f osairezna gtcvllfca 40 vinarjev.
Šlev. &
.u.
• SLOVENEC« velja
[jo pošti na vsa strani Jago-
alavi]a tn v LJubljani: aa oalo leto naprej.. K 84*— sa pol leta ,, .. „ 42-_ .. „ 21--• • M 7'—
t
1
I v lorft IR 3. Hlfl 1919.
■a četrt leta ia ea mesec
Ea iaoaematvo celoletno K 95-_ a Sobotna izdaja: =3
U oelo leto.....k 15-—
M Inoiematvo.... „ 20 —
Leio m
r Inseratl: Enoatolpna petltvrata (59 nun široka ln 3 mm vlaoka ali nje
prostor) aa enkrat ... po K 1'20 Pri naročilu nad 10 objav popust
Najmanjši oglas 59/9 mm K 4 — - Poslano: ■■ Enostolpna petltvrsta K 3'— Izhaja vsak dan izvzemši po* nedeljo* ln dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ullot itev. B/m. Kokoplal ae ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo.	Telefona štev. BO.
Političen Ust za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nI. B. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 aa naročnino ln št 349 za oglase, avatr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-tiero. 7563.
Otrok zadrege.
.Včeraj je ustanovilo približno 300 mož Sfcleodvisno« kmečko stranko, ki si je na-djala naslov »Kmetijske jugoslovanske stranke«. V zgodovini slovenskih strank, Hcakor tndi političnih strank drugih dežel 90 take tvorbe pod takimi firmami vsem Idobro znane in temu primerno tudi ocenjene. Ko se pojavi kje taka »neodvisna« stranka, vedo vsi, ki imajo le drobtino političnega razuma v glavi, da gre tu za manever, ki naj pred javnostjo in pred ljudstvom skrije in potlači prave namene te ^ustanovitve. Ko gotova stranka uvidi, da |z odprtim in odkritosrčnim nastopom ne more ničesar doseči, vrže svoj naslov, svoj program, vse svoje ideje in nazore •tran in stoji — kakor bi si preoblekla suknjo— nekega dne popolnoma nova, vsa prebarvana, nanovo okrtačena, drugače počesana pred javnostjo. Upanje na političen uspeh ni zasidran tu v idejah, v zdravem programu in v organizatorni moči nove tvorbe, temveč v pričakovanju, Ida se bo ljudstvo dalo premotiti in videlo v stvoru z novim jopičem novo in zdravo politično tvorbo.
Če pride stranka do tega, da je silje-na, iskati stranskih poti in nastopati tako potuhnjeno pred ljudstvom, je to znak slabosti in nezaupanja v lastne ideje. V takem postopanju leži najhujša obsodba in največja sramota za program te stranke, iri stopa v javnost s krinko na obrazu. Dežela, v kateri se more to zgoditi, nc stoji na višku politične kulture in zato moramo mi Slovenci že z vidika naših splošnih narodnih interesov take poskuse uničiti.
Če bi bila preteklost te stranke taka, da ni storila za socialno povzdigo slovenskega kmeta ničesar, je jasno, da ne more uživati med kmečkim ljudstvom zaupanja. Zato bi morali biti vsi njeni napori po deželi brezuspešni. Tedaj se lahko zateče k receptu vseh v svoj program in svojo moč nezaupajočih strank ter iztisne iz sebe tvorbo, ki ne more ne razumnih kmetov preslepiti in ne svojega ugleda povzdigniti. Stranka, ki je zgrajena na neodkri-tost, v naših kolikor toliko vendar že zrelih političnih razmerah nc more in ne sme imeti obstanka. Če bi bilo to mogoče, bi bilo to znamenje, da je v našem narodu vsak napredek in vsak političen povzdig nemogoč.
Sicer jc pa stvar vsake stranke same, kako in s kakšnimi načini sc hoče boriti za svoje ideje v naši javnosti. Njena stvar je, če sprejme v svojo sredo pristaše dr. Šušteršiča, ki smo jih mi iz svoje stranke ven vrgli. Mi ji ne moremo braniti, da se
LISTEK.
Maksi m Gorkij:
Ua pafruSjL
(Konec.)
Šimen zre na oglje, pomežikujc z očmi
in nadaljuje:
Imela bo svojih dvajset . . . let . . . očividno ...»	...
»Govoril si žc o tem,« je očitajoče vskliknil rdeči. »Čemu dregati v staro rano?«
Šimen mu gleda v lice in se smehlja, svest si svoje krivde.
»Žal mi je metuljčka, poglej . . . Tako mlada je bila . . . vesela, očem po godu... Mislim si sam pri sebi: Dragica, da si živa, seznanil bi se bil s teboj, posečal bi te bil o praznikih, poljubljal bi tvoje...«
»Dovolj tega!« je rekel Jakovljev in premeril pripovedovalca od nog do glave s srepim, bodečim pogledom.
»V kasarni javkaj,« je pristavil rdeči.
Šimen je pod težo krivde skrivil hrbet, pomolčal ter znova pričel:
»Žal mi jc, bratci . . . Leži, kakor da sniva . , , ni krvi, ničesar , , . Morebiti je šla čisto navadno svojo pot . . .«
»Bo že enkrat konec?« je surovo vskliknil rdeči in nedostojno zaklel.
z njimi bratsko druži in se tako zveže z njihovo usodo.
Proti čemur se mi upiramo, je to, da se pričenja politično delovanje te tvorbe — ne s pozitivnim in treznim delom, tudi ne s pripoznavanjem svobodne besede in svobodne diskusije — temveč z batinami. Ko se je oglasil kmet in župan Karpe, pod-načelnik »Jugosl. Kmečke Zveze« k besedi, mu je bila ta dovoljena, a mesto protidokazov je dobil s pestjo po glavi in je zletel na cesto. Tako se je tedaj predstavila ta »Samostojna kmetijska stranka« slovenski javnosti. Danes, ko uvideva naš kmet, kot še nikdar prej, da je v edinosti kmečkega stanu, v slogi in enotni organizaciji njega odrešenje, bo znal to razdiralno tvorbo sam pravilno ceniti in jo bo že iz skrbi za obstanek obsodil na nemoč in brezpomembnost.
Dr. F. Windischer:
Potreba JisposZouanske trgouske reprezentance ss Šoici.
Nedavno sem v daljšem članku priporočal za Švico ustanovitev trgovske jugoslovanske reprezentance, katere potrebo sem utemeljil. To vprašanje je za našo trgovino, industrijo, denarstvo, kakor tudi iz ozira na potrebo pridobivanja mednarodnih poslovnih stikov in zajemanja informacije o svetovnih kupčijskih stvareh vedno nujnejše in važnejše. V Švici imajo živo zanimanje za naše dežele, dispozicija gospodarskih in finančnih krogov nam je načelno ugodna, treba pa jc pričeti čimprej s praktičnim delom, treba se približati in se izpoznati. Valutne težave se bodo tudi dale premostiti. Našo gospodarsko prihodnjost dobro cenijo, ker poznajo naše resurse in gospodarske sile. Tudi o našem denarju imajo boljše mnenje nego o avstrijskem. Kdor išče novih potov, ki še niso markirani, ima vedno neprilike, ali začetne težkoče ne smejo plašiti. Na vsak način morajo vodje naših produktivnih krogov imeti pred očmi, da se moramo otresti starega gospodarskega robovanja in jerobstva od severa in juga, zagotovili si moramo v trgovini in obrtnosti možnost izbiranja in zlomiti moramo tisto železno silo, ki trgovcu oblastno veleva, da mora kupiti od tega in tega, ker drugače ne zna in ne more. Žc možnost izbiranja jc zlata vredna. Oni, ki prihajajo ponujat robo aH jo drže na prodaj, bodo naglo drugače z nami govorili, čim vidijo, da si znamo tudi
»Morda jo je gospoda po kaj poslala . . .,« je dejal Šimen, kakor da ga povprašuje.
»Nas tudi gospoda pošilja. Smo mar mi zato krivi?« jc razdraženo zahropel rdeči. »Pojdi, govore, prisegel si . . .,« znova je izustil robato kletvico. »Vsi pošiljajo ljudi ene proti drugim . . .«
Šc ena kletvica je jeknila v ozračje. Jakovljev je povzdignil oči in pogledal s smehljajem rdečemu v lice. Naenkrat je s povdarkom, zlogovaje vprašal:
»Kaj je vojak?«
V temi se je razleglo močno treskanje, škripanje. Šimen je vztrepetal.
»Malov je na delu, mrha!« je rekel rdeči in pomigal z brki. »To ti je vojak. Da mu stotnik ukaže živega otroka požreti, požre ga . .
»A ti nc?« je vprašal Jakovljev.
»Poslali smo ga po zaboj,« jc nadaljeval rdeči, »nekaj razbija, najbrže razdira skrinjo . . . zver.«
»A ti .— ti ga nc požreš?« je ponovil Jakovljev. Rdeči jc pogledal nanj, presta-pal z noge na nogo in neprijazno odvrnil:
»Jaz, brate, bom v avgusta odslužil...«
»To jc vse lepo,« je rekel Jakovljev in pokazal zobe. »A naj ti jutri stotnik ukaže, pa požreš otroka, da celo svojega lastnega ... Kaj je vojak?«
Mrtvo se je zasmejal. Rdeči se je ozrl
brez njih pomagati. Kadar imaš priliko voliti in izbirati, kupuješ vse drugače tako po pogojih kakor kvaliteti, nego če gre za faktični monopol. Zanašajoč se na stare zveze z našimi kraji, so mnogi stari dobavitelji na severu in jugu, ki so nam nacionalno seveda sovražni kakor prej, preverjeni, da smo in ostanemo tudi po sklenjenem miru le na nje navezani. Priprav-ljajmo jim razočaranje na svojo korist! Po vseh državah se danes uvideva potrebo, da se nacionalni trgovini gladi pot v svet. Na Angleškem, Francoskem, v Ameriki, Nemčiji, Švici, Italiji snujejo v deželi sami naprave, ki naj pospešujejo trgovino, v tujini pa ustanavljajo posebne stalne reprezentance, pošiljajo v tuje zemlje poslanstva od primera do primera ter študijske komisije. Izpopolnjujejo dalje konzulate sedanjemu času primerno s trgovskimi atašeji, ki so dobri poznavalci gospodarskih potreb. Vedo, da te naprave vodijo do uspehov. Neposreden stik, osebno delo zaleže vse drugače nego najlepša pisma, ki se čitajo tem manj pozorno, čim daljša in izčrpnejša so. Romanska korespondenca sc sploh odlikuje po jasnosti in krat-kosti; piše se najpotrebnejše, trgovskim zastopnikom se pripisuje po pravici prvo-redna važnost.
Prijetna prilika mi je, da morem s konkretnim primerom podpreti svoja izvajanja o potrebi trgovske reprezentance. Navajam v prostem prevodu članek »No-tre commerce exterieur«, ki ga je dne 19. maja t. 1. objavil gospod Megevaud v .»Journal de Geneve«. Iz članka je razvi-deti, kako važnost pripisujejo v Švici našim deželam ter kako važne so trgovske reprezentance celo Švicarjem navzlic svojim obilnim internacionalnim zvezam. Članek slove:
»Številni članki so že izšli, v katerih ekonomi, tehniki, finančniki poudarjajo važnost, ki jih ima za nas potreba, da pomnožimo in ustanovimo nova razpečeva-lišča. To je dokaz, da to vprašanje dela skrbi onim, ki se zanimajo za razvoj gospodarske delavnosti Švice. Dejstvo je, da mora Švica kupovati leto za letom za več nego eno milijardo živil in surovin. Kako plačati to ogromno vsoto, ki jo dolgujemo inozemstvu, ako ne z eksportom svojih fabrikatov? Zadnjih pet let so sc pogoji na tržiščih ne samo nekoliko pre-menili, ampak docela predrugačili, tako da se danes nahajamo v popolnoma drugi situaciji. Novi vidiki, nepoznani 1, 1913., prihajajo v poštev: protekcionizem, da ne rečemo šovinizem se polašča velikih produktivnih in konsumnih dežela in cel svet jc poln te politike. Kam naj obrnemo svoje oči, ko nam velike države, ki so
nanj, udaril s puškinim kopitom ob kamenje, okrenil vrat in zakričal v temo: »Malov! Podvizaj se ...« »To ti jc pretepač, ta Malov!« je polglasno dejal Šimen. »Ko so malo preje streljali na upornike, jc zmerom meril v život. Malov — mu pravim — čemu je vendar treba ljudi pohabljati? Streljaj pod noge! A on pravi: »Jaz vendar jemljem vedno le študente na muho . . .«
Šimen je vzdihnil ter monotono, suhoparno nadaljeval:
»Jaz pa tako-le mislim: študentje so dobri ljudje. V naši vasi sta bila dva na počitnicah ... Povsod gredo mužikom na roko. Radi pogledajo v kozarček, pa ti tudi prošnjo napišejo in pojasne vse ... Knjig so nam dajali, da jih čitamo... Kakor med na solncu se bleste. Veseli, pošteni ljudje so, Bog mi je priča. Potem pa jc prišel k njim neki škric, a za njim isto noč orožniki iz mesta ... Pa so odvedli vse tri. Mužiki so jih celo pomilovali . . .«
Jakovljev je v hipu vstal pokonci, pogledal rdečemu vojaku v Iicc z nenavadnim, nepremičnim pogledom in z okornim glasom pričel:
»Vojak jc zver . . .« Rdeči jc povesil brke in obrvi in gledat na Jakovljeva z ozkimi očmi. Šimen jc razširil usta in bojazljivo mežikal.
