LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 89.
I7 petih 9. lAstoptuta.
1851.
,ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani sc odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Tradni tlel.
Razglas.
Z nazočim se da sploh vediti, da bodo v XX. delu deržavnega zakonika in v XXI. delu deželnega zakonika za leto 1851 po v njeni razglašenim razpisu visocega denarstvinega ministerstva 25. Marca 1851 zavkazane premene v ravnavi v rečeh pridobnine v krajnski kronovini razun glavnega mesta Ljubljane, za ktero se bo za oskerbljevanje davknih opravil posebna oblastnija postavila in pozneje nazna nila, s 1. Novembra 1851 v moč stopile.
Vsled tega so:
1.	okrajne glavarstva kot perve inštancie v rečeh pridobnine odločene in njih opravila ob-sežejo:
a)	izmero pridobnine na predlog županije,
b)	zbrisauje izmerjene pridobnine, kadar se kdo davku podverženemu započetju odpove, kadar se s pripušenjem drugam zvunej županije preseli ali kadar kaka obertnijska pravica po postavah vgasne.
2.	Druga inštancia v pridobninskih rečeh je davkno vodstvo in sicer glede:
a)	odlogov davknih obrokov in spregledov po davknemu vodstvu 20 Junija 1850 odmerjeni oblasti z omejenjem, ki je v visokim, od bivšega poglavarstva 8. Marca 1832 št. 4660 naznanjenim sklepu visoke dvorne kancellije 15. Februarja 1832 št. 460 zapopadeno.
b)	ltazsojevanja rekurzov zoper izmero perve inštancie, in
c)	glede znižanja davka ali začasnega olajšanja na zaprošnjo strank , ki je z omenjenim sklepom dvorne kancelije vsled odprave triletne izmere pripušeno.
3.	Tretja inštancia je visoko denarslvino ministerstvo glede razsodbe rekursov zoper naredbe davknega vodstva v primerljejih v a in c omenjenih.
Od c. k. davknega vodstva za Krajnsko.
Ljubljana 29. oktobra 185J.
stoječim dovoli, se na c. k. montanskih uči-liščih osebujnemu spraševanju podvreči.
Št. 235. Razpis ministerstva zunajnih zadev od 26. oktobra 1851, po kterem se med au-strijansko-cesarsko in neapolitansko-kraljevo vlado pogovorjene pristavne odločbe k austri-jansko-neapolitanski kupčijski in brodarski pogodbi od leta 1846 naznanijo.
S tem delom se bo za edino-nemško občnega deržavnega zakonika in vladnega lista tudi pregled zapopada mesca oktobra 1851 izdanih delov tega zakonika izdal in razposlal.
Zmed romansko-nemških še ne popolnama izdanih delov občniga deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1851 so bila sledeča dvojna izdanja v pristavljenih dnevih izdana in razposlana.
XXXIV. del 29. oktobra 1851 in
XLI. in
XLIV. del 25. oktobra 1851.
Od tečaja 1850 še ne v vsih dvojnih izdanjih na svitlo prišlih delov občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, so od posled njega oznanila sledeči deli izdani in razposlani bili:
XVII. del v madjarsko-, poljsko-, horvaško-in serbsko - nemškem dvojnem izdanju 25. oktobra 1851.
CIII. del v rusinsko-in romansko-nemškem dvojnem izdanju 25. oktobra 1851 ; in
CIX. del v rusinsko-nemškem dvojnem iz danju tudi 25. oktobra 1851. Dunaj 31. oktobra 1851. Od c. k. vredništva občnega deržavniga za> konika in vladniga lista.
Danes bo LVII. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lisla za krajn-ska kronovino izdan in razposlan.
Ljubljana 7. novembra 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
1. novembra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju UXV. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 233. Razpis ministerstva denarstva od 10. oktobra 1851, po kterem se odločbe o izdanju novih banknotov po 5 gold. naznanijo
Št. 234. Ukaz ministerstva kmetije in gor-nijstva od 11. oktobra 1851, po kterem se osebam v praktični osebujni montaniki službi
Nevradnl del.
Kaj jc, in alj je nam potreben tesnopis Ž
Kar le koli pisov je, in kakšne goder sorte, bodi si naj novejših časov, al starodavnih, vsaki je iz znamenk sestavljen. Tudi jedna posamezna znamka jc že pis: pisati se veli tedaj toliko, ko zaznamovati. Umetnost pisanja je o naših časih lc mehaniško navajeno zaporedistavljenje nekakih podob-čerk-znamk, po kterih se besede, ki na naše ušesa vdar-jajo, u posamezne svoje glase razvežejo, ino tako našim očesani očitne postanejo; pa le redko se kdo s svojim mišlenjem pri tej čudo-polni stvari pisanja vstavi, — lchkomiselno poleti roka po papirju, brez da bi neizkončno dobroto pisanja spoznala.
Čisto drugači je to bilo v starodavnih časih, kader še nikdo papirja in rabljenja peresa in černika, pa naj manje naših čerk ni poznal. Obeliski, piramide ino sfinski, to so bili pervi pisi Fenicijanov. S kako težavo je roka s dletom globala u mramor, da zapusti vnukovim vnukom vnukov spomin nekake pomenljive prigodbe. Zapovedi ino nauki so se tako potomeom zapuščavali, kterih um in pamet sta spojeno te zapustke ojslro pretresivati morala. Na jedno samo znamko se je jezer jezer misli
zvezalo — misel za mislijo, kakor val za valom , ino človek je bil na bregu prigodbne dobe.
