OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 28. FEBRUARJA 1956 LETO III.. ŠTEV. 16 erami 6. SKUPNA SEJA 0KRAJNE6A ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO LJUBLJANA. DNE 17. II. 1956 (Izvleček iz zapisnika) Sejo je vodil podpredsednik OLO Berčič Miha. Zapisnik seje je vodil dr. Matjanko Dolenc, tajnik OLO. Predsedujoči je predlagal naslednji dnevni red: 1- Poročilo o stanju javnega reda v okraju. 2. Razprava in sklepanje o Predlogu odloka o javnem redu In miru. 3. Razprava in sklepanje o investicijah v I. tromesečju 1956. 4. Razprava in sklepanje o Predlogu Odločbe o povečanju Proračuna za leto 1955 biv. OLO Ljubljana-okolica. 5. Razprava o priporočilu ob-cinam, da uvedejo enotne turistične takse v območju okraja. 6- Razprava in sklepanje o Predlogu odloka o prepovedi Predelave odkupljenega zbranega mleka na območju okraja Ljubljana. 7. Razprava in sklepanje o razpustitvi delavskega sveta in Upravnega odbora ter o odreditvi prisilne uprave v Gostinskem podjetju »Trnovo«. 8. Sklepanje o potrditvi k sklepu Občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Vič o odreditvi prisilne uprave v Gostinskem podjetju »Brezovica«. 9- Sklepanje o razdelitvi osnovnih sredstev likvidiranega Podjetja »Oljarne« med novoustanovljena podjetja »Oljarna« Ljubljana, »Sončnica« Domžale »Snaga« Ljubljana. 10, Sklepanje o oprostitvi plz-‘i!a občinske takse Železnik ♦rančiškl iz Zavrstnika pri Li-“Jl za dovoljenje za zasebno Rostižic. H. Razprava in sklepanje o garancijah za gospodarske organizacije. J2. Razprava in sklepanje o Potrditvi Pravil ln Pravilnika o Ptačah finančno zamostojnega ^av<,da »Uprava za ceste« OLO Ljubljana. l3. Sklepanje o odločbi o usta-n°vitvi Okrajnega zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljub- Uattl. . 14. Sklepanje o sprejemu od-ij t>e o ustanovitvi Vajenske ,.°'e raznih strok v Domu inva-dne mladine v Kamniku. . Sklepanje o sprejemu odjeke 0 ustanovitvi Vajenske So-Usnjarskc stroke v Domžalah. 13 Sklepanje o odločbi o pre-g*hanju Dijaškega doma gojen-Usnjarskega tehnlkuma v 0rnŽalah ter o spremembi ln “Polnitvi odločbo o orgonizaci- Usnjarskega tehnlkuma, Dom- to 1955 10 000 030 din- . Ljudski odbor je predlog soglasno sprejel. Predlog za pritrditev slklepa Občinskega ljudskega odbora Ljubljaata-Vlč o razpustitvi delavskega sveta in upravnega odbora in o ureditvi prisilne uprave v gradbenem podjetju »Trnovo« je obrazložil tov. Zdravko Rakušček, član Sveta za gospodarstvo in sicer: Občinski ljudski odbor Ljuto-ljana-Vič je dostavil v pritrditev svoj sklep sprejet na IV. seji Občinskega odbora dne 23. dec. 1955 o razpustitvi delavskega sveta in upravnega odbora in o odreditvi prisilne uprave v grad. podjetju »Trnovo« Ljubljana. Občinski ljudski odbor utemeljuje svoj sklep s tem, da so v podjetju vladale nevzdržne razmere in da so se vršile velike nepravilnosti pri gospodarjenju i osnovnimi sredstvi- Tako ja bil na primer direktor že obsojen zaradi poneverb v podjetju, prilastil si je en bojler z večjo količino ploščic za oblaganje, slabo je skrbel za uspeh in razvoj podjetja in ni skrbel da bi se organi upravljanja pravilno razvijali. V podjetju je delovala z vednostjo kolektiva, organov upravljanja in vodilnih funkcionarjev podjetja, šušmarska skupina pod vodstvom predsednika delavskega sveta, ki se je pri svojem šušmarskem delu posluževala osnovnih sredstev podjetja. Svet za gospodarstvo je o zadevi razpravljal na svoji 7. seji dne 30. I. 1956 in predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru, da se zgoraj navedeni sklep Občinskega ljudskega odbora potrdi. Predlog je bil soglasno sprejet. (Nadaljevanje v prih. številki) ODLOKI IN ODLOČBE OLO LJUBLJANA Okrajni ljudski odbor Ljub-1 trebila za važnejša delovna me-ljana je na 6. skupni seji okraj- sla. nega zbora proizvajalcev z dne 17. febr. 1956 sprejel: I. Na podlagi 2. odstavka 15., 15. točke 61. in 107. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-52) v zvezi z 9. členom Splošnega zakona o ureditvi občin In okrajev (Ur. Ust FLRJ št. 26-55) ter 9. in 15. členom Temeljne uredbe b nazivih in plačah uslužbencev državnih organov (Ur. list FLRJ št. 4-54) ODLOK o dopolnilnih plačr.h ln položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev Uprave za gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. I. Dopolnilne plat-1. člen Dopolnilne plače uslužbencev Uprave za gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana se določijo v mesečnih zneskih od 500 do 5000 dinarjev. Višina dopolnilne plače se določa po pomenu posameznih služb ln delovnih mest ter po strokovni Izobrazbi, ki Je po- Dopolnllnc plače se določijo po naslednjih skupinah: I. skupina od 3000 do 5000 din II, skupina od 2000 do 4000 din III. skupina od 1000 do 3000 din IV. skupina od 500 do 1000 din 2. člen Dopolnilna plača prve skupine se določa za delovna mesta: šefa Uprave za gozdarstvo. sekretarja Uprave za gozdarstvo, šefov odsekov v Upravi za gozdarstvo, šefa Uprave zelenega pasu Ljubljana in šefov revirjev. Za delovna mesta šefa Uprave za gozdarstvo, sekretarja Uprave za gozdarstvo, šefov odsekov Uprave za gozdarstvo, šefa Uprave zelenega pasu Ljub-ljr.oa ter šefov revirjev je potrebna višja strokovna izobrazba. 3. Člen Dopolnilna plhča druge skupine se določa za vsa ostala delovna mesta, za katera Je predpisana višja strokovna Izobrazba. 4. člen i Dopolnilna plača Vretje skupi- ne se določa za pomembnejša delovna mesta za katera sc zahteva srednja strokovna izobrazba. Dopolnilna plača četrte skupine se določa za pomembna delovna mesta, za katera zadostuje že nižja strokovna izobrazba, glede na specifičnost službe. 