»Vojak je uničevalec ,. ■« je nadaljeval
sprejemale nad tri četrtine našega izvoza* zapirajo vrata ter nam dopuščajo import le v tako zelo tesno odmerjenih kontingentih, da so podobni, če se milo izrazimo, miloščini, ki jo daje veliki gospod slabotnemu sosedu. Ali izven teh velikih držav so druge, do katerih nas vleče podobnost njih položaja. So to dežele, ki jih je vojska ali obnovila ali potegnila iz starega tečaja, v katerem so po volji tujih mogočnikov robovale politično in ekonomsko. Pogledi naših gospodarskih krogov, naših industrijcev in trgovcev, ki so po svetu razširili dober glas naših izdelkov, ne obračajo do teh dežel, iz katerih nam že hodijo pozivi in katere nam nudijo roko. Balkanske države, Grčija, Turčija, Rumunska, Bolgarija in zadnja po rojstvu Jugoslavija, ki so jih zaporedne večletne vojske oslabile, katerim pa treba le delati, da pridejo zopet do moči, so prvo-redno ozemlje, ki sc nudi naši delavnosti. Bolj severno je Čehoslovaška, obdana od Nemčije in Avstrije, ki se želi gospodarsko opirati na deželo, čije aspiracije niso izključno obvladane od političnih ciljev. Tudi skandinavske dežele, ki so bile tako-rekoč v absolutni gospodarski odvisnosti Nemčije, si žele iz starega tira na pot gospodarske svobode Zakaj nc bi poiskali mi vseh teh dežela? Od strani trgovcev in industrialcev se že oglašajo vprašanja in ponudbe, ali namerjajo še na težave, da bi sc srečali in našli. Vlada jim mora zagotoviti zveze. Večina starih držav je osnovala svoje delegacije v Bernu; nove države nam pošiljajo svoja več ali manj oficialna zastopstva, katerim bode takoj po sklepu miru priznan oficialen mandat. Švica pa ni še skoro ničesar storila, v Bruslju so akreditirali našega pariškega, v Lizboni našega madridskega poslanika itd., pa si domišljajo, da so dovolj storili, dasi so to manj nego polovičarski ukrepi. V skandinavskih deželah nimamo zastopstev in brezdvomno se misli, da nas more naš poslanik na Dunaju še z uspehom zastopati v Pragi, dokler se ga ne akreditira v Belgradu. Naša vlada mora absolutno vpo-števati, da so sc časi izpremenili do jedra ter da jc zelo nujno, da se čimprej ukrene, kar je neodložno potrebno: Poslati treba v stolice teh dežel sposobne poslanike in atašeje, v katerih bodo imeli trgovci in industrijci svojo zaslombo ob širitvi svojih kupčij. Belgrad, Atene, Carigrad, Praga so mesta, ki prihajajo v prvi vrsti v poštev. Preden se pa ustanove zastopstva, kar ne gre od danes do jutri, mora zvezni svet poslati v tc dežele misije, sestavljene iz osebnosti, ki poznajo naš gospodarski položaj. Dežele, više naštete, naj te misije predvsem obiščejo.
Jakovljev skozi zobe ter zopet krepko in robato zaklel.
»Čemu si vendar tak?« je strogo vprašal rdeči.
»Mihael Evsjejič, mi doslej nismo slišali nobenih takih besedi!« je proseče rekel Šimen. »Kajne, Jakovljev, to si tako...
v žalosti . . .«
Jakovljev se je zravnal, zopet čvrsto stisnil ustna in odločno stal svojim tovarišem nasproti. Samo nosnice so vzdrgeta-vale. —
»Če Malov zve za te tvoje besede, bo vse to ovadil stotniku, in si ugonobljen, Jaikoljev, da ...«, je vplivno rekel rdeči.
»In ti — me ne ovadiš?« je vprašal Jakovljev in se zarežal.
Rdeči je prestopil z noge na nogo, pogledal kvišku in ponovil:
»Ugonobljen ... za take besede ne prizanašajo — brate!«
»Ti boš ovadil!« jc vzkliknil Jakovljev. svojeglavno in zlobno.
»Jaz žc vem, kaj premorem!« je mrko rekel rdeči, »mar meni to ... Jaz sem za svojo osebo odslužil, poleti mc prestavijo v rezervo , . .«
»Mi vsi smo ugonobljcni,« jc kriknil Jakovljev polglasno, a jako. Kai ti je dejal tvoj ujcc?«
- Odnehaj, Jakovljev!« je poprosil Šimen.
C ijli	b;L?:'i <v>..».
Odprli bi naši trgovini nova tržišča, ki nadomestc ona, ki smo jih morali zapustiti vsled vojske, Sodimo, da stvar ne trpi odlaganja in da si mora biti zvezni svet na jasnem o neodložnosti naše današnje opozoritve. Vsak zamujen dan nas oddalji od cilja ter omogoča konkurenci dosegati, kar bi mi sami morali in mogli storiti.«
Tudi pri nas treba, da vlada izvede zadevo, pogovorivši se z interesenti. Ne odlagajmo. Čas poteka nam v izgubo in škodo.
V	Švici, dne 20. maja 1919.
^isnv® iz Bosne.
Sarajevo, 26. maja.
Misel uradniške deželne vlade v Bosni in Hercegovini odklanjajo vse stranke, Uradniška vlada v Bosni bi pomenila isto, kar vlada Demokratske stranke, ker je uradništvo — kakor je bilo že v prejšnjih časih vajeno, klanjati se pred onimi, ki imajo v rokah oblast — žc izpočetka pristopilo Pribičevičevi Demokratski stranki. Ni pa seveda mogoče oporekati, da bi nc bilo uradništva, ki je pristopilo k demokratski stranki iz prepričanja. Program demokratske stranke ni tako vsestranski in izrazit, ko program Ljudske stranke, vendar so pred osnutkom Ljudske stranke v Bosni iskreni prijatelji narodnega in državnega edinstva mogli, saj na papirju, v programu Dem. stranke najti svoje ideje. Danes se vse spreminja. Demokratska stranka izgublja svoj vpliv, ker nosi na svojih plečih odgovornost za napake režima. Tudi dejstvo, da večji del uradništva pripada njenim vrstam, ji škoduje. Z osnutkom Ljudske stranke je zadan Dem. stranki močan udarec od hrvatske strani, ki ga tudi demokratske fraze o »separatizmu« in »fran-kovcih« ne morejo izravnati. Skupina okrog »Narodne Politike« bije že od počet-ka hud boj proti Frankovcem, a danes tudi proti starčevičanskemu »Hrvatu«. Skupina okrog »Jugoslavije« v Sarajevu poživlja v vrste Ljudske Stranke vsakega državljana brez razlike. Zato je prazna bojazen »Obzora«, »Glasa Naroda« ter bednega »Jugoslavcnskega Lista«. S srbske strani križa demokratske račune žilava organizacija srbskih radikalcev.
V	takih razmerah se v Bosni ne bo mogla vzdržati niti takozvana uradniška vlada.
Demokratom je treba priznati, da znajo vrlo dobro izkoriščati svoj položaj v vladi. Njihov dnevnik »Glas Naroda« se tiska v »Deželni tiskarni«, akoravno ta tiskarna po svojih pravilih ne sme tiskati listov političnih strank.
Vsi naši dopisni uradi niso drugo ko reklamni uradi demokratskega kluba. Uradna objektivnost poročanja je sramota jugoslovanskega časopisja. Če eden demokratskih poslancev v Belgradu kihne, ve čez 24 ur za ta "pomembni dogodek že cela Jugoslavija, a za važne sklepe radikalcev in Jugoslovanskega kluba je mogoče izvedeti še le po zasebnih poročilih.
»Slovenec« je že ponovno pisal glede doscljevanja Židov v Jugoslavijo. Tudi drugi listi so o tem važnem vprašanju že pisali. — »Slovenec« z dne 20. t. m. zopet opozarja na nevarnost, ki preti Jugoslaviji od strani Židov, Med drugim piše, kako pohvalno se izražajo Židje o tolerantnosti
naših zastopstev v Budimpešti in na Dunaju. — »Busines, busines,« kakor bi rekel Anglež. Tako je tudi z našimi zastopstvi na Dunaju in drugod: Tisočak tu, ti-j sočak tam, in — »lesa« se odpre . ,, In zaradi teh tisočakov bo narod nesrečen, kajti Žid je nesreča za narod. Povsod nam bo odjedal kruh, kot trgovec, zdravnik, profesor, advokat — in višja uradniška mesta bo zasedel, — Slovenec pa bo zopet hlapec na lastni grudi.
Industrijska podjetja so že itak skoro vsa v židovskih rokah. In veleposestnik in grajščak! Kdo bo? Zopet Žid. Žid povsod: železnice bo gradil, ladje bo tesal, ki bodo vozile slovenske berače v — Ameriko,..
Kakšna nesreča za deželo je Žid, naj navedem na kratko samo dva zgleda:
Pred približno 50. leti se je naselil v Osjeku, glavnem mestu Slavonije, prvi Žid. Hoteli se ga ubiti; zažgati mu hišo. Toda nič se ni zgodilo, Za prvim Židom je prišel drugi, za drugim tretji, za tretjim židovski advokat itd. Židje so med domačini delali razprtije; advokat je služil denar, boben jc pel... Drug za drugim so sc umikali domačini — in danes jc Osijek — židovsko gnezdo.
In Sarajevo! Če greš ob sobotah po mestu, sc čudiš, koliko trgovin je zaprtih. Tu se vidi: Čaršija — židovska; vse večje trgovine in podjetja so v židovskih rokah. In med malim številom odprtih trgovin, je šc veliko židovskih, ker je mnogo Židov, ki so sc »modernizirali« in nc praznujejo sobote.
Nedavno sem bila priča značilnega pogovora: Trije Židje so debatirali v svojem španjolskem jeziku o dnevnih novicah. Na dnevnem redu jc bila napetost med Srbi in Hrvati. »Dobro znamenje za nas,« pravi lastnik trgovine, kjer sem ravno nekaj kupovala. »Če se prepirata Srb in Hrvat, prideta oba k nam (Židom) kupovat.« — »Wo zwci streiten, freut sich der Dritte,« nas jc že Nemec učil.
Torej — nemškega gospodstva smo sc otresli, sedaj nam preti židovsko. Zato pa: pometite čimprej temeljito po naših zastopstvih, potem pa poskrbite za potne liste vsem tistim židovskim pijavkam, ki so se naselile v Jugoslaviji. V c n z Ž i d i ! Jugoslavija naj bo Jugoslavija ne pa — Židoslavija!	Mica Kepa.
M&oduisne „Ktnefsfte stranke".
Niso več novi poizkusi, ustanavljati pri nas posebno kmetsko stranko. Pretekli teden so nas zopet neznani sklicatelji z mogočnimi lepaki po ljubljanskih ulicah pozivali na ustanovni občna zbor samostojne kmetske stranke. V resnici se je zbralo preteklo nedeljo dopoldne na dvorišču pri »Novem svetu« okoli 250 do 300 ljudi najrazličnejših poklicev. — Nekdo jih jc bil naračunal 900, kar je storil najbržc na la način, da jih je smatral za dinarje in jih potem po kurzu 1 : 3 spremenil v krone.
Zborovanje je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora znani liberalni kandidat Franc Zupančič iz Rakovnika in predlagal za predsednika Jakoba Kušarja, ki jc bil seveda tudi izvoljen. Potem ko jc prebral Zuančič svoj spisani nagovor, jc začel predsednik Kušar s čitanjem programa bodoče stranke. Nekega možakarja je to tako zelo navdušilo, da je vzkliknil: »Naj se nauči preje brati, potem naj pride šele stranko ustanavljat!« in je odšel.
Pri programni točki, ki obdelava agrarno reformo, sc je oglasil k besedi ravnatelj
Gustav Pire in predlagal, da naj stranka
pred vsem zahteva agrarno ustavo (?) in odklanja agrarno reformo, češ da je ne potrebujemo in da čas za to ni primeren. Nekaj časa je govoril ravnatelj Pire o novi kmečki stranki kot o »vaši stranki«, potem pa o »naši .stranki«.
V	celoti je program posnetek vseh mogočih že obstoječih programov, K besedi sta se šc oglasila dva Štajerca, ki sta v imenu štajerskih kmetov sporočila pozdrave in zabavljala čez klerikalce, liberalce in Slov, kmetijsko družbo.
Nadalje je prosil za besedo in jo tudi dobil župan iz Most pri Ljubljani, kmet Karpe, ki je v kratkem stvarnem govoru opozarjal zborovalce, da jc le v slogi moč in da je zato škodljivo ustanavljati novo kmetsko organizacijo, ker že itak obstoji dobro organizirana Kmečka Zveza, ki šteje danes že preko 20 tisoč članov. Ko so nekateri zborovalci čuli besede »Kmečka Zveza«, so naravnost zbesneli in padli kot divji po županu s klici »šušterščijanec« in podobno. Niso mu pustili, da bi bil končal svoj govor, ampak so šli v svoji strasti tako daleč, da so ga dejansko napadli in neki »boljši «gospod sc je pokazal tako kulturnega, da mu je še potem, ko je že šel ven s svojo brco hotel pomagati.
