goltoma© Ponujamo zastonj instalacijski material za vgradnjo CENTRALNEGA SESALNEGA SISTEMA v vaš dom. HifMJlit-WJim-WIWUilU VACSI d.o.o., Prodaja 041 861 126, Montaža 070 850 907 VACSi CENTRALNI SESALNI SISTEMI zzz —iO oc “ i . IT) —— m == à> jIHgTip Igjjy J B DÌ! r*r I \ ID fr /£» jESS te-fte 7' F - 7 : : :/ : : \ ■ - -V ; . V ; «V* if • ': > '•7.7.7::;/.-* $7/* j»- , ■««SuSSŠi Privoščite ši za spremembo čisto pravo, in nepozabno ^gmisko večerjo! Informatile: - KT Šmartno ob P 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 - KT Velenje 051 353 783 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj PRODAJA, SERVIS REZERVNI DELI VELIKA NAGRADNA IGRA!!! www.kz-saleskadolina.si ŠkodaOctavia Combi 1.6 TDI GreenLine za 17.777 € Dizelski motor: 77 kW/105 KM, kombinirana poraba goriva: 4,4 1/100 km, emisija C0?: 116 g/km ŠkodaOctavia 1.6 TDI GreenLine za 16.666 € Dizelski motor: 77 kW/105 KM, kombinirana poraba goriva: 4,4 1/100 km, emisija C02:114 g/km PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas 50 € KD tZM GNOJILO ASEF ZA CVETOČE BALKONSKE RASTLINE, 2 L ODLIČNA CENA!!! VODNA TEHTNICA 1000 min AKCIJA!!! ELEKTRIČNI PASTIR INTELLISTOP N10 230/30 km 80,00 € * ® SAMOKOLNICA KOV. 75 L VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA! UGODNECENE -GOTOVINSKI POPUSTI!!! MOŽNOST DOSTAVE NA DOM!!! DRENAZNA II 100 1.499,00 € TRAKTOR VRTNI NJ92 - motor: GGP WM 12,5 - oljna črpalka - širina kosišča: 90 cm LEPENKA STREŠNA CEMENT S POSIPOM k8 9,90 € <**** 0,56 €/kom 1 Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah. PRIJAZNI DO OKOLJA IN ŽEPA. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Tretja stran j Dan potem... Bila je vseslovenska čistilna akcija in na njej smo zmagali vsi tisti, ki smo sodelovali. Očistili smo Slovenijo. Toda po dobrih dveh tednih po akciji se sprašujemo, aii ni šlo morebiti za Pirovo zmago? (Zgolj za osvežitev spomina: Pirova zmaga je zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca. Fraza je aluzija na epirskega kralja Pira, katerega vojska je utrpela nenadomestljive izgube, koje premagal Rimljane med vojno pri Herakleji leta 280 pr. n. št.) V tem času so se namreč začeli pojavljati odpadki na novih in dosedanjih črnih odlagališčih, kar je jasno sporočilo, da se onesnaževalci požvižgajo na ekologijo in skrb za okolje, zanima jih samo, kako se na zanje brezplačen način, na račun drugih, znebiti odpadkov v najkrajšem možnem času. Posledice njihovega ravnanja jih ne zanimajo, prav tako nimajo pojma, kaj je to moralna in še kakšna odgovornost. Splošno znano dejstvo je, da bo ravnanje z odpadki v prihodnje še veliko bolj pomembno kot danes, kar pomeni, da bo tudi veliko dražje kot danes. Celjski občini je uspel fantastičen posel, koje uspela v svoj prostor umestiti regijsko odlagališče, kiji bo v prihodnjih desetletjih prinašalo zlata vredne prihodke. Oni bodo narekovali ceno, mi bomo plačevali. Lahko bi bilo tudi drugače, toda to je že druga zgodba. Sedaj smo na tem, da se je treba prilagoditi realnim okoliščinam. Po tej plati ni mogoče očitati tukajšnjim občinskim upravam, da niso poskrbele za dovolj priložnosti za občane, ki imajo odpadke in jih želijo na ustrezen način odložiti. Včasih je sicer potrebno nekaj potrpljenja, da napoči čas odvoza kosovnih odpadkov, toda kdor premore le kanček ekološke zavesti, bo počakal in do takrat hranil odpadke doma. A žal nismo vsi takšni... Tudi tokratni intervju s predsednikom uprave družbe BTC Jožetom Mermalom se v pretežni meri nanaša na ekologijo. Če so se v Ljubljani, sredi betonskega urbaniziranega območja, začeli zavedati, kako pomemben je odgovoren odnos do okolja, potem bi bilo res sramotno, če Zgornjesavinjčani ne bi začeli bolj spoštovati zdrave narave, ki nas obdajajo sprejeli kot eno najvišjih vrednot in jo kottakšno uporabili za svojo razvojno prednost. Imamo priložnost, da sodelujemo v zeleni revoluciji, ki bo na novo definirala razmerja na našem planetu. Ali kot je za Delo F pred nedavnim izjavil komercialni direktor družbe Lumar Marko Lukič: »Prihodnostje danes drugje. Prihodnostje zelena.« IZ VSEBINE: Tema tedna: Kam gredo zgornjesavinjski odpadki? 4 18 Intervju: Pogovor s pevko Sašo Zamernik...18 Galerija Steki: Na ogled keramika skupine Gambatte PGD Radmirje: V nov objekt vloženo veliko prostovoljnega dela.. Občinski svet Luče: Razmišljajo o lastnem režijskem obratu za komunalno dejavnost......4 Intervju: Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d... 6 Graška Gora: Pravice bo potrebno iskati s sindikalnim bojem...............9 Galerija Mozirje: Odprtje razstave likovnih del Jožeta Krambergerja ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 18,7. maj 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ODGOVORNOST DO NARAVE IN NAŠIH ZANAMCEV Kam gredo zgornjesavinjski odpadki? Aprila smo v vseslovenski akciji dodobra očistili našo domovino in z divjih odlagališč odstranili številne kosovne odpadke ter odpadke, ki jih bodo različni predelovalci predelali v surovino. Kot kaže, se ob tej akciji ozaveščenost krivcev za tovrstno onesnaževanje ni povečala, saj so ponovno začeli onesnaževati naravo. Je za to kriva cena odvoza ali malomarnost ter neodgovornost do soljudi in naših zanamcev? KOMUNALA MOZIRJE V Komunali Mozirje apelirajo na lastnike zemljišč, da upoštevajo določbe zakonskih predpisov, ki jim nalagajo odgovornost za razmere na njihovi lastnini, tudi za odlaganje odpadkov. Lastnik gozda in grape, kamor nemarneži odmetujejo svoje odpadke, bi namreč moral to početje preprečiti, ga onemogočiti, v končni fazi naj bi bil plačnik stroškov za odstranitev teh odpadkov. »Javno podjetje Komunala Mozirje spomladi, v tednu pred cvetno nedeljo, skupaj z občinama Rečica in Mozirje izvede zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, jeseni pa izvedemo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Kosovne odpadke zbiramo od vrat do vrat, to pomeni, da jih občani pripravijo ob svojih posodah za komunalne odpadke, naši delavci pa jih preberejo in odpeljejo na primerno mesto. Uporabne odpadke prevzame sistem Slopak, neuporabne pa odpeljemo v center za ravnanje z odpadki v Celje. Nevarne odpadke zaradi posebnega ravnanja z njimi zbiramo na enem mestu, kjer jih posebej usposobljeni delavci sortirajo, ustrezno skladiščijo in odpeljejo v nadaljnjo predelavo in uničenje,« pojasnjuje direktor mozirske komunale Andrej Ermenc in poudarja, da zbirni center za odpadke deluje pri čistilni napravi v Lokah pri Mozirju. Tja lahko občani sami pripeljejo svoje kosovne odpadke, če jih ne morejo doma hraniti do akcije kosovnega odvoza. Zbirni center deluje vse delovne dni. Odlaganje odpadkov je za občane Mozirja in Rečice ob Savinji brezplačno. Odla-ganje kosovnih odpadkov med letom ob posodi za komunalne odpadke ni možno, saj mozirski komunalci ne morejo zagotavljati njihovega odvoza. KOMUNALA GORNJI GRAD Enak režim odvoza kosovnih odpadkov imajo tudi v občinah Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje, le da za odvoz skrbi velenjski PUP Saubermacher, storitev odlaganja odpadkov pa izvaja gornjegrajska Komunala na lokaciji odlagališča nenevarnih odpadk- OBČINSKI SVET LUČE Razmišljajo o lastnem režijskem obratu za komunalno dejavnost Občinski svetniki v Lučah so na aprilski seji med drugim obravnavali ustanovitev režijskega obrata za izvajanje komunalne dejavnosti v občini. Sprejeli so sklep o družbeni pogodbi za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo Razvojno agencijo Savinjske regije, brez večjih pripomb pa so potrdili tudi zaključni račun za leto 2009 s pripadajočimi dokumenti. Zaradi neskladij, do katerih je prišlo med občinami in Regijsko razvojno agencijo Celje ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta, zlasti pri nameravanih prijavah na peti razpis za evropska sredstva za regionalni razvoj, so občine tej agenciji odvzele pristojnost in vse aktivnosti v zvezi z razpisom prenesle na agencijo Sotla. Rešitevje začasna, zato so na svetu regije predstavniki občin sklenili ustanoviti novo agencijo, ki bo zastopala stališča in interese vseh 31 občin Celjske regije. Da bi bili interesi občin zastopani enakopravno, bo vsaka občina družbenica prispevala k osnovnemu kapitalu nove agencije enak delež, to je 500 evrov. Vsakemu družbeniku torej pripade nekaj več kot 3,2 odstotka poslovnega deleža. Občinski svet Luče je sprejel sklep o potrditvi družbene pogodbe, za vse aktivnosti vtej zvezi pa je pooblastil župana Cirila Rosea. Svetniki so nadaljevali razpravo o morebitni ustanovitvi lastnega režijskega obrata, ki bi skrbel za komunalno dejavnost v občini. O tem so razpravljali že na prejšnji seji, koje Komunala Mozirje predstavila cene vodarine, odvajanja in čiščenja ter omrežnine, ki bi bile za Lučane povprečno še enkrat višje, kot doslej. Sprememba cen je predvsem posledica nove uredbe, ki jo je izdala država in v kateri je spremenjen način obračunavanja amortizacije. Tolikšna podražitev se zdi članom občinskega sveta previsoka, še zlasti, ker so Luče po poplavi leta 1990 dobile nov vodovodni sistem, ki so ga kasneje še posodabljali, tudi kanalizacijski sistem je bil v veliki meri na novo zgrajen. Zato je bil oblikovan predlog, da se seznanijo z možnostmi ustanovitve lastnega režijskega obrata. V okviru postavk, ki so že v proračunu, bi ta lahko postopoma prevzemal med drugim tudi vzdrževanje cestnega prometa in infrastrukture, kanalizacije, čiščenje in urejanje javnih površin, vzdrževanje in upravljanje občinskih stanovanj... »Pri odločitvi se ne želimo prenagliti, zato bomo opravili temeljite finančne in siceršnje analize ter si pred odločanjem ogledali primere dobre prakse tudi drugod,« pravi župan Rose, ki dodaja, da občina že ima v lasti prostore, kjer bi obrat lahko bil, ob tem računajo tudi na nekaj novih delovnih mest. Marija Lebar 0 o v Bočna-Podhom, ki naj bi se v prihodnje zaprlo. Po besedah direktorja Zdenka Purnata točen rok še ni znan. »Upravni postopek na ministrstvu za okolje in prostor še teče in dokler ne bo zaključen, odlagališča ne bo potrebno zapreti. Ampak datum, ko naj bi se zaprlo, je zelo blizu, saj ni realne osnove, da bi še to dolgo obratovalo,« zatrjuje direktor Zdenko Purnat in dodaja, da so z novim letom sklenili dogovor z mozirsko Komunalo, da tam ne odlaga več odpadkov iz občin Mozirje in Rečica, ker prostor za odlaganje rabijo za ostalih pet občin in dodaja: »Kosovne in gradbene ter nevarne odpadke občani iz omenjenih občin lahko sami pripeljejo na odlagališče brezplačno, saj stroške odlaganja do 800 kilogramov kosovnih in gradbenih odpadkov krijejo občine.