti s projekti na najsodobnejši način in predvsem inovativno. Želi pa tudi uspeti na razpisu, brez koncepta in rdeče niti pa ga ne more pričakovati. Projekt Grič dobrega ni nov, o njem se govori že nekaj časa, arheološko naj bi se raziskala Panorama, ali je to območje res osrednji del nekdanje Poetovione in kjer naj bi nastal tudi etnološki park s podobami kurenta in njemu podobnih likov. V Domini-
kanskem samostanu naj bi bil nastal največji slovenski arheološki muzej, uredilo naj bi se mestno jedro, območje med tržnico, blagovnico Mercator in nekdanjim Volanom naj bi se zaživelo kot prireditveni prostor, načrtuje se gradnja večnamenske kulturne dvorane. Ptuj je povezan tudi z mednarodnim projektom Ad-hock za raziskavo in obnovo starih mestnih jeder, prizadeva pa si tudi za Unescovo zaščito nematerialne kulturne dediščine.
Največ pa se je v sredo v Mestni hiši na Ptuju govorilo o tem, da naj bi se prijavna dokumentacija oddala kot skupna prireditev večih mest, trenutno pogovori potekajo na relaciji Maribor, Ptuj, Celje, željo po pristopu ima tudi Velenje. Prijavitelj naj bi bil eden, Ptuj ima ambicijo biti v tej zgodbi vodilno mesto, ostala mesta naj bi bila partnerji. Župani teh mest naj bi se o tem že v kratkem dogovorili. Skupna prijava mest ima tudi večjo možnost, da uspejo s kandidaturo nasproti prestolnice.
MG
tem pogledu so pravo nasprotje v Pahorjevi Socialni demokraciji, kjer kar naprej živijo nesporazumi z notranjimi razlikami, če že ne napetostmi, ki jih objektivno slabijo, čeprav tega nikoli ne priznavajo. V takšnih razmerah lahko gledamo na najnovejšo odločitev predsednika SDS in predsednika vlade Janeza Janše, da iz svoje koalicijske vlade izloči vplivnega politika, podpredsednika Nove Slovenije (N.Si) in ministra za delo, socialno politiko in družino Janeza Drobni-ča večplastno in tudi z vidika boja za novo prerazporeditev moči na desni polovici slovenske politične scene. Janez Janša se je odločil za obračun z Drobničem po relativnem neuspehu N.Si na lokalnih volitvah. Slovo za Drobničem naj bi se nadalje zgodilo na polovici mandata Janševe vlade, torej v času, ko slovenska javnost, predvsem pa volilno telo zdaj vladajočih pričakuje kakršnekoli spremembe, kot ponovno potrdilo prepričanja, da misli Janez Janša zares in je pri doseganju ciljev, ki jih je obljubil ob volitvah, brezkompromisen tudi do tako imenovanih »svojih«, če ne izpolnjujejo postavljenih nalog ali delujejo preveč samosvoje in v končni posledici na škodo celotni vladi in politiki, ki jo uteleša. Pravzaprav bi lahko
rekli, da je bila doslej N.Si z dvema pomembnima ministroma (z dr. Bajukom kot finančnim ministrom in Drobničem kot ministrom za delo) nekaj več kot pa ministri drugih koalicijskih strank. Zato seveda tudi ni naključje, da so se prav okoli Bajuka in Drobniča že kar nekaj časa spletale najrazličnejše zgodbe, ki so govorile o domnevnih nesoglasjih med njima in preostalo vlado, predvsem pa s premierjem Janezom Janšo. Še bolj pomenljivo od tega pa je pravzaprav to, da teh govoric ni tako rekoč nikoli nihče kategorično pobijal. Prav zaradi tega tudi odziv samega ministra Janeza Drobniča in Nove Slovenije na Janšev predlog o njegovi zamenjavi opozarja na resnejše probleme v sobivanju in sodelovanju obeh strank, vsekakor večje, kot pa je zgolj zamenjava neki ministrski poziciji, še toliko bolj, ker premier z ničemer ni nakazal, da konkretno resorno ministrstvo ne bi več pripadalo N.Si. To, kar se je zgodilo z Drob-ničevim odbijanjem premierovega poziva, da naj odstopi in s podporo vodstva N.Si takšni ministrovi (in podpredsednikovi odločitvi) seveda napoveduje hud zaplet in krizo v medsebojnih odnosih dveh strank (Bajukove N.Si in Janševe SDS). Po drugi strani pa to pomeni, da se v desni politični opciji po dolgem času - za razliko od razmeroma lahkega in enotnega soočanja z »ideološkimi« nasprotniki z leve - soočajo z dilemami in problemi znotraj samih sebe.
Čeprav poskušajo v N.Si marsikaj, kar je zdaj nastalo, pripisati »proceduralnim« problemom in kratkim stikom v medsebojni komunikaciji, to še zdaleč ni prepričljivo. Še toliko bolj, ker - za zdaj (ko to pišem je začetek novega tedna) - ni videti, da bi kdorkoli od koalicijskih partnerjev v vladi podpiral »upor« in ugovore N.Si. Vsi - brez izjeme - namreč mislijo, da bi moral minister Drobnič spoštovati željo mandatarja in predsednika vlade Janeza Janše in odstopiti. Nova Slovenija v danih razmerah nima kakšnih posebnih možnosti za manevriranje. Če bi se morda odločala za povzročitev vladne krize, bi več izgubila kot dobila. Predvsem bi bila zaznamovana kot rušiteljica tistega, kar je desni opciji uspelo vzpostaviti šele po dobrem desetletju vladavine nasprotne politične opcije. Vsekakor je značilno tudi to, da Drobničev odhod spodbuja in podpira tudi celotna opozicija, čeprav s pomembnim razločkom, namreč z vprašanjem, koliko je bila politika ministra Drobniča, ki še zlasti v zadnjem času ni vplivala k ugledu in priljubljenosti vlade, zares zgolj Drobničeva politika in koliko tudi politika vlade? S tega vidika bi bilo vsekakor mogoče kaj očitati tudi predsedniku vlade. Predvsem - zakaj je ministra Drobniča kar tako puščal, da vodi »svojo« politiko na tako pomembnem področju!?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^ainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • V TSO še nekaj dni do konca zadnje kampanje
Zadnja kampanja je pri kraju
Te dni se izteka zadnja kampanja v Tovarni sladkorja v Ormožu. Direktor Jurij Dogša je povedal, kakšni so načrti in scenariji za vse, ki se jih usoda tovarne še kako tiče.
J. Dogša: Kampanja se je pričela 26. septembra, do konca pa je še slabih deset dni. Do 28. novembra smo predelali 244.000 ton sladkorne pese dobre kakovosti, v zadnjem času pa se je zelo izboljšala vsebnost sladkorja, to smo posebej opazili po začetku oktobra, kakšen dan pride celo čez 17 %, v povprečju pa je vsebnost sladkorja 15,6 %. Vsebnost nečistoč je izredno mala, najbrž najnižja v zgodovini tovarne, okrog 11,3 %. Hektarski donosi pa so žal precej manjši od pričakovanih standardnih 45 ton po hektarju. Kar nekaj pridelovalcev je presenetil plevel ali so premalo poskrbeli za peso, veliko posevkov je propadlo, bile so težave z vznikom. Povprečje bo okrog 40 ton po hektarju. Ob upoštevanju kvote, ki nam jo je EU tudi letos znižala na 46.815 ton, nam primanjkuje pese, da bi lahko kvoto izkoristili. Kajti, ne glede na količino dejansko proizvedenega sladkorja, moramo dajatve v Bruselj plačati za polno kvoto. Iz Madžarske bomo tako dokupili nekaj pese, da bi se približali kvoti. Računamo, da bomo proizvedli okrog 44.000 ton sladkorja. Letina je povprečna, slabša po donosih, treba pa je izpostaviti
izredno lepo jesen.
Bioetanol še vedno aktualen
Zaključek kampanje se približuje, kaj boste potem?
J. Dogša: Upravo in vodstvo tovarne zavezuje sklep delničarjev na letni skupščini 22. junija, kjer je bilo jasno povedano, da je to zadnja predelava pese in je potrebno skladno z uredbo pripraviti plan prestrukturiranja, ga predati vladi, vlada ga verificira in pošlje v Bruselj. Naša tovarna se tako pojavi kot tovarna, ki se odpoveduje kvoti in želi izkoristiti učinke prestrukturiranja. To je prioriteta, na tem se dela. Do konca leta bomo pripravili plan in ga predali vladi.
To je obsežno delo in delamo na več frontah. Eden je pogovori s pridelovalci pese, drugi je priprava socialnega programa za zaposlene, ki bi eventualno ob prenehanju delovanja izgubili delo, tretji segment pa je priprava ekološke sanacije in razgradnje tovarne. Namreč, odškodnina je odvisna od tega v kolikšni meri se tovarna razgradi. Ali se v celoti
odpoveš kakršnikoli industrijski dejavnosti na tej lokaciji ali le delno in se odpoveduješ kvoti. Mi smo se prijavili za 100 % odškodnino s tem, da želimo to infrastrukturno dobro lokacijo izkoristiti za nove gospodarske aktivnosti. To ni tako enostavno narediti, zato smo angažirali tudi nizozemsko podjetje Busines creation, ki se ukvarja s prestrukturiranji podobnih podjetij po svetu in nam pomaga iskati nove možnosti za to lokacijo. V fokusu razmišljanja je še vedno bioetanol in menim, da so se tu naredili premiki na bolje. Najbolj odgovorni Petrolovi ljudje so nam zagotovili, da so zainteresirani za odkup tega biogoriva, pod določenimi pogoji so pripravljeni tudi sovla-gati, zahtevali pa so še dodatne analize.
Ves čas se govori o možnosti bioetanola, pa so naši kmetje sploh zmožno priskrbeti zadostne količine surovine?
J. Dogša: Po študiji bi potrebovali za letno proizvodnjo 50.000 kubičnih metrov bio-etanola približno 130.000 ton surovine. To bi bila pšenica in koruza, vendar nam je bilo od začetka jasno, da tega samo v Sloveniji ne moremo dobiti.
Občanke in občani mestne občine Ptuj!
Ne prezrite »naj ponudbe« Delavske hranilnice. Agencije PTUJ:
•	V Delavski hranilnici. Agenciji Ptuj, boste odšteli za plačilo položnice samo 150,00 SIT.
•	Ali veste, da Vam osebni račun v hranilnici strošek položnice zniža že na 80,00 SIT.
•	Se več, plačilo položnice preko trajnika Vas stane samo 50,00 SIT.
•	Ampak plačilo položnice preko spletne banke DH-Plus znaša samo 30,00 SIT.
•	Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih.
•	Rentno varčevanje v hranilnici Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine.
•	Ali poznate velik paket ugodnosti, ki jih prinaša Vaš osebni račun v hranilnici?
•	Nikar ne zamudite brezobrestnega kredita za oddih v slovenskih zdraviliščih.
•	Imamo izjemno brezobrestno kreditno ponudbo za nakup protivlomnih vrat.
•	Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris.
•	Ne prezrite ugodne ponudbe kreditov do 12 mesecev s samo 4,00 % obrestno mero.
•	Imamo najugodnejše kredite do 36 mesecev s samo 5,30 % obrestno mero.
•	Celo 120 mesečni gotovinski krediti so vam na voljo v hranilnici.
•	Absolutno smo v konkurenci tudi za Vaš stanovanjski hipotekami kredit do 30 let. Informativni izračun za 36 mesečni kredit:
Znesek	Obrok	Zavarovanie	Drugi stroški	Vodenie	EOM
1.000.000.00 SIT	30.306.00 SIT	10.910.00SIT	ll.OOO.OOSIT	200.00 SIT	6.96 %
4.172,93 EUR	126,46 EUR	45,53 EUR	45,90 EUR	0,83 EUR	6,96 %
Jurij Dogša, direktor TSO pravi, da je idej o tem, kaj bi lahko nastalo na prostoru sedanje tovarne sladkorja, veliko. Vendar so še daleč od realizacije.
Zato predvidevamo, da bi v Sloveniji zagotovili 35 do 40 % surovine, vse ostalo pa bi kupili na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji.
Zaposlenim nadpovprečne odpravnine?
Ob zaprtju tovarne so gotovo zelo prizadeti zaposleni. S kakšnim razpletom lahko računajo?
J. Dogša: Socialni program predvideva, da je vseh 197 stalno zaposlenih do 1. aprila še zaposlenih na tej lokaciji. Potem pa se začne vročevati odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Dinamika in hitrost odpuščanj je odvisna od tega, ali bomo demontažo tehnoloških naprav delali sami, s svojimi ljudmi ali pa bodo kupci želeli sami demontirati stvari. Tehnološka oprema se mora demontirati v takšni meri, da na tem mestu ni več mogoča proizvodnja sladkorja, če želimo koristiti vse ugodnosti prestrukturiranja. To izključuje demontažo pakirnice, ki lahko ostane kot logistični center in silosov, ki se lahko uporabijo za kaj drugega.
Socialni program vključuje tudi odpravnine. Po novi pa-nožni kolektivni pogodbi smo dolžni vsakemu zaposlenemu, v industriji, ki se na nivoju države popolnoma ukinja, plačati eno bruto plačo za eno leto dela v podjetju. To ni spo-
rno. Imeli smo že tri sestanke s pogajalsko skupino, ki jo je imenoval sindikat zaposlenih. To bomo v celoti spoštovali, ponudili bomo za 20 do 30 % več od tega. Vesel sem, da je več kot predpisuje pogodba. Vendar to je le del programa. Busines creation išče nove aktivnosti za naše delavce. Veliko je idej. Poleg bioetanola različne aktivnosti s pakiranjem sladkorja, z logističnim centrom, ideje o pakiranju in pripravi zelenjave za trg. Obstaja tudi konkretna ponudba nizozemskega investitorja za gojenj rib, povpraševanje je po halah za avtomobilsko industrijo. Želimo si, da bi tukaj nastalo živahno gospodarsko središče, da bi nastale sorodne dejavnosti, ki bi se lahko izkoriščale sinergijske učinke na področju varovanja, vzdrževanja in prehrane. Najbolj smiselno bi bilo razmišljati o energetskem centru v smislu bioetanola, pa tudi sežigalnica neškodljivih odpadkov, razmišljati pa je treba tudi o bioplinu.
Je Cosun zainteresiran za posle z bioetanolom?
J. Dogša: Dokončnega odgovora še ni. Jasno so povedali, če bi bili izpolnjeni vsi pogoji za katere oni smatrajo, da so potrebni - da bi država sprejela določene fiskalne in zunanjetrgovinske ukrepe in zavezo trgovcev, da morajo bioetanol dejansko primešati gorivom (to so storile vse države, kjer se je proizvodnja bioetanola zelo razmahnila), bodo tudi oni pripravljeni sovlagati. Povedali so, da se razumejo predvsem v proizvodnjo sladkorja, imajo pa tudi tovarno za tehnične alkohole.
Pred zaprtjem tovarne bi bilo potrebno rešiti tudi lanske zaplete s C peso?
J. Dogša: Lani je 48 kmetov najprej preko odvetnika vložilo zahtevke za polno plačilo cene za vso dobavljeno peso. Nekaj od teh jih je vložilo tožbe tudi na sodišču. Po določenem času so si premislili in tožbe umaknili. Sedaj zahtevajo arbitražo, postopek, ki je pred-
viden v naših splošnih pogojih odkupa pese. To pomeni, da so jih sedaj priznali. Trenutno določamo predsednike arbitražnih komisij. Prepričani smo, da smo ravnali prav, enako so peso obračunali tudi v vseh drugih državah. Pričakujemo ugodno rešitev.
Scenarij za pridelovalce
V minulih dneh ste se sestali s pridelovalci, ste se pogovarjali o morebitnem odkupu deleža, o čemer je bilo govora v javnosti?
J. Dogša: Šlo je za prvi posvetovalni sestanek, ki ga narekuje uredba o prestrukturiranju sladkorja, prisoten je bil celotni upravni in nadzorni odbor pridelovalcev, o odkupu deleža pa ni bilo govora. Doslej resnih razgovorov na to temo še ni bilo.
Kako jo bodo ob zaprtju odnesli pridelovalci?
J.Dogša: Pridelovalci so pomemben sogovornik v tej fazi prestrukturiranja. V prihodnjem tednu se spet sestajamo in podali bodo svoje mnenje k programu. Za njih so predvidene tri vrste odškodnin. Iz Bruseljske odškodnine za oddajo kvote je 10 % za pridelovalce pese. Del za tiste, ki so imeli mehanizacijo uporabno samo za proizvodnjo pese, da se jim pokrije neamortizirani del vrednosti strojev. Drugi del se razdeli med preostale pridelovalce. Seveda bo potrebno določiti po kakšnih kriterijih. Te kriterije si bodo določili pridelovalci sami. Mi imamo na razpolago vse podatke o strojih in tudi model, na kak način bi si lahko naredili kriterije, seveda pa je vse prepuščeno njim. Potem so še tukaj proizvodno nevezana prehodna plačila za sladkor, po katerih pridelovalci dobijo od 300 do 500 evrov na hektar. Vsota narašča skladno s padcem cene pese, vse do leta 2013. Ne glede na to ali bodo peso še pridelovali ali ne. Tretji segment je posebno nadomestilo za diverzifikacijo, ki znaša 109 evrov po toni predane kvote, ki se lahko razdeli med pridelovalce in lastnike strojev ali pa se vloži v novo proizvodnjo. Kmetje so razmišljali v tej smeri, da bi ta sredstva, kot delež pridelovalcev vložili v proizvodnjo bioetanola. Na ta način bi si zagotovili vpliv na odločanje in imeli bi lastniški delež tam, kamor bi prodajali surovine.
Viki Klemenčič Ivanuša
Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 01. 11. 2006 in se zaradi interkularnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita.
Z veseljem Vas pričakujemo na otvoritvi naše nove Agencije v Ptuju, v Čučkovi ul. 1 v soboto, 09. decembra 2006,ob ll.uri.
Od ponedeljka, 11. decembra 2006, dalje Vam bomo na voljo vsak delovni dan od 8.00 do 17.00 ure.
Informacije boste dobili v delovnem času tudi na tel. št.: 02 787 70 06 in 787 70 07.
C? Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si, E-pošta: marjan.petrovic@delavska-hranilnica.si.
Foto: vki
Destrnik • Delovno srečanje v Spodnjem Podravju
Z Megalaxio in Termami Janežovci do 1500 novih delovnih mest
V petek, 24. novembra, je na Hajdini potekalo delovno srečanje z naslovom Razvoj turističnega sektorja atrakcij. Na delovnem srečanju je bila predstavljena Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. Predstavljena pa sta bila tudi projekta Zabaviščni park Megalaxia in Gaja Terme Janežovci. Po končanem delovnem srečanju so si udeleženci ogledali lokacijo na Hajdini in v Janežovcih. Delovno srečanje se je zaključilo s tiskovno konferenco na Destrniku.
Državni sekretar v službi vlade za razvoj dr. Andrej Horvat je povedal, da je v resolucijo nacionalnih razvojnih projektov vključenih 35 projektov in vsak projekt vodi projektna skupina. Med vsemi projekti v resoluciji je le šest namenjenih turizmu. »Skratka želimo peljati 35 projektov, ki imajo skupaj s podprojekti 123 različnih projektov. Najbolj je tukaj izpostavljeno ministrstvo za gospodarstvo, ki pokriva kar 25 projektov. Nosilci vseh v resolucijo vključenih projektov so znani, večinoma so povsod vključene tudi občine in regionalne razvojne agencije« je dejal sekretar Horvat.
Generalni direktor Direk-torata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar je dejal, da se slovenski turizem nahaja sredi investicijskega ciklusa. Ta traja tri leta in kar nekaj močnih in odmevnih projektov je ta čas sredi realizacije. »V veliko veselje mi je, da smo si danes tukaj v neposredni bližini lahko ogledali kar dva projekta, ki sta skupaj prijavljena kot ena destinacija. Za obe naložbi je značilno, da se bosta zgodili na območju, ki danes nič ne pomenita, praktično ničesar v tem prostoru. Govorim o devastiranem območju. Posebej je treba poudariti, da v bistvu prostor dobiva neko novo kvaliteto skozi te nove vsebine. Oba projekta sta izredno razvojno naravnana v skladu z novimi trendi in usmeritvami ne le evropskega temveč tudi svetovnega turizma. Projekta sta komplementarna, v bistvu se dopolnjujeta, v ničemer si ne
konkurirata. Tukaj je potrebno omeniti še Terme Ptuj, kjer se v tem času intenzivno gradi in seveda tudi Ptuj, kot bogato Zakladnico tisočletij,« je menil direktor Hribar in nadaljeval: »Spodnje Podravje bo v nekaj letih postalo eno izmed najpomembnejših turističnih območij v Sloveniji, ki se bo po svojem pomenu, velikosti lahko po vseh kazalcih primerjalo z bolj znanimi turističnimi centri v Sloveniji, kot so Bled, Portorož in podobno. Želel bi spregovoriti še o enem dejstvu, da se bo z realizacijo ustvarilo kar nekaj sto delovnih mest. Gaja Terme Janežovci predvidoma 200 novih delovnih mest, v Megalaxiji neposredno 500 in po posrednih učinkih, ki jih v turizmu merimo s faktorjem približno 1,8, lahko mirno ugotovimo, da gre v tej regiji s tema novima pridobitvama za približno 1.500 novih delovnih mest. Oba projekta pa imata tudi možnosti pridobivati sredstva iz evropskih strukturnih skladov.«
Za Zabaviščni park Mega-laxia je občina Hajdina že zagotovila ustrezno mesto v prostorskem planu. Investitor zabaviščnega parka je podjetje Cross, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, investitor pa odprtje napoveduje za leto 2008. Vrednost projekta je ocenjena na dobrih 105 milijonov evrov. Računajo tudi na uspešno kandidaturo za sredstva iz evropskega strukturnega sklada, od koder si želijo pridobiti med pet in deset milijonov evrov.
Župan občine Destrnik
Franc Pukšič je na tiskovni konferenci povedal, da so že znani fazni investitorji, še vedno pa potekajo dogovori z generalnim investitorjem. Povedal je, da so opravili veliko pogovorov in trenutno so v igri štirje, ki prihajajo iz Avstrije, Italije in Anglije. O imenih ni želel govoriti. Izvedeli smo še, da bo realizacija Term Janežovci v prvi fazi stala okrog 40 milijonov evrov. Druga faza z ureditvijo golf igrišča pa nadaljnjih 20 milijonov evrov. Pri investiciji računajo tudi na sredstva evropskih strukturnih skladov iz katerih investitorji pričakujejo med pet in osem milijonov evrov.
Zmaëo Šalamun
Gostje novinarske konference so predstavili oba velika turistična projekta.
NLB Naložba Vita Mega vašim željam
NLB Naložba Vita Mega
Podatki Banke Slovenije kažejo, da se vse več Slovencev odloča za varčevanje v t. i. alternativnih naložbah (vzajemnih skladih, življenjskih zavarovanjih, delnicah Ker je ponudnikov tovrstnih varčevanj tudi pri nas vedno več, ponudba pa je vedno bolj pestra, predstavlja izbira pravega varčevanja manjši izziv skoraj vsakemu povprečnemu varčevalcu. Za kakšna varčevanja se trenutno odločajo varčevalci naše največje banke, smo povprašali Zorana Miletiča iz NLB, poslovalnice na Prešernovi.
Zoran Miletič nam je povedal, da se varčevalci trenutno najbolj odločajo za njihovo novo naložbeno življenjsko zavarovanje imenovano NLB Naložba Vita Mega. Pravi, da je NLB Naložba Vita Mega trenutno najbolj prilagodljivo in cenovno ugodno naložbeno življenjsko zavarovanje, ki ga je možno dobiti na slovenskem trgu.
Da je naložba zanimiva, predvsem pa izredno prilagodljiva, sem se po kratki predstavitvi lahko prepričala tudi sama. Ker gre za naložbeno življenjsko zavarovanje, boste ob sklenitvi le-tega življenjsko zavarovani, hkrati pa boste varčevali v vzajemnih skladih. Izberete lahko med vsemi dvanajstimi vzajemnimi skladi družbe NLB ali različno kombinacijo le-teh po vaši izbiri (največ 5). Že za 50 evrov mesečno, kolikor znaša najnižja mesečna premija, boste lahko investirali v pet različnih vzajemnih skladov. Če vam prvotna izbira vzajemnih skladov kasneje ne bo več ustrezala, jih boste lahko poljubno zamenjali. Prilagodljiva pa je tudi zavarovalna vsota in premija, ki jo lahko kadarkoli prilagodite vašim trenutnim željam in potrebam in jo temu ustrezno povišate oziroma znižate.
Za dodatne informacije se oglasite v poslovalnici NLB, na Prešernovi.
Alenka Šmigoc
NLB Naložba Vita Mega
je naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, pri katerem lahko izbirate med vsemi dvanajstimi vzajemnimi
-skladi družbe NLB Skladi, jih po želji kombinirate, kadarkoli zamenjate ali spremenite višino premiie.
NLb9 Skupina
1 A/l An A/ nI h ci
r
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d.Ljubljana. Zavarovanje
tržijo: NLB d.d., NLB Banka Domžale d.d., NLB Koroška banka d.d., NLB Banka Zasavje d.d. in Banka Celje d.d., ki pri tem nastopajo kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita Mega ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno
vi\il ion icli-/-! -7a\íar/-i\ían io nro\i-7oma -7a\iar/-i\ia lor
C/^t/^■ 71
Spodnje Podravje • Pričeli s popisom nepremičnin
Do aprila je treba popisati 80.000 objektov
Danes, 1. decembra, so po vsej Sloveniji uradno pričeli s popisom nepremičnin. Do aprila prihodnje leto naj bi popisali okoli 1,6 milijona stavb ali njihovih delov. Dela so se lotili tudi v Območni Geodetski upravi Ptuj, kjer morajo popisati okoli 80.000 stavb oziroma objektov. Občanom so v pomoč Informacijska brošura, spletno mesto, dva elektronska naslova in brezplačni telefon.
Na kratko smo o pripravah na popis nepremičnin in njegov potek opozorili že v prejšnji številki Štajerskega tednika. Tokrat želimo opozoriti še na nekatere podrobnostih v zvezi s tem zahtevnim državnim projektom, zato smo za pogovor zaprosili vodjo ptujske območne geodetske uprave Borisa Premzla, univ. dipl. ing. geodezije.
Gospod Premzl, zakaj je pravzaprav potreben popis nepremičnin, mar niso že vpisane v zemljiški knjigi?
"V preteklih letih so se v zemljiško knjigo vpisovali le večstanovanjski objekti oziroma etažna lastnina - stanovanja v teh objektih, pa še to ne v celoti. Enodružinske hiše, gospodarska poslopja, poslovni in ostali objekti v glavnem niso bili predmet vpisa v zemljiško knjigo. Dejansko stanje na terenu je zato precej drugačno od vpisanega stanja nepremičnin v zemljiški knjigi in tudi stanja v zemljiškem katastru ter katastru stavb, ki predstavljata tehnično podlago za vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. In prav zato je potreben popis, da bomo torej vzpostavili evidenco dejanskega stanja nepremičnin v Sloveniji - imenovala se bo register nepremičnin, v njem pa bodo vpisane prav vse stavbe in vsi njihovi deli, ne glede na njihovo dejansko rabo. Na območju bivše velike občine Ptuj in Ormož je potrebno popisati okoli 80.000 stavb oz. njihovih delov . Za primerjavo naj povem, da je v celi Sloveniji okoli 1.600.000 takih stavb."
Koliko popisovalcev ste usposobili za to območje, jih bo dovolj?
"Za popis na omenjenem območju je usposobljenih 47 popisovalcev, od tega 36 na Ptuju in 11 v Ormožu. V januarju pa naj bi na Ptuju dobili še tri dodatne popisovalce. Delo vseh popisovalcev bo koordiniralo 5 inštruktorjev popisa, gre predvsem za pripravo popisnega materiala, kontrolo izvedenega popisa, usmerjanje in pomoč. V popisu sodeluje 12 delavcev naše uprave, od tega 5 inštruktorjev in 7 popisovalcev, torej kar polovica našega kolektiva. Zaradi tega bo prihajalo do težav pri našem rednem delu in zato prosim uporabnike naših storitev in uslug za določeno mero potrpljenja v času, ko bo trajal popis. Mi se bomo vsekakor trudili, da bi tudi redno delo teklo kar se da normalno, vendar je jasno, da je to samo s polovico delavcev praktično nemogoče."
Menite, da bo popisovalcev dovolj?
"To bomo vedeli po analizi opravljenega dela nekje v drugi polovici januarja 2007. Takrat bo možno opraviti tudi potrebne korekcije in eventu-elno povečati število popiso-
Kazni od 10 do 600 tisoč tolarjev!
Kazenske določbe za neposredovanjepodatkov o stavbi ali delu stavbe, kar velja tudi v primeru, da podatkov lastnik ne posreduje v roku 15 dni po prevzemu popisnih obrazcev, so določene v 126. členu Zakona o evidentiranja nepremičnin. Za fizično osebo je globa med 10.000 in 300.000 tolarji, za samostojnega podjetnika posameznika in pravno osebo med 100.000 in 600.000 tolarji, za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo pravne osebe pa med 10.000 in 400.000 tolarji. Podobne kazni so predvidene tudi za posredovanje nepopolnih ali nepravilnih podatkov in za neoznačitev stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih ali mešanih objektih.
valcev."
Zanima nas, katere podatke morajo lastniki nepremičnin pripraviti do prihoda popisovalcev, kakšne vrste površin pravzaprav poznamo v posameznih stavbah?
"Večino podatkov o svojih nepremičninah lastniki poznajo, nekaj pa je takih, ki jih je dobro pripraviti vnaprej. Najpomembnejši sta uporabna in neto tlorisna površina; sledijo pa leto izgradnje stavbe, leto obnove strehe, fasade, oken in inštalacij, material nosilne konstrukcije stavbe, vrsta ogrevanja, prisotnost priključkov itd. Podatke je potrebno pripraviti za vse bivalne in ne-bivalne nepremičnine: stanovanja, vikende, gospodarsko poslopje, samostojno garažo in podobno. Najbolj pomembno je torej, da lastniki oz. uporabniki stavb ali delov stavb vnaprej izmerijo uporabno in neto tlorisno površino."
Kaj pa je razumeti pod uporabno in kaj pod tlorisno površino?
"Neto tlorisna površina je seštevek površin vseh prostorov v stavbi oz. vseh prostorov dela stavbe. Vanjo je vključena površina bivalnih in nebivalnih prostorov, tudi površina balkonov, kleti, lože, garaže itd. Uporabna površina pa je v primeru stanovanjske rabe vsota površin vseh bivalnih prostorov; to so vsi tisti prostori, ki ustrezajo namenu in uporabi dela stavbe, npr. sobe, kopalnica, stranišče, kuhinja, hodnik in ostali prostori za bivanje, prehranjevanje in osebno higieno. V uporabno površino ne štejemo teras, balkonov, lož, garaž, kurilnic, shramb, sušilnic ipd. Podrobnejša navodila za izmero površin so opisana v informativni brošuri."
Kako bodo popisovalci opravljali popis, si bodo prostore ogledovali, jih bodo merili?
"Popisovalci ne bodo v okviru popisa ničesar kontrolirali, ampak bodo izpolnjevali vprašalnike izključno z odgovori, ki jih bodo dali lastniki oz. uporabniki. Meritev prostorov je potrebno opraviti pred prihodom popisovalca, saj ta ni dolžan opravljati nobenih
meritev."
Obstaja pa tudi možnost samopopisa, kako je s tem?
"Res je, popis nepremičnine lahko opravijo lastniki tudi sami. Tistim, ki želijo to opraviti sami, priporočamo, da počakajo na obisk popisovalca na domu in od njega prevzamejo vse predizpisane obrazce in tako pristopijo k samopopisu. Izpolnjene obrazce naj po dogovoru tudi vrnejo popisovalcu; lahko pa jih najkasneje v roku 15 dni tudi sami odnesejo ali pošljejo na geodetsko upravo.
Obstaja pa še ena možnost. Lastniki oz. uporabniki nepremičnine lahko na geodetski upravi naročijo izdelavo pre-dizpisanih popisnih obrazcev. V tem primeru morajo vedeti identifikacijsko številko stavbe, ki jo lahko pridobijo na vpogledovalniku na spletni strani http:// www.popis-nepremicnin.si. Po obrazce bodo v tem primeru morali priti sami na geodetsko upravo, saj jih ne bomo pošiljali po pošti.
Po moje je najboljša rešitev vendarle klasični popis s pomočjo popisovalca, ker vam bo ta vzel najmanj časa, popisovalec vam bo znal kakšno vprašanje tudi bolj podrobno pojasniti, pomagati; nenazadnje pa vam bo prihranil dodatne skrbi, poti in tudi stroške. Za tiste, ki se pa na vsak način želijo popisati sami in tudi ne želijo čakati na obisk popisovalca, pa imam prošnjo, da bi to storili po novoletnih praznikih, ko bo popis v popolnosti stekel in bomo tudi mi opravili z vsemi začetnimi težavami, ki nas čakajo na samem startu tega velikega projekta."
Kako pa bo v primeru, ko lastništvo nepremičnine še ni sodno rešeno?
"V 151. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki je pravna podlaga za popis nepremičnine, določeno, kateri podatki se zajemajo o lastniku nepremičnine. V drugem odstavku je zapisano tako: »Če lastnik stavbe ali dela stavbe ni vpisan v zemljiško knjigo, se v razgrnitvi zajamejo podatki o osebi, ki izjavi, da je lastnik stavbe ali dela stavbe.
Foto: M. Ozmec
Direktor območne geodetske upravePtuj Boris Premzl: "Za tiste, ki se na vsak način želijo popisati sami in ne želijo čakati na obisk popisovalca, imam prošnjo, da bi to storili po novoletnih praznikih."
Če podatek o lastniku stavbe posreduje druga oseba, se v popisni list vpišejo podatki o lastniku stavbe ali dela stavbe in podatki o osebi, ki je podatke o lastniku stavbe predložila«. Osebe, ki bodo posredovale podatke in bodo izjavile, da so lastniki stavbe ali dela stavbe, popisovalci ne bodo posebej preverjali, ker so le-te kazensko odgovorne za pravilnost posredovanih podatkov in bodo podatke, ki so jih posredovale tudi podpisale."
Zanima nas, zakaj so pri popisu potrebni podatki o vodovodu, kanalizaciji, ogrevanju, celo o klimi in kabelski TV?
"Podatki o komunalni opremljenosti seveda pomenijo določeno vrednost, kakovost nepremičnine in bodo služili množičnemu vrednotenju nepremičnin. Nekaj podatkov v popisu pa je tudi takšnih, ki bodo bolj kot vrednotenju služili za namene statističnih obdelav o opremljenosti naših stanovanj, poslovnih in drugih stavb, za planiranje in urejanje prostora."
Kako je s popisom stanovanjskih hiš, ki so še v izgradnji, v katerih še nihče ne stanuje?
"Predmet popisa so tudi novozgrajene stavbe, ki sicer še niso vseljene, če so že vgrajena okna in vrata in če so notranji prostori obdelani do take mere, da se da izmeriti njihova neto tlorisna površina."
In kako je s popisom počitniških hiš?
"Počitniške hiše in druge objekte, ki jih ima posamezni lastnik, bo popisovalec popisal na naslovu njegovega stalnega bivališča. Ob obisku na stalnem naslovu udeleženca popisa bo imel popisovalec poleg tudi predizpisane popisne liste za vse njegove objekte, torej tudi tiste, ki se nahajajo na drugih lokacijah. V kolikor pa se to iz kakršnih koli razlogov ne bi zgodilo,
mora udeleženec popisovalca na to opozoriti in potem bosta o tej oz. takih nepremičninah izpolnila potrebne prazne obrazce."
Zakaj pa je potrebno označevanje prostorov z nalepkami?
"Uredba o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov določa, da se z nalepkami označujejo stanovanja, poslovni prostori, bivalne enote in gradbeno ločeni prostori v stavbah, kjer sta vsaj dve stanovanji oz. dva poslovna prostora ali eno stanovanje in en poslovni prostor. Namen označevanja je v tem, da se z označitvijo identificirajo posamezni deli stavbe, v več stanovanjskih stavbah pa tudi zato, da se register prebivalstva , ki ga vodi MNZ, dopolni s številkami stanovanj za stalno oz začasno prijavljene stanovalce na določeni hišni številki."
Kje lahko dobimo kopije etažnih načrtov stanovanj?
"Za stavbe, ki so vpisane v kataster stavb hranimo etažne načrte na geodetski upravi, za vse nove stavbe oz. tiste, ki še niso vpisane v kataster stavb, pa se naroči njihova izdelava pri geodetskih podjetjih."
Kako je z vrednotenjem nepremičnin?
"Z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin se uvaja enoten sistem vrednotenja nepremičnin na ravni cele
države, ki omogoča primerljivost in enakopravno vrednotenje nepremičnin po načelih tržnega vrednotenja. Sistem kot rezultat daje posplošeno tržno vrednost posameznih nepremičnin, ki je po strokovnih izhodiščih zelo primerna davčna osnova za davek na nepremičnine, možno pa jo je uporabljati tudi za druge javne namene, kot denimo, za različne upravne naloge, za statistične analize, za potrebe zavarovanja, hipotekarnega bančništva in druge namene."
Ali je res, da bo popis nepremičnin služil kot osnova za poznejše določanje davka?
"Da. Vendar je treba reči, da je davek na nepremičnine le ena izmed indirektnih posledic in rezultatov popisa nepremičnin. Sicer pa bo novi davek na nepremičnine nadomestil sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in njegova vrednost; ki po zagotovilih finančnega ministra Andreja Bajuka v povprečju ne bo višja od sedanjega nadomestila. Nepremičnine bodo potem obdavčene po novih, enotnih kriterijih za celo državo, predvsem pa je pomembno, da bomo davek plačevali vsi lastniki nepremičnin, kar doslej zaradi nepopolnih evidenc ni bilo mogoče."
M. Ozmec
Kje se lahko informirate?
V vsakem primeru se ob popisu nepremičnin izplača biti dosleden, natančen in predvsem pošten; zato pazite, da boste popisovalcem zares povedali preverjene oziroma pravilne podatke, sicer vas to lahko drago stane. Ob koncu pa naj še enkrat opozorimo, da so vam lahko v veliko pomoč informacijska brošura Popis nepremičnin, ki so jo 20. novembra poslali v vsa slovenska gospodinjstva, pa spletno mesto www.popis-nepremicnin.si, elektronski naslov info@popis-nepremicnin.si, za kakršnakoli vprašanja še naslov vprasanja@popis-nepremicnin. si, poleg tega pa je na voljo tudi brezplačni informacijski telefon št. 080 21 66.
Ptuj • Konstitutivna seja sveta MČ Breg
Prevlada »starih« svetnikov
Na konstitutivni seji so se novoizvoljeni člani sveta MČ Breg sestali 27. novembra v prostorih Doma krajanov Ivana Spolenaka. Osemčlanski svet so občani tega območja Ptuja izvolili v treh volilnih enotah. MČ Breg ima 3751 prebivalcev, od tega je 3219volivcev.
Foto: Črtomir Goznik
Novi (stari) člani sveta MČ Breg so se na konstitutivni seji zavzeli, da si bodo še naprej prizadevali za izgradnjo pločnika na Rogaški, pločnika na Zagrebški in krožišča Suha veja, kjer so se dela začasno ustavila. Izgradnja krožišča je tudi vključena v proračun za leto 2007.
Ptuj • Prva seja novega sveta četrti Panorama
V prvi volilni enoti so bili izvoljeni Jožica Težak, Vladimir Koritnik in Lidija Kokol, v drugi Franc Malek, Janez Rožmarin in Gorazd Orešek, v tretji pa Maks Ferk in Marijan Rozman. Prevladujejo »stari« svetniki, nova sta le Lidija Kokol in Marijan Rozman. Lidija Kokol je kot najstarejša članica sveta tudi vodila konstitutivno sejo, ki jo je sklical dosedanji predsednik sveta MČ Breg Franc Štrucl. Ob tej priložnosti so se mu za delo v minulem mandatu tudi zahvalili. Konstitutivne seje se je udeležilo vseh osem svetnikov. Seznanili so se s poročilom volilne komisije MO Ptuj o izidu volitev članic in članov svetov mestnih in primestnih četrti MO Ptuj ter potrdili mandat novoiz-
voljenim članom četrtnega sveta. Novega predsednika MČ Breg Vladimirja Koritni-ka so izvolili v prvem krogu, podpredsednika Maksa Ferka pa v drugem krogu. Za podpredsedniško mesto sta bila v igri še Jožica Težak in Marijan Rozman. Janez Rožmarin je sicer opozoril, da oba kandidata (za predsednika in podpredsednika) prihajata iz iste stranke (LDS), zato bi bilo po njegovem korektno, če bi bil podpredsednik iz druge stranke, čeprav naj bi se v četrtih ne šli visoke politike. Glede na razpoloženje na konstitutivni seji se ta v praksi še kako dogaja, že opravljene volitve v četrtih pa kažejo na primat LDS-a. Novi predsednik Vladimir Koritnik se je zahvalil za zaupanje vsem
petim članom novega sveta, ki so glasovali zanj, pri delu pričakuje podporo tudi od tistih, ki zanj niso glasovali. Skupaj so dobro delali že doslej, zato pričakuje, da bo tako tudi v bodoče. Še naprej pa se bodo zavzemali za izgradnjo oziroma dokončanje pločnika na Rogaški cesti, zemljišče je pridobljeno, pločnika na Zagrebški in krožišča Suha veja, za katerega naročnik in izvajalec del usklajujeta še nekatera odprta vprašanja. Razrita zemlja pa kaže, da se je gradnja le začela. Ustavitev del naj bi bila začasna, pravijo v Mestni hiši na Ptuju.
Svetnika mestnega sveta iz MČ Breg sta v novem mandatu Silva Fartek in Janez Rožmarin.
MG
Denacionalizacijski zahtevek za dom krajanov, strela z jasnega!
Novoizvoljeni svet MČ Panorama se je konstituiral 28. novembra. Konstitutivna seja je potekala po že ustaljenem dnevnem redu. Prve seje se je udeležilo šest od sedmih svetnikov.
Že dogovorjene delovne obveznosti so zadržale najstarejšega svetnika Josipa Čač-koviča, ki bi moral po protokolu tudi voditi prvo sejo. V njegovi odsotnosti jo je zato vodila Rozalija Ojsteršek, ki ji je mesto v četrtnem svetu prinesel žreb. S kandidatom Alešem Štrafelo sta namreč oba prejela enako število glasov, 225. V svetu četrti bodo
v novem mandatu delali še Igor Majnik, Rudolf Vrabl, mag. Kristina Dokl, Lidija Vurcer in Barbara Cenčič. V sedemčlanskem svetu MČ Panorama so kar štiri ženske, kar je tudi največ med vsemi četrtnimi sveti v MO Ptuj. Na poročilo volilne komisije MO Ptuj o izidu volitev članic in članov svetov mestnih in primestnih četrti MO Ptuj ni
bilo nobenih pritožb, sledila je potrditev mandatov novoizvoljenim članom četrtnega sveta Panorama ter volitve predsednika in podpredsednika sveta MČ Panorama. V tej ptujski mestni četrti živi 2055 prebivalcev, na volitve jih je 22. oktobra letos prišlo 1037, vseh volivcev je 1797. Največje število glasov je prejel Igor Majnik, 329. Kot tisti,
): Črtomir Goznik
Mestno četrt Panorama bo po novem vodil Rudolf Vrabl, tri mandate jo je vodil Jože Strafela, ki je bil na letošnjih lokalnih volitvah izvoljen za svetnika mestnega sveta. MČ Panorama ima v novem mandatu kar štiri svetnike, kar je največ doslej. V mestnem svetu bodo interese tega okolja zastopali tudi Lidija Majnik, Miran Meško in Helena Neudauer.
ki so mu ljudje dali največ glasov, se je tudi pogovarjal z Rudolfom Vrablom, da bi kot drugi z največ zaupanja volivcev prevzel vodenje MČ Panorama, ker se je sam odrekel tem ambicijam. Rozika Ojsteršek je ob tem povedala, da ni nikjer zapisano, da bi moral tisti, ki je dobil največ glasov volivcev z območja četrti tudi prevzeti vodenje četr-tnega sveta. Drugega predloga ni bilo, Rudolf Vrabl (LDS) je bil za novega predsednika izvoljen soglasno, prejel je vseh šest glasov navzočih svetnikov. Podpredsednica pa bo v novem mandatu mag. Kristina Dokl. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje, za dosedanje delo pa so se zahvalili tudi Jožetu Štrafeli, ki je svet MČ Panorama vodil 12 let. Povedal je, da četrt finančno dobro stoji, najboljše med vsemi četrtmi, brez upoštevanja četrti Jezero, ki ima specifičen položaj že zaradi pogodbe za izgradnjo CERO Gajke.
Družina Celoti zahteva dom in igrišče zase!
V četrti Panorama sta dva domova krajanov, Dom krajanov Olge Meglič na Vičavi