Tu vidimo takoj, kdo in kaj so bili zborovalci, ki so pri tem slučaju prav dobro pokazali svoje nazore o svobodi in odkrili svoj pravi program.
Zbralo se je tu nekaj veleposestnikov, kateri se boje, da bi jim agrarna reforma ne zmanjšala njihovih veleposestev. Zato grozijo, da bodo začeli z razrednim bojem agrarcev. Pripeljali so s seboj na shod nekaj krčmarjev, mešetarjev in prekupcev. Pravih kmetov je bilo le malo videti. Za glavnega organizatorja so si zbrali znanega liberalca gostilničarja Lavoslava Bučarja iz Kostanjevice.
Za vso samostojnostjo stranke pa stojijo gotovi botri, ki sc zaenkrat sicer na zborovanju še niso pokazali, vendar so se naknadno že izdali.
DOKAZI S PESTJO.
Kakor poročamo spredaj, se je na ustanovnem zborovanju nove kmečke stranke zgodilo, da so navzočega kmeta, ki je od predsednika dobil besedo, med govorom napadli in ga osuvali. Ta dogodek je vreden, da sc zabilježi v politični zgodovini našega kmeta. Družba ljudi, ki meni, da predstavlja kmeta, se je s tem činom javno in jasno razgalila. To so stare metode izza časa, ko je naša stranka stala v boju za kmetove pravice proti raznim mag-natom in oderuhom. Ti časi so sicer za nami, toda dobro je, da nas je ta dogodek na nje zopet spomnil in nam pokazal, da te vrste ptiči med nami še niso izginili.
V	naslednjem podajamo besede, ld jih je g. Karpe podal na zborovanju ter njegovo izjavo glede dogodkov, ki so sledili govoru:	. .
G, Karpe je na shodu dejal: »Dragi kmetovalci. V edinosti je moč, kmet naj bo v enotni organizaciji, ker sloga jači, nesloga tlači. Ako kmetje ne bodo skupaj držali, bo šlo v prihodnje vse na kmetov račun. Možje, ne vprašam vas nobenega, h kateri stranki pripadate, lc to vem, da ste vi kršeni, torej katoličani. Naj bodo ljubljanski doktorji razkrinkani! Vprašam vas, zakaj se ustanavlja nova kmetska stranka, ker jo imamo žs ustanovljeno ali zato, da sc bomo med seboj tepli in da bodo imeli od tega samo fra-karji in kapitalizem dobiček? Kmetje, premislite!
Te besede sem izgovoril v imenu 20.000 članov Jugosl. Kmečke Zveze. Nato
mi je rekel Gustav Pire, ravnatelj kmetijske družbe: »Prav Imate!« Drugi pa so kričali: »Ven ž njim.« Jaz sem rekel, da je svoboda, a ko sem videl, da so besni proti meni, sem se hotel rešili na oder k predsedniku, pa ni bilo mogoče, podrli so me na tla in suvali z nogami. Povedal sem navzočim, da bodo govorili oni, ki so videli, kako se s suvanjem in zaničevanjem rešuje kmečko vprašanje. Take surovosti nisem še videl, da bi koga radi govora vrgli ven in tako surovo ž njim delali. Jaz vem, da je treba z umom in umskimi dokazi svojo stvar zagovarjati, ne pa s surovostjo, pretepom, vpitjem, suvanjem in grožnjami, Bolj kot sem klical, da zahtevam svobodo govora, tembolj so rjoveli in me suvali. Ali so to dokazi? Bil sem že na nekterih sfho« dih vseh strank, nikjer nisem doživel take surovosti kakor na tem shodu. Živim v ob« čini, kjer imajo soc. dem. veliko moč, ven« dar ž njimi lahko shajam. Ko pa nastopim kot kmet na shodu ljudi, ki pravijo, da ustanavljajo kmetijske stranke, kot govornik, moram z žalostjo ugotoviti, da sem padel med ljudi, ki poštenega kmeta in kmečkega župana pretepajo. Kmetje, sedaj pa sami sodite! Ali se boste pridružili stranki, ki kmeta, govornika tako obdelava? Ali lio-ste šli med ljudi, ki z batinami ustanavljajo stranko? To vam povem: »Danes ne odločuje več moč pesti, ampak moč uma in dela za javnost. Ponosen sem nato, da »d me včeraj zopet potrdili v mojem preprt« čanju. Če sc mora braniti stvar na ta način* mora biti gotovoi slaba.« Franc Karpp' kmet in župan občine Moste.
- ■,! I
Narodno predstavništvo.
SOBOTNA SEJA.
LDU. Belgrad, 31. maja. Današnjo seje
Narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 9.30, nakas sc je odobril zapisnik zadnje seje brez iz* premembe. Zbornica preide na dnevni redi Nadaljevanje debate
o proračunskih dvanajstinah
za mesec junij, julij in avg.jst.
Posl, Ivan P e r š i č (Narodni iklub) pO* udarja, da, govoreč prvikrat v Narodnem predstavništvu, smatra za svojo dolžnosti da kot Starčevičanec, ki še pred devetimi leti ni priznal Srbije, ki je pred letom dn/ pristal na delo za narodno ujedinjenje, iz> javlja svoje zadovoljstvo nad popolnim na/ rodnim ujedinjenjem-ter izrazi svoj potkloa spominu onih, ki so padli za naše oavobo« jenje. (Burno odobravanje.) Proračunska dvanajstine bi mogle, kakor so predložen« biti povod nesporazumu in nezadovotj* stvom v naši mladi državi, in to posebni radi onih členov, ki so vzeti iz redlnegs proračuna in ki so bili predvideni za zakon Govori proti forsiranju centralizma in zak teva, da se v Zagrebu ne omejuje njegoiva kulturna in ekonomska sfera še bolj kakot se je prej. Čudi se načinu, kako indemni* tetna predloga na podlagi proračunskega načrta, ki še ni vsem dobro poznan, stopa v veljavo. Naglaša, da so izdatki nesoraz« merno razdeljeni z ozirom na posamezne pokrajine in povdarja, da Slovenija več ra« bi kakor ima dohodkov. (Medklici pri Slo-vencih. To je separatizem!) Stroški uprave vc v Hrvatski so postavljeni v proračun ministra za zunanje stvari ter je taiko hrvatski ban degradiran na organa ministrstva policije, medtem ko so upravni stroški ostalih dežel zaračunani pod stroški vrhovne državne uprave, Akoravno nima no<
»Ni tvoja skrb ... pa naj ujec ...«
»Ubijalcc si,« je rekel.,,«
»A ti?« jc vprašal rdeči in še enkrat zaklel. Njun spor je postal resnega, raz-vnetega značaja. Pljuvala sta takorekoč drug drugemu v lice s pljunki kratkih, zlobe prekipevajočih besedi. Šimen ni znal pomagati. Obračal je glavo in sočutno cmo-kal z ustnicami.
»Tudi jaz!« je rekel Jakovljev.
»Torej si ti tudi — sodrga ...«
-Uničevalec človeški . . .«
Bratci, naj jct dovolj tega,« jc prosil Šimen.
»Tudi jaz! No?«
»Aha! Kako nioreš vendar potem ...«
»Ni potrebno, bratci!«
Vojaka sta spremljala vsako besedo z robato kletvico in napadala drug drugega. Eden — nezdravo bled — se je ves tresel, drugi je grozno naježil brke, napihoval tolsta, rdečkasta lica in srdito sopihal.
»Malov beži!« je rekel Šimen. »Nehajte, radi Krista . . .«
V istem hipu se je razlcgel v temi preplašen krik Malova:
»Mihael Evsjcjič! Polkne odpirajo...«
Stoj!'- jc rekel rdeči. »Tiho!«
In zakričal jc na vso moč:
Zaprite polkne, hej! Bomo streljali.«
Iz mraka jc prihitel Malov, sklonjen in držeč puško počez. Hlastno ic začel govoriti loveč sapo:
»Jaz se tam ... s temle ,.. ukvarjam .. a oni... odpirajo okno, pa čujem: ,ga vidiš? Pomeri!'... Name so hoteli streljati ...«
»Imajo prav!« je rekel Jakoljcv s temnim glasom.
»Oh, mati.,.«
Malov je hitro prislonil puško k rami, Razlegel se je rezek tresk, prvič, drugič ,.. Vojakovo lice jc bilo bledo, puška v roki se mu je tresla. Bajonet je rezal po zraku, Rdeči vojak se jc tudi postavil poleg njega, napenjal ušesa in utihnil.
»Hc, sodrga!« je potihem rekel Jakovljev in vzpodbudil puškino cev z roko kvišku. Še en strel je jeknil. Rdeči jc brzo spustil puško, zgrabil Malova za ramo in ga stresel.
»Nehaj...«
Malov se jc opotekel. Ko jc videl, da so vsi tovariši mirni, je zmedeno pričel:
»To so ti ljudje! Na pravoslavnega človeka streljajo z okna, na vojaka, služečega prestolu in domovini,,. a?« ♦
»Bojazljivec! Strah tc je,« sc je razvnel rdeči.
Malov sc je zasukai, vihteč roko.
»Ni mc strah .., tudi bojazljivec nisem ,.. Kdo rad umre?« jc zatnrmral in potipal s prstom petelina na puški.
»Sami sebe se bojite ...« jc z nasmehom spregovoril Jakovljev.
Utihnili so, Vsi štirje so nepremično
upirali pogled v žareče oglje ob svojem vznožju. Od vseh strani so jih stiskali kame-niti zidovi in tišina, ki je polna zle slutnje pričakovala nekaj strašnega.
»No?« je rekel rdeči. »Sam ne pojdem po drva. Jakovljev, pojdi . , ,«
Jakovljev je molče podal puško Šimnu in se počasi oddaljil. Malov je pogledal za njim in pogladil z levico puškino cev. Popravil si je čepico in rekel:
»Sam ne znese vsega, kar sem nalo-mil... Gotovo ne!«
Tudi on se je odstranil od ognja s puško na rami. A brž je se obrnil in radostno vzkliknil:
»Celo branjarijo sem razdrl, Bože!« Pri ognju sta ostali dve svinčeni postavi in opazovali, kako se je oglje pokrivalo s sivim pepelom. V tišini je valovil tenki glas Malova. Šimen je pogladil z rokavom puškino cev, nalahno zakašljal in vprašal:
»Mihael Evsjejič! Vidi-li Bog vse to?« Rdeči vojak je dolgo vihal brke, predno je popolnoma uverjen odgovoril:
»Bog — mora vse videti.,. taka je njegova dolžnost...«
Potem se jc popraskal po bradi, stresel z glavo in z očitkom nadaljeval:
»No, Jakovljev, čemu vse to..,? Čemu me žalite za prazen nič? Sem morebiti slabši od drugih, kaj?«
Zopet so umolknili. Tam v temi so škripale, pokale in vdarjale ob tla žagani-ce. Šimen je dvignil glavo in se ozrl v nebo. Bilo je črno, hladno, vse v oblasti' teme...
Vojak je vzdihnil ter otožno in tilid rekel:
»Hm, morda pa ni Boga ,..«
Rdeči vojak je z naporom uprl vanj oči in z debelim glasom zakričal:
»Ne laži!«
In pričel jc grebsti s Škornjem ugaslo oglje na kup. Pa kmalu je to opusti! in se ozrl okrog sebe. Naježil je bike in hripavo spregovoril:
»Treba je spoznati — sem li jaz človeE ali ne ... To je treba spoznati... a potem ...
Umolknil je, ugrizel v brke in se zopet krepko počehal po bradi.
Šimen se je ozrl nanj, povesil oči it. previdno, tiho, a kljubovalno dejal:
»Drugi zopet drugače govore:' ,Ni Ga...'«
Rd^.i ni odgovoril.
Postalo je vedno bolj hladno, Sneg je rchal naietavati in tema >'e — morda zato — postala šc nepremičnejša in gostejša.
V dalji je trepetal čuden ''las, nejasen kakor senca ,.,
]
benega zaupanja v vlado, bo glasoval za načrt. —
Finančni minister dr. N i n č i č odgovarja na razne ugovore, ki so se izrekli tekom debate proti finančni politiki vlade. Vprašuje, kako se more zameriti, da se dvanajstine predlagajo na podlagi novega proračuna, ako se ve, da starega proračuna ni. Neumesten je primer, da imajo nekatere pokrajine več dohodkov, ker se ne more preprečiti, da bodo posamezne pokrajine pasivne. Pri sestavljanju proračuna so bile merodajne potrebe posameznih dežel. Od tega, kar se da kaki deželi ima korist vsa narodna zajednica. Preide na očitanja proti upravi monopolov ter navaja težkoče pri nabavi raznih vrst blaga, ki se kljub vsemu trudu niso mogle nabaviti v toliki meri, da bi se popolnoma zadovoljile potrebe konsumentov. Padanju dinarja napram frankom in drahmam ni kriva finančna politika in vlada, pač pa je temu vzrok zakon v trgovini, da blago pada v vrednosti, ako se stavijo zahteve na zunaj. Priporoča narodnemu predstavništvu, da odobri dvanajstine. —
Posl. B u k š e g (socialist) očita ministrskemu predsedniku, da je hotel omejiti debato, rekoč poslancu Kristanu, da ob-struira. Ministrski predsednik je prešel preko dejstev, ki jih je navedel poslanec Kristan, tako da se zdi, da se je hotel izogniti odgovoru. Poslancu Sušniku od Jugoslovanskega kluba, ki je socialistom odrekal patriotizem radi tega, ker zahtevajo demobi-lizacijo in ne votirajo vladi indemnitete, odgovarja, da je stranka, ki tvori sedanji Jugoslovanski klub do konca leta 1916. delala sama tako, da bi dajala predpise o one moralne sile, da bi dajala predpise o patrijotizmu. O tem bi morala ravno zaradi svoje preteklosti molčati, posebno v enakih primerih, kakor so dogodki na Koroškem, ki so jih izzvali njeni ljudje. (Protesti pri poslancih Jugoslovanskega kluba).