« Andrej Ermenc: »Uporabne odpadke prevzame sistem Slopak, neuporabne pa odpeljemo v center za ravnanje z odpadki v Celje.« (foto: Marija Šukalo) GRADBENI ODPADKI »Gradbene odpadke prevzemajo družbe, ki so vpisane v register predelovalcev gradbenih odpadkov pri ministrstvu za okolje in prostor. Nam najbližje je CMC - kamnolom Pirešica. Tja odvažamo gradbene odpadke, prevzemajo jih po simbolični ceni 5,21 evra na tono. Imetni-kiteh odpadkov lahko pri nas naročijo kontejner, vtem primeru plačajo še odvoz. Naročilo in odvoz kontejnerja, ki stoji pri naročniku do en teden, stane približno 120 evrov. Lahko pa svoje gradbene odpadke predelovalcu odpeljejo tudi sami. Tako bodo plačali le prevzem odpadkov, strošek pa bo odvisen od pripeljane količine,« pravi Branko Miklavžina, odgovorni za ravnanje z odpadki na mozirski Komunali. INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Mnogi za neodpravljanje divjih smetišč krivijo pristojne državne inšpekcijske službe. Odlagališča odpadkov, ki so posledica nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki oziroma odpadki iz gospodinjstev, državni okoljski inšpektor ne nadzira. Ta sodijo v pristojno obravnavo občin in njihovih nadzornih služb. Če gre za divje odlagališče drugih odpadkov, kot so nevarni odpadki, gume ali gradbeni odpadki z gradbišč, v takem primeru ukrepa državni okoljski inšpektor, ki skuša ugotoviti povzročitelja odpadkov. Pomembno je namreč, daje za ravnanje z odpadki primarno odgovoren njihov povzročitelj, zato mu inšpektor za okolje naloži obveznost odstranitve in plačilo stroškov. V primeru, da povzročitelja odpadkov ni možno ugotoviti, odgovornost za ravnanje z njimi prevzameta občina oziroma država. Marija Šukalo OBČINA GORNJI GRAD Prvi rebalans proračuna pod streho Gornjegrajski občinski svetniki so se na zadnji seji seznanili z zaključnim računom proračuna občine za leto 2009. Župan Stanko Ogradi je v poročilu povedal, da so prihodki občine znašali 2.580.337 evrov, odhodki pa 2.255.846 evrov. Zaradi določenih investicij, ki se še niso začele izvajati in zaradi tega niso pridobili sredstev iz razpisov, so bili prihodki nekaj manjši, kot se je planiralo. Vse te investicije se prenesejo v tekoče leto, sem spada ureditev kanalizacije v Bočni, kjer se bo hkrati urejala še cesta, pločnik in javna razsvetljava. Sredstva za ta projekt so planirana, v teku je postopek za izbor izvajalca del. Pravtako bodo letos uredili stavbo na Attemsovem trgu 23, za katero v lanskem letu niso imeli vseh soglasij solastnikov. Županje še povedal, da nekaj stvari ni bilo izvedljivih do poravnave s Probanko in prejemov sklepov sodišča, ki sojih prejeli v začetku letošnjega leta. Na vprašanje odbora za proračun, kam se stekajo okoljske dajatve in kolikojih je, je direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat poročal, daje okoljskih dajatev, ki se obračunavajo poleg vode in smeti od preteklih let zbranih 137.000 evrov, sem spada tudi preko 22.000 evrov obračunanih, a še neplačanih dajatev. Dajatve se zbirajo na računu Komunale, pred koncem leta pa se nakažejo na račun pri občini. Sredstva so strogo namenska, letos nameravajo porabiti del sredstev za dela na čistilni napravi in za ureditev kanalizacije v Bočni. Glavnina sredstev se bo porabila v prihodnjem letu za ureditev odlagališča odpadkov in zbirnega centra v Podhomu. Župan Ogradi je podrobno predstavil rebalans proračuna občine in poudaril, da je pri prihodkih večji indeks odstopanja pri prodaji stanovanjskih objektov in stanovanj, pri odhodkih pa bodo več sredstev, kot so predvidevali, namenili rekonstrukciji ogrevalnih naprav in sanitarij v zdravstvenemu domu, Prostovoljnem gasilskemu društvu Nova Štifta za nakup kombiniranega vozila, nakupu zemljišč, za adaptacijo šole in za socialno varstvo. Prvi rebalans proračuna so svetniki soglasno sprejeli. Štefka Sem PREVERJANJE DELODAJALCA NA SPLETU Poenostavljen nadzor nad plačilno disciplino delodajalcev Pred časom je Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) objavila novico, da bodo zaposleni od maja naprej lahko preko spletne aplikacije eDavki sami preverili, ali njihov delodajalec redno obračunava in plačuje prispevke za socialno varnost ali ne. Od ponedeljka, 3. maja, je tovrsten dostop na portalu eDavki omogočen in vsi, kijih skrbi plačilna disciplina njihovega delodajalca, lahko sedaj sami z digitalnim potrdilom neposredno dostopajo do teh podatkov. Problematika neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovensko javnost tare že kar nekaj časa. Delavci so v primeru odkritja neplačevanja socialnih prispevkov s strani svojega delodajalca skorajda nemočni, tako vsaj kaže praksa. Poenostavljen nadzor zavarovancev nad plačilno disciplino delodajalcev pri izpolnjevanju njihovih obveznosti do delavcev z rednim plačevanjem prispevkov za socialno var- nost lahko tako prepreči marsikatero grdo presenečenje, čeprav je po podatkih Dursa več kot 97 odstotkov obračunanih prispevkov tudi dejansko plačanih. Pri zavezancih, ki obračunov prispevkov ne predlagajo redno, je Durs s poostrenim nadzorom samo v lanskem letu ugotovil nepravilnosti v 33.537 primerih ter jim naložil za 31,7 milijona evrov dodatnih obveznosti. Čeprav je davčna uprava postala zelo učinkovita pri izterjavi dolgov, za zaposlene nikakor ni spodbuden podatek, da seje v lanskem letu aktivni dolg zavezancev za prispevke za socialno varnost povečal za sedem odstotkov. Kot ugotavljajo na Dursu, so letos na seznamu dolžnikov že takšni delodajalci, ki so še lani dobro poslovali in redno plačevali prispevke. Previdnost in dobra obveščenost delavcev je torej še kako na mestu. TG JOŽE MERMAL, PREDSEDNIK UPRAVE BTC D.D. »Če bomo samo čakali na boljše čase, bomo slej ko prej v velikih težavah« lože Mermal (foto: arhiv BTC) V ljubljanski družbi BTC so zadovoljni z lanskoletnim poslovanjem. V času, ko je slovenski družbeni produkt upadel za sedem odstotkov, so v BTC-ju uspeli povečati prihodke za 1,5 odstotka in če ne bi bilo nepredvidenih prodaj finančnih produktov, bi predlanski dobiček povečali za približno 30 odstotkov. Uprava na čelu s predsednikom Jožetom Mermalom sledi jasno zastavljeni viziji in trdno verjame, da je tudi za BTC prihodnost zelena. - Kako vam je uspelo tako »neboleče« prekr-mariti skozi krizno leto 2009? Že v poslovnem načrtu za leto 2009 smo opredelili nekatere aktivnosti, ki bi lahko ublažile posamezne udarce krize, in to z vidika krepitve poslovnih odnosov z našimi partnerji, z racionalizacijo nekaterih poslovnih programov in s pridobitvijo novih strateških partnerjev kot ključnih nosilcev trgovinskega razvoja. Poleg tega smo razširili poslovanje v logističnem centru z najemom dodatnih skladiščnih površin s sodobno regalno opremo. - Kako je kriza vplivala na razmere znotraj vašega podjetja? Vodstvo BTC-ja, vključno z mano, ima zelo odprto komunikacijo z zaposlenimi, ne samo v kontekstu poslovanja, ampak tudi medčloveških odnosov in socialne vzdržnosti. Še vedno podpiramo krepitev družbenega standarda preko počitniških zmogljivosti in rekreacije v okviru športnega društva, ki ga financira podjetje. Dobro se namreč zavedamo, da zaposleni v podjetju niso udeleženi samo s svojo delovno silo, ampak vlagajo vanj svoj človeški in socialni kapital, kije ena ključnih podlag ustvarjanja nove vrednosti. Iz tega razloga sem tudi sam predlagal na skupščini delničarjev, da se podpiše pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku. Ne glede na to, da zaposlenim vsako leto izplačujemo nagrade iz naslova uspešnosti poslovanja, je BTC danes eno izmed redkih podjetij v Sloveniji, ki je na skupščinski ravni sprejelo takšno odločitev in se zavezalo, da bodo pri dobičku udeleženi tudi zaposleni. - Iz tega je mogoče sklepati, da maksimiranje dobička v vašem podjetju ni na prvem mestu... Večina menedžerjev je že pred časom spoznala, da je maksimiranje dobička lahko dvorezen meč. Po eni strani je dobiček potreben za nadaljnji razvoj, po drugi strani pa je lahko tudi škodljiv, čeje ustvarjen na način, ki ni trajnostno naravnan in ni sprejemljiv za okolje. - V BTC-ju se z ekologijo ukvarjate že več kot desetletje. Do kakšne stopnje ste v tem času pripeljali vaše poslovanje? Resje, z ekologijo se načrtno ukvarjamo že več kot deset let. Trajnostnemu razvoju smo se zavezali z dolgoročnimi in kratkoročnimi načrti. Lani smo na primer imeli v letnem načrtu 230 akcijskih načrtov, od katerih je bilo ekoloških 82, torej več kottretjina. Na osnovi ekološkega razmišljanja smo leta 2007 zasnovali tako imenovani ekoin-deks, ki smo ga prvič, kot poslovni model, začeli uporabljati leta 2008. Letos smo se odločili, da ekoindeks predstavimo tudi širši javnosti. - Kaj pravzaprav je ekoindeks? Ekoindeks je nov poslovni model, ki omogoča spremljanje neposrednih učinkov delovanja družbe BTC na okoljskem področju preko merljivih kazalnikov. Vrednost ekoindeksa je sestavni del letnega poslovnega načrta naše družbe, njegovo gibanje spremlja kontroling, vodstvo pa ga obravnava kot enega od ključnih kriterijev za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti družbe. Ekoindeks sestavljajo trije vsebinski sklopi: prvi se nanaša na racionalno rabo vode in energije, v drugi sklop smo uvrstili zagotavljanje varnosti, urejanje prometa in skrb za odpadke, v tretjem sklopu pa združujemo družbeno odgovorna dejanja in izide poslovanja kot pogoj za izvajanje okoljskih standardov. - Katere dosežke bi izpostavili na področju racionalne rabe vode in energije? BTCje ogromen porabnik vode, na letni ravni je porabimo približno 180 tisoč kubičnih metrov, kar ni tako presenetljivo, če upoštevamo, da nas na leto obišče 21 milijonov ljudi. V zadnjih petih letih smo z rekonstrukcijo vodovodnega sistema porabo vode zmanjšali za dvajset odstotkov, kar pomeni približno 35 tisoč kubičnih metrov ali 3.500 cistern. Danes je vode še sicer dovolj, vprašanje pa je, kaj bo jutri, če ne bomo nemudoma začeli z radikalnim varčevanjem pri porabi pitne vode. To velja za celotno Slovenijo, tako za gospodarski sektor kot za gospodinjstva. »Na dveh zgradbah logističnega centra bo jeseni na površini 13 tisoč kvadratnih metrov začela obratovati sončna elektrarna, ki bo letno proizvedla 967 tisoč kilovatnih ur električne energije in bo razbremenila okolje za 630ton ogljikovega dioksida na leto.