in Dom krajanov Bratje Reš, kjer imajo tri najemnike, ki svoje obveznosti poravnavajo v roku. Kot strela z jasnega pa je prišla informacija, da je za Dom krajanov Olge Meglič vložen denacionalizacijski zahtevek, prav tako za športno igrišče pred domom. Zanimivo je, da o tem podatkov ni bilo, ko so se domovi prenašali v občinsko last, takrat se je govorilo le o Domu krajanov Ljudski vrt, da zadeve glede lastništva še niso urejene in se bo vpis opravil, ko bo vse pojasnjeno. Zahtevek za vračilo so dali nasledniki družine Celoti. V dom se je v zadnjih letih precej vlagalo, prav tako v ureditev športnega igrišča, lani so uredili tudi novo balinišče. Praviloma pa v objekte, za katere je vložek denacionalizacijski zahtevek, naj ne bi vlagali, razen v nujna dela. Kdo je tokrat
zamolčal nadvse pomemben podatek pa bo potrebno šele izvedeti, dejstvo pa je, da so bili vsi prisotni nad informacijo šokirani!
Vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj mag. Janez Merc je novoizvoljenim svetnikom čestital v imenu občinske uprave, obenem pa jih je pozval, da pregledajo gradivo za decembrsko sejo sveta MO Ptuj, ki bo obravnavala tudi delovno gradivo proračuna za leto 2007, posebej še v delu, ki zadeva četrt Panoramo. Praviloma naj bi se četr-tni svet sestal desetkrat letno, za toliko sej je predvidena tudi sejnina. Vse, kar bodo oddelali več, ne bo plačano. Sejnina za člana četrtnega sveta znaša 4700 tolarjev neto, za predsednika pa 9410 tolarjev neto po seji.
MG
DAJTE SLIK PROSTOR!
LCD Samsung Rome 5 LE-32R32B za 24 obrokov po 8.325 SIT (34,74 eur) ali199.800 SIT (833,7s eur)
v VSEH TELETRCOVINAH Z BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM
Nagradna igra
20 srečnih
Več na
www.telekom.si
Teiekom^
Slovenije
Dornava • S prve, konstitutivne seje
To pa boli, boliiiii ....
Prva, konstitutivna seja novega dornavskega občinskega sveta se odlikuje po treh posebnostih: prvič se je odvijala v novi sejni dvorani v novi občinski stavbi, bila je bliskovito hitra in od prve do zadnje točke jo je vodil zdaj že bivši župan Franc Šegula, ki je ob tej priložnosti svetniškemu zboru natančno prebral vse, kar je bilo v občini narejenega v osmih letih.
Prve tri točke dnevnega reda (imenovanje tričlanske komisije za potrditev mandatov, poročilo OVK o izidu volitev in potrditev mandatov članov občinskega sveta ter župana) so bile „oddelane" v slabih desetih minutah, nato pa je sledilo poročilo župana Franca Šegule o že odobrenih in pričakovanih državnih in evropskih finančnih sredstvih za investicije v občini Dornava. V zelo natančno sestavljenem poročilu je bilo slišati, da je v proračunu RS v letu 2008 predvidenih 120 milijonov za obnovo in sanacijo mostu čez Pesnico, od Direkcije za ceste 60 milijonov za krožišče v Do-rnavi, EU naj bi že odobrila 40 milijonov tolarjev za izdelavo projekta obnove baročnega dvorca. Prav tako naj bi bilo s strani Direkcije za železniški promet odobrenih več železniških prehodov ter cestnih povezav, občina Dornava pa naj bi že v letošnjem letu dobila na račun dobrih 113 milijonov zagotovljenih nepovratnih sredstev za več zadev. Nadalje je Franc Šegula pojasnil, da so bila predvidena sredstva za naložbe v občini v letošnjem letu v višini 228 milijonov tolarjev, po sklepih občinskega sveta pa je bilo izvedenih kar za dobrih 430 milijonov tolarjev investicij. Največ je zahtevala nova občinska stavba (273,8 milijona), obnova šolske kuhinje je zahtevala 31,7 milijonov, kanalizacija 76,7 milijonov in ostala infrastruktura 47,8 milijona tolarjev. „V letošnjem letu bomo iz proračuna lahko poravnali še obveznosti v višini 75 milijonov tolarjev. Kljub tako velikim investicijam in še nabavi pohištva za upravno stavbo, nam bo ob koncu leta ostalo samo še približno 170 milijonov nepokritih obveznosti! Te bomo morali poravnati z dolgoročnimi ali kratkoročnimi krediti, ki so jih že in jih še bodo uredili izvajalci del, če bo potrebno," je predvideno sanacijo minusa pojasnil Šegula ter potem še dodal, da bi lahko ves dolg (170
Novi dornavski občinski svet je na prvi, konstitutivni seji še vodil bivši župan Franc Šegula, ki si je dal duška in povedal vse, kaj je bilo narejenega in kaj bi moralo še biti v naslednjih dveh letih.
milijonov) poravnali približno v treh letih zgolj že na račun povečanega državnega denarja, ne da bi kakorkoli zmanjšali investicije, saj bo občina v skladu z novim ZFO dobivala letno 50 milijonov tolarjev več.
Šegula sam zahteval Računsko sodišče
Šegula je v nadaljevanju še analiziral potek financiranja kanalizacije, pri čemer je poudaril, da je za izvedbo tega projekta občina dobila kar 90 odstotkov denarja, samo 10 odstotkov pa mora pokriti iz lastnega proračuna. Dolgoročni kredit za kanalizacijo, ki znaša 75 milijonov tolarjev pa naj bi v dogovoru pokrivali s sredstvi, ki jih vsako leto zberejo iz naslova ekološke takse.
Koliko se bodo državni uradniki in državne službe držale dogovorov (sklenjenih z zdaj bivšim županom), je težko napovedati, dejstvo pa je, da je in bo pred novim županom težko breme ...
Ob koncu finančnega poročila pa je Šegula povedal še: „V vseh osmih letih mojega župa-novanja sem delal vestno, pošteno in z minimalnimi stroški občinske uprave. Prvi mandat
Rajko Janžekovič: „Ce občina daje poroštvo, mora tudi za to imeti soglasje sveta! Mi pa o tem nismo vedeli nič! Zakaj nismo bili s tem seznanjeni? Nas, svetnike, bi kot župan o načinu kreditiranja ali pač pokrivanja teh naložb morali obvestiti! In kaj vse bom še moral odkriti, kaj vse me še čaka kot župana?!"
sem delal volontersko in sem vsa štiri leta vsaki mesec svojo plačo podaril našim občanom v stiski ali pa različnim društvom. Drugi mandat sem delal kot nepoklicni župan in sem na mesec prejemal plačo 93.000 tolarjev. Obračunaval sem si minimalne potne stroške ali pa še to ne, lokalne kilometrine nikoli! Nekateri pa so zaradi uspešnosti mojega dela izrekli veliko neresnic na moj račun, zato sem 15. novembra osebno podal pismeno pobudo Računskemu sodišču za revizijo poslovanja v občini Dornava! Čas oz. zgodovina bo pokazala, kako je bil kdo uspešen kot župan v občini Dornava!"
Zadnji tango bivšega in bodočega
Tu se je poročilo bivšega župana končalo in seja bi se skoraj zaključila, če se ne bi oglasil novoizvoljeni župan Rajko Jan-žekovič: „Po informacijah, ki sem jih pridobil, naj bi bil dolg občine precej drugačen kot ga danes navajate! Med drugim naj bi samo CP Ptuj občina dolgovala okrog 60 milijonov tolarjev!"
Franc Šegula: „Tvoje informacije so netočne. Povedal sem, da ima občina skupno 170 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti in ta podatek je resničen!" Sledilo je nekaj vročega skakanja v besedo, ki se mu nista odrekla ne en ne drugi; Rajko je vztrajal na podatkih o milijonskih dolgovih do CP in do Gradisa (v obeh primerih naj bi šlo za po 60 milijonov tolarjev), Šegula pa ga je prekinjal z besedami, da naj bo korekten, da so vse investicije narejene na podlagi sklepov občinskega sveta, da so se vsi svetniki skupaj z njim zavedali, da brez zadolževanja ne bo šlo in so danes lahko ponosni na vse kar so naredili in kar imajo ter da je dolg občine v primerjavi z vsem zelo majhen.
Besedni dvoboj se ni nehal in niti z magnetogramskega zapisa ne bi bilo možno natančno
povzeti, kaj vse sta si poskušala dopovedati moža za mizo. Proti koncu besedovanja je Šegula povedal: „Občina ni nosilec nobenega kredita, razen omenjenega 75-milijonskega za kanalizacijo. Kredite so doslej najeli naši izbrani izvajalci, občina pa nastopa kot porok, kar pomeni, da bo odplačevala anuitete oz. Pač ta kredit. Ta varianta ni nič posebnega, uporabljajo jo tudi v drugih občinah in je tudi najcenejša varianta za poplačilo dolgov. Ko govorim o 170 milijonih neporavnanih obveznosti, gre prav za ta dva kredita, ki sta jih najeli omenjeni dve podjetji v skupni vrednosti 120 milijonov, potreben pa bo še kakšen, zato govorim o toliko višji cifri!"
Janžekovič pa je na to razlago odvrnil: „O tem svetniki nismo vedeli nič! Povejte, vi, ki ste danes tukaj in ste bili svetniki tudi v prejšnjem mandatu, ali ste kaj vedeli o tem?! (oglasil se ni nihče, so pa vsi pogledali v tla, op. a.). In poleg tega, če občina daje poroštvo, mora tudi za to imeti soglasje sveta! Mi pa o tem nismo vedeli nič! Zakaj nismo bili s tem seznanjeni? In kaj vse bom še moral odkriti, kaj vse me še čaka kot župana?!"
Franc Šegula: „Vse je zapisano v tem poročilu in vse se vidi! In ne govorite, da ne veste! Ko ste sprejemali in potrjevali naložbe, ste zelo dobro vedeli, da so višje od načrtovanih in da bo zanje potrebno več denarja!"
Rajko Janžekovič: „Da, to je res! Vendar bi nas, svetnike, o načinu kreditiranja ali pač pokrivanja teh naložb morali kot župan obvestiti!"
Franc Šegula: „Saj sem že povedal, da danes vse občine delajo tako, ker je to najcenejši način plačevanja dolgov! Leasing je veliko dražji! Smo pa zato naredili čudo in takšen dolg kot ostaja je minimalen v primerjavi s tem, kaj vse smo uspeli narediti. Vsaka druga oblika kreditiranja bi bila dosti dražja!" razčiščevanje se je umirilo šele z Janžekovičevim nekoliko bolj umirjenim stavkom, da ne oporeka ugodnosti tovrstnega poplačevanja dolgov, da pa nikakor ni prav, da svetniki niso s tem seznanjeni in pika.
Čisto na koncu so se potem še nekako zedinili, da bo potrebno (šele) na naslednji seji, ki jo bo že sklical novi župan, imenovati KVIAZ ter novo volilno komisijo, saj je bil Rajko Janžekovič izvoljen tudi kot svetnik, zato bodo potrebne nove volitev za nadomestnega člana občinskega sveta. Morda bo tokrat izvoljena celo ženska predstavnica - trenutno namreč v dornavskem občinskem svetu meljejo samo moški - tako kot v gorišniškem ...
SM
Od tod in tam
Sv. Ana • Konstitutivna seja
V začetku novembra so se na 1. redni - konstitutivni seji sestali novoizvoljeni svetniki občine Sv. Ana. Sejo je sklical dosedanji župan Bogomir Ruhitelj, ki se je v začetku seje zahvalil vsem s katerimi je skupaj delal. V govoru ni pozabil tudi tistih, ki so mu metali polena pod noge in spomnil na investicije, ko so v kraju gradili vodovode. Poudaril je, da ni bilo lahko in dejal: »Kdor ne spoštuje preteklosti, ni vreden prihodnosti. Pri svojem petindvajsetletnem delu v politiki sem spoznal, da se pošteno delo ne ceni in ne spoštuje.« Ob koncu je novemu vodstvu občine zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Poročilo o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta je podala predsednica občinske volilne komisije Renata Trajbar Kurbos. Svetniki so najprej imenovali začasno komisijo za potrditev mandatov. Sledila je potrditev mandatov članom občinskega sveta in sprejem ugotovitvena sklepa o izvolitvi župana Silva Slačka. Svetniki so na prvi seji imenovali še člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Breda Špindler, Dušan Kokol in Franc Jerebic.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Certifikat za prleško tunko
Ko je pred šestimi leti bilo ustanovljeno Društvo za promocijo in zaščitoprleških dobrot je njegova osnovna naloga bila zaščiti izvirne kulinarične dobrote, kamor prav gotovo sodi tudiprleška tunka. Je tradicionalno živilo, etnografsko in etnološko vezano na območje Prlekije in se uvršča v kulinarično posebnost, ki se je razvila in ohranila vse do današnjih dni v domači in industrijski proizvodnji. Društvo je želelo zaščititi avtohtonost in prepoznavnost te specialitete pred morebitnimipotvorbami in zlorabami njenega imena. Prleška tunka, si je leta 2005 s strani Ministrstva za kmetijstvo pridobila zaščito geografske označbe, kar pomeni, da je živilo iz območja, katerega ime nosi. Na nedavni slovesnosti v Ljutomeru je priznanje s certifikati prejelo pet proizvajal-cev:podjetje MIR iz Gornje Radgone, kmetija Vargazon iz Cvena ter tri zasebne mesarije: Hanžekovič iz Veržeja, Gom-boc iz Šratovcev in Podplatnik iz Ormoža.
N.Š.
Gorišnica • Katrejino
Minuli petek zvečer so se z dvorišča Dominkove domačije v Gorišnici spet slišali veseli zvoki in zagnano petje. KD Mala vas je namreč že tradicionalno pripravilo srečanje na dan goda Katarine, t. i. Katrejino, na katerega so bili vabljeni vsi, ki so se želeli malo poveseliti, hkrati pa ohraniti star ljudski običaj. O njem je nekaj besed povedala tudi gospa Angela, hči nekdanje gospodarice znane Dominkove domačije, ki je na ta dan prav tako praznovala, saj ji je bilo ime Kata: „Veste, moja mama je bila vsakokrat zelo vesela, ko so prišli ljudje in ji kaj zapeli za godovno. Je lepo, da se to še danes ni pozabilo!" Med zbrano druščino na dvorišču je bilo - jasno - tudi nekaj Katik, Kat, Katarin (kakorkoli že) in te so organizatorji obdarili s cvetom v znak pozornosti. Moškega Kateka pa ni bilo ... Prijeten večer, letos tudi izjemno topel, se je po kulturnem programu zavlekel še precej pozno v noč, saj na mizah ni manjkalo vina in dobrot - med njimi tudi pekočih „sirekov" s papriko in kumino, da je lažje teklo po grlu...
SM
Foto: ZS
Foto: SM
Foto: NS
Foto: SM
Foto: SM
Lenart • Janša in Baluh sta se sestala s predsednikom Zveze Romov Slovenije Jožkom Horvatom - Mucem
Premier pozval k strpnosti
Premier Janez Janša se je minuli petek, po državni proslavi v Lenartu, v prostorih OŠ Lenart sestal s predsednikom Zveze Romov Slovenije Jožkom Horvatom - Mucem, s katerim sta se pogovarjala o trenutni situaciji glede reševanja konkretnega problema romske družine, ki je začasno v Postojni, govorila pa sta tudi o predlogu zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada v četrtek poslala v parlamentarno proceduro.
Po besedah premierja Janeza Janše bo predlog zakona omogočal, da končno, v skladu z ustavo dobimo celovito pravno podlago za reševanje takšnih in podobnih problemov. Na tej podlagi bo tako možno sožitje in bivanje med romsko skupnostjo v različnih delih Slovenije, kjer je situacija deloma tudi različna, in večinskih prebivalstvom. Kot je poudaril predsednik vlade, bo to v skladu s predlogom zakona možno na način, ki zagotavlja mir in varnost obojim, normalno šolanje romskih otrok, s tem pa tudi ustvarjanje osnovne podlage za normalno življenje ter poznavanje ene in druge kulture. »Zakon bo tudi omogočal poseg v prostor in legalizacijo romskih naselij tam, kjer za to obstajajo pogoji, ki omogočajo, da se ta legalizacija izvede brez nevarnosti za okolje ali za okoliško prebivalstvo. To je bil namreč doslej največji problem. Od preko 100 romskih
naselij v Sloveniji, jih je 70 nelegalnih, kar je osnovni vir konfliktov v številnih krajih oziroma občinah v Sloveniji.«
Glede aktualnih dogodkov je premier dodal, da vlada vlaga velik trud v iskanje ustrezne lokacije za družino Strojan. »Vlada zelo ceni prizadevanja Zveze Romov Slovenije in njihovo konkretno pomoč pri reševanju tega problema. Za razliko od mnogih, ki samo govorijo in kritizirajo, Zveza Romov Slovenije aktivno pomaga in umirja razmere ter tako vpliva na to, da bi se popravilo tudi ozračje, v katerem bo možno najti tudi konkretno rešitev. Če bi tudi nekateri posamezniki na romski strani z Dolenjske delovali podobno, potem bi morda rešitev že našli,« je prepričan premier. Rešitev, da bi omenjeni družini zagotovili bivanje v kakšnem od obstoječih romskih naselij, se je po besedah premierja izkazala za precej nerealno, ker bodisi ta
družina ne želi v določeno naselje, bodisi druga naselja ne želijo sprejeti te družine. »Ne gre samo za vprašanje strpnosti in tolerance med Romi in večinskim prebivalstvom, ampak gre tudi za vprašanje strpnosti in sožitja med Romi samimi,« je poudaril predsednik vlade.
Enako kot Janša se je tudi Horvat zavzel za aktivno sodelovanje vlade in Zveze Romov Slovenije pri iskanju rešitve problema romske družine Strojan in tudi ostalih težav, ki jih imajo Romi. »Zadeva ni lahka in zato od vseh prebivalcev Slovenije pričakujemo, da strpno in v duhu sožitja najdemo rešitev,« je poudaril Horvat. Po njegovih besedah primer Strojan nikakor ne sme biti model reševanja romske problematike v drugih okoljih.
Horvat je prav tako opozoril na problem nelegalnih romskih naselij. »Tam, kjer romska naselja niso legalizi-
Predsednikvlade Janez Janša in direktor vladnega urada za narodnosti mag. Stanko Baluh sta se v prostorih OŠ Lenart sestala s predsednikom Zveze Romov Slovenije Jožkom Horvatom - Mucem.
rana, je potrebno z mirnim dialogom priti do rešitve, ki bo zadovoljila tako Rome kot večinsko prebivalstvo,«
je dejal. Ob tem je poudaril, da sodelovanje Zveze Romov Slovenije z vlado in njenimi organi nikoli ni bilo sporno.
»So pa določeni problemi, ki terjajo nadaljnje reševanje,« je še dodal Horvat.
Zmago Šalamun
Ormož • 1. seja občinskega sveta
Uspešen začetek novega sveta
V ponedeljek popoldne se je zgodila 1. redna seja ormoškega občinskega sveta. V novem sklicu šteje svet le 20 svetnikov, ki jih vodi župan Alojz Sok.
Dnevni red je bil bolj formalne narave, saj je v začetku delovanja potrebno potrditi mandate in formirati različne komisije. Zanimivo je, da je v novem občinskem svetu kar
četrtina žensk. Tone Luskovič, predsednik občinske volilne komisije je predstavil izide volitev in opozoril, da so imeli težave s predlaganimi kandidati za volilne odbore, saj je
bilo menda kar 80 % vseh novincev, ki še niso nikoli delali v takšnih telesih. Zato je bil zlasti v prvem krogu, na nekaterih voliščih, velik problem, ko je bilo treba ugotoviti izid
in napisati zapisnike. Nekateri predlagani kandidati pa so od članstva v volilnih odborih tudi odstopili, saj jih menda nihče niti ni vprašal, ali sploh želijo sodelovati. Zato je Lu-
Svetniki in svetnice občinskega sveta Ormož z županom Alojzom Sokom.
skovič zaprosil predstavnike političnih strank, da v bodoče pri predlogih upoštevajo pripravljenost in usposobljenost predlaganih kandidatov. Razen teh neljubih zapletov, težav in pritožb ni bilo. Potrjeni so bili mandati svetnikov: Bogomir Luci, Franc Zemljič, Branko Šumenjak in Valerija Kolenko iz SDS, Miroslav Tramšek, Stanko Pignar, Slavko Kosi in Ana Pevec iz LDS, Jožef Cajnko, Martin Hebar, Alojz Sok in Tanja Vaupotič iz N.Si, Veronika Vrbnjak in Jožef Hergula iz Desus, Emil Trstenjak in Olga Ozmec iz SLS ter Zlatan Fafulić - SD, Rado Antolič - Zeleni Slovenije, Stanislav Podgorelec - Aktivna Slovenija in mag. Bojan Burgar - Nestrankarska enotna lista. Ker je bil Alojzu Soku potrjen tudi mandat za župana, so sklenili, da mu preneha mandat svetnika, N.Si pa bo predlagala drugega kandidata.
Alojz Sok se je ob prevzemu mandata župana najprej svetnikom zahvalil za vso sodelovanje v preteklosti, prav tako tudi bivšemu županu Viliju Trofeniku, ki ga je povabil k
sodelovanju tudi v bodoče. Poseben pozdrav je namenil svetnicam, za katere upa, da bodo v občinski svet vnesle več sočutja in čustev, kot je bila navada doslej. Svet želi voditi v duhu konsenza, spoštovati in tolerirati pa namerava različnost. Pri delovanju v dobrobit občine Ormož upa, da bodo vsi preteklo pustiti za sabo in, da jih bo zanimalo predvsem to, kar je pred njimi.
Svetniki so izvolili tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Branko Šumenjak, člani pa so Rado Antolič, Slavko Kosi, Martin Hebar in Stanko Podgorelec.
Ker se približuje tudi čas podelitev občinskih priznanj, so morali čim prej konstituirati še komisijo za imenovanja in odlikovanja. V njej bodo sodelovali Jože Cajnko, Valerija Kolenko Veronika Vrbnjak, Olga Ozmec in Stanko Pignar.
Po seji je bila v sosednji dvorani ormoškega gradu še priložnostna pogostitev, prisotni pa so za dobro sodelovanje nazdravili s penino.
vki
Foto: ZS
Foto: vki
Ptuj • Krajani ob Volkmerjevi so spet hudi
Zakaj začasne antene še niso odstranili?
Kmalu bo leto dni, odkar je stanovalce ob Volkmerjevi cesti ter ob ulici 5. Prekomorske brigade razburil na hitro postavljen antenski stolp, ki ga je postavil Mobitel, ob robu zunanjih skladišč podjetja Tehcenter, le okoli 25 m stran od stanovanjskih blokov. Čeprav so pri Mobitelu takrat pojasnili, da gre le za začasno postavitev, antene še vedno niso odstranili.
Naj malce spomnimo: tik pred koncem lanskega leta je sredi prazničnega decembra prebivalce blokov ob Volkmerkjevi cesti in ulici 5. Prekomorske brigade močno presenetil okoli 8 m visok antenski stolp, ki so ga v enem dnevu na hitro postavili delavci družbe Mobitel na kovinskem kontejnerju ob robu skladišča podjetja Tehcenter. Močno jih je ujezilo predvsem dejstvo, da so antenski stolp postavili le okoli 25 m stran od najbližjih stanovanjskih blokov, pa tudi, ker jih nihče ni vprašal, če to sploh lahko storijo, saj so prepričani, da je zaradi močnih elektromagnetnih valov antene ogroženo njihovo zdravje.
Ko smo v začetku januarja povprašali na Inšpektorat za okolje in prostor v Prešernovi ulici na Ptuju, ali vedo kaj se dogaja in za kaj pravzaprav gre, nam je gradbena inšpektorica Marta Marek Berlič med drugim pojasnila, da je zadeva sicer še v postopku preverjanja pri Telekomu, vendar pa po do tedaj znanih podatkih naj ne bi šlo za kršitev zakona o graditvi objektov: "Gre za anteno, ki je postavljena le kot začasni objekt na kovinskem zabojniku, ki šteje kot pomožni tele komunikacijski objekt in po do sedaj zbranih podatkih sodi med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje," je pojasnila Berli-čeva ter dodala, da je lastnik zemljišča na katerem je postavljena začasna antena Teh-center Ptuj oziroma lastnik tega podjetja Jože Bregar.
Lastnik Tehcentra Jože Bregar nam je tedaj sicer na kratko, a vljudno pojasnil, da je del zemljišča, na katerem je antena, dal v najem družbi Mobitel, in dodal svoje trdno prepričanje, da je vse v skladu z zahtevanimi predpisi ter zakonodajo. Zelo pomirjujoče je na stanovalce blokov ob Volkmerjevi cesti in ulici 5. Prekomorske brigade delovalo tudi poročilo o poteku meritev elektromagnetnega valovanja, ki jih 14. januarja opravil Stanko Gajšek, strokovni sodelavec slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje - Slovenian Quality. V poročilu je namreč zatrdil, "da so meritve visoko frekvenčnega neioniziranega elektromagnetnega sevanja bazne postaje operaterja mobilne telefonije Mobitel ob Volkmerjevi cesti v Ptuju pokazale, da so sevalne obremenitve na vseh osmih merilnih točkah, ki so jih izbrali stanovalci najbližjih stanovanj sami, pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa slovenska zakonodaja. Vendar je želja
Krajane moti, ker začasna, a očitno sporna Mobitelova antena stoji ga stanovanjskega bloka.
Foto: M. Ozmec
le okoli 25 m stran od najbližje-
Jože Gajšek, strokovni sodelavec inštituta Slovenian Quality, med najbližja stanovanja.
Foto: M. Ozmec
merjenjem sevanja antene na
krajanov, da se fiksna bazna postaja, s katero nameravajo nadomestiti to začasno bazno postajo, umakne iz naselja, na enega od okoliških hribov."
Poročilo je podkrepljeno z izpisi posameznih meritev, ki so bila opravljena v več stanovanjih v blokih ob Volk-merjevi cesti in ulici 5. Prekomorske brigade, med drugim pa je zapisano tudi : "Začasna bazna postaja ima tri celice, od katerih vsaka celica pokriva 120-stopinjski prostor, na vsaki celici pa delujejo po štirje oddajniki, od katerih vsak oddajnik deluje z močjo 8W." Kot pojasnilo pa je ob koncu poročila med drugim zapisano, da frekvenca, ki jo uporablja mobilna telefonija sodi v kategorijo neionizira-nih sevanj, za razliko od ioni-ziranih sevanj, kot so recimo radioaktivna inrentgenska sevanja. Ionizirana sevanja lahko tkiva poškodujejo, ne-ionizirana pa ne, če so pod dovoljeno vrednostjo.
V zvezi z omenjeno anteno smo se obrnili tudi na druž-
bo Mobitel, kjer nam je Lara Ham, tedaj vodja službe za stike z javnostmi, prav tako zatrdila, da je sprejemno-od-dajna postaja postavljena zgolj začasno, zato, da omogoča pokritost signala GSM, medtem ko urejajo ustrezno trajno rešitev mobilnih telekomunikacij na tej lokaciji. Med drugim je tudi pojasnila, da ima omenjena sprejemno-oddajna postaja 3 antene z močjo 32W, da je njena skupna moč 96W in da njen vpliv na okolje ne dosega mejnih vrednosti, zato je sprejemljiva za okolje, kar je z ustreznimi meritvami ugotovil tudi slovenski inštitut za kakovost in meroslovje.
Vsi so torej zatrdili, da gre pri omenjeni anteni tik ob spalnem naselju le za začasno rešitev, morda tudi zato, da bi pomirili duhove stanovalcev v njeni neposredni bližini. Pa jih tudi so, saj se je čez poletje vse lepo poleglo in umirilo. Prejšnji teden pa je na enem od hišnih sestankov stanovalcev v ulici 5. Prekomor-
ske brigade mlajši oče dveh otrok ponovno postavil vprašanje: "Kaj je s to "frdamano" anteno, za katero so obljubili, da je le začasna in da jo bodo v nekaj mesecih odstranili?! Zakaj še vedno stoji tukaj in
seva na nas, na naše otroke in škoduje našemu zdravju?" To vprašanje je med stanovalci sprožilo pravi plaz ogorčenih izjav in bojda celo groženj, češ, "če antene ne bodo odstranili oni, jo bomo pa mi.!" Slišati je bilo tudi, da naj bi med letom delavci Mobitela na omenjeno začasno anteno pritrdili še nekaj raznih dodatkov, s čimer je izražena resna bojazen, da je sedaj sevanje močnejše kot tedaj in torej zdravju ljudi bolj nevarno.
"Začasna" antena do nadaljnjega ostaja na isti lokaciji
O tem smo v ponedeljek po telefonu seznanili družbo Mobitel, d. d., in zahtevali pojasnilo ali pa vsaj odgovor na vprašanje, kdaj bodo očitno že sporno, še vedno pa seveda začasno anteno vendarle odstranili iz neposredne bližine stanovanjskih blokov? In že naslednji dan smo po elektronski pošti prejeli kratek odgovor Darinke Pavlič Kamien, ki sedaj v Mobitelu vodi Službo z odnose z javnostmi, v katerem je zapisano:
"Spoštovani! Že v začetku letošnjega leta smo vam sporočili karakteristike antenske postaje in navedli študije, ki izkazujejo sprejemljivost postaje, ki vam jih v ponovno pošiljamo v prilogi. Tako navajamo le odgovore na vaša vprašanja. Z omenjeno začasno sprejemno oddajno postajo zagotavljamo kakovostno uporabo storitev mobilnih telekomunikacij GSM. Okoliški krajani so namreč imeli težave s signalom, zato je bila tudi izbrana začasna, vendar pa učinkovita, rešitev. Vsekakor si v družbi Mobitel prizadeva-
mo za trajno in učinkovito rešitev na drugi lokaciji. Točnih rokov izgradnje stalne spre-jemno-oddajne postaje še ne moremo opredeliti, saj je to odvisno predvsem od poteka upravnih postopkov. Trenutno smo v fazi pridobivanja vse potrebne dokumentacije in dovoljenj. Po izgradnji na novi lokaciji bomo začasno postajo na stavbi Tehcentra odstranili. Vsekakor si bomo v Mobitelu prizadevali, da trajno rešitev uredimo takoj, ko bomo zanjo pridobili vsa potrebna dovoljenja."
Naj ob koncu dodamo, da so nam po dosegljivih podatkih zakonsko določene vrednosti vplivov sevanja na okolje v Sloveniji do 10-krat nižje, kot jih poznajo druge države Evropske unije. V Mobitelu pa zatrjujejo, da omenjena začasna sprejemno-oddajna postaja na Ptuju to v celoti izpolnjuje, saj imajo zanjo na voljo strokovno študijo Inštituta za neionizirana sevanja (INIS), ki je bila izdelana prav za delovanje začasnih sprejemno-oddajnih postaj. Za tiste, ki še vedno niso potešili svoje radovednosti o elektromagnetnem valovanju in sevanju in morda v vse skupaj še vedno dvomijo, pa dodajamo še naslov spletne strani Svetovne zdravstvene organizacije združenih narodov - WHO, ki glasi www.who.int/peh-emf/en/. Lahko si ogledate spletno stran Mednarodne komisije za varstvo pred ne-ioziranimi valovanji ICNPR, ki glasi www.icnrp.de ali pa spletno stran foruma EMS, to je slovenskega projekta, ki skrbi za objektivno, nepristransko ter strokovno podporo komuniciranja in promocije najnovejših znanstvenih stališč glede možnih vplivov elektromagnetnih delovanj na ljudi in okolje www.forum-ems.si.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Krajani trdijo, da naj bi med letom na anteno pritrdili še nekaj naprav, kar naj bi sevanje povečalo.
Sv. Andraž • Praznovali občinski praznik
V kulturnem programu letos prvic otroci Iz vrtca
Minulo soboto so v občini Sv. Andraž praznovali 8. občinski praznik. Slovesnost se je pričela ob 18. uri z otvoritvijo razstave društev. Sedmo zaporedno razstavo so tudi letos pripravili v kletnih prostorih hiše Borisa Toša v Vitomarcih. Na razstavi so člani vinogradniško-sadjarskega društva razstavili 51 vzorcev vin, ki jih razstavlja 22 članov, ob njih pa so razstavljali še: sedem večjih in šest manjših sadjarjev s starimi sortami jabolk, čebelarji, 18 članic Društva gospodinj Vitomarci, lovci, ki so letos razstavili 59 trofej in zgodovino LD Vitomarci od leta 1949 naprej ter tudi učenci domače osnovne šole.
V prostorih društva upokojencev pa je na ogled razstava starih fotografij z naslovom Kako smo živeli nekoč in danes. Na ogled je 62 večjih fotografij in nekaj manjših.
Po otvoritvi razstave pa se je v telovadnici osnovne šole pričela osrednja slovesnost ob 8. občinskem prazniku. V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbor, odrasla in otroška gledališka skupina, gledališka skupina Kalimero in recitatorska skupina, vse iz KUD Vitomarci. Kulturni program se je prepletal z igranimi odlomki, saj v teh dneh mineva 111 let, odkar je bila uprizorjena prva igra Krojač lipe. Zraven članov KUD Vitomarci so nastopili še otroci iz vrtca in učenci domače osnovne šole. Zbrane je pozdravil in spregovoril o investicijah župan občine Sv. Andraž Franci Krepša. Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Plakete občine so prejeli Darko Roj s za dosežke na podro-
•RAINIK OBČINE SV. ANDRAŽ {M
vsLOVHjsKmeoRii;^ W
Prejemniki občinskih priznanj skupaj z županom Francijem Krepšo.
čju športa, povezovanja mladih in organizacije športnih prireditev, Vinko Kocuvan za dosežke na področju gasilstva in Leopoldina Firbas za dolgoletno delo v kulturnem društvo in društvu gospodinj. Grb občine pa je prejel Ivan Bezjak za življenjsko delo na področju pleskarstva. Župan Franci Krepša pa je na slovesnosti
učencem, ki so v lanskem šolskem letu zaključili šolanje v OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž in so vsa leta dosegli odlični uspeh, podelil zlate petice. Prejeli so jih Lea Vršič, Daniel Zorec in Kristjan Majer. Župan Krepša pa se je dosedanjim svetnikom zahvalil za dobro delo in jim podelil grbe občine. Po končanem uradnem delu je potekalo
Obrtna zbornica Ormož ima trenutno okrog 248 članov. Ob prehodu gospodarske zbornice na prostovoljno članstvo so začeli pridobivati tudi prostovoljne člane. GZ je namreč pred leti, ob močnem lobiranju, prevzela veliko članov iz obrtne zbornice, predvsem lastnikov barov in trgovcev. V OZ je bil takrat velik osip, ormoška je izgubila skoraj 100 obratovalnic. Sedaj pa s posebnimi akcijami poskušajo pridobiti te nekdanje člane spet nazaj. V vseh zbornicah po Sloveniji je največ avtoprevoznikov, naslednji po številu so gradbinci, trgovci in gostilničarji.
Člani se na obrtno zbornico obračajo predvsem v zvezi s vprašanji s področja delovne in finančne zakonodaje in do-
registracije dejavnosti. »Žal je tako, da se člani na nas obrnejo velikokrat že prepozno, šele ko izčrpajo vse druge možnosti, ko vrag že vse jemlje, pridejo še k nam. Škoda, da se ne oglasijo pri nas takrat, ko je še mogoče kaj napraviti,« je povedal Ivan Babič.
Obrtniki imajo svoj časopis
V pol leta, odkar deluje nov tim, so poskušali dati čim več poudarka družabnim dejavnostim, tako so se člani srečali na pikniku in športnih igrah, izvedli pa so tudi tradicionalno srečanje ustanoviteljev obrtnih zbornic Ljutomer in Ormož. Tudi obiskom sejmov posvečajo
Letos so prvič nastopili tudi malčki iz vrtca.
Ormož • Iz obrtne zbornice Ormož
Polno dela in zabave
Vodenje Območne obrtne zbornice Ormož je pred pol leta prevzel Ivan Babič, ki je pomladil tudi UO zbornice. Skupaj z novim sekretarjem Damjanom Šti-blarjem so se pogumno lotili dela in obrtniki pravijo, da je čutiti nov veter.
Predsednik OOZ Ivan Babič je z novim, pomlajenim upravnim odborom in sekretarjem OZ Damjanom Stiblarjem zastavil nove smernice delovanja.
več pozornosti. Po dolgem času je bil avtobus za obisk Celjskega sejma spet poln, lani je bil polprazen. Uspelo jim je organizirati celo športno ekipo, ki je nastopila na obrtnem sejmu v Celju. V oktobru so na sejmu obrti, lova, ribolova in turizma v Varaždinu predstavili ormoško gospodarstvo, obrt in turizem. Zanimanje je bilo tako veliko, da je bil razstavni prostor pretesen za vse. »Poskušamo združevati vse ormoške subjekte, ne glede na to, ali so naši člani ali ne, preprosto zato, da bomo skupaj močnejši in bomo lažje skupaj nastopali,« je prepričan predsednik Babič. Navezujejo tudi stike z drugimi sorodnimi organizacijami v tujini - Hrvaški, Madžarski in Srbiji, predvsem z željo izkoriščanja možnosti sodelovanja.
Te dni je izšel tudi obrtniški časopis v 300 izvodih. Povzema dogodke, povezane z obrtništvo, aktivnosti obrtnikov in obvešča o _ aktualnostih s tega področja. Časopis je brezplačen in je namenjen članom, podjetjem, šolam in vsem, ki bi jih to utegnilo zanimati. Stroške izdajanja pokrijejo z reklamami.
Želijo povedati, kaj obrtniki potrebujejo
Ob ustanovitvi občin Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je Ivan Babič povedal, da si želijo dobro sodelovati z vsemi tremi župani občin iz katerih imajo svoje člane. Z upravno enoto pa menda že sedaj odlično sodelu-
družabno srečanje v telovadnici osnovne šole. Po končanem uradnem delu pa je sledilo dru-
jejo. Res pa je, da je razlika med posameznimi občinami, kar se razvitosti obrtništva tiče, zelo velika. »Vse je odvisno od ljudi, tudi drugod po krajih, ki niso na kakšni super lokaciji nastajajo manjše obrtne cone. Zlasti tisti obrtniki, ki iščejo cenejšo delovno silo, se odločajo za take kraje. Žal je potekal dosedanji tok urejanja obrtne cone v Ormožu povsem mimo obrtne zbornice, slabo smo bili seznanjeni z aktivnostmi. Seveda smo zadovoljni, da se je sploh kaj začelo dogajati, vendar, če bo nov župan želel sodelovanje, smo pripravljeni tudi pomagati, poiskati izkušnje iz drugih krajev in sugerirati kaj obrtništvo in industrija v Ormožu rabita. Nekatere naše firme že preraščajo iz obrtnih delavnic v male industrijske obrate.«
Največje skrbi obrtnikom povzroča Dom društev, ki je potreben prenove. Predlogov o možni prenovi je bilo veliko, vendar prevelike zagretosti pri štirih lastnikih ni. Na nedavnem sestanku lastnikov so ustanovili sklad, v katerega vsa društva plačujejo po 100 evrov na mesec. Ribiči trenutno prodajajo svoj delež, ki znaša kakšnih 19 % lastništva celotnega doma. Lastniki so si edini, da bo spomladi potrebno sanirati temelje, ki jih je napadla vlaga.
Zbornica se financira iz članarin, od oddajanja počitniških zmogljivosti, opravljanja uslug Vem in najemnine pisarn. Tako se nabere okrog 20 milijonov letno. Najet imajo dolgoročen kredit za plačevanje parcele na Pagu in urejanje počitniških kapacitet. Zbornica zaenkrat še posluje z zgubo, vendar predvsem zaradi velike vrednosti objektov in s tem povezane amortizacije.
Najbolj aktualne so trenutno priprave na jutrišnji obrtniški ples, za katerega je že 120 prijav in se bo zgodil ponovno po dolgih 12-ih letih. Viki Klemenčič Ivanuša
žabno srečanje s pogostitvijo v telovadnici osnovne šole.
V nedeljo dopoldan pa je bila slovesna sv. maša v počastitev farnega zavetnika. Po maši pa je sledila pogostitev
vseh prisotnih v organizaciji vinogradniško-sadjarskega društva, društva upokojencev, društva gospodinj in župnijskega sveta.
Zmago Šalamun
NALOŽBENO ZAVAROVANJE ZJAMSTVOMGLAVNICE Triglav ALFA
POVEČAJTE SVOJ
Uspešnost nevtralnih naložbenih strategijje neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov.
modra Številka
(((«080 555 555)
triglav
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: vki
Slovenija • Prašičja kuga na Hrvaškem
Kuga vedno bližje slovenski meji!
Lani, konec leta, ob prvih govoricah o pojavu prašičje kuge v sosednji Hrvaški, je bila vsa zadeva uradno zanikana. Letos, najprej poleti in ponovno v zadnjih nekaj dneh, pa je pojav prašičje kuge pri sosedih tudi uradno potrjen.
Prašičja kuga se je sicer poleti najprej pojavila v okolici Vukovarja, vendar takrat ni bilo v hrvaškem kmetijskem ministrstvu nobene panike, češ da so izvedli intenzivne ukrepe in se širjenja kuge ni bati. Novembra pa so jo odkrili precej bližje slovenski meji, in sicer v industrijsko-kmetijskem kombinatu (IPK) Osijek. Tam so kmetijski inšpektorji zaradi okužbe s klasično prašičjo kugo doslej že usmrtili kar 5500 prašičev, kar naj bi po besedah tamkajšnjega direktorja že povzročilo škodo v višini okoli 325 milijonov tolarjev Hrvaško kmetijsko ministrstvo zdaj pravi, da je do širjenja prišlo zaradi slabih varnostnih ukrepov in nenadzorovanega prometa med farmami.
Konec minulega tedna pa je direktor Veterinarske uprave Republike Hrvaške po telefonu obvestil Veterinarsko upravo RS o pojavu klasične prašičje kuge v kraju Turanj pri Karlovcu. Na gospodarstvu, kjer so bolezen ugotovili, že izvajajo potrebne ukrepe za preprečevanje
širjenja bolezni, vključno z usmrtitvijo več kot tridesetih prašičev.
„Ker se je bolezen pojavila relativno blizu slovenske meje, posebej opozarjamo vse rejce prašičev, da so posebej pozorni na možno prisotnost bolezni pri prašičih. Simptomi te bolezni so povečana temperatura pri prašičih, težka hoja, zmanjšan apetit itd. Če rejci opazijo takšne znake obnašanja, naj o tem nemudoma obvestijo veterinarja," so sporočili z Veterinarske uprave RS (VURS).
Prav tako še posebej opozarjajo vse prašičerejce, da naj upoštevajo vse predpisane ukrepe, ki so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenja bolezni živali, med katere spadajo: vse živali na gospodarstvu morajo biti ustrezno označene in evidentirane, tako da je mogoč nadzor in spremljanje od rojstva do pogina oziroma zakola živali; zagotoviti je potrebno zdravstveno neoporečno pitno vodo in krmo za živali, skrbeti za predpisane higienske razmere v objektih, kjer se re-
Klasična prašičja kuga na Hrvaškem se vse bolj širi proti Sloveniji.
Prepovedan uvoz iz Hrvaške!
„Uvoz živih prašičev in mesa v Evropsko unijo (torej tudi v Slovenijo) je iz Hrvaške že prepovedan! Izvajanje ali uvajanje novih oz. dodatnih ukrepov, kot je recimo kontrola živali na kmetijskih gospodarstvih, s strani slovenskih inšpektorjev tako ni potrebno," je za naš časopis povedal Matjaž Emeršič z MKGP.
dijo živali, ter v okolici objektov in v drugih prostorih, kjer se zadržujejo živali, ustrezno ravnati z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, iztrebki in izločki in kupovati nove živali iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem črede.
Kuga se lahko prenese tudi s
pnevmatikami ...
Da pa ne bi bilo nepotrebne panike, je treba povedati, da klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi (tudi če bi morda okuženo meso pojedli), se pa zelo hitro širi z gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo, saj je ob njenem pojavu nujna usmrtitev vseh živali, prepove se
prodaja oziroma trgovanje in izvoz s prašiči ter surovinami in izdelki, ki izvirajo od prašičev.
„Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki kakršnihkoli predmetov, opreme z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami - kar je sicer v Sloveniji prepovedano že od oktobra 2003 - ter ilegalnim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami," še opozarjajo z VURS-a. Torej, pozornost ne bo odveč, predvsem pa naj vsaj v kritičnem obdobju res velja, da se je nakupu nepreverjenega mesa ali prašiča čez mejo nadvse dobro izogniti.
SM
Slovenija • KGZS skrbi izvedba ukrepov
Ni konkretnih projektov
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v prvi polovici novembra prejela v obravnavo predlog programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 in zdaj na terenu zbira pripombe, ki jih bo konec meseca posredovala na kmetijsko ministrstvo. Medtem ko program namenja več sredstev za razvoj podeželja, pa zbornico skrbi predvsem izvedba posameznih ukrepov.
Kot je povedala vodja službe za razvoj podeželja pri KGZS Barbara Trunkelj, bo v obdobju 2007-2013 za razvoj podeželja skupaj namenjenih 1,6 milijarde evrov sredstev. Največ sredstev bo treba izkoristiti prvo leto, zato mora biti izvedba ukrepov v začetku programskega obdobja jasna. Ob tem Trunkljeva poudarja, da ni vnaprej pripravljenih konkretnih projektov. "Slovenska kmetijska politika bi potrebovala celostno strategijo razvoja podeželja," je prepričana. Kot je dodala, je treba imeti za prihodnje programsko obdobje resne razvojne usmeritve. Opozorila je tudi na premajhno upoštevanje dejanske potrebe in želja kmetov v programu, ki je v

