Uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nofrankirana pisma se ne ' ’■ : sprejemajo : : t NAROČNINA: celoletna po poiti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 2G’40; za j ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : j Posamezne številke po 8 vin. ZARJA iahaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• .* ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do j2. dopoldne in od 3. do 7. avečor Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. li. ..it lejema npravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemno. Beklamacije lista so poštnine proste. ——......—» Stev. 398. V Ljubljani, v sredo dne 2. oktobra 1912. Leto II. Vabilo na narocbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in Sfane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K 21'60 Polletna .................................. ,1080 četrtletna...................................5 40 ®€stčna . ................................... 180 Za Nemčijo: celoletna . ..............................K 26 40 Polletna ..................................13 20 četrtletna.....................................6 60 mesečna....................................... 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron •n sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administracij tobakarnah : v Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav n i š t v o „Zarje“ v Ljubljani. Na predvečer balkanske vojne. Vesti z Balkana in iz Rusije, da so bolgarska, grška, srbska in Črnogorska vlada mobili-2irale svoje armade proti Turčiji, da je turška vlada odgovorila s splošno mobilizacijo in da s« vpoklicani ruski rezervisti iz 21 vojaških ^rožij na avstrijski in nemški meji pod orožje, 'zražajo veliko nevarnost, ki se plazi mimo ev-ropskh narodov. Mobilizacija še ni vojna in zbiranje sto-tisočglavih regimentov je za enkrat le draga igrača, dokler se ne izprožijo puške in dokler ne zažvenketajo meči. Resnica je, da se misel na vojno, na vse strahote in na vse gorje, ki jo spremlja,, upira zdravi človeški pameti in da zali ^človeško srce. Vzlic temu bi bila velika samoprevara, če bi zatiskali oči pred resnobo položaja. Da balkanske državice, ki so do grla zadolžene, sklicujejo in zbirajo svoje oborožene sile, da ustavljajo vse gospodarsko življenje, hi .^ltiraj° ljU(li 'z poklicov na vojaško rokodelstvo, iz delavnic in s polja v kasarne, to dejstvo razodeva, da je vojna furija obsedla njih mogotce in da se je vojna norost polotila Ferdinandov in Petrov, Miklavžev in Jurijev in kakor se vsa ta kronana sodrga na balkanskem Polotoku imenuje. Mobilizacija, ki prerušuje pridobivajoče gospodarsko delo, ki izpodvezuje ^w)Mr[;anvinek’ priča glasno, da smatrtjo go- sedanif' na — dvanajst jih gre na tueat ŠČinarn rf Za g0(*en nW' krvavim pustolov- naznan’-’ a nnponirajo svojim narodom in da eksistenc civ'*‘z'raneniu svetu svojo slavno V°J!la bestija še ni zazijala, da začne gol-ha iSV0]e žrtve, ampak eno je že danes jasno: oankrot evropske diplomacije. Desetletja že oela red na Balkanu, pod pretvezo, da hoče oču-vati evropskim narodom mir, pije nesrečnim narodom v izdatnih požirkih srčno kri, in vendar je njena umetnost tako skromna in njena avtoriteta tako neznatna, da ni mogla prepredi brezvestne igre balkanskih »potentatov«. >ed nekaj tedni je grof Berchtold širokoustno razglašal svojo balkansko akcijo, kateri je na-. .al plašč miroljubja in ki je — kakor kažejo dejstva — vlila zločinskega poguma domišlja- iziziiizzir--------------------------------- A. K. OREEN: " 1 Sosedov dom. — Ali je bilo tedaj že svetlo? Je bilo mogoče posamezne stvari natančno razločiti? — Bilo je že precej svetlo. —- In kaj ste videli? Kaj posebnega na hiši Van Burnamovih? . ~ Ne, nič posebnega. Videl sein le, da je prišel Howard Van Burnam po stopnjicah navzdol, ravno ko sem zavil okoli ogla. Ali se ne motite? Ali ste gotovi, da je 11 gospod Howard Van Burnam ob tem času na stopnjicah očetove hiše. v — Popolnoma gotov sem, da je bil on. Obžalujem . . . Korner mu ni pustil dokončati stavka. — 1 ovedah ste, da ste prijatelj gospoda Van Bur-nama m da je bilo dovolj svetlo, da ste ga lahko spoznali. Ah Vas je tudi on videl? In ste ga morda ogovorili? "T ^°’i m’s^ seP na — no» mislil sem pač na nekaj drugega. (In to pot j,e komaj zadržal Pritajen smeh.) 1 udi gospod Van Burnam je bil ci_sto zatopljen v misli, zakaj kolikor vem sploh Pogledal v smeri proti meni. — Ali se niste ustavili? . — Ne; zdelo se mi je, da bi mu ne bilo pri- letno. — In to je bik) 18. tega meseca, ob štirih zjutraj? Približno ob štirih. Ali ste glede časa in dneva popolnoma »otovi? ne ,T~ Popolnoma. Ne bi tukaj izpovedal, če lujeiTj biI SV°Je stvari P()l)oln°ma gotov. Obža- *aoviSpod Stone, ki je očividno proti volji slišev -1’ se omahnil, ko je bilo njegovo zadnje končano. Ko se je vračal zopet v, vim balkanskim knezom In jih zapeljala k hudodelskim, mir Evrope pretresajočim naklepom. Kar sme in mora avstrijsko ljudstvo v sedanjem nevarnem trenotku zahtevati od vlade, je tole: Da skuša z vsemi silami preprečiti izbruh vojnega požara na Balkanu. Ce ne more ustaviti krvavega plesa, da obvaruje avstrijskemu prebivalstvu mir! Mir je naš interes! Nesrečna aneksija Bosne je izučila avstrijsko ljudstvo, da nima nič iskati na Balkanu in da mora z vsemi pripomočki pobijati spletke kar-teliranih, železo žročih bestij, ki tudi pri nas napeljujejo na umor na debelo in nas spravljajo v vojne zapletljaje. Ves Balkan ni vreden koščic avstrijskega soldata! To načelo morajo rešpektirati voditelji avstrijske države. Kotiček na solncu. »Naša država si mora priboriti svoj kotiček na solncu«. to je tista stereotipna fraza, ki jo čujemo vsakokrat, kadar so patriotični lakaji na tem, da glasujejo za kako novo vojaško zahtevo in zvalijo nova težka bremena ra rame delovnega ljudstva. Po logiki meščanskih strank vseh narodnosti in vseh političnih nijans v koncertu velesil samo tiste države kaj pomenijo, ki so oborožene od nog do glave, ki torej razpolagajo jz drednoti, kanoni in z najmodernejšim orožjem opremljeno stoječo vojsko. In da se Avstro-Ogrska v tem oziru lahko postavi z drugimi militarističnimi državami vred. da se na zunaj lahko primerno prezentira liki gizdava dama, ki se vsa njena skrb črpa v tem. da ne zaostaja za gizdavostjo svojih srečnejših so-vrstnic, so meščanski poslanci še zmerom z največjim veseljem in navdušenjem glasovali tudi za najblaznejše zahteve militarizma in dovoljevali bodo tudi v bodoče karkoli bo mo-loh zahteval. Reklo bi se politično razsodnost in značajnost meščanskih strank daleko precenjevati, če bi v tem pogledu v doglednem času pričakovali kakega preobrata. Če se je kakemu dr. Šušteršiču ob priliki lanskih vojaških debat v avstrijski delegaciji n. pr. potrebno zdelo, da se je celo še pritoževal nad skromnostjo vojaške uprave, ki da še vse premalo zahteva od avstrijskih narodov, potem nam tega nikakor ni smatrati za specifičen pojav sloven-sko-klerikalnega patriotarstva. Dr. Šušteršič je velik in rafiniran lakaj, to je res. in skoz in skoz oduren in odvraten je način, kako ta mož kot politični predstavitelj slovenskega klerikalizma razstavlja svoja patriotična in dinastična »čutila«. Ampak na zadnje se njegovo lakajstvo vendarle samo kvantitativno razlikuje od lakajstva ostalih predstaviteljev avstrijske meščanske politike, ki je po svojem bistvu povsod enaka, to je lakajska in militaristična do kosti. Večja in manjša porcija milosti od zgoraj, to je višek političnih želja vseh meščanskih strank v Avstriji. In njihova navdušenost za militarizem, to je samo njihova politična metoda. Kdo bo prej in kdo bo hitrejše aportiral od leta do leta predrznejše zahteve militarizma, to je zanje vprašanje politične spretnosti. Kako potem izgleda v notranjosti države, to jim je deveta briga. Če bo prebivalstvo ogromna vojaška bremena tudi lahko prenašalo. če se naraščajočim izdatkom primerno razvija tudi naše gospodarsko življenje, če se s pametno socialno politiko med delavskimi sloji vzgaja tudi ljubezen do države, to so pač vprašanja, ki bi morala za modre državnike in vestne ljudske zastopnike pač v prvi vrsti merodajna biti« ki pa našim avstrijskim patriotom prav nič ne delajo sivih las. Če ima Av-stro-Ogrska le moderne puške, moderne kanone in moderne vojne barke, potem je že vse v redu. potem si bo že priborila svoj »kotiček na solncu.