Težavno je to bilo branje, zato pa je tudi nevtrudljivi človeški um si bolj gibljive, bolj pomnožene znamke-čerke skoval, pa še vselej in vedno je bil veliki zaderžek pri pisanju, — ni bilo papirja, ino glej! tudi papir se znajde, če ravno dragocen. Pa kaj več? potre-boča sili nenasitljivega človeka, kteremu je še vse to premalo; on si hoče živo žareče besede od ust govoritelja popisati. Cicero, ča-stigladen mož, svest si, kolika u njem vlada moč govorenja, in pravoljubitel osnovi svojemu osvobojencu Tironu tesnopis , kterega mali ostanki so se še do naših dni začuvali. S pomočjo tega pisa je Tiro Ciceronove govorenja spopisal, in sicer naj pervo: Quousque tan-dem Catilina etc. Rili bi li mi te duhapolne govorenja ikad brati mogli, da ni bilo tesno-pisa? Kdo tedaj ne spozna neizkončno dobroto pisanja u obče, i posebno tesnopisanja.
Kaj pak je tesnopis? Tesnopis je umetnost s prostimi, sbežnimi ino zvezivnimi znamkami, izodločaje vse potrebno od manj potrebnega, besede govoritelja pisaje na tenko slediti, ino sicer tak čisto zaznamovati, da se zaznam-vano bodi si včasi, ali pa še le po letih,lehko , ino zanesljivo prebrati more.
Vsaka posamezna čerka ali znamka mora že u sebi samoj prosta in kratka biti, in sicer tak da je glasu, kterega namestuje, primerna, da se v taistem hipu čerka-znamka naredili zamore, ki je za izrečenje glasa potreben bil. Pa še to vselej ne zadosti. Postavim reč slast bi se s naj prostejšimi znamkami pisala, namreč ta, da bi se za vsako čerko jedna pika postavila. Pet pik bi tedaj potrebno bilo, da se napiše reč: slast, in sicer u tolikih hipih , koliko je pik , slast pa se vendar le v jednem hipu izreče. Da se temu odpomore, jc zvun prostote znamk še potrebna jih zve-zivnost, to je , takšna podoba čerk — znamk, da se jedna lehko v drugo zlije brez vsakega prenehanja, da se s jednim potezom u jednom hipu več znamk napisati more. Ravno zato pa znamke tudi morajo biti gibljive; šibke ino bežne. Kar je šibko je vse okroglo, bodi si zavito na jedno ali drugo stran. Potezi s oj-slrimi koti so tedaj za tesnopis neveljavni. Znamke od leve na pravo nagnjene so pisa-joči roki bolj primerne in priležne, so tedaj tudi bolj bežne. Mimo vsega tega je pa še jeden značaj k tesnopisu silno potreben, naj-mre: Premenljivost.
Mora se dati podoba znamke pri vsaj nje-nej prostoli tak premenili, da na videz nastane čisto druga, brez da bi se bitje bilo pre-menilo. Vsi ti značaji so ne obhodno polrebni za vsaki tesnopis, kteri svojo zadačo sveršiti hoče. Že iz teh potrebnih lastnosti tesnopisa se lehko previdi, da se neprileže vsaki tesnopis vsakemu jeziku, kako i vsaki čevelj ne gre na vsako kopito. Imeli so Gerki, Rimljani, imajo Francozi, Anglianci,Nemci svoje tesnopise, pa Rimlani niso mogli gerčkega, nemorejo Francozi Anglianskega} ne Nemci
Francozkega ne Anglianskega rabiti; dosta inanj pa bomo mi Slaveni jednega zmed vsili rabiti mogli. Kar se tiče končnili slovk in korena Slavenskih imen, reči u obče, bi bil naš jezik tesnopisu priličnejši, nego vsaki drugi. Kar pa se tiče redosleda čerk u našem jeziku, nemorem previditi, kako bi se tesnopis slovenski osnovati mogel. Nič manje vendar nemorem dvomiti, da bomo tudi mi si tesnopis iznajšli.
Leži mi že dolgo kako za jesenskoj megloj smisel u glavi slavenskega tesnopisa, pa ni še mi bilo mogoče, jo prav jasno previditi, zatorej sem nakanil ti sostavek pisati, da zbudim druge, kteri imajo bolj bistre glave za iznajti kaj izvirnega. Kar se mene tiče, ne bom zaostal, se po svoji mogočnosti v tej reči truditi. Kaj pa še! bo mi mnogi rekel, k čemu nam je tesnopis! 1'olagano, polagano, sinko dragi! poslušaj, da naj starejših pisateljev kot Martiala in drugih ne omenim, samo to, kar grof W. Sternau od tesnopisa pravi:
Die Gesclnvindschreibekunst ist an und fiir sich ein liochst interessante Ertindung, weil sie das fliegendeWort erreicht, festhalt, wie-dergibt und verbreitet. Sie ermittelt ausserst fruchtbar das Bediirfniss z u boren, mit der Pllicht zu sprechen; sie sichert der Rede, die voriibergeht, den Eindruck, der dauert; sie gestattet dem Redner die hochste selbstver-gessende Begeisterung, weil sie ihm die Ge-\vissheit gibt, dass alle Friichle dieser Begeisterung gesammelt werden. Auf solche Weise gewahrt sie den Sprechern die edelste Fruchtbarkeit, wie den Zuhorern die vollstan-digste Auffassung des akademiseben Vorlra-ges, der Kanzelrede, der gerichtlichen Ver-handlung, der standischen Aeusserungen von der Biihne sowohl, als vom Platze aus. Wie Aviebtig wird sie dalier fiir Scbule, Kirehe, Rechtspflege und Verfassungsmassigkeit, fiir den Staat und Nation iiberhaupt und im Ein-zelnen i. t. d.