« BTCje prav tako velik porabnik energije. Letno je porabimo približno 40 milijonov kilovatnih ur. V preteklih letih smo z različnimi ukrepi veliko naredili na področju varčevanja pri porabi, energetsko učinkovitost pa želimo v prihodnje še izboljšati s prenovo sistemov za prezračevanje z vgrajevanjem naprav za vračanje odpadne toplote in vgradnjo sončnih kolektorjev na strehe in fasade. Na dveh zgradbah logističnega centra bo jeseni na površini 13 tisoč kvadratnih metrov začela obratovati sončna elektrarna, ki bo letno proizvedla 967 tisoč kilovatnih ur električne energije in bo razbremenila okolje za 630 ton ogljikovega dioksida na leto. Sončna elektrarna bo nameščena tudi na fasadi Kristalne palače, katere gradnja intenzivno poteka in bo končana spomladi prihodnje leto. - Preden predstavite ukrepe na področju ravnanja z odpadki, morda beseda ali dve o novem poslovnem nebotičniku, ki ste ga poimenovali Kristalna palača in za slovenske razmere predstavlja megalomanski projekt. Z gradnjo ste pričeli v letu 2009 kljub gospodarski krizi... Če se ozremo nazaj v zgodovino, v čas velike svetovne ekonomske krize pred drugo svetovno vojno, ugotovimo, da so bili ravno novi veliki projekti odločilni pri zlomu te krize. Seveda je za takšne projekte treba imeti pogum in zdrave razvojne ambicije. Kristalna palača bo poslovni, trgovski in družabni center, ki bo dodobra spremenil podobo BTC-ja, saj bo najvišja poslovna stavba v Sloveniji. Poleg njene vrhunske arhitekture velja omeniti najsodobnejšo informacijsko-komu-nikacijsko tehnologijo in izjemno energetsko učinkovitost. V Kristalni palači bo poslovno-kon-gresni center, medicinsko-estetski in wellness center ter nakupovalna galerija. Računamo, da bomo imeli ob otvoritvi bolj ali manj vse kapacitete zapolnjene. - Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj ste se odločili za tako zahtevno investicijo v času, ko je kriza še vedno prisotna in ko znatne rasti še ni na vidiku... Mi, ki sprejemamo odločitve, se moramo vprašati, kaj je bolje: čakati na boljše čase ali ukrepati takoj? Če bomo samo čakali na boljše čase, bomo slej ko prej v velikih težavah, jasno pa je, da investiramo samo v projekte, v katere zaupa družba, v katere zaupajo domače in tuje banke in za katere vemo, da so kvalitetni in realni. Takšni projekti lahko prinesejo nekaj novega in dobrega širši slovenski družbi, saj pričajo o tem, da rastemo in napredujemo. BTC bi bil zagotovo že v krizi, če bi samo širili obseg klasičnih trgovskih površin, saj jih ima Ljubljana že preveč. Kmalu bomo prišli na tri tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin na tisoč prebivalcev, Stockholm, na primer, jih ima tisoč sto. Zdaj pa primerjajmo kupno moč preb- »Kristalna palača bo poslovni, trgovski in družabni center, ki bo dodobra spremenil podobo BTC-ja, saj bo najvišja poslovna stavba v Sloveniji. Poleg njene vrhunske arhitekture velja omeniti najsodobnejšo informa-cijsko-komunikacijsko tehnologijo in izjemno energetsko učinkovitost.« ivalcev Ljubljane in Stockholma ... In to ni samo problem Ljubljane, ampaktudi nekaterih manjših slovenskih mest. Zadnji čas je, da se streznimo in ugotovimo, da seje potrebno ustaviti ter razmisliti, v katero smer naprej. Zagotovo potrebujemo več zelenih tehnologij. - Prej sva ostala pri odpadkih. Kaj ste postorili na tem področju? Ker želimo razbremeniti deponije komunalnih odpadkov, smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov, ki so primerni za recikliranje, zgradili ekološke postaje in namestili nove zabojnike. Danes us- pemo sortirati že okrog 60 odstotkov odpadkov, ta delež pa se še povečuje, kar je dokaz, da se ozaveščenost obiskovalcev in poslovnih partnerjev BTC-ja izboljšuje. V prihodnje bomo namestili reciklirne koše v vseh prostorih in uvedli stiskalne naprave za odpadke. Načrtujemo tudi postopno zamenjavo dizelskih vozil za odvoz odpadkov z vozili na električni pogon. • Kakšno pa je stanje na področju prometa? Z željo, da bi čim bolj zmanjšali količino izpušnih plinov, se trudimo za čim večjo pretočnost prometa, zadostno število parkirnih mest in uporabo javnih prevoznih sredstev. Trenutno imamo 3.500 parkirnih mest v garažnih hišah, skupno »Danes uspemo sortirati že okrog 60 odstotkov odpadkov, ta delež pa se še povečuje, kar je dokaz, da se ozaveščenost obiskovalcev in poslovnih partneijev BTC-ja izboljšuje.« pa 8.500. Če ne bi že pred leti zgradili krožnih križišč, bi se nam promet ustavil. Zelo pomembno je, da v BTC vozi mestni avtobus, problem pa imamo z vlakom. Zaenkrat vozi vlak v BTC trikrat na dan in ga plačujemo sami, velik izziv pa predstavlja projekt redne tirne povezave, s katerim bi obstoječe industrijske tire namenili za javni potniški prometz vlakom med mestom, primestnimi kraji in BTC-jem. - BTC City je primer dobre prakse pri nastajanju urbanega prostora. Že dlje časa sistematično urejate zelene površine in povečujete število zasajenih dreves, v zadnjem času pa v ta prostor umeščate tudi razne skulpture... Da bi zagotavljali prijeten ambient tako zaposlenim kot obiskovalcem, namenjamo temu delu veliko pozornosti in sodelujemo s priznanimi arhitekti, urbanisti in drugimi strokovnjaki. V ta kontekst sodijo tudi skulpture, postavljene na prostem, ki jih je že več kot dvajset in pozitivno prispevajo k socializaciji in humanizaciji prostora. - Družbena odgovornost BTC-ja je na zelo visoki ravni. Podpirate številne programe na področju kulture, izobraževanja, umetnosti in športa, med drugim ste pokrovitelj Ijubenske-ga smučarsko-skakalnega kluba, v zadnjem času pa se precej povezujete tudi z znanostjo. Ustanovili ste Svet za odprti dialog. S kakšnim namenom? V Svet za odprti dialog sem osebno povabil eminentne posameznike, strokovnjake na posameznih področjih. Slednji nam lahko pomagajo s svojimi znanji in svetovljansko širino pri kreiranju novih programov, nadaljnjem urbaniziranju prostora in razumevanju družbenih procesov, na katere so občutljivi tudi naši obiskovalci. - Tokrat sva se veliko pogovarjala o ekologiji. Glede na to, da izhajate iz Zgornje Savinjske doline, ki je v primerjavi z urbanimi naselji, kot je Ljubljana, še zelo zelena, kako vidite njeno prihodnost v smislu ekologije? V BTC-ju smo dovolj zgodaj spoznali, da brez ekologije in dobrega koncepta trajnostnega razvoja ni kvalitetnega poslovnega in družbenega življenja ne na nivoju države, ne na nivoju posameznih regij ali gospodarskih družb. Zgornja Savinjska dolina bi lahko po tej plati v prihodnje dosegla veliko, vendar se mora bolje organizirati, kar pomeni, da tovrstne dejavnosti ne smejo potekati le znotraj posameznih občin. Poleg tega je treba te dejavnosti primerno predstaviti strokovni in širši javnosti, kajti potem so bolj cenjene in obstaja tudi več možnosti, da pridejo obiskovalci in kapital od drugod. Zato je potrebno močnejše povezovanje na osnovi konkretnih akcijskih načrtov in aktivnosti. Vsak se mora zavedati, kaj je njegova naloga, kaj mora doprinesti. Na ta način ni mogoče zgrešiti prave poti in iz krize lahko prideš kot zmagovalec. - V izjavah za javnost ste večkrat kritični do dela slovenskega menedžmenta, ki ne dosega pričakovanih rezultatov. Po vašem mnenju so nekatere družbe danes v krizi tudi zaradi slabega vodenja. Ali menite, da bi lahko bila Zgornja Savinjska dolina danes ob drugačnem vodenju kje drugje kot na repu Slovenije, merjeno po višini povprečne plače? V zadnjih dvajsetih letih smo se preveč ukvarjali sami s sabo, tako na nivoju države kotna nivoju posameznih regij in v gospodarstvu. Premalo pozorno smo spremljali, kateri menedžment, katera regija, kateri župani so najboljši in imajo najboljše rezultate. Če bi to vedeli, bi se lahko zgledovali po njih, se učili in uporabljali njihove pozitivne izkušnje. Na ta način bi danes prav gotovo bili na višjem nivoju in bi vedeli, kateri so najuspešnejši voditelji na področju gospodarstva, občin in Republike Slovenije. Pogovarjal se je Franci Kotnik Aktivnosti pred lokalnimi volitvami V Sloveniji je ta teden sočasno potekalo deset druženj med nevladnimi organizacijami in novinarji. Na njih so regionalna stičišča za nevladne organizacije predstavila aktivnosti pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Kaj so na temo Moja družba na enem takih srečanj v Velenju razmišljali, bomo predstavili v naslednji številki Savinjskih novic. Na srečanju so razpravljali tudi zgornjesavinjski predstavniki. ML 