Ministrski predsednik Stojan P r o -t i č odgovarja ■predgovorniku, da ni dal nobenega stvarnega odgovora na očitanja poslanca Kristana, ker sedaj ni proračunska debata, in ker to do sedaj ni bilo v veljavi niti v Belgradu niti v drugih državah. Tak je običaj v vseh parlamentih, ko se govori o dvanajstinah, ter radi tega ne odgovarja na Kristanovo kritiko o vladnem delovanju. Izjavlja pa, da bo vsak minister takoj, ko bo došlo do proračunske debate, odgovarjal na to, kar se bo izreklo proti njegovemu resortu.
Posl. dr, Mehmed Spaho se omejuje v svojem govoru popolnoma na kritiko delovanja bosenske vlade, ki ji očita, da se vmešava v stvari, ki spadajo v kompetenco osrednje vlade. Glasoval bo za dvanajstine.	_ .	•
Zakonski načrt se nato načeloma aprejme s 142 glasovi brez glasov socialistov. Sprejme se tudi predlog, da se preide v debato posameznosti načrta, nakar se določi drugo čitanje za petek. — Predsednik zaključi sejo ob 11.25, ter odredi prihodnjo sejo na ponedeljek ob 16.
Hnpreduuanie na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz poluradnega vira dne 2. junija ob 12. uri:
Naše čete napredujejo.
Glasom »Wiener Allgemeine Zeitung« so radi grozečega napada jugoslovanskih čet oblasti zapustile Celovec. Mesto je pred padcem.
Po drugih dunajskih vesteh so vzbudila katastrofalna poročila iz Koroške veliko pozornost v narodni skupščini. Profesor Angerer je izjavil, da se bo predal Celovec brez boja. Deželna vlada (koroška) je izdala že predvčerajšnjim navodila za slučaj evakuacije mesta in sklenila oddati mesto brez odpora. Smatra se za ugodneje, da zasedejo mesto srbske čete kakor pa kranjski Slovenci.
Poročila iz Celovca 30. maja: Ponoči se je slišal grom topov, ki je proti jutru prenehal. Ker so se pripravljale oblasti, da zapuste mesto, se je polastilo velikega dela prebivalstva razburjenje. Mnogo družin je v velikih skrbeh zapustilo mesto in zbežalo čez Št. Vid. — Jako mnogo Ce-lovčanov je bežalo čez Gornje Štajersko v Gradec. Jugoslovanske čete so dobile znatna ojačenja.
Vse te vesti se priobčijo brez pojasnila.
Italijani in naše prodiranje na Koroškem.
LDU Trst, 1. junija. Italijanski listi živahno komentirajo jugoslovansko vojaško akcijo na Koroškem in alarmirajo javnost proti tej akciji, češ da bi uspeh te ofenzive bil v veliko škodo za Italijo, posebno ako bi Jugoslovani prišli v posest Beljaka in Celovca. Zato kličejo entento, naj nastopi proti tej akciji in ukrene, da se ustavi prodiranje jugoslovanskih čet,
»Giornalc d' Italia« od 30. maja prinaša daljši članek, ki se tudi bavi s tem vprašanjem. Najprej omenja, da dela Jugoslavija največje ovire gospodarskemu razvoju Italije, da hoče n. pr. uničiti ita-
lijansko lesno trgovino, ki je tako lepo cvetela v bivši habsburški monarhiji, in sicer na ta način, da je odpravila vse koncesije za izkoriščanje gozdov v pokrajinah, pripadajočih sedaj Jugoslaviji. Koncesije, ki so jih Italijani pridobili s svojim delom in denarjem ter z vztrajnim bojem proti oviram in nezaupnosti bivše avstrijske vlade. Druge težkoče da so se pojavile v obliki prohibitivnih carin za vse italijanske produkte in s prepovedjo transita po Jugoslaviji za italijansko blago. Skratka, pravi list, ker bodo Jugoslovani prisiljeni odreči se Trstu in Reki, bodo poskušali vse mogoče, da ovirajo gospodarski razvoj teh dveh luk, in to bodo storili tem lažje in z večjim uspehom, ako bodo vse obratne zveze Italije z notranjimi deželami tekle po jugoslovanskem ozemlju. O bistvu stvari same pa izvaja list, da se mora Italija odločno upreti vsakemu poizkusu Jugoslovanov, da bi se polastili Beljaka in Celovca, kajti škoda, ki bi iz tega izhajala, bi bila za Italijo večja nego za Nemško Avstrijo. Je sicer res, pravi list, da pripada odločitev o končnoveljav-ni posesti ozemlja bivše avstroogrske monarhije pariški konferenci, vendar je to le do gotove točke za Italijo dobro jamstvo proti jugoslovanskim spletkam. Italijani morajo na vsak način zabraniti Jugoslovanom, da bi z Beljakom in Cclovcem ustvarili fait accompli; kajti sicer bi bilo spričo velikih protekcij, ki jih uživajo Jugoslovani v Parizu, skoro nemogoče prisiliti jih, da zapuste zasedene točke. Ako znači veliko škodo že dejstvo, da mora ena najglavnejših železniških prog Avstrije, in sicer južna železnica Dunaj—Gradec—Ljubljana—Trst teči čez jugoslovansko ozemlje, bi bilo direktno prava katastrofa za Trst, če bi bila tudi druga železniška zveza s Trstom, in sicer transalpin-ska, obsojena, da se mora podvreči v Celovcu jugoslovanski kontroli, in če bi bila izpostavljena nevarnosti, da bi bila lahko odstrižena od — kakor se izraža list — naših ljubeznivih sosedov. Ker se torej Italija v jadranskem problemu nahaja proti celemu omrežju spletk in zavratnosti, ene nevarnejše od druge, zaključuje list s pozivom na italijanske vladne može, da morajo imeti oči dobro odprte, ne samo da vidijo, kaj se godi na pariški konferenci, nego tudi spletkarjenje, ki se vrši na italijanski meji.
Slouensko Prehmurše u nemških rokah.
Radgona, 1. junija. (Izvirno.) Po semkaj došlih vesteh je bila v petek ob 13. uri v Murski Soboti na slovesen način proklamira-na priklopitev slovenskega Prekmurja k Nemški Avstriji. Meja se je takoj odprla in se izvažajo že danes velike množine živil iz Prekmurja proti Gradcu. Ta drzen nemški manever je povzročil znani advokat dr. Obal v Murski Soboti. Zatrjuje se, da so boljševiški sovjeti v Prekmurju odstopili in so prevzeli upravo meščanski krogi, na čelu jim dr. Obal. Zadnji čas je, da Jugoslavija prekriža nemške mahinacije in zasede Prekmurje.
LDU Budimpešta, 31. maja. (CTU) Ogrska vlada je poslala nemško-avstrijskemu tajniku Bauerju noto, v kateri pravi: Ravnokar smo prejeli brzojavno poročilo, da so proti-revolucionarji z avstrijskimi častniki na čelu vdrli v Prekmurje in proglasili sovjetsko vlado ogrsko za odstavljeno. Ukrenili smo, kar je treba. Kaj namerava Nemška Avstrija storiti proti tem častnikom?
• • •
Prekmurski Slovenec nam piše: Vest, da se je slovensko Prekmurje priklopilo Nemški Avstriji, ni ravno nepričakovana. Ko so Prekmurci v začetku meseca maja t. 1, skušali z vstajo vreči boljševiški direktorij v M. Soboti in se priklopiti Jugoslaviji (kar so tudi majorju Reverdy-ju povedali), je N. svet za Prekmurje prosil pomoči in deželni vladi v Ljubljani med drugim naznanil, da bo prisiljen taiste iskati pri Nemški Avstriji, ki jo je obljubila, če Jugoslavija ne bi mogla pomagati. Prekmurci pomoči sicer niso dobili, kljub tei iu od Nemške Avstrije ofi-cijelno niso vendar ničesar prosili.
Nemci so gotovo prišli v Prekmurje s soljo, vžigalicami in podobnim. Prekmu-rec, ki uživa že več mesecev neslano hrano in mora iti, če hoče zakuriti, do tretjega, četrtega soseda z loncem po žerjavico, se gotovo ne brani novega gospodarja; voditelji ljudstva so pa itak internirani. Seveda Nemcev ni gnala mogoče ve-likodunšost, Prekmurcem s soljo pomagati, temveč predvsem prazen želodec.
Mažari so imeli Prekmurje tako dolgo v svojih rokah, ker jim ga nihče ni poskušal vzeti. Pravijo, da bi Jugoslavija Prekmurje že zasedla, če bi ga hotela sploh zasesti; Radgono da hoče imeti in je zato tudi nc pusti iz rok, Mcdjimurje da , hoče tudi imeti, in ga je zato tudi zasedla, na Prekmurje da sploh ne misli. Kakor rečeno, so Ogri Prekmurje obdržali, ker jim ga nihče ni jemal. Bela Kun je vendar satn izjavil, da sc Ogrska odpove neogrskim
pokrajinam, ki jih odstopi sosednim državam! Da se je v Prekmurju organiziralo vojaštvo za brambo, to je zasluga prote-stantovskega profesorja teologije dr. Obala (Slovenca), ki ima v komitatu Vas (pred kratkim je bil še nadžupan komitata) velik vpliv in pa delo madžarona-boljševika Tkalca, ki je bil preje nadporočnik. Vojaštvo je pa bilo vsak dan pripravljeno, da položi orožje. V ta namen so poslali meseca maja, ko se je bližal izbruh vstaje, deputacijo iz M. Sobote v Doklcžovje, misleč, da bodo Jugoslovani tam vpadli. Ker do tega ni prišlo, je ostalo pri starem, dokler niso sedaj Nemci prišli.
Hudo nam je, da so Nemci prej spoznali ugoden položaj za zasedenje kakor Jugoslovani. Kakor je ta priklopitev Prekmurja Nemški Avstriji le začasna, bo Nemcem dala vendar priložnost za rekvizicijo žita in živil, s čimer so umevno takoj pričeli.
Ubogi Prekmurci! Kaj vse bo še prišlo nad vas, preden boste osvobojeni?
J. G.
Brfap* SHS.
Goriškim vrtnarjem.
LDU Beograd, 1. junija. V okolici Novega Sada in Beograda se bo razdelila zemlja vrtnarjem iz Goriške. — Za izplačevanje haka zahteva ministrstvo za agrarno reformo 20 milijonov dinarjev, za stroške reguliranja, naseljevanja in kolonizacije pa pol milijona dinarjev.
Petrolej za Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 31. maja. Na poti so velike količine petroleja iz Amerike za našo državo. Prva pošiljatev je že došla na Reko. Hrvatska dobi za svojo potrebo 140.000 sodov, ki se bodo razdelili na posamezne občine.
Skupščina podružmh organizacij v Belgradu.
LDU Belgrad, 31. maja. Naš zastopnik na mednarodnem zadružnem kongresu v Londonu g .Avramovič se je vrnil v Belgrad. Skupščina vseh zadružnih organizacij kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev bo 14. junija v Belgradu ter bo g. Avramovič ob tej priliki poročal o pomoči angleških gospodarjev našim poljedelcem.
Italijani v Dalmaciji.
LDU Split, 1. junija. (DDU). Danes so bile zavezniške vojne ladje v splitski luki okrašene z zastavami, ker so sodelovale pri narodni svečanosti ob praznovanju razglasitve italijanske ustave. Italijanske vojne ladje v luki so pripravljene, da jih bodo po odrejenem načrtu fotografirali. Iz italijanskega vira doznavamo, da bodo te fotografije razposlali italijanskim ilustriranim listom kot dokaz, da je Split italijanski. Poleg tega izide v italijanskem tisku članek o cvidentnosti Splitovcga italijan-stva. V vsem okupiranem pasu se vrše slavnosti dalmatinskih italijanašev in italijanskega vojaštva ob grmenju topov in izvešenju zastav. Jugoslovanske hiše so Italijani šiloma rekvirirali in razobesili na njih zastave. Jugoslovansko prebivalstvo vseh okupiranih krajev se je odločilo, da ostane pasivno in se okiti z jugoslovanskimi kokardami kljub Millovi prepovedi. Prebivalci Zadra in Šibenika pa sc bodo šetali skupno na odrejenem prostoru daleč od Italijanov, da molče • manifestirajo za narodno ujedinjenje in protestirajo proti nasilni združitvi z Italijo.
Pazna poročila.
Italijanski dolgovi rastejo.