Ni potrebno več pisateljev navati, kajti že iz tega lahko vsaki važnost te umetnosti pre vidi.
Ostaje mi tedaj še le suvišno, druge koristi tesnopisa u obče i glede na nas Slovane sosebno pokazati.
1.	Se pamet vedno bolj in bolj bistri, kajti tesnopisec prejšni stavek še piše, ino že tudi na sledečega paziti mora. Tesnopisec se tak daleč priuči, da mu pri prebiranju pisanega perve reči zadostijo spomeniti se na celi sta vek.
2.	Večkrat se primeri, da imamo ali pre malo časa, ali pa premalo papirja si kaj zapisati. Tesnopis nam olajša jedno, no drugo.
3.	Kak koristno je za vsakega človeka dnevnik pisati, kde nam zopet tesnopis k veliki pomoči stoji.
4.	Kteri popotnik nije že svojemu peresu kreluto želel? Iz popotvanja še le takrat naj večo hasen vlečemo, kada si vse važnejše, kar smo vidili ali poskusili, spopišemo. Tudi tu nam tesnopis kakor dober prijatelj na strani stoji.
5.	Posebno pesnikom in drugim pisateljem je tesnopis od koristi, in sicer da zamorejo živemu teku svojih mislih slediti.
6.	Govoritelju, kteri se na hitram k govo-renju pripraviti mora, je tesnopis dobrodošel
7.	Tudi vojnik u taboru se tej umetnosti ne bo tak lehko odrekel.
8.	Nečem govoriti od tergovcev, od der-žavnikov, od urednikov in drugih oseb, kterim bi vsem tesnopis večkrat dišal ko med in sladkor, ampak šele samo omenim obče sbore, kteri brez tesnopisa biti nemorejo.
Resnično vam povem, serce mi naraša, kadar govorun, ko divja reka, živo naprej vdirja, jaz za njim, on mi ne vjide, predenj zadno
stopnjo on stori, ga jaz imam; krivo in pravo, kar je govoril, je mojemu papirju priklenjeno. Res, daje težava, kadar tesnopisec besede iz ust govoritelja tergati mora, pa ga ravno zato tesnopisec zna spodbosti, da svoje misli dober složi, predenj nastopi oder.
Hočemo li mi Slavenci zgodivšino naših go-voriteljev imeti, kaj nam drugo zavstaje, kak se potegniti za dober tesnopis? S slobodno ustavo in javnostjo že je povsod uveden bil tesnopis, zato pa so tudi poznani njih govo-ritelj, kterih vsaka reč je ostala zapisana v knige narodne. Slavni Gabelsberger, nemški tesnopisec, se je vse svoje življenje trudil iznajti sredstvo duhovno reč s materijo zvezali, in glej! njemu je za rokom pošlo.
Kad ga že dolgo več ne bo, takrat še bo prav sloveti začel, če prav ga je narod njegovega veka u siromaščini živeti pustil. Delajmo tedaj mi Slavenci, kopajmo, rovajmo u dnu našik prirojenih duhovnih lastnosti, da iznajdemo tudi ti biser, kteri nam venec olepša. Jaz sem pripravem na te pretežne vprašanja vsakemu odgovarjali in s svojimi malimi pripomočki priskočiti.
Ivan Vinkovič.
Pismo gosp. misjonarja Martina Rovjaka,
(Pokrajšano iz Danice.)
Bulak pri Kairu na roženkransko nedeljo 1851.
Le malo dni je minulo, kar sim poslednjič pisal, in zopet prirnem pero nove naznanila popisovali. Poslednjič sim bil povedal, kako smo bili v Kairo peršli, ter sim omenil pogovora med našim prečast. g. namestnikam (pro-vikarjem) in namestnim kraljem; dans ti za-morein novih vmes tudi imenitnih reči pisati. Ko v Kairo pridemo, so prečast. g. namestnik šli iskat avstrianskiga velikiga konzula viteza žl. lluberja; ki je bil dva dni pred nami iz Aleksandrije v Kairo odšel, in so se v kratkim vernili, spremljeni od vel. konzula in kon-zulatskiga oskerbnika v Kairu g. Bratiča, na ladijo, s ktere se je avslriausko bandero vilo. To bandero je bila neka avstrianska domorod-kinja v Terstu prečast. g. namestniku darovala. Rečeni veliki konzul iz Aleksandrije je bil prečast. g. namestnika nameslnimu kralju skazal, in je povsod goreče poskerbel za našo reč. Pred svojim odhodam v Aleksandrijo nas je še enkrat obiskal, in tu je pokazal, kakšniga duha je: njegovo serce se je izlilo v ljubeznjive besede, s kterimi nas je k serč-nosti in stanovitnosti spodbudoval, in po prijaznim kušljeju z našim g. namestnikam se je podal naslednji dan na soparno, ki ga je prepeljala v Aleksandrijo. Božji blagoslov ga spremljaj!