« Nam socialnim demokratom in vsem, ki jim ogavni patriotizem ni zatemnil jasnega pogleda, se vsekakor zdi, da se Avstro-Ogrska nasprotno od skromnega prostorčka na solncu vedno bolj oddaljuje in se vedno bolj pogreza v gosto temo političnega, gospodarskega in kulturnega marazma. Predočimo si samo. kako klavrno sliko nudi danes svetu oni narodnostni in politični konglomerat, ki ga imenujemo av-stro-ogrsko državo. Ali naša patriotična gospoda res misli, da so države, s katerimi se ima naša monarhija boriti za košček prostora na solncu, slepe, da ne vidijo naše mizerije in da ne poznajo one skrite in od časa do časa akutne bolezni, ki razjeda temelje našega državnega organizma? Kaj si res domišljujejo, da se bodo te države dale zaslepiti z bleskom »hohštaplerske« militaristične politike, da jim bomo imponirali zato, ker imamo moderne bojne ladje in veliko stoječo vojsko? Kaj res mislijo, da bo inozemstvo stagnacijo našega gospodarskega življenja, finančno krizo, ki pretresa avstro-ogrsko monarhijo, smatralo za znake notranje moči in sile, ki je tudi za kapitalistično državo življenski element, brez katere moč orožja klavrno odpove? Prešli smo sedaj n. pr. v jesen, ko se v vseh državah politično zanimanje zopet poživlja. Toda kako stojimo v tem oziru pri nas, kako je z našimi javnimi korporacijami, v katerih se zrcali ekonomsko in duševno življenje države in v katerih se zrcali predvsem interes prebivalstva za državno celoto? Na Ogrskem je bil pred nedavnim otvorjen državni zbor. Prvi dan je bila zbornica pozorišče divjih bojev, ki se s samo strankarsko strastjo ne dajo razlagati, ki so mogoči in razumljivi samo, ker velik del meščanskih — zapomnimo si to dobro — poslancev obupava nad državo, v katerih so primorani živeti in delovati. Ako ondi že meščanski poslanci, ki se nad njihovim monarhističnim naznanjeni pred letom dni pač mh2e še ne bi upal dvomiti, kličejo »živio republika«, kako ogorčene morajo biti šele ljudske mase. ki so na Ogrskem v vsakem oziru objekt najbrutalnej-šega zatiranja. Pač je ogrska vlada danes še v stanu, da vzdržuje v mestih z oboroženo silo vsaj navidezen mir, pač se ji je posrečilo, da je z brutalno policijsko pestjo vrgla opozi-cionalne poslance iz parlamenta na cesto, da je zadušila njihov glas v hiši zakonodaje. Toda ima li država, ki mora pošiljati policijo nad lastne zakonodajalce, ki mora proti širokim masam prebivalstva imeti permanentno pripravljeno vojaštvo, kljub vsemu vojaštvu in kljub vsem bojnim ladjam sploh še toliko moči v sebi, da si pribori primeren kotiček na solncu? In v Avstriji resnično ni mnogo boljše nego na Ogrskem. Avstrijska zbornica je v prošli seziji sicer pridno delovala in meščanski poslanci so brezdvomno polni energije in pripravljeni, da bodo tudi za naprej prav pridno glasovali za vse, karkoli bo vlada zahtevala. Vse meščanske stranke so si n. pr. edine v tem, da iztisnejo iz ljudstva nove miljone, ki jih baje država tako nujno potrebuje. Toda ne glede na to pobožno-patriotično razpoloženje ne ve nihče, kako se bodo na jesen razmere v parlamentu razvile in če čez noč morda ne izbruhne zopet kaka obstrukcija, ki je skoraj da postala že nekak neizogiben atribut avstrijskega parlamentarnega življenja. Toda četudi ostane parlament i naprej sposoben za delo, ali bo pa njegovo delo tudi tako, kakor si ga želi ljudstvo? Ali naš meščanski parlament le najmanj poskuša, da bi siromašne ljudske sloje priklenil na državo, da bi zbudil med njimi interes za državo s tem, da bi delal zdravo socialno politiko, da bi dajal ljudstvu političnih in kulturnih svoboščin? Kako krčevito se bore meščanski poslanci, bodisi odkrito, bodisi zakulisno proti uresničenju socialnega zavarovanja, torej onega zakona, ki naj odplača ljudstvu vendar enkrat največji dolg države, ki naj starega delavca, ki se je vse svoje življenje trudil v potu svojega obraza in ustvarjal državi in družbi bogastva, obvaruje pred žalostno usodo, da bi moral na stara leta za košček kruha in skromno ležišče beračiti od hiše do hiše. S kako resolutno odločnostjo se bore meščanske stranke nadalje proti razširjenju političnih pravic. Reformo tiskovnega zakona, ki naj omogoči, da se bo ljudstvu lahko povedala brezobzirna resnica, zavlačuje latentna obštrukeiia nemških nacionalcev in klerikalcev in svobodomiselni nemški minister Hoclienburger je na tem, da poslabša in pokvari še ta skromni košček tiskovne svobode, ki jo danes imamo. Reforma društvenega zakona, ki naj delavstvu omogoči, izpopolniti njegove organizacije, ima enake odkrite in prikrite nasprotnike. Zakonodajo delavskega varstva zadržuje na vse mogoče načine koalicija nasprotnikov v poslanski in gosposki zbornici. Kar ne pokvarijo delav-i ski sovražniki v parlamentu, pa pokvarijo njihovi kompanjoni v gosposki zbornici. Sovraštvu proti zakonom za delavsko varstvo pa se pridružuje še besen boj proti strokovnim organizacijam delavstva, ki bi jih radi postavili pod izjemen zakon, da bi s tem delavstvu onemogočili njegov boj za boljši košček kruha in za krajši delovni čas. In ta boj proti strokovnim organizacijam izpopolnuje potem še naravnost blazna carinska politika, ki delavstvu podra-žuje njegove vsakdanje življenske potrebščine. In da postane mera sovraštva do ljudstva polna, pospešujejo napredne meščanske stranke tudi še klerikaliziranje šole in javnega življenja. Ljudstvo naj trpi in strada, tolaži pa Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4'/2% brez odbitka rentnega davka. — 1 sosedno sobo, jih je največ opazovalo zopet le njegovo elegantno hojo in ponosne kretnje. Jaz pa sem videla še več. Videla sem, kako je pomilovalno pogledal svojega prijatelja Howarda. Ko je odšel, je zavladala mučna tišina. Nato je dejal korner porotnikom zgovorno: — Gospoda moja! O važnosti te izjave sodite sami. Gospod Stone je splošno znan kot pravičen mož. Toda morda nam utegne gospod Van Burnam povedati, zakaj se je ob štirih zjutraj one usodne noči zopet vračal v hišo svojega očeta, če je, kakor nam je povedal, zapustil svojo soprogo o polnoči živo in zdravo tam in je ni pozneje sploh nič več videl. Zdaj ima priliko. ^— To je brezpomembno — je začel mladi mož popolnoma ravnodušno s svojega prostora, ne da bi vstal. Toda kmalu se mu je vrnil pogum, naglo se je dvignil, stopal brzo v ospredje, pogledal odkrito kornerja in porotnike in dejal s prisiljeno odločnostjo: — Tudi to lahko pojasnim, samo dvomim, da bi mi verjeli. Bil sem ob tej uri pred hišo svojega očeta, toda