LDU Trst, 1. junija. Znani italijanski veščak v narodnem gospodarstvu Luigi Einaudi je na podstavi uradnih podatkov sestavil pregled državnih dolgov Italije po stanju z dne 31. oktobra 1918, torej v času tik pred sklepom premirja ter po stanju dne 31. marca 1919 in uspeh svoje raziskave priobčil v »Corriere della Sera« z dne 30. maja t. 1. Iz tega pregleda izhaja, da so italijanski državni dolgovi v petih mesecih premirja narastli za skoro deset miljard lir, torej do višine, ki po Einaudi-jevih besedah vzbuja strah. Če se ne pre-okrcne krmilo, pravi Einaudi, in sc državna ladja nc usmeri drugam, dospe neizogibno v propast.
Socialist Haase in mirovni pogoji!
LDU Lyon, 1. junija. (Brezžično,) Vodja neodvisnih socialistov, Haase, je imel pred kratkim v Berlinu govor. Izjavil je, da so mirovni pogoji entente pravični in da jim samo brezvestnost more odrekati pravičnost. Kar se tiče odgovornosti za izbruh vojske, je njegova stranka neštetokrat opozorila Bethmann-Hollwega in Hertlinga, da li ne razumeta, da mora njuna politika imperialistične vojske in borbe do zadnje kaplje krvi dovesti do splošnega obubožanja in do razsula.
Razno.
LDU Milan, 1. junija. (Brezžično.) Z Dunaja sc poroča: Poslanec Kraft odpo-
tuje v St. Germain kot načelnik nemško-avstrijski delegaciji dodeljene finančne komisije.
LDU Milan, 1. junija. (Brezžično.) Iz Rima sc poroča: Vrhovno poveljništvo je prepovedalo v vsem zasedenem ozemlju rabo železnega, bakrenega ali nikljevega drobiža.
LDU Milan, 1. junija. (Brezžično.) Iz Rima se poroča, da je bil s posebnim odlokom ustanovljen časten znak za matere v vojski padlih vojakov.
LDU Milan, 1. junija. (Brezžično.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Bamber-ga, da je bavarska vladna kriza rešena ter da je sestavljeno koalicijsko ministrstvo. Ministrski predsednik Hoffmann ostane tudi nadalje na svojem mestu in bo v ponedeljek predložil deželnemu zboru program nove vlade
Politične novice«
Vodstvo V. L. S. za Ljubljano.
Snoči so ljubljanski krajevni odbori sestavili vodstvo V. L. S. za Ljubljano. Načelstvo sestoji sledeče: Načelnik g. Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani, podnačelnik in blagajnik g. dr. Pavel Valjavec, odvetnik v Ljubljani, tajnik g. Ivan Gostinčar, stavec v Ljubljani. Somišljeniki in somiš-Ijenice naj se obračajo v vseh strankinih zadevah na tajništvo V. L. S. v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje.
+ Pri ustanovnem zborovanju »Samostojne kmetijske stranke« so bili razen bivšega posl. S. L. S. Demšarja in podnačel-nika »Jugoslovanske Kmetske Zveze«, ki so ga ven vrgli, navzoči le pristaši bivše »Narodne napredne stranke« in somišljeniki dr. Ivana Šušteršiča. Sedaj nam je razumljivo, zakaj »Slov. Narod« tako toplo pozdravlja ustanovitev te stranke in se tako iskreno veseli, da je bil župan iz Most »po kratkem prerekanju postavljen na hladno.«
-f Iz Banjaloke pri Kočevju. 18. dan
meseca maja t. 1. pomeni za našo občino velik korak naprej. Ustanovila se je Kmet-ska zveza. Gospod poslanec Škulj nam je v poljudnem, jasnem govoru pojasnil naš sedanji zunanji in notranji položaj in dokazal, da je le v združenju moč. Vsi stanovi se združujejo, ali naj mar kmet — največja moč države ostane nezdružen?. Navdušeno mu jc pritrjevala množica ljudstva, zbranega v šoli. Sprejele so se že znane resolucije in tem še dodala ta, da se naj pri morebitni izpeljavi železniške proge Kočevje—Reka vlada ozira na koristi posameznika, kajti čujemo, da nekdo v tej zadevi močno dela za svoje lastne interese. H Kmečki zvezi je pristopilo takoj 100 gospodarjev in gospodinj, drugi pristopijo tc dni in si tudi izvolilo odbor, kateremu načeluje Marinč Anton, zaveden kmet iz Rajšel št. 5.
f Dr. Ivan Tavčar je napisal v sobotni številki »Slovenskega Naroda« uvodnik Za kulturo in človekoljubje«, ki je zelo mirno, lepo in modro pisan. Med drugim pravi: »S tem sem hotel povedati, da se »Slovenski Narod« v bodoče ne bo več udeleževal puste, na vse strani nevredne, v vsakem oziru nedostojne in skozi in skozi surove gonje, ki nas ponižuje ..,« Nadalje: »Naš list bode od sedaj naprej zapustil steze s popularno slavo ovite kričave surovosti, najsi je to naši javnosti všeč ali ne!« Ali: »Naš list od danes naprej ne bo prinašal nikakih vesti več, katere bi količkaj kazale na kakšno denuncijanstvo.« — »Le s težavo smo se prigrizli do prepričanja, da je vsakega glasila prva dolžnost — dolžnost dostojnosti.« — Tavčar sklepa: »Zadnjih napadov na našega zunanjega ministra Trumbiča, kakor tudi napada na starega Pašiča, kojega ime bo vzlic njegovim hibam v zgodovini Jugoslovan, stva na odličnem mesiu zapisano, in sicer v dobi, ko o nas, člankarjih, živ krst ne bo vedel, da smo bili kedaj na svetu, — upravni odbor »Narodne tiskarne« nikakor ne more odobriti ter jih obžaluje, posebno ko vidimo, kak kapital kujejo iz tega nasprotna hrvatska glasila. Toliko za danes — rzprava na tem polju pa še ni končana!«
-f- Italijani zapuščajo Čehoslovaško. »Corriere della Sera« objavlja vzroke, zakaj je general Piecione z italijansko vojaško misijo zapustil Čehoslovaško. Piecione in njegov štab sta 20. decembra došla v Prago z nalogo, da organizirata čeho-slo-vaško vojsko. Na čelu generalnega štaba bi po takratnem dogovoru moral biti Piecione. Za hrbtom Italijanov pa je čehoslo-vaški minister za zunanje stvari dr. Beneš sklenil s Clemenceaujcm in maršalom Fo-chom dogovor, na podlagi katerega jc bil poslan v Čehoslovaško francoski gcne>\-< Pelle s štabom. Piecione, Pelle in čehoslo-vaška vlada so se sporazumeli o delitvi kompetence obeh tujih generalov. Kakor se pritožuje »Corriere della Sera«, so pa bili Italijani kmalu zapostavljeni ter kompetence generala Pclleja razširjene. Končno jc sledilo tudi imenovanje šefa generalnega štaba, in sicer generala Pelleja. Užaljeni Piccionc je nato podal svojo ostavko. List vidi vzrok zapostavljenja
Pieciona deloma v tesnih zvezah Čehoslovaške z Jugoslavijo, ki so seveda morale ohladiti čehoslovaške zveze z Italijo, na drugi strani pa stremljenje Francozov, združiti Čehoslovakc, Jugoslovane in Po-
Lubljanski dopisni urad poroča dne 3. t, m. ob pol 1. uri zjutraj poluradno:
Naše prodiranje se razvija uspešno. Zavzeli smo Št. Pavel in Št. Jurij, Sovražnik se umika v neredu.
Naši letalci so s strojnicami obstreljevali umikajoče se sovražne kolone, sestavljene iz pehote, topništva, avtomobilov in am prizadeli velike izgube.
Potrjuje se vest, da jc pri sovražniku vsled stalnih porazov nastopila panika. Eden naših oddelkov je ujel tri častnike in l 91 mož, zaplenil cn gorski top, 15 strojnic, |
Dnmne novica.
—	S. k. ak. starešinstvo vabi svoje žlane na zborovanje, ki se vrši v Ljubljani na binkoštno nedeljo, 8. junija 1919. Spored: Ob 9. uri sv. maša v jezuitski kapeli za padle tovariše starešine in akademike; daruje dr. Gnidovcc. Ob pol 10. uri občni zbor v hotelu Union (v srebrni dvorani, I. nadstropje) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo odbornikov. 3. Izpremcmba pravil. 4. Določitev članarine. 5. Volitve. 6. Slučajnosti, Posebna vabila se nc bodo razpošiljala. Dobrodošli tudi tovariši iz naših akade-mičnih društev! — Ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela Union prijateljski sestanek za naše starešine, akademike in od njih povabljene goste. — Prof. Rcmcc, predsednik.
—	Umrl je v Pragi g. Rudolf Franke, kaznilniški preglednik in kapetan v če-ško-slovaški vojski v 38. letu življenja vsled posledic vojne, N, v m. p.
—	Dr. Korošec in belgrajski maturanti. Klub belgrajskih maturantov je izvolil za svojega pokrovitelja min. podpredsednika dr. A. Korošca, ki je pokroviteljstvo tudi prevzel in obljubil, da bo skrbel za klub. Klub belgrajskih maturantov jc tudi sklenil, da priredi potovanje v. Zagreb, Ljubljano, Dubrovnik, Mostar in Sarajevo.
—	Poverjeništvo financ za Slovenijo In Istro v Ljubljani se uljudno prosi, da bi se imenovanja v finančni straži, katera so se baje že pred 6 tedni izvršila, razglasila v uradnem listu, oziroma v časopisju, kakor je to običajno pri drugih oblastih.
—	Podružnica »Slomškove zveze« za litijski okraj ima svoj občni zbor v četrtek 5. junija ob pol treh popoldne v Ljubljani v Ljudskem domu, Strcliška ulica (II. nadstropje), Pri tem bo predaval nadučitelj Fort. Lužar o načrtu za reformo šolskega zakona.
—	Dravinjske doklade učiteljstvu,
Belgraiska Pravda« poroča 30. maja: Na zadnji seji ministrskega sveta je sklenil, da se draginjska doklada izplačuje tudi učiteljem v novih krajih. Položaj- učitelj-stva v novih krajih ni urejen. Zakonski predlog o izenačenju pravic učiteljev Srbije in novih krajev še ni gotov in dokler se definitivno nc reši, bodo uživali draginj-sko doklado kakor v Srbiji tudi ostali učitelji.
—	Nova pomorska akademija. V Dubrovniku se otvori konccm avgusta nova pomorska akademija, v katero se bodo sprejemali dijaki z dovršenimi gimnazijskimi študijami. Učna doba bo trajala dve leti.
—	Iz Tržiča, Občinski odbor je svoječasno na predlog g. župnika sklenil napraviti meščansko šolo. Višji šolski svet v Ljubljani je tozadevno prošnjo odobril. Na praznik Vncbchoda so sc zbrali v občinski pisarni odbori sodnega okraja tržiškega pod vodstvom okrajnega glavarja g. .Schit-nika iz Kranja, razmotrivali to vprašanje in glede vzdrževanje nameravane šole. Vsi povabljeni odbori so sc izjavili v pri-trjevalnem smislu. Stvar je v najboljšem teku in je upati, da bo omogočeno žc z novim šolskim letom otvoriti prvi razred meščanske šole, kar bo velikega pomena za naš obrtni in delavski okraj. — Ameriška misija jc privzela tudi naš trg med one kraje, ki bodo deležni ameriške podpore, ki se bo dajala otrokom do 14. leta v živilih. V dnevnem zavetišču bo dobivalo nad 500 otrok zajtrk in popoldne južino.
—	Užitninskim uradnikom na štajerskem. Sestanek užitninskih uradnikov sc vrši dne 8, junija 1919 (ne 4. junija kakor se je pomotoma naznanilo) na binkoštno nedeljo, ob 10. uri v Narodnem domu v Celju. Pridite v obilnem številu.
—	Našim mladeničem in dekletom pošiljajo mnogo pozdravov s Koroškega "sledeči fantje: čet. Lavrič Jakob, Loški
ljake v skupen blok proti Nemcem, vsled česar so se delale Čehoslovakom v Parizu velike obljube. Končno predbaciva »Cor-riere« Pellcju, da jc pristaš protiitalijan-ske politike Allizejeve-
450 pušk in mnogo streliva za havbice in gorske topove.
Nemci so zaprosili za premirje in poslali delegacijo štirih članov in sicer konzula v nemškoavstrijskem zunanjem ministrstvu Maksa Hoffingerja, ritmojstra dr. Jakoba Reinleina, generalštabnega podpolkovnika Sigmunda Knausa in majorja Josipa Haierja. Ukazano je, da se ta delegacija prepusti skozi naše predstraže. V najkrajšem času se bodo stavili tej delegaciji naši pogoji za ustavitev sovražnosti.
potok; des. Pešec Ivan, Brest; des. Osmak Jožef, Osilnica; des. Koder Jakob, Gorju-še; str, Čuden Peter, Gorjuše; str. Korošec Ivan, Gorjuše; str. Smrtnik Anton, Horjul; Vozel Franc, Kresnice; Gačnik Mihael, Mokronog; Petrovč Jakob, Polhovgradec.
—	Učitelji se ne sprejmejo v aktivno
vojaško službovanje. Ministrski svet je sklenil, da se rezervni častniki, ki so po poklicu učitelji, ne sprejemajo v aktivno službovanje in se bodo vsled tega vse tozadevne prošnje odklonile.