Foto: SM
Že zdaj je jasno, da so v programu, ki ga je pripravilo MKGP, premalo upoštevane dejanske potrebe in želje kmetov.
večini nastal znotraj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot možen problem je izpostavila razmeroma hitro pripravo programa in nekaj novosti, med drugim metodološko os Leader, kjer je precej nejasnosti. Trunklje-va je še povedala, da je pri načrtovanju investicij kmetijska
svetovalna služba sodelovala le na področju prilagajanja na standard dobrega počutja živali in da še vedno ni jasna razmejitev, katere razvojne projekte bo na podeželju financirala regionalna politika in katere politika razvoja podeželja.
Predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Rok Sedminek je opozoril na dostopnost posameznih ukrepov, namenjenih mladim na podeželju, ter na problematiko nejasnih razpisnih pogojev pri projektih in na kratke roke za pošiljanje vlog. V.d. direktorice KGZS Nataša Belingar je v zvezi s tem poudarila, da bi bilo treba razpise prilagoditi različnim uporabnikom, jih odpreti,
uvesti primerno dolge razpisne roke in vzpostaviti kontinuiteto razpisnih pogojev. Belingarjeva sicer upa, da bo kmetijsko ministrstvo - ki naj bi usklajen program Evropski komisiji poslalo do konca leta - upoštevalo pripombe, ki jih bo na terenu zbrala kmetijsko gozdarska zbornica, in jih vključilo v program. Ta je po njenem mnenju izjemno pomemben za slovensko kmetijstvo in si zasluži širšo javno obravnavo. "V KGZS se zavedamo pomena dobrega medsebojnega sodelovanja med ustanovami, odgovornimi za razvoj kmetijstva tako na regionalni kot na državni ravni," je pojasnila Belingar-jeva.
sta
Svet je majhen
Vino - božji nektar
Deveti siovensiti festival vin, Ljubljana, hotel Slon. Ko pridem v drugo nastropje hotela in vstopim v halo, kjer potekajo prezentacije in degustacije, se takoj znajdem pred stojnico Ptujske kleti, kjer me ga. Valenko čaka s toplim na-smeliom. Spet sem doma.
Da, počutim se kot doma. Ko sem bil še otrok, me je prav »teta« Valenko vodila in soočala s skrivnostmi ptujskih kleti. Sprehajala sva se pod mestom, razglabljala o kvaliteti vina, ki ga je včasih pil tudi avstro-ogrski cesar v dunajskem dvorcu. Ptujske kleti, tako kot verjetno vsakemu otroku, ki jih je kdaj že imel možnost obiskati, so se globoko vklesale v mojo domišljijo, v odraslih letih pa spremenile v nostalgično domotožje.
Kot veliko Štajercev, imam izkušnje z vinom in trgatvami že iz otroških let. Vsako jesen se spomnim na vesele trenutke v Halozah, skupaj z družino. Moja mala puta, moja prva puta, še danes ponosno stoji v kotičku moje sobe. Slike prvih trgatev, kjer je prevladovala dobra volja in domače pesmi pa bogatijo družinske albume fotografij.
Veliko let sem preživel v tujini, ob vsaki vrnitvi na rojstni Ptuj so sorodniki poskrbeli, da se na pot ne bi ponovno odpravil brez potrebne zaloge domače proizvodnje, božjega nektarja kot Italijani imenujejo vino že iz rimskih časov. Po pravici povedano, sem se vedno spraševal, če ne pretiravajo, nikoli pa jim nisem povedal, da mi ga je na koncu včasih celo zmanjkalo.
Veliko lepih spominov me veže na vino iz našega področja. Ko sem v hotelu Slon začel preizkušati različne slovenske dobrote, se nisem mogel izogniti misli, kako radodarna je naša državica, mala evropska regija pa s tako visoko kvaliteto in količino vin!
Priznam. Po pravici povedano sem včasih varal proizvodnjo naših gričev s kakšno drugo slovensko znamko, a »naše« peneče vino je stalo na mizi pri vsakem silvestrovanju, pri vsakem rojstnem dnevu in tudi tisti dan, ko sem praznoval diplomo.
Peneče vino sem držal v rokah, ko sem nazdravil izidu moje prve knjige skupaj z ostalimi soavtoriji Ptujske buteljke sem podaril tudi predsedniku italijanske vlade. Poseben sivi pinot še danes krasi sprejemne prostore bivšega vodje neke obveščevalne službe, ker sem mu ga podaril, ne da bi vedel, da je alergičen na alkohol.
Naš sivi pinot sem našel pred leti na vinski karti neke sicilijanske restavracije. Izkoristil sem priložnost za predstavitev pridelkov mojih krajev italijanskemu načelniku vojne mornarice in vsem udeležencem kongresa Ladijske zveze, ki smo se skupaj našli ob tej priložnosti. Bilo je belo domače vino, tisto s katerim sem večkrat v zadnjih letih nazdravil na uradnih sprejemih pri Svetem sedežu. Vino najboljših letnikov sem podarjal veleposlanikom, s katerimi sem zadnje leta tesneje sodeloval.
Buteljko traminca sem podaril nekemu slovenskemu državnemu sekretarju, ki pa se je ustrašil, ker se je bal morebitnih posledic vezanih na protikorupcjiski zakon. S tramincem sva si pred božičem vse najlepše vedno voščila z ministrom, za katerega sem, preden so nas italijanski volivci poslali domov, risal mednarodne scenarije.
Modra frankinja je ogrevala večere s prijatelji v Rimu, ko sem jih vabil domov na dobre špagete carbonara, ki so moja specialiteta! Potomce starih Rimljanov, ki so od Ptuja, kjer je bil izvoljen, dobili enega od najbolj modrih in razsvetljenih cesarjev, Vespaziana, generala ki je svetu pustil Kolisej, Kapitolium in javna stranišča, sem tudi naučil znane slovenske napitnice pred dobrim kozarcem traminca, kot en hribček bom kupil, kol'ko kaplic, tolko let.
Neskončno število spominov me veže na uradne in manj uradne trenutke, ki sem jih zapečatil z dobrim kozarčkom naše vinske proizvodnje, zato bi me užalilo, če bi kdo mislil, da sem današnjo kolumno napisal po naročilu.
Današnja razmišljanja niso skrita reklama. Današnje misli, ki sem jih želel ponovno podoživeti in deliti s cenjenimi bralci, izvirajo iz iskrene hvaležnosti našim vinogradnikom in vsem tistim, ki sodelujejo v proizvodni verigi božjega nektarja. Vino je pijača in užitek, ki ne potrebuje reklame.
Vino iz našega čarobnega območja pa si tu in tam zasluži malo javne pohvale za vse lepe in pomembne trenutke, ki smo jih preživeli v njegovi družbi.
Dr. Laris Gaiser
Foto: SM
Ptuj • 6. festival Monodrame
Letos vabi žanrska raznolikost
Na Ptuju bo od 4. do 10. decembra potekal že 6. festival Monodrame. Zaradi obnove Mestnega gledališča bodo predstave potekale v prostorih Stare steklarske na Ptuju. Vse predstave se bodo začele ob 19.30. Selektor 6. festivala Monodrama Ptuj 2006 je Simon Šerbinek.
Pri selekciji se je odločil za monodrame, ki se žanrsko medsebojno razlikujejo. Na letošnji festival so se uvrstile predstave z bolj komičnimi in kabaretnimi vložki in tudi monodrame s tragičnimi občutenji. V času od junija 2005 do 30. septembra letos si je selektor 6. festivala Monodrame na Ptuju ogledal dvanajst monodram, izbral jih je šest, ki jih je ocenil kot umetniške. Izpolnjevale so kriterije kvalitetnega teksta, specifičnosti, aktualnosti, odstopanja od klišejev in obrtniških vzorcev. V prvi monodrami, ki bo na ogled 4. decembra pod naslovom Kot jaz, bo igrala in pela Lara P. Jankovič, na harmoniki jo bo spremljal Marko Brdnik. Posvečena je Edith Piaf. Premierno je bila izvedena septembra letos v Mestnem gledališču ljubljanskem v okviru festivala Ex ponto. Irena Mihelič bo nastopila v monodrami Primer počene zračnice ali dialog z golobom. Videli jo bomo 5. decembra, premierno je bila izvedena septembra 2005 v Stari steklarski Ptuj. Igralka v dialogu s samo seboj in ob kratkih vdorih novejše resničnosti povzema svoje življenje. Šestega decembra bo v vlogi Eve Braun, Hitlerjeve ljubice, nastopila Alenka Te-tičkovič, premiera je bila letos februarja v Cankarjevem domu. Eva Braun v bunkerju dve uri pred "koncem" zgodovine čaka na svojo smrt.
Foto: Črtomir Goznik
Rene Maurin, direktor Mestnega gledališča Ptuj: "Sesti festival Monodrame Ptuj zaznamuje predvsem žanrska raznolikost predstav. Ker je gledališče v obnovi, bodo letošnje predstave potekale v prostorih Stare Steklarske na Ptuju."
Otročarije, zgodbo oziroma komentar sveta na lahkoten način za odrasle, preko izpovedi iz neobremenjenega in nepokvarjenega zornega kota otroka, bo 7. decembra podal Dejan Pevčevič. V Mestnem gledališču ljubljanskem je bila premierno izvedena oktobra leta 2005. Osmega decembra bo oder Stare steklarske "zavzela" Maja Gal Štromar z Alma Ajko - Delikatesnim metafizičnim manifestom v treh slikah. Gre za glasbeno gledališko izpoved v treh slikah, ki je premiero doživela v Gledališču Koper,
oktobra 2005. Aleš Valič bo v veseloigri Alen al'dva, 9. decembra, zaigral človeka, ki na svojstven način doživlja krizo identitete. Premiera je bila decembra leta 2004 v Gledališču Koper. V Patty Diphusa, kabaretu - izpovedi porno dive, s katerim se bo letošnji festival Manodorame na Ptuju tudi končal, pa bodo "zaigrali" Boštjan Gombač, Žiga Golob in Sergej Randjelović. V duhu nemških kabaretov iz 30-ih let prejšnjega stoletja bodo zgodbe o prijateljici vseh ljudi in užitkov (Patty Diphusa) spravili v niz duho-
vitih, provokativnih songov. Kabaret ni tekmovalnega značaja, zagotovo pa bo dodatno popestril zaključek 6. festivala, združen s podelitvijo zmagovalnega naslova.
Žirijo 6. festivala sestavljajo Ivana Djilas, režiserka, Nataša Matjašec, dramska igralka in Željko Vukmirica, hrvaški dramski igralec. Dosedanji zmagovalci ptujskega festivala monodrame so bili Nataša Matjašec, Peter Ternovšek, Gregor Čušin, Radko Polič, Brane Šturbej in Zijah A. Sokolović.
MG
Skorba • 10 let kulturnega društva Skorba
V Skorbi proslavili jubilej
Ob 10. obletnici obstoja Kulturnega društva Skorba, so v soboto zvečer v Domu krajanov v Skorbi priredili kulturni večer, ki je potekal pod naslovom Kultura nas povezuje.