5. člen Dopolnilne p'sče se določijo za ta-le sistemizirana delovna mesta: šef uprave — vodilno mesto — višja strokovna izobrazba, sekretar uprave — vodilno mosto — višja strokovna izo-bra: „a, računovodja — srednja strokovna Izobrazba, • blagajnik — srednja strokovna Izobrazba, pisarniški uslužbenec — srednja strokovna izobrazba. Odsek za obnovo, nego in varstvo gozdov šef odseka — vodilno mesto — višja strokovna izobrazba, referent — višja strokovna izobrazba, referent — srednja strokovna Izobrazba. Odsek za urejanje gozdov (taksaeija) šef odseka — vodilno mesto višja strokovna izobrazba, referent za gozdni kataster — srednja strokovna izobrazba, geometer in tehnični risar — srednja strokovna izobrazba, Odsek za izkoriščanje gozdov šef odseka — vodilno mesto — višja strokovna izobrazba, referent — višja strokovna izobrazba, referent za invetsticije' komunikacije — srednja strokovna izobrazba. Odsek za knjigovodstvo in evidenca gozdnega sklada šef — vodilno mesto — višja strokovna izobrazba, 3 knjigovodje — srednja strokovna izobrazba, 4 saldokontisti — srednja strokovna izobrazba, 3 kontrolorji — srednja otro-kovna izobrazba. Uprava za zeleni pas Ljubljane šef uprave — vodilno mesto *— višja strokovna izobrazba, referent za urejanje in vzgojo — višja strokovna izobrazba, •pisarniški uslužbenec — srednja strokovna izobrazba, 7 logarjev — srednja strokovna izobrazba. Revirji 13 šefov revirjev — vodilno mesto — višja strokovna izobrazba, 10 referentov za obnovo, nego Im izkoriščanje gozdov — višja strokovna izobrazba, 7 pisarniških uslužbencev — srednja strokovna izobrazba, 116 logarjev — nižja strokovna Izobrazba. 6. člen Uslužbencu, ki mu je priznana nižja strokovna izobrazba, kakor sc zahteva za delovno mesto, ki ga zaseda, se določi 60% dopolnilna plača v okviru med naj-n lij im in naj višjim zneskom predvidenim v tem odloku za to delovno mesto. Vendar pa tako določena dopolnilna plača ne sme biti nižja, kakor pa bi jo uslužbenec mogel dobiti na delovnem mestu, za katero je predvidena strokovna izobrazba, ki mu je priznana. 7. člen V izjemnih primerih in zaradi posebnih pogojev dela lahko predsednik ljudskega odbora posameznemu posebno strokovnemu uslužbencu (ekonomskemu ali tehničnemu strokovnjaku) zviša s tem odlokom predvideno dopolnilno plačo največ na 8000 dinarjev. Priznanje dopolnilne plače po prejšnjem odstavku pa je možno le po predhodnem sogla-sju Državnega sekretariata za občo upravo in proračun LRS! 8. člen •Pripravnikom dopolnilna plača lie pripada. 9. člen Dopolnilna plača se Izplačuje obenem s temeljno plačo mesečno vnaprej ter pripada uslužbencem za ves čas letnega, bolezenskega in plačanega dopusta. 10. člen Uslužbenci, ki jim je na podlogi dosedanjih odlokov priznana višja dopolnilna plača kot jo jpredlvideva ta odlok, obdrže dosedanjo dopolnilno plačo, dokler ostanejo na istem ali podobnem delovnem mestu. Posebni dodatki in dopolnilne plače, k; so se izplačevale uslužbencem na delovnih mestih za katera dopolnilna plača tudi po tem odloku ni predvidena, se smejo v dosedanji višini izplačevati še vnaprej v obliki dopolnilne plače, vendar so vezani izključno na dosedanjega uživalca na dosedanjem ali podobnem delovnem mestu. i II. Položajni dodatki 11. člen Položaji, s katerimi je zvezan položajni dodatek, so: položaj šefa Uprave za gozdarstvo, sekretarja Uprave za gozdarstvo, šefov odsekov pri Upravi za gozdarstvo, šefa Uprave zelenega pasu - Ljubljana in šefov revirjev. 12. člen V Upravi za gozdarstvo Okr. ljudskega odbora Ljubljana se razvrstijo položaja takole: položaj šefa Uprave za gozdarstvo v drugi plačilni razred, položaj šefov odsekov Uprave za gozdarstvo v tretji plačilni razred, položaj šefa Uprave Zelenega pasu Ljubljane v tretji plačilni razred, položaj sekretarja Uprave za gozdarstvo, šefov revirjev Cerknica, Dobrova pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Ljubljana-Rudnik, Logatec in Vrhnika v četrti položajni razred, položaj šefov revirjev Grosuplje, Ljubljana-Polje, Loška dolina in Medvode v peti položajni razred. 13. člen Individualne odločbe o določitvi dopolnilne plače in položajnega dodatka po tem odloku izda v sporazumu s personalno komisijo iz 45. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev: a) za šefa Uprave za gozdarstvo, sekretarja Uprave za gozdarstvo, šefov odsekov, šefa Uprave zelenega pasu Ljubljana in šefov revirjev predsednik Okrajnega ljudskega odbora; b) za vse ostale uslužbence Uprave za gozdarstvo pa tajnik Okrajnega ljudskega odbora. Pri določanju višine dopolnilne plače je treba upoštevati strokovno sposobnost, prakso in prizadevnost uslužbenca. Položajni dodatki se izplačujejo mesečno vnaprej in pripadajo uslužbencu prvega dne naslednjega meseca, ko so bili postavljeni na položajno mesto ter se izplačujejo do konca meseca, v katerem se uslužbenci razrešijo dolžnosti na položaju. Vse odločbe o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih izdanih na podlagi tega odloka je treba poslati predhodno v presojo zakonitosti Državnemu sekretariatu za ‘ občo upravo in proračun LRS. 14. ' člen Dopolnilne plače ln položajni dodatki priznani s tem odlokom se bodo izplačevati od 1. septembra 1955 dalje. 15. člen. Ta odlok stopi v veljavo, ko ga- potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije v Ljubljani, uporablja pa se od 1. septembra 1955 dalje. Podpredsednik OLO: Berčič Miha 1. r. II. Na pod togi 6. točke 64. člena Zakopa o okrajnih ljudskih od- borih (Ur. 1. LRS 19-52) v zvezi s 5. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št, 26-55) in 8. členom uredbe o strokovnih šolah (Ur. 1. FLRJ št. 39-52) ODLOČBO o ustanovitvi Vajenske šole usnjarske stroke v Domžalah. 1. člen Ustanovi se Vajenska šola usnjarske stroke s sedežem v Domžalah. 2. člen Naloga šole je, da s strnjenim poukom skrbi za vsestransko pripravo vajencev za kvalificirane delavce usnjarske stroke. • 3. člen Vse stroške za vzdrževanje šole, predavatelje in drugo nosi Usnjarski tehnikum v Domžalah. 4. člen Vajenska šola gospodari s premoženjem, k; mu ga da v uporabo Usnjarski tehnikum tehniške srednje usnjarske šole v Domžalah. 