—	Za koroške slovenske begunce je poslalo šolsko vodstvo v Jarenini potom "■Sklada za vojne vdove in sirote« v Mariboru 1002 K. Hvala plemenitim darova-teljcm za lep čin usmiljenja.
—	Tehniško-visokošolski tečaj. Deželna vlada jc odobrila po kuratoriju za začasni visokošolski tečaj od slušateljev pobirano matrikulačno takso. Odklonila pa je pobiranje kolegnine za ta tečaj.
—	Akademičnemu društvu »Prepo- i rod« na Dunaju je za vodstvo in vzdrževanje društvene »jugoslovanske menze« deželna vlada za Slovenijo dovolila enkratno podporo.
—	Begunka z Goriškega, absolven-tinja trgovskega tečaja, vešča knjigovodstva, stenografije, strojepisja in vseh pisarniških poelov, išče primerne službe. Pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubliani.
—	Najden je bil na cesti od Ljubljane do Št. Vida zlat prstan. Dobi se na Poljanah št. 1.
UuhSianske novice.
lj Na Rožnik pohitite prijatelji narave. Za četrtek 5. junija ob pol šestih zjutraj preskrbi prosvetno društvo za frančiškansko župnijo ali za kolodvorski okraj društveno sv. mašo v prijazni ecrkvi na holmu. Pel bode društveni pevski zbor. Na veselo svidenje, ljubitelji prirode! — Odbor.
lj Odborova seja šentjakobskega prosvetnega društva se vrši v sredo, dne 4. junija ob 8. uri zvečer. Radi važnosti seje prosimo polnoštevilnc udeležbe,
lj Katshetski sestanek bo v sredo, dne 4. junija ob 5. uri. 1) Kateheza o Cerkvi; 2) Važna dušnepastirska zadeva.
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk vabi vse članice k predavanju, ki bo v torek, 3, junija ob pol 8. uri zvečer v Alojzijevišču, Poljanska cesta. Predava gospa doktorica Pi-skernik. Pripeljite obilo novih članic v našo Zvezo!
lj Članicam Slovenske ženske zveze. V sredo, 4. junija, zvečer bo predaval v opernem gledališču najodličnejši srbski, dramatik g. Branislav Nušič o »tragediji srbskega naroda« tekom sedmih vojnih let, G. Nušič, ki je stal ves čas sredi strašnega viharja, poda avtentično sliko bojev in zmag, ki so prinesle končno svobodo tudi Slovencem ter rodile ujedinjenje troimenega naroda. Vabimo nujno vse članice naše ženske organizacije, da sc predavanja mnogoštevilno udeleže.
lj »Društvo tehnikov v Ljubljani « ima odborovo sejo v sredo, dne 4. junija t, 1. ob 20. uri zvečer.
lj Ljubljana v 1. razredu aktivitetnih doklad. Uvaže vanje okolnosti, da je 1, Ljubljana glavno mesto, 2. da so bile stanarine v Ljubljani od nekdaj tako visoke kakor v mestih z do 80.000 in več prebivalcev, in da 3. isto velja glede cen za ostale življenjske potrebščine, je deželna vlada v sporazumu z delegatom finančnega ministrstva sprejela osnutek naredbe, s katero se uvršča mesto Ljubljana v 1. razred aktivitetnih doklad.
lj Pevska zveza »Ljubljana« je otvo-rila v nedeljo 1. t. m. vrsto svojih izletov, ki sc bodo prirejali vsaK mesce po enkrat. Naša prva pot je bila na Šmarno goro. Ču-
tili smo potrebo, da se predvsem poklonimo Materi božji ter jo zaprosimo njenega materinskega varstva. Strma pot čez gornjo Kuhinjo se je pač marsikomu zdela preutrudljiva, toda divni razgled na vrhu nas je bogato odškodoval za ta napor. Ob 9. smo se zbrali v Marijinem svetišču na Šmarni gori, kjer je imel kanonik dr. Ki-movec krasen nagovor. Pri sv. maši, ki je sledila nagovoru, je pel naš mešani zbor. Po kratkem odmoru, ki ga je moški zbor izpolnil z lepimi pesmimi, smo se podali na pot proti Medvodam, Med potoma smo imeli v Pirničah pete litanije. Krog pol 16. ure smo dospeli k Tonetu v Medvodah. Tam se nam je pridružilo več naših ljubih prijateljev iz Ljubljane, ki jim je bila Šmarna gora previsoka. Razvila se je prisrčna prosta zabava. Naši pevci so .bili neutrud-ijivi. Čez hrib in plan so se neprenehoma razlegale naše slovenske in hrvatske pesmi, Čist planinski zrak nam je širil prsi, lepa pesem nam je ogrevala srce, pozabili smo na vse skrbi ter bili srečni med svojimi. Prehitro je došel večerni vlak, ki nas je popeljal nazaj v Ljubljano,
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Podlcsnik, bivši čevljar, 82 let. — Ivana Gregurka, služkinja, 54 let. — Sestra Teofila Dziad-zija, usmiljenka, 34 let. — Nada Bcrčič, hči železn. nadsprevodnika, 5 mesecev. — Marija Eržišnik, vdova umirovljenega železn, sprevodnika, 55 let. — Rudolf Pro-sen, rejenec, 3 dni. — Terezija Štajer, dni-narica, 71 let. — Alojzij Verbič, trgovec, 34 let. — Cecilija Bogataj, zidarjeva žena, 40 let. — Anton Hribar, posestnikov sin, 15 let, — Marija Verbic, hči profesorja, 4 leta. — Elizabeta Šušteršič, zasebnica, 58 let. — Frančiška Flere, žena poštnega ravnatelja, 54 let. — Tomaž Jankar, sluga Mestne hranilnice, 40 let.
lj Služba hišnika. Na ljubljanskem gradu se sprejme takoj hišnik, ki bi poleg drugih del opravljal tudi krave proti dobri plači in prostemu stanovanju. Oženjeni prosilci z majhno družino imajo prednost. Oglasiti sc je v gospodarskem uradu mestnega magistrata ob uradnih urah.
ZA NAŠE MEJE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) '
m Belgrad, 2, junija. Povodom inicija-tive, ki jo je dal Narodni klub, naj parlament sklene potrebne ukrepe za nadaljnje svoje korake v svrho obrambe in varstva naših mej, se je predlagalo, naj sc naš parlament obrne naravnost na parlamente ententnih držav, da naj vplivajo na svoje vlade, da ovržejo londonski dogovor. Na to je došel odgovor naše delegacije iz Pariza, da se takega koraka ne želi, ker bi moggl izzvati protiakcijo italijanskega parlamenta ter bi se naše vprašanje še bolj poostrilo.
IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 2, junija. V zadnji seji parlamenta je bilo nemalo senzacij. Socialist Anton Kristan je predbacival demokratu Juraju Džamonji, da je vojni liferant, na kar je Džamonja molčal. Obenem je posl. Kristan trdil, da je demokrat dr. Rihard Kraut dobavljal vžigalice za štirikratno ceno, dasi je bilo ponudnikov s štirikrat manjšo ceno. Demokrati so to ves čas brez ugovora poslušali,
V SPOMIN POKOJNEMU POSLANCU FR, KUFRINU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 2. junija. Narodni klub je z ozirom na vest, da je umrl poslanec Fr. Kufrin imel sožaijno sejo. Posl. Kufrin je bil eden najstarejših pristašev Starčevi-čeve stranke prava.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 2. junija. Kakor se čuje, bo izstopil iz Pribičevičevega kluba, bivši državni poslanec na Dunaju za Boko Ko-torsko, dr, Vukotič, ki se nagiba k radi-kalcem.
SNUBITEV STARČEVIČANCEV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 2. junija. Iz frankovskih krogov se doznava, da jc pred nekoliko tedni dr. Svetozar Rittig posetil dr. Horvata ter ga skušal pregovoriti, da bi sc stranka prava odnosno ostanki Frankovc stranke fuzijonirali s Starčevičansko stranko. Pravijo, da dr. Horvat ni hotel pristati na to ponudbo ter da je izjavil, da noče več sodelovati v javnem življenju.
RAZDOR V SRBSKI RADIKALNI STRANKI?
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 2. junija. Demokrati širijo v Belgradu vest, da jc v srbski radikalni stranki nastal razdor.
IZ BOSNE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 2. junija. Šc mcscca aprila sc je poročalo, da sc dr. Nikola Mandič in dr. Jožo Sunarič pogajata ^ bosenskimi
srbskimi radikalci. Sedaj se javlja, da je dr, Jožo Sunarič izjavil, te dni pred več osebami, da hoče dr. Nikola Mandič osnovati svojo posebno stranko.
m Sarajevo, 2. junija. »Glas Naroda« javlja, da je Narodni klub delegiral dr, Šurmina za pogajanja s srbsko radikalno stranko.
m Belgrad, 2. junija. »Narodni klub« hoče organizirati svoje pristaše v enotni stranki pod naslovom »Hrvatske narodne zajednice«. Na ta način hoče mistificirati javnost v Bosni, kjer obstoji pod tem imenom popularno kulturno-gospodarsko društvo. Oče te ideje je dr. Jožo Sunarič.
TISKOVNA VEST.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 2. junija. Dne 8. t. m, prične izhajati v Belgradu list »Tribuna«, ki je izhajal že pred vojsko in ki ga bo urejeval g. Dimitrijevič.
MAŽARSKI NAPADI NA SLOVAŠKEM.
LDU Praga, 31. maja. (ČTU). Na Slovaškem napad^) Madžari z velikimi silami. Naše čete drže Parkany in gričevje med Ipolo in Ostrogonom. Izpraznili smo Lučenc.	.
LDU Praga, 1. junija. (ČTU). Severovzhodno od Miškolca so Madžari napadli z veliko ljutostjo. Na nekaterih mestih smo napredovali ter dobili nekaj ozemlja, toda morali smo izprazniti Parkany-Nano.
Aprovizacija.
a Amerikanska akcija za priboljšek prehrano otrok do 6. leta. I. in II. uradniška skupina dobi izkaznice za otroke do 6. leta v mestni aprovizaciji na Poljanski cesti št. 13 po sledečem redu, in sicer: I. uradniška skupina dne 3. junija od 8. do 12. ure in II. uradniška skupina dne 3. junija od 3. do 5. ure popoldne. — Stranke morajo prinesti s seboj izkaznico I. ali II. uradniške skupine in poleg tega a) za otroke do 3. leta zeleno izkaznico za zdrob in b) za otroke od 3. do 6. leta dokazilo (krstni izpisek), da otrok ni manj kot tri leta in ne več kot 6 let star.
a Revni otroci do 6. leta iz Most in Viča ne bodo dobili izkaznic pri mestni aproviza-tiji, temveč na Viču pri patronatu Vincenci-jeve družbe in v Mostah pri šolskem vodji gosp. Orehku.
Prosveta.
pr Golarjev »Rožni grm«,1 Pred devetimi leti je izšla prva knjiga Golarjevih' pesmi: »Pisano polje«. Dasi se je v njej že tedaj precej jasno odražala njegova pesniška osebnost, vendar je bilo v oni zbirki še nekaj pesmi, ki so bile zložene pod tujim vplivom. Golarjev duh je prezdrave in premočne narave, da bi se dolgo naslanjal na druge, on je hitro našel samega sebe. Prej mestoma nejasno določene meje njegovega »pisanega polja« so bile kmalu globoko odčrtane od sosednjih njiv in dobile stalne mejnike ... In postal je Vcetko Golar takšen gospodar, tako trden kmet, kakršnemu ni para med nami in kateremu je le veleposestnik Župančič kos. Na enem najbolj vzvišenih mest svojega »pisanega polja« pa je očka Florijan zasadil lep, košat »Rožen grm«. Več let ga je gojil: čistil, obsipaval, in polival. In zdaj je zacvetel ta »Rožni grm« — ljudem na radost, gospodarju na slavo. — Golar, je čisto naroden pesnik: naroden po obliki, naroden po vsebini, naroden po duhu, ki veje iz vseh njegovih pesmi. Mnogo njegovih umotvorov je takšnih, da bi mislil čitatelj, da ima pristno narodno pesem pred seboj, ako bi ne bilo Golarjevega imena pod njo. (Deviška, Narodna, Oj polje, polje ..., Kmečka svatba, Pelin — roža, Vijola). — Način izražanja in slog x petmih sta pa pristno Golarjeva.
»Sadila sem lilijo, beli cvet, sadila sem rožmarin mladih let...«
(Deviška.)'
Tako povedati, kakor pove on, ne more nikdo drugi. Le prečitajte: Sveti Gregor, Solnce in škrjanček, Ircnij, O kresu, Grozdek gre k maši!, Gre pomlad —, Veselje, Zemlja prisega ..., in pritrdite mi, Golar je pevec prirode v njeni vsakdanjosti, No, ta vsakdanjost se spremeni pod peresom umetnika v nekaj novega, poseb nega, v nekaj čisto prazničnega.
... in mlado jutro gre s planin, svat vilinskega pira.
(Jutranje zdravje.)
Na obzorju zlato njivo
orje solnce, seje dan.	(Sejalec.)
Prikričal iz goric jc škorec, pcpclnih las in pisan v pas jc ščinkavec zavriskal z jas čez griče na veseli dvorec. In pcvcc kos
dospel jc bos — (Sveti Gregor.)