C.
s- (iÈ^- m I

Foto:Dženana Bećirović
Ob jubileju je prisotne nagovoril tudi predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc.
Prisotne je najprej nagovorila simpatična voditeljica Tatjana Mohorko, ki je uvodoma prebrala del sestavka z naslovom Nagrade bodo prišle z aplavzi, ki je bil leta 1996 objavljen v Štajerskem tedniku, govori pa o ustanovitvi KD Skorba. Od ustanovitve pa do danes društvo deluje pod vodstvom predsednika Ivana Ogrinca. Ob tej priložnosti je Ogrinc navzočim prebral strnjeno kroniko delovanja društva, predstavil različne sekcije, ki v okviru društva delujejo in zaključil s povabilom na premiero komedije Toneta Partljiča Gospa poslančeva, ki bo jutri v prostorih doma krajanov v Skorbi. »Pohvalimo se lahko s tem, da vse naše sekcije uspešno nastopajo, tako recitalna sekcija mavtarjev kot tudi otroška gledališka skupina.
Naša odrasla gledališka skupina je imela doslej 120 predstav, ljudske pevke kar 235 nastopov, prihodnje leto pa bodo izdale tudi tretji CD,« je povedal Ogrinc. Ob tej priložnosti se je Ogrinc zahvalil tudi županu Radoslavu Si-moniču, ki ima po njegovem mnenju velik posluh za kulturo. Ob praznovanju 10. obletnice KD Skorba sta se kulturnega večera udeležila tudi farni župnik Marjan Fesel in vodja JS za kulturne dejavnosti Ptuj Nataša Petrovič. Rdeča nit programa so bili člani sekcije mavtarjev, sodelovale pa so tudi vse ostale sekcije KD Skorba, pevka Ula Šegula, Štajerski frajtonarji iz KD Hajdoše, ljudske pevke KD Hajdina, pevci Viničarji KD Videm in moški oktete Malečnik.
Dženana Bećirović
Tednikova knjigarnica
Toliko knjig!
rarmŤř- - :
Danes teče tretji odpiralni dan največje slovenske knjižne manifestacije - 22. slovenski knjižni sejem (28. 11. do 3. 12). In še je čas, da ga obiščete! Množice učencev in dijakov, ki se udeležujejo knjižnih sejemskih prireditev (šolski knjigosled) domala okupirajo stojnice s knjigami, predvsem do 14. ure, zato je bil strokovni javnosti omogočen ogled sejma pred uradno otvoritvijo (strokovni knjigosled), veliko knjigoljubov pa ga obišče v popoldanskem času ali zadnja odpiralna dneva. Že tradicionalna srečanja knjižnih ustvarjalcev z različnih področij, ki potekajo v obliki debatnih kavarn, založniki (tisti, ki so zakupili razstavni prostor) predstavljajo celoletno produkcijo, mnoge knjige imajo pripisan sejemski popust, poslastica je založniška akademija, kjer domači in tuji predavatelji razgrinjajo uspešne založniške, knjižničarske, bralne in druge knjižno pospeševalne strategije in projekte. V času knjižnega sejma je tudi letos mirna, tiha oaza, edino v galeriji Cankarjevega doma, kjer si je moč ogledati izbrane knjižne ilustracije (7. Bienale, 15. 11. 2006-14. 1. 2007). Obe prireditvi v prestolnici, knjižni sejem in razstavo ilustracij, zelo priporočam vsem ljubiteljem knjig. Toliko novih, bleščečih, vabečih knjig ne boste srečali nikjer drugje, razen če se boste odpravili na kakšen knjižni sejem onstran meja.
Toliko knjig! pa je naslovljena tudi knjižna novost založbe Sodobnost International iz Ljubljane. Kakor je zapisano na zadnji platnici, je to delo avtorja Gabriela Zaida (prevod Dušanka Zabukovec, 119 strani) zanimiv in bogat pogovor o knjigah, branju, ponorelem poslu v katerem se vsakih 30 sekund rodi nova knjiga. Hkrati knjiga ponuja v razpravo Sokratove misli o knjigah in daje zanimiv zgodovinski pregled na založništvo, pisateljevanje in branje. Kratka poglavja so lahko berljiva, mestoma zabavna, predvsem pa dajejo širok pogled v zakulisje knjižnega trga in branja.
Naj vas k branju knjige, ki jo v splošnih knjižnicah označujemo z UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), vrstilcem 02 (= knjižničarstvo), pritegne nekaj izbranih misli:
Tri splošne postavke o širjenju knjig so:
-	Knjiga je bila prvo sredstvo množične komunikacije v zgodovini in je še vedno najpomembnejše.
-	Vpliv knjig je velikanski: kulturo širimo inposredu-jemo s knjigo.
-	Knjige so drage - še zlasti za široke množice v revnih državah - in zato niso vsakomur dostopne.
Vaša knjiga je list papirja, ki ga veter nosi po ulicah, onesnažuje mesta, se kopiči na smetiščih tega planeta. Iz celuloze je - in spremenila se bo nazaj v celulozo.
Bralec, ki bere skrbno, razmišlja, sodeluje v pogovorih z drugimi bralci, se spominja in ponovno bere, se lahko v življenju seznani s tisoči knjig.
Knjižni molj ali poklicni bralec, ki se ukvarja s knjigami in išče po njih s posebnim namenom, morda lahko prebere nekajkrat toliko knjig, redkokdaj več. Na milijone knjig je na prodaj, na ducate milijonov v knjižnicah in poleg tega so še neprešteti milijoni neobjavljenih rokopisov. Knjig je na voljo več kot zvezd na nebu nad prostranimi morji. Kako naj bralec v tem prostranstvu najde svoje ozvezdje, knjige, ki bodo njegovemu življenju omogočile povezavo z vesoljem?
In kako naj ena sama knjiga med milijoni najde svoje bralce?
Prijateljstvo med bralcem in knjigo se lahko razvije po srečnem naključju in se razširi na druge knjige, ki jih omenja avtor. Ali pa lahko nastane po priporočilu prijatelja, učitelja ali staršev ...
Privoščite si prijateljevanje s knjigami!
Liljana Klemenčič
PS.: Vse tiste prijatelje knjig, ki so osvojili Bralno značko za odrasle 2006, pa so bili zadržani na dan svečanega zaključka z literatom Iztokom Geistrom (23. 11. 2006) obveščamo, da vas čakajo knjižne nagrade (dar založb Mladinska knjiga in Družba Piano) na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (vsak dan od 8. do 19., ob sobotah od 8. do 13.). Znova čestitamo!
Liljana Klemenčič
Gorišnica • Predstavitev zbornika in razstava slik
Oteli so pozabi
V gorišniškem malem muzeju gledališke igre so minuli konec tedna pripravili kar dva kulturna dogodka hkrati; najprej je bil javnosti predstavljen zbornik Veliki mali oder, v katerem je zajeta več kot stoletna domača gledališka dejavnost, hkrati pa so odprli še razstavo slik umetnika Bojana Čokla.
Kot je bilo slišati v uvodni predstavitvi, se je ljubiteljska gledališka dejavnost v današnji občini Gorišnica (takrat še fari Sv. Marjeta niže Ptuj) začela že davnega leta 1893, kasneje pa so med najvidnejšimi in najzaslužnejšimi imeni, da se je igralstvo ohranilo in razvijalo, izstopala Lojze Matjašič ter Danijel in Zlatko Šugman.
Izdajo zbornika, ki govori o težavah in uspehih gledaliških entuziastov od prvih začetkov do današnjih dni, je podprla občina Gorišnica, za višjo naklado oz. več izvodov zanimive knjižice, spisane na 46 straneh in opremljene z barvnimi in črnobelimi fotografijami, pa bodo avtorji (Bojan Čokl, Manja Bezjak, Ti-lika Kren Obran in Rajko Šugman) morali najti še kakšnega sponzorja. „Avtorji želimo, da je ta knjiga del naše hvaležnosti in spoštovanja do ljudi, ki so nam bogatili in nam še vedno bogatijo duha in razveseljujejo srce. Istočasno je
Zbornik o zgodovini gledališkega ustvarjanja v Gojišnici je predstavil eden od članov uredniškega odbora, Branko Čokl, ki je hkrati tudi avtor razstavljenih slik v malem muzeju gledališke igre.
Zbrane na otvoritvi slik in predstavitvi zbornika sta z anekdotami iz mladosti zabavala Zlato Sugman in Lojze Matjašič.
to tudi naš poskus ovrednotenja gledališke dejavnosti na našem gorišniškem polju.
Zavedamo pa se tudi, da v pričujoči knjigi niso zajete vse gledališke aktivnosti v naši
polpretekli zgodovini, saj se je na žalost marsikaj pozabilo in izgubilo, nekaj pa smo le
oteli pozabi."
O drugem, prav tako izjemnem pomenu gledališke ustvarjalnosti, pa je s svojim kratkim zapisom ob koncu zbornika največ povedal Rajko Šugman: „Pomembno je, da se je na tem majhnem delu zemeljske oble, ki mu pravimo Slovenija, in ki jo imamo Slovenci najrajši med vsemi deželami sveta, skozi tisočletja razvijal slovenski jezik; z njim pa se je utrjevala slovenska politična, družbena in kulturna zavest!"
V tem duhu je bilo razumeti tudi izbor dramskega nastopa mariborske skupine Vedrina, ki je zbranim odigralo prolog iz Partljičeve komedije Maister in Marjeta. Odlično izbran in odigran vsebinski del komedije je namreč dal vedeti, da danes ni čisto tako kot je bilo v Maistrovih časih.
Tako je „general Maister" zelo jasno povedal, da „vodilni možje sedaj ukinjajo meje, za katere so se nekoč borili in ližejo riti nekdanjim sovra-gom, in da „imamo danes državo z vojaki brez srca, ki se pošiljajo v Iran" in da „imamo svobodo, ki jo ponujamo Evropi ter svoj jezik, ki ga skrivamo. In „general Maister" je nagovor za svoje memoare zaključil približno tako: „ Ne, ne, nisem se zato boril! Riti današnje, same riti, riti!"
Predstavitev zbornika sta nato z anekdotami iz mladosti popestrila Lojze Matjašič in Zlatko Šugman, uvodno besedo pa je povzel Bojan Čokl, ki je nato predstavil še opus razstavljenih slik z nadvse zanimivo, sicer mešano tematiko aktov in podeželja.
SM
Ptuj • Prihaja Veseli december
Lutkovne predstave, delavnice, bazarji
Že po tradiciji so v Vrtcu Ptuj pripravili prireditve Veseli december za predšolske otroke. Vseh otrok, ki naj bi jih letos obdaril dedek Mraz, je blizu 1200.
Lutkove skupine vrteških enot Trobentica, Narcisa, Vijolica, Zvonček, Marjetica, Spominčica, Tulipan, Mačice in Deteljica so pripravila lutkove igrice, ki bodo otrokom pričarale praznično vzdušje. Na skupaj dvajsetih predstavah bodo otroci uživali v različnih igricah: Pod medvedovim dežnikom, Zajček in prijatelji, Ogledalce, Smrečica, Pujsko-vo novo leto, Ringa, ringa,
raja, dedek Mraz prihaja, Spet se bliža tisti čas in Zajček išče mamo. Dedek Mraz bo vsakemu otroku poslal pisno vabilo, za vsakega pa bo pripravil tudi darilce. Za praznično ureditev prireditvenih prostorov bodo poskrbeli v posameznih mestnih in primestnih četrtih. V Vrtcu Ptuj naprošajo starše otrok, ki vabila ne bodo prejeli, da to nemudoma sporočijo na upravo, Prešernova
ulica 29.
Za prireditve prazničnega decembra so poskrbeli tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj. V nedeljo, 3. decembra, muzejski pedagogi vabijo v Miklavževo delavnico, ki bo potekala v pedagoški sobi ptujskega gradu. izdelovali bodo Miklavževe vrečke in priponke za voščilnice. V nedeljo, 10. decembra, bodo v muzejski pedagoški sobi izde-
lovali angele iz volnene preje. Muzejski vikend bo 16. in 17. decembra v znamenju izdelovanja novoletnih okraskov iz filca. Tik pred koncem leta,
27., 28. in 29. decembra pa bodo v pedagoški sobi ptujskega gradu potekale že tradicionalne muzejske novoletne delavnice, v okviru katerih bodo otroci izdelovali novoletne okraske iz papirja. 28. decembra pa otroke vabijo v
slavnostno dvorano, kjer bo ob 16. uri lutkovna predstava Zaljubljeni žabec v izvedbi Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta. Vse delavnice in predstava so za otroke brezplačne. Ptujsko mesto jedro že kaže praznično podobo, jutri se bo na prostoru pred blagovnico Mercator in Gostilno PP začel prvi božični bazar ptujskega kluba Soroptimist. Denar, ki ga bodo s prodajo
prazničnih izdelkov zbrale njegove članice, bodo namenile za dodatno zdravljenje (operacija v Houstonu) Mojce Sagadin, ki boluje za redko mi-trohondijsko boleznijo.
Prireditve Veselega decembra pa bodo tradicionalno pripravili tudi v DPM Ptuj, v sodelovanju s CID-om, Mestnim gledališčem in Gimazijo Ptuj.
MG
Top 10
Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige november 2006:
1.	The Curious Incident of the Dog in the Night-time, Mark Haddon, Random House
2.	Ime mi je rdeča, Orhan Pamuk, MKZ
3.	Dedu za petami, Aarto Paasilinna, MKZ
4.	Kambizova uganka, Paul Sussman, MKZ
5.	Svetlo modra: priročnik za duhovno rast in razvoj, Varja Kališnik, MKZ
6.	Da Vincijeva šifra, Dan Brown, MKZ
7.	Pasja grofica, Bogdan Novak, MKZ
8.	Učbenik življenja, Martin Kojc, Domus
9.	Misli o življenju in zavedanju, Janez Drnovšek, MKZ
10.	Prehrana po Montignacu, Michel Montignac, MKZ
Obiščite knigarno Mladinske knige na Ptuju!
Foto: SM
Juršinci • Seja občinskega sveta
OO LDS zahteva županjo iz svojih vrst!
Minuli ponedeljek so se na drugi seji sestali svetniki občine Juršinci. Najprej so na predlog svetnice Dragice Toš Majcen dopolnili dnevni red, ki je predlagala povečanje števila članov odborov iz pet na sedem. Po krajši razpravi so svetniki sklenili, da bodo tudi v tem mandatu odbori petčlanski.
Sledilo je imenovanje odborov in komisij. Skoraj za vsak odbor sta bila pripravljena po dva predloga, saj se komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni dokončno uskladila. Prvi neusklajeni predlog je bil pri odboru za družbene dejavnosti, kjer je bila za predsednico predlagana Ana Marija Pučko. Dragico Toš Majcen je zanimalo, kaj je v minulem mandatu naredila tako slabo, da v tem ne more več voditi odbora za družbene dejavnosti. Po razpravi so dosegli dogovor in predsednica odbora za družbene dejavnosti je spet postala Dragica Toš Majcen, člani pa Ana Marija Pučko, Alojz Her-ga, Franc Kukovec in Darko
Bogša. Nato so imenovali še odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in zadružništvo, ki ga bo vodil Simon Toplak, odbor za gospodarstvo bo vodil Vladimir Toš, odbor za požarno varnost bo vodil Janez Krajnc, odbor za komunalno infrastrukturo bo vodil Alojz Herga, odbor za finance pa bo vodil Stanislav Holc. V nadaljevanju so svetniki imenovali člane komisije za elementarne nesreče ter člane statutarno pravne komisije in komisije za priznanja in odlikovanja. Nadzorni odbor sestavljajo Janez Toplak, Franc Rižnar, Nataša Žajdela, Ivan Hojnik in Nada Pignar. Za novega urednika občinskega glasila Novice občine Juršin-
ci pa je bil imenovan Damjan Šimenko.
Potem so obravnavali še osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini in se seznanili s predlogom odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in zadružništvo za dodelitev sredstev upravičencev na osnovi občinskega razpisa za razvoj in ohranjanje kmetijstva v letošnjem letu. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep, da občina najame dolgoročni kredit v višini 30 milijonov tolarjev za poplačilo odprtih obveznosti pri adaptaciji kuhinje v OŠ Juršinci. Vrednost investicije je znašala dobrih 72 milijonov tolarjev, ministrstvo za šolstvo in šport pa bo k investiciji prispevalo
Ptuj • V ZRS Bistra zaključili z razpisom za direktorja
Na Bistro prihaja Laščan
Na razpis za novega direktorja JZ ZRS Bistra Ptuj se je v zakonitem roku in pravilno prijavil le en kandidat.
Na seji sveta zavoda se je doc. dr. Dušan Klinar iz Laškega predstavil 28. novembra, ob tej priložnosti je predstavil tudi svoj program oziroma pristop k vodenju javnega zavoda, ki bo podrobne obrise dobil še v letnem programu dela. Po osnovni izobrazbi je kemijski tehnolog, sicer pa je doktoriral iz ekonomije, je habilitiran, profesor za področje ekonomike, ekonomije in podjetništva na Fakulteti za kemijo v Mariboru. Člani sveta zavoda, manjkali so trije, so soglasno podprli njegovo kandidatu-
ro. Zdajšnji direktor dr. Bojan Pahor je povedal, da načrtuje novi direktor nekatera nova področja delovanja, predvsem izpostavlja javno-za-sebno partnerstvo oziroma dokapitalizacijo zavoda z zasebnim kapitalom. O tem so sicer govorili že med njegovim mandatom, da je potrebno ločiti med javnim delom zavoda, ki je v javnem interesu in med tržnim delom, ki ima vse elemente d. o. o., in se zmore tudi sam preživeti. V programskem delu pa želi primer dobre prakse iz laškega projekta Pivo in cvetje ter
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Bojan Pahor zapušča direktorski stolček v Bistri po treh letih direktorovanja, izziv bo poiskal v enem od velikih ptujskih podjetij. Še naprej pa ostaja tudi njen sodelavec. Za njegovega naslednika so izbrali doc. dr. Dušana Klinarja iz Laškega, ki bo posle prevzel s prvim januarjem leta 2007.
Svetniki in svetnici občine Juršinci skupaj z županom Alojzom Kaučičem in tajnikom občine Dragom Slameršakom.
še nekaterih drugih, povezanih s turizmom, prenesti v ptujsko okolje, ki je željno tovrstnih akcij in znanj in kjer si je na podobnih projektih že marsikdo polomil zobe. Na lokalne posebnosti skušam odgovoriti pragmatično, torej z močjo argumentov, ne z argumenti moči, ker sem znanstvenik, poudarja dr. Bojan Pahor, ki pred tremi leti vprašanja enega od ptujskih novinarjev, kako se bo spopadel s ptujskimi lokalizmi, ni prav natančno razumel. V tem obdobju je spoznal, da na Ptuju še vedno prevladujejo argumenti moči, ne pa moč argumentov. Danes vprašanje popolnoma razume, sam ocenjuje, da se je kar dobro boril, rezultati Bistre nedvomno kažejo na to, profilirala se je lokalno, regionalno, državno in mednarodno. Vključena je v veliko pomembnih mrež kot aktivna članica teh mrež. Kljub temu, da se je dr. Bojan Pahor skupaj s sodelavci zelo trudil pa javno mnenje Bistri še vedno ni najbolj naklonjeno in nanjo gleda kot nebo-digatreba institucijo, katere delovanje »spremljajo« številne etikete. Zato so v zadnjem času na številnih tiskovnih konferencah skušali predstaviti njeno delo, da bi javnost vendarle spoznala pomen in širino njenega dela. Ne ukvarjajo se namreč samo s kurentom, kot si delo razvojnega središča Bistra nekateri poenostavljeno predstavljajo. Samo lani so v ptujsko okolje pripeljali štiri milijone evrov svežega kapitala.
dobrih 41 milijonov tolarjev. Župan Alojz Kaučič je tudi povedal, da je to zadnje zadolževanje v tem mandatu. V tem mandatu pa bodo vrnili tudi 80 odstotkov obveznosti iz naslova kreditov.
Svetniki občine Juršinci pa so se seznanili tudi z dopisom, ki ga je na župana naslovil OO LDS Juršinci. V njem
so člani zapisali, da župan večkrat poudarja, da ni pomembno, kateri stranki svetnik pripada, ampak kako kvalitetno opravlja svoje delo. Iz volilnega rezultata pa je razvidno, da so na listi LDS bili izvoljeni ljudje, ki bodo kvalitetno opravljali svoje delo, so prepričani člani LDS. »Posebej izstopa rezultat, ki ga
je dosegla gospa Dragica Toš Majcen, saj kaže, da ji volivci zelo zaupajo, zato mislimo, da je primerna za vlogo pod-županje v občini Juršinci,« menijo člani OO LDS Juršin-ci. Župan Alojz Kaučič pa je svetnike tudi obvestil, da od 15. novembra letos funkcijo župana opravlja poklicno.
Zmago Šalamun
Več toplote za enako ceno.
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naro~ilo pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 2332.
ilBY
Ve~ kot gibanje. OMV
Foto: ZS
Rokomet
Ormožani nudili dostojen odpor Celjanom
Stran 16
Rokomet
Priložnost za nov zagon v MRK Drava?
Stran 16
Kolesarstvo
Ptujčani želi sadove trdega dela
Stran 17
Košarka
Dober začetek premalo za presenečenje
Stran 17
Judo
»Dokazali smo, da smo dobra ekipa«
Stran 18
Boks
Sodelovali vsi trije ptujski klubi
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Je državni prvak že znan?
Za nami je dobra polovica tekem (20 od 36 krogov) v 1. SNL sezone 2006-07, nogometaši pa se sedaj nahajajo na zimskem odmoru. Ta bo trajal približno do polovice januarja, ko bodo s pripravami začeli v večini klubov. S kakšnimi popotnicami pa so slovenski prvoligaši odšli na odmor?
Domžalčani so letos postavili nove mejnike, saj so celotni jesenski del prvenstva ostali neporaženi (13 zmag in 7 neodločenih rezultatov). Njihova suverenost se kaže tudi v prejetih in danih zadetkih, saj so v obeh rubrikah na samem vrhu (prejeli so le 16 zadetkov, dali pa so jih 38; skoraj 2 na tekmo). Zanimivo je da je na vrhu lestvice strelcev Nikola Nike-zič, ki je pred sezono iz Domžal prestopil h Gorici. Slaviša Stojanovič je imel kljub temu na voljo tri izredne napadalce (Rakoviča, Cimerotiča in Lju-bijankiča); veliko tekem je odigral kar z vsemi tremi. Dobro sezono so napovedali že takoj na začetku prvenstva, ko so zabeležili štiri zaporedne zmage, prednost pa so nato le še povečevali. Glavna naloga zimskega prestopnega roka bo za upravo Domžal ta, da zadrži to ekipo v celoti ali z manjšim osipom. Če jim bo to uspelo, potem jim prvi naslov državnih prvakov ne bi smel uiti.
V zasledovalno skupino, ki pa bo po vsej verjetnosti med sabo obračunala za drugo mesto, spadajo Maribor, HIT Gorica, Primorje in Drava. Prva dva sta večkratna državna prvaka, ki letos nista izpolnila vseh ciljev. Mariborčani so naša letošnja edina svetla točka v evropskih pokalih, saj je izločitev španskega Villareala odmevala tudi v nogometni Evropi. Ravno zaradi teh nastopov jim je v prvenstvu zmanjkalo moči v srednjem delu prvenstva, ko so zaostali za Domžalami. Na
koncu so sicer močno pritisnili, zabeležili 13 tekem brez poraza, vendar so jih težave z neučinkovitostjo (tudi posledica prodaje Zajca in Jeliča) stale še boljše točkovne bere. Gori-čani so pred sezono izgubili največ (Birso in Burgiča), zato je bila pred Pavlom Pinnijem težka naloga, ki jo je opravljal dobro, manjša kriza pa je tudi njega stala trenerskega stolčka. Proti koncu sezone so pod vodstvom Borivoja Lučiča našli pravo formo. Dobro se je ujel zelo zanimiv napadalni dvojec Nikezič-Matavž; slednji s svojimi 17. leti predstavlja novi biser iz nogometne šole Gorice. Po jesenskem delu se iz Gorice poslavljata Srb Ilič in Pitamic, ki sta po mnenju Lučiča prikazala premalo.
Nekoliko drugačno pot so ubrali Ajdovci, ki so do 13. kroga še nekako držali korak z Domžalami, nato pa so izgubili
štiri tekme zapored, tako da so lahko na koncu zelo zadovoljni z doseženim izkupičkom. Bolje je kazalo tudi lendavski Nafti, ki jo je nesrečen splet okoliščin stal boljše uvrstitve (tekmo v Domžalah so npr. izgubili 6:2, čeprav so brez dveh izključenih igralcev skoraj izenačili na 3:3). Na koncu so zaostali tudi za Dravo, ki jih je prehitela prav v zadnjem krogu.
Koper in Publikum sta največji razočaranji jesenskega dela prvenstva, veže pa ju tudi zadnja vroča zgodba o trenerjih, saj sta Borut Jarc in Jani Žil-nik že zapustila trenerski klopi teh klubov. Koper je sicer izgubil samo 5 tekem (manj kot tretje uvrščeno Primorje), zato pa dosegli le dve zmagi (v 1. krogu s Factorjem in v 11. krogu z Dravo). Vse ostale tekme so igrali neodločeno, zaustavili so se pri številki 13. Bo za njih v nadaljevanju srečna ali nesrečna pa bo jasno po premoru, v katerem čakajo koprski klub zagotovo težke preizkušnje. Tudi pri Celjanih so se spremembe že začele odvijati, saj je
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA							Lestvica doma							Lestvica v gosteh						
1. DOMŽALE	20	13	7	0	38:16	46	1. Domžale	10	8	2	0	20:7	26	1. Domžale	10	5	5	0	18:9	20
2. MARIBOR	20	8	8	4	34:24	32	2. Primorje	10	7	2	1	18:8	23	2. Maribor	10	3	4	3	18:15	13
3. PRIMORJE	20	9	5	6	28:22	32	3. Hit Gorica	10	7	1	2	20:12	22	3. Nafta	11	3	2	6	14:22	11
4. HIT GORICA	20	8	7	5	31:26	31	4. Maribor	10	5	4	1	16:9	19	4. Drava	10	2	4	4	13:14	10
5. DRAVA	20	7	7	6	31:27	28	5. Drava	10	5	3	2	18:13	18	5. Hit Gorica	10	1	6	3	11:14	9
6. NAFTA	20	7	6	7	27:30	27	6. Nafta	9	4	4	1	13:8	16	6. CMC Publikum	9	2	3	4	10:13	9
7. KOPER	20	2	13	5	24:27	19	7. Koper	10	2	7	1	13:12	13	7. Primorje	10	2	3	5	10:14	9
8. CMC PUBLIKUM	20	4	7	9	27:33	19	8. CMC Publikum	11	2	4	5	17:20	10	8. Factor	10	2	3	5	11:19	9
9. BELA KRAJINA	20	2	8	10	21:36	14	9. Bela krajina	10	1	6	3	12:15	9	9. Koper	10	0	6	4	11:15	6
10. FACTOR	20	2	8	10	20:40	14	10. Factor	10	0	5	5	9:21	5	10. Bela krajina	10	1	2	7	9:21	5
Kdo bo novi selektor reprezentance?
Predsednik NZS Rudi Zavrl je v ponedeljek sporočil, da Branko Oblak ni več selektor nogometne reprezentance Slovenije. Kdo ga bo zamenjal v tem trenutku še ni znano, glavni favorit za to mesto pa je nekdanji član »zlate generacije« Darko Milanič, ki je trenutno pomočnik trenerja pri gra-škem Sturmu. Med ostalimi kandidati se omenjajo še Pavel Pinni, Matjaž Kek, Milko Đurovski _
ljala precejšnje pretrese: zapustil jo je trener Milko Đurovski, na njegovo mesto je že skoraj sedel Primož Gliha, nazadnje pa so se pri ptujskem prvoligašu odločili za hrvaškega strokovnjaka Dražena Beska. Ta je nasledil zelo slabo pripravljene igralce, vendar rezultati na začetku tega niso kazali. Ko je želel Besek uveljavljati svoje metode treninga, ki so se precej razlikovale od Milkovih, je naletel na nekaj težav. Matjaž Lunder in Aleš Čeh sta kmalu nato zapustila Dravo, tako da
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Drava, modri dres) je na tekmi s Koprom dosegel drugi zadetek v jesenskem delu; njegov še večji učinek pa pričakujemo spomladi.
upravni odbor sprejel odstopno izjavo Žilnika (med možnimi nasledniki so Pinni, Prašni-kar in Čeh Hrabik). Za klub, ki ima odlične pogoje za delo in dober igralski kader je bera 19 točk iz 20 tekem vsekakor preskromna.
Bela krajina in Factor sta si priigrala po 14 točk, oba pa imata katastrofalen izkupiček na domačih tekmah: Belokranj-ci so zmagali enkrat (z Mariborom), Ljubljančani pa sploh ne. Za ekipo Factorja, ki je zelo slabo začela, je bila bistvena menjava trenerja Rusa s Sime-unovičem; slednji je na osmih tekmah, ki jih je vodil, izgubil le enkrat (v Mariboru, ko ni branil Marko Simeunovič). Poznavalci napovedujejo, po spomladanskem delu, slovo Bele krajine in obstanek Factorja, saj naj bi slednji v zimskem prestopnem roku močno okrepili ekipo. Za slovenski nogomet je vsekakor dobro, da ima Ljubljana dobrega prvoligaša, pa naj je to Factor, Olimpija ali Bežigrad.
Drava je pred sezono doživ-
Dražen Besek, trener Drave:
»Na koncu moram biti zadovoljen s to bero točk, čeprav smo na nekaterih tekmah izpustili priložnosti za zmago. Nekje smo izgubili, drugje pridobili, tako da nima smisla jokati za izgubljenim. Največ težav smo imeli v obrambi, kjer bi nam še kako prav prišel kakšen igralec več. Če bomo v zimskem prestopnem roku uspeli okrepiti ta del moštva, potem lahko v spomladanskem delu veliko naredimo. Z moje strani si želim, da bi vsi igralci, ki sem jih imel na voljo sedaj, tudi ostali v klubu.«
je imel trener na razpolago še manj kvalitetnih igralcev. Drava je imela praktično samo eno slabšo serijo rezultatov, ki je trajala od 11. do 14. kroga. Takrat so trikrat izgubili (Koper, Primorje in Faktor) in igrali neodločeno v Lendavi. Od domačega poraza s Factorjem niso več izgubili tekme, kar na koncu zadostuje za 5. mesto, ki je po mnenju večine igralcev in trenerja tudi realno. To seveda ne pomeni, da se bodo v nadaljevanju zadovoljili z branjenjem tega mesta, ampak bodo poskušali storiti še korak višje.
Posebno poglavje je disciplina na igrišču, saj je Drava na zadnjem mestu, kar se tiče prejetih kartonov (71 rumenih in 10 rdečih). Vsi zagotovo niso bili dodeljeni upravičeno, vendar bi se morali igralci bolj osredotočiti na igro in manj na sodnike, čeprav je to včasih res težko. Drava je tudi edino moštvo lige, ki ji sodniki niso do-sodili niti ene enajstmetrovke. Upajmo, da bo spomladi bolje, največ pa je vendar odvisno od igralcev samih.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Eno boljših tekem so Ptujčani odigrali doma z Gorico (3:1); na sliki sta Lucas Horvat in Tomaž Toplak (Drava, modri dres).
Rokomet • 1. A MIK liga - moški
Ormožani nudili dostojen odpor Celjanom
Jeruzalem - Celje Pivovarna Laško 29:32 (15:17)
JERUZALEM: G. Čudič (10 obramb), Dogša, Cvetko, Ra-dujković, Halilović 2, Bezjak 4, Klemenčič, Ivanuša 2, B. Čudič 5(3), Turković 5, Sok, Blažević 8, Golčar 3, Bogadi. Trener: Saša Prapotnik.
CELJE PL: Podpečan (8 obramb), Škof (6 obramb - 1 x 7m), Rezar, Natek, Gorenšek 4, Špoljarić 4, Lesjak, Ošlak 4, Špi-ler 4, Gajič 6, Razgor, Kozlina 1, Stojanović 4, Harbok 5(2). Trener: Kasim Kamenica.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem: 4/3; Celje PL 2/2.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Celje PL 10 minut.
IGRALEC TEKME: Borut
Ošlak (Celje Pivov. Laško).
Kljub delovnemu dnevu je dvorana na Hardeku kot običajno ob obisku državnih prvakov pokala po šivih (okrog 700 gledalcev), čeprav smo pogrešali najzvestejše navijače Celjanov - Florijane. Gostitelji so nastopili brez Grizolta, ki bo zgleda dalj časa odsoten iz rokometnih igrišč. Pri Celjanih je za dalj časa izven pogona Brumen, počitek zaradi lažjih poškodb pa sta dobila Kokša-rov in Sulić, ki je na Hardeku opravil le ogrevanje. Vinarji so tekmo dobro pričeli in povedli s 5:4, pri tem pa z igro spomnili na stare čase. Trdna obramba, soliden vratar Gregor Čudič, hitri protinapadi in lahki zadetki preko Ivanuše, Golčarja in Bezjaka so Ormo-žanom omogočili stik s Celjani
Borut Ošlak (Celje Pivov. Laško): »V 2. polčasu nam je uspelo strti odpor žilavih Ormožanov, ki so zaigrali odlično predvsem v 1. polčasu. S svojo predstavo sem zadovoljen. Dobivam malo minutažo in jo enostavno moram izkoristiti. To pa ni lahko. V soboto nas čaka nemški Flensburg in upam, da nam bo pred polnim Zlatorogom uspelo si priigrati čim večjo prednost.«
Damir Turković (Jeruzalem Ormož): »V tekmi smo imeli preveč nihanj in ti naši padci so odločili zmagovalca. Imamo kratko klop, s sedmimi ali osmimi igralci enostavno nismo uspeli zdržati ritma s Celjani skozi celotno tekmo. Zelo se nam pozna odsotnost poškodovanega Grizolta.«
1. A MIK SRL MOŠKI					
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož -			- Celje Pivovarna Laško 29		
:32 (15:17), Gold Club - Cimos Koper 30:31 (13:16), Prevent -					- Trimo
Trebnje 32:34 (14:17).					
Tekmi Slovan - Ribnica Riko hiše in Gorenje -				Velika Nedelja bosta	
odigrani v petek, Rudar EVJ Trbovlje -		- Sviš pa v soboto.			
1. CIMOS KOPER	11	9	1	1	19
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	10	9	0	1	18
3. GOLD CLUB	9	8	0	1	16
4. GORENJE	9	7	1	1	15
5. TRIMO TREBNJE	11	5	0	6	10
6. PREVENT	11	4	1	6	9
7. JERUZALEM ORMOŽ	11	3	3	5	9
8. SVIŠ	10	3	0	7	6
9. RUDAR EVJ TRBOVLJE	10	3	0	7	6
10. SLOVAN	10	2	1	7	5
11. RIBNICA RIKO HIŠE	10	2	1	7	5
12. VELIKA NEDELJA	10	1	2	7	4
do 13. minute in izida 7:7. Nato sledi prvi pobeg Pivovarjev na +3, 11:8, z desnega krila ali iz protinapada pa je zadeval Ga-jič (5 zadetkov v 1. polčasu). Ormožani so se še enkrat vrnili v igro in izenačili na 15:15. Žal pa so zapravili zadnji napad za izenačenje, v protinapadu pa je Gajič dobesedno ob izteku 1. polčasa zadel za 17:15.
V nadaljevanju je imel trener Celjanov Kasim Kamenica srečo z menjavami. Na golu je Škofa uspešno zamenjal Podpečan, ki je hitro zbral štiri obrambe. V napadu se je razigra Ošlak, ki je s štirimi zadetki izjemno izkoristil ponujeno priložnost, v obrambi pa so visoki stebri Kozlina - Špoljarič - Stojanović in kasneje še Harbok zaustavili napad Jeruzalema. Celjani so v 45. minuti pobegnili na +8,
Rokomet • Pred tekmo Celje PL - Flensburg
»Ce ne bo Kokšarova ...«
Rokometaše Celja PL čaka v soboto prva tekma osmine finala evropske Lige prvakov z nemškim Flensburgom (naš drugi predstavnik Gold Club bo v nedeljo gostil Portland San Antonio, kjer igrata med drugim tudi Ivano Balič in Renato Vugrinec).
Po sredinem prvenstvenem srečanju Jeruzalem Ormož - Celje PL smo za napoved tekme CPL - Flenburg zaprosili vratarja Dušana Podpečana in trenerja Kasima Kamenico.
Dušan Podpečan, vrata Celja PL: »Pred tekmo s Flensburgom imamo obilico težav s poškodbami. Tisti, ki igrajo, so veliko bolj obremenjeni kot običajno, tako da ne pokažejo vsega, kar bi sicer lahko. Upam, da se to na obeh tekmah s Flensburgom ne bo poznalo in da bomo pokazali vse, kar v tem trenutku zmoremo. Vsi vemo, kaj pomeni evropski pokal za nas, računamo tudi na malo športne sreče in seveda na glasno podporo naših gledalcev, ki so naš velik adut. V takšni atmosferi, kot je
na tekmah Lige prvakov v Zlatorogu je nasprotnikom zelo težko igrati. Upam, da bo to vse skupaj dovolj, da si bomo pred povratno tekmo priborili dovolj veliko prednost, ki bi nam omogočila napredovanje.«
Kasim Kamenica, trener Celja PL: »V zadnjem času nam je forma nekoliko padla, doletele so nas nekatere poškodbe. Ta ekipa je močna samo takrat, ko so vsi v pogonu in lahko na vsakem igralnem mestu rotiram dva igralca. Ta koncept se nam je sedaj porušil.
Na Flensburg se normalno pripravljamo, čeprav smo v soboto igrali tekmo z Gorenjem, v sredo pa še z Ormožem. Pripravljam tri posebne taktične
treninge za Nemce, ogledali pa si bomo tudi posnetke njihovih tekem. Obstaja nekaj možnosti za nastop Edvarda Kokšarova, čeprav osebno tega ne verjamem, saj takšna poškodba zahteva dva do tri tedne mirovanja. Če ne bo nared, bo na njegovem mestu nastopil Špiler, ki smo ga v zadnjem času porabili na mestu zunanjega.
Flensburg dobro poznamo, vemo, da je to ekipa odličnih posameznikov, tako da se za nobenega njihovega igralca ne pripravljamo posebej. Morali bomo odigrati dobro consko obrambo, najboljše kar v tem trenutku zmoremo.«
JM