Pri ti priložnosti zamorem v misel vzeti, kako priljudno so bili povsod naš prečast. g. namestnik sprejeti. V Terstu jih je g. Lug-nani vodja pomorske šole v čelnu k parobro-du spremil, in ljubeznjivi sredafrikanskimu misjonu dobre naklonjeni g. Černik povlavar mornarske uradnije, jih je še obiskal ravno prejden je soparna ladija odrinila. V Aleksandrijo dospevšim jim je bil precej voz poprej imenovaniga velikiga konzula na ponudbo, in v Kairu so bili od nar vikših uradnij do-brovoljno sprejeti. Ako vse to iz vikšiga ozira premišljujemo, moramo moliti previdnost božjo, ki ve serca velicih in malih voditi, kadar hoče svoj namen doseči.
Prečast. gosp. namestnik imajo tukej, kakor v Aleksandrii, opraviti z naročevanjem in nakupovanjem potrebnih reči. Eno ladijo so že kupili, minister Heir el Din-paša jim je svojo novo po evropejsko napravljeno železno ladijo odstopil za 6000 gold., kar se sploh prav
dobri kup ceni, in res je bil minister pozabil neki spis svojih stroškov, ki je znesel 2000 gold., pri prodajanji v število vzeti; ko je bilo pa kupčija že storjena in je bil tega opomnjen, se je na svet namestniga kralja velikoserčno odrekel temu znesku, in gospodu namestniku še v misel vzel ni. To je tedaj perva naša ladija, in bo o priliki po katoliški šegi blagoslovljena ter bo dobila ime „Stella matutina" — Zgodnja danica. Prečastiti gosp. namestnik so to ime z modrim preudarkam vzeli iz namena, kteriga ladija ima: naj se bo pod Mariino obrambo peljala tje k nevernim ljudstvam in kakor zgodnja danica narodam veselo oznanilo razglasovala, de zdaj že izhaja pri njih luč sv. vere, debele teme nejeverstva pa de morajo odjenjevati. V podobo tega se bo spredej na ladii sveta zvezda s sedmerimi žarki, 14 paleov v premeru , narejena po Antonu Hnavs-u, belim Krajncu iz Osivniške fare, ki je dozdaj v Kairu službo imel kakor hlapec (ksel) pri kovaškim rokodelstvu in nas bo na tri leta v Kartum spremil. Druga ladija za našo rabo je najeta. S pospravljanjem teh reči so naš g. namestnik od zora do mraka vsi obsuti, vsaciga dela se primeja in nas tako s svojim zgledam k delu spodbudujejo, in mi pomagamo po svoji moči. Velikrat morajo od dela poklicani biti, de gredo gospode pozdravit , ki jih pridejo obiskat — in take obiskovanja so zlo pogosto. Uno saboto jih je bil obiskal zdravnik namestnika kralja, g. Grie-singer, ncmec, ki jim je obljubil zdravila za navadne jutrodeželske bolezni in vodila kako jih obračati. In poprej enkrat sta jih obiskala katoliški koptiški in katoliški greški škof, de ne jemljem v misel polkovnikov (obristov) poprej imenovaniga Heir el Din-pašata, ki so jih bili s svojim obiskanjem počastili.
Ljudske mestne šole v Terstu,
(Iz Danice.)
(Dalje.)
Vso pohvalo in posnemo zasluži prizadeva-nje gosp. kateheta in gosp. učitelja v petju, ktera sta tudi vpeljala, de otroci vsak teden enkrat v cerkvi noviga s. Antona Padovanskiga pri sveti maši skupej po napeljevanju gosp. učenika pojd.
V saboto 30. vel. serpana so imeli fant i ni perviga razreda n i ž j i g a o d d e 1 k a šolsko poskušnjo, dopoldan v drugi, popoldan v pervi učilnici. Primerne vaje v govorjenju v laškim in nemškim jeziku so prav dobro dopadle, in gotovo svoj prid imajo, ker se otroci s tem prav govoriti in lepo sporekovati vadijo, ltačunilo (rajlalo) se je z denarji v srebru; s tem se otroci ne le računiti ali poštevati, ampak tudi ceno denarja in mnogotere rud-slva spoznavati uče; je torej na več strani koristno. Pri popoldanskih pa se je g. učitelj zraven tega še posebno v poduku navistovanja pridniga in modriga skazal, ker je z velikim trudam mnogotero orodje, priprave rokodeleov in druge take reči izrisal, in je še daljej mnogoverstne živali i. t. d. izrisati namenjen, de po tacih podobah otroci potem vsako reč ali stvar precej spoznati in razsoditi zamorejo; poskerbnim premišljevanju inposkušanju je sam tudi poduk spisal, kako se to navisto-vanje, popisovanje in učenje s podobami nar bolje zgoditi utegne. To je v resnici pravi djanski, za življenje primerni poduk, ki tudi za pojasnova-nje in razumenje verskih reči, zgodeb sv. pisma in cerkvenih šeg veliko koristiti zamore. Taki učitelji pač gotovo vso hvalo in podporo zaslužijo. Po dokončani po-skušnji je bil dopoldan in popoldan zahvalni govor od otrok v laškim jeziku izrekovan.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
12. dan tega mesca t. 1. se bo po nasvetu Miroslava Vilhar-ja v Sežani mnogo posestnikov zbralo. Njih namen je Kraško kmetijsko družbo vstanoviti, ki se bo zastran obdelovanja Krasa posvetovala. Nadjamo se, de bodo Krašovci to reč krepko podpirali,
(Novice.)