Ozračje, cvetlicc, drevje, žuželke, ptiči, vse živi pri njem življenje človeka. Kakor
Murn tako tudi Golar opeva slovenskega
■ - ■
' F. Golar: Rožni grm. V Ljubljani 1919, Založila Tiskovna zadruga'..
Št. Paoel zavzet. - neme! prosili za
premirje.
Jimeta in njegovo življenje. Razlika med njima jc pa taka, kakor je med kmečko oblečenim slabičem - meščanom in pa gorenjskim kmetom - korenjakom. Murnove kmečke pesmi so mehke in nežne kot ajdov cvet, zračne, brez trdih tal pod nogami; zdi se ti, da jim škoduje že najsla-bejSi planinski veierček, da jih uniči najmanjša slanica. A Golarjeve? Samo življenje in zdravje in moč jih je! Toliko življenjske sile je v njih, da postanejo večkrat na videz celo nekoliko prepoltne, premesene. (Deviška, O kresu, Gozdna, Pesem o devici Peregrini, Kam si šla?) Ti končni akordi — v katere izzveni večkrat pesem — so tudi nekaj čisto Golar-jevega. Pelin-roža, Pesem o liščkih, Gre pomlad —, Begunčeva pesem, Gospa Sveta, Bonaparte in Bojna pesem... so prekrasni odmevi iz dna pesnikove duše: odmevi trpljenja od pretekle dolge in strašne vojne, katere težo je pesnik sam na svojih plečih čutil, odmevi radosti poznejšega osvobojenja izpod tujega jarma in odmevi žalosti, boli in hrepenenja po rodni zemlji, katere se je spet polastil nena-sitljivi tujec. Notranje lepote te pesmi ni mogoče opisati, užil jo bo le ta, kdor pesmi sam prečita.	Petruška.
pr Jakob Alešovec: Petelinov Janez.
iTo knjigo je izdala knjigarna v drugem, popravljenem natisu, ki obsega 128 strani in jo je priredil Jožef Vole, stane 4 K 80 v. Jakob Alešovec je znan ijudski pisatelj, ki ae je prikupil po svojem živahnem, dovtip-nem slogu in je čitateljem znan žc iz knjig »Kako sem se jaz likal«, ki jih pozna pri nas malodane že slednja hiša. Knjigo moremo samo toplo priporočati; posebno ljudje na deželi, katerim primanjkuje lahkega zanimivega berila, naj- pridno segajo po nji.
pr Osnova za preobraževanje naroda školom; iznovao dr. Jure Turic. Pod tem naslovom je izšla v knjigarni S. Kugli knjiga, ki kaže način, kako naj šola pomaga ujediniti naša plemena; kako naj ugladi zapreke med raznimi stališči in narodnimi sloji, ki bodo osvobodili stariše enega dela težkih skrbi, ki naj bi razvila pod-vzeten, delaven, živahen in produktiven naraščaj, narod pa dvigne do svobode ter samostojnosti in blagostanja na edini mogoč način: z lastno močjo in vrlino. Gledati se mora na to, da se z istimi stroš-
ki ko poprej, doseže šola, čc delajo skupno učitelji in stariši v ta namen. Knjiga, ki ;c namenjena starišem in učiteljem, .stan- 5 K.
pr Habsburgovci, žalostne slike iz naše preteklosti. Prejeli smo: Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjižica, ki opisuje delovanje Habsburgovcev od njihovega začetka kot klativitezcv in obcestnih roparjev do konca, ko se je zdrobila njihova moč, ki je bila zgrajena na tiran-stvu, v prah. Habsburgovci so bili največji sovražniki Slovanov ter so prelili cele reke slovanske krvi, bodisi na moriščih, bodisi v vojskah. Vsebina knjižice je zelo zanimiva. Stane 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 50 vin. ter se dobi po vseh knjigarnah. — To smo prejeli. Želimo pa dobre, bolj resno pisane knjige o tj vladarski rodbini.
despoefarske novice.
g Prvo zunanje državno posojilo. Iz
Belgrada poročajo, da je v proračunu za leto 1919—1920 postavka, ki pooblašča finančnega ministra, da preskrbi v inozemstvu pol milijarde posojila za kritje živil in raznih državnih stroškov v inozemstvu. To bi bilo prvo stalno zunanje posojilo države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
g Živnostenska banka jc na svojem izrednem občnem zboru dne 28. m. m. v Pragi sklenila zvišati svojo delniško glavnico od 120 milijonov na 250 milijonov /cron. Nadalje jc sklenila spremeniti svoje ime v toliko, da se pristavi k imenu »Živ-nostenskd banka« še »banka češkoslovaških dežel«. Vzrok in povod, da je banka sklenila povišati svojo glavnico in natančneje označiti svoje ime, je dejstvo, da bo banka sedaj, ko so Čehi dosegli svojo samostojno državo, stopila v stik z vsemi večjimi podjetji ententnih in drugih držav.
g Južna železnica izkazuje v svojem poslovnem poročilu za leto 1918., ki ga bo predložila 5. t. m. občnemu zboru, 12 milijonov 159.615 kron izgube. Kot odškodnino za obrabo železnice tekom vojske zahteva Južna železnica od vojaške oblasti 252 milijonov kron. Ker se jc vojaška oblast branila plačati, je Južna železnica vložila tožbo pri dunajskem deželnem sodišču, ki pa dosedaj šc ni rešena.
g Omejitev blagovnega prometa za Hrvaško in preko Hrvaške. A. Ravnatelj-
stvo državnih železnic v Zagrc-b u jc te oni izdalo nove določbe za sprejemanje in otipošiljanjc brzovoznega in tovornega h!;:ga za postaje njenega področja, kakor tudi v prometu preko njenih prog. V naslednjem podajemo prevažajo-čemu občinstvu bistveni izvleček iz teh določb: Ustavljeno je prevzemanje civilnih pošiljk vseh vrst, tedaj tovornega brzovoznega in pospešnega blaga, bodisi v drobižu ali vozovnih nakladah čez vse postaje v področju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic. Izvzeto jc, ter sc torej zamore odpošiljati: I. Kot brzovozno blago v drobižu do 200 kg: 1. Meso vseh vrst zaklane živine, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, jedilna mast, sir, kruh, testenine, kvas, sveža zelenjava, sočivje in jajca. 2. Sanitetni materijal, lekarniško blago in materijal. 3. Sol in sladkor, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, južno sadje in kolonijalno blago. — II. Kot brzovozno blago v vozovnih nakladah: Blago, ki je navedeno zgoraj pod I. 1 in 2, živad. — III. Kot tovorno hlago v drobižu: Blago vseh vrst vštevši do teže 500 kg, vendar z omejitvijo, da zamore en pošiljatelj odpremiti na enega prejemnika dnevno le eno pošiljko. — IV. Kot tovorno blago v vozovnih nakladah: Meso vseh vrst, zaklane živali, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, jedilna mast, sir, kruh, testenine, kvas, sveža zelenjava, sočivje in jajca, sol in sladkor, sanitetni materijal, lekarniško blago in materijal, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, južno sadje in kolnijalno blago, moka, žito in koruza, krompir, petrolej, bencin in karbid, poljedeljsko gospodarski stroji in drugo poljedelsko gospodarsko orodje, kakor motike, lopate, grablje itd., modra galica, žveplo, peroxid, užigalice, selitveno blago, papir, vse blago iz carinskcga inozemstva in ono, ki jc namenjeno za carinsko inozemstvo, apno in cement, pivo, premog, drva za kurjavo in oglje, posodje onih pošiljk, katerih odprava ni omejena, živad, jamski les, — Do nadaljne odredbe je ustavljeno prejemanje blaga vseh vrst za postaji Bakar in Reko in na postajah Reka in Bakar. Izvzeto je, ter se torej zamore odpošiljati blago, ki je navedeno zgoraj pod A I, 1. — Do nadaljne odredbe je ustavljeno prejemanje blaga vseh vrst za Zemun. Izvzeto je, ter sc torej zamore
odpošiljati: Vse blago, ki jc navedeno pod I. in II., nadalje premog, apno, pivo in tobak. Prejemanje krompirja za postajo Zagreb d. k. je nedopustno. Za postajo Ciglenik, Dobanovci, Surčin, Boljevci in Adašcvci železnica nc sprejema sploh ni-kakega blaga v odpravo. Neomejeno prevzemajo in prevažajo železnicc pošiljke za železničarska konsumna društva, železniške režijske pošiljke in pošiljke, ki so naslovljene na vojaške oblasti. — Stranke lahko odpošljejo blago na Hrvaško in preko Hrvaške hrez posebnega dovoljenja. Čc hočejo stranke odposlati blago, ki jc po gornjih določbah izključeno od prevoza, si morajo prej preskrbeti tozadevno prevozno dovoljenje pri ravnate!jslvu držav« nih žcleznic v Zagrebu. — B. Za postaje južne žcleznicc na Hrvaškem (to jc postaja Zaprešič, Zagreb j. k., Velika Gorica, Lekcnik in Sisak) jc prost ves brzo-vozni blagovni promet; tovorni blagovni promet jc dopuščen samo za sladkor, sol, premog, modro galico, apno, žveplo, gospodarsko orodje, pohištvo, režijsko blago in za ono blago, za katero izda od slučaja do slučaja prevozno dovoljenje obratno nadzorništvo južnih železnic v Ljubljani, katermi! mora stranka predložiti to« vorni list v potrdilo.
Poslano.'
Podpisani sem bil 12 let sluga bivšega veteranskega društva ter sem kot tak imel stanovanje na Marije Terezije cesti št. 14 pri g. Goršctu in pozneje pri gospej Gor-šetovi brez vsakega oporekanja. Sedaj se jc omenjeno društvo razpustilo in ker so bili društveni prostori odpovedani, se jc tudi meni odpovedalo stanovanje. Zaradi pomanjkanja stanovanj in ker mi jc bila odpoved izročena v takem roku, da nisem imel niti prilike pritožiti se pri sodišču, niti dobiti drugega stanovanja, sem bi! kratkim potom postavljen pod kap. Prosim pomoči. Kdor bi mi mogel preskrbeti malo stanovanje, ali pa službo hišnika oz, va ruha v kaki tovarni, mu bom iz srca hvaležen. — Franc Pavšncr, Marije Terezije cesta 16 — na dvorišču.	^
* Za »Poslano« ne prevzema uredniitvo n» bene odgovornosti.
Ifrin cnroimo 3 tedno 8taresa ot?oka
nllU jJlibJUlC v oskrbo alt za svojega. Vpražati Je takoj na Sv. Petra cesti 29. pri gospej Poljanec.. - 3387
nflfab 14 let star, močan, Sole prost, UtSlCft se £eU učiti sedlarske obrti in sicer takoj. Pojasnila daje mati Marija da dež, Hotovlja 28. p. Poljane.
ITnharira vajena samostojnega gospo-MUMIllO, dinjstva išče službe najraje pri katerem g. duhovniku. Ponudbe sprejema uprava lista pod st 3383.
TlfinillO za krmo živini, izborne za IlUplUb med rezanco konjem ima na prodaj po 40vinarjev kila Sever* komp. Ljubljana.	3327
Drnria C0 lePa plemenska krava —
liUllO 5u dobra mtekarica ter lepa plemenska kobila in dober s»es-čuvaj. Poizve se v Ljubljani Poljansfa cesta57.
Ifnlfll pločevinast ali iz vlitega železa RUltl z vsebino od 3-400 kg v dobrem stanju se kupi. Ponudbe na Zabret & Komp. Britol pri Kranja.	3385
flaiia meterska, žagana in cepljena se UIlO, dobijo v Kolodvorski ulici it. 31.
Kot
upravitelj, poslovodjo, oskrbnik
želi priti gospod 32 let star, vsestransko tudi trgovsko in pisarniško naobražen. Kavcije zmožen. Dopisi pod R. S, 32, na upravništvo .Slovenci".
noklirn 23 vse- katera ZTm tadi kuhati, UbRlIbU sprejme gradbeno podj. Mijo Popovltf, Sisak. Plača po pogodbi.
Popravila Žepnin or spre/me^116
F. ČUDEN SIN —	3246
nasproti glavne pošte v Ljubljani.
Vlinim lal>'ien vrtalni stroj za železo
AUIJ11I1 (ako tudi kaj pokvarjen) poljsko kovadnlco (Feldschmlede), turbino, katera proizvaja DpnriH C0 lermenica 10-14 konjskih sil. li UUU Jb 2000 - 3500 vrtanja 115 mm, 4 m drog 100 mm, 3 tečaji brez podlage v obračajih. Voz skoraj nov z 10 sedeži na peresih. Več A. Tomšič, Verd p. Vrhnika.
Lokal ali že vpellano trgovino,
vzame v najem v prometnem kraju Gorenjske ali Dolenjske. Cenjene ponudbe na upravništvo ^Slovenca" pod »Trgovina št. 1904«.
KniinnvnrliA dv°ine9a knjigovodstva,
i\UJiyU(UUJU popolnoma sposoben, se sprejme takoj na veliki grajščini. Prosilci samci naj pošljejo proSnje s prepisi izpričeval in plačilnimi zahtevami pod „gozdarskl urad" na upravo tega lista.
fiflCtillli) v kateri trije prostori za UUjIIUIU, goste, ena kuhinja, klet, dve spalni sobi, drvarnica, lepe brajde, se proda. Cena 50 tisoč kron. V. J. Studenci pri Mariboru, Brezna cesta 59. a.