5. člen Solo vodi šolski odbor, učiteljski zbor ter upravitelj po zakonu o vodstvu šol (Ur. list FLRJ št. 11-84-55). 6. člen Ta odločba stopi takoj v veljavo. • Podpredsednik OLO: Miha Berčič 1. r. IV. Na podlagi 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ št. 51-53) v zvezi z odločbo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o prenosu pravic in dolžnosti republiških državnih organov nasproti Koncertni poslovalnici v Ljubljani na okrajni ljudski odbor Ljubljana (Ur. 1. LRS št. 53-55) ODLOČBO o prevzemu pravic in dolžnosti nasproti proračunski ustanovi s samostojnim finansiranjem Koncertni poslovalnici v Ljubljani. 1. člen Okrajni ljudski odbor Ljubljana prevzame vse pravice in dolžnosti nasproti proračunski ustanovi s samostojnim finansiranjem Koncertni poslovalnici v Ljubljani, ki je bila ustanovljena z odločbo vlade LRS z dne 1. okt. 1952 št. II-882/2-52. 2. člen Proračunska ustanova s samostojnim finansiranjem Koncertna poslovalnica se proglasi za finančno samostojni zavod. l ). člen Za zadeve in naloge Koncertne poslovalnice je pristojen Svet za kulturo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 4. člen Svet za kulturo OLO Ljubljana se pooblašča, da izdela predlog za združitev Koncertne poslovalnice in Ljubljanskega festivala z ozirom na njihovo slično dejavnost, odnosno predlog za ustanovitev novega zavoda, k( bo obsegal dejavnost obeh navedenih zavodov in ga predloži v potrditev OLO Ljubljana. 5. člen Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. jan. 1956 dalje. Podpredsednik OLO: Miha Berčič 1. r. Popravek Popravek odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 14 dne 21. febr 1956. Nadpis nad 5. členom pod IV. se mora pravilno glasiti: VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA. V prvem odstavku 11. člena se mora za besedama denarno kazen vnesti beseda do 500 din ... Iz Tajništva OLO Ljubljana V. REDNA SEJA SVETA ZA URBANIZEM OLO LJUBLJANA, DNE 3. FEBRUARJA 1956 Sejo je vodil ing. Marijan Brili)', predsednik sveta. Dnevni red: 1. Nadaljevanje razprave o poročilih o dosedanjem delu organov bivšega MLO Ljubljana, OLO Ljubljana okolica in občin na področju urbanizma in o delu po prevzemu poslov po ustanovitvi OLO Ljubljana. 2. Izvajanje odloka OLO Ljubljana o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah na območju okraja Ljubljana. 3. Razprava o organizaciji organov uprave v delokrogu Sveta za urbanizem pri OLO Ljub- . ljana. 4. Razno. Na poziv tov. predsednika ing. Marijana Brillyja, če ima kak član Sveta sprem embni ali dopolnilni predlog glede na predlagani dnevni red, se oglasi ing. Sonja Lapajne Oblak, ki je mnenja, da naj bi dnevni red vseboval tudi razpravo o predlogu za določitev področij individualne gradnje v Ljubljani. Ta predhog da predsednik sveta na glasovanje, nakar ee soglasno sprejme sklep: Na dnevnem redu naj se pod 4. točko obravnava razprava »o predlogu za določitev področij Individualne gradnje v Ljubljani. Pred prehodom na dnevni red pozove predsednik tov. Branka Dolžana, da prečita sklepe IV. redne seje, ker je potrebno ugotoviti, koliko so bili ti sklepi izvršeni. Tov. Branko Dplžan prečita vse sklepe, nakar se ugotovi, da so bili sklepi izvršeni, da pa je potrebno napraviti Se naslednje: 1. Program regulacije središča mesta je treba objaviti v Glasniku, pred objavo pa naj o programu na predlog Tajništva razpravlja Mestni svet. Po objav! v Glasniku naj se razpiše natečaj. (Iz sejnega zapisnika) 2. Program regulacije središča mesta je treba predložiti v proučitev Komisiji za projektiranje cestne mreže. Ce bi ta komisija imela kake bistvene pripombe prati navedenemu programu, jih bo obravnaval Svet za urbanizem OLO. 3. ing. Marijan Brilly, ing. Branko Simčič, ing. Ivo Klemenčič in zastopnik Društva arhitektov Slovenije so pooblaščeni od Sveta za urbanizem OLO za razčistitev vprašanj glede članov ocenjevalne komisije, sestava komisije, razpisa, finančne udeležbe in sredstev za celotno izvedbo razpisa. 4. Sklep o tem, da mora podjetje »Izolirka«, Ljubljana z Investicijskim programom, ki mora vsebovati lokacijsko in ekonomsko analizo, utemeljiti u-mestnosf predlagane adaptacije, se spremeni tako, da se glasi: Lokacija se v načelu odobri, to pa pod naslednjimi pogoji: a) v vsakem primeru predstavlja obrat provizorij za dobo največ 5 let, po tem času pa je treba obrat ukiniti, ali pa ga preseliti na novo mesto, b) podjetje »Izolirka« mora najprej s predložitvijo po pristojnem organu potrjenega investicijskega programa dokazati lokacijsko in gospodarsko utemeljenost uvedbe obrata kot provizorilja za navedeno dobo, c) predhodno je treba s poskusnim obratovanjem po posebni strokovni komisiji zdravstvenih in kemičnih izvedencev dognati absolutno nekvarnost obratovanja za bližnjo in daljno okolico v odnosu na ljudi in vegetacijo. To strokovno komisijo odredi po lastni presoji Sanitarna inšpekcija OLO, ki predpiše tudi način in obseg poskusnega obratovanja in preizkusov samih, č) o tem sklepu je treba obvestit! Sanitarno inšpekcijo OLO. Ad 1. Nadaljevanje razprave o poročilih o dosedanjem dela organov bivšega MLO Ljubljana, biv. 01,0 Ljubljana okolica In občin na področju urbanizma in o delu po prevzemu poslov po ustanovitvi OLO Ljubljana. Material za to točko dnevnega reda je bil na 25 straneh vsem članom sveta pravočasno predložen in vsebuje: poročilo o delu komisije za urbanizem pri biv. MLO Ljubljana v času od 3. avgusta 1954 do 31. avgusta 1955, ki je svoje naloge Izvrševala po naslednjih komisijah: 1. komisija za določanje uporabe zemljišč za gradbene namene, 2. komisija za reševanje železniškega vozla v Ljubljani, 3. komisija za cestno mrežo Ljubljane, 4. komisija za Izdelavo generalnega načrta kanalizacije v Ljubljani, 5. komisija za študij ogrevanja mesta, 6. komisija za revizijo investicijskih programov in projektov, 7. komisija za ureditev Zal, 8. komisija za parkovno ureditev Rožnika in Šišenskega hriba, 9. komisija za proučitev vprašanja garaž, in parkiranja, 10. komisija za ureditev starega dela mesta, 11. komisija za določevanje zemljišč za gradnjo individualnih hiš, 12. komisija za imenovanje ulic in numeracijo mesta Ljubljane, 13. komisija za oskrbo mesta Ljubljane z električno energijo. O delu navedenih komisij razpravljali naslednji člani sve' ta ln naslednji vabljeni sodelavci: ing. Marijan Brylli, inč-Sonja Lapajne, In,g. Josip Černivec In Ing. Branko Simčič. Po razpravi so biti sm-ejet naslednji sklepi: ^ 1, Do naslednje seje mora da»* Geodetski urad podatke z grafičnim prikazom po dosedanjem stanljiu geodetskih podlog za celotno področje OLO Ljubljana in etapni načrt za bodoče delo s približnimi stroški. 