ne v hiši. Bil sem zelo nemiren in hotel sem poiskati svojo soprogo. Ker pa nisem našel več ključa v svojem žepu, sem šel zopet po stopnjicah navzdol in odšel sem. — Tako, šedaj razumem, zakaj niste hoteli prej označiti ure, ko ste prvič pogrešili ključ. — Vem, da so moje izjave polne protislovij. — Bali ste se povedati, da ste bili v oni noči še vdrugič v hiši svojega očeta. — Seveda. Opazil sem, kako sem postajal vsem tukaj vedno bolj sumljiv. — Ali vdrugič niste zopet stopili v, hišo? — Ne! f — Niste pozvonili? $ — Ne! * — Zakaj ne? Ali ste zapustili svojo soprogo živo? — Nisem je hotel plašiti v Spanju! Saj nisem imel posebnega vzroka, da bi jo moral videti in ž njo govoriti. Mala ovira me je odvrnila od namere. — Ob času, ko Vas je videl gospod Stone, ste šli torej le po stopnjicah navzgor in takoj zopet dol? — Da. Če bi bil prišel minuto preje, bi bil videl, kako sem šel po stopnjicah navzgor, in ne le, kako sem šel navzdol. Pred vratmi nisem dolgo postal. — Toda kratek čas ste vendar-Ie stali? ■> — Da, dovolj dolgo, da sem iskal ključ in da se mi je poleglo prvo začudenje nad tem, da sem ga izgubil. — Ali ste videli gospoda Stone? — Ne. — Ali je bilo že svetlo, kakor je izpovedal gospod Stone? — Da, bilo je Že svetlo. — In kljub temu ga niste videli? — Ne. — Sledili ste mu pa vendar-le, skoraj gotovo v prav majhni razdalji? — Tega ne vem. Šel sem po 20. cesti. Ne vem, zakaj sem si izbral prav to pot, ker stanujem ravno v nasprotni smeri. Sploh ne vem, zakaj sem v oni noči napravil ta ali oni korak. — To prav rad verjamem — je pripomnil korner. Te besede so ogorčile Howarda Van Bur-nama. — Skušate me spraviti v zvezo z umorom moje žene v neobljudeni hiši mojega očeta. Ne bo se Vam posrečilo, zakaj nedolžen sem na njeni smrti prav tako kot Vi, ali kdorkoli izmed navzočih. Tudi nisem, kar bi radi gospodom porotnikom dali umeti, prevrnil nanjo omare ko sem se, nič zlega sluteč, drugič vrnil pred vežna vrata. Moja žena se je sama usmrtila, ali ji je bilo končano življenje po slučaju. Prepričali se boste o tem, če bo pravičnost vodila preiskavo in če se pri gospodih porotnikih umaknejo predsodki preudarnemu razumu. Poklonil se je kornerju in mimo čakal, fta ga odpusti. Ko ga je odpustil, se ni več vrnil v samotni kot, temveč k očetu in bratu, ki sta ga skrbno, deloma.upapolno, deloma neverjetno .ogledovala. — Porotniki bodo v ponedeljek zjutraj izrekli svojo sodbo — je naznanil in zaključil sejo. Šestnajsto poglavje. Kuharica mi je pripravila izvrstno večerjo, meneč, da sem po tolikem naporu in razburjenju potrebna okrepčila. Jedla sem le malo; duh je deloval nepretrgoma dalje. Kakšna bo sodba porotnikov? Ob sedmih sem vstala izza mize in odšla v salon. Sklenila sem, da ne počivam preje, dokler ne uredim svojih misli o dogodkih dneva in si ne ustvarim trdnega mnenja. V koliko je verjeti Howardovim izjavam?, Ali je bil kljub zapostavljanju vendar-le morilec? Razum se je upiral domnevanju v Howar-dovi krivdi, akoravno je njegova protislovna izpoved in tajenje napravilo name zelo slab vtis. Zakaj nisem verjela njegovi krivdi? Laži, ki jih je povedal, bi mi bile vzele v vseh okoliščinah do vsake osebe spoštovanje v polni meri. Ali me je le simpatija do njega navajala k temu, da sem vedno iskala po vzrokih, ki naj pojasnijo in opravičijo njegovo vedenje. Ko sem vse to dodgbra premislila, sem prišla do sklepa: prva polovica njegove izjave je bila dobesedno v nasprofstvu z drugo polovico, in sicer ne kar tjavendan. Izprva se je kazal Howard brezčutnega egoista, ki ni imel za svojo ženo niti tohko zanimanja, da bi se prepričal, če je ona žrtev umora ali ne. Pozneje pa se je kazal moža, ki se vdaja najne-' zmiselnejšim zahtevam svoje žene. Dovolj poznam nedoslednost človeške narave, vsfedl tega nisem kajpakda smatrala nobene teh izjavi za resnično. Mož, ki je sedaj poosebljena odločnost, ne more biti v naslednjem trenutku bitje brez vsake volje. Kaj naj si torej mislim o izjavi, ki jo je Howard podal z odločnim glasom, da je res kljub vsem nasprotnim dokazom verjel, na samomor svoje žene? Ali je bil on mož, ki sem ga videla opolnoči vstopiti v sosedovo hišo, ali ne? d j se zl?5žeWfancem in žegnano vodo, to je laksima, po kateri hočejo meščanske stranke malimi izjemami ljudstvo vladati in vzgajati, ta država, ki pušča široke mase ljudstva „radati, ki jim jemlje pravico do svobodnega izražanja, ki jih sili pod jarem klerikalne nekulture, ta država hoče biti močna in bi si rada priborila primeren kotiček na solncu . . . Žalostne so posledice politične metode, s katero se vlada pri nas. Ta metoda ne učinkuje uničevalno samo na rozpoloženje ljudskih fmas, ona zadržuje tudi naš gospodarski razvoj. itV Nemčiji, na Angleškem, na Francoskem, v (Rusiji, v Italiji — kljub vojni — v Švici, povsod |e zavladala ugodna gospodarska konjunktura, [industrijski polet. V Avstriji pa se je brezposelnost prav neznatno ublažila. V času, ko se v drugih državah vesele velekonjunkture, je pri naš izseljevanje še naraslo! In pred vsemi temi ISejstvi si naša patriotična gospoda vseh ver in Vvseh narodov enostavno zapira oči. Kakor noj vtikajo glavo v pesek, pa upajo, da si bo država, ki tira ljudstvo sistematično v obup, oprta na kanone in bojne ladje, priborila še primeren kotiček na solncu ... V resnici pa nas ravno v času, ko nam propovedujejo pomladitev Avstro-Ogrske, tira državniška modrost patriotov na rob propada. ’ • * l-ujr**-- v r.. f s »Obtožujem.. V mesečniku »Alkoholgegner« priobčuje meščanski učitelj z Dunaja Leopold Lang naslednjo obtožbo zoper koroško deželno upravo. Obtožba se glasi: »Obtožujem! Zopet sem bil nekaj tednov na Koroškem. Nisem obiskoval letovišč, tudi ne krajev, kjer se zbirajo turisti, temveč hodil sem po krajih, ki so obljudeni od domačinov. Bil sem pri kmetu globoko v dolini in visoko na gori, da bi videl sadove, ki jih je rodila pred nekaj leti započeta akcija deželne uprave proti alkoholu. Akcija, izvršena na potrpežljivem papirju, akcija lepih odredb. Poln upanja sem nastopil svoje potovanje, ali čim več sem videl, tem otožnejši sem postajal in končal sem potovanje mnogo prej, kakor pa sem nameraval. Poln srda sem in usmiljenja. Videl sem dovolj. Zato obtožujem. Vas, možje, obtožujem, ki Vas je izvolilo ljudstvo, da dajete deželi zakone, ki naj varujejo ljudstvo zlega, ki naj čuvajo njegovo zdravje, ki naj postavijo temelj njegovemu blagostanju in njegovi nravstveni čistosti. Vedno ste bili pridno na delu, kadar je bilo treba poiskati nove davke, v zadnjem času ste porabili mnogo časa in duha v to, da bi našli šolsko reformo, ki naj skrajša dobo šolske obveznosti in ki naj zatre prosveto med ljudstvom. Ali prav nič niste storili, da bi omejili žganjarsko kugo, ki razsaja po Vaši deželi. Skoraj v vsaki drugi hiši je kotel za kuhanje žganja, skoraj v vsaki hiši pa sem našel bebca, ali pa otroka z bolnimi živci, a krepko raščeni, zdravi ljudje so med koroškim nemškim prebivalstvom tako redki, kakor bele vrane. Ne recite, da je naporno dejo napravilo te ljudi zaostale, majhne rasti in bolehave, ker bil sem v krajih, kjer skopa narava stavi še večje zahteve na ljudi, in tam sem Videl korenjaške postave, ne kot izjeme, temveč kot vsakdanji pojav. Korošec ne peha delo y telesno propast, tudi otroci niso vsled dela 'telesno pohabljeni, vse to povzročuje žganje, flfo vidite in to trpite, da, še celo veseli ste tega, ker upate pokriti z velikimi dohodki davka na Žganje deficit v deželnem gospodarstvu. Vzemite kamenje, zaženite je vame, ne pomaga iVarn nič, moje besede naj Vam done v ušesih: iObtožujem Vas, da zanemarjate svojo dolž-ihost, sokrivi ste, da propada ljudstvo na Ko- roškem telesno in duševno, ker ničesar ne sto^ rite, da bi omejili žganjarsko kugo.