0 TEHNO M - PROIZVODNJA, ANTON MELAVO S.P. Do kupcev s prijaznostjo in strokovnostjo Na dnevih odprtih vrat so lahko obiskovalci preizkusili nove modele motornih Žag (foto: Benjamin Kanjir) V letošnjem letu praznuje podjetje Tehno Melavo iz Ljubije dve desetletji obstoja. Konec aprila so za kupce in poslovne partnerje organizirali dneve odprtih vrat, na katerih so predstavili široko ponudbo gozdarskih kmetijskih strojev in opreme za vrt. Anton Melavc je pri svojem delu opažal, da je ponudba specialnih orodij, ki jih lastniki gozdov uporabljajo pri svojem delu, zelo slaba. Zavoljo tega se je pred dvema desetletjema odločil, da začne na svoje. Najprej seje ukvarjal z verigami za motorne žage. Ponudbo je nadgradil z motornimi žagami, postopno pa z vsemi orodji, ki se potrebujejo pri delu na kmetiji. Od najmanjših in vse do traktorjev. Ob tem je prodajni program dopolnjeval z rezervnimi deli in servisom. Ves časje imel pred očmi potrebe posameznega kupca. Želje, ki jih pogojujejo potrebe, so različne od človeka do človeka, zato si vsakdo želi dobrega nasveta pred pravilno odločitvijo. In ravno svetovanje je eden izmed nosilnih stebrov podjetja. Pravilen nasvet je namreč ključen pri izbiri in kasnejši smotrni uporabi orodja. Pred leti so proda- jalni v Ljubiji dodali še eno v Celju. Pri Melavcu so se podjetnišlva lotili družinsko. Anton Melavc, ki je podjetje ustanovil inje njegova gonilna sila, je k strokovnemu delu privabil tudi sinova Jureta in Tomija. Skupaj so dobertim, ki z izkušnjami obvladuje trg svetovno priznanih visoko kvalitetnih blagovnih znamk drobne kmetijske mehanizacije in vrtnih strojev. Gozdni mehanizaciji so pred leti namreč dodali še ponudbo vrtnih strojev. Kupcem na enem mestu ponujajo preko trideset vrst vrtnih kosilnic, prodajni asortiman pa obsega vse, od zaščitne opreme, majhnih Škarij do strojev za obdelovanje polj in vrtov. S strokovnimi znanji, dolgoletnimi izkušnjami in prijaznim nastopom do vsakega kupca se bodo v podjetju tudi v prihodnje trudili za pestro ponudbo. Benjamin Kanjir DRUŠTVO LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zaključili prvi izvedbeni projekt Člani projektne skupine so s ponosom predstavili rezultate trdega dela (foto: Štefka Sem) LAS - društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline je nosilec projekta z naslovom Poletna zGod-ba. V prvi fazi projekta so lani realizirali prireditev z istim naslovom na Ljubnem ob Savinji, kjer so predstavili etnološke prireditve v dolini, v drugi fazi pa so svoje aktivnosti usmerili v promocijo turistične ponudbe doline. V te aktivnosti spada izdelava materialov za promocijo doline za potencialne nove goste, predvsem iz območja nekdanje Jugoslavije ter ostalih sosednjih držav. PROJEKT ZA PROMOCIJO DOLINE Katalog Zgornja Savinjska dolina, v katerem so predstavljeni kraji in ponudniki turističnih storitev, je bil izdan na 28 straneh, v 50.000 izvodih in petih jezikih. Januarju je 8.000 izvodov prejela Slovenska turistična organizacija za promocijo doline na sejmih vtujini in na predstavništvih organizacije. Poleg kataloga so poskrbeli za izdelavo sejemskih plakatov za vsako občino, namenjeni so opremi sejemskih prostorov. Enotno oblik-( \ 8 v J ovani plakati predstavljajo kuliso doline, saj so na njih fotografije najzanimivejših značilnosti in slogan posamezne občine. Dobrodošla novost in pripomoček turistom je novo izdana info mapa doline, kjer so natisnjene osnovne informacije o krajih, kulinariki in turističnih zanimivostih. Najpomembnejši del projekta pa je prav gotovo ureditev spletne stra- ni, na kateri bodo potencialni obiskovalci naših krajev našli informacije o turistični ponudbi. Projekt vreden 45.000 evrov je bil v vrednosti 40 odstotkov financiran iz programa Leader, preostanek sredstev so zagotovile občine in ponudniki turističnih storitev, ki so predstavljeni v katalogu in na spletu. Vodja projekta Cvetka Mavrič je povedala, da je projektna skupina porabila veliko časa za usklajevanje s ponudniki storitev, oblikovalci in vsemi ostalimi, ki so sodelovali pri nastanku kataloga, plakatov, info mape in spletnih strani. PREDSTAVITEV TUDI V ZAGREBU »Ponosni smo, da imamo končno celovito turistično ponudbo doline zbrano na enem mestu,«je poudarila Mavričeva. V tem projektu so sodelovale vse občine, ki sojih zastopali nosilci turistične dejavnosti. Projektno skupino za izvedbo načrtov so poleg Mavričeve sestavljali Helena Žagar, Barbara Šoster Rutar, Jure Kolenc, Aneta Šiljar, Marko Slapnik, Darja Knez in Kristijan Kramer. Poleg aktivne vloge pri ustvarjanju skupne ponudbe so bili člani skupine zadolženi tudi za dodatne naloge. Predstavitve bogate naravne, kulturne in kulinarične dediščine doline so bile doslej uspešne na vseh sejmih, kjer so sodelovali, v tem mesecu pa načrtujejo promocijo v Zagrebu. Štefka Sem PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKI GORI Pravice bo potrebno iskati s sindikalnim bojem V organizaciji velenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (00 ZSSS) je tudi letošnji prvomajski shod na Graški gori potekal v dostojanstvenem, vendar tudi vzdušju zaskrbljenosti za dostojno možnost zaposlitve in glede nadaljnjega upa- danja življenjskega standarda delavcev. Po zaigranima Zdravljici in Internacionali Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter zapetih pesmih Moškega pevskega zbora Kajuh je zbrano množico, vsaj tisoč ljudi iz Šaleške in Savinjske doline ter s Koroške, nagovorila sekretarka 00 ZSSS Velenje Alenka Selič. Po prvomajskem pozdravu in čestitkam k prazniku, je izpostavila osrednjo problematiko delavcev, izgubljanje zaposlitev, nižanje plač, nameravano ukinjanje že davno doseženih pravic. Obsodila je nadaljevanje prizadevanj lastnikov kapitala, da le na račun delavcev večajo dobiček in ga ne nameravajo deliti z njimi. Seličeva je obsodila nadaljevanje socialnega razslojevanja, ki se iz dneva v dan povečuje. Kolikšna je škodljivost takšnega ravnanja, je videti v propadanju donedavna dobrih podjetij, množičnem odpuščanju in izgubi delovnih mest. »Ljudje so že do sedaj preveč izgubili, zdaj pa je konec te agonije in vse kaže, da bo svoje pravice potrebno iskati tudi s sindikalnim bojem, z vsemi zakonitimi sredstvi,« je še bilo slišati. Skupina predstavnikov udeležencev srečanja je položila Alenka Selič, slavnostna govornica na prvomajskem shodu na Graški gori (foto: Jože Miklavc) venec k spomeniku Nošenje ranjencev, pihalna godba je dajala praznični ton, ljudje pa so se množično udeležili tradicionalnega pohoda na nekaj kilometrov oddaljen Jesenjakov hrib. Druženje ob sindikalnem golažu in zvokih ansambla Sredenšekje v lepem vremenu trajalo še do poznega popoldneva. Jože Miklavc Množica zbranih na Graški gori je dostojanstveno spremljala praznični program ob 121-letnici praznovanj prvega maja (foto: Jože Miklavc) ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE S članstvom v društvu do kvalitetnejšega življenja V občini Mozirje deluje več kot 50 društev, med njimi je društvo invalidov, ki bo decembra praznovalo 40 let. Na občnem zboru, ki je bil tudi volilni, so prisotni soglasno potrdili predlagane kandidate za organe društva. Predsednik bo še naprej Anton Gračner. V Zgornji Savinjski dolini je manj kot polovica invalidov včlanjenih v društvo, ki sicer šteje 1019 članov. Socialno ogrožene obravnava center za socialno delo, civilna družba pa pomaga invalidom pri zagotavljanju kvalitetnejšega življenja. Člani skozi vse leto obiskujejo težje invalide in bolnike, za praznike obdarijo bolne in ostarele. Jože Kumer je poročal o delu mešanega pevskega zbora, katerega pevci so iz dveh društev, upokojencev in invalidov, ter šahovskega krožka. Najvidnejša lanska uvrstitev zbora, ki ga vodi Anton Petek, je bila zmaga na regijskem tekmovanju v Celju in nato visoka uvrstitev na reviji v Cankarjevem domu v Ljubljani. Član šahovskega krožka je bil osmi na državnem prvenstvu Zveze za šport invalidov Slovenije. Krožek ročnih del vodi animatorka Ana Rebič. Svoja dela so članice društva invalidov in društva upokojencev dale na ogled na samostoj- ni razstavi v Galeriji Mozirje, na mednarodnem festivalu vezenin v Velenju, na razstavi ročnih in umetniških del Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ). Ugotavljajo, da se je število udeležencev tako imenovanih kopalnih izletov v slovenska zdravilišča zmanjšalo. Program dela za leto 2010 je predstavil predsednik Anton Gračner. Povedal je, da bodo še naprej izvajali socialni program, organizirali izlete, letovanje v Izoli in zdraviliščih, športne dejavnosti ter srečanje z invalidi Šmartnega ob Paki. Sodelovali bodo na pevski reviji društev invalidov, 4. decembra, koje dan invalidov, pa bodo praznovali 40-letnico delovanja društva. Več pozornosti, tudi pravno pomoč, nameravajo posvetiti zaposlenim in tistim, ki čakajo na zaposlitev, socialno ogroženim pa pomagati tudi denarno. Med povabljenimi gosti so bili župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik in predsednik ZDIS-a Drago Novak, kije izpostavil dejstvo, da društva dobivajo čedalje manj denarja od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in iz občinskih proračunov. Andreja Gumzej Predsednik Anton Gračner je povedal, da bodo 4. decembra na dan invalidov praznovali 40-letnico delovanja društva (foto: CMS) S PREDSTAVITVE KNJIGE ANTONA ACMANA V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM ŠmiheUanom za praznik, rodbini v trajen spomin Utrinki iz najinega življenja je knjiga Antona Acmana ki je na večer pred praznikom občine Mozirje, jurjevim, zbrala v šmihelski šoli toliko ljudi, da so resnica postale besede kanonika Jožeta Goličnika: »Tonče je bil gonilna sila kulturnega dogajanja in njegova knjiga je 80-letna zgodovina Šmihela.