Foto: Črtomir Goznik
Alen Blažević odhaja
Damir Turkovič (Jeruzalem Ormož) je na tekmi s Celjani dosegel 5 zadetkov.
27:19 in zmagovalec je bil odločen. Ormožani so na koncu z obrambo 4 -2 znižali izid na 29:31, piko na i zasluženi zmagi Celjanov pa je s projektilom iz razdalje postavil Stojanović. V zgodovini 1.-A lige je bila to še sedma zmaga trinajstkrat-nih državnih prvakov Celjanov proti Ormožanom, ki so doživeli tretji zaporedni prvenstveni poraz. V naslednjem krogu Jeruzalem odhaja na gostovanje v Trbovlje.
Uroš Krstič
Vrnitev Alena Blaževića, ki je v Ormožu nastopal kot posojeni rokometaš Gorenja, v Velenje več ni skrivnost. Trener Gorenja Miro Požun je, za razliko od bivšega danskega stratega Larsa Waltherja, v Blaževiću prepoznal kvaliteto in mu bo v drugem delu prvenstva dal priložnost v rumeno-črnem dresu os. Blažević je v Ormožu v dobrem letu pustil velik pečat in postal ljubljenec publike. 198 cm visok fant, letnik 1986, je v dresu Jeruzalema postal tudi najboljši strelec 1-A lige in slovo bo zagotovo težko; tako na eni kot drugi strani. Zanimivo bo videti, kakšno(e) zamenjavo(e) bodo Ormoža-ni poiskali zanj.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Kasim Kamenica, trener Celja Pivovarne Laško
Rokomet • Odstopi v ptujski Dravi
Priložnost za nov zagon?
V moškem rokometnem klubu Drava se v tem letu odstopi vodilnih ljudi kar vrstijo. Že februarja je odstopno izjavo podal predsednik Ivan Gomilšek, v zadnjem mesecu pa sta to storila še izvršni direktor Slavko Očko in sekretar Milan Panikvar. V zelo okrnjeni zasedbi vodstva kluba so v sredo zvečer odstope sprejeli in za vršilca dolžnosti predsednika do skupščine imenovali Andreja Rutarja, ki je že
opravil številne pogovore in obiske, da bi po primopredaji z dosedanjim vodstvom, to naj bi bilo 7. decembra, do skupščine kluba pripravil vse potrebno za izvolitev novih organov in ljudi, ki želijo ptujski moški rokomet tokrat zares popeljati na višjo raven oziroma vrniti na nekdanje mesto v slovenskem moškem rokometu.
I. k.
Namizni tenis • 1. SNTL
Gladek poraz s Krko
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj - Krka 0:6, Edigs Mengeš - Sobota 1:6, LM KO Lendava - Melamin 2:6, Ilirija
-	Tempo Velenje 1:6. Kema Puconci
-	Maribor Finea (30. 11.).
1.	MARIBOR FINEA	6	6 0	0	12
2.	KRKA	7	6 0	1	12
3.	KEMA PUCONCI	6	6 0	0	12
4.	SOBOTA	7	5 0	2	10
5.	TEMPO VELENJE	7	4 0	3	8
6.	MELAMIN	7	3 0	4	6
7.	PTUJ	7	2 0	5	4
8.	EDIGS MENGEŠ	7	10	6	2
9.	ILIRIJA	7	10	6	2
10.	LM-KO LENDAVA 7 0 0 7 0
Ptuj - Krka 0:6
Na Ptuju je v sredo gostovala
ekipa Krke iz Novega Mesta, ki se v letošnji tekmovalni sezoni bori za prestižni naslov državnega prvaka v konkurenci Maribor Finea in Keme Puconci. Novomeščani so na Ptuj prišli »ranjeni«, saj so v prejšnjem krogu izgubili na domačem parketu z ekipo Keme Pucon-ci. V domačem klubu so si želeli narediti kar največ in osvojiti kakšno točko v tem dvoboju, vendar so bili gostje iz Novega Mesta v tem trenutku enostavno premočna ekipa. Še najbližje točki je bil Danilo Piljak, ko je v šesti igri proti hrvaškemu reprezentantu Nenadu Karko-
viču. Žal pa mu ni uspelo in peti niz je domači igralec izgubil na razliko. Kljub gladkemu in maksimalnemu porazu pa so ptujski igralci Krčanom odvzeli pet nizov, kar se Krki proti nasprotnikom iz spodnjega dela lestvice ne zgodi velikokrat.
Ovčar - Petrovčič 1:3, Pavič - Kar-lovič 0:3, Piljak - Slatinšek 1:3, Pavič - Petrovčič 1:3, Ovčar - Slatinšek 0:3, Piljak - Karlovič 2:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič, NTK Ptuj
Trije kadeti v osmini finala
Minuli vikend so se trije kadeti NTK Ptuj udeležili odprtega turnirja Slovenije v Logatcu, kjer so nastopili vsi najboljši slovenski kadeti. Mladi ptujski igralci so se izkazali, saj so bili v predtekmovalnih skupinah vsi trije s tremi zmagami (brez poraza) prvi. V finalnem delu tekmovanja so bili kot nosilci skupin prvi krog prosti, nato pa je Alen Ber najprej premagal Vita Sterleta (Olimpija) in izgubil z Žigom Urbancem (Rakek), Domen Ovčar je premagal Denisa Pintarja (Prevent) in nato izgubil z Gorazdom Horvatom (Kema), Luka Krušič pa je premagal Patrika Sukiča (Kema) in izgubil z Mihom Žigonom (Logatec). Trener Damijan Samojlenko nam je povedal, da so bili rezultati pričakovani, morda smo malo več pričakovali od Luka Krušiča, ki je bil osmi nosilec.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Zgodovinski uspeh KK PP
Zeli sadove trdega dela
Za kolesarji Perutnine Ptuj je najuspešnejša sezona v 21-letni zgodovini kluba. Tretje mesto med ekipami razreda Continental pomeni ponovitev lanskega uspeha, sedmo mesto v točkovanju Europe tour je velik napredek, saj se s tem rezultatom uvrščajo med 30 najboljših ekip na svetu. Če še sledimo statistiki, lahko ugotovimo, da so postavili nekatere mejnike, ki jih bo stežka kdo prestavil, med njimi so tudi sami. Po zmagah, letos so jih osvojili kar 33 (29 na kategoriziranih dirkah mednarodne kolesarske zveze UCI), sodijo v sam svetovni vrh. Pred njimi so le kolesarji danske ekipe CSC (52 zmag), belgijske Quick Step (45 zmag) ter nemške Gerolsteiner (41 zmag). Zmago manj od perutninarjev ima nizozemski Rabobank, nato pa dolgo ni zaslediti moštva iz njunega ranga tekmovanja. Posebna zgodba, ki sodi v ta okvir je Borut Božič, ki je z enajstimi zmagami v družbi največjih svetovnih asov (Tom Boonen, Alessandro Petacchi, Robbie McEwen).
Pravzaprav je bila med šestnajstimi kolesarji letos trojica, ki je krojila večino uspehov ptujske Perutnine. Vsekakor pa so bili zraven še mnogi, ki so prispevali levji delež. Borut Božič in Jure Golčer sta tekmovalca, ki sta vsak na svojem terenu storila največ za prepoznavnost ptujskega kluba, prvi v skupinskih sprintih, slednji v vzponih. »Res nisem pričakoval tega števila zmag. Za vsakega je že šest, sedem zmag ogromno, kar šele enajst. Zelo sem vesel, če pa bi imel malo več sreče, bi bila številka še večja. Tudi sam sebe sem presenetil, da sem bil celo sezono dober, ne le na določenih dirkah in v določenih trenutkih. Letos sem bil precej bolj samozavesten kot v preteklosti. Sam sebi sem dokazal, da se lahko kosam z najboljšimi. Od Kube naprej, ko sem zmagal ne eno ampak tri etape, sem vedel, da bo sezona dobra. Že tako sem veliko možnosti izkoristil, nekaj pa sem jih tudi izpustil. Ko gledam nazaj, se mi zdi da imam še nekaj rezerve,« je dejal 26-letni Idrijčan, ki je za ptujski klub tekmoval v zadnjih treh sezonah. Odlično se je predstavil tudi domače-
Europe tour, posamezno: Zmage:
12. Golčer	311	1. CSC (Danska) 52 zmag
51. Božič	197	2. Quick Step (Belgija) 45
67. Mahorič	180	3. Gerolsteiner (Nemčija) 41
95. Rogina	153	4. Perutnina Ptuj 29 (33 na ka-
131. Kvasina	121	tegoriziranih dirkah UCI)
165. Mervar	102	5. Rabobank Continental 27
195. Miholjevič	90	Med najboljših 10 ni več Conti-
203. Dančulovič	88	nental ekip
269. Stare	66	Zmage Ptujčanov: Božič 11,
437. Ilešič 487. Demarin	39 32	Mervar in Golčer 3, Kvasina, Ma-
		horič, Rogina in Ilešič 2, Stare, Marin, Dančulovič in Miholjevič 1
637. Marin	21	
897. Gazvoda	10	Zmage posamezniki:
968. Đurasek	8	1. Tom Boonen (Belgija) 21
1248. Omulec	3	2. Alessandro Petacchi (Italija)
Bauer	0 točk	13
Europe tour, ekipno:
1.	Acqua Sapone - Caffe Mo-kambo (Italija) 1727
2.	Unibet.Com (Velika Britanija) 1616
3.	Omnibike Dynamo Moscow (Rusija) 1437
4.	Chocolade Jacques - Vlaan-deren (Belgija) 1435
5.	Rabobank (Nizozemska) 1399
6.	Ceramica Panaria - Naviga-re (Italija) 1378
7.	Perutnina Ptuj (Slovenija) 1242
40 Adria Mobil (Slovenija) 405
45. Radenska Powerbar (Slovenija) 364
67. Sava (Slovenija) 195
3.	Borut Božič (Slo, PP) 11
4.	Robbie McEwen (Avstralija) 11 9. Jose Serpa (Kolumbija) 9
(edini zraven Božiča, ki med 10 najboljših prihaja s kontinentalnega tekmovanja)
Svetovno prvenstvo, cestna dirka:
1. Paolo Bettini (Italija) 27. Kvasina
59. Rogina (oba Hrvaška) 77. Božič (Slovenija)
Kronometer:
1. Fabian Cancellara (Švica) 46. Gazvoda (Slovenija)
U23, cestna dirka:
76. Đurasek (Hrvaška)
mu občinstvu, saj je dvakrat stal na najvišji stopnički, tudi na dirki po Sloveniji. Lani ga je prav poškodba na tej dirki stala enega dela sezone, letos so Ptujčani, kar se tega tiče, zelo dobro odnesli. »Če je za doseganje, mirno lahko rečem vrhunskih rezultatov, poleg profesionalnega pristopa, znanja, močne volje in brezpogojne predanosti vedno potrebno imeti na svoji strani še kanček sreče, lahko z veseljem ugotovim, da nam je bila, kar se tiče športnih poškodb in ostalih težjih nesreč, Fortuna naklonjena. Z izjemo Ilešiča smo jo prestali le z lažjimi »praskami«. Naj še dodam, da smo vsi spremljevalci, poleg opravljanja svojih del in nalog, skupaj prevozili skoraj 250.000 kilometrov, z vseh odprav pa se je celotna ekipa vrnila živa in zdrava, včasih morda le malce utrujena,« je dejal vodja ekipe Srečko Glivar, ki mu je v tej
Foto: Marjan Kelner
Borut Božič (KK Perutnina Ptuj) je med drugim zmagal tudi na zadnji etapi dirke Po Sloveniji.
Med odmevnejšimi zmagami kolesarjev Perutnine Ptuj v letošnji sezoni je bila tudi zmaga Jureta Golčerja v nemškem Schwarz-
waldu.
sezoni v strokovnem štabu pomagal Martin Hvastija.
Junijski vrhunec
Božič je z zmagami že v startu sezone tudi drugim odprl vrata do samozavesti (na Kubi sta zmagala tudi Kvasina in Mervar). Na Jadranski magistrali je zmago ponovil Božič, četrto leto zapored so slavili na dirki v Črni gori (Rado Ro-gina drugič) ter dosegli nekaj velikih spomladanskih zmag tudi v Evropi. O kvaliteti ekipe veliko pove tudi podatek, da je letos kar 11 tekmovalcev stalo na najvišji stopnički. Vrhunec je bil zagotovo v juniju, ko so bile na sporedu najpomembnejše dirke. Golčer je slavil na eni najtežjih dirk na svetu, v nemškem Scwarzwaldu (Mi-holjevič in Kvasina sta za nameček osvojila tretje in četrto mesto), dan kasneje je bil v Avstriji najuspešnejši Mahorič. Odlična generalka za dirko po Sloveniji, ki se je odvijala le nekaj dni kasneje. Ptujčanom sicer ni steklo vse po načrtih, saj je bil Golčer »le« drugi, Božič pa je osvojil dve etapi. Je pa bil vrstni red dva tedna kasneje na državnem prvenstvu obrnjen. »S sezono sem zadovoljen. Drugače pa sem pričakoval zmago na dirki po Sloveniji, vendar tudi drugo mesto ni slabo. Na koncu se seštejejo točke in, če si slab, jih verjetno nimaš dosti. Mislim, da se boljših rezultatov v tem rangu ne da dosegati,« je dejal 29-letni Mariborčan, ki je z 12. mestom najboljši Slovenec v točkovanju Europe tour.
Za veliko zmag in stopničk je »kriv« Mitja Mahorič. V minuli sezoni se je s povratkom Golčerja in Rogine ter odlično sprintersko trojico (Mer-var, Božič, Ilešič) tudi zaradi svojih kvalitet (večstransko-sti) večkrat znašel v položaju pomočnika kot v preteklosti.
Zaradi tega pa ponujenih priložnosti ni izpustil iz rok (zmaga etape v Črni gori ter Raiffeisen GP) in je tudi zaradi svoje nepopustljivosti veljal za enega ključnih mož ekipe: »Rezultati so podobni kot leto poprej. Dosegel sem isto število točk kot v prejšnji sezoni. Kot del ekipe se moraš podrediti skupnemu cilju, kar me ni motilo, kolesarstvo je pač ekipni šport. Zadovoljen sem, ker sem dokazal, da sodim v to ekipo, da sem sposoben v različnih vlogah odpeljati tako kot treba,« se Mahorič zaveda pomena svoje vloge.
Ker so kolesarji takšnega kova vedno zaželjeni, je nastopil kar na 62 dirkah in je bil zraven Matije Kvasine (77 nastopov) in Rada Rogine (59 nastopov) letos najbolj aktiven. Na težkih etapnih dirkah se je redno uvrščal med deseterico: »Dobro sem dirkal na dveh dirkah na Poljskem, v Nemčiji na Regio Tour, kjer je zmagal Kloden, sem bil peti. Zagotovo je ekipna zmaga na tej dirki, kjer smo premagali
tudi moštva kot so T-mobile, Gerolsteiner in še nekatere, med prvo deseterico pa smo bili trije, zraven zmage v Schwarzwaldu zagotovo eden največjih uspehov letos,« pravi Mahorič.
»Enostavno najboljši«
In kaj je ključ do tako velikega uspeha? Mahorič odgovarja: »Ekipa se je kalila iz leta v leto, zadnje tri sezone smo nastopali praktično v isti postavi. Z leti smo se spoznali, ujeli in mislim, da je bilo to ključno. Da smo tudi, kadar nismo bili najmočnejši na dirki, znali iztržiti zmago.« Golčer se je strinjal: »Za dobre rezultate so potrebni dobri kolesarji, pomembno pa je tudi, da smo se dobro razumeli med sabo. Glavnik je zagotovo sestavil zelo dobro moštvo. Boljših Slovencev skorajda ne bi mogel imeti v klubu.« Božič pa je dodal: »Jasno, je, da v ekipah morajo biti vodilni možje
tisti, ki krojijo končni rezultat. Če ostali vidijo, da so ti sposobni doseči, kar se od njih pričakuje, jih peljejo zraven. Tudi ostali so verjeli vame in so mi stali ob strani, ko sem jih potreboval. Homogenost je tisto, kar nas je krasilo, kar nam je dajalo prednost pred konkurenco, nekatere dirke pa smo zmagali zato, ker smo bili enostavno najboljši.«
Ob koncu se nismo mogli izogniti napovedim za prihodnost. Rezultati so bili letos seveda odlični, ponovljivost pa je drugo vprašanje. Borut Božič je strnil misli vseh: » Mislim, da kolesarji Perutnine Ptuj v prihodnosti verjetno ne bodo toliko zmagovali, bodo pa zagotovo krojili slovenski vrh.« Čeprav te besede ne gre vzeti za svete, Božič je bil namreč že pred sezono precej preskromen, kar se tiče napovedi prvih mest, velja tudi, da bi nekaj zmag manj v prihodnji sezoni še vedno pomenilo velik uspeh za ptujsko moštvo.
Uroš Gramc
Košarka • 3. SKL - vzhod, 5. krog
Dober začetek premalo za presenečenje
Rezultati 7. kroga: Lenart - Polj-čane 78:70, Koroška - Primafoto Slovenj Gradec 70:84, Paloma Sl. Vrh
-	Pragersko 61:73, Dravograd - Maribor 68:91.
1	CASINO MARIBOR 7 7 0 14
2	MARIBOR	7 6 1 13 3PRAGERSKO 7 6 1 13
4	PRIMAFOTO SL. GRADEC 7 5 2 12
5	DRAVOGRAD	7 4 3 11
6	POLJČANE	7 2 5 9
7	LENART	7 2 5 9
8	PTUJ	7 16 8
9	PALOMA SL. VRH 7 1 6 8
10	KOROŠKA	7 16 8
KK Casino Maribor
-	KK Ptuj 99:56
13:12, 31:16, 25:16, 30:12 KK Ptuj: Fajt 2, Ferme 10, Gajič, Avguštin 3 (1:2), Kram-berger 10 (1:1), Horvat 3, Me-tličar, Kotnik 13, Rus, Plesko-nič 15(1:4).
Ptujski košarkarji so v sedmi tekmi državnega prvenstva v tretji ligi pričakovano izgubili na gostovanju pri vodilni ekipi v Mariboru. V prvem delu tekme so še držali priključek z domačini, nato pa so le-ti prestavili v višjo prestavo in gostom prizadejali visok poraz.
Ptujčani so izgubili eno mesto na lestvici in so trenutno na osmem mestu, ekipa Casina Maribor pa se je z zmago le še utrdila na vrhu.
Začetek tekme je pripadel Ptujčanom, ki so vodili ves čas prve četrtine. Mariborčani so prevzeli pobudo šele ob izteku prvega dela igre (13:12). Gostje, ki so nastopili brez poškodovanih Holca in Voduška, so stik držali do polovice druge četrtine, ko so se domačini počasi začeli oddaljevati. Ob polčasu je prednost znašala že 16 točk (44:28). V nadaljevanju je bila igra nekaj časa ponovno izenačena in Mariborčani so dve minute pred koncem tretje četrtine še vedno vodili za 16 točk (58:42). Nato pa so s consko obrambo uspešno zaustavili ptujske napade, v katerih je bilo vedno manj potrpežljivosti. Z natančnimi meti so izdatno napolnili ptujski koš in zmagali z visoko prednostjo 43 točk.
2. SKL vzhod I., mladinci: KK Ptuj - KK Paloma 92:58
20:22, 29:12, 21:10, 22:14
KK Ptuj: Frangež 3, Krajnc
Zlatko Marčič, trener KK Ptuj: »Večji del tekme smo presenetljivo dobro igrali, kar so nam priznali tudi domačini. Padec koncentracije in utrujenost naših mladih igralcev ob koncu tretje in v zadnji četrtini so ru-tinirani domačini znali izkoristit sebi v prid. Upam, da bomo hitro zacelili poškodbe in, da v naslednjem krogu prikažemo dobro igro proti Dravogradu na Ptuju.«
5, Bedrač 2, Rus 18, Fajt 5, Avguštin 23, Kotnik 17, Kramber-ger 6, Vodušek 13
Lestvica: Radenska Creativ 16, Dravograd 13, Ptuj 11, Ruše 11, Konjice 9, Paloma Sl. Vrh 8, Koroška 7
2. SKL Vzhod I., kadeti: KK Ptuj - KK Bistrica 66:79
16:17, 11:18, 17:16, 22:28 KK Ptuj: Vrabl, Mihelač 2, Žele 24, Koprivc 11, Nadižar, Bedenik 18, Drevenšek 1(1:2), Kramberger, Ciglar T. 2, Horvat 2, Lačen 4
Lestvica: Bistrica 16, Ptuj 13, Maribor B 13, Ljutomer, Lenart in B. Besedič Meltal 10
ug
Foto: UG
Judo • Vlado Čuš, trener pri JK Drava
Športni napovednik
»
Dokazali smo, da smo prava ekipa
«
Vlada Čuša, glavnega trenerja pri JK Drava ni treba posebej predstavljati, saj ga poznajo tudi bežni spremljevalci športnih dogajanj v naši okolici, s svojim delom v judu pa daje pomemben ton tudi dogajanjem v širšem slovenskem prostoru. Po končani sezoni smo ga zaprosili za kratko oceno nastopov njegove ekipe in predstavitev načrtov za prihodnost.
Kako ste dejansko sestavljali ekipo za letošnjo sezono?
V. Čuš: »JK Drava ima že leta jasno usmeritev: osnova je lastna baza, ki tvori osnovo piramide. Za to bazo skrbimo v mladinskih selekcijah iz katere smo tudi v letošnji sezoni pokrili večino članskega moštva in sicer v kategorijah do 60, do 65, do 73, do 81, do 90 in do 100 kg. To so v večini primerov še celo srednješolci in predstavljajo temelj za nadaljnja leta. Če k tej ekipi dodamo Klemna Ferjana, verjamem, da bomo tudi v naslednjih letih krojili vrh v 1. slovenski judo ligi, čeprav je konkurenca v vrhu velika. Poleg Drave so tu še Impol, Olimpija in Sankaku, ki predstavljajo velik potencial, poleg njih pa se pojavlja še nekaj klubov, kjer prav tako dobro delajo. V takšni konkurenci je težko računati, da bi brez okrepitve posegli v vrh. V letošnji sezoni smo v naše vrste zvabili Petelinška, ki je nadomestil Mirana Plošinjaka. Slednji je bil v prejšnjih sezonah eden naših najboljših borcev, vendar je zaradi službe letos nekoliko manj treniral.«
Kakšna je sklepna ocena nastopa JK Drava v letošnji
1. ligi?
V. Čuš: »Takoj po play offu smo bili še precej pod vtisom nastopa, sedaj pa so se strasti že nekoliko pomirile, tako, da lahko bolj objektivno ocenim sezono. V rednem delu sezone smo nastopali zelo dobro, še posebej zato, ker v ekipi nismo imeli Klemna Ferjana, ki je bil na pripravah v Kanadi. Tudi na zaključnem turnirju v Slovenski Bistrici smo pokazali dober nastop, saj smo uspeli ohraniti 3. mesto iz rednega dela, kar je ponovitev naše najboljše uvrstitve v 1. SJL.
Seveda ostaja določen grenak priokus po porazu v pol-finalu, ko smo imeli proti Olim-piji zmago na dosegu roke; vodili smo s 3:2 in imeli v zadnjih dveh kategorij ah močna tekmovalca. Na koncu smo nesrečno izgubili, a pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi Olimpija odlična ekipa, ki je uporabila nekatere dobre taktične variante pri sestavi ekipe. Moje mnenje je, da bi lahko katerakoli izmed treh ekip (Impol, Olimpija, Drava) postala državni prvak, vse je bilo odvisno od dnevne forme, kjer je imel Impol pač najboljši dan.
Takoj po šoku v polfinalu smo morali spet na blazine, saj nas je v boju za tretje mesto čakal celjski Sankaku; po
Foto: Črtomir GOznik
Vlado Čuš: »Na zaključnem turnirju v Slovenski Bistrici smo pokazali dober nastop, saj smo uspeli ohraniti 3. mesto iz rednega dela, kar je ponovitev naše najboljše uvrstitve v 1. SJL.
treh borbah smo že zaostajali 0:3! Takrat smo znotraj ekipe naredili presek in si rekli: zdaj ali nikoli. Prišlo je do velikega preobrata in naše zmage 4:3. S tem smo dokazali, da smo prava ekipa.
Veseli smo bili tudi velikega števila naših navijačev v sicer polni dvorani v Slovenski Bistrici. Še posebej pa nas je razveselil obisk Simona Starčka, direktorja Direktorata za šport pri MŠŠ, ki je bil tudi sam uspešen judoist in trener v mlajših kategorijah pri JK Drava.«
Kakšni so načrti dela v prihodnjem letu, še posebej zaradi dejstva, da ima-
Vlado Čuš: »V JZS smo pred desetimi leti zavestno sprejeli določilo, da v ligaškem delu za naše klube ne smejo nastopati tujci. Po mojem mnenju je bil to dober ukrep, ki že daje rezultate. Tukaj mislim predvsem na širitev juda med mladimi, ki imajo tako v večji meri priložnost nastopati na močnih tekmah. Najlepši dokaz za uspešnost tega ukrepa je lanska bera slovenskih medalj na olimpijadi mladih: z osvojenimi tremi zlatimi medaljami (med njimi tudi Lea Murko), smo bili celo najuspešnejša država na judu turnirju - v svetovno judo zvezo pa je včlanjenih preko 200 držav. Domala neverjeten podatek za malo Slovenijo!«
Judoisti JK Drave na zaključnem turnirju v Slovenski Bistrici; skrajno levo je Simon Starček, direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport.
ta člana JK Drava Klemen Ferjan in Lea Murko dokaj realne možnosti, da se potegujeta tudi za nastop na OI leta 2008 v Pekingu?
V. Čuš: »V prvi vrsti nas veseli, da imamo dva tekmovalca takšnega ranga, obenem pa je to za nas velika odgovornost, saj jima moramo omogočiti optimalne pogoje za nemoteno delo. Oba imata izpolnjene norme za nastop na tekmah svetovnega pokala (Lea se bo že na začetku leta 2007 udeležila dveh tekem sv. pokala, v Sofiji in Pragi). V naslednjem letu bodo določene tekme sv. pokala že štele za olimpijsko normo, začetek tega cikla pa bo predstavljalo EP, ki bo aprila v Beogradu. Norma za olimpijado je zelo težko dosegljiva, saj se bo nanjo uvrstilo le pet najboljših Evropejk iz vsake kategorije (7) in osem Evropejcev. Po EP bodo na sporedu še štirje kvalifikacijski turnirji, nato pa bo septembra v Sao Paolu svetovno prvenstvo (po tem še nekaj kvalifikacijskih tekem). To je najpomembnejše tekmovanje leta, saj uvrstitev na prvih pet mest pelje neposredno na olimpijado. Vendar je zelo zahtevna že sama norma za uvrstitev na SP: kolajna na tekmi svetovnega pokala.
Posebej nas veseli tudi dejstvo, da imamo v ozadju še enega odličnega mladega judo-ista, ki si je že zagotovil pravico nastopa na tekmi svetovnega pokala - to je Rok Tajhman. Za prihodnost ptujskega juda se nam torej ni treba bati!«
Ali se bo doslej edinemu ptujskemu olimpijcu Mirku Vindišu že čez dve leti pridružil še kateri, morda prav iz vrst JK Drava?
Jože Mohorič
Mali nogomet
ZLMN Ormož
Belcont in Nova Slovenija visela na nitki
1.	liga
Rezultati 1. kroga v 1. ligi: Bra-mac Bresnica - Kog 8:2, Mihovci Center - Avtošola Prednost 2:1, Nova Slovenija - Mladost Miklavž 4:2, Belcont - Zidarstvo Čurin 2:1.
2.	liga
Rezultati 2. in 3. kroga v 2. ligi:
Plečko Trgovišče - Invest Ormož 2:4, Mladost Miklavž II - Vikingi 2:5, Avto-servis Zidarič - Svetinje 4:4, KOŠ -Kog SK računalništvo 3:3, Impossible Team - Stora gora 1:7, Borec - Črni ribič Texas 1:3, Svetinje - KOŠ 1:0,
Kog SK računalništvo - Impossible Team 7:1, Črni ribič Texas - Trgovišče Plečko 8:1.
UK
Občinska liga Videm 2006-2007
Skupina A
Rezultati 1. kroga: NK Tržec veterani - Belavšek 7:1, KMN Majolka - Bar Osmica 0:3, ŠD Pobrežje - Var-nica 9:2, ŠD Lancova vas - prosto.
Skupina B
Rezultati 1. kroga: AS 1 - ŠD Zg.
Pristava 4:1, ŠD Majski vrh - Lesko-vec 4:5, Lancova vas veterani - AS 2 6:10, ŠD Videm - prosto.
Darko Lah
Planinski kotiček
Po sevniški planinski poti
Nedelja, 10. december 2006
Med izleti Planinskega društva Ptuj najdemo tudi takšne, ki nas popeljejo v povsem nove kraje. Tokrat se bomo namreč podali na območje Dolenjske. Natančneje v pokrajino med Kumom in Savo. Pot bomo pričeli v Radečah ter se preko Murnic in Šentjanža povzpeli na Štrasberg. Sestopili bomo v Tržišče in se z vlakom vrnili nazaj na Ptuj.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 10. decembra 2006, ob peti uri na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 5.07). Z vlakom se bomo popeljali do Radeč ter se sprehodili po dolenjskih hribih na desnem bregu Save. V Ptuj se bomo vrnili do 18.30.
Opremite se planinsko, za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik .„) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v gostilnah ob poti. Skupne zmerne hoje bo za šest ur.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak in organizacijo ter znaša za člane PD 1.950 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 5. decembra 2006, oziroma do zasedbe mest. Podajte se z nami in odkrijte skrite kotičke Slovenije.
Vodil bo Uroš Vidovič.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
11. KROG - petek ob 18.30: Slovan - Riko Hiše, petek ob 19.30: Gorenje - Velika Nedelja; sobota ob19.00: Rudar EVJ Trbovlje - Sviš.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.30), Atom Krško - MIP Gorica Leasing, Sevnica - Radeče MIK Celje, Dobova
-	Termo, Klima Petek Branik - Pekarna Grosuplje, Istrabenz plini Izola
-	Krka.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA: Arcont Radgona - Aleš Praznik, Šmartno 99 - Po-murje, Črnomelj - Grča Kočevje. V tem krogu je prosta ekipa Drave Ptuj.
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 11. KROGA: Galeb Grup Hitachi - Benedikt, HIT Nova Gorica - Jesenice Štof, Broline Kamnik - Šentvid, Sloving Vital - Luka Koper.
2.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 9. KROGA: MTD ŽOK Ptuj - Nova KBM Branik II., Comet Zreče
-	Aliansa Šempeter, Formis Bell - Prevalje, Kajuh Šoštanj - Magro Grosuplje, Partizan Škofja Loka - Ecom Tabor, Mislinja - ŽOK Kočevje.
KOŠARKA
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA: Ptuj - Dravograd (gimnazijska telovadnica ob 20.00), Poljčane - Maribor, Pragersko - Casino Maibor, Primafoto Slovenj Gradec - Paloma, Lenart - Koroška.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA MOŠKA LIGA
8. KROG: Maribor Finea - NTK Ptuj.
BOKS
Državno prvenstvo v Ljubljani
Od petka do nedelje (1.-3. 12.) bo v ljubljanski Areni Simobil potekalo 15. državno prvenstvo v boksu. Za naslove državnih prvakov bi se naj potegovalo 70 boksarje in 8 boksark iz 12-ih slovenskih klubov. Iz našega področja bodo prisotni tekmovalci in tekmovalke iz BK Ptuj, BK Ring Ptuj, BK Slovenska Bistrica in ŽBK Maribor. Danes in jutri se bodo boji pričeli ob 18.00 uri, finalni dvoboji v nedeljo pa bodo potekali med 14. in 17 uro. Med častnimi gosti 15. državnega prvenstvo bo tudi slovenski profesionalni šampion Dejan Zavec, ki si bo ogledal nedeljske finalne dvoboje.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
Sobota - Športna dvorana Center ob 8.30: Toyota Furman Ptuj - ŠD Ptujska gora; ob 9.10: Club 13 - Dolina Winettu; 9.50: ŠD Cirkulane -Draženci; ob 10.30:Dolina Winettu - ŠD Ptujska gora; ob 11.10: Draženci
-	Toyota Furman Ptuj; ob 11.50: ŠD Zimica - ŠD Cirkulane; ob 12.30: Vinogradništvo Plajnšek - Klub ptujskih študentov; ob 13.10 ŠD Vitomar-ci - Feluka bar; ob 13.50 KMN Majolka - Mark 69 Aba Roletarstvo; ob 14.30: Športno društvo As - Bar Saš; ob 15.10 Hobit Pub Apače - ŠD Podgorci; ob 15.50: Mark 69 Aba roletarstvo - KMN Jado; ob 16.30: Jure MTS Hajdina - Športno društvo As; ob 17.10 Bar Cheers Cyber caffe - ŠD Podgorci; ob 17.50: Bramac Juršinci - ŠD Rim
Nedelja ob 9.10: Poetovio Petlja Vitomarci - KMN Majolka; ob 9.50: Bar Saš - Hobit Pub Apače; ob 10.30: KMN Jado - Poetovio Petlja Vitomarci; ob 11.10: ŠD Podgorci - Bar Saš; ob 11.50: ŠD Rim - Mark 69 Aba roletarstvo; ob 12.30: Športno društvo AS - Bramac Juršinci; ob 13.10: Club 13 - NK Apače; ob 13.50: Klub ptujskih študentov - ŠD Vitomarci; ob 14.30: Feluka bar - Klub 13; ob 15.10: NK Apače - Dolina Winettu; ob 15.50: ŠD Cirkulane - Vinogradništvo Plajnšek; ob 16.30: Toyota Furman Ptuj - ŠD Zimica; ob 17.10: ŠD Ptujska gora - Draženci.
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož
Razpored tekem v soboto, 2. 12., v športni dvorani Hardek: Stora gora - Borec (ob 11.30), Invest Ormož - Mladost Miklavž II (ob 12.20), Vikingi - Avtoservis Zidarič (ob 13.10), Borec - Kog SK računalništvo (ob 14.00), Črni ribič Texas - Stora gora (ob 14.50), Impossible Team
-	Svetinje (ob 15.40), KOŠ - Vikingi (ob 16.30), Avtoservis Zidarič - Invest Ormož (ob 17.20), Plečko Trgovišče - Mladost Miklavž II (ob 18.10), Zidarstvo Čurin - Bramac Bresnica (ob 19.00), Avtošola Prednost - Kog (ob 19.50), Mladost Miklavž - Mihovci Center (ob 20.40), Nova Slovenija
-	Belcont (ob 21.30).
TURNIR V ORMOŽU
Klub Ormoških Študentov vas vabi v soboto, 9. decembra, v športno dvorano Hardek, kjer se bo ob 9. uri pričel malonogometni turnir 4 + 1 Ormož 2006. Prijavnina znaša 15.000 SIT in se poravna do srede, 6. decembra, na tekoči račun: 04103 - 0000811925 s pripisom imena sodelujoče ekipe. Število ekip je omejeno na 18, žreb bo opravljen v sredo, 6. decembra. NAGRADE:
1.	mesto: 150.000 SIT + pokal
2.	mesto: 100.000 SIT + pokal
3.	mesto: 50.000 SIT + pokal
Nagradi prejmeta tudi naj vratar in naj strelec turnirja. Informacije: Uroš Krstič (031 510 892), Uroš Hozyan (041 604 277).
Boks • Občinsko prvenstvo Ptuja
Sodelovali vsi trije ptujski klubi
Boksarski klub Ptuj je minulo nedeljo organiziral občinsko prvenstvo v boksu. Ptuj je dal veliko slovenskemu boksu, od tukaj je »poletel v višave« Dejan Zavec. Nedeljsko tekmovanje je bila velika poživitev v športni ponudbi, kakor tudi dokaz, da je na Ptuju ponovno veliko mladih, ki se želijo ukvarjati s to plemenito veščino, kot ji radi rečejo največji zanesenjaki. Na odprtem občinskem prvenstvu so nastopili boksarji in boksar-ke iz vseh treh ptujskih klubov: BK Ptuj, BK Ring Ptuj in BK Legionar. »Sodelovanje med
temi klubi se zadnji čas krepi.
V	bodoče bomo proti drugim regijam in reprezentancam nastopili kot reprezentanca Ptuja.
V	kratkem bomo podpisali dogovor o sodelovanju, saj želimo Ptuju ponovno vrniti vodilno vlogo v slovenskem prostoru. Vedno so se najpomembnejše stvari v tej športni panogi dogajale na Ptuju,« je dejal Slavko Dokl predsednik BK Ptuj.
Na to prvenstvo Ptuja se je prijavilo kar 57 boksarjev in boksark v različnih kategorijah, tako da je bilo kar nekaj težav glede sestavljanja kvali-
tetnih parov. Na svoj račun so prišli tudi obiskovalci, ki so napolnili prostore boksarskega centra na Ptuju skoraj do zadnjega kotička. Dvoboji so bili na kvalitetni ravni, kar je dalo tekmovanju še dodatno težo. Bilo je veliko mladih, kakor tudi starejših boksarjev, med njimi je bil večkratni državni prvak Boris Horvat.
Vodja tekmovanja je bil Janez Bombek, delegat Jože Krančič, nadzornik Milan Prosenica, sodnika pa sta bila Rado Prav-dič in Milan Dokl, sicer republiška sodnika.
Rezultati (zmagali so prvoimenovani):
Ženske - polsrednja: Mulec Jasmina - Anja Kolarič; VEL-TER Katja Fras - Nina Hoj ski; lahka: Janja Bombek - Valerija Turnšek; mladinci - srednja: Rene Jug - Curaku Valon; polsrednja: Jan Klarič - Rok Dolenc; welter: Denis Jakolič
-	Nejc Kozel; člani - srednja: Gorazd Drevenšek - Dušan Rakuš, težka: Peter Mihelič
-	Damir Tement, super težka: Boris Horvat - Dejan Mulec.
Ta konec tedna, od 1. do 3. 12. 2006, bo v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v BTC Centru, kjer bodo nastopili boksarji in boksarke iz 14-ih slovenskih klubov.
Danilo Klajnšek
FOTO: Janko Levanič
Udeleženci občinskega prvenstva Ptuja v boksu
Tenis • Zimska liga 2006/07
Neptun - Arte 3:0
1. liga
S tekmami 3. kroga so prvenstvo nadaljevali tenisači v 1. zimski tenis ligi 2006-2007, ki postaja vse bolj zanimivo. Vodeča ekipa TK Skorbe je s težavo odpravila TC Luka, dru-gouvrščena ekipa Neptun pa je presenetljivo brez težav v derbiju ugnala močno ekipo Arte, d. o. o. V derbiju ekip iz začelja so do prve zmage prišli igralci TC Kidričevo, ki so tesno ugnali Okrepčevalnico Patrušo.
Rezultati 3. kroga: Arte, d. o. o. - TK Neptun 0:3 (Do-
minc - Korošec 8:9, Majceno-vič - Drobnič 3:9, Dominc/ Majcenovič - Drobnič/Mazera 0:4); TC Kidričevo - Okrepčevalnica Patruša 2:1 (Premužič - Škofič 9:3, Gulin - Pušnik 5:9, Gulin/Hazabent - Kotnik/ Pušnik 6:5); TK Skorba - TC Luka 2:1 (Glodež - Kolarič 9:3, Grabar - Merc 9:5, Grabar/Žit-nik - Kolarič/Debeljak 2:9)
Vrstni red: Skorba 8, TK Neptun 7, Arte, d. o. o 6, TC Luka 3, TC Kidričevo 2, Okrepčevalnica Patruša 1 točka.
Danilo Klajnšek TK Skorba
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Lahko bi bilo bolje
Mladinci in kadeti Aluminija so s srečanji 16. kroga v Mariboru zaključili svojo nogometno jesen 2006. Visok poraz mladincev je nekoliko skalil veselje ob odhodu na zimski nogometni odmor, veseli pa remi kadetov. Po dobrem startu v novo prvenstvo so mladinci na koncu precej popustili in drseli navzdol na prvenstveni razpredelnici. Zapisati je potrebno, da je prišlo do zamenjave skoraj celotne ekipe, ki je v minuli sezoni osvojila naslov pokalnega mladinskega prvaka Slovenije.
Kadetska ekipa je po 16-ih odigranih krogih na osmem mestu, kar je mogoče za kakšno mesto manj od pričakovanega. Nogometna pomlad bo še dolga in kadeti lahko z dobro mini serijo precej izboljšajo svojo uvrstitev.
V skupnem seštevku mladincev in kadetov je v dokaj prepričljivem vodstvu ekipa Kopra, Kidričani so na
devetem mestu (zbrali so 40 točk) in imajo kar devetnajst točk več od predzadnjega mesta, ki ga zaseda mariborski Železničar in ki še vodi v nižji rang tekmovanja. Prednost je res velika, vendar previdnost nikoli ni odveč.
1. SML
REZULTATI 16. KROGA: Maribor -Aluminij 7:1, Dravograd - Koper 0:0, CMC Publikum - Triglav 3:3, Krka
-	Svoboda 1:3, Domžale - Factor 2:3, HIT Gorica - Rudar Velenje 2:2, Britof
-	Železničar 1:1
1. KOPER	16 13	2	1	25:8	41
2. MARIBOR	16 10	3	2	47:16	33
3. DOMŽALE	16 9	3	4	34:17	30
4. FACTOR	16 9	1	6	31:22	28
5. RUDAR VELENJE 16 7		6	3	37:29	27
6. HIT GORICA	16 8	2	6	34:24	26
7. TRIGLAV	16 7	4	5	24:20	25
8. ŽELEZNIČAR	16 4	6	6	25:21	18
9. CMC PUBLIKUM 16 3		8	5	29:28	17
10.	SVOBODA	16	5	2	9	26:40	17
11.	BRITOF	16	5	2	9	26:40	17
12.	ALUMINIJ	16	4	4	8 20:35	16
13.	DRAVORAD	16	4	3	5	18:39	15
14.	KRKA	16	0	2	14	10:49	2
Maribor - Aluminij 7:1 (3:1)
Strelec za Aluminij: Bečiri v 24. minuti iz 11 m.
Aluminij: Klemenčič, Kušar (Fu-rek), Lah, Medved, Jevšinek, Miha Lešnik, Hajšek, Rotman, Bečiri, So-tenšek (Majcen), Ljatifi (Miha Lešnik). Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 16. KROGA: Maribor -Aluminij 1:1, CMC Publikum - Triglav 1:1, Krka - Svoboda 0:3, Dravograd
-	Koper 3:0, HIT Gorica - Ruda Velenje 4:2, Domžale - Factor 0:1, Britof
-	Železničar 6:0
1.	FACTOR
2.	KOPER
3.	MARIBOR
4.	DRAVOGRAD
5.	HIT GORICA
6.	DOMŽALE
7.	CMC PUBLIKUM 16
8.	ALUMINIJ
9.	TRIGLAV
10.	SVOBODA
11.	RUDAR (V)
12.	BRITOF
13.	KRKA
14.	ŽELEZNIČAR
Maribor - Aluminij 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Grašič (37), 1:1 Emer-šič (80).
Aluminij: Medved, Meznarič, Petek, Dirnbek, Lončarič, Šešo, Pečnik, Kamenšek, Kurež, Milec, Emeršič. Trener: Primož Gorše.
Danilo Klajnšek
16 10		5	1	29:10	35
16 10		3	3	32:20	33
16	8	6	2	37:8	30
16	9	3	4	30:12	30
16	9	3	4	30:21	30
16	8	5	3	30:12	29
16	7	6	3	30:16	27
16	6	6	4	30:19	24
16	4	7	5	19:17	19
16	5	3	8	16:29	18
16	4	1	11	15:38	13
16	2	4	10	19:33	10
16	2	2	12	16:49	8
16	1	0	5	9:58	3
Pikado liga Štajerski tednik
Žabica se vedno 100 %
Ekipa Bar Sharky
Foto: Črtomir Goznik
Bar Žabica je premagal Bar Center in ostaja se vedno neporažen. Bar Sharky je na gostovanju presenetljivo odščip-nil točko do tega kroga 100 % ringovcem. Neodločeno se je končal tudi dvoboj med ekipa-
ma Bar Žaga in Bar Justa. Bar Opel je na domačem terenu prišel proti ekipi Dolence do prve zmage. Bar Amur je premagal Okrepčevalnico Zeleni Gaj in sedaj zaseda tretje mesto.
REZULTATI 6. KROGA: Bar Amur - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 13:3 (28 :14), Bar Žabica - Bar Center 13:3 (27:12), Bar Justa - Bar Žaga 8:8 (22:19), Bar Ring - Bar Sharky 8:8 (21:20), Bar Opel - Bar Dolence 11:5 (24:11).
1. BAR ŽABICA	6	6	0	0	83:13	18
2. BAR RING	6	5	1	0	63:33	16
3. BAR AMUR	6	3	1	2	58:38	10
4. BAR CENTER	6	3	1	2	46:50	10
5. BAR SHARKY	6	2	3	1	50:46	9
6. BAR ŽAGA	6	2	2	2	48:48	8
7. BAR JUSTA	6	2	1	3	49:47	7
8. BAR OPEL	6	1	1	4	35:61	4
9. OKREP. ZELENI GAJ	6	1	0	5	29:67	3
10. BAR DOLENCE	6	0	0	6	19:77	0
PARI 7. KROGA (v soboto, 2. 12., ob 19. uri): Bar Center - Bar Ring, Bar Žaga - Okrepčevalnica Zeleni Gaj, Bar Sharky - Bar Opel, Bar Dolence - Bar Justa, Bar Amur - Bar Žabica.
B-liga Staj. tednik
Grajena na vrhu
Začelo se je tekmovanje v B-ligi. V prvem krogu so zmage odnesli ekipe Bar Capri, Bar Esa in Bar Grajena. Slednji imajo najbolj zanimivo sestavo ekipe: pol je fantov, pol pa deklet. REZULTATI 1. KROGA: Bar Žaga 2
-	Bar Esa 5:11 (16:24), Bar Grajena
-	Bar Ring 2 11:5 (25:14), Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 - Bar Capri 6:10 (15:25).
1.	BAR GRAJENA 110 0 11:5 3
2.	BAR ESA 110 0 11:5 3
3.	BAR CAPRI 110 0 10:6 3
4.	ZELENI GAJ 2 10 0 1 6:10 0
5.	BAR ŽAGA 2 10 0 1 5:11 0
6.	BAR RING 2 10 0 1 5:11 0
PARI 2. KROGA (PETEK, 1. 12., OB 19. URI): Bar Capri - Bar Žaga 2, Bar Ring 2 - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2, Bar Esa - Bar Grajena.
1. SLO LIGA
PK Bull Shoot Bar Ring -PK Strela Velenje 4:13
V torek, 28. 11., je bil v Baru Ring odigran prvi krog 1. Slovenske lige. Domača ekipa PK Bull Shoot Bar Ring se je pomerila z ekipo PK Strela iz Velenja, letošnjim evropskim prvakom v C-ligi. PK Strela je bila prepričljivo boljša in je zmagala z rezultatom 13:4.
JM
m
vabi na 4* tradicionalni
l^ni
r maraton aerobike
ïîâ