2. Svet za urbanizem bo sklical skupno sejo vseh predsednikov komisij, na seji pa se bo razpravljalo o programu nadaljnjega dela, o načinu dela in o koordinaciji dela. Ad 2. Izvajanje odloka OLO Ljubljana o začasnih urbanističnih in gradbenih ureditvah na območju okraja.Ljubljana. Predsednik Sveta za urbanizem OLO ing. Marijan Brilly ugotovi, da so bili vsi občinski ljudski odbori z okrožnico Tajništva za gradbene in regulacijske zadeve dne 24. jan. 1955, štev. 04-15-1744-1-1956 opozorjeni na pravilno izvajanje odloka o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah pa območju okraja Ljubljana in da jim je bil z isto okrožnico tudi naznačen postopek za potrditev odlokov o uporabi zemljišč za gradbene namene. Poleg tega tudi ugotovi, da je bil občinskim ljudskim odborom poslan osnutek odloka o določitvi zemljišč, ki se smejo uporabiti za splošne namene ob določenih Pogojih. Načelnik Tajništva za gradbene in regulacijske zadeve OLO ing. Josip Černivec pojasni, da bodo v najkrajšem času poslane na občinske ljudske odbore v svrho instrukcilje posebne eki-Po, ker bo le na ta način možno dobi-ti osnovne instrumente ka nadaljnje delo. Po daljši razpravi, v kateri so zlasti sodelovali ing. Marijan Brilly, Ing. Sonja Lapajne-Oblak, Ing. Josip Černivec, ing. Branko Simčič, so bili sprejeti Naslednji sklepi: 1. Vse občinske ljudske odbore je treba takoj pismeno opozoriti na to, da nemudoma pred-kže poročilo o dosedanjem delu Elede izvajanja odloka o začas-n;h, gradbenih in urbanističnih Ureditvah na območju okraja Ljubljana, da bo dejansko sta-nie lahko pojasnjeno na seji °beh zborov OLO. 2. Zadolžitev Sveta za urbanizem OLO po 2. in 5. členu Odloka o začasnih gradbenih in Urbanističnih ureditvah na območju okraja Ljubljana se začne Izvajati šele, ko bo Svet za Urbanizem OLO razpolagal s Predlogom zazidalnih območij gradbenih okolišev. 3- Zadolžitev sveta za urbanl- OLO po 6. In 7. členu Od-°ka o začasnih gradbenih in Urbanističnih ureditvah na ob-jn^ju okraja Ljubljana (odre-dev mej varovalnega pasu '''doli prometnih žil, vodnih **ov in železniških prog ter ezim zaščite posameznih pre-el°v občin, ki so turističnega n fizkulturnega pomena) je ''■ba pokrenitl tako), primeren reding pa je dolžno po zasli-v‘ln3u pristojnih organov sesta-1 ‘ Tajništvo za gradbene in pEulacijske zadeve. .4 Komisijo za pripravo podobnih predpisov po 9. členu • odloka, ki je bila imonova-_ 1 na 2. seji Sveta za Urbaniji dne 27. sept. 1955, je treba lnvpilti' da so čimprej sestane da se seznani z zadolžitvami, j ' !l 3. Razprava o organizari-Sv,or*anov uprave v področju I l|a u urbanizem pri OLO '■'Ubljana. d^d^odnik Sveta za urbonl- OLO ugotovi, da Je Svet za urbanizem LRS z okrožnico dne 14. jan. 1956, štev. 24 jan. 1956 predlagal vsem okrajnim ljudskim odborom, da so pri vseh okrajnih ljudskih odborih in pri večjih občinah ustanove referati za urbanizem in da se za mesta z obširnejšo urbanistično problematiko predvidi še poseben organ »Mestni arhitekt«. Enak predlog je z razpisom dne 8. decembra 1955, št. 814-14-55 poslan vsem okrajnim ljudskim odborom Sekretariat za zakonodajo pri izvršnem svetu LRS. Na ta predlog je Tajništvo za gradbene in regulacijske zadeve odgovorilo z dopi som dne 25. jn. 1956, IV. štev. 1480-1-55, vsebina dopisa pa je razvidna iz priloge, ki so ijio prejeli vsi člani sveta obenem z vabilom na sejo. Nato se prečita poročilo šefa Urada za regulacijo ing. arh. Branka Simčiča o delu tega urada v času od 1. sept. 1955 do 31. dec. 1955. To poročilo je bilo prav tako obenem z vabilom na sejo posredovano vsem članom sveta. Po prcdočitvl navedenih okrožnic, dopisov in poročil nakaže ing. Josip Černivec naslenjo problematiko organizacije, sistemizacije dela in nalog upravnega organa pri OLO na področju urbanizma: »V zvezi s poročilom Urada za regulacijo pri Tajništvu za gradebene in regulacijske zadeve OLO Ljubljana in o njegovem delu v času od 1, sept. 1955 do 31. decembra 1955 ter v zvezi z okrožnico Sveta za urbanizem LRS dne 14. jan. 1956, štev. 24-1-56 je bilo glede ustanovitve organov na področju urbanizma očito, da se pojavlja naslednja osnovna problematika na tem sektorju dela * tajništva kot upravnega organa OLO: a) zaradi pomanjkanja podrobnejših navodil ali predpisov v obstoječi zakonodaji oziroma v osnutkih statuta okraja Ljubljana še ni dovolj razčiščeno oziroma natančneje določeno vprašanje vrste in obsega nalog uprave, njene notranje delovne metode ter organizacije in sestava kadra te uprave ter s tem v zvezi tudi Urada za regulacijo pri OLO. Sedanje stanje službe nujno zahteva, da se ta vprašanja čim-preje razčistijo In da se točno določijo naloge urada za regulacijo pri OLO, njegova notranja organizacija ter sestav kadra, njegova povezava In sodelovanje z drugimi edinicami tajništva za gradbene in regulacijske zadeve, s Svetom za urbanizem OLO in s Svetom za urbanizem LRS. Dalje je treba točno določiti In opredeliti od-nošaje tega urada z občinami, urbanističnimi projektantskimi podjetji, a konkurenčnimi žirijami na področju urbanizma v okraju itd. vseh upravnih poslov v zvezi z urbain.itzmom na poldroč.ju okraja pripravi osnutek predloga za rešitev spredaj navedene problematike, Ta predlog naj se dopolnjen z mnenjem in predlogom Tajništva za gradbene in regulacijske zadeve predloži Svetu za urbanizem OLO v razpraljanje in sklepanje napoznc|j,e v roku 1 meseca.