Avstrijanska.
25 centov srebra je prišlo te dni iz Ogerskih rudnikov v Dunajsko kovavnico.
#	Vedno večja dragina napravlja mnogo skerb, posebno med tistimi ljudmi,ki že tako komaj shajajo in to toliko bolj, ker cena naj-potrebnišiga živeža vedno raste.
*	Mesca oktobra se je po severni železnici 39723 oseb peljalo, in sicer iz Dunaja v Prago 10699, iz Draždan v Prago 9210-19909; iz Prage na Dunaj 11222, iz Prage vDraž-dane 8592 - 19814.
Ogerska.
Vedno se vračajo naselniki na Ogerskem domu in pripovedujejo, da so le za to domovino zapustili, ker se jim je pravilo, kako ceno se tamkej zemljišča kupujo, da se namreč za 50 gold. toliko zemljišče dobi, kakor na Avstrijanskem za 600 gold., zemljišče pa je tako nerodovitno da žito ondi ne rase.
Tuje dežele, llusovska.
V	Petrogradu so zapazili nov naklep punta med plemenitniki, ki so vstajo za prihodnjo zimo napravljali; veliko imenitnih ljudi so zaperli.
Angleško.
V	primeri se iz Irskega vsako leto 7000 ljudi v Ameriko preseli. Ako kdo praša, kdaj da bode izselitev iz Egipta nehala, odgovorimo : se je še le začela. Domovina ni več irska zemlja, ampak daljni zapad.
Amerika.
Pri Kurabaji v Bolivii, sedem dni hoda od La Paz so strašno bogale zlate žile najdli. Pravijo, da je ondi druga Kolifornia najdena.
pijane, zapravljive ali scer malopriden človek Pred delitvo te milovšine se ima vselej ta odstavek Vertovcove oporoke v županijskim odboru v slovenskim jeziku predbrati. Za maše v Šent-Vidški cerkvi je oporočil 450 gold., in ako bi njegov vesoljni dedič brez postavnih moških naslednikov umreti utegnil, bo spa-dlo k Št. Vidskimu farovžu in imenovani mi lovšini za nesrečnike še marsiktera lepa reč Tako je naklonil blagi rajnki mož svoji žlahti lepo zapuščino, ubozim in cerkvi lepo pomoč v gotovim denarju za vedne čase, vsim slo venskim deželam pa svojo bogato vednost v svojih neprecenljivih spisih — v duževni in svetni blagor domovini, ktere zvest sin je do poslednjiga dihljeja bil.	(Nov.)
* Te dni je dež lil noč in dan tako, da je voda strašno narasla. Cela ljubljansko močvirje je jezeru podobno. Sava pa je na več krajih mnogo škodo naredila; na Savi pravijo fužini za 50,000 gold. v Krajnu je več kobil mosta vzela, tudi nektere hiše in mline je v nekterih krajih odnesla.
Ljubljanski novicar.
Za gotovo zvemo, da je rajnki gosp. faj-mošter Vertovc, kteriga je Bog tudi z lepim premoženjem blagodaril, razun tega, kar je svoji veliki žlahti, svoji družini in sosedam zapustil, tudi mnogo milodarov za druge blage namene sporočil, kakor: siromašnici Št. Vidški 200 gold., siromašnici Samariški 200 gold., siromašnici Vipavski in Planinski, kjer je za kaplana bil, vsaki po 100 gold., št. Vidški soseski za zidanje potrebniga farovža nekoliko poslopja in pa 1500 gold.; za glu-homutnišnico v Gorici 500 gold., za Alojzev-še v Ljubljani 500 gold., 1000 gold. za mi-lovšino pod imenam »Matija Vertovcova milov-šina za nesrečnike", od ktere ima po nasvetu fajmoštra in milošnih mož zadnji mesec vsa-ciga lela letni činžni znesek 50 gold. župa-nijski odbor med 2 nesrečnika ondašnje fare, vsacimu po 25 gold. razdeliti; med take nesrečnike se ima šteti kak manj premožin kmet, ki si je roko ali nogo zlomil ali ki ga je kak voz scer zlo poškodoval, ali kterimu je živina počepala, — kteriga dolgo terpeča bolezin tare, — kteriga je toča posebno hudo poškodovala itd., — ali uboga mlada vdova ali udo-vec z 2, 3 ali še z več majhnimi otroci; vselej pa sme le pošten človek lepe obnaše podarjen biti, nikdar ne lenuh, kvartopirc,
Koledarčik slovenski
za leto 1852.
Na svitlo dal Dr. J. Bleivveis.
(Konec.)