« Osrednja knjižnica Mozirje jo je izdala z denarno podporo občine, predstavili pa otroci Tatjane in Antona Acman, nečakinja ter moški pevski zbor šmihelskega kulturnega društva. Pogovor je vodila Petra Sirko. Direktorica knjižnice Ana Lamut je knjigo pospremila med poslušalce in bralce s hvaležnostjo, ker bo »lepa nazunaj in bogata po vsebini« ohranila spomin nanj, družino in kraj. Doživljaje z očetom in materjo petih otrok so nato razkrivali Cvetka, Marija in Milan. V njihovi hiši je bilo doma »preljubo veselje«, ker je oče znal kot spreten pripovedovalec zgodb »še bolezen narediti lepo«, so se strinjali otroci. Njihovo petjeje spremljal z igranjem na citre, klavir in harmoniko. Cvetka seje spomnila, kako sta z mamo potovali k sorodnikom v Ukrajino, Marija tega, da sta z bratom Pavlom obtičala v zvoniku domače cerkve, Milan seje razgovoril o tem, kako je kokoši plavati učil. Anka Šuligoj se še živo spominja dneva, koje Anton pribežal iz nemškega ujetništva in s seboj pripeljal Tatjano. Z njo seje poročil 1947. leta in ustvarila sta tak dom, da so jima otroci z izidom knjige želeli povedati, da »čeprav nas sedaj spremljata že iz druge dimenzije življenja, da nam pomenita veliko, da smo ju imeli radi, da ju imamo radi in se z vsakim letom svojega življenja bolj zavedamo, kaj vse sta žrtvovala za nas«. Vnukinja Nina je med zgodbami prebrala odlomka iz knjige. Nekaj o tem, kaj vse so z Antonom doživeli v desetletjih, koje vodil moški pevski zbor, je povedal najstarejši član zbora, Pavel Goličnik, spomine na srečanja z njim pa obudil tudi župan mozirske občine Ivan Suhoveršnik: »Res zanimiv človek je bil in pustil viden pečat, ki se odraža v življenju Šmihelčanov.« Večer v Šmihelu nad Mozirjem je zaključila hči Cvetka z očetovim življenjskim vodilom: Korajža velja, še enkrat pa je zapel Moški pevski zbor Kulturnega društva Šmihel pod vodstvom Tonija Acmana. Andreja Gumzej Utrinek z večera spominov na Antona Acmana, »super dedija« za vnuke, šmihelskega pevca ... (foto: Ciril M. Sem) Občina Ljubno objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 14/04 in 34/04) JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v Občini Ljubno Predmet razpisa: - stanovanje št. 4, v izmeri 25,00 m2, v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu Okonina 10, Ljubno ob Savinji. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Ljubno in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 7.5.2010 do vključno 17.5.2010. 3. Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-17-70 na Občini Ljubno. OBČINA UUBNO Savinjske novice in zakonodajni referendum o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale zakonodajni referendum o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (v nadaljevanju: referendum), s katerimi bo zagotovljena enakopravnost političnih strank in drugih organizatorjev referendumske kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predreferendumskih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v času pred referendumom ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev stališč političnih strank in drugih organizacij ter posameznikov, bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do referenduma bodo Savinjske novice izšle še štirikrat: 14., 21. in 28. maja ter 4. junija 2010. Vsem organizatorjem referendumske kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter redakcijske obdelave. Prav tako bomo v času pred referendumom selektivni pri objavljanju prispevkov v rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih organizacij in posameznikov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik Slikanje polno življenja Slikar Jože Kramberger, ki živi v Mozirju, letos praznuje 65 let (foto: Tatiana Golob) : - : - ■■HI ovite. Pečnik je prepričan, da nas slikar njegovega kova nagovarja k odgovornejšemu odnosu do umetnosti in umetnikov v lokalnem okolju: »Ni osamljen primer kulturnika, ki je bil prezrt v smislu spodbujanja in sprejetosti. Ni edini prebivalec doline, ki bi si ob naslednji priložnosti zaslužil obsežnejšo monografsko publikacijo in s tem najboljše in najprimernejše pri- znanje njegovega dela.« Ob odprtju razstave je tudi župan Ivan Suhoveršnik slikarju izrekel veliko priznanje in izrazil občudovanje nad njegovim delom. V spremljajočem programu so zbrani prisluhnili solo petju učenke Glasbene šole Nazarje Klari Praznik. Na klavirju jo je spremljala prof. Milan-ka Črešnik. Tatiana Golob V petek, 23. aprila, seje v Galeriji Mozirje s svojimi deli predstavil slikar Jože Kramberger, letošnji nagrajenec občine Mozirje. Krambergerja je predstavil umetnostni zgodovinar Franci Pečnik, razstavo, ki jo je pripravila Knjižnica Mozirje, pa je odprl župan Ivan Suhoveršnik. Opus del Jožeta Krambergerja se deli na tihožitja, portrete in krajine z vedutami in tudi v galeriji so na ogled postavljena dela iz vseh treh segmentov, Kot je zbrane na otvoritvi opozoril Pečnik, lahko Kramberger- jevo delo kot celoto opredelimo le ob poznavanju njegove življenjske zgodbe. Težko otroštvo in poklic zidarja bi zlahka zatrla njegovo umetniško nadarjenost, a vendar gaje njegovo vztrajno odkrivanje talenta privedlo do statusa uveljavljenega slikarja. Kramberger se je s svojimi portreti cerkvenih dostojanstvenikov uveljavil tudi kot reprezentančni slikar slovenske katoliške cerkve, polna življenja so po besedah Pečnika tudi njegova tihožitja, krajine in vedute so sproščene in slik- jr Katarini m v\ za 10. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja in da bi ostala J vedno tako pridna v šoli in doma. 3HHK Ati, mamica, Karmen in Patricija KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA SVETEGA KANCIJANA NA REČICI OB SAVINJI Obeležile desetletje in pol delovanja Dekliški pevski zbor svetega Kancijanajezad- delovanja. Njihov programje obsegal nabožne njo nedeljo v aprilu pripravil koncert in z njim v in ljudske ter umetne in mladinske pesmi. V rečiški župnijski cerkvi obeležil desetletje in pol prvem delu programa sta jih ob kitari spremljali Članice Dekliškega pevskega zbora svetega Kancijana med nastopov v rečiški cerkvi (foto: Marija Sukalo) Maruša Tostovršnik in zborovodkinja Barbara Lenko. V drugem delu so s svojim ubranim petjem popestrile mašo, na orglah pa jih je spremljala Katarina Kokovnik. Pred desetletjem in pol seje šest deklet zbralo ob Danici Senica, da so s petjem popestrile maše. Skupina je kmalu začela rasti. Danico Senica je zamenjala njena sestra Barbara, za kratek čas je dirigentsko palico imela v rokah tudi Klara Tostovršnik. Danes v zboru prepeva 14 deklet, njihov umetniški vodja je Barbara Lenko. V teh letih so s svojim nastopom popestrile številne krajevne proslave in maše. V spominu bodo ostale tudi mnogim parom, saj sojim zapele na poročnih slavjih. Ob 15-letnici svojega delovanja so pripravile korenito spremembo in medse povabile tudi štiri moške glasove, zbor pa se je preimenoval v zbor Kancijan. Marija Sukalo KRESOVANJE NA FARBANCI planince Po letu zatišja znova prvomajska budnica Prvomajski ogenj ogrel Številni kresovi so v noči na Ì. maj zažareli v slovenskih hribih in dolinah. Lepi tradiciji se vedno pridruži tudi Planinsko društvo Nazarje in ob društveni koči Farbanci postavi kres, ki v mraku prijetno ogreje dušo in telo. Lep ambient v osrčju smrekovega gozda tako vsako leto privabi planince in okoliške domačine k prvomajskemu ognju. TG Člani zgornjesavinjske godbe so na prvega maja dan obiskali vse občine v naši dolini (foto: Ciril M. Sem) Godba Zgornje Savinjske doline je po letu dni premora zopet izvedla tradicionalno prvomajsko budnico. V organizaciji območne izpostave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Savinjsko-šaleške regije in s pomočjo zgornjesavinjskih občin se je godba ob pol šestih odpravila na turnejo po dolini ter obiskala vse občine. Veliko občanov je godbo pričakalo na tradicionalnih mestih in s pogostitvijo izkazalo priznanje ohranjanja tradicije budnic, ki jo Godba Zgornje Savinjske doline, kakor tudi godbe širom Slovenije, ohranja skozi obdobje svojega delovanja. Matej Kranjc Mlaj mora stati v ponos, a tudi varno Topel in suh večer je bil po letih mrzlega in deževnega kresovanja kot naročen za druženje (foto: Tatiana Golob) Na Lokah v Lepi Njivi so se k postavljanju mlaja vtorek, 27. aprila, zbrali tamkajšnji fantje in možje. Več kot dvajset se jih je lotilo dviganja mogočnega in okrašenega drevesa, ki ga postavljajo na čast prvemu maju. Običaj postavljanja mlaja je v Lepi Njivi star že okoli četrt stoletja. Da so postavljavci svojega opravila vajeni, je bilo videti iz tega, kako je delo brez kakšne »vrhovne komande« in le ob skromni strojni podpori potekalo usklajeno in se tudi uspešno zaključilo, koje posekana in obeljena, 36 m dolga smreka spet stala pokonci in varno pritrjena v tla. Če prištejemo še drog, na katerem je bila v vrhu pripeta slovenska trobojnica, je vse skupaj merilo okoli 40 m v višino. Večino dela so opravili Na podlagi kategorije “B” opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. prijave na M . 