« Obtožujem Vas, može znanosti. Vas zdravnike in učitelje, ki ste poklicani, da poučujete, ljudstvo v temeljnih zakonih zdravja, obtožujem Vas, da nimate toliko poguma energično nastopiti proti ljudskim predsodkom in grdi navadi pijančevanja. Dobro veste, da je ni skoraj kmečke hiše na Koroškem, v kateri ne bi životaril bebec, ali otrok, ki je od rojstva nem, ali otrok, ki ima vidovico ali pa nervozno zdrge-tavanje. Ljudstvo samo že postaja pozorno, ker vidi, kako strašno se množi to število teh u-božcev. Skuša iskati po vzrokih teh pojavov in slišal sem najbolj čudna domnevanja. Eden razlaga žalostno razmnoževanje bebavosti med koroškimi otroci s tem, da imajo otroci premalo nadzorstva in da vsled tega padajo na glavo, drugi pravi, da je voda vzrok, tretji, da je kriv vlažni zrak. Vi pa, Vi zdravniki in učitelji, na vse to molčite in ne poučujete ljudstva, da je alkohol morilec koroške mladine. Povejte vendar ljudem, kar je znanost neovrgljivo dognala v učinkih alkohola na potomstvo! In če sami tega ne veste, tedaj je Vaša dolžnost, da se poučite o tem. Obtožujem Vas, duhovnike, ki ste prevzeli sveto dolžnost, da boste obvarovali ljudstvo pred zlem z razlaganjem besede božje. Saj vendar vidite, kako ogromno je število otrok, ki jih ugrabi smrt v najnežnejši detinski dobi, ker so prišli na svet z življensko slabostjo. Vi poučujete ljudstvo iz prižnic, Vi govorite novoporo-čenim o dolžnosti do otrok. Zakaj ne poveste ničesar o strupu alkoholu, ki zastruplja kal otrok in ustvarja tako temelj za telesno, duševno in moralično pohabljenost? Vse one obtožujem, ki jih je izvolilo ljudstvo ali jih postavila državna oblast, da hodijo pred ljudstvom, da ga vodijo z besedami in zgledi. Vse te obtožujem brezvestnosti, dokler mirno gledajo, kako razsaja alkoholna kuga na Koroškem. Trda je moja obtožba. Ali grozno je, kako globoko tiči koroško prebivalstvo v močvirju. V nekaterih vaseh se dozdeva človeku, da je prišel na letovišče, kjer se zdravijo sami bebci. To so šele posledice vživanja alkohola Iz pretečenih let. Kaj bo rodilo šele sedanje? Zato obtožujem Vas vse, Vas duševne voditelje koroškega prebivalstva. Vi ste odgovorni za njegovo propast, ker v Vaših rokah je njegova usoda. Razjasnite jim vendar grozne posledice alkohola, razširjajte cene protialkoholne brošure, kličite prepričane in izurjene govornike, ki pridejo radi, če jih le hočete, in pred vsem bodrite s svojim zgledom, zdržujte se alkoholnih pijač!« Grozna je ta obtožba, ali vendar je resnica še mnogo hujša. Ljudje, ki bi morali biti korenjaki, ker prebivajo leto za letom v zdravem gorskem zraku, se pogrezajo vsled alkohola v telesno in duševno pohabljenost. Gorsko ljudstvo propada po krajih, v katerih išče vsako leto na tisoče in tisoče izmučenih velikomestnih ljudi zdravja in okrepitve. Ali pri nas na Avstrijskem je že tako, da so ljudske potrebe zadnje, da /e ljudska izobrazba zadnja. Ob tej priliki poživljamo delavstvo, da naj se ogiblje alkoholnih pijač, ki ga pehajo le v bedo in duševno otopelost, in naj pomni, da bodo le trezni bojevniki izvojevali veliki boj za osvobojenje ljudstva. ____________ Ljubljana in Kranjsko. — Alkoholizem in politika. Med liberalnimi in klerikalnimi časopisi je že nekaj časa huda vojska zastran alkoholizma. »Liberalizem je kriv pijančevanja«, lamentira »Slovenec« in li- \ AL DOSTOJEVSKI J: Pošteni tat. ^ ' (Dalje.) »Dve leti utegneta biti tega. Zgodilo se mi Je, da sem bil skoro eno leto brez službe. Ko sem še opravljal službo zadnje dni, sem se sešel s popolnoma izgubljenim človekom. Seznanila Sva se pri vrču. Tak pijanec in potepuh! Preje je bil nekje služil, vsled lahkomiselnega življenja pa so ga že davno odpustili. Oblečen je bil tiogve kako. Včasih niti nisi vedel, ali ima Srajco pod plaščem. Kar je bil spravil skupaj, Je zapil. Toda noben pretepač; tihega značaja, postrežljiv, dobrodušen. Tako sem se sešel z njim, to se pravi, on se mi je vsilil . . . meni je bilo itak vseeno. Kakor psiček leti za človekom. Najprej ga naj prenočim. No, to storim. Mdim, izkaznica je v redu. Drugi dan naj ga zopet prenočim, tudi tretji dan je prišel, presedel je dan na podokniku in je ostal tudi ponoči, Ta se je pa privezal nate, si mislim: daj mu piti in jesti in vrhutega ga še prenoči — ubogemu človeku se je obesil na vrat še človek, ki mu dajaj hrano. Preden je prišel k meni, se je bil drugemu obesil, obadva sta skupaj pila; drugi se je napil brezmejno in je umrL Tega, ki govorim o njem, so imenovali Emeleja, zakaj pisal se je za Emeljana Iljiča. Tuhtam in tuhtam: Kaj naj začnem ž njim? Da J>1 ga spodil, me je «ram, saj se mi smili: ta: kega obžalovanja vrednega izgubljenega človeka, da se Bogu usmili! Redkobeseden je, ne prosi, sede ti nasproti in ti gleda v oči kakor psiček. Tako pokvari pijančevanje človeka! čVedno mislim, kako naj mu rečem: glej, da se pobereš, Emeljanuška, nič nimaš iskati pri meni, nisi naletel na pravega! Kmalu sam nimam ničesar grizti, kako naj imam še tebe na hranil In kaj bo storil, če mu rečem kaj takega? Jasno vidim to pred očifti: dolgo me bo gledal, ker ni razumel besedice mojega govora; kakor hitro pa se mu nenadoma posveti, vzame svojo preluknjano rdeče karirano culico, v karo je bil zavil hogve kaj In ki jo povsod vlači • boj, si popravi plašček, da čedno pokriva cgovo nagoto, da se ne vidijo takoj luknje v igu in da tudi greje ... da, gospod, bil je - >vek nežnih čuvstev ... s solzico v očeh ‘beralno'glasilo vrača milo za drago in obeša alkoholski greh klerikalizmu na grbo. V tej obliki je eno kakor drugo napačno. Vnebovpijočo zapitost na Koroškem kaže naš današnji članek: »Obtožujem« — in Koroška je domena nemških liberalcev. Ampak tudi Bavarska, ki je črna skozinskoz, se utaplja v jezeru žganja. Če klerikalec otepa s Koroško, mu liberalec prav lahko usta zaveže z Bavarsko in če liberalec klerikalcu pomoli benediktinske in druge kloštrske brate pod nos, ki s kuhanjem žganja boga čas te. ima klerikalec pri rokah liberalne žganjarske barantavce, ki jim je strupena voda tekoče zlato. Vsa ta polemika kaže strašno plitkost te žurnalistike, ki odpravlja razsežne probleme s puhlimi šlagerji. Bojevniki v liberalnem in v klerikalnem taboru naj bi za nekaj časa pustili »globokoumne« vzroke alkoholizma in naj bi obrnili oko na posledice. Razmišljali naj bi malo o tem, Če ni klerikalizem in liberalizem v ljudstvu le posledica alkoholizma? — Delavska tiskovna družba v Ljubljani r. z. z o. z. v likvidaciji opozarja tem potom zadnjič svoje člane, da ji dopošljejo svoje deleže (pravila), ker se pričetkom drugega tedna sklene likvidacija in razpošljejo obveznice »Založbe Zarje« v zmislu sklepov likvidacijskega občnega zbora. — Plesne vaje v Spodnji Šiški se otvorijo v torek, dne 8. oktobra, ter se bodo vršile vsak torek in petek od pol 9. do II. zvečer. Lokal: prenovljeni salon gostilne »pri Anžoku«. Mesečni abonoma znaša: za člane 3 K, za članice 2 K, za nečlane 4 K 1»i za nečlanice 3 K. Plačevalo pa se bo lahko tudi sproti pri večerni blagajni in sicer: člani 40 vin., članice 30 vin., nečlani 60 vin., nečlanice 40 vin. — Obstoj plesne šole pa je odvisen od stalnega števila obiskovalcev, zato se sprejemajo priglasi za obisk kakor tudi mesečni abonmani proti potrdilu ves tekoči teden vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 3. do pol 7. popoldne, kakor tudi to in prihodnjo nedeljo od 10. do 12. dopoldne v pisarni konsumnega društva. Spodnja Šiška 56/1. Ker imajo dostop le članice in člani ter vabljeni in po njih vpeljani gostje, prosimo vse člane in članice kakor tudi prijatelje našega društva, da oddado istotam naslove svojih znancev in prijateljev, da jim zamoreino posuti vabila. — Vrtnarska šola. Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo »Vrtnarske šole«, naj se blagovoli priglasiti na naslov »Goikova Vrtnarska šola« v Kranju. — Tujski promet v Ljubljani. Meseca septembra je prišlo v Ljubljano 7517 tujcev (1011 manj kakor meseca avgusta in 397 več nego lani meseca septembra), Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1637, »Slon« 1426, »Lloyd« 689, »Malič« 369, »Cesar avstrijski« 384, »Ili-ria« 369, »Južni kolodvor« 311, »Štrukelj« 202, »Tratnik« 154, »Tivoli« 72 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1862 tujcev. Bilo je pa s Kranjskega 1444, z Dunaja 1362, iz slovenskih dežel 1517, iz dežel češke krone 303, iz drugih avstrijskih dežel 1125, z Ogrskega 224, s Hrvaškega in Slavonije 416, iz Bosne in Hercegovine 197, iz Nemčije 289, iz Italije 253, iz Rusije 7, iz Anglije 12, iz Francije 20, iz balkanskih dežel 127, iz Romunije 3, iz drugih evropskih dežel 127, iz Rumunije 3, iz drugih evrop-ostale Amerike 7 in iz Azije, Afrike in Avstralije 6 tujcev. — Umrli šo v Ljubljani: Bernard Ceglar, posestnik, 84 let. Karlovška cesta 16. Terezija Marn, dninarica, 80 let, Radeckega cesta št. 11. Miroslav Podkov, sin mesarskega mojstra, 6 let, Cerkvena ulica 1. Fran Hiti, krojačev sin, 21 let, v deželni bolnici. • — Senzacionalna aretacija. V soboto zjutraj se je, kakor smo poročali, v trgovini odpre vrata in že je na stopnjicah. Ne smeš pa pustiti, da človek popolnoma propade. Zategadelj razmišljujem nadalje: saj tako ne moreš dolgo praznovati pri meni, Emeljanuška, kmalu se preselim, potem me ne najdeš. Ko sem se izselil, mi je dejal Aleksander Filipovič, moj gospod (zdaj je mrtev; Bog mu daj nebesa!): Zelo sem zadovoljen s tabo, Astazij. Ce se zopet vrnemo s kmetov, te ne pozabimo, zopet te vzamemo. Kot strežaj sem mu služil — dober gospod! Umrl je še tisto leto. Nekaj denarja sem imel, torej sem si nameraval nekoliko odpočiti, in sem si najel kotiček pri neki starki. Imela je le en prost kotiček. Preje je bila strežnica, zdaj je sama živela od svoje pokojnine, Kaj mislite, gospod? Vrnem se zvečer domov — posetil sem bil znanca — in prvega vidim Emeleja; v v svojem plaščku sedi na mojem kovčku, poleg sebe karirano culico in čaka name ... iz dolgega časa si je vzel starkin molitvenik in ga drži narobe. Našel me je bil! Roke so se mi povesile. Tu se ni dalo nič več napraviti. Zakaj ga nisiem preje zapodil? Vprašal sem torej: »Ali si prinesel izkaznico seboj, Emelej?« Potem sem sedel, gospod, in premišljeval. Ali mi bo klatež zelo v nadlego? Jesti mora, sem menil. Košček kruha zjutraj — da pojde lažje dol, kupim čebulico; zvečer tudi čebule, pomešane z razredčenim pivom in s kruhom, če bo hotel kruha. In če se kdaj povzpnem do zeljnate juhe, potem sva obadva sita do vratu. Jaz tako ne jem mnogo in pijanec, to je znano, skoro nič ne je — samo da ima svojo vodko! S pijančevanjem me bo seveda zelo spravil v stisko ... Ko tako prevdarjam, gospod, mi pride na misel, da bi nikdar ne mogel biti vesel v svojem življenju, če bi se Emelej ne bil vrnil. Sklenil sem namreč, da bom njegov dobrotnik — hočem ga, tako mislim, obvarovati slabe družbe odvaditi ga kozarčka! Le čakaj, Emeljanuška! Dobro, le ostani, toda vedi se dostojno, ubogaj povelju! Mislim že naprej: navaditi ga hočem dela, to’da ne nenadno. Za enkrat naj še nič ne dela. Medtem hočem izslediti, za kak posel najdem nadarjenost v tebi, Emeljanuška. Zakaj za sleherno stvar, gospod, Je potrebna, nadarjenost. Previdno sem začel izsledovati. Vidim, obupan človek si, Emeljanuška! Najprej- gospod, sem mu govoril dobre besede. »Emeljan Iljič«, pravim, »poglej se in premišljuj, kdo si. Dovolj si pohajkoval. Oglej se, hodiš ves v capah, tvoj plašček, oprosti mi, je ravno dober za rešeto.« Moj Emeljanuška sedi, me posluša in poveša oči. Kaj hočete, gospod! Tako daleč je zabredel, da je zapil celo govorico, nobene pametne besede ne zna več govoriti, če mu pripoveduješ o kumarah, misli, da so bobi. Dolgo me posluša, potem vzdihne. »Kaj vzdihuješ, Emeljan Iljič?« »To je tako čudno, Astazij Ivanovič . . . hotel sem Vam pripovedovati . . . pomislite vendar, na javni ulici sta se dve ženski pretepali ... iz neprevidnosti, pravim Vam, je ena prevrnila drugi košaro, polno jagod.« »Kaj je na tem?« »A, druga pa ji je namenoma prevrnila košaro in je cepetala z nogami po jagodah.« »In dalje, Emeljan Iljič?« »Dalje nič, Astazij Ivanovič, pripovedujem Vam le tako.« E, si mislim, tvoj razum, Emelej, je popolnoma zaprt. »V Gorohvaji — ne, bilo je v Sadovaji —• je spustil gospod na tlak rubeljski bankovec, ali je bil trirubeljski. In kmet ga je videl. Moja sreča, je dejal. Ne, moja sreča, pred tabo sem ga videl, je dejal drugi kmet . . .« »No, Emeljan Iljič?« »Kmeta sta se stepla, Astazij Ivanovič. Prišel pa je mestni vojak, pobral je bankovec, ga dal gospodu in pretil kmetoma, da ju zapre.« »Kaj je na tem zanimivega, Emeljanuška?« »Ljudje so se smejali . . .« »Ah, Emeljanuška, svojo dušo si zafrečkal za bakreni novčič. Veš, Emeljan Iljič, kaj ti porečem?« »Kaj, Astazij Ivanovič?« »Poprimi za delo. Stotič ti rečem to, Imej usmiljenje s samim seboj.« »Kaj naj bi poskusil, Astazij Ivanovič? Saj me he bo maral noben človek.« »Zakaj so te izpodili iz službe, Emelej, ti zapiti človek?« »Kaj sem hotel reči . . . Vlasa, lastnika bifeja, so danes poklicali na' policijo . . .« »Zakaj so ga poklicali, Emeljanuška?« »Ne vem, Astazij Ivanovič. Bržčas |e bilo .UGtrebno, zato so ga poklicali.« g. Bonača izvršil predrzen vlom. Mestna poli-^ cija je vlomilca v osebi agenta Alojzija Exnerja prijela. Exner je stanoval v Staudacherjevi vili v Nunski ulici in je imel ondi »tehniški biro«/ kar pa je bila le pretveza. Sicer je bil Exnerj provi^ijski potnik. Exner je bil rojen leta 1887J na nemškem Češkem. Dolže ga vlomov pri vladnem svetniku Deteli, pri Cvančaru in pri Bonaču. Veliko vlogo pri aretaciji je igral poli-; cijski pes »Ilexe« g. policijskega kancelista Toplikarja. Pri Exnerju so dobili veliko zalogo vlomilnega orodja. Mnogo je, kakor se nam poroča iz trgovskih krogov, k aretaciji pripomogel tudi papir, v katerega je bilo zavito vlo-milno orodje. Kakor čujemo, je pri Hamannu policija dognala, da je perilo, katerega je pošiljal Exner prat k Hamannu, bilo zavito v ravno tak papir. Exnerjeva soba je bila podobna mali trgovini — vse polno je bilo v sobi pokradenih stvari. Exner se je v Ljubljani gibal v boljših krogih. Večkrat ga je bilo videti po Ljubljani s taško v rokah. Ljudje so mislili, da ima Exner v taški vzorce ali kaj sličnega, imel pa je notri — vlomilno orodje. — Kolo ukradeno Je bilo včeraj pleskarskemu mojstru Antonu Čižmanu v Vižmarjili. Kolo je tvrdke Puch«, črno pleskatio, kolesi sta bili rumeni, prostega teka. tovarniška številka je 69.565. Kolo je skoro še novo in vredno 240 K. Pred nakupom sve svari! — Izgubljeno in najdeno. Kristina Zirkel-bachova je izgubila črno usnjato denarnico t manjšo vsoto denarja in dva listka. Učenka Antonija Knapič ie izgubila bankovec za 10 K. Zasebnica Ana Černetova je izgubila ročno torbico s srednjo vsoto denarja. Kontoristinja Zora Janšova je izgubila zlato ovratno verižico. Anton Steiner je izgubil zlat prstan z rubinom. Ravnateljeva hči Frida Schiiller je našla prost bankovec za 10 K. Učenec Vinko Košak je našel srebrni otročji prstan. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je splošno ugajal z običajnim »Pathe Journalom«, kateri je velezanimiv. Nordisk drama »Hčerka Gouvernerja« je izvrstna. Posebno lepe so komične točke: »Polidorov sluga«, »Za grofovsko krono« in »Moric modernist«. V soboto »Sokolski zlet v Pragi«, 100 m dolg film. Idrija. — »Splošna mladinska zveza« v Idriji priredi v nedelo, dne 6. oktobra 1912 v pivarni pri »Črnem orlu« v slovo k vojakom odhajajočim tovarišem veliko javno ljudsko veselico s sledečim sporedom: 1. Učenjak, veseloigra v treh dejanjih, spisal dr. Fr. Detela. Pq igri ples in prosta zabava. Med odmori svira prvikrat društven »Tamburaški odsek«. Začetek točno ob 8. zvečer. Blagajna se odpre pol ure poprej. Vstopnina: Sedeži spredaj 80 vin., pri mižali 40 vin., stojišče 30 vin. Vstopnice se dobe v trgovini »Obč. konsumnega društva« in na večer igre pri blagajni. Spored te veselice je lep, vstopnina majhna. Ze igra sama na sebi in krasno sviranje tamburic naših fantov nam obeta le pvečer, ki ga v naših delavskih priredbah še nismo doživeli. Dolžnost delavstva je.c!a se te prireditve polnoštevilno udeleži. Kesžil ne bo nihče, zlasti ker čaka mlade itaeicznlke tudi po igri še zanimiv spored najrazličnejših vrst. Poslovimo se torej ta večer v prijateljski zabavi od svojih dragih fantov, ki gredo v težko službo militarizma. — Podružnica »Unije« rudarjev sklicuje za nedeljo dne 13. oktobra, 1912 veiik javen ljudski shod v pivarni k »Črnemu orlu« ob 9. dopoldne. Spored shoda je: 1. Pomen Hdnevne plače delavcev in rudarske razmere. 2. Občinsko gospodarstvo- in zahteve občanov. 3. Slučajnosti. Pri drugi točki ima shod namen razpravljati predvsem o stališču strank, zastopa- E, si mislim, ti izgubljeni človek, Emeljanuška! Kaj zapoveste, gospod, da začnem s takim človekom? Prekanjen je bil fant; če se razvnamem in se jezim, mu je nenadno dolgočasno — vzame svoj plašček in se splazi skozi vrata, vrag vedi, kam, pohajkuje ves dan in se vrne zvečer popolnoma pijan; kdo mu je dal denar ali postavil predenj pijačo, ve sam Bog; jaz sem nedolžen. »Ne,« pravim, »Emiljan Iljič, tako ne more ostati na vekomaj. Opusti pitje, slišiš? Če se še enkrat vrneš pijan, lahko spiš na stopnicah, jaz te ne pustim noter.« Dva dni zdrži moj Emelej, tretji se zopet splazi proč. Čakam in čakam, njega ni. Odkrito priznam, da sem bil v strahu in se mi je tudi smilil. Kje pač tiči, siromak? Slednjič se bo popolnoma izgubil, ti moj gospod in oče! Napoči noč, njega ni. Zjutraj vidim, da se mu je poljubilo spati v veži — glavo na pragu, leži ves otrp-njen od mraza. »Bog ti pomagaj, Emelej kako prideš seni' kaj?« »Pred kratkim, Astazij Ivanovič, ste se je' zili name in mi pretili, da me pustite spati v ve' ži; zato sem raje takoj sam legel semkaj.« »Ali nimaš boljšega posla, Emeljaniška, ka' kor da stražiš stopnice?« »Ampak kaj naj storim, Astazij Ivanovič r“ Srd je kuhal v meni. »Ti izgubljena duša/ sem krihnil, »ko bi se vsaj krojaške umetnos.1 mogel naučiti. Poglej svoj plašč — ni dovo»> da je poln lukenj, tudi stopnice pometaš ž r\)P ' vzemi šivanko, da zamašiš luknje, kakor -spodobi, pijanec.« Kaj mislite gospod, kaj stori sedaj? VZ* me šivanko. Rekel sem bil bolj za šalo, on Pa . ustraši in sleče capo s telesa. Z udevanjem * kakor ni hotelo iti. Samoposebi umevno mežljave oči so rdeče in roke se tresejo; vti • poriva, slini nit, jo suče med prsti — ne, nit ne udene. Vrže jo proč in me gleda. e »No, Bog, s tabo, Emelej! Bodi e stori nič hudega, ne prenočuj na stopnican in 'osramoti me.« . . »Saj vem, da sem pijanec, ki ni ntc v ^ den in jezi Vas, svojega dobrotnika.« - (Dalje.) Inili v sedanjem' občinskem svetu, do občanov. Upamo, da bo za ta shod obilo zanimanja. — Javno predavanje se prihodnjo soboto jnadaljuje v podružnici Linije z drugim dnevnim jredoin. Sodrugi in sodružice udeležite se! — Iz občinske seie, ki je bila dne 26. m. m., Prinesemo poročilo pozneje, ki bo zelo zanimivo. Goriško. •,V ' f — Iz Kormlna. V nedeljo se je vršil tukaj [izredno lepo obiskan shod železničarjev. Pro-istori gostilne pri kolodvoru so bili polni zavednih železničarjev. Shod je otvoril predsednik pkajšnje skupine železničarjev sodrug Lorencu. ki je obenem podal poročilo o konferencah čuvajev, prožnih uravnavalcev in delavcev Južne železnice, ki so se vršile v Ljubljani v ^ačetku meseca septembra. Po govoru predsednika sodr. Lorenzona, je poročal v enoin-jPolurnem govoru v italijanskem jeziku sodrug •Golouh iz Trsta. Pojasnil je položaj železniškega osobja in organizacije po najnovejšem izdajstvu meščanskih poslancev, ki so glasovali proti opravičenemu in prepotrebnemu predlogu poslanca sodruga Tomschika. Konšta-jMral je, da je to izdajstvo le močnejše zbudilo zavest med železničarji, da je le močna, skupna Stanovska organizacija edino uspešno obrambno predstvo. Poročal je nadalje o zavarovalnici poper nezgode in o bolniškem skladu, ki se justanovi pri južni železnici ter o pomenu železničarskih inštitucij. Pritrjevanje, ki je sledilo poročilu, je kazalo, da se navzoči strinjajo g izvajanji in da hočejo tudi dejansko uva-»evati priporočilo referenta, da naj se v vedno jjSilnejšem številu pridružujejo svoji* stanovski i«rganizaciji. Govoril je še sodru,g Chaudoin, ki ^e je pečal z lokalnimi razmerami in toplo priporočal navzočim večje uvaževanje lastnih razrednih interesov, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli in koristni shod. \y soboto zvečer, dne 5. t. m. predava (v ■'Veliki dvorani Delavskega doma) pisatelj 'Ivan Cankar v »Antonu Aškercu in n]e- * govi dobi«. fV nedeljo zvečer se vrši istotam Aškerčev f večer z bogatim in zanimivim sporedom. ^Vstopnina na predavanje 30 vin.; na ^Aškerčev večer 50 vin. Vstopnina na obe ^' prireditvi 60 vin. Ir Trst. — Ženski shod se vrši v nedeljo popo1-Jane, dne 13. oktobra. Shod bo zelo važen. ‘Priporočamo vsem največjo agitacijo. .— Ženski shod se vrši v kratkem tudi na Katinari. Dan in kraj, kjer se shod vrši. naznanimo pravočasno. — Aškerčeva proslava. Kako veliko je zanimanje med tržaškim občinstvom za proslavo, ki jo priredi naš »Ljudski oder«, kaže najznačilnejše dejstvo, da so skoraj vse vstopnice za obe prireditvi, ki so v predprodaji, že razprodane. — Kdor še želi takih vstopnic, naj se ne-^?e: “ Colombino navdajajo ljubavne misli. — Colombina stopi k možičku, ki visi na steni, in se vsa vesela igra z njim; potem pa stopi par korakov nazaj, steza polna hrepenenja svoje roke za njim in mu iz dalje meče poljub-ce,— Nato zopet hiti k ognjišču, da bi kuhala, Pa je vse preveč razmišijena, tako da ji gre zopet vse narobe: mesto soli vzame moko itd., je čimdalje bolj nevoljna, dokler ne začne od jeze jokati. Od solza oblita stopi k možičku m se zopet začne igrati z njim. — Pri oknu se pojavi Harlekin; mandolino v rokah priskak-oz‘ v,sobo; vsa zmedena in vsa očarana se Colombina stiska v kot; Harlekin se postavi v nasprotni kot in začne igrati. — Co-Iombina ga vsa zadivljena posluša. — Zdaj se ji začne Hai lekin približevati, ona pa se mu umika. — Harlekin se čimdalje bolj razvnema, končno jo vendarle ujame in ji razodene svojo ljubezen; zgrudi se prednjo na kolena in ji poljublja roke; Colombina je vsa srečna. Zu- flaj nekdo pozvoni. Harlekin odskoči ves preplašen in ubeži skozi okno. Colombina gre odpret.