S tem je pervi del končan. Drugi del pa zapopade lepoznanske reči in sicer v neveza nej in vezanj besedi. V nevezanej besedi stoji najpervo: „0d kod ime koledar", polem „0d kod ime pratika", in poslednjič »Besedica o imenih meseov". Veliko zaslugo si je marljivi gospod izdatelj gotovo tudi pridobil, da je pervi sonet slavnega Koseskega: „Potažba" in odlom iz Prešernove prestave: „Parizina", ki še nikjer ni bila natisnjena, v to knižico uverstil. Vsaka verstica Prešernova, vsaka verstica Koseskega je nevsahljiva mladika, iz ktere se neprehoma iztekajo in iztekale bodo zlate kaplje in rodile nove mladike na slovenskem Parnasu. Nato slede narodske pesmi slovanskih narodov avstrijanskega cesarstva kterim je slovenska prestava vštric postavljena. Te so:
Cesko: Sirotek,
Moravska: Wyminowani (Pogoji.)
Slovaška: Barbora (Barbara.)
Poljska: Przemiany (Spremini.)
Husinska: Krakovviak.
Serbska: Mladoženi (Ženin.)
Horvatska: Vojni novak.
Hvale vredna misel gospoda izdatelja je gotovo ta, daje te prav mične pesmice iz raznih slavenskih narečij posloveniti dal in pristavi vsakbart izvirno pesem vštric postavil tega se ne vidi samo velika enakost slaven skih narečij, ampak to gotovo tudi mnogo pri-pomore k zjedinenju vsih narečij v enega Ako bi la misel pri vsih Slavenih podporo našla, da bi v svojih koledarčkih po izgledu gospoda izdatelja ravnali, bi se ljudje nevedoma vsih narečij naučili in potem je edini književni jezik lahkota; in kako podobna so si posebno jugoslavenska narečja, naj pokaže sledeča pesem:
Serbska:
Iz
Milan konja Ne kuje ga, Vet' ga kuje On ga kuje, Milan konju „Stani konju »Ako, konju „Bite dobro
Mladoženi.
na Bosni potkiva , čim se konji kuju, srebrom i olovom; konj se nogom baca. potijo govori: , stani, dobro moje! , dobro dovedemo, i meni i tebe:
„Oplešte ti jasle javorove, »Metate ti smilja i. bosilja, „Dan da jedeš, a dva da se igraš; „Ako 1', konju, udo dovedemo, „Bite udo i mene i tebe: »Oplešte ti jasle jadokove, »Meta te ti gorke čemerike, „Dan da jedeš, a dva da boluješ".
P o slo v enjen a:
Ženin.
Milan kuje konjiča na Bosni; Ne kuje ga, s čim se konji kujo, Ampak kuje srebrom ga in svincem; On ga kuje, konj pa z nogo bije. Milan konju govori na tihem: »Stoj o konjček, stoj mi, dobro moje! „Ako, konjček! verneva se dobro, „Bode dobro meni in pa tebi; „Bom opletel z javorom ti jasli, „Bom ti kladel smilje in bosilje, »Da en dan boš jedel, dva igral se. „Ako konjček! verneva se hudo, „Bode hudo meni in pa tebi: „S ternjem bodem ti opletel jasli, „Kladel bodem gorko ti čmeriko, »Da en dan boš jedel, dva bolehal". Vse te pesmice so prav mične mile in ganljive, polne narodskega duha, le ena zmed njih je pravega narodskega šaljivega zapo-padka, kar bo gotovo vsak poterdil, kdor je v pesništvu le količkaj znajden; je namreč sledeča :
Moravska:
Wyminowani. Jestli jsi ty krajči, ei! ze s\veta šireho, Uši j ty mne suknu, ei! z lisla makoweho. „Ja ti ju ušiju, ei! zlisla makoweho, Napradešli niti, z dešča majoweho." Ja ti jich napradu, ei! z dešča majoweho. Ušijesli čižmy, ei! z komara mladeho. „Ja ti jich ušijo, ei! z mladeho komara, Wystelešli postel,ei! na prostred Dunaja." Ja ti ju wyslelu, ei! na prostred Dunaja, Jestli na nu lehneš, ei! suchyma nohania.
Poslovenjena;
Pogoji.
Si, krojač, primahal, hej! s širocega sveta, Šivaj novo suknjo, hej!mi z lista makov'ga. »Jaz jo bodem šival, hej! ti z lista makov'ga. Le napredi niti, hej! mi z dežca majov'ga". Jaz jih bom napredel, hej! ti z dežca ma-
juv'ga,
Ce mi siješ čižme, hej! s komarja mladega. „Jaz ti jih pa šijem, hej! s komarja mladega,
Ce posteljes postijo, hej! mi v sredo Dunaja ".
Jaz posteljem postijo, hej! ti v sredo Du-
naja,
Ce se va-njo vležeš, hej! z nogama suhima. Poslednje izvirne pesmi „Kdaj" je tudi na-pev pridjan.
Tedaj se ločimo od notrajnega vse hvale vrednega zapopadka tega delca in ga živo priporočimo vsim rodoljubom nadjaje se, da si ga bode vsak omislil, ga zadovoljno iz rok položil, ga večkrat spet v roko vzeti. Našim mladim Slovenkam pa posebno priporočimo pesmice, ki so mile in nježne kakor one same.