041.227_133 Postavljanje mlaja ni lahko delo (foto: Marija Lebar) ročno z uporabo žavrov (drogovi z vrvmi) in pikov (s kovinskimi ostmi). Navada je, da smreko za mlaj prispeva gospodar, ki je v kratkem na novo prevzel kmetijo. Tako sta letos drevo za mlaj darovala Sonja in Ivan Drev, ki sta zagospodarila na Gregorčevi kmetiji. Že več let je tudi običaj, da venec za smreko spletejo Hrastnikovi, po domače Ograjšeki. Marija Lebar GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 03/837 08 90 iMozirj Savinjska cesta 29 IZPIT ZA TRAKTOR 10.5. ob 17. LEPA NJIVA Furmani ob Sauinji in Drcfi (8) Piše: Aleksander Videčnik FURMANSKE OKROGLE Da so bili furmani zelo duhoviti in polni raznih šal, je znano. Vozili so ure dolgo v vrstah in če je bilo ustrezno vreme, so si pripovedovali razne zgodbe. Medsebojno so se tudi dobrohotno zbadali, največkrat med krmljenjem konj. Vedeli so povedati, kje straši, kaj se komu in kje prikazuje in podobne pripovedi, seveda pogosto hudo "začinjene". Ob njih so se tudi naključni poslušalci zabavali. Če je bilo vetrovno, ko so stopili iz katere furmanske gostilne, so hitro ugotovili, da morajo ob takem vetru še kaj storiti za svoj telesni blagor. Dejali so: »Pobi, dajmo ga še en liter za veter,« in krenili nazaj v gostilno. Ob svitu so bili že na poti. Da so vaščani to opazili in slišali, so pokali z biči. Tega početja ni vsakdo znal, zato so tisti, ki so to veščino obvladali, še posebej prizadevno pokali. Včasih so lesni gospodarji furmanom naročili spravilo "platanic" izvode. Marsikatera je potonila, tej so rekli, daje "tukler". Vpili so tudi: »Glava gleda iz vode, rit pa je na podnu.« Mogočnim pla-tanicam so od "Štoka" gor rekli "retine". V Strugah je pri gostilni rado strašilo. Ljudem je ostalo v spominu, da se je tam zgodil strašen zločin, koje neki tat pomoril vso družino. Seveda so zato slišali tam okoli razne zvoke, kottrdo hojo in podobno, nekateri pa ob gostilni niso mogli dvigniti z voza, ker jih je "mora" tiščala. Na svoje konje so bili furmani zelo ponosni, radi so med seboj primerjali živali in se ob tem močno hvalili - rekli so, da »velja dober konj za dve kravi«. Kadar so krenili na deželno cesto, so dejali, da »gredo na široko cesto«. Blagostanje v hiši so ocenjevali na čuden način: »Tam, kjer žene 'mro in kobile žrebetijo, je pri hiši denar.« Če je furman potreboval kovača, je šel v "fužino" (kovačnica), če je potreboval kolarja, je iskal "bognerja", če pa je moral nabaviti "cajg" (konjsko opremo), je poiskal "Zatlerja". Vse to so nemške popačenke, ki so bile tiste čase kar precej v rabi. Ljudje so ob raznih prilikah naročali furmane, da so kakšne ljudi prepeljali iz kraja v kraj. Tedaj so furmani vpregli lojtrski voz, te so potem okrasili s smrečicami in pisanimi barvnimi trakovi. Takšen prevoz je bil običajen za vpoklicance k vojakom (so "ajnrikali"). Prav zanimivo zapisi iz časov tabornega gibanja omenjajo take prevoze naših množic na kraj tabora. V tem primeru so na voz namestili še slovensko trobojnico. Običajni delovni dan je trajal "do večne luči", ko je v cerkvi zvonilo Ave Marijo. V Šmihelu se je zgodilo, da so lesni gospodarji podkupili zvonarja, da je zvonil kasneje, in tako je bil za furmane delovni dan daljši. Ko so furmani odkrili prevaro, so se znesli nad cerkovnikom, kako, pa zapisi ne povedo. Za mučitelje konj so furmani uporabljali izraz "konjska smrt". Marsikje pa tudi "konjski pogin". O takšnem furmanu so rekli: »Takšen rabi v Hrvat-iji svojega mešetarja, posebnega "trajberja" (goniča), in še "tofngraberja", ki bi lahko sproti pokopaval poginule konje.« Kmetijam, ki so se redno ukvarjale s prevozništvom, so rekli "furmanske kmetije". KJE JE STRAŠILO? Marsikje! Tudi v Grabnu, na poti od Kovača do Trnavč, blizu Mozirja. Tam so ponoči slišali razne glasove in čudne zvoke, marsikdaj so videli tudi čudne prikazni. "Divja jaga" so okoličani okoli Mozirja pravili pojavom v Jezeru pod Trnavčami. Ponoči je bilo iznenada slišati močen lajež psov, ki seje bližal in oddaljeval. Baje se je kaj takega dogajalo predvsem ob polni luni. Križ pred konji je furman zarisal, koje imel naložen voz in se je odpravljal na vožnjo. To naj bi pomenilo "srečno rajžo". Urokov so se ljudje še posebej bali. Pred nekaj stoletji so predniki Hudobreznikov na Vrheh nad Mozirjem kupili sedanje posestvo od dveh sester, ki sta bili preužitkarici na posestvu. Ko so novi gospodarji pričeli urejati precej propadlo posestvo, so najprej zgradili svinjski hlev. Po nekaj letih je bilo opazno, da ti hlevi ne bodo nikdar omogočili dobro rejo svinj. Koje nekoč pri hiši obstala beračica in prosila za zabelo, ji je gospodinja potožila nesrečo s svinjskim hlevom. Beračica je menila, da je hlev uročen, daje v zid zazidal kateri od sovražnikov kmetije nekaj čarobnega, to pa povzroča nesrečo. Svetovala je, da zgradijo nov hlev, ob tem pa naj skrbno pazijo, kdo bo zidar in kaj bo počenjal. Gospodarji so iz svinjaka naredili konjski hlev, svinjskega pa nanovo postavili. Od takrat so imeli Hudobrezniki odlične svinje in dobro rejo. Križ v štor so zasekali, ko so pričeli podirati drevje v gozdu. To so storili na prvem štoru, da bi preprečili "divjo jago" po gozdu, kjer so sekali. Vrag in polhi. Pravili so, daje vrag v gozdu lovil polhe, takratje bilo slišati vpitje polhov: "drugam", to pa je pomenilo - bežite! Davni predniki nekega našega furmana so vozili sol iz Kamnika. Seveda so vozili skozi Hom, kjer so tiste čase bili bogati in divji gozdovi. Neke noči seje na cesti postavila skupina coprn'c pred vprego in zahtevala od voznika, da se obrne nazaj proti domu, ker se mu bo sicer zgodila velika nesreča. Na sploh seje govorilo, da v Homu rado straši, tem govoricam so gotovo pripomogle gavge, ki so stale sredi gozda. Grmadski Janez je bil nekdanje čase dokaj zapuščen brezdomec v okolici Radegunde. Hodil je od hiše do hiše in marsikje kaj ušpičil. Tako je nekoč žanjicam, ki so žele všmihelu, dai piti "vovk-ovca"; baje so bile po vrsti kot spremenjene in marsikateri je bilo zelo slabo. Črna mačka čez cesto, posebno če je tekla pred furmanom, je pomenilo bližnjo nesrečo. Tedaj so furmani še posebej pazili na voz in tovor. Karvelikoje furmane strašilo tudi iz gozda blizu Lačje vasi. Ponoči je marsikdaj v njem hudo pokalo, kot da bi s cepci mlatili, tedaj so konji pobegnili domov in nihče jih ni mogel zadržati. Viri (pripovedovalci): Ivan Jurjevc - Žunter (Varpolje), Franc Gostečnik - Keber (Radegun-da), Anton Brinjevc - Hudobreznik (Mozirje) Franc Zajc - Rebernik (Prihova), Franc Matjaž -Kmet (Spodnja Rečica), Rafael Cajner -Planovšek (Pusto Polje). ■ 3ščemo stare Fotografije Star avto (še vozen) pri Muhovčevih v Mozirju. Fotografija je bila posneta leta 1927, hrani jo A.V.. V Nemčiji v vzponu obnovljivi viri energije DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V mestu Naumburg v bližini Leipziga v Nemčiji je v okviru projekta spodbujanja rabe energije iz obnovljivih virov Rubires od 27. do 28. aprila potekalo zanimivo mednarodno srečanje. V organizaciji Tomaža Poličnika iz Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije smo se delavnice udeležili tudi štirje udeleženci iz Savinjske in Šaleške doline. Na delavnici so bili predstavljeni nekateri uspešni projekti, zlasti iz Nemčije, tema srečanja je bila organizacija tržnih verig od proizvajalca do končnega porabnika energije. V Nemčiji je zadnja leta opazen naraščajoč trend energetsko varčne gradnje objektov in opremljanja objektov z obnovljivimi viri energije. Nemčija danes pridobiva že 10 odstotkov energije iz obnov- ljivih virov, od tega 70 odstotkov iz biomase: les, bioplin, biodiesel, organski odpadki, različne poljščine V velikem vzponu so: - obnovljivo pogonsko gorivo za vozila iz oljne ogrščice - biodiesel, - ogrevanje objektov s sodobnimi ogrevalnimi sistemi z visokimi izkoristki: na lesno biomaso in na biomaso iz kmetijskih površin, oboje lokalnega izvora, - pridobivanje elektrike s foto- voltaičnimi sistemi: na strehah šol, bolnic, telovadnic in posledično tudi na strehah individualnih hiš, - pridobivanje elektrike in toplote iz bioplina: poljščine, organski odpadki..., - pridobivanje elektrike z velikimi vetrnicami na ravninskih predelih s stalnim vetrom (do 136 metrov višine!). Udeleženci delavnice ugotavljamo: - da je v naši regiji in vSIoveniji velik potencial za: energetsko varčnejše zgradbe, po možnosti iz lokalnega in obnovljivega materiala - lesa, - da je prišel čas za investicije v ogrevanje s sodobnimi sistemi na lesno biomaso, ki zagotavljajo okolju prijazno in komfortno gretje ter nižje stroške ogrevanja, - da se že zdaj izplača investirati v fotovoltaiko in v ogrevanje sanitarne vode s pomočjo sonca. Sončnih dni je pri nas več kot v severnih državah, ki tu trenutno prednjačijo. Predlagamo strategijo, kot jo predlaga župan Matthias Schmiedel naprednega mesteca Zscha-drass: »Ne čakaj, naredi.« Za zaključek bi omenil še, da smo vodo lahko pili iz pipe ali iz povratnih plastenk, da so tudi v tem delu Nemčije naselja strnjena, nakloni streh in barva kritine pa enotni, da med rumenimi rahlo valovitimi polji oljne ogrščice in zelenimi koruznimi polji rastejo z življenjem bogati protivetrni pasovi grmovja in drevja, in da mnoge lokalne ceste krasijo cvetoči drevoredi starih hrušk, češenj in drugih vrst. Nič takega, kar ne bi mogli z nekaj dobre volje urediti tudi doma. Matthias Schmiedel, župan Zschadrassa pri Leipzigu (desno); »Ne čakajte, naredite.