9* deciei^ber 2006 ob I7<00 uri Športna «Ivorana Gimanzij« Ptuj

Pridi in se razgibaj Hi-Lo
iáfe.	Step
r^^^	Pilâtes
Prost vstop! TNZ step
ÍCenter	gitmnje z i^likpijiiul
Orgeatasw*« Cntn hivIiUu Ptuj In Zavwl u iport Ftu) I
Foto: DK
Smučanje • Nakup smučarske opreme
S smučmi do lažjega in kvalitetnejšega smučanja
Smučarska sezona je pred vrati. Čeprav temperature sicer niso še nič kaj zimske, nas nanjo opominjajo številni reklamni materiali raznih proizvajalcev in trgovin, ki polnijo naše nabiralnike. Pogovarjali smo se s predsednikom smučarskega kluba Ptuj, Bojanom Skokom, ki nam je dal nekaj nasvetov v zvezi z nakupom in vzdrževanjem smučarske opreme.
»Pri nakupu rabljene zimske opreme moramo biti zelo pazljivi. Zato je potrebno poznati vrednost nove opreme in oceniti obrabo in funkcionalnost stare opreme. Ob sebi je priporočljivo imeti strokovnjaka, ki lahko oceni kvaliteto in primernost smučarske opreme glede na posameznika. Na sejmu bodo to učitelji smučanja iz našega kluba, ki bodo z veseljem pomagali svetovati,« pravi Skok.
Kaj svetujete tistim, ki imajo opremo v omari, na podstrešju? Je potrebno opraviti servis opreme preden se ljudje odpravijo na sneg?
B. S.: »Danes je tehnika smučanja tako napredovala, da se naj tisti, ki imajo opremo na podstrešju že precej časa, odpravijo v trgovino ali na smučarski sejem in tam poiščejo opremo, ki sledi razvoju in napredku smučanja. Današnje smuči so izdelane iz posebnih materialov, ki zahtevajo nenehno vzdrževanje, zato je priporočljivo opraviti servis smuči preden prvič stopimo na sneg, četudi so smuči nove. Le tega je najbolje prepustiti strokovnjakom.«
Kdaj je potrebno zamenjati smuči, kupiti nove?
B. S.: »Za učenje nove smučarske tehnike so potrebne smuči s poudarjenim stranskim lokom, tako imenovane metu-ljaste smuči. Vsaka smuča ima določeno življenjsko dobo, s ča-
4>Oi>
smučarski klub ptuj
Kot vsako leto tudi tokrat člani smučarskega kluba v začetku decembra pripravljajo v dvorani Mladika na Ptuju sejem nove in rabljene zimske športne opreme. To soboto in nedeljo bo potekala že 28. tovrstna prireditev.
som se materiali obrabijo in več ne opravljajo svoje naloge. Zato morda tudi smuči, ki navzven izgledajo v redu, niso primerne, predvsem pa varne za smučarja. Hitreje se obrabijo na neurejenih smučiščih, zagotovo se njihova življenjska doba skrajša z nerednim servisiranjem.«
Kaj morajo ljudje vedeti, preden se odpravijo v trgovino? Slovenci smo znani po tem, da pri nakupu smuči znamo odšteti kakšen tolar več kot je potrebno.
B. S.: »Pred odhodom v trgovino moramo objektivno oceniti svoje smučarsko znanje v smislu začetnik, rekreativec, dober rekreativec, vrhunski smučar. Vedeti moramo, kaj pričakujemo od smuči in kolikokrat letno se bomo podali na sneg. Višja cena za posameznika ne pomeni vedno tudi večje primernosti. Cene rekreativne smučarske opreme so še sprejemljive, z naraščanjem kvalitete pa se vrtoglavo dvignejo. Zato je zelo pomembno ovrednotiti svoje znanje in zahteve, s tem pa se že približamo primerni izbiri smuči.«
Kako pogosto je potrebno brusiti robnike, mazati smuči?
B. S.: »Priprava smuči je v veliki meri odvisna od smučarskega terena ter smučarjevega
znanja in njegovih sposobnosti. Zato zahtevnejši smučarji opravljajo servis smuči bolj pogosto kot rekreativno-dopust-niški smučarji. Priporočljivo je, da se ob normalnih snežnih razmerah na smučišču nabrusi robnike in namaže drsno ploskev vsaj po petih smučarskih dneh.«
Sulic, kot so poimenovane klasične smuči, že nekaj časa ni na prodajnih policah trgovin. Imamo izbiro med karving, polkra-ving, potem je tu še en kup označb kot so cross, free ride, free style, all mountain. Kako izbrati prave?
B. S.: »Že nekaj časa se v trgovinah prodajajo le metuljaste smuči. Novi trend smučanja je zamenjal klasično, zdaj že staro, tehniko smučanja in ponuja drugačno, predvsem pa lažje in bolj kakovostno smučanje. Glavna razlika med prodajanimi smučmi je razlika v velikosti poudarjenega stranskega loka in v trdoti. Spet ni pomembno, da so smuči z večjim stranskim lokom tudi boljše in obratno. Potrebno si je poiskati smuči, ki ustrezajo naši karakteristiki smučanja. Rekreativni smučar ne bo razlikoval med različnimi modeli - označbami na smučeh. Vse te nakazujejo, za kakšne pogoje oziroma namene je smuča še posebej oblikovana. Cross, free ride, free style, all mountain smuči so namenjene predvsem smučarjem, ki svoje zadovoljstvo iščejo v močno povečani količini adrenalina, pa naj si bo to hitrost, vožnja izven smučišč ali smučanje v snežnih poligonih. Preventiva za takšne oblike smučanja in smučanja nasploh je obvladovanje novodobne tehnike, ki jo učitelji Smučarskega kluba Ptuj skozi smučarske tečaje prenašamo na mlade smučarje.«
UG
»Pred odhodom v trgovino moramo objektivno oceniti svoje smučarsko znanje, vedeti morami kaj pričakujemo od smuči in kolikokrat letno bomo smučali,« svetuje predsednik SK Ptuj, Bojan Skok.
Športni novički
Odbojka - ženski pokal
V prvih četrtfinalnih tekmah pokalnega tekmovanja za dekleta so bili doseženi naslednji rezultati: Lika Koper - Benedikt 0:3, Nova KBM Branik - TPV Novo mesto 0:3, Hit Nova Gorica - Broline Kamnik 3:0, Šentvid - Sloving Vital 1:3. Povratne tekme bodo v sredo 6. decembra.
Danilo Klajnšek
Judo - Kup Lika Zagreb
Na Zagrebški kup Lika je v kategoriji starejših dečkov in deklic, pod vodstvom trenerja Štefana Cuka, nastopa-
la tudi reprezentanca Slovenije, ki je bila sestavljena iz štajerskih klubov. Na tekmovanju so nastopili tudi štirje ptujski judoisti in dve judoistki Gorišnice ter dosegli zelo dobre rezultate. Rezultati:
St. dečki: - 46 kg: 3. Jure Božičko - JK Drava Ptuj, 5. Gregor Črešnar - JK Oplotnica; - 55 kg: 1. David Volčič
-	JK Oplotnica, 3. Matej Škerlak - JK Impol, 7. Matjaž Škerget - JK Drava Ptuj; - 60 kg: 3. Aljaž Korent - JK Impol, 3. Žiga Pristovnik - JK Impol; - 73 kg: 1. David Kukovica - JK Oplotnica, 2. Niklas Mravlje - JK Impol, 3. Damjan Ljubec - JK Drava Ptuj; nad 73 kg: 3. Urban Založnik - JK Impol.
St. deklice: - 57 kg: 2. Tanja Kociper - JK Gorišnica;
-	63 kg: 3. Anja Petek - JK Gorišnica.
Sebi Kolednik
Šolski šport • Medobčinsko prv. v odbojki
Odbojkarska ekipa OS Juršinci - zmagovalke medobčinskega prvenstva za osnovnošolke.
Najboljše Juršinčan-ke in Hajdinčani
V ponedeljek in torek, 20. in 21.novembra, je v prelepi športni dvorani v Juršincih potekalo finale medobčinskega prvenstva v odbojki za starejše učenke in učence. Juršinčani so še enkrat več dokazali, da jim organizacija takega dogodka ne predstavlja nobenih težav, saj je vse potekalo brezhibno. Svoj del k odličnemu tekmovanju v obeh dnevih pa so brez dvoma prispevali tudi mladi športniki iz Sp. Podrav-ja. Pokazali so zavidljiv nivo odbojkarske igre, ponudili so nam zares napete predstave in ob pravilnem usmerjanju in zadostni količini treninga se jim bodo nemara uresničile otroške športne sanje. Pri starejših učenka je bil vrstni red naslednji: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Žetale, 3. OŠ Breg, 4. OŠ Kidričevo, 5.
OŠ Markovci, 6. OŠ Majšperk. Pri starejših učencih pa si najboljši sledijo po tem vrstnem redu: 1. OŠ Hajdina, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Juršinci in 4. OŠ Cirkulane-Zavrč. Ob tem dodajmo, da sta se najboljši ekipi v obeh konkurencah uvrstili na področno tekmovanje.
Postave zmagovalnih ekip:
OŠ Hajdina: T. Petek, R. Štum-berger, I. Prelog, T. Štumerger, M. Kos, A. Ornik, S. Nahberger, N. Strelec.
OŠ Juršinci: S. Matjašič, V. Mikolič, S. Ivanjšič, M. Toplak, A. Križan, A. Kump, B. Rižnar, P. Rajh, M. Čuš, M. Pavlin, B. Vršič, K. Horvat. Vodja ekipe: Stanko Podvršek
Dekleta (letnik 1992 in mlajše)
Rezultati: skupina A: Pod-lehnik - Markovci 1:2, Kidričevo - Podlehnik 2:0, Markovci - Kidričevo 0:2. Skupina B:
Odbojkarska ekipa OŠ Hajdina - zmagovalci medobčinskega prvenstva za osnovnošolce.
Breg - Žetale 0:2, Breg - Gorišnica 2:0, Žetale - Gorišnica 2:0. Skupina C: Majšperk - Juršin-ci 0:2, Ljudski vrt - Majšperk 0:2, Juršinci - Ljudski vrt 2:0.
Finale: Kidričevo - Juršin-ci 0:2, Žetale - Majšperk 2:0, Markovci - Breg 0:2, Kidričevo
-	Majšperk 1:2, Žetale - Mar-kovci 2:0, Juršinci - Breg 2:1, Markovci - Majšperk 2:1, Breg
-	Kidričevo 2:0, Juršinci - Žeta-le 2:0, Markovci - Juršinci 0:2, Breg - Majšperk 2:0, Kidričevo
-	Žetale 1:2.
Končni vrstni red: 1. Juršinci, 2. Žetale, 3. Breg, 4. Kidričevo, 5. Markovci, 6. Maj-šperk, 7. Ljudski vrt, 8. Podleh-nik, 9. Gorišnica.
Na področno prvenstvo sta se uvrstila prvi dve ekipi: OŠ Juršinci in OŠ Žetale.
Fantje (letnik 1992 in mlajši)
Rezultati: skupina A: Hajdina - Juršinci 2:0, Olga Me-glič - Juršinci 0:2, Majšperk
-	Juršinci 0:2, Majšperk - Olga Meglič 2:0, Hajdina - Majšperk 2:0, Olga Meglič - Hajdina 2:0. Skupina B: Ljudski vrt - Cir-kulane-Zavrč 2:0, Markovci
-	Ljudski vrt 2:1, Markovci
-	Cirkulane-Zavrč 0:2. Finale: Hajdina - Cirkulane-
Zavrč 2:0, Ljudski vrt - Juršinci 1:2, Cirkulane-Zavrč - Juršinci 2:1, Hajdina - Ljudski vrt 2:1, Ljudski vrt - Cirkulane-Zavrč 2:0, Juršinci - Hajdina 1:2.
Končni vrstni red: 1. Hajdina, 2. Ljudski vrt, 3. Juršinci, 4. Cirkulane-Zavrč, 5. Markovci, 6. Olga Meglič, 7. Majšperk.
Na področno prvenstvo sta se uvrstila prvi dve ekipi: OŠ Hajdina in OŠ Ljudski vrt.
tp
v
Štajerski
in
^emicnci úiátiLniacL
podarjata čiste petke v mesecu decembru. Ne prezrite skupne akcije v petek 1.12., 8.12. in 15.12.
Štajerski tednik znova preseneča. Svojim zvestim bralcem podarja kupon s katerim boste lahko ta petek 1.12. očistili en komad vaših hlač brezplačno. Prijazne uslužbenke vas pričakujejo v poslovalnici Kemične čistilnice Maribor na Trstenjakovi ulici 5 na Ptuju,
telefon 02 771 13 31.
Ob čiščenju je potrebno predložiti izvod Štajerskega tednika s tem kuponom.
Foto: UG
Iščete svoj stil
Pričel se je čas praznovanja
Nada Kopold je stara 46 let, poročena, mati dveh sinov, doma v Zaklu v občini Podlehnik. Dela kot natakarica. V prostem času dela marsikaj, a nič prav posebnega, pravi. V gospodinjstvu dela tako in tako nikoli ne zmanjka. Zelo rada pa bere. Za stilsko preobrazbo jo je prijavila prijateljica Ana, izziv je sprejela, saj se je tudi sama želela videti v drugi luči. Na koncu zadovoljstva ni skrivala. Stilistka Sanja Veličkovič jo je odela v svečana oblačila. December je čas praznovanja, to je tudi čas, ko se marsikatera ženska znajde v zagati, ker ne ve, kaj bi oblekla.
Nada je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalič je pri njej ugotovila suho in občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu za osvežitev kože je postopek nege končala z nanosom ustrezne kreme, vlažilne in hranilne hkrati, kakršno bo uporabljala tudi pri negi doma. V zimskem in vetrovnem vremenu pa je še posebej pomembno, da jo bo zaščitila tudi s pudrom.
V Frizerskem salonu Stanka je za Nadino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Obliko, ki jo je tudi stilsko preobrazila, je prilagodila potezam njenega obraza in celotne postave. Precej dolge in nekoliko poškodovane lase je najprej skrajšala, zatem pa pobarvala z naravnim odtenkom rjave, s pridihom kostanja. Po končanem oblikovanju pričeske je uporabila Pearl Styler in gloss serum, da so lasje dobili bleščeč videz.
Za make up je poskrbela vizažistka Minka Feguš. Gospa Nada se sicer liči vsaki dan, v bolj ali manj iste odtenke ličil, zato ji je z nekoliko drugačnim načinom ličenja in barvami pokazala drugačen videz. Z vlažilnim pudrom je izenačila ten kože, na predele zgornjih vek in po celem obrazu pa narahlo nanesla puder v prahu, da se koža ne bi preveč svetila. Pri pudru v prahu je pomembno, da se z njim ne pretirava, kar se hitro pozna na kakšni še dodatno poudarjeni gubi, to velja tako za zrelo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nada prej ...
. in pozneje.
KOLEKTIV SALONA
niosKo in ^ensKO rmseïîscvo ^
Slomškova 22 S
10 % popust v decembru
kot tudi mlajšo kožo. Na veki je nanesla temno rjave in zlate bež odtenke, da je dobila bolj globok videz. Zaradi večjega poudarka na očeh, je ustnice obarvala v bolj nežnem tonu.
Leto se počasi približuje svojemu koncu, kar pomeni, da bomo spet imeli velike težave z razmišljanjem o tem, kaj naj oblečemo za poslovno, novoletno večerjo? Za nekoga, ki nima odvečnega prostega časa, tako kot naša današnja kandidatka Nada, je to lahko zelo obremenjujoče. "Nada je pri opravljanju svojega dela v službi oblečena v službeno uniformo, ki jo mora obleči, če ji je všeč ali ne. Ker ta uniforma natakarice ne more mimo klasičnega krila in klasične bluze, se gospa Nada, ki v prostem času zelo rada prebira knjige, verjetno najbolje počuti v preprostem oblačilu, v katerem se lahko posveti izbrani knjigi, tudi ob poležava-
nju na kavču. Najprimernejša za to je gotovo športna trenirka, v kateri pa se že dodobra prepozna, zato ji bomo danes ponudili preobrazbo v stilu elegance s pridihom svečanosti. Posamezni kosi Nadinih oblačil se lahko kombinirajo med seboj, kot tudi s kakšnim starim kosom oblačila iz domače omare. Oblačila sem izbrala v trgovini Mura. Odločila sem se za krilo, bluzo, jakno in šal. K temu sem izbrala še škornje in torbico v trgovini Alpina ter nakit v trgovini In. Bluza, sicer dokaj enostavnega kroja, se s svojo zlato barvo ujame s krilom v njeni borduri. Krilo je v osnovi sivo modre barve, na dolžini rahlo razširjeno in okrašeno z zlato črno borduro. Jakna je klasičnega kroja, vendar iz materiala, ki vsebuje bakrena vlakna in daje videz zmečkanega, kar v tej celostni podobi daje Nadi bolj sproščen občutek, kljub
Foto: Črtomir Goznik
Nada v oblačilih iz prodajalne Mura, škornjih in torbiCi iz trgovine Alpina ter nakitu iz prodajalne In.
lesku in barvi materiala. Da razbijemo strogost in občutek službene uniforme, položimo preko jakne ležerno pleten šal v zlati barvi. Obuli smo jo v semiš škornje, s polno peto in še vedno rahlo okroglo oblikovanim sprednjim delom. Nada bo gotovo potrebovala tudi torbico, v katero bo skrila vse potrebne in nepotrebne ženske malenkosti. Torbica je v barvi škornjev. Nakit, v obliki tribarvnih padajočih kratkih verižic, zapolni vratni izrez. Barve verižice so skladne z jakno in bluzo. Kljub temu, da Nada izven službenega časa prisega na hlače, mislim, da smo ji pokazali, da je lahko tudi krilo v
kombinaciji s svečano bluzo in jakno nekaj čisto drugega kot klasična službena uniforma. Nada naj išče in uživa ob odkrivanju nove osebe v sebi. V službi naj bo natakarica, izven nje pa naj bo Nada," je stilsko preobrazbo obrazložila stilist-ka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo Nada mesec dni brezplačno vadila v programu fitnes, v katerem je poudarek na vzdrževanju splošne vzdržljivosti in mišičnega tonusa, je povedal vodja prof. Vlado Čuš. Hkrati pa je to tudi program za izboljšanje zdravj'a in počutja.
MG
Ptuj • Vinsko-kulinarični izlet na Primorsko
Vino se je predstavilo tudi na Primorskem
Pred uradnim pričetkom projekta Vino se predstavi, znotraj katerega se izvaja program Grajskih vinskih zgodb, so Terme Ptuj s svojimi partnerji letos pripravile izlet na Primorsko. Povod zanj je dal glavni enolog koprske vinske kleti Iztok Klenar, zasnoval pa ga je Boris Zajko, vodja marketinga ptujskih Term. Udeleženci izleta so tako doživeli slovenski Kras in Primorsko z vinsko-kulinarične plati.
Približno 30 ljubiteljev dobrega vina in izletov se je minuli odpravilo novim dogodivščinam naproti. Pot nas je najprej iz Ptuja popeljala do Šepulj na Krasu, kjer so nam postregli pravi kraški zajtrk s sirom in pršutom ter seveda pristnim primorskim teranom. Tako smo dobro uro preživeli v osrčju Krasa, na tipični kraški domačiji. Nato smo se odpravili na ogled vinske kleti Vinakras v Sežani,
kjer nas je pričakal vodja gostinstva Peter Boršič. Klet Vinakras, ki deluje kot kmetijska zadruga, je bila ustanovljena leta 1948, 30 let zatem pa so zgradili novi del zgradbe. Kapaciteta vina, ki ga premorejo v Vinakrasu je 4,5 milijonov litrov, v zadnjih 10 letih pa je povprečna proizvodnja okoli 2 milijona litrov. Približno 250 zadružnikov svoje grozdje prodaja Vinakrasu, ki ga nato predela
v kakovostno vino. Vinakras premorejo 120 tisoč trt, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh vinogradov na Krasu. Višje odkupne cene grozdja, ki jih dajejo vinogradnikom, pomenijo tudi višje cene kraškega vina. Za kilogram belega grozdja vinogradnikom plačajo do 170 tolarjev, za kilogram rdečega pa tudi do 300 tolarjev. Vino, na katerega so posebej ponosni je teranton, ki ga hranijo v
Ù (/(d<y i/vtutí
Nostalgično novoletno potepanje
Tri dežele - tisočera doživetja Južna Dalmacija-BiH-Črna gora
29.12., 5-dnevni program samo 59.990 SIT/os. 28.12., 6-dnevni program samo 69.990 SIT/os.
Program, ki je »zadetek v črno« v vseh letnih časih!
Split-Mostar-Medjugorje-Dubrovnik-Ston-Korčula (pri daljšem programu tudi najlepši biseri Črne gore). S polpenzioni in silvestrovanjem v Neumu (vključeno v ceno)! Odhodi avtobusov: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Otočec.
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
Wbrid «f TUl
posebnih hrastovih sodih in je grozdje najboljših letnikov, v najboljših legah, stara pa se najmanj pet let. Klet Vinakras je v celoti vklesana v skalo in je bila narejena leta 1861. Najprej so jo uporabljali za sušenje mesnih izdelkov in kot hranilnico vina, danes pa v njej sprejemajo obiskovalce in izvajajo degustacije. Tudi za Ptujčane so pripravili pokušino svojih vin, in sicer chardonay, teran, teranton, teranov liker in marmorno penino. Veliko zanimanja je med obiskovalci vzbujalo tudi vino, ki ga hranijo v steklenici, ki ima obliko žoge in je bilo posebej polnjeno za svetovno prvenstvo v nogometu. Po končani degustaciji in ogledih v Vinakrasu, smo našo pot nadaljevali do kleti Vinakoper, ki so največji vinogradnik in pridelovalec grozdja v državi. Podjetje zaposluje 130 ljudi, od tega je približno 90 kmetijskih delavcev. Kapaciteta koprske vinske kleti je 7 milijonov litrov, povprečno pa proizvedejo 4 milijone, od česar polovico tvori refošk. Zanimiv je podatek, da kar 92 odstotkov proizvedenega vina prodajo v Sloveniji, le 8 odstotkov pa gre na tuji trg. V Vinakoper trdijo, da imajo v svoji kleti največji sod v Sloveniji, v katerega lahko spravijo kar 41 427 litrov vina. Kar 70 odstotkov vina, ki ga proizvedejo je rdečega, mi pa smo poskusili tri vrste
belega in dve rdečega vina. Njihovo najpomembnejše belo vino je malvazija, nad katerim so bili poznavalci vin presenečeni, saj je bil letnik 2004 res nekaj posebnega. Po dveh degustacijah vin se je prileglo tudi pozno kosilo. Okrog 17. ure smo prispeli v Dragonjo na Kmečki turizem Mahnič, kjer nas je dočakala prijazna gospodinja Ingrid. Postregla je s kopico pravih primorskih jedi in seveda tudi pijač. Sledila je pokušina različnih vrst oljčnh olj in strokovno predavanje o njegovem pomenu.
Izlet, ki ga je zasnoval Boris Zajko, vodja marketinga v Termah Ptuj sta vodila Franci Gerdak, vodja gostinstva v Termah Ptuj in Smiljan Benkovič, vodja Grajske kavarne in vinski svetovalec. »Koliko sem dobil informacije od udeležencev, lahko sklepam, da je izlet izpadel zelo dobro. Izlet v sklopu Grajskih zgodb je bil prvič.Želim pa, da bi izlet kot je bil ta, drugo leto izvedli v času trgatve, tako kot sem načrtoval na začetku,« je povedal Benkovič. Na Ptuj smo prispeli okrog polnoči, polni novih izkušenj, siti primorske hrane in napiti dobrega vina, ki pa še vedno ne prekaša žlahtne štajerske kapljice.
Dženana Bećirović
Foto:Dženana Bećirović
Hrana je popolnoma ustrezala okolju.
Kuharski nasveti
Orehi
Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja tako kot man-dlji, pistacije, lešniki, arašidi in še drugo manj znano sadje. Navadni oreh in oreh pikan sta tesna sorodnika in zaradi njune bolj ali manj razbrazdane površine ju težko olupimo. Le svežim oziroma mlečnim orehom olupimo tanko in grenko lupino, preden jih jemo ali uporabimo za toplotno obdelavo.
Oreh je bil že v drugem stoletju pred našim štetjem pomemben vir hrane. Domaje v južni Evropi, osrednji Aziji in na Kitajskem. Uspešno pa ga gojijo tudi pri nas. Evropski oreh ima debelejšo zunanjo lupino, ki je močno nabrazdana, vsebuje veliko olja, zato je še posebej primeren za uporabo pri pripravi slaščic. Tako imenovani ameriški oreh ima tanjšo lupino, ki je manj nabrazdana in manj debela, v kuhinji pa ga uporabljamo kot navadni oreh.
Večji pridelovalci orehov, orehe po obiranju operejo v žičnatih bobnih, jih z dehidri-ranjem temeljito osušijo, da odstranijo odvečno vlago iz luš-čin ali jedra in tako preprečijo nastajanje plesni ali temnenje. Osušene orehe belijo v raztopini in nevtralizirajo. Na ta način
Mokri smrček
Odgovor - Obroki, sestavljeni pretežno iz mesa in mesnih izdelkov, vsebujejo prema-
postanejo orehi svetlejši in brez lis. Oluščena orehova jedrca skladiščijo v kontrolni komori pri temperaturi od -4 C do 1 C pri natančno določeni relativni vlagi, žarkost orehovih jedrc pa preprečijo z uporabo antioksi-dantov.
Orehi so v kuhinji dragocen in nepogrešljiv dodatek za različne kruhe in kolače, pogosto jih uporabljamo tudi kot nadeve pri pekovskem pecivu in poticah. Danes pa orehe vse pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slanih jedi in v kombinaciji z zelenjavo in nekaterimi vrstami mesa. Ker vsebujejo veliko maščob, lahko z orehi nadomestimo olja, ki so potrebna tudi za pripravo posameznih omak, le da postopek priprave nekoliko spremenimo.
Orehova jedrca so precej oljnata, zato jih moramo pred mletjem preizkusiti in v receptu temu primerno prilagoditi navedeno količino maščob. Starejše jedrca so včasih grenka,
Dodajanje kalcija v hrano
Vprašanje bralca Marijana iz Ptuja - imamo mladega psa, ki ga hranimo z briketi in kuhanim mesom. Zanima nas, ali mu moramo dodajati tudi kalcijeve tabletke za pravilno rast kosti. Hvala za odgovor.
lo kalcija, zelo neprimerno pa je tudi razmerje med kalcijem in fosforjem, ki sta za rast ko-
zato jih pred uporabo preberemo in grenka ali žarka jedrca izločimo. Orehov ne shranjujemo zraven močno dišečih živil, saj se navzamejo vonja in se hitreje kvarijo. Tako neolupljene hranimo na suhem, zračnem in hladnem prostoru do 3 mesece, olupljene, v tesno zaprtih posodah v hladilniku ali zamrzovalniku do 6 mesecev.
Iz orehov so širom po svetu znane številne jedi, tako v Rusiji pripravljajo mrzlo pečeno ali kuhano postrv v orehovi omaki, v Ameriki poznajo solato iz rdeče pese in orehov, prav tako smetanovo juho izboljšajo s sesekljanimi orehi, značilna in okusna je tudi pečena kokoš, ki jo premažemo z različnimi premazi v katere damo manjšo količino fino mletih orehov, pripravljajo pa tudi mesni sir z orehi, Francija pozna sladke jedi, tako pripravljajo orehov kolač, sladke testne žepke z orehovim nadevom, pito z mešanico orehov in rozin, v Italiji orehe kombinirajo s kandiranim sadjem, najpogosteje z limonami, in tako pripravljajo biskvitni kolač s kandiranimi limonami in orehi, okusne pa so tudi pečene paprike z orehi.
Pri nas najpogosteje pripravljamo iz orehov drobno pecivo oziroma različne piškote, nekatere pripravimo tako, da že del osnovnih sestavin nadomestimo s fino sesekljanimi ali mletimi orehi, drugo skupino pa nadevamo ali polnimo z orehovimi nadevi. Uporabljamo jih tudi kot nadeve pri kvašenih vrstah testa kot so potica, kvašeni rogljički, dobrodošli so tudi pri izdelavi slaščic iz krhkega testa, zraven drobnega peciva jih pogosto uporabljamo pri pripravi pit, po okusu pa se orehi lepo podajo k čokoladi in kavi, zato jih pogosto kombiniramo s temi sestavinami ali orehove slaščice ponudimo zraven kave.
V kolikor želimo natančno
sti zelo pomembna. Pes seveda ni pravi mesojedec, kar še bolj velja za pasjega mladička, ki potrebuje v starosti 4 mesecev kar tri in pol krat več kalcija kot odrasla žival. Danes je mogoče kupiti že cel spekter mineralno-vitaminskih dodatkov, ki pa so bolj ali manj primerni za vključitev v obrok mlade živali. Prekomerno dodajanje najrazličnejših mine-ralno-vitaminskih dodatkov lahko popolnoma poruši sicer usklajen obrok pasjega mladiča. Pri živali lahko nastopijo najrazličnejše težave, kot so nepravilna stoja, vleknjenost sklepov, šepanje ipd. Preveč bogata oskrba z minerali je lahko enako nevarna kot pomanjkanje. Če ste se odločili za nakup komercialne pasje hrane - briketi, kupite tisto, ki je deklarirana za prehrano mladičev po odstavitvi (junior). To je vredno posebej poudariti, ker ima takšna hrana več beljakovin, mineralov in energije, vse to pa je za pravilno rast zelo pomembno. Dodajanje kalcijevih tabletk in najrazličnejših mineralno-
zaznati okus orehov, si pripravimo orehove kroglice, ki jih pripravimo iz 15 dekagramov fino zmletih orehov, dodamo enako količino sladkorj'a v prahu, narahlo premešamo in dodamo nekaj kapljic vode ali poljubnega, ne preveč aromatičnega, likerja. Tekočine dodajamo v kapljicah le toliko, da dobimo trdo testo. Iz mase oblikujemo kot oreh velike kroglice, ki jih pomočimo v ogreto čokolado in, ko se čokolada do polovice strdi, jih povaljamo v ne grenkem kakavu. Tako pripravljene ponudimo zraven popoldanske kave.
Za popoldansko kavo pa si lahko pripravite tudi kvašene rogljičke z orehovim nadevom. Pripravimo jih tako da pripravimo ne pre težko kvašeno testo, tako, da pristavimo 5 dekagra-mov kvasa v toplo mleko z malo moke in malo sladkorja ter pustimo, da vzhaja. Nato posebej presejemo pol kilograma gladke moke in pol kilograma ostre moke. Moki dodamo pol žličke soli, 3 žlice kristalnega sladkorja, 2 do 3 rumenjake in dodamo vzhajan kvasec ter prilivamo po potrebi toplo mleko. Ko dobimo grobo testo, dodamo 12 de-kagramov stopljene margarine ali masla in 1 žlico ruma. Testo temeljito zgnetemo in pustimo vzhajati. Vzhajano razdelimo na enako velike kupčke, ki jih skro-glamo in ponovno vzhajamo. Vzhajane razvaljamo in nadevamo z orehovim nadevom.
Nadev pripravimo iz 30 de-kagramov mletih orehov, ki jim dodamo sladkor, po okusu, vanilijev sladkor, malo masla in jih poparimo z 2 decilitroma vročega mleka. Nato dodamo še trdi sneg 2 beljakov, ki smo mu dodali 2 žlici sladkorja.
Pečemo pri 200 °C, 15 do 20 minut. Preden ponudimo, po-tresemo s sladkorjem v prahu.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik. si.
vitaminskih dodatkov je pri takšni prehrani lahko škodljivo.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v začetku zime
čeprav sta Klemen in Katarina konec listopada rastlinam zaklenila korenine, vstopa vrtna narava v prvi zimski mesec gruden, po sončni in prijetni jeseni, še v precej zeleni in barviti jesenski podobi. Ko se vrtno rastje odpravi k zimskemu počitku, mora imeti mir. Pred neopred-vidljivimi vremenskimi in drugimi zunanjimi vplivi, ki bi ga medtem motili ali utegnili škoditi, ga skrbno varujemo.
V SADNEM VRTU tako ugodne vremenske in talne razmere, kot so letošnjo jesen, še dalje dopuščajo sajenje sadik sadnega drevja in grmovnic, opravljamo pa ga lahko do začetka večjih zimskih padavin in zmrzovanja zemlje. Mnogo je prednosti jesenskega sajenja drevnin, ker pa je vremensko zima nepredvidljiva, se lahko dogodi, da bodo pogoji za to opravilo spomladi manj ugodni.
Listje drevnin je dozorelo in odpadlo. Zaradi sončne in dolge jeseni se pretok rastlinskih sokov, ki se za čas zimskega mirovanja pri drevninah iz nadzemnih organov premestijo v korenine, še ni povsem umiril. Ta pojav lahko ima za posledico naglo vzpodbujanje ponovne vegetacije do brstenja, če sonce ob nenadnih zimskih otoplitvah ogreje nezavarovano drevesno skorjo mladih debel. Taka skorja ob ponovni zmrzali spoka, drevesa pa zaradi poškodb propadejo. Pred objedanjem divjadi, debla zavarujemo z raznimi materiali: koruznico, letvami, slamo, žičnim pletivom ali podobno, pred ogrevanjem pa s premazi skorje, ko bela barva odbije sončne žarke, da jo zavaruje. Za premaz uporabimo apneni belež, ki mu dodamo razne dodatke, govejo
kri, razne zeli in v sledovih zimska škropiva, ki hkrati odvračajo divjad pred objedanjem. Ker pa takšen premaz z debla in spodnjih vej izpere dež, ga je potrebno pozimi venomer obnavljati. Boljši je tovarniško pripravljen premaz bio plantella protekt ali podoben pripravek, ki je lepljiv in vzdrži skozi vso zimo. Debla z odmrlo skorjo ali obrasla z lišaji in mahovi pred premazovanjem ostrugamo.
V	OKRASNEM VRTU v teh poznih jesenskih dneh, ko z vsako spremembo vremena pričakujemo zimske razmere, namenjamo posebno pozornost premeščanju in oskrbi po-sodovk. Prav smo ravnali, če jih nismo že prezgodaj premestili v zaprte in utesnjene prostore. Njihovo premeščanje naj bo postopno, s čim manj trenutnimi spremembami, ker so te v vsakem primeru za rastlino stresne in prilagojene čim bližje razmeram, od koder izvirajo. Največ jih izvira iz toplejših krajev Sredozemlja, kjer se najnižje zimske temperature gibljejo okrog ničle, zategadelj jim čez poletje namenimo najugodnejši sončen prostor na vrtu, terasi ali balkonu, prezimovišče pa naj bo za zimzelene svetlejše, za listopadne posodovke pa je primernejše temnejše, z ustaljeno nizko temperaturo pod 10 stopinj Celzija. Ko so posodovke premeščene v zavarovane prostore, prično dobo počitka, v kateri si naberejo moč za ponovno vegetacijo. Med mirovanjem pri njihovi negi in oskrbovanju ne počnemo ničesar, kar bi jih vznemirjalo, kot je pogosto spreminjanje svetlobe, še posebej umetne, po prostoru jih ne premikamo in spreminjamo lokacije, pri zalivanju smo zmerni, da vzdržujemo le tolikšno talno vlago, da se koreninska gruda ne izsuši in ne prihaja do venenja. Rastlin v času mirovanja ne dohranjujemo in smo pozorni za njihovo zdravstveno stanje.
V	ZELENJAVNEM VRTU za ta čas ni ostalo dosti dela. Gredice, iz katerih so pobrani pridelki vrtnin in jih ne nameravamo v jeseni globoko prekopati, je že začel zaraščati plevel. Z ustreznim orodjem ga izrujemo s koreninami vred in ga pred kompostiranjem pustimo razgrnjenega, da ga veter in sonce ovenita. Brstični ohrovt, ki ga bomo obirali skozi vso zimo, po potrebi utrdimo z oporo ter privežemo, da ga veter ali sneg ne podre.
Miran Glušič, ing. agr.
r, L éœmbra - 7, decembra
1-petek	2-sobota	3-nedelja	4-ponedeljek
5-torek A-*"	6-sreda	7-četrtek	
Ocena položaja v štirih korakili
1. Ocena situacije: Nikamor namreč ne morete, dokler ne ugotovite, kje trenutno ste. Šele tedaj vam bo postalo jasno, kakšno potovanje je pred vami, s katerimi izzivi se boste soočili ter kdaj in koliko časa se bo vse skupaj odvijalo. Ali veste, kje trenutno ste? Ali veste, kam greste in kaj vas čaka? Ali veste kaj potrebujete za potovanje, ki je pred vami?
2.	Določanje cilja: Zagotovo imate veliko ciljev, vendar začnite z enim samim, ki naj bo omejen po namenu in trajanju. Recimo, da morate izboljšati dve področji - pogum in prožnost. Neradi tvegate. Naj bo to zaradi značaja ali vzgoje, vedno radi igrate varno in se bojite, da si po neuspehu ne bi mogli več opomoči. Gotovo si sebe tudi ne morete predstavljati kot osebo, ki je pripravljena veliko tvegati. Vendar pa ste verjetno že ugotovili, da vas je vaša prirojena konservativnost ovirala. Če se odločite sprejeti prvi cilj, morate počasi začeti izstopati iz območja lagodja. Vaš cilj je spremeniti svoje odzive - da boste delovali skladno s svojimi željami in ne boste več dopuščali, da vas ohromi strah in neuspeh. Ali veste, kako boste to dosegli?
3.	Določanje izvedbe in logistike: Izdelati morate strategijo, s pomočjo katere boste dosegli svoj cilj in določiti tudi časovni okvir. Z vajami si boste izurili pogum in prebudili borca v sebi. Oboje skupaj pa vas bo približalo cilju, če ste seveda določili ustrezen časovni okvir. Zavedati se morate, da lahko čas odlično vpliva na izid. Vendar ne začenjajte akcije, če nimate dovolj energije, časa in svobode. Potrebovali boste veliko časa (najmanj tri tedne, da se na »novi list v knjigi« navadite) za branje in zapiske, če boste želeli napredovati.
4.	Načrtovanje nepredvidenih dogodkov: Življenje je polno nepričakovanih situacij, vendar to ne pomeni, da se boste svojim načrtom morali odpovedati. Če se zgodi kaj nepričakovanega, določite čas, ko se boste zopet lotili dela, če bi morali nenadoma prekiniti program. Ne dovolite, da bi zaradi spremenjenega urnika postavili na kocko svoje cilje.
Ne glede na to, kako velik ali majhen, pomemben ali nepomemben je vaš cilj, predlagam, da začnete s preprosto kratkoročno varianto, da boste lahko začeli z uspešnimi nalogami. Z vsakim doseženim ciljem se bo moč vašega namena povečala. Naj povem na kratko: če si boste zadajali natančno določene cilje in uporabljali opisane štiri korake, da bi jih dosegli, boste postajali vse bolj odločni in vrzel med ciljem ter njegovo uresničitvijo bo postajala vse manjša.
Predvidevam, da vas zelo zanima, kako daleč lahko poletite?
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
www.poravnava.si
Kozorog (22. december do 20. januar)
Otrok z modrim pogledom
Če vas je štorklja obiskala, ko je zunaj naletaval sneg ali je vsaj dišalo po snegu, vam je prinesla dete rojeno v znamenju Kozoroga, kar pomeni, da boste že zgodaj ugotovili, da je vaša mala bela štručka resna in dosledna. Veste, ne bo se smejala za nekaj kar tako. Čeprav bodo kasneje razvili čut za humor. Od nekdaj pričakujejo neko spoštovanje in potrebujejo nenehno kazanje ljubezni, da se počutijo ljubljeni in spoštovani. Zdi se, da se od malih nog trudijo dokazati, da znajo, da zmorejo in so sposobni. Nakazano je, da iz njega sije neka zrelost in modrost. Staršem že relativno zgodaj povedo, kam kaj sodi. Nesporno je, da je v svojem bistvu nekaj posebnega in s tem tudi drugačen - kar je pozitivno. Privlačijo ga tradicionalne vrednote in vzgoja je zelo pomembna, kajti, tako zraste v neko zdravo osebnost. Otrok Kozorog ima močno voljo in tako se zna zgoditi, da knjiga s pesmicami leti v krožnik s pire krompirj'em. Seveda boste imeli takoj nekaj pomislekov, toda on vas uči, da morate imeti neko notranjo trdnost in, da mu morete biti vzgojitelj. Pri njih na silo ne bo šlo, pač pa zgolj po principu, s trdo roko v žametni rokavici. Toda v njih je tudi precej prijetnega. Znajo se zaposliti in ustvarjajo ure in ure. Med pozitivne vrline sodi fotografski spomin. Toda zdi se tudi, da v sebi nosijo neke strahove in omejitve in tako morate narediti selekcijo. Če jim kaj ne gre, ne povzdigujte glasu, am-
pak se z njimi pogovorite. Daleč najbolj pomembno je, da jim na pravilen način znate prisluhniti. V šoli bi radi blesteli in neuspehi jih bolijo. Kajti v primeru, da nekaj ne znajo, se potegnejo vase in jih to boli. Svojih občutkov nikoli oz. redko pokažejo in tako morate biti vi tisti, ki se jim približate. Dokler so majhni, se bodo svoje mame držali za krilo in ta vez povezanosti se bo pri njih ostala do konca življenja.
Vzponi in padci
Znani so po tem, da so zaprti vase. S svojo mamo in očetom radi hodijo na sprehode, izlete in imajo redko svoj krog prijateljev. Kajti, zna se zgoditi, da jih družba ne sprejme. Seveda je lahko vzrokov več, najbolj verjetno je, da zaradi njihove modrosti - ki jih spremlja celo življenje. Nakazano je, da v šoli navadno nimajo problemov, kajti sodijo med vestne in pridne učence. So varovanci planeta Saturn, kar jim daje doslednost, natančnost in resnost. Stroga vzgoja pri njih ni potrebna, kajti svojih napak se zavedajo in jih nosijo v sebi. Naučiti jih je potrebno, da so v življenju tako vzponi, kot tudi padci in, da je
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas
Kako najti izhod iz stiske?
V	življenju se srečujemo z različnimi notranjimi stiskami, v katerih nam je še kako dobrodošla vsaj sočutna beseda bližnjega, če že ne pomoč strokovno usposobljene osebe. V te stiske nas lahko vodijo te ali druge situacije:
-	težave s komunikacijo znotraj družine, partnerskega odnosa ter v širšem okolju,
-	zlorabe (čustvene, telesne, spolne),
-	odvisnosti (od hrane, odnosov, dela, substanc itd.),
-	psihične težave (čustvene, vedenjske, kognitivne),
-	motnje v razvoju otrok (čustvene in vedenjske težave, močenje postelje, motnje hranjenja, učne težave, delinkvenca, agresivnost, nemirnost, nespečnost itd.),
-	priprava na življenjske izzive (odhod od doma, poroka, prihod otroka, "prazno gnezdo" itd.),
-	pomoč in podpora ob življenjskih izzivih, spremembah, tragedijah (nosečnost, odvajanje od odvisnosti, prihod otroka, smrt sozakonca, otroka, staršev, izguba službe, ločitev itd.).
V	centru Maribora, na Strossma-yerjevi ulici, od lanske jeseni deluje Družinski center mir, kjer smo vam specialisti zakonske in družinske terapije na razpolago, da vam v vaši stiski prisluhnemo ter vas spremljamo skozi globljo dinamiko, ki jo poganja, do razrešitve. To dejavnost podpirata tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Mestna občina Maribor, strokovno pa sodelujemo z večino centrov
za socialno delo v Mariboru in širši okolici.
Osnovna dejavnost centra je strokovna terapevtska pomoč
posameznikom, zakonskim parom in družinam, ki se znajdejo v stiski. Terapija poteka po relacijsko družinskem modelu, katerega utemeljitelj je dr. p. Christian Gostečnik. Vzporedno s terapijo pa vam nudimo še:
1.	Zakonskim parom, ki želijo nekaj časa nameniti odnosu in rasti v njem ter vzporedno s tem tudi druženju z drugimi, je namenjena Zakonska skupina, ki se srečuje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 19.00 do 20.30 v prostorih Družinskega centra mir. Prvo srečanje bo v četrtek, 28. 9. 2006. Na srečanjih bomo obravnavali najrazličnejše teme, vprašanja in dileme, ki se prebujajo v zakonskem odnosu. Dinamika dela vsakemu paru zagotavlja varnost, da se aktivno vključi le toliko, kolikor čuti, da se lahko oz. v danem trenutku zmore.
2.	Vse, ki se po razvezi zakonske oz. partnerske zveze soočajo s težkimi občutji razočaranja in bolečine ter s ponovnim iskanjem ravnovesja oz. pravega mesta v družini, ob otrocih, na delovnem mestu in v socialnem okolju, vabimo v Skupino za samopomoč razvezanim. Skupina se srečuje vsak prvi in tretji torek v mesecu od 18.00 do 19.30 v prostorih centra. Prvo srečanje bo v torek, 19. 9. 2006.
3.	Za dekleta in fante, ki doživljajo osamljenost, hrepenijo po odnosu in se hkrati sprašujejo, za-
oboje pomembno. Punčke so po naravi bolj resne in, ko imajo priložnost ter voljo se rade oblečejo v mamine obleke in pomerjajo njihove čevlje. Tedaj najdejo tisto igrivost. Že zgodaj jim lahko poveste, da smo ljudje čustvena bitja in v tem ni nič slabega. Naučijo naj se risat ali ustvarjat z glino, morda s plaste-linom. Tako ne bodo pridobili samo ročnih spretnostih, ampak se povezali s seboj.
Z glavo na zabavo
Zgodaj začnejo blesteti - v smislu vzgoje svojih bratov in sester. Vaša naloga je predvsem v tem, da opazujete in po potrebi naredite črto. Tudi, če so najmanjši, bodo hitro želeli imeti avtoriteto in jo tudi dosegli. Če ne dobijo svojega, se lahko sredi trgovine vržejo ob tla ali druga skrajnost je, da se ne pogovarjajo - se pravi, da se gredo tiho mašo. Toda to pride
080 13 14 «»k sr«''
^**^ ■ " ■ ^ univ. dipl. prav.
Nenad Đukić,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Imela sem prometno nesrečo in utrpela lažjo telesno poškodbo. Trenutno sem še vedno v bolniškem staležu, prav tako pa nosim ovratnico. Voznik, ki je prometno nesrečo povzročil je bil pod vplivom alkohola. Kakšne so moje možnosti za odškodnino? Ali moram povzročitelja tožiti? Marija, Koper
Odgovor
Iz Vašega opisa nezgode lahko sklepamo, da ste utrpeli poškodbo vratne hrbtenice. Za takšne poškodbe se višina odškodnine v izvensodni poravnavi giblje nekje med 300 tisoč in 700 tisoč tolarjev, višja odškodnina pa bi bila v primeru trajnih posledic. V \^šem primem Vam civilne tožbe ne bi priporočali, ne glede na to, da je višina odškodnine v sodnem postopku nekoliko višja, saj kot lahko sklepamo. Vam poškodba ni pustila trajnih posledic oz. invalidnosti. Civilna tožba pride v poštev le v skrajnih primerih, ko se z zavarovalnico nikakor ni mogoče dogovoriti o višini odškodnine. Zaradi alkoholiziranosti povzročitelja pa bo zavarovalnica po končanem postopku vložila regresni zahtevek zoper njega, kar pomeni, da bo zavarovalnici moral povrniti izplačano odškodnino. Za natančnejši odgovor pa bi vsekakor morali pogledati v Vašo dokumentacijo.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ruj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., aH pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
E^é^/^íiSř 080 13 14
in mine. Če imate možnost, jih odpeljite kdaj s seboj v knjižnico in opazili boste, da imajo do knjig spoštljiv odnos. Njihov pogled je moder in v njih se sveti iskrica, ki daje posebno inteligenco - ki so jo v bistvu prinesli s seboj. Zanimivo je, da se vedno, ko pridejo trenutki tesnobe, počutijo kot črna ovca in tedaj jim pridejo prav kakšne zgodbice, pogovori in objemi. Njihova prioriteta je študiozna naravnanost in zavedajo se, da se počasi daleč pride. Večkrat
starši dobijo občutek, da je njih namen tudi ta, da zasijejo - kajti v sebi nosijo diamant, vendarle ga brusijo celo svoje življenje. Od njih se lahko naučite dejstva, da se mora človek truditi iz dneva v dan. Prav in spodbudno je, da jih vi naučite vere. Zavedajte se, da se bo vez z njimi ohranila do konca življenja. In še nekaj o zabavah, ko pride čas, se bodo držali ljudske modrosti: »z glavo na zabavo«.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Duševno zdravje
kaj še niso srečali tiste/ga prave/ga, s katero/im bi skupaj gradili življenje, je priložnost Skupina za samske, ki se srečuje vsak drugi in četrti torek v mesecu od 18.00 do 19.30 prav tako v prostorih centra. Prvo srečanje bo v torek, 26. 9. 2006.
4. Staršem, ki se jim ob vzgoji otrok postavljajo takšna ali drugačna vprašanja, se ob odraščajočih otrocih trenutno ne znajdejo ali pa jih z vseh vetrov prihajajoče informacije, pričakovanja in včasih že kar zahteve v njihovi vlogi zmedejo, pa nudimo Šolo za starše. V tem šolskem letu bomo program izvajali v štirih izvedbah v prostorih Družinskega centra mir, posamezna izvedba pa vključuje štiri srečanja po dve uri - prvi in tretji torek v mesecu od 19.00 do 21.00. Prva izvedba se začne v četrtek, 5. oktobra 2006. Program izvajamo tudi »na terenu« na povabilo in v organizaciji najrazličnejših organizacij. Iz tega sklopa lahko izvedemo tudi samo posamezna predavanja.
V programe se Je možno vključiti skozi vse leto. Če zamudite prvo srečanje, še ni vse zamujeno. Stiska ne čaka, ne bojte se. Če vas je karkoli nagovorilo ali bi se želeli z nami pogovoriti še o čem drugem, z nami najlaže navežete stik na telefonu 02/23 45 800 ali e-pošti dc-mir@rkc.si. Več o nas pa lahko preberete tudi na spletni strani http://www.rkc.si/dcm/. Pa ne le v stiski, tudi sicer vam bomo z veseljem prisluhnili.