Zunajna oblika knjige, ki zapopade brez napeva 32 strani, je prav lična. Cena je knjižici mehko in lično vezanej 24 kr., krasno vezanej z zlatim obrezkom pa 32 kr. Knjižica je tedaj tudi gotovo prav dober kup.
Poslednjič se tudi udarno sladki nadi, da nam bode mnogozasluženi gospod izdatelj tudi prihodnjič za novo leto enake darove delil.
F. Cegnar.
Kdor želi v uradnim ali pa v oz-nanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako j vcrstico 7. navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsakokrat je še 10 kr. za kolek po
št 75.
novi postav! za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k listu ljubljanskima časnika, v petik 9. TJstopaila 1851.
Št. 2396.
(197)
R a s g 1 a s e n j e.
C. k. deželna sodnija v Ljubljani na znanje da, da so bili per očitni seji, kije bi 29. Oktobra t. 1. vsled §>. 40 r. k. p. napravljena, sledeči poglavitni in dopolnivni porotni za porotno sejo, ki se 17. Novembra t. 1. začne, po srečku vzdigneni:
_Poglavitni por o t n i k i i
>
OJ
>®
Ime
Stanovanje
C. k. okrajni sod
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
gospod Miha Jurca
„	Anton Žnideršič
„	Blaž Martinčič
„	France Zupančič
„	.France Haring
„	Pavi Herman
„	France Batič
„	Jakop Doles
„	France Šerko
„	Matija Golob
„	Ignac Pavlič
„	Korl vites Viderker
,,	France Kuralt
„	Andrej Mali
„	Jože Orobnič
„	Matija Križaj
„	Janes Milavc
„	Maks Selan
„	Jože Dekleva
„	Andrej Hodnik
„	Janes Kavčič
„	Tomaš Šraj
„	Fridrih Detela
„	Juri Konšek
w	Andrej Laurič
„	Jože skofic
„	Jur Žigman
„	Primaš Barbič
„	Anton Gerbec
„	Lovre Košir
„	Ignac Pogačnik
„	Jože Hrovatin
„	France Pesjak
„	Janes Burger
„	Jur Gostinčar
„	Janes Samsa
D o p o
Senožeče Bistrica Dolenja Vas Vernek Kapucinarsko predmestje Ljubljana mesto Ustja Dilce Cirknica Šentjur Šentožbahl Šutna Veliki Mengeš Lancovo Nova Vas Matenja Vas Cirknica Šempctersko predmestje Landol Bistrica Medvode Dobrava Zagor Trojana Veliki Verh Mali Mengeš Zalog Krašnja
Loka Pristava Posavec Vitovše Kamna Gorica Voglje Kleče Šeje
lnivni porotniki:
Senožeče Bistrica Planina Zalog Ljubljana Ljubljana
Vipava Šenožeče Planina Kra j n Berdo Kamnik Kamnik Badoljca
Lož Postojna Planina Ljubljana Senožeče Bistrica Ljubljanska okolica Loka Zalog Berdo Lož Kamnik Postojna Berilo Loka Teržič Badoljca Senožeče Badoljca Krajn Berdo Postojna
> SJ
>50
1
2
3
4
5
6
7
8 9
I
m
S t
anovanje
gospod Jože Gregorič France Besman Moric Juraj Vincenc Klinger Janes Mihevc Jože Majerhold Juri Frajbergcr Hajnrih Cetinovič Jože Zaler Ljubljani 29. Oktobra 1851.
Oznani
»
n
T) d
n
»
V
Kapucinarsko predmestjo h. št. 41
Mesto h. št. 5
Mesto h. št. 221
Mesto h. št. 255
Gradiše h. št. 53
Mesto h. št 122
Šempetersko predmestje h. št. 8
Mesto h. št. 233
Kapucinarsko predmestjo h. št. 13
10.
(198.) C2
St. 3406.
Za prepušenje čuvanja Ilandbagerjeve niašine na Ljubljanici bo 12. novembra t. I. dopoldne od 10 — 12 ure v vradnii c. k. deželnega stavbinega vodstva pogodbina obravnava, h kteri se tisti povabijo, ki so voljni se je vdeležiti.
Bolj natanjke pogodbe se zamorejo med vradnimi urami vsak dan pregledati.
C. k. deželno stavbino vodstvo za Krajnsko.
Ljubljana 30. oktobra 1851.
št. 3430. Oznanilo dražbe. (.200.) ci
V seboto 15. novembra 1851 dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradni pisarnici c. k. stavbine eksposilure na Savi v Litii tretja javna dražba v najem ladjovlaka na Prusnikovem vodotoču na Savi s kmetijo vred, ki je vlastnina c. k. vodostavbenega zaklada.
K tej dražbi se vsak, ki meni to reč prevzeti, s pristavkom povabi, da bolj natanjke pogodbe zamore vsak tukaj med vradnimi urami pregledati, in da, ako bi bil ti ali uni zaderžan k dražbi osebno priti, ali ko bi ne hotel z besedo dražbo delati, mu je tudi prosto pred začetkom dražbe na 15. kraje, koliku po pogojih sostavljeno ponudbo vložiti, kteri ima pridjan biti 5% vadium postavljene ponudbine cene 130 tih goldinarjev.