« K poročilu Urada za regulacijo je predložil prof. ing. Boris Kobe zaradi naključne zadržanosti naslednje pismeno poročilo: 1. Urad za regulacijo ni samo projektant, marveč predvsem izvrševalec oziroma realizator programa, ki ga določajo splošni in detajlni načrti. Predvsem iz tega razloga se urbanistični projekt izdeluje zunaj urada. (Zaradi tega nerešenega vprašanja že pred vojno nismo dobil regulacijskega načrta In so pripombe šefa Urada za regulacijo bolj finančnega in individualnega značaja.) 2. Pač pa mora Urad za regulacijo projektantu z vsemi močmi pomagati, ne pa, da stoji ob strani in čaka, da projektant pride ali pa ne pride do potrebnih podatkov, podlog, iz-krV-enj, detajlov lij., ki jih urad za regulaciio latentno že ima, kar je, se razume, spet njegova neprecenljiva kvaliteta. 3. Posebno je intenzivnejše sodelovanje potrebno v obstoječem razdobju »medvladja«, kjer bi moral urad, ki je za to tudi poklican, reševati trenutne zadeve že v okviru bodočega urbanističnega načrta, ali vsaj v smeri interni) bodočega urbanističnega načrta. 4. Mislim, da to sodelovanje zavira predvsem nerešeno glavno cestno omrežje, ali še širše vzeto omrežje cest izpadnic in tranzitnih cest. O tem problemu nastaja praznina, ki jo še povečava železniški vozel. 5. Mislim, da bo treba nttjino rešiti cestni vozel mimo železniškega vozla, 6. Urad za regulacijo pa naj v svojem območju intenzivneje rešuje: a) dajanje preclzmejših podlog za sklepe lokacijske komisije. Ta edina sedaj konkretno določa oziroma daje lice vsej gradbeni |n urbanistični delavnosti (v času »medvladja«), b) S posebno pozornostjo naj Urad za regulacijo rešuje problem akutne boilezn! malih hišic. ki je bila že znana, pa je sedaj ponovno osvetljena in ne predstavlja nič manjšega zla kot železniški vozel. Iz prakse Komisije za revizije, glavnih projektov poznamo stalen pojav, ki je takle: aa) Tedensko 5 do 8 projektov »bajtic«, bb) Načrt hišice standardnega tipa, ki kljub stalnim prlponi- b) V zvezi s problematiko pod bam ni nikoti prilagojen dani parceli. cc) Parcela nezadostno opremljena in evidentirana dobiva ob komisijski razpravi blagohotna ustna pojasnila k sklepu lokacijske komisije, češ: da je vse v redu, ker je bila situacija na terenu preverjena, sosedje da so sporazumni, zidava prejudicirana itd. Ob tem problemu pa bi moral prav Urad za regulacijo prevzemati veliko večjo odgovornost, ki prav gotovo ni lahka In nasprotno ogromna. Saj vendar Urad za regulacijo In projektant regulacijskega načrta dajeta oziroma bi morala točko a) sta tudi vprašanji, in sicer: 1. vprašanje določitve plana dela glede na etape izvedbe nalog na teritoriju OLO in to kompleksno za vsa upravna področja (okraja in občin). 2. Vprašanje določitve plana finansiranja potrebnih finančnih sredstev za izvedbo nalog v določenih etapah in to kompleksno za vsa upravna področja. Glede na zgornjo problematiko je tajništvo za gradbene in reguiacljsek zadeve mnenja te.r predlaga, da na|j Urad za regulacijo kot prvi glavni nositelg dajati podloge In sugestije lokacijski komisiji. 7. Vse druge pripombe Urada za regulacijo glede funkcij, ki naj jih imajo institucije oa republiškega sveta za urbani-zem navzdol, so razumljive' iz trenutne perspektive Urada za regulacijo oziroma iz perspektivnega stanja, v kakršnem se Urad za regulacije sedaj nahaja in so tipične (ter jih poznamo že iz-pred vojne) za stališče predala, ki kritizira omaro, kamor ta predal spada. 8. Docela pa se strinjamo s stališčem Urada z.a regulacijo glede povečanja kadra in stimulacije. Problem je treba rešiti takoj (morda tako, da finančno in kadrsko vsaj za razdobje »medvladja« pomaga Projektivni biro, ki Izvršuje regulacijski načrt. S tern bi bila dana tesnejša povezava in stimulacija, ki o njej govori poročilo Urada za regulacijo). Delno bo reševal ta problem sklep, naj se detajlne obdelave pridobivajo z zunanjimi sodelavci. Vendar bi moral Urad za regulacijo podlogo za take »zunanje projekte« zelo skrbno pripraviti In biti pri projektiranju stalno v pomoč. Samostojni predlogi za debato Sveta za urbanizem OT.O: 1. Svet naj posveti po vrsti vsem posameznim komisijam po eno sejo, da bi se podrobneje seznanil z nijhovimi problematikami. 2. Svet naj sformlra osnovo glavnega cestnega omrežja in to brez ozira na oviro, ki jo je do sedaj nudil železniški vozel. Razlog: Regulirajmo oziroma dohitimo s prepotrebnimi ukrepi dejansko gradbeno življenje, ki se tako veselo razrašča mimo železniškega vozla.« Po razpravi, v kateri so sodelovali ing. Mari lan Brilly, ing. Sonja Lapajne-Oblak in ing. Josip Černivec, se sprejme naslednji Sklep: Tajništvo za gradbene in regulacijske zadeve naj ob sodelovanju Urada za regulacijo do prve naslednje seje Sveta za urbanizem OLO sestavi konkretni predlog glede organizacije organov uprave v območju Sveta za urbanizem pri OLO, treba pa je upoštevati dejansko stanje Urad za regulacijo. 