Star časniški papirproda- po---K
lin g, Bled.
Mjle »Slovenca"!
Dllčlf!) (Manlicher-Schonauer) in Uaafl ZelS8. ov daljnogled se proda ali pa zamenja za ribiško orodje. Ogleda se lahko pri gosp. ševčlka v Ljubljani.	<
jena in
popolnoma vešča slovenske steno graflje in strojepisja se sprejme takoj. Zglasi naj se v Urada za pospeševanje obrU Dunajska cesta 22 osebno
s pismeno vlogo ln natančnimi podatki o dosedanjem službovanju. V poštev pridejo le strojepiske z večletno prakso, začetn.se ne sprejmejo.
Stavbinsko podjetje v Kranju Inž. Jos. I. Dčdek išče
pisarniško pomožno moč.
Zahteva se popolao znanje slovenske in nemške korespondence in po možnosti nekaj risanja. — Plača po dogovoru. Ponudbe je staviti do 10. t. m.
Cehoslovani!
Kdor se želi vrniti na Češko, Moravsko, vSlezijo in Slovaško, more po zelo nizki ceni kupiti zemljišča, posestva, mline, tovarne, hiše, hotele, gostilne in trgovine v mestih in na deželi. Priglasiti se je na naslov: Vaclav Krejčik, inšpektor Pozemkove banke v Pragi, Ccsko.
Pisalni stroj Jiflnon4,rru0«°phL t-
nudbe z naznanilom cene na Franjo Grum, ogljenlk, Konjščlna, Hrvatska.
Sprejme se proti takojšnjemu nastopa,
iznr)ena kontorfstlnja
kl je vešča tadl knjigovodstva ln ima veselje do trgovine, za večjo trgovino na deželi s celo oskrbo v hiši In dobro plačo. Istotam so sprejme tudi Izurjen
trgauski pomočnik
pod istimi pogoji. Ponudbe pod št 3378 na upravo tega Usta.
Pekarskega obrtnika
ki ima obrtni list, iščemo za vodstvo
naše delavske pekarne. Ponudbe z označbo plače (stanovanje in oskrbo dobiva) na	3388
Zagrebački paro i umjetni mlin, Zagreb.
Sprejme »o takoj
čeoljarskl pomočnik
na Martinovi coatl itev. 8,
Na tečaj.
Na državni obrtni Soli v Ljubljani je
s pričetkom Šolskega leta 1919/20 popol-niti devet profesorskih mest IX. ozir VIII. čin. razreda In sicer: 1. tri inženirska učna mesta za stavbno stroko; 2. tri inženirska učna mesta za strojno stroko; 3. eno inženirsko učno mesto za elektrotehniko; 1. eno učno mesto za dekorativno in figuralno risanje; 5. eno učno mesto za obrtno-trrjovske predmete.
Za razpisana mesta sc zahteva visokošolska izobrazba.
Na poverjeništvo za uk in bogočastj« naslovljene proSnje je vložiti pri ravnateljstvu do 30. junija 1.1.
Natančnejši podatki in poqoji se nahajajo v Uradnem listu z dne 26, maja 1.1 Stev. XCVIIi.
Pojasnila daje ravnateljstvo. Ravnateljstvo Državne obrtne šole, v Ljubljani dne 30. maja 1919.
' Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest, da je njen hišnik, gospod
Tomaž Jankar
po kratki bolezni nenadoma preminul.
V Ljubljani, dne 2. junija 1919.
Ravnateljstvo.
Društvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja tužno vest, da je v soboto ob 2. uri ponoči na-gloma preminul njihov zvesti član, gospod
hišnik Mestne hranilnice
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 3. t. m. ob 14. uri iz Mestne hranilnice.
Člani se vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže.
Ljubljana, dae 2. junija 1919.
Nai nad vie ljubljeni sinček-
jedinec
SfMDI
učenec III. raz. višje realke
star 13 let je po dolgi in mučni bolezni, dn'- 1. juniia 1919 ob 3/» 12 zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek dne 3. junija 1919 ob 1 ,6 uri popoldan iz hiše žalosti, Čopova cesta št. 21 na pokopališče k sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 2. junija 1919.
Davčni upravitelj
AieMtr HrušHa s soprooo

Potrti globoke žalosti javljamo tužno vest, da je na? Iskreno-Ijubljeni sin in brat
Jožko P ogabna::
Slov. pl. polk
d;,e i. rr.aja v t<o)ih na Sv. Lovrencu naKoro -.em p -1 : za domovino.
frupl i nepozabnega počiva vsp. Drav ^r : . . n imka^njern pokopališču.
Priporočamo ga v pobožno molitev ln 1,. -i ■ ipomin. TeD i pa, drai.i Jožko, bo 'L žemljica lahka v tužnem Korota:. . Ljubno, ..junija 1Si 19. ':Z11	žalujoča rodbina Pogačnike v a.



;
Danes
sueze
pri tvrdki Leopold F on, Ljubljana, Stari trg št. G.
U najem se odda na Preski pri HlzdondaBi popolnoma npraoljena
mala hiša
z obdelanim urlom za sočioje In sadje. Pojasnila daje gospa Suman, Preska.
Radi odpotovanja so takoj proda:
2 oeliki omari za obleko, 1 miza, 1 uellko ogledalo, 1 dlusn in par gorskih čeuljeo Steu. A2
v Litiji št. 3/1. nadstropje. Ponudbo pod „Sarajovo" upravništvu Slovenca.
Znameniti in zdravilni vrelci
Nova dvonadstropna hiša
3390
z vrtom tik mesta Ljubljane se proda, Več se izve od 5. do 7. ure popoldne v gostilni pri ,.Zvezdi" v Sp. Šiški.
Razpis služb.
3370
Na mestnem uradu v Ptuju se razpišejo sledeče službe: 1. mesto občinskega zdravnika (kirurg 12. mesto mitntčarja,
ima prednost),
2.	mesto nadživinozdravnika,
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. '25!
3 uradnih slug, učiteljic za šolski vrtec, vodje mestne plinarne, monterja, lampista, skladiščarja, nadzornika klavnice, vodjo mestno pralnice, 5 stražarjev, tehtničarja.
občinskega tajnika, 'n oficijanta, „ občinskega oskrbnika, „ nadknjigovodje, „ blagajnika,
„ gospodarskega upravitelja, „ strojepiske, „ knjigovodje, „ blagajničarke,
Tozadevne prošnje je vložiti najdalje do 30. junija 1.1. pri vladnem komisarju mesta Ptuj. Pojasnila se dobe na magistrutu.
Ptuj, dne 30. maja 1919.	Vladni komisar: Dr. Senčar, s. r.
Kranjska deželna podražmea
n.-a. dež. živijenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
, sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do1, rent na ln ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
_ Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se spre- „ jemajo pod najugodnejšimi pogoji.	jjj
St. 8869.
Razglas.
Ker prejenja s 1. oktobrom 1919 najemna pogodba z dosedanjo najemnico, je
oddati hotel Tivoli z restavracijo itd.
drugemu najemniku.
Reflektanti naj vlože svoje z natančnimi podatki opremljene prošnje
do vštetega 30. junija 1919
v zaprtih kuvertah in označene z nadpisom »ponudbe za oddajo hotela Tivoli« mestnemu gospodarskemu uradu.
Iz teh podatkov mora biti predvsem razvidna pristojnost, dosedanje službovanje ali obratovanje prosilčevo in označba njegovega finančnega stanja.
Oziralo se bo predvsem na ponudnike, ki so finančno zmožni voditi podjetje intencijam mestne občine primerno.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 28. maja 1919.
3369
Št. 8359.
Letošnji
prispevki za posojilo, dano posestnikom barskih zemljišč za osuševalna dela
so se po glavnem odboru za obdelovanje barja v smislu § 4 zakona z dne 1. avgusta 1906 dež. zak. štev. 16 porazdelili.
Tozadevni razdelbni izkazi so v smislu § 5 tega zakona 8 dni pri mestnem magistratu (gospodarski urad) na javni vpogled razgrnjeni, kjer sc med uradnimi urami vsak dan lahko vpogledajo.
Morebitne pritožbe proti vpisu v razdelbni izkaz ali proti visokosti odmerjenih doneskov je podati komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v 14 dneh po preteku prej označenega 8 dnevnega roka.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24. maja 1919.
3368
Hrvatsko
/dr;,v.jo z gotovim uspehom vse vrste rcvivat'.:mn, bolečine v kosteh, ishiasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno flobrodejno na živčni sesttiv (nevraste-niju, ncuralgija, histerija, boli v kosten-)hci zboij-.avujo kronične bolesti mehurja, Kronično otrovanjc krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljtio na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplučno kopališko prospekte ravnateljstvo. 2597
(čevlje z lesenimi podplati).
Se tnal ostanek v zalogi. Cena K 5"— do 15'— za par. Priporočamo šolskim vodstvom za otroke in županstvom za občinske uboge.
mmU „Mjrta zadruga"
Vrbovec, p. MozSrjje.
II!
strešno opeko
v celih vagonih ponuja VALENTIN UR3ANČIČ,
Ljubljana, Eleivveisova cesta stev. 18.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
:: oljnate portrete na platno ::
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
prvi fotografski in povečevalni zavod
-::: V LJUBLJANI :::-
KOLODVORSKA ULICA št. 34 a.
Pravo žolto domače milo za pranje
1 kg K 11—, 1 za-bojček okoli 3 V2 kg frauko K 38-50 pošilja po povzetju zavod za eksport.
Milo za britje
K 1—, 3 kg K 30- -. Toaletno milo
po dnevni ceni.
Krema za britje
porcel. lonček K 6'— 1 tuc. K 55'—
M. JtlNKER, ZAGREB,
št. 33, Petrinjska ulica 3. III.
Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z žeietnins v (Ljubljani, Sv. Petra ccsta šiev. 17. 5189
Hišna lekarna
z vso opravo in z zdravili, zdravniški inštrumenti, divan za zdravniško preiskovanje, umivalna miza itd., zobo-zdravniška in zobotehnična oprema je na prodaj. — Ana Konečnlk, zdravn.
vdova, Gornjigrad. 3330
rudarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se 3HF" takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih.	3391
Državna posredovalnica za delo v Ljubljani
Gradišče.

64 C0
iedina alkalično-slana jodna 64 G0 radioaktivna kopelj na kontinentu
LIPI "S
termalno in blatno Kopališče v Slavoniji
zdravi sigurno
reumatizem, išias, kostolom, esudate, želodčne in ledvične ter otroške bolezni, diabetes, konstitucio-nalne bolezni in arterioskleroso.
(Prospekte pošilja in daje pojasnila' brezplačno
Uprava kopališča Lipik.

Daruvar
Slavonija, postaja juž. žel. Ugodno letovišče.
Radioaktivni topli izvori. Najuspešneje zdravljenje: reuma-tizina, ischiasa, posledic raznih bolezni, ženskih bolezni, slabokrvnosti in splošne slabosti.
'i Dobra oskrba.
Celo leto otvorjeno. Glavna sezona od maja do septembra.
Kupujem:
(čreslo)
s lil Si ^
Prosim ponudbo s skrajno ceno Vinko Vabič, Žalec pri Celju.
Razglas.
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoC kron za obdaritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajočih poslov in obrtniških pomočnikov (obrtniških pomočnic) z nagradami po 50 K.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.)	ki so posli v smislu poselskega reda ali obrtniški po« močniki (obrtniške pomočnice),
2.)	ki so služili ali še služijo najmanj deset let neprene« hotna pri enem in istem delodajalcu.
3.	ki so vsaj pet let vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z nagrado, imajo
prednost pred onimi, ki so v zadnjih treh letih prejeli nagrado.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselslco knjižico ali s spričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek službene dobe, ako je uslužbenec po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je
do 30. fumja t!.
pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske, hranilnica Te prošnje se bodo rešile do konca meseca julija 1.1.
V Ljubljani, dne 31. maja 1019.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice.
ID
debelo in na drobno po najnižjih cenah. ♦ IVM PERDM, mm
| npa njlj! in rok prinese mnogo prednosti tako Lu|iu |iU!l v zdravstvenem kakor v društvenem osr.iru. Fellerieva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza" pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kožo. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se
sebe^najceneje" N0fH8Sl0 M\)WW 01113 it lice Fellerjevo lilijino mlečno milo „Elza", katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejšo za negovanje kaže v današnjem času si niti misliti nc moremo. PltitlPlRCP se morc doseči samo s Fellerjevo „Elsa"-uUjUu in3K Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste (5 kron. Omot in poštnina so
rbejUnaajcePn0eje. Zfl VSAM »VOllje IMSA FeT
lerjeve „Elza" toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se moro bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Fel-lerjev „Elza" mcntolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu iu migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda aa oil (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolu 2K50v. Pravi zagorski prsni sok proti kaSlju steklenica 4 K. Francovo žganje v stekl. fr— K in 16-— K.
Za želodec, prava švedska tinktura, vel. stekl. 10-— K, balzam (melen) mala stekl. 2-— K. Kurja očesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Fel-lerjev „Elza" prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prašek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju £VGENU V. FELLER, Stubica, EIsa trg Si. 134 (Mrv. Zagorje).
'Eisa , Plasfer
'.SVETLA!
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1,