Najem velja za eno leto , in sklep izida dražbe si na vsako vižo priderži
C. k. stavbina ekspositura na Savi. liitija 3 novembra 1851.
st. 880. Oznanilo dražbe. t»»oc.a
Ker pri dražbi 13. oktobra t. 1. ktera je tukajšno c. k. okrajno poglavarstvo napravilo s razširanju in iztrebljenju ozke ceste pri Garčarevcu med milokazavnikama IV/11 in V/O s ponudbo 471 7 gold. 26 kr. se ni mogel dober vspeli doseči, bo po ukazu častitega c. k. vodstva deželnih stavb od 15. oktobra 1851 št. 3232 druga dražba, ki je na 11. novembra t. 1. dopoldne od devetih do dvanajstih odločena, in h kteri se tisti, ki menijo to reč prevzeti, s pristavkom povabijo, da se zamorejo zadevajoči obrisi, mera, in prerajtanje stroškov in pogoji dražbe, potem stavbeni popis, pri podpisanj okrajnej stav-binej vradnii pregledati, in de je za dover-šenje dela 10 % kavcija odrajtati.
Zapečatene ponudbe, ako so po predpisu sostavljenc in s 5% vadiumum preskerbljene se le takrat prejemajo, če se pred ustno dražbo komisii izroče.
Ti stavbeni predmet zapopade.
a)	366" — 4' — O" merila skale izsekati poleg in pri cesti, iz ktere se bo kamen za često posuti, napravil,
šest čevljev globoko in posutjem zmešane persti, jo speljati na take kraje, da so ne zgodi škoda ne cesti ne osebujnim ljudem.
c)	Stari zid zdreti v merilu 2° — 5' _ 4" z razdeljenjem kamna in šote, iz kamnja se bodo dveljuknje zazidale pri oveb vo-dotočih.
d)	Naprava 24° — dolgega zida in treh vo-dotočev iz lomnenega kamnja in moltra v merilo 18° — 1' — 11".
d) Flaštranje treh vodotočev in enege poleg novega zidu v merilu 22° — 41 — 9" \fA kamnjev 6 do 7 palcov globoko v zemljo položenih in okroglih iz skaloma.
f)	Pokritje treh vodotočev z 3' — 6" širo-cih, 2 do 2 y6" dolgih in 9 palcov debelih ploš, v merilu 8° — 4' — 6".
g)	Priprava in prestava 240 navadnih okraj-nocestnik kamnjev (paračarov).
C. k. stavbina vradnija v Postonji 23. oktobra 1851.
1769- Razpis natečaja. O^T*
Kod c. k. hervatsko-slavonskog zemalj-skog poreznog ravnateljstva ima se popuniti mesto jednog privremenog perovodje s go-dišnjom platjom od sedam sto forintih i 9 nadnevnim razredom.
Natecatelji za ovo mesto treba da sledeče vlastitosti verodostojno izkažu:
a.	dobu života;
b.	sveršene s dobrim uspehom nauke pravo-
i deržavo-slovne;
c.	dosadanje zanimanje (zabavljanje);
d.	temeljito znanje glede upravljanja poreznog, zatim glede propisah za c. k. sbirne blaganje i dotično novčano obračunavanje ;
e.	bezprikornu čudorednost, i to treba da oni, koj i sada kod nikoje c. k. oblasti ne-služe, dovoljniini i verodostojnimi svedoč-bamid okažu bezporočno svoje vladanje;
f.	stalnu platju, koju su do sele iz deržavne blagajne ili koje druge javne zaklade dobivali, ili naznačenje, da tako ve uživali nisu;
g.	podpuno i saveršeno znanje nemačkoga i hervatskoga ili barem drugoga kojega ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika, s verodostojnim dokazom, da mo-litelj u oba ova jezika ne samo govoriti, nego i pisati ume.
Natecatelji, koji več jesu u kakvoj c. k. javnoj službi, imaju molbenice putem svojih poglavarah podneti, a ovi če razvidivši i protresavši podneske i priložene svedočbe u iropratnom pismu izjaviti svoje mnenje o sposobnosti njihovoj za službu, koju traže.
Natecatelji pako, koji neobnašaju nika-iiove c. k. javne službe, imadu molbenice )utem svoje mestne političke ili kotarske (pod-županske) oblasti predati.
Molbenice, koje se c. k. zemaljskomu poreznom uravnateljstvu neposredno, dakla mi-moišavši evo ovde propisani put, izruče, ili u kojih se verodostojno nedokažu propisana svojstva, neče se ni upisati u preglednu tabeli u natecatcljah, no če se odntah natrag odpraviti.
Natečaj za tu službu razpisuje se tirne do 20. prosinca 1851 godine; po izmakutog roka popunit če se ovo mesto bez odvlake. U Zagrebu 18. listopada 1851. Od načelničtva c. k. zemaljskog poreznog ravnateljstva za Hervatsku i Slavoniu.
v. Kappel.
Št. 10640.
Razglas
(194) 3
■posojivcem zapustnine.
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 7. aprila 1851 umerlega posestnika pol zemljišča Janeza Cermana iz Žlebe hiš. št. 34, kakor posojivci kaj tirjati, 19. novembra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati, razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 21. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.