— Vstopi Pierot in sede v naslonjač; Co-lombina sede k njegovim nogam; Pierot vzame knjigo in jame Colombini citati. Colombina Rja posluša le navidez in se venomer ozira na Harlekina, ki pogleda skozi okno. — Pierota Premaguje zaspanec, končno zaspi. — Colom-ojna se potihem splazi k oknu in miga Harlekinu,ki se naposled pritihotapi skozi vrata. — stoječa pri vratih se objemata. — Nadležna ^«na je zdramila Pierota; jezen plane kvišku zapazi ona dva, navali na Harlekina in ga podi P® Sobi. Harlekin zbeži skozi okno; v istem se vrne Piereta in si je takoj na jasnem. Usodni trenotki. — Pierot se znaša nad Piereto in preti Colombini. Vsa zbegana začne Colombina jokati. — Piereta vije vsa obupana roke, ko zapazi nered okrog ognjišča. — Zunaj se oglasi zbor deklet. Pierot in Piereta in Colombina posluhnejo. — Nastopijo Colombi-nine prijateljice, rajajo in pozdravljajo in poklanjajo cvetlice. — Pierot si ob mizi podpira glavo. Piereta šari krog ognjišča, Colombina joka. — Pridejo še druge mladenke; dekleta obsujejo Pierota in ga zvedavo izprašujejo. Nekaj jih Colombina odvede pred možička in se jim s solzami in smehom izpove. Dekleta stiskajo glave, sklenejo nekaj iii odidejo. Tačas so ostala dekleta obstopila Pierota in mu prigovarjajo in se mu laskajo, končno ga spravijo med se, ga vrte in sukajo, dokler ga ne spravijo pred Colombino, ki pade predenj na kolena in ga prosi odpuščanja. Pierot je ginjen in ji odpusti. Splošno radovanje. — Zunaj se oglasi Harlekinova mandolina, vsi posluhnejo. Vrata se odpro na stežaj. v sobo se vsujejo Colombinine prijateljice, v svoji sredi imajo Harlekina. Harlekin in Colombina hitita drug k drugemu, dekleta zadržujejo Pierota in Piereto. Piereta pregovarja Pierota, končno dasta mati in oče blagoslov. — Sklepni ples deklet. Cavalleria rusticana. Dejanje se vrši v italijanski vasi. Velikonočno jutro. Ljudje prihajajo v cerkev. Pred cerkvijo sede pri gostilniški mizi fantje in možje, večinoma vozniki. Tudi Alfio, Lolin mož je prišel. Zbor voznikov. Lola. nekdanja ljubica Turidda se je poročila z Alfi jem. ko je bil Turiddo pri vojakih. Tu-riddo baje še zahaja skrivaj k Loli, kar San-tuzzo, sedanjo ljubico Turidda zelo razburja. Služba božja se prične in vse odhaja v cer-kev.šenta se pritožuje Luciji, materi Turidda, da se boji zanj, češ, da še Lolo ljubi. Tudi Tu-riddu je medtem prišel in Santuzza mu očita, nestanovitnost. V odločilnem trenotku pride Lola v cerkev in Turiddu pusti Santuzzo in gre za Lolo. Razburjenje Santuzze. Alfio se vrne k gostilni in Santuzza. vsa potrta odkrije Al-fiju vse. — Zbor v cerkvi. Maša je končana in ljudstvo se odpravi ja domov. Alfio jih pozove na steklenico vina. Napitnica. Pri napitnici ugrizne Turiddu Alfia v desno uho ter ga s tem pozove na dvoboj. Oba izgineta za vas inv kratkem pride vest, da je Alfio zmagalec in Turiddu mrtev. Vestnik organizacij. Vsi sodrugi, ki imajo nabiralne, pole za agitacijski sklad, naj obračunajo, oziroma vrnejo (če so prazne) do srede dne 2 oktobra zvečer na roko sodruga Lebpamerja. Sodrugi ki so pole pravkar prejeli se pa vvbijo, da izrebiio vsako priliko za nabiranje prispevkov, ki naj jih pravočasno obračunajo, Odborova seja ženskega odseka .Vzajemnosti" je v sredo 2. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Šelcnburgova ulica st. 6, 2. nadstropje. Kovinarji imajo v četrtek 4. t. m. Ukoj po delu, v društvenih prostorih sejo. Ker je dnevni red zelo važen in zadeva nujna, sc prosi, d« vsi pridejo. Odborova seja lesnih delavcev bo v četrtek ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu (e zelo važna zadeva, zato je točnost in polnoštevilna udeležba rrn/no potrebna Ljubljanska podružnica „Dlc Maturtreunae" V četrtek 3. oktobra ob 8. zvečer sestanek članov v društvenem lokalu restavracije .International, Resljeva cesta 22. Razgovor o Izletu. Nato bo zabavno pripovedoval član Zupančič o svojih doživljajih v Braziliji. Člani se vabijo, da gotovo pridejo. Gostje dobrodošli. PRED VOJNO NA BALKANU. Mobilizacija v Črtiigori. Cetinje, 2. oktobra. Kralj je odredil splošno mobilizacijo. Turčija mobilizira. Carigrad, 2. oktobra. Včerajšnji ministrski svet je trajal osem ur. Sklenil je splošno mobilizacijo turške armade. Sultan je že sankcioniral sklep, ki so ga takoj sporočili vsem armadnim zborom. Srbske zahteve. Belgrad, 2. oktobra. V vladnih krogih izjavljajo, da zahteva Srbija samoupravo za Staro Srbijo, vštevši sandžak Novi bazar in Skoplje do Adrije, ker le potem bodo v evropski Turčiji nastopile trajne, mirne razmere. Srbija upa na mir. Belgrad, 2. oktobra. Ministrski predsednik Pasic je pooblastil zastopnika c. kr. brzojavnega korespondenčnega biroja k naslednjim izvajanjem: Srbska vlada upa, vzlic resnemu položaju na Balkanu, da bo Turčija pod vplivom velevlasti opustila vse sovražne namere in izpeljala neobhodno potrebne reforme. S tem bo mogoče, da se vzdrži na Balkanu mir. Srbija ne bo napadala, temveč hoče varovati ie svoje živi nske interese. Učinek mobilizacije v Srbiji. Belgrad, 1. oktobra. Danes dopoldne je vladalo v mestu precejšnje razburjenje. Mobilizacijske odredbe se izvršujejo popolnoma mirno in v redu. Trgovski promet je skoraj popolnoma prenehal. Najbrže se razglasi prav kmalu moratorij. Za časnikarska poročila v inozemstvo je uvedena cenzura. Vpoklicani rezervisti prihajajo mirno. Po cestah manifestira mladina za vojno proti Turčiji. Včeraj je množica priredila ovacije pred kraljevo palačo ter pred ruskim, angleškim in bolgarskim poslaništvom. Sedanji vojni minister bo baje imenovan za šefa pri generalnem štabu, za vojnega ministra bo imenovan vpokojeni general Atanacko-vič. Vojne oblasti bodo vpoklicale mnogo vpo-kojenih častnikov. Pomilošžene bodo osebe, zaprte zaradi vojaških in političnih zločinov. Razgovor srbskega poslanika s turškim ministrom. Carigrad, 1. oktobra. Včeraj je imel srbski poslanik daljši razgovor z ministrom za zunanje zadeve in ga je opozoril, da je mobilizacija turških čet v Skoplju in Mitroviči dala Srbiji povod za dvom o turškem prijateljstvu. Zaradi zaplembe orožja in municije je obljubil minister, da bo interveniral pri današnjem ministrskem svetu. v Grške ladje morajo iz turškega vodovja. Carigrad, 2. oktobra. Vest, da je grški pristaniški kapitan zaukazal vsem grškim ladjam, naj zapuste Črno morje in carigrajsko vodovje, je resnična. Vtisk mobilizacije v Carigradu. Carigrad, 2. oktobra. Vesti o mobilizaciji balkanskih držav so se razširile tukaj v ponedeljek zvečer. Naslednji dan je potekel mirno, tudi na porti ni bilo opaziti posebnega razburjenja. Veliki vezir je zapustil porto prej, kakor običajno. Vladni krogi molče. Turški listi prinašajo brzojavke raznih agentur, a brez vseh opazk. Le »Jeni Gazetta« piše, da bi bila mogoča vojska na Balkanu, a od Bolgarske upa, da se ne bo spuščala v vojno, od katere ne bo imela ne moraličnega, ne materialnega uspeha. Članek je bil pa najbrže spisan še prej, preden so došle vesti o mobilizaciji. Turški vojni svet. Carigrad, 2. oktobra. Bolgarski poslanik Sarasov je posetil grškega poslanika in srbskega. Na portl je bil včeraj izreden ministrski posvet. Na