s. Veronika Verbič,
specialistka zakonske
in družinske terapije
Zioraba dijakinje
Še ne 15-letno dijakinjo je skupina objestneževpred nekaj tedni opila in gnusno zlorabila. S primerom se že ukvarjajo kriminalisti. Primer ni osamljen, ostal bi prikrit, tako kot že večpodobnih, če fotografije dogodka ne bi prišle v javnost. Najbolj, kar skrbi v tej zgodbi, je morala vseh tistih, ki so dogodek le nemo opazovali in se naslajali Kako pa ga vidi strokovnjak? Posebnost tretjega tisočletja je, da mladostniki inse-veda tudi odrasli zlorabljajo internetne spletne strani za prikaz moralno in etično nesprejemljivih slik in posnetkov dogodkov, ki lahko pritegnejo pozornost in od katerih imajo nekateri koristi v smislu zadovoljevanja socialno nesprejemljivih nagonskih teženj.
V časopisih sem prebral tisto, kar je bilo posredovano javnosti in začudil sem se, kako je lahko še ne 15-letno dekle tako pozno ponoči v nekem lokalu, kjer se očitno toči alkohol in glede napodatke iz časopisja uporabljajo tudi nedovoljena psihotropna sredstva. Posebej sem zaskrbljen, da takšni dogodki niso osamljeni in so očitno tudi spletne stvari zlorabljene vgnusne namene. Zdi se mi nesprejemljivo, da starši tako mladoletnemu otroku dovolijo laisez faire življenje, saj je potrebno otroka nadzorovati in postopno "popuščati vajeti" do 18 leta in mu sočasno privzgajati družinske vrednote, ki morajo biti takšne, da otrok zaupa staršem in, da mu pojasnijo, kaj je prav in kaj ne, kaj je v njegovo dobro in kaj v škodo. Otrok more vedeti, kdaj reči ne vsemu kar ogroža njegovo življenje, torej alkoholu in drogam na prvem mestu, pa če tudi na račun izgube navideznih prijateljev in prijateljic. Svoboda se mora okušati postopoma, da lahko potem izoblikuješ pozitivno podobo in samospoštovanje in se naslajaš ob sadovih svobodnega življenja, ne v škodo sebi in ne v škodo drugih. Menim, da je v tem primeru odgovornost staršev te deklice na prvem mestu. Gnusnost samega dejanja zlorabe mora biti seveda sankcionirana, kakor tudi prikaz le-tega na spletnih straneh.
To, da mnoge družine prehitro popustijo željam svojih otrok in pozabljajo na svojo odgovornost po vsakodnevnih pogovorih z otrokom in dovoljevanju le tistega, kar je sprejemljivo in zjasnim vedenjskim vzorom, potegne za sabo preveč trpljenja pri otrocih in preveliko škodo, ki se jim dogaja.
Morala in etičnost vseh tistih, ki so dogodek le nemo spremljali in se ob tem celo naslajali, pa nedvomno terja ukrepanje organov pregona v skladu s pravnim redom v tej državi, saj je vsekakor neukrepanje v primeru kaznivega dejanja, kot je to spolna zloraba 15-letnega dekleta pravzaprav tudi kaznivo dejanje.
Menim, da bi bilo potrebno dekletu pomagati z ustrezno strokovno pomočjo in preko ustreznih služb tudi pomagati njenim staršem, da se naučijo starševske vloge in odgovornosti ter seveda vse ukrepe izvesti v skladu s pravnim redom, ki velja v naši državi.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Info - Glasbene novice
Vstopili smo v zadnji mesec leta 2006 in v mesec praznikov oziroma obdarovanj. Majhno, a po mojem mnenju lepo darilo je lahko kakšna zgoščenka. Moj nasvet je, naj bo ta izbrana z občutkom in poznavanjem in zato, ker je neka glasba popularna.
IL DIVO so nesporno pojem glasbene kvalitete in njihov preplet med klasiko ter popom je zares pravi balzam za ušesa. Njihov prvenec je bil preprosto naslovljen z Il Divo, medtem ko se je nadaljevanje imenovalo Ancora. Projekt številka tri Siempre je izšel v ponedeljek, a ga je že pred tem najavljala mogočna in čarobna klasika CARUSO (*****). Ta večni napev je v izvirniku zapel Lucio Dalla in je posvečen slavnemu italijanskemu tenoristu Enricu Carusu.
Sir CLIFF RICHARD je v bogati karieri zabeležil v domovini v Veliki Britaniji kar 14 No. 1 uspešnic. Two Company - The Duets je zanimiva nova zgoščenka slavnega izvajalca, ki je specialist predvsem za božične uspešnice. Tudi letos je spesnil novi tralali - tralala božični pop komad 21 st. CENTURY CHRISTMAS (***), medtem ko je kot B stran pridodana rock n roll tema MOVE IT (***), v katerem sodeluje kot kitarist Brian May iz skupine Queen.
Mobitelova reklama je bila podložena s krasno skladbo Nine Million Bycicles, ki je slovenskemu občinstvu predstavila KATIE MELUA. Solanu pianistka je mene osebno bolj navdušila s skladbo The Closest Thing To Crazy, saj gre za čudovito ljubezensko izpoved. Talentirana glasbenica se v aktualni zahtevni otožni skladbi SHY BOY (***) malo odmika od popa in se približuje jazzu!
RICKY MARTIN je za mrzle mesece posnel vroč standardni koncertni album MTV Unplugged. Zanimivo je dejstvo, da nanj ni dal vseh hudih hitov, ampak je najbolj znan Maria, medtem ko je svetovno najbolj prepoznaven La Bamba. Latino mojster je presenetil s sentimentalno špansko akustično počasno popevko TURECUERDO (****), v kateri mu vokalno družbo delata Le Mari De Chambo in Tommy Torres.
Kdo ne pozna hitov Rivers Of Babylon, Brown Girl In The Ring ali Daddy Cool. Pod te hite se podpisuje zasedba BONEY M, ki je s pomočjo založniških trikov ponovno in z albumom The Magic Of Boney M. Sedemnajstim znanim pesmim je pridodana čisto nova A Moment Of Love in premalo komercialni pop-rock remix hita SUNNY (***) in ga je naredil znani Mousse T.
THE PUSSYCAT DOLLS so prav gotovo zaznamovale leto 2006, saj so njihov prvenec PCD prodale v več kot pet milijonih izvodov. Leto bodo simpatične dame zaključile še z enim vročim r&b komadom WAIT A MINUTE (***) in v njem rapa tudi znani Timbaland.
Ameriški as PRINCE je zmeraj pripravljen na nove izzive in tako seje takoj odzval prošnji, da naredi vodilno pesem risanke Happy Feet (risanka je v preteklem tednu v ZDA prinesla nekaj več kot 41. milijonov dolarjev inje bila na vrhu filmske lestvice). Glasovno so omenjeno risanko podprli Elijah Wood, Brittany Murphy, Robin Williams in Nicole Kidman, medtem ko so glasbene prebliske dodali še Beach Boys, Brand New Heavies, Pink... Glavno glasbeno vlogo je dodal PRINCE s komadom SONG OF THE HEART (****), ki ima zelo cool r&b in funky vibracije.
Ko sem pri filmu, se ne morem izogniti novi verziji Jamesa Bona z naslovom Casino Royal. Iz glasbenega vidika se ustvarjalci niso posebej potrudil, čeprav je glavni protagonist pevec skupine Audioslave CHRIS CORNELL odigral in odpel čisto soliden ter korekten rock komad YOU KNOW MY NAME (**), a je ta v senci Bondovih super hitov iz preteklosti.
Ameriški band THE KILLERS so nedvomno v vzponu, kar se tiče popularnosti in k temu je veliko pripomogla aktualna plata Sam's Town in hit When You Were Young. Kvartet v novem rock komadu BONES (***) ne zveni tako bučno in agresivno, ampak bolj melodično in za pestrost so prisotni tudi pihalni solistični vložki.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Beautiful World - Take That
(2006 - Universal - Multimedia)
Zlati britanski dečki iz skupine Take That se skoraj po desetih letih vračajo na sceno z glasbenim presenečenjem albumom Beautiful World. Njihova glasba ni več tako enostavna, šablonska in kičasta, ampak je odraz let, ki so prinesle bolj zrel pop. Pop se je tu in tam preprosto spoprijatelji z mlačnim rockom in ti dve zvrsti sestavljata glasbeno okostje plošče. Iz druge strani okostje sestavljajo ljubezenski teksti, ki jih je skoraj vse spisal alfa in omega skupine Gary Barlow. Da ne bo pomote, Gary je bil alfa in omega skupine tudi takrat, ko je pri njih še bil Robbie Williams. Ampak to so bili čisto drugi časi in kar je še bolj zanimivo, čisto drugačna glasbena izpoved. Vokalno Take That niso bili nikoli na visoki ravni in tako sta glavni vokalni del prevzela in solidno opravila Gary Barlow in Mark Owen, medtem ko sta Jason Orange in Howard Donald bolj
plesna in modna dodatka skupine ter občasna back vokalista. Kričeče najstnice so sedaj že odrasle ženske, a verjamem, da se bo s čudovitim glasbenim svetom spekter oboževalcev pop mojstrov še razširil in vam bo glasba, kot celota, na albumu Beautiful World všeč.
Nestrpno, ampak zares nestrpno sem kar nekaj mesecev čakal na prvi singl Patience. Ta pesem je dovolj močan pokazatelj, da je skupina dozorela skoraj v vseh pogledih. Gary se je tako vokalno, aranžersko in
Filmski kotiček
Casino Royale
- Justin Timb .X V /V? PATIENCE - Takil
Vsebina: Mladi Bond postane svež agent z oznako 00 - ta pomeni, da ima dovoljenje za ubijanje. Toda mladenič še nima pravilnega svetovnega nazora: agent namreč ne sme biti preveč samozavesten petelin, prav tako ne sme biti zaupljiv, še najmanj do žensk. Bond je oboje, zato se svoje prve misije, v kateri mora onemogočiti Le Chieffra, financerja mednarodnega terorizma, loti neverjetno šlampasto.
Filmi o 007 so precej nenavadna serija. Od začetnih precej vohunsko obarvanih filmov, so se skozi desetletja spremenili v samo-parodično risanko, ki je kulminirala z Ro-gerjem Moorom, ko je vesolju streljal z laserskimi pištolami (Moonraker, 1979). Od takrat dalje Bond franšiza niha med tema dvema skrajnostima - od realističnega vohunskega tri-lerja do skrajnosti pripeljane otročje, a izjemno zabavne in pretirane akcijade. Vedno, kadar serija trkne v delanje norca iz same sebe, je naslednji film
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavni igralec v filmu K i Casino Royal?	^
Odgovor;_
n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Ijaša Kerin, Tovarniška 1,2325 Kidričevo Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstava v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
OdgovoK poiljite do torka, S. decembra, m naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,22S0 (za Injoj.
Casino Royale
Igrajo: Daniel Craig, Eva Green, Judi Dench Režija: Martin Campbell Scenarij: Neal Purvis, Robert Wade, Paul Haggis Žanr: Akcijska drama Dolžina: 144 min Leto: 2006 Država: ZDA
tekstualno potrudil v magični baladi, ki ima še največji atribut v besedilu, katerega del povze-mam:"Have A Little Patience, Really Wanna Start Over Again, I Know You Wanna Be My Salvation, The One That I Can Always Depend.'' Odmik ali odklop od standardnih pop linij je naslovna tema Beautiful World, saj gre za dinamično pop-rock pesem s privlačnim ritmom. Idejno podobna, vendar še bolj rocker-sko usmerjena, je Reach Out. Da ne bo pomote, saj so Take That še daleč od rock skupine, a nekaj kitarskih riffov usmeri njihovo glasbo deloma tudi v to zvrst. Preveč enakomerna in v končni fazi tudi enostavna je lahkotna popevka Ain't No Sense In Love, a njena kvaliteta pride v prvi plan skozi naslednje vrstice:"You're Not The One I Need, You're The One That I Want, They Are Ain't No Sense Of Love.'' Ljubezen je igra besed in Mark Owen je akustični baladi Hold On nežen, romantičen in zapeljiv. Še več akustike in melodike vsebuje Like I Never Loved You At All, ki se ves čas stopnjuje do refrena in je po glasbenem spektru najbolj bogata, saj vsebuje tudi vrhunsko igranje na violino. Pravljično klavirsko moč ima najboljša pesem na albumu Beautiful
World z naslovom I'd Wait For Life, saj igranje na črno-bele tipke in petje gospoda Barlowa vzbudi pri poslušalcu čarobne občutke ali kurjo kožo. Slabši del albuma ponazarjajo tri bolj na silo odpete in sestavljene pesmi Butterfly, What You Believe In in Manounion Way. "Ful cool'' presenečenje je komad Shine. Ta tudi vokalno leži Marku Owenu, ampak gre za plesni komad v stilu skupine Scissor Sisters. Aplavz za pogum skupine Take That, da odplavajo iz začrtanih pop smernic in naredijo zabavno mešanico funkyja, popa in r&b-ja.
Take That so z albumom Beautiful World verjetno presenetili celo sami sebe, tako da bodo vas presenetili še bolj. Premik je opazen ali slišen in kvartet bo brez problemov, kljub spremembam ponovno prodajal plošče kot vroče žemljice, polnil stadione in dvorane na koncertih in vladal na vrhovih svetovnih glasbenih lestvic. Take That so ikone popa, ki bodo s svojo glasbo na albumu Beautiful World povezali med seboj različne generacije in jim ponudili obilico glasbenih raziskovanj ter v končni fazi po odkritju tudi užitkov.
David Breznik
vrnitev h koreninam. Ker je bil zadnji film Die Another Day eden izmed boljših infantilnih Bondov, je bilo jasno kot voda naših rek, da bo naslednji film precej utišan triler.
In to smo tudi dobili. Da gre tokrat zares, kaže že to, da se v tem filmu ne pojavi Q. Raznih pripomočkov Bond tokrat nima skoraj nič, pa še tisto malo, kar jih je, so popolnoma verjetni -največja fora filma je uporaba GPS-a na mobilnem telefonu. To o naravi tokratnega Bonda pove vse. Če so bili Bond filmi konec sedemdesetih trend-setterji, ki so jih drugi lahko le (neuspešno) oponašali, je danes situacija obratna: Bond je le še oponaševalcev Bondov. Časi, ko so posebej za 007 film izumili kakšno tehnično novotarijo, ki se je potem razširila po vsem svetu in postala del vsakdanjika (recimo vodni skuter za film Vohun, ki me je ljubil, 1977), so definitivno mimo. Tudi vsebinsko so 007 filmi včasih izjemno dobro zajeli trenuten političen in medijski utrip, toda vse od zrušitve WTC-ja, ti filmi kot zanalašč zamujajo kakšno dobro zgodbo na temo terorizma in družbe strahu. »Kako pogrešam hladno vojno!« vzdihne M. Ja, tudi avtorji teh filmov jo. Težko je, če nimaš sovražnika ali, če se bojiš spopasti z njim.
Daniel Craig kljub vsej negativni publiciteti nima težav
otresa vsega lepega a pretežkega balasta, ki si ga je nakopičila v zadnjih 30-ih letih.
Ker je čas za spremembe, se je tudi lik Bonda spremenil iz nezmotljivega super junaka v precej izgubljeno dušo: vlomi v hišo svoje šefice, ji laže, razbija lastnino drugih zgolj iz zavisti, v vsaki akcijski sekvenci za negativci komajda caplja, ne opazi dvojnih agentov, ki se mu sprehajajo pred nosom, izgublja v kartanju, zastrupijo ga do smrti, za nameček pa mu jajca skoraj premlatijo v pašteto (dobesedno) - le redko mu kaj uspe.
A naj vas vse to ne zavede: Bond serija se je radikalno pre-drugačila le zato, da je v svoji osnovi ostala popolnoma enaka - takšna, kot smo jo vajeni. Dobrodošel nazaj, 007, in še na mnogo filmov!
Matej Frece
z identifikacijo lika - še opazili ne boste, da v vlogi 007 nastopa nov igralec. Odvrgel je ves Brosnanov in Moorov švalerizem ter se obrnil Sean Conneryju - znova je postal (malce sadistični) hladnokrvni morilec, tokrat celo na debelo pošprican s krvjo. Ker se Casino Royale vrača k začetkom, je tudi akcije manj, pravzaprav le v prvi uri, potem pa skoraj do konca filma glavni liki kartajo. Končni potop stare hiše v Benetkah, z akcijskega stališča ni nič posebnega, razumemo ga lahko le alegorično - s potopom lepe starine se 007 serija
CID vabi!
Praznične delavnice
-	četrtek, 30. novembra, ob 17. uri: nakit iz ovčje volne, delavnico bo vodila Natalija Resnik Gavez.
-	petek, 8. decembra, ob 16. uri: praznična darilca, delavnico bosta vodili Lea Koled-nik in Nuša Topolovec.Kotizacija za vsako delavnico je 1000 SIT, udeleženci pa svoje izdelke odnesejo domov. Prijave sprejemamo na tel. 780 55 40 in po elektronski pošti cid@cid.si, do zapolnitve mest! Predšolski otroci potrebujejo spremstvo odraslih. Glasbeni dogodek decembra
-	petek, 8. decembra, ob 20. uri jazz koncert
Samo Šalamon Trio feat. Drew Gress & Tom Rainey (ZDA/SLO) Vstopnina je 1000 tolarjev, za dijake in študente 500 tolarjev. Na ogled je pregledna razstava likovnih del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Dve vabili prostovoljcem
1.	Ob 5. decembru, mednarodnem dnevu prostovoljstva, vabimo k sodelovanju prostovoljce, ki bi ta dan na Ptuju razdeljevali letake s povabili k prostovoljnem delovanju. Letake je natisnila Slovenska filantropija in so za vso državo enaki. Lokacija: srednje šole in središče mesta. Rok prijave: 4. december 2006.
2.	Za prireditev Veseli december, katerega nosilec je Društvo prijateljev mladine Ptuj, CID pa ga pomaga organizirati, zbiramo ekipo prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni delati kot animatorji za otroke. Prireditev se bo odvijala 16., 22. in 23. decembra v popoldanskih oz. večernih urah. Rok prijave: 8. december 2006.
Kontaktna oseba za prostovoljstvo v CID, ki zbira tudi prijave za ti dve akciji, je Nevenka Gerl, tel. 041 892 153.
Izbrane informacije tega tedna za mlade od drugod: Smučarski sejem zima-šport 2006
Smučarski klub Ptuj tudi letos organizira tradicionalni 28. smučarski sejem zima-šport 2006. Sejem bo potekal v soboto, 2. 12., in nedeljo, 3. 12. 2006, v športni dvorani Mladika. V soboto bodo vrata sejma odprta od 9. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 16. ure. Ponovno bo potekala komisijska prodaja rabljene opreme, organizirano bo izobraževanje in obveščanje obiskovalcev v okviru smučarskih novosti za sezono 2006/2007 ter izpeljana vrsta spremljevalnih dejavnosti. Na sejmu bodo že možne prijave za Božični tečaj smučanja in bordanja na Arehu!!! Za vse ostale informacije so vam na voljo na tel. številki: 051 425 522 - Bojan Skok. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
TV UREDNIK PEČKO
ESTONSKI OPERNI BARITONIST (GEORGIJ)
DVOJAMBOR-NICA
NASELJE PRI NAKLEM
Štajerski TEDNIK
PREDSEDNICA PRAHE
NATRIJ
REKA V TADŽIKISTANU
ODDAJALEC DELA NA AKORD
GLAVNO MESTO VIETNAMA
KAMPING NA JESENICAH
PREBIVALEC TRTNIKA
ARGENTINSKI NOGOMETAŠ
(DIEGO)
DOMAČE SUKNO
NEM. DRŽAVNA TV
MOJZESOV BRAT
ARHITEKT SINGER
DOM IVANA CANKARJA
AM. IGRALKA DIETRICH
ČAROVNICA IZ ODISEJE
OKRAS NA KAPI
ŽENSKI PEVSKI GLAS
ŠAHIST BUKIC
SEDALO
ALKALOID RŽENIH KOŽIČKOV
EVA SRŠEN
HOKEJIST (ROK)
FRAN TRATNIK
GLAVONOŽEC
TELOVADEC HODŽIČ
VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE
SODOBNA BOLEZEN
URADNI CENILEC
HRVAŠKI PRAŠIČ
TRŽNICA
HOKEJSKI PLOŠČEK, PUCK
DETERGENT
TANTAL
FINSKO JEZERO, ENARE
ROKOMETNI TRENER KAMENICA
PALICA BOGA DIONIZA
ŽARKO ODŽAKOV
KMEČKO NASELJE
SODIŠČE, ŽIRIJA
KRUŠNI OČE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Sadam, trola, rogar, Le Mans, Palander, bistrota, Jesenice, Amerika, narekovalec, Torkar, meduza, anali, Iri, Arabija, BSA, EJ, STA, Ljubo, šal, osa, Kelheim, devetnajst, alka, nobelij, anolis, Faas, Ararat, Tarant.
Ugankarski slovarček: DENA = ameriška filmska igralka dietrich; ERGOMETRIN = alkaloid rženih rožičkov; KASSIAN = avstrijski arhitekt Singer; KOCI = narodni izraz za suhe hruške; KRUŠINA = ljudsko ime za grm krhliko; OTS = estonski operni baritonist (Georgij); REDUNDANCA = odvečni del informacije; ŠRANC = kamping na Jesenicah; VAHŠ = reka v Tadžikistanu.
^^^ačunalniški kotiček
Veliki pok, ki ga na silvestrsko noč ne boste slišali
Obračunavanje in plačevanje z evropskim denarjem je tu. Prvič v svetovni monetarni zgodovini se bo zamenjal en denar z drugim v hipu, kot bi počilo. Zato celo bankirji to imenujejo veliki pok. Ob prehodu letošnjega v prihodnje leto to ne bo edini, zagotovo pa bo največji, a obenem tudi najtišji pok. A nas ne bo prestrašil, saj smo pripravljeni, pripravljeni pa morajo biti tudi vsi trgovci, gostinci, turistični delavci in vsi, ki imajo opravka z denarjem, računi, obračunavanjem^
Registrirne blagajne so zdaj prirejene za tolarje, od novoletnega poka naprej pa morajo biti v hipu pripravljene na evre. Saj se na najbolj sveča-
ni silvestrski trenutek najbrž ne bi radi ukvarjali še s preračunavanjem in zapleti? Zato smo v Birokodi pripravili posodobljen gostinski program, ki bo do sekunde natančno opravil avtomatski preskok in obračunavanje v naši novi in skupni evropski valuti.
Hkrati z novim obračunavanjem mora biti vse pripravljeno tudi na izpis novih računov, program rešuje tudi najbolj zapletene situacije, kot so na primer posamezne mize ali omizja z odprtimi računi izpred polnoči, ki se s silvestrskim pokom in nazdravljanjem s šampanjcem še ne bodo zaprle; prav tako je program prilagojen vsem vrstam plačil takoj po polnoči,
posebej pa pripravlja podatke za računovodje, ki vodijo promet po dnevih, tokrat po dveh različnih plačilnih sredstvih, obračunanem davku v obeh valutah^
Z velikim pokom spremembe valute smo se vsi znašli pred veliko preizkušnjo in izzivom. Da pa se ob taki prelomnici ne bi znašli tudi v zadregi, smo program pripravili in preizkusili vnaprej in tudi sami bodoči uporabniki ga lahko v decembru še brezplačno testirajo, za povrh pa jim ga prej še temeljito predstavimo na tistem mestu, kjer ga bodo na silvestrski večer in naslednje dneve in tedne tudi uporabljali.
V Birokodi imamo tolil<o izl<u-šenj s sodobnim gostinskim in trgovskim poslovanjem, da vsem novim naročnikom programov v enotni ceni dodajamo še namestitve registrirnih blagajn, pripravo računalnika, vnesemo jim v program njihov prodajni program po izdelkih in tiste, ki bodo vse to morali pri vsakdanjem delu tudi uporabljati, še posebej poučimo in izšolamo, da jih obvarujemo zapletov, napak in slabe volje
pri uporabi najnaprednejše registrirne in programske tehnologije. Ker pa sploh ne pričakujemo, da bi nam morali verjeti na zapisano besedo, raje napotimo vse po resnične informacije k tistim, ki naše blagajne in programe uporabljajo že doslej, ki poznajo naše servisne usluge in ki so z nami že sklenili poslovno zavezništvo.
Za informacije pokličite na telefon 02 748 14 94.
RADIOPTUJ
89,8°98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ
(od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 2. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
NEDELJA, 3. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in
19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PONEDELJEK, 4. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan
Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
TOREK, 5. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox, Kočevje).
SREDA, 6. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička-rije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 7. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT.
13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 8. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pogumno se boste odpravili naprej in sledili svoji individualnosti. Zanimivo je, da vas bodo drugi ljudje opozorili nase in tako lahko uvidite lastne napake. Privlačila vas bodo znanja iz arheologije in zgodovine. Učili se boste tudi umetnosti retorike, kar vam bo čudovito uspevalo.
BIK
Čas je ugoden, da pridobite na samozavesti. Pomembno bo, da teiesu dovajate dovoij vitaminov in mineralov. Vaje iz joge bodo kot eliksir mladosti. Bodite prožni na delovnem mestu, kajti nekaj reči so bo razrešilo v vašo korist. Prihaja čas finančnega ravnovesja.
DVOJČKA
Pogovori so in bodo ostali rdeča nit tega tedna. Čez vikend boste nekoiiko boij ienobni in se predajali užitkom. Intuitivno dojemanje sveta, bo za vas umetnost. Toda človek se mora vedno učiti. Še vedno bo precej prijetnih srečanj in klepetov v dvoje. Srečen dan: torek!
RAK
Poskrbeli boste za notranje ravnovesje, da pridobite tisto, kar iščete in se soočiii s svojimi primarnimi občutki. Sprehod ob mirni reki ali jezeru bo kot oaza sprostitve. Še vedno je ugoden čas tako za nakupe, kot za preobrazbo stila oblačenje. Ne pozabite na modne dodatke.
LEV
J^ Šum gozda in tiha narava pripovedujeta zgodbo o preobrazbi. IVlirni sprehodi bodo poučni, kajti v tišini odkrijete, česa bi se lahko lotili, da bi bili uspešni. Odprli se vam bodo novi podvigi in če si priznate ali ne, vam bodo otroci učitelji. Na ljubezenskem obzorju vas čaka prijetna dolžnost.
DEVICA
Strmeti morate k notranjemu ravnovesju in prav je, da nekoliko počivate. Vzemite si tisti čas zase in delajte vse tisto, kar vas veseli. Seveda je dobro, da ste aktivni, toda varujte se pretirane kritike - tako do sebe, kot drugih ljudi. Pričakujte povečane izzive v pogledu doma!
TEHTNICA
Opozorili boste nase in se po dolgem času postavili na prvo mesto. Skozi svet umetnosti in glasbe pridobite na samozavesti. Iskre bodo švigale v ljubezni sem in tja. Bodite prožni, kajti Amorjeva puščica lahko zadane samske in vezani se boste naučili brati med vrsticami.
ŠKORPIJON
Plamen ljubezni in intenzivnosti bo sijal iz vas. Že res, da boste mirni in tihi, ciije boste imeii jasno vidne in tako dosegli mnogo več. Komunikacija bo nekaj močnega in lahko se soočite z vsem. Zanimivo je, da se do neke zdrave mere prilagodite, tudi v ljubezni.
STRELEC
Strune na violini življenja se bodo oglasile v prijetni melodiji, poini užitkov, sprostitve in harmonije. Zdi se, da na vseh področjih prihaja vaših pet minut in, da je čas ugoden za postavitev prioritete. Letanje iz cveta na cvet se žal ne izplača. Bodite učinkoviti! Srečen dan: torek!
KOZOROG
Domače ognjišče bo tisto pravo zavetje, kjer se boste lahko iz-raziii in odvrgii masko. Lotite se lahko kakšne pomembne prenove in uredite stanovanje v utripu prazničnega decembra. Tibetanske vaje mladosti, joga in druge tehnike bodo nujne, kajti tako pridobite notranji mir!
VODNAR
Modri ljudje pravijo, da je sreča na strani pogumnih, da je veliko resnicevtem, boste dokazali sami. Čas sprememb, novosti in drugih prijetnosti je blizu, prihaja vaših pet minut. Dokazali boste svoje sposobnosti in vrednost zaupanja. Bodite to, kar ste in tako bo val sreče popoln.
RIBI
Življenje je kot svilnata nit in vaša se bo v tem tednu prijetno svetiia. Postaii boste pravi umetnik in se vsega lotili v smislu ustvarjanja. Bolj bodo žive barve na platnu, več bo sreče. Živite za majhne radosti in tako ne boste razočarani. Služba: prijetna dolžnost aji pohvala!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Dornava • 20 let VDC Dornava
Dve desetletji uspešnega dela
V Zavodu dr. Marijana Borštnarja so konec minulega tedna praznovali 20. obletnico delovanja varstveno delovnega centra. Vrhunec praznovanja sta predstavljali proslavi v petek in soboto, sicer pa so jubilej spremljale tudi druge prireditve, ki so se začele že v začetku novembra.
„Glavni" gostje osrednje petkove proslave so bili gotovo varovanci, ki so v VDC preživeli vseh 20 let. Kako je teklo njihovo življenje in delo skozi vsa ta leta, je najbolje povedal Alojz Kramberger: „Na delo se vozim z avtobusom ali s kolesom, ko je lepo vreme. Tu sem spoznal in tu imam vse svoje prijatelje, tudi svojo punco Darjo, ki jo imam zelo rad in je ne želim izgubiti. V Dornavi mi je zelo všeč in tu bi rad ostal do penzije!"
Direktor zavoda Milenko Rosić pa je svojem nagovoru strnil pot nastajanja tovrstnega delovnega centra; od prvih začetkov v 80-ih letih prejšnjega stoletja do danes, ko pod okriljem zavoda delujejo že trije VDC - na Ptuju, v Dornavi in od letos v Ormožu: „Potrebe po zaposlitvi odraslih oseb z motnjami v razvoju so bile vedno večje, s tem pa tudi potrebe po specifično opremljenih delavnicah za njihovo uspešno delo. Izkazalo se je namreč, da te osebe v programih t. i. klasične proizvodnje ne morejo dosegati pravih rezultatov. Prvo takšno delavnico smo zato v Dornavi odprli prav 26. novembra 1982 na 240 m2 podstrešnega prostora. Hitro smo uvedli tudi dva programa; prvi se
Med slavnostnimi govorniki sta bila tudi direktor Zavoda dr. Marijana Borštnarja Milenko Rosić (prvi z desne) in direktor direk-torata za socialno varstvo Štefan Kociper (na sredini), med gosti pa je bilo opaziti tudi novega župana občine Dornava Rajka Jan-žekoviča (levo).
je nanašal na kooperacijsko delo za razna podjetja, vendar je bilo slednjega iz leta v leto manj. Drugi program je lastni program naših izdelkov, na katerega smo lahko ponosni, saj v tem okviru danes izdelujemo številne unikatne izdelke, zelo veliko pa imamo tudi naročil s strani podjetij, za kar se jim zahvaljujemo." Rosić je v nadaljevanju govora nanizal še nekaj nadaljnjih ciljev, ki jih želijo doseči: med njimi je povečevanje pomoči varovancem na domu in nove
izboljšave v delovnem ter bivalnem okolju varovancev ter ustanovitev samostojne stanovanjske skupnosti varovancev v Ormožu.
Napovedanega ministra Janeza Drobniča na proslavo ni bilo (a ga tudi nihče ni pogrešal), zato pa je pozdrave in čestitke v imenu ministrstva za socialne zadeve in družino prenesel direktor direktora-ta za socialno varstvo Štefan Kociper, ki je med drugim poudaril, da je bil v vladi letos spomladi sprejet nov
Varovanci VDC so se publiki predstavili z odlično glasbeno-plesno kreacijo Gibljive slike na tekočem traku.
program socialnega varstva, temelječ na principu zagotavljanja dostojanstva vsakega človeka ter preprečevanju socialne izključenosti. Zavod Dornava pa je po besedah Kocipra ustanova, ki s kvaliteto bivalnih in delovnih prostorov ter izobraževanja in usposabljanja prekaša večino
tovrstnih zavodov po Evropi. Varovanci VDC so se nato gostom predstavili z odlično glasbeno-plesno kreacijo, ki je ponazarjala njihov delovni dan od jutra do večera in zanjo prejeli zaslužen bučni aplavz, ob obletnici VDC in za svojih 20 let dela pa so prejeli lične rožne aranžmaje.
Zavod Dornava je sicer dve desetletji delovanja VDC obeležil še s štirimi razstavami svojih likovnih del in izdelkov, ki so bili na ogled v mariborskem Europarku, v avli Mercatorja na Ptuju, v ptujskem grajskem palaciju in v avli občine Ormož.
SM
Skorišnjak • Otvoritev asfalta
Prva „črna kronca" za Skorišnjačane
Kljub temu, da smo že dobro zakoračili v 21. stoletje, je naselje Skorišnjak v haloškem koncu občine Videm šele pred nekaj dnevi dobilo prvi odsek asfaltirane ceste.
„O asfaltu, ki je za večino ljudi nekaj samoumevnega, smo se v našem kraju začeli pogovarjati že pred dvema desetletjema, pred sedmimi leti smo na občino Videm naslovili prvo vlogo za asfaltiranje tega klanca in danes smo končno tako daleč, da lahko uradno odpremo našo prvo asfaltirano cesto, eno od treh, ki vodi v Sko-rišnjak," je v uvodnem nagovoru ob slovesni otvoritvi povedal novoizvo-Ijeni svetnik, domačin in predsednik gradbenega odbora Brane Erlač.
Škorišnjačani - naselje Skorišnjak je sicer dobilo ime po vedno redkejši vrsti drevesa skoroš - so morali na črno prevleko, ki so jo poimenovali kar „črna kronca", čakati zelo dolgo in zelo potrpežljivo: „Potem, ko smo naslovili vlogo, so se začela pogajanja za asfaltiranje, tako s svetniki v KS Leskovec kot s samo občino. Leta 2004 smo prišli tako daleč, da smo z občino
podpisali pogodbo o modernizaciji te ceste in pogodbe s tukaj živečimi občani o sofinanciranju. Svoje obveznosti so krajani poravnali v roku, potem pa se je izkazalo, da bo vodovodna napeljava tekla prav po tej cesti, zato je bilo treba počakati še dve leti, da se je letos konec po-
lijonov tolarjev; 3 milijone so zbrali občani sami, razliko pa je prispeval občinski proračun. Erlač pa v svojem nagovoru ni mogel mimo grenke resnice: „Upam, da asfalt ni prišel prepozno, saj je takšna cestna infrastruktura eden osnovnih pogojev za preživetje ljudi. Da je to res in kako zelo to lahko vpliva
na poseljenost govori podatek, da je pred petdeset leti, ko smo tu dobili prvo in do danes edino javno naložbo - takrat smo namreč dobili v Skorišnjak elektriko - v našem naselju je živelo kar štirikrat več ljudi kot danes! Morda se bo število Skoriš-njačanov zdaj vseeno ustalilo ali začelo povečevati!" V Sko-
Vrvico v znak uradne otvoritev (prve) novoasfaltirane ceste v Sko-rišnjaku so prerezali župan Friderik Bračič, predsednica KS Le-skovec Ida Vindiš Belšak in predsednik gradbenega odbora Brane Erlač.
letja končno začel izvajati znan projekt izgradnje vodovodnega omrežja Zahodne Haloze. In letošnjo jesen smo dočakali težko pričakovani asfalt."
Novoasfaltirana cesta, ki v dolžini 1360 metrov povezuje dva zelo strma klanca, je skupno zahtevala 27 mi-
„Bogme, totega alsfalta letos ne bi blo, če ne bi bilo volitev! Pa da vete, lidje, zaj pa nete več s črevli pa taken lepen alsfalti hodili, da ga ne zamažete!"
rišnjaku danes obstaja 46 hišnih številk, živih pa je 62 krajanov, ki se do dvojih domov še vedno večinoma vozijo po makadamu, saj ima celoten Skorišnjak 10 kilometrov lokalnih cest in od tega še vedno več kot osem kilometrov brez asfalta.
Zbrane na otvoritvi sta nagovorila tudi predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak ter župan Friderik Bračič, veliko pridobitev pa je pred prerezom traku v znak uradne otvoritev blagoslovil še domači župnik Edi Vajda.
Da je bilo vzdušje veselo in razigrano, kljub hladu, ki je vejal v ozki dolini pred strmim vzponom, so poskrbeli pevci in domači dramski igralci, ki so navrgli nekaj kar krepkih, med drugim tudi takšno: „Bogme, totega als-falta letos ne bi blo, če ne bi bilo volitev! Pa da vete, lidje, zaj pa nete več s črevli pa taken lepen alsfalti hodili, da ga ne zamažete!"
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Pošta Slovenije • Zadnji letošnji sklop znamk
Tudi božični in novoletni motivi
Pošta Slovenije je 17. novembra izdala zadnji letošnji sklop desetih priložnostnih in rednih poštnih znamk, ki so tudi letos zaznamovane z božičnim in novoletnim motivom.
Motiv božične znamke so koledniki, motiv novoletne znamke pa je snežak, obe znamki je ilustrirala in oblikovala Andrejka Čufer. Znamki sta izdani v polah po 50 znamk in v zvežčkih z 12 samolepilnimi znamkami, ki bodo v prodaji od 9. decembra naprej, saj tiskarna do datuma izida ni uspela zagotoviti ustrezne kakovosti tiska.
V serijah rednih znamk Sadne vrste v Sloveniji, ki jo izdajajo že od leta 2000
pa so izdali tri nove poštne znamke, ki prikazujejo sadež kaki, kakijev cvet in škodljivca medečega škržata. Tudi serijo priložnostnih znamk Z žlico po Sloveniji, ki predstavlja kulinarično in gastronomsko popotovanje po Sloveniji so dopolnili z dvema novima znamkama. Na znamkah, natisnjenih v sotisku, ki sta izdani v polah po 16 znamk, sta prikazana haloški ftič (piščanec) in kvasenica, ki sta tipični jedi Haloz, te naj-
južnejše gričevnate pokrajine v severovzhodni Sloveniji. Nova priložnostna znamka v seriji Zgodovina prikazuje partizanske kurirje inveziste, ki so v času narodno osvobodilne borbe v Sloveniji od leta 1941 do 1945 opravljali pomembne in odgovorne naloge, saj so zagotavljali zanesljiv, pravočasen in varen pretok informacij.
Ker je 30. novembra letos minilo 100 let od rojstva patra Simona Ašiča, bodo oblet-
nico zaznamovali še z izdajo priložnostne znamke z motivom patra Simona Ašiča in zdravilnih zelišč. Naslednje znamke bodo na Pošti Slovenije izdali 1. januarja prihodnje leto. Poleg 17-ih rednih znamk v seriji Cvetje Slovenije s številčnimi vrednostmi v evrih, bodo izdali tudi blok s priložnostno znamko, s katero bodo zaznamovali uvedbo evra v Sloveniji.
-OM
i'i'mK
časnik, ki te potegne vase.
s prenovljeno podobo postajamo sodobnejši, preglednejši in vsebinsko bogatejši. Našo pregovorno kritičnost, pronicljivost in tehtnost boste prepoznali na prav vseh straneh. Teh bo več, saj smo jim dodali nove tematske snopiče, obstoječe pa nadgradiU. Sad vsestranske prenove je torej tu: pregleden časnik, ki vas bo v hipu potegnil vase.
prenovljeavecer.com
VEČER
Foto. M. Ozmec
rednih poštnih motivi.
Zadnji letošnji sklop desetih priložnostnih in znamk, med katerimi so tudi božični in novoletni
Od tod in tam
Ljutomer • 4. Bienale slik malega formata
Foto: NikoSoštarič
Splošna knjižnica Ljutomer, organizacijska enota galerija, je že četrtič pripravila Bienale slik malega formata.Na razpis se je prijavilo 54 avtorjev, ki so oddali 92 del, likovna žirija v sestavi dr. Jure Mikuž, Nataša Smolič in Robert Inhof pa je za razstavo izbrala 43 del, kijih je ustvarilo 29 avtorjev. »Na letošnji Bienale smo vabili likovne umetnike - akademske slikarje in slikarje, člane Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ne glede na stil slikanja. Edini pogoj je bil, da dela, ki so konkurirala za razstavo, niso presegla dimenzije 50 centimetrov in niso bila manjša od 10 centimetrov, ustvarjena pa so bila v oljni, akrilni ali mešani tehniki. Avtorji so lahko sodelovali na Bienalu z največ dvema deloma, starima do dveh let,« je na otvoritvi razstave povedal Anton Ra-tiznojnik, vodja ljutomerske galerije. Žirija je trem avtorjem podelila denarne nagrade. Prvo je v višini 300.000 tolarjev prejela Anja Jerčič iz Podkrajapri Velenju, 200.000 tolarjev je dobil Matej Čepin iz Celja, 100.000 tolarjev pa Dubravko Baumgartner iz Petišovcevpri Lendavi. Razstava bo na ogled v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak do 12. decembra.
NS
Ptuj • Koncert ansambla Kebataola
Foto:Dženana Bećirović
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je v ponedeljek zvečer potekal koncert sakralne glasbe srednjega veka z naslovom Miracles - odgovor na krščansko zgodbo, v izvedbi ansambla Kebataola.
Projekt Miracles obsega glasbo estonskega skladatelja Arva Parta in srednjeveška glasbena dela. Repertoar je osredotočen na cerkveno glasbo našega in preteklega časa. S tem programom umetniška voditeljica in dirigentka Karmina Silec nadaljuje z raziskovanjem manj znanih repertoarnihpodročij zgodnje glasbe. Ansambel sestavljajo izkušeni ustvarjalci, ki delujejo na različnih področjih, od operne, zborovske, etno do jazz glasbe. Zvočna podoba skladb projekta Miracles je skrivnostna in čudežna, zato tudi tak naslov koncertnega programa. Glasba srednjega veka, ki jo ustvarja ansambel Kebataola, stremi k neobičajnemu in posebnemu zvoku, zaradi česar tudi način poslušanja zahteva visoko koncentracijo poslušalca.
Dženana Bećirović
Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Karitas zbira prehrambene artikle
Predstavniki župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije smo imeli v novembru svoje redno mesečno srečanje pri župnijski Karitas sv. Trojica v Halozah. Srečanje je vodila ga. Ana Vindiš.
Začeli smo s pesmijo in pozdravi. Za uvod je voditeljica prebrala molitev, sledila je misel domačega duhovnika p. Janka Gašperšiča, na kar smo prebrali zapisnik prejšnjega srečanja in poročila posameznih župnijskih Karitas, iz katerih je bilo razvidno, da župnijske Karitas delijo hrano iz sredstev EU, prav tako so vse Karitas zbirale sredstva z akcijo »En cvet, ena sveča manj na grob«. Župnijske Karitas zbirajo ozimnico in se pripravljajo na teden Karitasa.
Prejeli smo
Župnijska Karitas sv. Peter in Pavel ima na razpolago kavč. Župnijska Karitas sv. Marko ima na razpolago dve trajno goreči peči, dve mladinski postelji, otroško posteljo z jogijem in av-tosedež za otroka.
Župnijska Karitas sv. Trojica v Halozah potrebuje krompir.
Bivalnik, ki je last dekanijske Karitas, je bil premeščen iz župnijske Karitas sv. Trojica v Halozah, kjer ga niso več potrebovali, k Župnijski Karitas sv.
Andraž v Halozah, kjer so tako rešili stanovanjski problem invalidni osebi ter ji tako priskrbeli streho nad glavo.
Družina Škrinjar iz Župnijske Karitas sv. Miklavž v Zavrču se iskreno zahvaljuje za pomoč pri gradnji hiše. Družini z desetimi otroki je pogorela hiša.
V tednu Karitas, od 27. novembra do 03. decembra, pod geslom: »Ali me imaš rad?«, sodelavci Karitas na območju dekanij Ptuj in Zavrč zbirajo prehrambene ar-
tikle. Po trgovinah so postavljene košare s plakati Kari-tas, v katerih se zbirajo Vaši darovi. Vse ljudi dobre volje in odprtih src prosimo, da nam s svojimi prispevki in darovi pomagajo, da bomo imeli kaj deliti tistim, ki živijo v revščini in pomakanju. S solidarnostjo bomo v njihovih srcih ponovno obudili upanje, ki prinaša v ta svet sonce in veselje.
Za darove in pomoč se Vam že v naprej zahvaljuje-
Prošnja za brezplačno pravno pomoč
Tednik me spremlja že od otroških let. Bogatil me je s svojo vsebino in me seznanjal z dogodki v domačem kraju. Ko me je življenjska pot vodila v svet, me je povezoval z domom, še več - zame je bil košček doma, poslan po pošti. Sedaj pa, ko se moja življenjska pot končuje, upam, da mi bo pomagal preživeti v harmoniji in v miru »jesen življenja« v domu, ki sem ga vse življenje pogrešal in med ljudmi, ki sem jih vedno imel rad.
Pa prisluhnite:
Rodil sem se pred dobrimi 60. leti. Mladost sem preživel na majhni kmetiji. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje je oddaljeno le nekaj metrov od sosedovega. S sosedi smo se v začetku lepo razumeli. Prepustil sem jim v uporabo gospodarsko poslopje in kmetijska zemljišča ter jim pomagal pri delih na polju, v vinogradu, v hlevu Soseda pa me je povabila na kosilo. Vsi smo bili zadovoljni. Sosed je večkrat rekel: »Ne skrbi, ko boš star in ne boš mogel več delati, nam boš prepustil domačijo, mi pa bomo lepo skrbeli zate!« Toda zgodilo se je drugače. Dobil sem zaposlitev v oddaljenem kraju in si tam poskušal urediti novo življenje. Sosedu pa sem še vedno prepustil v brezplačno uporabo gospodarsko poslopje in kmetijsko zemljišče. Več kot 30 let sem preživel daleč od doma in življenje mi je naložilo marsikateri križ. Leta pa so počasi minevala in bližal sem se upokojitvi. Želel sem se vrniti v domači kraj in preživeti preostanek življenja v miru, na svojem domu in med domačimi ljudmi. Vse, kar sem imel, sem vložil v obnovo domačije. Soseda pa sem prosil, naj preneha koristiti moje premoženje.
S tem pa se je zame začel pravi pekel. Nekoč »prijazen sosed« je postal moj rabelj in moj grobar. Začelo se je dolgoletno pravdanje in nasilje, ki mu ni videti konca. Končno je sodišče odločilo, da mi mora vrniti prisvojeno premoženje (in, da si svoje zemljišče lahko ogradim), toda sosed mi to preprečuje in se mi maščuje na najbolj boleče in gnusne načine. In prav to me boli. Skoraj vse življenje nisem okusil
topline doma, v življenju sem moral veliko pretrpeti, zbolel sem . Tako rad bi šel domov! Pa ne morem. Ko se bližam domači hiši, me je strah. Bojim se, da me doma spet čaka pomazana ali podrta ograja, preluknjan ribnik, poginule živali na dvorišču, človeško blato pred vhodnimi vrati, iz-ruvane sadike ter s strupom zalite rastline za vrt in živo mejo . Sosed pa se mi ob tem roga: »Kaj mi pa moreš. Saj mi ničesar ne moreš dokazati!« Strah me je zmerjanja, groženj, celo smrti. Hudo mije, ko me sosed tako grdo zmerja in me
obklada z najbolj podlimi in bolečimi podtikanji. Še več: Na vse načine me trpinči, ustrahuje in mi grozi celo s smrtjo. Posebno pa mi je hudo, ko se mi sosed muza: »Saj ne boš več dolgo. Rak(ec) te že vleče v grob .„ Če bo potrebno, mu bom pa še jaz pomagal«! Kdo ve? Morda ima sosed prav. Ne vem, kako dolgo bom še živel. Želim pa si, da bi preostanek svojega življenja preživel v miru in med ljudmi, ki jih imam rad.
Tako. To je moja »Kalvarija«. Izhoda iz nje ne najdem. Nameraval sem prositi za po-
Dobrodošli
V deželi nakupov
QLANDIA
Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin tudi ob nedeljah.
V	soboto, 2. decembra ob 17.00 uri
GOGI SHOW - plesno glasbena prireditev za otroke
V	nedeljo, 3. decembra ob 11.00 uri prihod Miklavža s spremstvom In obdarovanje
Ob nedeljah vabijo prijazno odprta vrata vseli lokalov v centru, (tazen lekame)
I
¥
S =