4. Razprava o predlogu za določitev področij Individualne gradnje v Ljubljani. Ing. Božo Gvardjančič razgrne grafični prikaz soninga za zemljišča individualne gradnje in poda naslednje poročilo: »Stanovanjska mala gradnja eno, dvo, pa tudi večdružinsika, se je posebno v času med obema vojnama raztegnila na široka področja, daleč preko mestnih meja in tako povzročila, da so površine mesta v primerjavi s številom prebivalstva preobsežne in raztresene. Odprodaja in sistem parcelira-nja agrarnih površin po trenutni potrebi lastnika, cene in špekulacija z zemljišči ter težnje graditelja so bile vzrok, da daje ta gradnja vtis anarhičnega raz voja in nesmotrnega širjenja mesta. Komunalne naprave ne morejo slediti takemu razvoju, zato vstajajo z malo gradnjo načete in raztresene površine brez cest in kanalizacije, ali vsaj v nedovršenem stanju. Stroški na posameznega prebivalca so preveliki, zato oslaja standard takih naselij in zasel- kov nizek im v breme skupnosti. Predlog za določitev področij individualne gradnje skuša realno omejiti razvoj take gradnje ter preprečiti predvsem nadaljnje širjenje zazidalnih površin mesta na periferiji, ki bi splošno stanje gostote prebivalstva še poslabšal in še bolj zaostril neznosno stanje komunalnih naprav. Pri obdelavi predloga za določitev področij za individualno gradnjo so bili upoštevani naslednji principi: 1. Omejitev individualne gradnje na začeta področja in preprečitev raztresanja objektov. 2. Dopolnitev obstoječega stanja s sistemom izgrajevanja, ki bi omogočil večjo gostoto prebivalstva In ekomomičnejšo izrabo komunalnih naprav. 3. Ohranitev večjih nezazidanih kompleksov med že zazidanimi površinami za potrebe posebne gradnje, to je za javne in društvene ustanove (šole, domovi, šport). Gostota prebivalstva na 1 ha je v Ljubljani zelo nizka. Precej obsežni predeli mestnega centra ne dosegajo niti 100 prebivalcev na 1 ha, vse ostale občine pa imajo le malo površine, kjer znaša gostota oko-lf 100 prebivalcev. Povprečna gostota na teritoriju občine znaša: za Bežigradom med gorenjsko progo in Titovo cesto do nekako Samove ulice 120 prebivalcev na 1 lia, severno odtod pa le 40. Ves vzhodni predel Bežigrada doseže komaj 33 prebivalcev na 1 ha. V o-bčini Šiška je gostota med Celovško cesto in gorenjsko progo (med ulico Milana Majcna in remizo) 110 do 120 prebivalcev na 1 ha, južno od Ulica Milana Majcna do Pivovarno preseže gostota 200 prebivalcev (Ilirski bloki). Med Celovško c. in Vodnikovo cesto pade gostota na 34, preko Vodnikove c. do Šišenskega hriba pa celo na 12 prebivalcev na 1 ha. Občina Moste doseže naijvečjo gostoto na področju Zelene jama (103) in med železniško progo proti Mariboru in Zaloškp cesto do bivše žrebarme (95) takoj nato pa proti Polju pade na 20. Na Kodeljevem je gostota 45 prebivalcev na 1 ha. V občini Vič je dosežena gostota le v Krakovem 82 prebivailcev na ha, medtem ko pade število prebivalcev na 1 ha v Trnovem že na 53, na Mirju, Rožni dolini na 51, med Gradaščico in Gerbičevo ulico pa na 45 prebivalcev na 1 ha. V občini Lj. Rudnik gostota nikjer ne doseže 20 prebivalcev na 1 ha, razen na Galjevicl, kjer so zemljišča intenzivno izkoriščena s približno 200 prebivalci na 1 ha. Povprečna gostota na predlaganih površinah, kjer so izlo-ženi vsi kompleksi, ki za individualno gradnjo ne pridejo v poštev, znaša približno 70 prebivalcev na 1 ha, računano po zadnjem štetju. Ta gostota jo še vedno nizka, spričo tega. da so te površine povprečno izrabljene skoraj že do dve tretjini in je zazidljive površine le ka-kakih 140 ha. Pri izgrajevanju teh površin bo zato treba doseči gostoto okoli 200 prebivalcev na 1 ha, da se bo gostota celote dvignila vsaj na 150 prebivalcev na 1 ha. Sedanje število 29.000 prebivalcev bi se dvignilo na približno 55.000 do 60.000 (v tem računu ni všteta občina Polje). Gostota približno 150 prabl- valt-ev na 1 ha v povprečju na področjih individualne gradnje bi bila vsekakor zadovoljiva in bi občutno omejila raztegovanje obsega zazidanih površin mesta. Po predlogu za določitev površin za individualno gradnjo bi znašale te površine: ▼ občini Lj. Center 20.7 ha v občini Lj. Bežigrad 57.8 ha v občini Lj. Šiška 45.1 ha v občini Lj. Moste 80.6 ha v občini Lj. Vič 185.8 ha v občini Lj. Rudnil 27.0 ha v občini Lj. Polje 80.6 ha Zazidana področja okoliških vasi, kmečkih naselij v predlogu niso obravnavana, ker smatram, da morajo biti obravnavana posebej, in sicer zaradi svojega zpecifičnega značaja. Ta naselja je treba obravnavati kot agrarna naselja in upoštevati Slasti obstoj In razvoj kmečkih gospodarstev, predvideti sanacijo objektov in ohraniti pokrajinske značilnosti. Preraščanja teh naselij z elementi nekmečkega značaja in pozidavanje plodnih površin z objekti, ki s kmečkimi gospodarstvi nimajo ničesar skupnega, je treba preprečiti. Omejene enote, kakor Jih predvideva predlog, zahtevajo vsaka zase podrobno programsko obravnavo in analizo povr-6in, kjer je treba utrditi površino. ki jo moramo smatrati za pozidano in površino, ki je ie zazidljiva. Za še zazidljive krpe površin v okviru posameznih področij bodo predvideli zazidalni programi m zazidalni načrt najracionalnejši in najprimernejši način izrabe teh površin, kjer bo upoštevana kot osnovna postavka programa gostota približno 200 prebivalcev na ha in procent zazidave. ki ne sme presegati 20 do 25 % izrabe tal. To goatoto in zazidalni procent bo mogoče doseči z vrstnimi sistemi enonadstropnih hišic, trgjčkl ui dvojčkL Samostojen objekt enodružinske hiše lahko stoj samo tam, kjer za druge sisteme ni več dovolj prostora. Drugi programski element, ki mora biti upoštevan, je obstoječe stanje zazidanih stavbišč, kjer pridejo v poštev spremembe ali podiranja le provizornih objektov, šup in dotrajanih hiš lz sanitarnih ali prometnih razlogov.