borzi vlada velika panika. Turški poveljnik čet. Carigrad, 2. oktobra. Za poveljnika vseh čet prvega inšpekcijskega okraja je imenovan general Abdulah-paša. Rusija za mir. „ ... ^ Carigrad, 2. oktobra. »Ikdam« poroča, da je ruski poslanik Giers bil v ponedeljek pri ministru za zunanje zadeve in pri velikem vezirju ter jima sporočil, da je ruski zastopnik v Sofiji bolgarsko vlado opominjal k miru. Italijani o položaju na Balkanu. Rim, 2. oktobra. Vsi časopisi pišejo o položaju na Balkanu. »Popolo Romano« pravi, da položaj na Balkanu ni neozdravljiv, ker mobilizacija še ni pričetek vojne. »Popolo Romano« upa, da se bo velevlastim posrečilo vzdržati mir. »Messaggero« pravi, da so razmere na Balkanu tako zamotane, da je nemogoče izreči, kaj da bo prinesla bodočnost. Italija da nima prav nobene odgovornosti za sedanji položaj, da je vse mogoče storila za rešitev evropskega miru in da bi njen trud bil že uspešen, če bi bile velevlasti pravočasno pritrdile Sasonovim predlogom. »Vita« piše, da ne vlada v Rimu nikakršna bojazen. Balkanske države in Turčija hočejo najti le pot za sporazumljenje izven vojske. Sredozemsko morje. Dunaj, 2. oktobra. V vojnem odseku je ogrski delegat Rosenberg pri razpravi o mornariškem proračunu z ozirom na položaj na Balkanu povedal, kako močna so poedina sredozemska brodovja: francosko brodovje ima 450.000 ton, italijansko 245.000, angleško 61.000, naše 150.700 ton, ko pa bodo dograjene vse ladje pride še 72.000. skupaj torej 222.7000, Rusija ima v Črnem morju sedaj 6J.000 ton, v zgradbi pa še 68.000. Vtisk na berlinski borzi. Berlin. 2. oktobra. Poostrene razmere na Balkanu so povzročile na tukajšnji borzi silno paniko. Kurzi neznansko padajo. Podobne pojave poročajo tudi z drugih evropskih borz. Bolgari ht Srbi v tujini. Ženeva, 2. oktobra. Veliko število tu prebivajočih Bolgarov je dobilo predvčerajšnjem in včeraj mobilizacijski ukaz, da morajo pri prihodnjem brzojavnem obvestilu takoj odpotovati k svojim vojaškim oddelkom. Berlin. 2. oktobra. Tukajšnji srbski poslanik je ukazal vsem srbskim državljanom v Nemčiji, ki še niso odpuščeni iz armade, da takoj odpotujejo k svojim vojaškim poveljstvom. Podoben ukaz so dobili tudi bolgarski državljani od svojega poslaništva. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Vojni odsek. Dunaj, 2. oktobra. Vojni odsek avstrijske delegacije je včeraj dopoldne nadaljeval svoje posvetovanje. Delegat pl. Guggenberg je izjavil, da sprejema pomirjevalna pojasnila vnanjega ministra z ozirom na balkanski položaj s skepticizmom. Delegat dr. Sommer (Nationalverband) je dejal, da Nemci privoščijo balkanskim narodom vse najboljše in mirni razvoj, a so popolnoma mnenja, da mora Turčija ohraniti dosedanje posestno stanje na Balkanu. Izjavi, da bodo njegovi pristaši glasovali za proračun. Delegat Klofač je govoril o balkanskih razmerah in zahteval za nenemške narode v monarhiji tiste koncesije v armadi kakor jih imajo Madžari. Delegat Stanek predlaga več resolucij, med temi resolucijo, naj se poljedelsko prebivalstvo upošteva pri dovoljevanju dopusta ob žetvi. Ob 4. popoldne se je seja prekinila. Delegat Schlegel vprašuje vojnega ministra, ali je Avstro-Ogrska za slučaj vojne pripravljena. Vojni minister Auffenberg vnovič povzdiguje v deveta nebesa izbornost jeklenobrona-stih topov. Govori o avtomobilizmu in avlatiki v armadi. Z ozirom na stavkokaštvo v Nessel-doriu se minister izgovarja, da polkovno poveljstvo ni vedelo (?!), da je v tovarni stavka. Potem se pere zaradi slabega ravnanja z vojaki. Obedve vladi se pečata z rešitvijo podčastniškega vprašanja. V ta namen se je določila za prihodnje leto pavšalna vsota dveh mi-ljonov kron. ki pa se bo morala povišati. Zelo pa je vojnemu ministru na srcu službeno napredovanje oficirjev. Minister priznava, da armadi primanjkuje okolo 200 zdravnikov. Sekcijski šef Berger podaja z ozirom na izvajanja delegata Schumeierja pojasnila o pogodbi s tvrdko za dobavo kocev. Govorita še delegata Nemec in poročevalec Kozlowskl. s katerima Je bila generalna debata pri kraju. V špecialni debati govori delegat Ansorge za uvaževanje malega obrtništva pri jvojnilf potrebščinah. , Vojni ordinarij se nato sprejme nespremenjen; socialisti so glasovali proti. Vse predlagane resolucije so se sprejele. Poročevalec Koz!owski predloži odseku poročilo o željah, ki so jih izrazili delegati v teku debate. Poročilo se vzame na znanje. Nato se vzame na znanje poročilo podod-seka za industrialne in obrtne vojne dobave, nakar se seja prekine ob 9. zvečer. OGRSKA DELEGACIJA. Vojni odsek. Dunaj, 2. oktobra. Vojni odsek ogrske delegacije se je sešel včeraj dopoldne na posvetovanje o proračunu mornarice. Na tozadevne vprašanje poročevalca Rosenberga je izjav-; vnanji minister Berchtold, da je dobila vlada -Belgrada in Sofije brzojavna obvestila, da je odredila splošna mobilizacija. Iz Aten div sedaj še ni takega poročila. Ostala vsebina n-nistrove izjve se vjema z njegovo včeraji. v avstrijskem odseku. Odsek potem nadaljuje posvetovanje o proračunu mornarice. Po poročilu poročevalca Rosenberga 3aje poveljnik mornarice grof Montecuccoti pojasnila o izvedbi programa za mornarico. Pravi) da se marinistični moloh ne bo zadovoljil z de-j; setiml miljoni kron, ki so mu jih vrgli v žrelo' za gradnjo šestih podmorskih čolnov. Na koncu' svojega govora še enkrat zabrenka na staro’ struno, da Avstro-Ogrska ne sme zaostati vj blaznem oboroževanju za drugimi državamu (Vladni mameluki splošno pritrjujejo.) .Govore še delegati Mlklos, Okulicsany, princ Wlndlschgratz in Vio, nakar se razprava prekine do pol štirih popoldne. Na popoldanski seji govore delegati Chorln in Heltaj ter mornarični poveljnik grof Monte-cuccoli. Mornarični proračun so delegatje seveda sprejeli, v splošnem in v posameznostih,1 prav tako tudi naknadne kredite. SOCIALNO DEMOKRATIČNA ZMAGA. Dunaj. 1. oktobra. Pri današnji ožji volitvi ža državnozborski mandat v okraju Landstra-8e je bil krščansko socialni kandidat Prochaz-ka poražen in izvoljen sodrug Miilter z 8230 glasovi za državnega poslanca. Prochazka je dobil le 7237 glasov. Boj je bil srdit, po vsem okraju je bilo veliko število policistov razpostavljenih. ki so seveda večkrat delali v prilog krščanskih socialcev. Na vso moč so se tudi krščanski socialci trudili, da bi pridobili nemške nacionalce. Po okraju je vozil avtomobil krščanskih socialcev, v katerem so sedele belo oblečene šolarice in trosile po cesti sladkorčke, zavite v papir, na katerem je bilo napisano:: Volite Julija Prochazko! Volilni izid je bil razglašen na shodu pri Dreherju, ki je bil tgrom-no obiskan. Z nepopisnim veseljem so sprejeli socialisti izvolitev Miillerjevo. j »ZMAGI« KRŠČANSKO SOCIALNEGA TERORIZMA. Dunaj, 2. oktobra. Včeraj je bila v Filnf-hausu volitev v občinski svet, ker so krščanski socialci z nezaslišano nasilnostjo razveljavili mandat sodruga Forstnerja. Z volilnimi sleparstvi, z brezobzirnim terorizmom in z volilnim redom, prikrojenim v delavsko škodo, je »zmagal« kfščanski socialec s 3927 glasovi. Sodrug Forstner je ostal v manjšini s 3687 glasovi. Za socialne demokrate je bilo tildi to slabo, ker je od zadnje volitve odpotovalo' okolo 1200, večinoma njihovih volilcev, iz okraja. Dunaj. 2. oktobra. Tudi v Ottakringu so krščanski socialci zmagali pri volitvah v okrajno zastopstvo, katerega socialno demokratične mandate so bili nasilno razveljavili. Krščanski socialci so 'uganjali najnedopi