Rata
GffiMâ
BAeSSMORE
An

STEN@T1ME-
TERA RD
zocmc
mo. Zahvaljujemo se tudi vsem poslovodjem in trgovcem po trgovinah, ki nam omogočajo zbiranje prehrambenih artiklov na tak način.
Dekanijska Karitas vabi tudi na sedaj že tradicionalni, dobrodelni koncert, ki bo nocoj, 1. decembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Vstopnice po 2.000,00 tolarjev bodo na razpolago v župnijskih
uradih, Markovi knjigarni, menjalnici Luna, mogoče pa jih bo kupiti tudi pred koncertom. Dekanijska Ka-ritas ob koncertu zbira tudi sponzorske darove, za katere se darovalcem iskreno zahvaljuje.
Sredstva, zbrana z dobrodelnim koncertom, bodo namenjena najbolj socialno ogroženim družinam v naši dekaniji.
A. T.
moč g. Kostanjevca, ki objavlja pravne nasvete tudi v Tedniku, pa nekako nisem našel poti do njega. Na Zavodu PIP se osebno ne morem oglasiti, ker sem še vedno v službi in ob uradnih urah ne morem
na razgovor.
Samo miru si želim - in seveda nasvet (oz. pomoč), kako se naj, v čim krajšem času in na čim manj boleč način, rešim iz tega pekla. Poudarjam pa, da rešitve ni več mogoče pričakovati v smislu pogovora oz. pomiritve med sprtima strankama.
I.L.
Obhajanje Barbarinega v Cirkulanah _3. in 4.12.2006
Nedelja, 03.12.2006
7.00 Prva sveta maša,
Cerkev Sv.Barbare v Cirkulanah
8.00 Oznanilo
8.00 do 12.00 Semanji dan
8.30 Predstavitev knjige Martina Prašničkega Vojni luzetjl 1914-1918 v večnamenski dvorani v Cirkulanah
9.45 Prihod boriskega grofa Saura I In naj Martina lil s kočijo
10.30 Praznična sveta maša,
Cerkev Sv.Barbare v Cirkulanah
12.00 Podelitev diplom In licenc novim lokalnim turističnim vodičem po Turistični coni Haloze-Zagorje, v večnamenski dvorani v Cirkulanah
Ponedeljek, 04.12.2006
8.00 ure do 12.00 ure Semanji dan stojnice z različno ponudbo
10.30 Praznična sveta maša.
Cerkev Sv.Barbare v Cirkulanah
18.00 Večerna maša.
Cerkev Sv.Barbare v Cirkulanah
Pri izvedbi sodelujejo in vas vabijo v Ciriculane:
Župnijski urad CIrkulane, Konjeniški klub Bori, Turistično društvo CIrkulane, Društvo vinogradnikov In sadjarjev Haloze, I Kulturno društvo CIrkulane, Društvo rejcev drobnice Haloze, Društvo za oživitev Gradu Bori, Orači Oklč, Poslovni center HALO, prodajalci na stojnicah z različno ponudbo. Občina CIrkulane
Samo na Barbarino 3. in 4.12.2006 vam HALO d.o.o. kot založnik in izdajatelj knjige CIRKULANE - SVET BELANOV podari 50% popust pri nakupu knjige.
Prvi koledar z motivi iz Haloz
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
DO 45 % ZNIZANJE avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77.

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
V NAJEM vzamem njivo, ugodno plačilo. Telefon 041 905 857
SADIKE sadnega drevja: jablane starih in novih sort, hruške, breskve, nek-tarine, marelice, slive, češnje, višnje, nešplje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, pri gasilskemu domu. Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893.
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, zlati delišes, idaret prodajamo Sadjarstvo BER, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM mešana drva. Tel. 031 539 431.
KUPIM bikce simentalce. Tel. 031 443 117.
PRODAMO prašiča, 180 kg. Tel. 757 47 41.
PRODAM telico, brejo 8 mesecev in 170 kg svinjo, domače reje. Pla-car 69 a ali tel. 753 51 01.
PRODAM večjo količino rdeče pese in krompir za svinje. Tel. 766 16 71.
KUPIMO bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 240 003.
KUPIM cisterno za gnojevko od 1700 do 2200 l. Tel. 041 327 248.
NUDIM oskrbo konjev v okolici Ptuja, prostor primeren za jahanje, vse ostalo po dogovoru. GSM 041 882 875.
PRODAM traktor Ursos C 335 in samonakladalko SIP 19, oboje v zelo dobrem stanju. GMS 041 378309.
PRODAM žrebičko Haflinger in žrebčka ponija. Tel. 773 09 41.
KUPIM teličko ali bikca starega do
30	dni in prodam rotacijsko kosilnico Sip 135. Tel. 041 588 741.
PRODAM koruzo v zrnju, 9 ton. Tel.
031	684 061.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
PRODAM bukova drva z dostavo ali brez. Tel. 031 532 785.
PRODAM večje število pujskov težkih od 25 do 30 kg. Tel. 766 15 31
PRODAM odojka in odstavljeno plemensko svinjo za zakol. Stojnci 130, tel. 766 90 01 ali 031 416 934.
PRODAM odojke in solato endivijo. tel. 031 593 030.
PRODAM jagnjeta, lahko tudi očiščene polovice. Tel. 02 761 96 14.
NEPREMIČNINE
GARAZO na Ptuju oddam v najem. Telefon 031 801 855 ali 778 64 31.
Prireditve w mesecu DECEMBRU
S Mercator Center Ptuj
0iiiiailacesb30.ptui
l8lig,3.dK9mbia200S,iib11.00
Miklavževa«.«. • 'JI otroška delavnica A
Pivi izmed treh decembiskih dobrih mož je že na poti v naš ator Center! Sveti Miklavž bo s svojim spremstvom, angelčkom in paikeljcem, 'obdaril vse pridne, pa tudi tiste malo manj pridne otroke.
Poskrbel bo za pravo vzdušje In za čarobni začetek najbolj pravljičnega meseca v letu.
ODPIRALNI CAS V DECEMBRU:
Ponedeljek - sobota, od 6.00 do 20.00 ure. Vse nedelje, 3., 10., 17., 24. In 31. decembra 2006, odprto od 6.00 do 15.00 ure.
25.	decembra 2006, zaprto.
26.	decembra 2006, odprto od 6.00 do 13.00 ure.
Sd ^Éietcsammjé>o/jši sosed
PRODAM dvosobno konfortno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 600 550.
ZA POMOČ v strežbi iščemo mlado dekel ali študentko. Bar Onix, Duplek, Sp. Korena 1 a. Tel. 681 70 51.
ZAPOSLIMO mlajšo upokojenko ali študentko, po izobrazbi farmacevtski ali zdravstveni tehnik, za delo v prodajalni z medicinskimi pripomočki Sanolabor na Ptuju. Tel. 031 600 404.
Takoj zaposlimo večje število delavcev v skladišču in voznikov za delo na Ptuju in v Mariboru. Za vse informacije smo dosegljivi na: Manpower, d. o. o., Slovenska 17, Maribor, tel. 02 23 48 292 ali 031 702 329.
Zaposlimo delavca za pomožna dela v mizarstvu, določn čs 3 mesece, z možnostjo podaljšanja za nedoločn čs; 1 leto delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B in C; ostali pogoji: izpit za viličrja. Pisne ponudbe pošljite na naslov Zamuda Franc s. p., mizarstvo in trgovina, Spuhlja 100/c, 2250 Ptuj, dodatne informacije na tel. št. 041 604 322.
RAZNO
RADIOPTUJ
89,8'98,e'l043
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
i
IMililIMJiMiPlini
C02/2280n0
SoliS d.ao. Razlagova24, Maribor
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI (do 8 let) ( tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
Prireditvenih
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po d. 0038549 372-605
SAMOPLAĆNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesbeig
Traionova 1, Ptii| |ob Mariboraki cnti|, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH
_možnost obročnego odplaBlo_
PRODAM električni vgradni štedilnik, še zapakiran. Tel. 040 797 503.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376.
Klavirsko harmoniko Hohner at-latik Deluxe, 4 glasno,120-basno, odlično ohranjeno in klavirsko harmoniko 96-basno zelo ugodno prodam. Tel. 041 733 973.
RAZPRODAJA svetil zaradi zaprtja trgovine. Telefon: 02 778 20 81, 041 375 776.
PRODAM otroško stajico, ležalnik, skakač, tri vozičke in kenguruja. Tel. 041 485 735.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjsidh aparatov. Zeio ugodne cene! 788-56-56
AKTAL d o o.
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©csuKi m m řw©
DKl Mifl [F[S®[M][y@W
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 8. do 12. ure Simona Čeh Šmigoc, dr.dent.med V ZD Ptuj
OPTIKA
Pogled na svet skozi umetniški dotik je možen samo z Art optiko na Slomškovi 24 na Ptuju. Imajo novo ponudbo in nov prodajni tim. Na vse modele so pripravili do 30 % popust. Okulist Vas bo pregledal vsako sredo. Za informacije odtipkajte 771 59 80.
Petek, 1. december
12.00
16.00 17.00
19.00
19.00
19.00 20.00
20.00 21.00
Ptuj, galerija Magistrat Mestni trg 1, razstava likovnih del iz
Umetniške zbirke Talum
Velika Nedelja, gledališka predstava Pavlek
Majšperk, v telovadnici Osnovne šole, prireditev ob dnevu šole
posvečena domačemu kraju
Ptuj, v dvorani Krščanske adventistične cerkve v Cankarjevi 1, predavanje V objemu milosti »Kakšna godlja!, predava mag. Zmago Godina
Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, 12. dobrodelni koncert dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč Ptuj, v Gimnaziji, Območna revija pihalnih orkestrov Ptuj, CID, dogodek tedna, Peacehiker, svojo izkušnjo s potovanjem okoli sveta bo predstavil Matej Sedmak Maribor, SNG, Teater ni klošter, MalOd, za izven Ormož, Vinoteka Hotela, vabljeni na ogled dokumentarca »Made in Serbia«
Miklavž pri Ormožu, Plavalna delavnica za nadarjene učence
Sobota, 2. december
9.00 do 19.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, smučarski sejem 10.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava za otroke, Volk in
sedem kozličkov, za abonma Lutka in izven 10.00 Maribor, SNG, ogled gledališča, ob veselem dnevu kulture 11.00 Ptuj, v dvorani Krščanske adventistične cerkve v Cankarjevi 1, predavanje V objemu milosti »Kakšen Bog!, predava mag. Zmago Godina
11.30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava za otroke, Volk in
sedem kozličkov, za abonma Račka in izven 16.00 Ptuj, v Športnem zavodu, Dornavska ulica 18, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga, vstopnine ni 17.00 Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, MalOd, za izven 18.00 Bukovci, v kulturno - športni dvorani, 3. srečanje ljudskih
pevcev in godcev 18.00 Gorišnica, v stari kulturni dvorani, premiera burke v treh dejanjih »Maksek«
18.00 Maribor, SNG, ogled gledališča, ob veselem dnevu kulture 18.00 Ptuj, v dvorani Krščanske adventistične cerkve v Cankarjevi 1, predavanje V objemu milosti »Kakšna razlika«!, predava mag. Zmago Godina
19.00 Maribor, SNG, Lakme, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven
20.00 Maribor, Narodni dom, predstava Kako smo ljubili tovariša Tita
-	Ptuj, Planinsko društvo vas vabi na izlet, »V deželo refoška«, vodi U. Vidovič, telefon 777 15 11
-	Ptuj, ploščad pred Mercatorjem in Gostilno PP, božični bazar, pripravljajo Članice kluba Soroptimist Ptuj
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Ljutomeru
objavlja ODREDBO o prvi ustni dražbi nepremičnine
in sicer s parc. št. 27/6, 141/1, 307/3 (pašniki v skupni izmeri 2.477 m2), 308 (vinograd v izmeri 2.564 m2), 28/1, 142/2 (njivi v skupni izmeri 13.108 m2), 305 (sadovnjak v izmeri 4.903 m2), 307/1 (močvirje v izmeri 1.142 m2), 294/3 (poslovna stavba, zgrajena do tretje gradbene faze, v izmeri 307 m2 in dvorišče v izmeri 2.021 m2) in 306 (stanovanjska stavba v izmeri 316 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 1.099 m2, garaža v izmeri 132 m2 in dvorišče v izmeri 2.940 m2), vpisanih v vl. št. 28 k. o. Radomerje. Javna dražba bo potekala v zgradbi Okrajnega sodišča v Ljutomeru, Prešernova ulica 18, 9240 Ljutomer, dne 15. 12. 2006 ob 12. uri, v razpravni dvorani št. 105/I.
Dodatna pojasnila o nepremičnini in ostale informacije lahko interesenti pridobijo na Okrajnemu sodišču v Ljutomeru ali na Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj, tel. št. (01) 83 61 953.
Občina Videm Videm pri Ptuju 54
Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov, razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov
Natečaj
za oddajo poslovnih prostorov v najem
A.	Poslovni prostor v Vidmu - Poslovno stanovanjski objekt Videm pri Ptuju 51, v velikosti 47,98 m2.
1.	DEJAVNOST: A - trgovinska in storitvena dejavnost
B.	Poslovni prostor v Vidmu - Videm pri Ptuju 51/a (pod pošto), v velikosti 60 m2.
2.	DEJAVNOST: B - trgovinska in storitvena dejavnost
Cena za najem prostorov se določi v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem, glede na vrsto dejavnosti in se obračunava mesečno.
3.	Poslovni prostori se oddajo za določen čas.
4.	Najemniki uredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti s soglasjem lastnika.
5.	Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetje) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetniki).
6.	Varščina v višini 50.000,00 tolarjev se plača ob prijavi na natečaj in se udeležencu, ki na natečaju ni uspel, vrne, udeležencu s katerim se sklene najemna pogodba pa upošteva kot plačilo najemnine.
6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov, ki bodo predložili dokazila o vplačani varščini na transakcijski račun občine Videm št. 01335-0100017246.
Rok za prijavo na natečaj je trideseti dan od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni od poteka roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge v zaprti kuverti na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju - Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem.
Občina Videm
Ponudba rabjjenih vozi
Znamka
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 T[ FIAT BRAVA 1,6 KIA PRIDE
RENAULT THALIA 1,5 DCI LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FIAT PANDA 4 X 4 FORD MONDEO 1,8 R LAGUNA GRANDTOUR 2,2 RENAULT CLIO 1,2 FORD MONDEO KARAVAN 2,0
ssama
Š/Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Letnik
Oprema
SIT Cena €
T. MODRA SREBRNA SREBRNA SREBRNA T. RD BA RNA BELA BELA
2000 1.990.000 1999
,304,12 0,00
Í39^fl0CV3,373,00 00 5.633,00 1.890.000 7.886,83 490.000 2.045,00
1996	390.000 1.627,44 2002 2.190.000 9.138,00 2001 890.000 3.714,00
1997	890.000 2.295,11
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	(SIT) Cena (€)		
ŠKODA OCTAVIA1,6GLX	1997	1.202.000	4.256,38	RDEČA
R LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION	2002	2.240.000	9.347,35	KOV. ZELENA
SEAT CORDOBA 1,4 16V STELLA	2003	1.690.000	7.052,25	KOV. VIJOLA
RENAULT SCENIC 1,4 16V	2000	1.650.000	6.885,33	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	620.000	2.587,21	BELA
RENAULT LAGUNA 1,6 16V CONCORDE 2000		1.430.000	5.967,28	KOV. SIVA
BMWZ3 2,2CABRIO	2001	3.570.000	14.897,35	KOV. SREBRNA
OPEL MERIVA 1,7 DTI ENJOY	2004	2.720.000	11.350,36	KOV. SREBRNA
RMEGANE1,5 DCI AUTHENTIQUE	2003	1.960.000	8.178,94	BELA
PEUGEOT 206 1,4 I ELAN	2003	1.640.000	6.843,60	KOV. ZELENA
PEUGEOT 206 1,1 POPART	2004	1.780.000	7.427,81	KOV. SREBRNA
FIAT STILO 1,6 16V	2002	1.680.000	7.010,52	KOV. MODRA
R LAGUNA 1,6 16V EXPRESSION	2002	1.895.000	7.907,69	MODRA
R SCENIC 1,5 DCI AUTHENTIQUE	2003	2.450.000	10.223,67	BELA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2002	945.000	3.943,42	KOV. SREBRNA
OPEL VECTRA 1,6 I	1997	760.000	3.171,42	KOV. VIOLA
BMW 320 I	2000	2.490.000	10.390,59	KOV. ZELENA
PEUGEOT 106 1,1 XN	1997	560.000	2.336,84	KOV. SREBRNA
ROVER 214 S11,4 16V	1998	680.000	2.837,59	KOV. VIOLA
RENAULT MEGANE COUPE 1,4 16V	2000	1.280.000	5.341,35	KOV. SREBRNA
RANAULT THALIA 1,4	2001	940.000	3.922,55	KOV. SIVA
DAEWOO KALOS1,4SX	2003	1.390.000	5.800,37	KOV. MODRA
PEUGEOT 607 2,2 HDI	2001	2.940.000	12.268,40	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2003	2.740.000	11.433,81	KOV. VIŠNJA
1 Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR				
zaščitna poklicna in promocijska oblačila, obutev, rokavice,..

ZAŠČITA PTUJ d.0.0., Rogozniška c.13, Ptuj, tel.: 02 779 71 11 e-mali: info@zascita-ptuj.si, www.zascita-ptuj.si

O/HckCauii.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA SIT €	BARVA
AUDI A4 1,9 TDI KARAVAN	2003	3.498.000 14.596,89	SREBRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,4 SE	1996	840.000 3.505,25	RDEČA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2001	2.880.000 12.018,02	SREBRNA
FIAT PANDA 1,3 D MULTIJET	2004	1.770.000 7.386,07	KOV. ČRNA
FIAT STILO 1,9 JTD	2001	1.630.000 6.801,86	SREBRNA
FORD MONDEO 2 TDDI KARAVAN	2003	2.470.000 10.307,12	KOV. MODRA
OPEL CORSA C 1,0	2001	1.080.000 4.506,76	ČRNA
OPEL CORSA S 1,3 DTI	2004	1.895.000 7.907,69	SREBRNA
OPEL ASTRA 2,0 DI LIMUZINA	2000	1.250.000 5.216,15	MODRA
RENAULT TWINGO 1,2	2001	840.000 3.505,25	ČRNA
RENAULT MEGANE SCENIC	1997	990.000 4.131,19	BELA
RENAULT ESPACE 2,2 DT GRAND	2000	2.050.000 8.554,49	SREBRNA
SEAT ALHAMBRA 2,0 I	1997	998.000 4.164,58	KOV. RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2003	2.890.000 12.059,75	SREBRNA
VW TOURAN 1,9 TDI	2004	3.590.000 14.980,80	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil. Ceavfi;			UR je obračunana p( ;snem tečaju 239,64(
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car
JiezSel'siiiiifiiiiGSMiii6ii14i1^ uvoz vozil TIP VOZILA LETNIK sit CENA EUR				BARVA
PORSCHE 944	1988	599.000	2.499,58	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE	2002	4.600.000	19.195,46	ČRNA
FORD MONDEO 2,0 TDCI 115	2003	2.190.000	9.138,71	SREBRNA
HYUNDAI TRAJET 2,0 CRD	2001	1.990.000	8.341,68	KOV. MODRA
MERCEDES E220	2002	4.900.000	20.447,34	KOV. ZELENA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TD 1996		1.699.000	7.089,80	RDEČA
MERCEDES CLK 200 SPORT	1998	2.690.000	11.225,17	KOV. SREBRNA
MERCEDES C 200 CDI	1998/99	1.899.000	7.924,39	BELA
MERCEDES E 220 CDI KARAVAN	2003	5.490.000	22.909,36	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI PAJERO 2,8 GLX	2000	2.690.000	11.225,17	RDEČA
OPEL CORSA 1,2	2000	790.000	3.296,61	KOV. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI	2001/02	1.990.000	8.304,12	MODRA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	1.690.000	7.052,25	BELA
VW POLO CLASSIC 1,4	1996	490.000	2.044,73	KOV. ZELENA
RESTAVRACIJA
KITAJSKI VRT
Dravska ul. 7, 2250 Ptuj, telefon: 776 14 51
Za rojstnodnevna praznovanja,
presene enje za vas	, »
Pri nakupu nad 5.000 SIT -TSC" DARILO ZA VAS - slivovo vino 0,2l
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	2.890.000	12.059,76	RDEČA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI	2003	3.360.000	14.021,03	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	3.490.000	14.563,51	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1998	450.000	1.877,82	MODRA
FORD ESCORT 1,6 ICLX	1995	290.000	1.210,15	KOV. SIVA
FORD GALAXY 1,9 TDI	2002	3.090.000	12.894,34	ČRNA
LANDROVER FREELANDER 1,8 I	1999	1.880.000	7.845,10	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 DTI	2001/2001	1.740.000	7.260,89	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,5 DCI	2002	1.390.000	5.800,37	BELA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,2 DCI 2004		2.790.000	11.642,46	KOV. ČRNA
RENAULT THALIA 1,4	2005/2005	1.690.000	7.052,25	KOV. SREBRNA
ROVER 400 414	1997	590.000	2.462,03	RDEČA
VW GOLF V 2,0 TDI SPORTLINE	2004	3.790.000	15.815,39	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI	2005	5.190.000	21.657,49	TEMNO MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	2001	2.690.000	11.225,17	MODRA
Cena v EUR j	obračunana po	fiksnem tečaj	239,640	
www.radio-tednik.si
5
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400, Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi 10. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 - ZGO-1) minister za okolje in prostor sprejme
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Zavrč
I.
Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev osnutka državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Zavrč, ki ga je pod številko projekta DLN 63/05 novembra 2006 izdelal Arcus, d. o. o., Kranj (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
II.
Osnutek državnega lokacijskega načrta bo od 11. decembra 2006 do 28. decembra 2006 javno razgrnjen:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, in
-	v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11, Zavrč.
Javna obravnava bo potekala 19. decembra 2006 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11, Zavrč.
III.
Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko k razgrnjenemu osnutku državnega lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko do 28. decembra 2006 dajo pisno ali ustno na javni obravnavi, na krajih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se pošljejo na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navede ključni izraz »MMP Zavrč«. O utemeljenosti pripomb, danih med javno razgrnitvijo, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za prostor.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni straniMinistrstva za okolje in prostor ter na krajevno običajen način v Štajerskem tedniku.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
AER^IKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:____
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naro~ila: Podpis:____
RADIOTEDNIKPtuj do.o. Rai~eva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER^IKE

nove napoânoke šta

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Zvonka Kolednik
Cirkulane 26, 2282 Cirkulane

Nagrajenko prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj

Sava-GTI, d. o. o., PTUJ Rogozniška c. 32 2250 PTUJ
Smo uspešno podjetje na področju izdelave gumeno-tehničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Zaradi hitre širitve poslovanja zaposlimo:
1.	Poslovni koordinator:
-	uni. dipl. ekonomist,
-	aktivno znanje angleščine.
2.	Tehnolog:
-	uni. dipl. inž. strojništva ali dipl. inž. strojništva, smer proizvodno strojništvo,
-	dobro znanje angleščine ali nemščine.
3.	Izmenovodja:
-	strojni tehnik ali poklicna šola tehnične smeri,
-	pasivno znanje vsaj enega jezika,
-	sposobnost vodenja ljudi,
-	sposobnost menjave orodij na strojih. Od kandidatov pričakujemo še:
-	dobre komunikacijske sposobnosti,
-	znanje za delo z računal. programi,
-	vestnost, iznajdljivost, zanesljivost,
-	sposobnost delati v timu, samoiniciativnost.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov, Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, s pripisom »za razpis«.
Jezus prišel je in odšel,
tudi mi prišli smo in bomo šli.
Ti odšla si pa prerano,
pustila si odprto rano.
Tri leta se ni zacelila
in se bo, šele, ko bo mene zemlja krila.
SPOMIN Anici Šuen
PRŠETINCI 47, SV. TOMAŽ
Vsem njenim prijateljem in znancem, ki jo obiščete ob njenem grobu, ji prinašate cvetje ali svečo, se iskreno zahvaljujemo.
Mož Janez s hčerko in sinom
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 1. december 2002, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Jože Lenart
IZ SP. VELOVLEKA 30
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal.
Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru naj ti Bog podari.
ZAHVALA Janeza Krajnca
IZ ZAMUŠANOV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, za sv. maše in cerkev.
Hvala g. župniku za sv. mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem, ge. Petri in g. Silvu za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, KZ Ptuj in podjetju Mir. Posebna hvala ge. Mariji Cikač za vsestransko pomoč. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
SPOMIN
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne.
27. novembra je minilo 6 let, odkar nas je zapustila draga mama, omica in tašča
Ivanka Kolarič
29. novembra je minilo 12 let, odkar me je zapustila draga sestra
Angelca Kramberger
Vajini najdražji
Težko je dojeti to,
da te k nam nazaj več ne bo,
ker prerano je bilo slovo.
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
Rožice tvoj novi dom krasijo,
na plošči nemo govorijo,
da zate svečke eno leto že gorijo.
V SPOMIN
Neizmerno boleč je 4. december, ko si se zavedno poslovil od nas, dragi nečak in bratranec
Franc Kosar
*28. 03. 1952 + 4. 12. 2005 IZ SP. VELOVLEKA
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v naših srcih ostaja nate, dragi Franček, tiha, skrita bolečina.
Tvoji teti Anica Sauer, Marija z možem in sestrična Dragica z družino
Brez slovesa si odšel in tiho si zaspal, odšel si v tihi svet, kjer ni gorja in bolečin, na tvoje pridne roke ostal je le lep spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
Antona Ferčiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, družini Ambrož in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč in nam izražali sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma Francu Njegaču in Milanu Vajda za besede slovesa ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin Srečko in ostalo sorodstvo
Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ne dneva, ne noči, povsod si z nami ti.
SPOMIN Franc Kosar
IZ SPOD. VELOVLEKA 21
4. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš
dragi mož, ati, dedi in sin.
Tvoja podoba še vedno sije v naših srcih.
Tvojih najdražji
Tam, kjer ste vsi, ni sonca in ne luči, le vaš smeh nam v srcih še živi. In nihče ne ve,
kako boli, ker vas med nami več ni.
SPOMIN Slavko Peršuh
30. 5. 1953 + 3. 12. 2003
Marija Peršuh
14.	8. 1927 + 7. 1. 2003
Alojz Peršuh
15.	6. 1925 + 4. 11. 2001
Vaši najdražji
Kako boli in duša trpi,
ko od bolezni ugašajo življenjske moči,
veste vi in vemo mi,
ki smo bili ob vas
zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete
Angele Vidovič
IZ GRUŠKOVCA 86
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. dekanu za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku, zastavonošu, godbeniku, kolektivu trgovin Mercator Cirkulane in Vrtnice Gajevci ter pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekla,
niti roke nam podala,
odšla si tiho, brez slovesa
tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
Draga mama, sestra, teta in kumika,
zdaj si spočij tvoje zlato izmučeno srce,
zdaj si spočij tvoje zdelane roke.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi svoje drage mame
Ivanke Rekar
roj. Novak
18. 5. 1920 + 16. 11. 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev. Iskrena hvala za izrečeno sožalje. Hvala tudi g. župniku Antonu Košarju za sv. mašo in opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža, g. Žumbarju za poslovilni govor pri vežici in odprtem grobu, nosilcem državnih in drugih simbolov, g. Cvetku za odigrano Ave Marijo, hvala velikonedeljskim pevcem.
Žalujoči: sin Janez, sestra Rozika in ostalo sorodstvo
Ptuj • Intenzivna preiskava je v polnem teku
Slike zlorabljene mladoletnice objavili na spletu
Pred približno tremi tedni so se na določenih spletnih straneh pojavile fotografije zlorabljene 14-letne gimnazijke. O tem, kaj se je dogajalo, krožijo različne zgodbe; kot smo izvedeli, naj bi nekaj fantov dekle opilo, omamilo in kasneje tudi zlorabilo, in sicer v noči čarovnic v kavarni Evropa na Ptuju, nekaj ur po polnoči. Zadeva je pred kazenskim postopkom, izvedeli pa smo tudi, da je eden izmed domnevnih storilcev polnoleten. Ob tem dogodku se je pojavila kopica dilem; med drugim, kako je možno, da so varnostniki dekle spustili noter kljub hori legalis, zakaj nihče ni posredoval, kje so bili njeni prijatelji v času tega dogajanja in, ali bi bilo kaj drugače, če se slike ne bi pojavile na spletu.
Kot je dejala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih so drugi dan, po tem, ko so bili seznanjeni z dogodkom in z dejstvom, da slike krožijo po spletu, opravili pogovor z dijaki, v katerem so jih obvestili, kaj pomeni širjenje pornografije. »Vsi so že vedeli, zakaj smo se odločili za to temo. So pa bili racionalni odzivi, ni bilo zgražanja ali smejanja. Tisti dan smo imeli tudi konferenco. Zavedamo se, da mi, kot vzgojna ustanova, ne moremo skrbeti za obnašanje otrok ponoči. Imamo pa drugo leto namen pripraviti tudi šolo za starše, da poskušamo skupaj vsaj malo zvišati starostno mejo mladih, ki zahajajo ponoči v lokale. To bo zgolj naše priporočilo,« je dejala Centriho-va. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da so vsi fantje, ki so sodelovali pri dogodku, dijaki ptujske gimnazije. Širijo se zgodbe, da so se podobne stvari na Ptuju že dogajale, a so prvič prišle v javnost. Postavlja se vprašanje, kdo je dejansko odgovoren za to, kar mladina počne zunaj. Kljub hori legalis mlajši od 16 let še vedno ponočujejo. Starši so enostavno nemočni, ker niso seznanjeni z vsem, kar se ponoči dogaja in ker gre za problem ne zgolj posameznikov, ampak širše družbe. Kot je dejala Centrihova, se je po tem dogodku pojavilo veliko zgodb, tudi o tem, kako dekleta nosijo oblačila v nahrbtnikih in se pred prihodom v diskoteke preoblačijo, da izgledajo starejše. Dejstvo je, da je kopici deklet res prisoditi več let kot jih v resnici
štejejo, zanimivo pa je, da, ko smo pisali o hori legalis, so vsa dekleta potrdila, da brez težav vstopajo v večino ptujskih lokalov tudi, če so stare 15 ali manj, večina fantov pa ostane pred vrati. Gostinci pa trdijo, da temu ni tako in da zakon izvajajo dosledno.
Kazenski zakonik
O tem, kako daleč je policija s preiskavo dogodka in kaj se je dejansko dogajalo, smo povprašali tudi Franca Vir-tiča, ki na Policijski upravi Maribor skrbi za stike z javnostjo: »Zadeva je pred kazenskim postopkom in zaradi interesa preiskave ne moremo dajati podrobnih informacij«. Poudaril pa je, da je dekle deležno posebnega varstva tudi zato, ker še nima 15 let. V kazenskem zakoniku RS je v 183. členu zapisano: »Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 15 let, pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.« Za svoje neodgovorno dejanje bodo nedvomno odgovarjali tudi tisti, ki so slike vztrajno objavljali na spletu. V 187. členu KZ je zapisano:»(1) Kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografskih vsebin ali jo uporabi za pornografske predstave, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. (2) Enako se kaznuje kdor proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografske vsebine, ki pri-
kazujejo mladoletne osebe ali kdor poseduje tako gradivo z namenom proizvajanja, razširjanja, prodaje, uvoza, izvoza ali drugega ponujanja.«
Ptuj-on.net ni odgovoren za objavo
Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, so bile slike kar štirikrat objavljene na portalu Ptuj-on.net. Isti dan, ko so v Direktu objavili sporne fotografije in zapisali, da so bile objavljene med drugim tudi na portalu Ptuj-on.net, so na tej strani objavili tudi sporočilo za javnost, v katerem so med drugim zapisali: »Želimo poudariti, da Ptuj-on.net nima nikakršnih povezav s spornimi fotografijami. Posamezni registrirani uporabniki portala, ki jih je v tem trenutku že
več kot 2700, imajo možnost brezplačne objave fotografij in komentarjev, vendar z upoštevanjem splošnih pravil in pogojev. Avtor fotografij je »sporne fotografije«, kot registriran uporabnik portala, samostojno objavil na portalu Ptuj-on.net. Po objavi so bile s strani administratorja portala tudi hitro in samoiniciativno odstranjene, ker so bile v nasprotju s splošnimi pogoji uporabe portala. Uporabniki ter poznavalci spletnih por-talov naj bi dobro poznali sistem delovanja ter pogoje uporabe. Omenjen primer je žal dokaz nepoznavanja ter nezavedanja posledic, ki ji prinaša objavljanje opolzkih, vulgarnih, nespodobnih ali
protizakonitih vsebin.«
Ovadbe sledijo
Policija in kriminalisti so domnevnim storilcem že za petami, izvedeli smo še, da opravljajo intenzivne razgovore, saj bodo kazensko ovadili tako tiste, ki so pri dogodku sodelovali kot tudi tiste, ki so slike vztrajno objavljali na spletnih straneh.
Dženana Bećirović
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je prvega dne (na Barbaro) J^, iT adventu mraz, trajal bo ves zimski čas.
Danes se bo zadrževala nizka oblačnost, ki trenutno sega do nadmorske višine okoli 1200 m. Predvsem v vzhodnih krajih bo občasno rosilo. Vrh nizke oblačnosti se bo prekop dneva znižal, proti večeru se bo delno zjasnilo, najkasneje v vzhodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v alpskih dolinah do -2, najvišje dnevne od 5 do 8, na Primorskem do 13 stopinj C.
V soboto se bo na zahodu in deloma v osrednjih krajih spet pooblačilo, drugod pa bo večinoma sončno vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodnik. V nedeljo se vreme ne bo dosti spremenilo. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo ali rosilo.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
SiU
Štuki 26a líSmsrGraJw
Bošt|aiAmiis.p. Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORILE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Upravo in trgovino smo preselili v industrijsko cono - Puhova ulica 15!
Tel:+ 386 (0)2 78 79 610 Fax:+ 386 (0)2 78 79 615
e-pošta: info@tehcenter.si spletna stran: www.tehcenter.si
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
ê	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
ê	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
ê	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
ê	Oprema in deli za železarne
ê	Izdelava orodij in priprav
ê	Izdelava zobnikov in reduktorjev
ê	Izdelava valjev in gredi
ê	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
ê	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
ê	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
TRGOVINA
ê	Črna in barvna metalurgija ê Varilni material in varilna tehnika
ê	Električno orodje ê Pnevmatsko orodje
ê	Ročno orodje ê Rezilno orodje
ê	Merilno orodje ê Stroji in naprave
ê	Vijačni material in okovje
ê	Ležaji ê Verige in bremenske vrvi
Crna kronika
Pet mladih osumljenih večih ropov
Policisti Policijske postaje Maribor I in kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Maribor so minuli teden obravnavali skupino petih oseb osumljencev, stari med 17 in 19 let, doma iz Maribora. Ta skupina bi naj, po do sedaj znanih podatkih, storila v času zadnjega meseca pet kaznivih dejanj ropov v bližini srednjih šol na območju mesta Maribor. Dva osumljenca, stara 17 in 19 let, so privedli k preiskovalnemu sodniku mariborskega sodišča, ki je zoper starejšega odredil pripor. Preiskava še ni zaključena, saj policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila o drugih tovrstnih kaznivih dejanjih.
Ujeli "črna" lovca
Policisti PP Ruše so 24. novembra ob 15.40 v bližini Klopnega vrha ustavila vozilo, v katerem sta bila dva moška, stara 37 in 28 let, doma iz Oplotnice. Policisti so pri postopku v vozilu našli lovsko puško z daljnogledom, sedem nabojev in lovski nož, zraven tega pa še gamsa, ki sta ga pred tem ustrelila. Policisti so vse navedeno zasegli in bodo zoper oba podali na pristojno državno tožilstvo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja Nezakonitega lova po 343. členu Kazenskega zakonika.
Najava bombe
28. novembra ob 17:02 je neznana oseba sporočila na številko 113, da je v podjetju v Mariboru nastavljena bomba med kemikalijami. Okoli 100 delavcev podjetja je stavbo zapustilo, policisti pa so opravili pregled okolice in notranjosti stavbe podjetja. Policisti pri pregledu objekta niso našli eksplozivnega telesa.
Vlomi
V noči na 28. november je neznani storilec v Zgornji Pol-skavi vlomil v delavnico, od koder je odtujil 200 - litrski sod s hidravličnim oljem in 200 litrov motornega olja s kompresorsko črpalko. Lastnika je oškodoval za okoli 350.000 tolarjev. Med 24. in 27. novembrom je neznani storilec vlomil v kontejner na gradbišču v Gorišnici, iz njega pa je odtujil dva vrtalna stroja in akumulator, s tem pa povzročil za okoli 400.000,00 tolarjev škode. V istem obdobju - med 24. in 27. novembrom - je prav tako neznanec vlomil v kontejner na gradbišču v Kamnici, iz njega pa je odtujil dva vrtalna stroja in varilni aparat, s tem pa povzročil za okoli 500.000,00 tolarjev škode. Povsem enak rop se je zgodil še na gradbišču v Pesnici pri Mariboru, kjer je neznanec iz kontejnerja odtujil električni agregat in varilni aparat, s tem pa povzročil za okoli 400.000,00 tolarjev škode. Med 18. in 27. novembrom je neznani storilec vlomil tudi v novogradnjo v Morju pori Framu, iz nje pa odtujil 15 radiatorjev s termostatskimi glavami ter ostalo opremo za centralno napeljavo, s tem pa je povzročil za okoli 1.500.000,00 tolarjev škode.
Foto: DB