« V razpravi, v kateri so sodelovali vsi člani sveta In vabljeni sodelavci, se ugotovi, da je Svet za urbanizem OLO že razpravljal o osnutku urbanističnih načrtov In da je bi'l Svet za urbanizem OLO informiran 0 tem da so občinski ljudski odbor- zoning zemljišč za Individualno gradnjo že prejeli. Zaradi tega se sprejme naslednji 1 sklep: 1 občinske ljudke odbore, kom. Za pripravo predi, za uporabo zemljišč je treba pozvati, da vsak za svoje območje prouči zoning zemljišč za individualno gradnjo, da ga za 14 dni razgrne javnosti na vpogled in da nato svoje sklepe z morebitnim, pripombami pošlje Svetu aa urbanizem OLO, ki bo noto o pripombah razpravljal ter elaborat po Tajništvu OLO predložil mestnemu svetu. ! Ad 5 Razno. ' 1. Sef gradbene Inšpekcije OLO ing. Vladimir Čadež poroča. da svoječasni članki v dnevnem časopisju gied? nesmotrne zaz;davi ob cesti v Domžalah In fledvodah ne bremen e delo Ko- misije za pripravo predlogov in odiokovza uporabo zemljišč, ker so zgradbe ob teh cestah bile zgrajene po večini in skoraj izključno še pred uveljavitvijo republiške uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene. Po predložitvi grafičnega prikaza zazidave ob navedenih cestah vzame Svet za urbanizem OLO to poročilo na znanje. 2. Predsednik ObLO Ljubljana Bežigrad sproži vprašanje lokacije za gradnjo Vajenske šole strokovnih združenj podjetij gradbene stroke, katerim je bila s strani Urada za regulacijo določena lokacija v Tomačevem. ObLO Bežigrad je stopil v stik z zastopniki investitorja in prišel do zaključka, da odobrena lokacija ni primerna In da bi bilo ugodnejše mesto za postavitev na kraju med Smartinsko cesto — Linhartovo cesto — Titovo cesto in Vilharjevo cesto. Ta predlog je po izjavi predsednik ObLO Bežigrad podprt s tem da so na tem mestu v perspektivi predvidene tudi še dve šolske institucije in to gradnja osnovne šole in šole za PTT, kar pa je seveda odvisno od stališča Strokovne komisije za urbanistična vprašanja in od občinske komisije za pripravo predlogov in odlokov za uporabo zemljišč za gradbene namene, ker za ta predel le ni Izdelan regulacijski načrt. Po razpravi, v kateri so sodelovali ing. Sonja I.apajne-Oblak. ing. Josip Černivec, Ing Vladimir Mušič. ing. Branko Simčič in ing. Marijan BriUy, se sprejme sklep: Občinski ljudski odbor Ljubljana Bežigrad naj pristopi k Izdelavi regulacijskega programa za okoliš med Smartinsko — Linhartovo, Titovo In Vilharjevo cesto, nato naj razpiše natečaj. V vmesnem času pa naj poskrbi za obdelavo investicijskega programa na nesporni lokacij«. 3. Predsednik Sveta za urbanizem ing. Marijan Brilly pojasni. da je pri ureditvi centra Ljubljane važna ureditev predela Titove ceste. Po krajši razpravi, v kateri sta stavila »vode pripombe ing. Sonja Lapajne — Oblak in ing. Josip, se sprejme naslednji sklep: Komisija zg cestno mrežo mora ureditev predela Titove ceste obdelati najprej e v prometnem pogledu, nato je treba izdelati program, ko bo potrjen program, pa naj se razpiše natečaj, 4. ing. Branko Simčič predlaga dovolitev nadzidave stavbe kavrne Evrope za dve etaži z naslednjo utemeljitvijo: »Prvotno vlogo za eno nadstropje je predložil hišni svet Titova c. štev. 15 dne 13. aprila 1055. štev. GO 1413-55. Komisija za določitev zemljišč za gradbene namene se je s predlogom, ki ga je podprl tudi Urad za regulacijo, strinjača In izdaila o tem odločbo z dno 31. moja 1955. Dne 10. marca 1955 pa je zastopstvo inozemskih tvrdk »Commerce« zaprosilo, da c vd-ločba spremen* toliko, da se Isto stavbo nadz"da z dvomi nadstropji. Pri razpravljanju o tem na sej! komisije za določitev zemljišč za gradbene namene je bilo sklonjeno, da se zaprosi za strokovno mnenje še Društvo arhitektov Slovenije. Strokovna komisija Društva arhitektov, v kateri so bil« arh. Ravnikar, arh. ing. Sedlar, arh. Rohrman, projektant arh. Mesar in predsednik hišnega sveta soglaša s predlogom nadzidave za dve nadstropji z mnenjem, da iz urbanističnih tehničnih in oblikovno estetskih ozirov ni bistvenih zadržkov (zapisnik dne 4. decembra 1955). Urad za regulacijo je z istim mnenjem ter predlogom, da naj investitor povabi še enega ali dva arhitekta k internemu natečaju za pridobitev variantnih projektov za nadzidavo dal vlogo na ponovno razpravljanje komiaji za določitev zemljišč za gradbene namene, ta pa je sklenila, da se da predlog v razpravo še Svetu za urbanizem OLO. Mnenje urada za regulacijo: Urad za regulacijo smatra, da je nadzidava umestna in utemeljuje to z naslednjim: 1. zaradi nove zgradbe G'avne zadružne zveze kot podaljška Slavije ter novega Gradisovega stanovanjskega bloka so se odnašati zahodne fronte Titove ceste na tem mestu spremenili na škodo zgradbe kavarne Evrope In tkzv. Medijatove hiše. Ti dve stavbi sta spričo velike višine obeh novih palač ostati n e znatnejši. 2. Z dvigom kavarne Evropa za dve etaži bi se gabarid te fronte bolj uravnovesil. 3. Urad je mnenja, da širina Titove ceste na tem mestu zadostuje za bodoči promet v razdobju okoli 30 let. Pri tem ima v vidu razbremenilne paralele in ureditev tranzita. 4. Urad smatra, da rušenje vsega tega kompleksa (»Evro-pa«, »Medijatova hiša« ter severna fronta Gos-posvetske ceste do železnice) iz finančnih razlogov (v merilu Ljubljane) v doglednem času ne pride v poštev, zlasti ker Iz funkcionalnih razlogov za to ni neposrednega razloga. 5. Pozicija zgradbe kavarne Evrope je dragocena In jo je lz vidika ekonomske Izrabe zemljišča treba čimbolj Izkoristiti. 6. Ker so po mnenju urada v tem primeru podani tako estetsko urbanistični kakor ekonomski razlogi, predlaga urad. da se stavba dvigne za dve etaži; vendar je nujno, da se na tem mestu poleg večje kapacitete in dobre funkcionalne notranje ureditve pridobi tudi arhitektonsko visoko kvalitetno oblikovano stavbo.« Nasproti predlogu Urada za regulacijo Izrazi pomisleke Ing Josip Černivec, češ da predlog Urada za regulacijo iz širših urbanističnih vldkov ni umesten. Po mnenju ing. Josipa Černivca naj bi na mestu, kjer stoji zgradba kavarne Evropa, bita zgrajena arhitektonsko In funkcionalno ob’'kovana zgradba, ki bi bila adekvatna zgradbam Glavne zadružne zveze In Gradisovega bloka. Temu mnenju se pridružijo predsednik Sveta za urbanizem ing. Mariion Bri’Iv. ing. Vladimir M»šič !n Ing. Darko Guzelj, na kar se sprejme sklep: Zgradba kavarno Evrope se lahko dvigne samo za eno nadstropje, ne pa za dve nadstropji. 5. Predsednik Sveta za urbanizem OLO ing. Marjan BrUly nejasni, da bi bilo v sode’ova-nju s Turistično zvezo oskrbeli za o'epčanjo mesta Ljubljane z ureditvijo parkov, igrišč in podobno. Ze pred vojno so bi’a organizirana olepševalna društva, ki so z majhnimi sredstvi „usegia izboljšanje zunanjega .Zgieua mesta n,juoijane. ai>te,ir,e se nas.eujiji sklep: sajn.stvo za gradoene in re-oiiitajj-ze zadeve naj posaroi -a to, aa bo na nasiednjo seje -sveta za urbanizem povabljen zasutpnut 'turistične zveze ULu, Ki bo seznanjen s problematiko jiepsanja mesta Ljuoljane. ti. PreUoeaniK Sveta za urbanizem ing m n rja u Briiiy pripomni, da bo potrebno poakroe-,i za za»eito Utevesnice Voičj. potok in to zaradi naravnih le-..vt. Spre,me se naslednji sklep: fajms.vo za gradoene in regulacijske zadeve ulO naj šepavi utemeljen predlog za za~ .vito naravnih lepot drevesnice v Volčjem potosu. Občinski judski oaoor Domžale pa naj »prejme odlok o zaščiti naravam lepot le drevesnice. 7. Ing. Sonja Lapajne-Oblak »lavi vprašanje, na kakšen na-vtn bo finansirana izdelava regulacijskih in urbanističnih na-vrtov, ker ni jasno, če plačilo oremen; Okrajni ljudski odbor ali občine. Imenovana je mnenja, da bi moral kriti stroške za izdelavo regionalnega plana Okrajni ljudski odbor in da mo-vajo kriti stroške za izdelavo regulacijskih načrtov Občinski jud»ki odbori, za manj finančno .sposobne občine pa bi mora-a biti na Okrajnemu ljudskemu odboru pripravljena neka rezerva. Sprejme se naslednji sklep: Tajništvo za gradbene in regulacijske zadeve naj se poveze z Zavodom za planiranje OLO, da se ugotovi, v kakšni višini bodo krili stroške za izdelavo regulacijskih in urbanističnih načrtov občinski ljudski odbori in v kakšni višini Okrajni ljudski odbor. 8. Ing. Josip Černivec pove, da sta bili po sklepu 11. skupne seje Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO dne 17. 9. 1955 imenovani dve. komisiji za .zvedbo predlogov za uporabo zemljišč. Ker spada delo Kom,- i sije po uredbi o uporabi zemljišč za gradbene namene in imenovanje te komisije v pristojnost občinskih ljudskih odborov, je potrebno skupščini OLO predlagati razveljavitev sklepa o imenovanju dveh komisij za izvedbo predlogov za uporabo zemljišč. Svet za urbanizem OLO pa naj Imenuje posebno Strokovno komisijo za urbanistična vprašanja, ki naj zaradi obširnosti dela posluje v dveh sekcijah. Sprejme se naslednji sklep: 1) Tajništvo za gradbepe tn regulacijske zadeve naj za ljudsko skupščino OLO sestavi predlog o razveljavitvi sklepa o menovanju dveh komisij za izvedbo predlogov za uporabo zemljišč, sprejetega na II. skupni seji Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Ljubljana dne 17. 9. 1955. 2) Pri Svetu za urbanizem se ustanovi posebna Strokovna komisija za urbanistična vprašanja, ki ima dve sekciji v naslednjem sestavu: a) ing- Sonja Oblak-Lapajne, predsednik; Ing. Rado Cotar. namestnik predsednika; Albert Antonič, zastopnik Taj. za notranje zadeve; dr. Franta Mrs, zastopnik Tajništva za zdravstvo; ing. Janez Sega, zastopnik Taj. za gospodarstvo; Ing. Marjan Prezelj, zastopnik Taj. za komunalne zadeve; ing. Branko Simčič, zastopnik Urada za regulacijo OLO; ing, Hugo Hofbauer, zastopnik cieictro-energetske inšpekcije; Nace Sumi, zastopnik Zaveda za varstvo kult. spomenikov; Enn-est Rusjan, zastopnik JLA; ing. Jurij Medved, zastopnik Biroja za reševanje žel. vozla; zastopnik Uprave za vodno gospodarstvo LRS; zastopnik Uprave za ceste LRS; zastopnik Projektivnega ateljeja, Ljubljana; zastopniki Občinskih ljudskih o dborov. b) ing. Boris Kobe, predsednik; Leopold Krese, namestnik predsednika; Janko Bradač, zastopnik Tajništva za notranje zadeve; Lojze Knez, zastopnik Tajn‘-»tva za zdravstvo; ing. Janez Sega, zastopnik Tajništva za gospodarstvo; Lojze Jež, zastopnik Tajništva za komunalne zadeve; ing. Anton Bernik, zastopnik elektro-energelske inšpekcije; Nace Šumi, zastopnik Zavoda za varstvo kult. spomenikov; Ivan Mele, zastopnik JLA; ing. Jurij Medved, zastonik Biroja za reševanje žel- vozla; ing. Milovan Lunder, zastopnik Urada za regulacijo; zastopnik Uprave za vodno gospodarstvo LRS; zastopnik Uprave za ceste LRS; zastopnik Projektivnega ateljeja, Ljubljana; zastopniki Občinskih ljudskih odborov. Za tajnika komisije pod a) se imenuje Tomaž Savnik, za tajnika komisije pod b) pa Alfonz Krečič. 9, Branko Dolžan poroča, da je Svet za urbanizem LRS z okrožnico z dne 24. 1. 1956, štev. 3/2-56 pozval vse Okrajne ljudske odbore, da dostavijo vsem občinskim ljudskim odborom svojega območja po en izvod cit, okrožnice in predlog Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. Ker so navodila sveta za urbanizem LRS delno v neskladju s predpisi priloge I/A — 2/VI Zakona o pristojnostih Občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS, ŠL 26/130-55) In ker je v pripravi nov Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene, se sprejme naslednji sklep: Okrožnica Sveta za urbanizem LRS z dne 24. 1. 1956, štev. 3/2-56 in predlog Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene se ne pošljeta Občinskim ljudskim odborom, o tej okolnosti pa naj Tajništvo za gradbene in regulacijske zadeve obvesti Svet za urbanizem LRS. 10. Branko Dolžan poroča, da je Občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Ccnler z odločbo z dne 24. 12. 1955. štev. 1260/1-55 na prošnjo podjetja Eclektrotehna v Ljubljani ugotovil, da je pod določenimi pogoji zemljišče pare. štev. 129/2 k. o. Kapucinsko predmestje zazidljivo ‘n uporabljivo za splošne, gradbene namene. Proti tej odločbi, po kateri sc mora zgradba v Vošnjakovi ulici štev. 10 dvigniti za dve etaži, se jo pravočasno pritožil Hišni svet te zgradbe. Sprejme se naslednji sklep: Pritožbi Hišnega sveta zgradbe Vošnjakova ulica 10 proti zgoraj cit, odločbi so ne ugodi. Vsi sklepi so sprejeti soglasno. Ker Je bil dnevni red Izčrpan, je predsednik Sveta za urbanizem OLO Ing. Marjan Bril™ zaključil V, redno sejo.