« (foto: Tomaž Poličnik) PREDSTAVLJAMO VAM MAZDO CX 7 w Športna, kompaktna in okretna Mazda. Športno oblikovani limuzinski modeli te znamke se dopolnjujejo s športno terenskim modelom CX 7. Nova mazda CX 7 je doživela kozmetične popravke in končno dobila težko pričakovani dizelski agregat. Sprednji del krasijo izrazite bočne linije in velike sprednje luči, kar izgleda prav prijetno športno in rahlo napadalno. Preko malo manj agresivne bočne linije se 4.700 mm dolga mazda CX 7 zaključi s kupe-jevsko položno zadnjo šipo. Zadnji del ni bil deležen kakšne temeljite prenove, karje kar malce škoda, če ga primerjamo z naprednim sprednjim delom tega vozila. Kljub temu se mazda CX 7 prav gotovo uvršča med lepša SUV vozila. Notranjost je s prenovo pridobila več kroma in aluminija in s tem se je precej izboljšal občutek, da sedimo v avtomobilu še višjega razre- da, kot je mazda CX 7 dejansko. V notranjosti je vse na svojem mestu in voznik se kar hitro počuti kot doma. Podobno je poskrbljeno za sopotnika in potnike na zadnji klopi, kjer mazda CX 7 nikakor ne skopari s prostorom. Motorna paleta zajema bencinski agregat 2.3i DSI, ki ponuja 260 KM ob podpori turbinskega polnilnika, kar zadostuje za 211 km/h končne hitrosti in pospešek 8,2 sekunde do 100 km/h. Novost je težko pričakovani 2.2 dizelski agregat, ki ponuja kar 400 Nm navora in 173 KM. Vse to pomeni, da mazda CX 7 dosega okoli 200 km/h, in to ob normalni porabi okoli 7,5 litra plinskega olja na 100 km/h. Za vse udobje v vozilu so pri mazdi namenili tri pakete opreme: Emotion, Challenge in Revolution, kjer si bo vsak kupec prav gotovo našel nekaj zase, tako ali tako pa je na voljo tudi seznam dodatne opreme, ki poskrbi za še več udobja in za še bolj prazne žepe. Da ne pozabim, mazda CX 7 je v osnovi gnana na prednja kolesa, ob potrebi se do 50 odstotkov moči prenese na zadnji kolesni par, kar poskrbi za terenske vozne lastnosti in tako nas mazda CX 7 ne bo pustila na cedilu tudi v težjih vremenskih razmerah in slabših podlagah pod kolesi. Vredno jo je vsaj preizkusiti in se potem odločiti. Igor Pečnik GALERIJA ŠTEKL Na ogled keramika skupine Gambette V gornjegrajski Galeriji Steki so v petek, 23. aprila, svoje kiparske umetnine na ogled postavile članice Društva šaleških likovnikov. Otvoritev razstave v organizaciji domačega kulturnega društva je z zvoki citer obogatila Karmen Zidar Kos, otvoritvene beseda pa so pripadle županu Stanku Ogradiju. O razstavljavcih Gambatte (naj bi bilo vse dobro), kot so se ustvarjalke poimenovale, je spregovorila likovnica Biserka Kraljič. Skupino dvanajstih keramičark sestavljajo tako začetnice, ki osvajajo prve tehnološke korake pri oblikovanju, kottudi bolj izkušene, ki poznajo številne zakonitosti žganja gline. Obiskovalci so si lahko ogledali eksponate v različnih tehnikah oblikovanja in žganja gline ter glaziranja in barvanja. Z otvoritvijo keramičnih del velenjskega Društva šaleških likovnikov so v Galeriji Steki odprli letošnjo sezono razstav. Marija Sukalo Obiskovalci so si lahko ogledali eksponate v različnih tehnikah oblikovanja in žganja gline ter glaziranja in barvanja (foto: Marija Šukalo) MOZIRJE Nova vrsta usposobljenih gasilcev Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je pretekli mesec organizirala tečaj za pridobitev naziva strojnik. Udeležilo se gaje 62 slušateljev iz številnih krajev naše doline. Tečaj je potekal v dveh skupinah. Po pridobljenih teoretičnih znanjih so se tečajniki preizkusili tudi na praktičnih vajah. Spoznavali so orodja, ki jih bodo odslej uporabljali ob različnih intervencijah. Usposabljanje so vodili domači mentorji, saj dajejo znanju gasilci v Zgornji Savinjski dolini velik pomen. Tako predavateljev in mentorjev ni potrebno »uvažati« od drugod. Tečaj je potekal pod budnim očesom poveljnika zveze Slavka Brica, ki se bo z novimi strojniki na vajah in ob intervencijah srečeval tudi v prihodnje. Benjamin Kanjir Po pridobljenih teoretičnih znanjih so se tečajniki preizkusili tudi na praktičnih vajah (foto: Benjamin Kanjir) DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM Hlapci in dekle v Zgornji Savinjski dolini Prostori Muzeja Vrbovec so bili mesto tretjega domoznanskega večera z Aleksandrom Videčnikom, ki je predstavil vedno zanimivo temo o življenju in delu ljudi na zgornjesavin-jskih kmetijah skozi zgodovino. Publicist in zgo-dovinarseje najprej dotaknil pomena domoznanstva, ki ga po njegovih besedah preveč podcenjujemo in predvsem premalo poznamo. Aleksander Videčnik je predstavil življenje in delo ljudi na zgornjesavinjskih kmetijah skozi Zgodovino (foto: Franjo Atelšek) V zvezi s tem je citiral bogate misli objavljene v Celjskih muzejskih novicah, daje »izraz domoznanstvo morda res zastarel, njegovo bistvo pa nikakor ne. Domači kraj, domovina in materin jezik imajo izjemen pomen vživljenju posameznika, domoznanstvo oziroma poznavanje doma pa je zelo pomembno, saj krepi regionalno in nacionalno zavest.« Videčnik je nanizal je kopico podatkov na to temo, vse od daljnega 12. stoletja, ko je na poseljenem ozemlju Zgornje Savinjske doline po razpoložljivih podatkih živelo kakih 600 ljudi, do zanimive informacije o poseljenosti iz leta 1931, ko je bilo na območju Zadrečke doline kar 70 prebivalcev na kvadratni kilometer, na Savinjski strani pa le 40. Postregel je tudi z opisom in vlogami hlapcev, dekel in njihovih gospodarjev, ki so v svojem času krojili življenje ter odnose na kmetijah. Svoje mesto so v predstavitvi našli »ta večji« hlapci, »ta srednji« hlapci, volarji, pastirji, svinjske dekle, varuške in »iberžniki«, predstavljene so bile vloge kočarjev, bajtarjev, kajžarjev in »ofarjev«. Franjo Atelšek PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE V nov objekt vloženo veliko prostovoljnega dela Radmirski gasilci so dan pred praznikom dela predali namenu novo brunarico, ki so jo pridno gradili celo pomlad. Na mestu starega, uničenega objekta so s trdim in marljivim delom postavili novo brunarico. Kot je v govoru poudaril predsednik društva Damijan Nerat, ni šlo brez pomoči Občine Ljubno, ki jim je brezplačno podarila zemljišče, na katerem brunarica stoji. Veliko srce sta ob gradnji pokazala Janez Marija Irner, ki je skupaj s svojimi tesarji opravil veliko ur brezplačnega dela, in Toni Špeh, kije poskrbel za brezplačno zaščito lesa in notranje beljenje. Les za gradnjo so gasilci prejeli v dar od raznih posameznikov, sami so poskrbeli za instalacije v notranjosti. Posebne zahvale in spominskega darila so bili deležni najbolj zaslužni za postavitev objekta. Županja Anka Rakun je skupaj z izvajalcem Irnerjem prerezala trak in pohvalila radmirske gasilce za njihov trud in pridno delo, ki je pokazalo tako prijeten rezultat. Nerat je ključe objekta z zadovoljstvom predal oskrbniku llirju Sinani, ki bo skrbel, da bo pridobitev vedno lepo urejena. Štefka Sem Županja Anka Rakun in Janez Marija Irner sta prerezala trak in uradno predala objekt namenu (foto: Štefka Sem) Na pročelju objekta je tabla, na kateri so zapisani dobrotniki projekta. Janez Marija Irner in Toni Špeh za opravljena dela. Občina Ljubno, ki je podarila zemljišče in PGD Radmirje ter člani, ki so nesebično opravili veliko ur prostovoljnega dela. VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE - ODBOR MOZIRJE w Na čelu ostaja Slavko Smigoc Člani mozirskega odbora društva Sever so se 24. aprila zbrali na letnem občnem zboru. Poleg razprav o dosedanjem in prihodnjem delu so na volitvah za novega predsednika potrdili kar sedanjega, Slavka Šmigoca. Šmigoc je v poročilu o delu v preteklem letu zapisal kopico dejavnosti, ki sojih izvajali člani društva. Sodelovali so na različnih pr-ireditvah, se udeleževali spominskih manifestacij in podpirali delovanje sorodnih organizacij. Vsa leta do- bro sodelujejo z veterani vojne za Slovenijo in Združenjem borcev za vrednote NOB. Udeležujejo se njihovih manifestacij in stem podpira- jo gojenje podobnih, domovinsko usmerjenih in zavednih vrednot. Poleg tega so se udeleževali različnih športnih tekmovanj in srečanj. S podobnimi aktivnostmi se bodo ukvarjali tudi v letošnjem letu. V svoje vrste bodo poizkušali privabiti kakšnega novega člana. Aktivno se bodo vključili v pridobivanje arhivskega gradiva osamosvojitvene vojne leta 1991. Sodelovali bodo pri organizaciji spominskih prireditev, srečanj in športnih tekmovanj. Na občnem zboru se je župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj članom odbora zahval- il za njihov doprinos pri krepitvi ljubezni do domovine. Na njihov prapor je v znak spoštovanja pripel spominski trak občine Rečica ob Savinji, obljubil pa tudi finančno podporo pri njihovem delovanju. Benjamin Kanjir Župan Vinko Jeraj je na prapor je v znak spoštovanja pripel spominski trak občine Rečica ob Savinji (foto: Benjamin Kanjir) 15. MAJ - DAN SLOVENSKE VOJSKE Vojska odprta za povezovanje s civilnim okoljem Slovenska vojska 15. maja praznuje svoj praznik, s katerim ohranjajo pozitivne vrednote iz slovenske vojaške zgodovine, še posebej vrednote osamosvojitvenih prizadevanj, in spomin na prvo služenje vojaškega roka, ki se je za Slovence odvijalo izključno v Republiki Sloveniji. Letošnja osrednja državna slovesnost ob dnevu Slovenske vojske bo v petek, 14. maja, v Celju. Letošnji praznik bo zaznamovan z različnimi dejavnostmi, katerih skupni naslov bo: »Slovenska vojska je odprta za povezovanje s civilnim okoljem«. Osrednja slovesnost z bogatim kulturnim programom bo 14. maja ob 13. uri v Športni dvorani Zlatorog v Celju. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije dr. DaniloTiirk. Prireditev je odprta za vse obiskovalce, vstopnine ni. V soboto, 22. maja, bo od 10. do 18. ure v celjski vojašnici še dan odprtih vrat. KF ČIRULE ČARULE NA LEPI NJIVI S POTOVKAMI Otroci sooblikovali pravljico da premagajo razprtije. Za tem skupaj ob čarobnem plesu in s čarobnimi besedami prebudijo kralja Matjaža. Avtorsko delo, pri katerem so izhajali iz ljudskega izročila, ga oplemenitili z liki iz slovanske mitologije in jih malo »podomačili«, so pripravili Barbara, Katarina, Lucija in Pavle Fužir ter Petra Kopušar. Da so za dogajanje izbrali naravo, ni naključje. Želeli so namreč dodati ščepec ekološke note in predstaviti, kako se lahko soočimo tudi s svojo temno platjo osebnosti. Vsak lik ima namreč nekaj alternativnega, kar pa ni mogoče tako dobro predstaviti v zaprtem prostoru na gledališkem odru. Slednji naredi distanco med gledalcem in igralcem, zato se interaktivnost, ki sojo želeli doseči, izgubi. Tako prijetno vreme kot gozdna jasa sta omogočila pristen stik z malimi gledalci. Marija Sukalo Zmagovalci radmirskih talentov so se izkazali tako z glasom kot s Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad OE VRTEC Gornji Grad in Bočna Kocbekova cesta 21 3342 Gornji Grad Tel: 03 839 04 40, 839 04 41, Faks: 03 584 31 16 E-pošta: sola.gornji-grad@guest.arnes.si VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA Kulturno-umetniškl klub Po-tovke so za najmlajše pripravile pravljico Čirule Čarule. V njej so na interaktivni način posegle v zgodbo, ki so ji dodale svojo avtorsko noto in dogajanje postavile na gozdno jaso ob kmetiji Mrzlak na Lepi Njivi. Tri sestre Čiruie Vesna, Vehtra in Mokoša želijo kralju Matjažu pomagati pregnati nespečnost. A njihov urok se spremeni v kraljevo več stoletij dolgo spanje, sestre pa se skregajo. Da bi se med seboj spravile, pomaga Potovka, poseb- Vehtra je ob pomoči otrok pripravila sestavine za napitek, ki naj bi prebudil kralja Matjaža (foto: Marija Šukalo) Rodmirski talenti in še kaj na ženska, ki pozna veliko ljudskih zgodb in modrosti. Otrokom pripoveduje svoje dogodivščine, nato pa jih povede v domovanja sester Čirul. Pri tem otroci aktivno sodelujejo v igri in skupaj z glavnimi junaki oblikujejo zgodbo. Tako z njihovim sodelovanjem sestre pripravijo čaroben napitek, kijim pomaga, MLADINSKA KOMISIJA PRI PGD RADMIRJE stasom (foto: Štefka Sem) za šolsko leto 2010/2011 Z nasmehom v pomlad so mladi gasilci poimenovali prireditev, ki se je odvijala v soboto, 24. aprila, vstari radmirski šoli. Zabavni dogodek sta suvereno in po vzoru velikih medijskih hiš vodila Marko Jelep in Ksenija Šelepša. Poleg domačih pevk v več sestavih in folklorne skupine so se predstavile radmirske stranke, ki so vse po vrsti volivcem obljubljale raj na Zemlji. Tudi domače klepetulje niso manjkale, je pa res, da niso bile dobro informirane o tem, kaj je novega v Radmirju. Ušlajim je gradnja velikega trgovskega centra na koncu »stare ceste«. V živo so lahko obiskovalci poslušali priljubljeno Danico Lovenjak, ki je svoje minute name- nila pomladnemu prazniku, jurjeve-mu. V stilu velikih nagrad so podelili florjana za posebne dosežke, ki ga je prejel vsestranski Robi Weiss, predvsem za glasbene dosežke. Med igranjem na harmoniko je dokazal, kako velik talent se skriva v njem, toda kljub vsemu, na »radmir-skem talentu« le ni zmagal. Komisija za talente, ki se na trenutke ni mogla ubraniti solz in je pokazala ganjenost ob prepevanju mlade kitaristke, je odločno s trikrat ne odslovila gospodiča s pletilkami. Na koncu so le izbrali zmagovalce, ki so navdušili tudi publiko. S pesmijo Samo ljubezen so zmagale Sestre. Vlose za vpis pošljite na naslov: OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad, najkasneje do 25. maja 2010. Prijavo za vpis otroka v vrtec in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41 ), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 584-31-15) in v vrtcu Bočna (tel. št. 584-51-19). PRIJAVO ZA VPIS IN VSE OSTALE VPISNE OBRAZCE NAJDETE NA SPLETNI STRANI OSNOVNE ŠOLE FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD www.0s30rnjigrad.si Da se boste lažje odločili za vključitev svojega otroka v vrtec, ne zamudite priložnosti, da spoznate način življenja in dela v naših vrtcih v času TEDNA ODPRTIH VRAT, ki bo v vrtcu Bočna in Gornji Grad od 12.5. do 14.5.2010 od 9.00 do 10.30. Štefka Sem Saša Zamernik POGOVOR S PEVKO SAŠO ZAMERNIK »Nikar ne dvomite, uspelo mi bo!« Na letošnji Emi, eni izmed najvidnejših slovenskih glasbenih prireditev, je kot mlada debitantka nastopila tudi Saša Zamernik, doma z Rečice ob Savinji. Velik del Zgornjesavinjčanov seveda pozna Sašo že z različnih prireditev pred Emo, saj mlada pevka na oder vedno stopi samozavestno, s svojim nastopom pa daje vtis, kot da poje že od nekdaj. Kar pravzaprav tudi drži... - Saša, kljub svoji mladosti si na glasbeni sceni že kar nekaj časa. Kdaj si ugotovila, da želiš nastopati pred širšo publiko? Moje prve pevske izkušnje sem pridobivala na raznih šolskih in kulturnih prireditvah. Ob vsakem nastopu sem v petju neizmerno uživala, vsak nastop mi je dai zagon za naprej. S tem pa je nastajala tudi želja po nastopanju pred širšo publiko. K sreči se mi je ta želja kmalu tudi uresničila, moj prvi nastop pred širšo publiko je bil v oddaji pri Mariu in tako seje vse skupaj začelo. - Bilo si debitantka na letošnji Emi, nastop si izvedla brez vidne treme, pravzaprav povsem profesionalno. Kakšni so bili ob nastopu tvoji skriti občutki? Tako je, letos se mi je izpolnila velika želja po nastopu na Emi. Uresničile so se mi moje sanje, da bi se prebila v krog tako dobrih in znanih pevcev. Moram priznati, da sem imela malo treme, saj tokrat nisem nastopala pred osnovnošolci, ampak je to resnično bila Ema, ki sem si jo tako zelo močno želela. Ko sem stopila na oder, sem Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tei: 03-839 2300 AC/DC Bon-ScotfEra Tribute band že nekaj časa uspešno nastopa po Sloveniji, marsikdo pa je skupino prvič opazil na njihovem nastopu na oddaji Slovenija ima talent. Zasedba je z dobro predstavo brez težav premagala prvo oviro in se uvrstila med 50 polfinalistov. V nedeljo, 16. maja,jih čaka polfinalni nastop na POP TV, po pravilih pa se glasovanje za nastopajoče v omenjenem polfinalu prične že po zaključeni oddaji 9. maja in traja ves teden, do pričetka oddaje, v kateri bodo nastopili, in v zaključku. Skupino sestavljajo glasbeniki z »veliko kilometrine«, saj so vsi aktivni v enem ali več bendov. Vodja benda Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216- Beljenje notranjih površin in Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Delo na višini z dvižno koi saro Večina članov skupine AC/DC BonScottEra Tribute band prihaja iz Zgornje Savinjske doline in so znani po sodelovanju v raznih zasedbah je pevec Andjelko Knežević, ostali člani so sedanji in nekdanji člani številnih zgornjesavinjskih zasedb, kot so Black Summer, La Kost in Aku vox, ki so v dolini dobro poznane. Bojan Lamprečnik, Simon Vranjek, Tomaž Dobrovc in Primož Planovšek so skupaj s pevcem združili svoje glasbeno znanje in se tako rekoč prelevili v znane avstralske rokerje. Na polfi- nalnem nastopu bodo kotvedno dali vse od sebe, k uvrstitvi vfinale pa jim lahko pomagate gledalci in čim večkrat glasujete zanje v tednu pred oddajo. Skupina bo v bližnji prihodnosti nastopila v naših krajih in se tako v živo predstavila domačim občudovalcem in ljubiteljem njihove glasbe. Štefka Sem Veterina Mozirje d.o.o. Cesia na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 Tudi letos bomo izvajali preventivno cepljenje proti rdečici. Cepili bomo po predhodnem naročilu. Naročila sprejemamo vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, na telelefonsko številko 03 839 02 20, do 20. maja 2010. si govorila »samo dobro odpoj in daj sebe v pesem, tako kot zmoreš!«. In to se je tudi zgodilo. Vse luči, celotna scena in publika ti dajo toliko energije, da se dobesedno lahko samo predaš petju! - Koliko priprave zahteva nastop na tako prepoznavni prireditvi, kot je Ema? Ja, Ema je zagotovo prireditev, ki zahteva veliko priprav, če seveda hočeš nastop dodelati tako, kot se za Emo spodobi! Imela sem veliko vaj z »back« vokalisti pri avtorju moje skladbe Raayu, potrebno je bilo izbrati obleko, ki bi se podala k sami skladbi, urediti je bilo potrebno vse ženske zadeve, pričesko, ličenje, izbrati nakit, skratka vse, kar spada k podobi pevke. Nekaj dni pred nastopom smo imeli kar nekaj vaj tudi na Gospodarskem razstavišču, kjer je festival potekal. - Vedno je precej govora o "kuhinji slavnih", ki naj bi bila del Eme. So te dosegle kakšne njene "vonjave"? Prijetne ali neprijetne? Vsak pevec ima svoje mnenje o tako imenovani kuhinji, tudi jaz ga imam, a tega ne bi rada komentirala. Lahko rečem to; na žalost je v Sloveniji na vsakem glasbenem festivalu malo kuhinje, brez tega festivali verjetno sploh ne bi obstajali! - Kdo ti je stal ob strani ob tako zahtevnem procesu? Si se lahko oprla tudi na svoje sokrajane, na Zgornjo Savinjsko dolino? Matična kronika za mesec april 2010 ROJSTVA: Rodilo seje osem dečkov in šest deklic. POROKE: Luka Krevs in Klavdija Burnik iz Kamnika. SMRTI: Danijel Pistotnik iz Nove Štifte, Matija Ugovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Frančišek Vodovnik iz Žlabra, Vojko Krivec s Prihove, Antonija Krebs iz Meliš, Karol Kopušar z Ljubnega ob Savinji, Franc Škrubej iz Strmca, Rafael Repenšek iz Gornjega Grada, Stanislav Čujež iz Šmihela nad Mozirjem. Le teden dni je minilo od vseslovenske očiščevalne akcije, bolj »ozaveščeni« že pričeli z zbiranjem odpadkov v naravi. Le streljaj od Športnega centra Jakop na Ljubnem so žejni nepridipravi ob Savinji pri Kolenčevem jezu »pozabili« kar nekaj pločevink in ostale plastične navlake verjetno v bojazni, da pozitivno vzdušje po uspešni očiščevalni akciji ne bi predolgo trajalo. Franjo Atelšek Ob strani so mi stali moji domači, prijatelji, mojfant... Doma so mi naredili zelo veliko presenečenje, saj so dali tiskati nekakšne reklamne letake, ki so krožili po Zgornji Savinji dolini. Žal moram reči, da sem s strani Savinjske doline pričakovala več podpore pri telefonskem glasovanju, mislim celo, da so od vsepovsod drugje več glasovali zame, kot je glasovala moja dolina, žal... Ob tej priložnosti naj se iskreno zahvalim Občini Rečica ob Savinji in županu Vinku Jeraju za podporo, ki mi jo je izkazal... Poleg domače občine so me podprle tudi vse ostale zgornje-savinjske občine in še nekaj sponzorjev mi je omogočilo dober nastop na Emi. - Na Emi nisi dosegla uvrstitve v finalni večer. Kaj ti takšen razvoj dogodkov pomeni? Slovo od Eme ali vzpodbudo za nadaljnje tovrstne nastope? Zameje velik uspeh že to, da meje strokovna žirija opazila in sem bila sprejeta, čeprav si šele ustvarjam kariero. Da se nisem uvrstila naprej v finalni večer, sem nekako pričakovala. Nastopilo je več znanih pevcev in pevk, ki so imeli dobre pesmi, in s takšnimi uveljavljenimi glasbe- niki seje težko kosati. To pa nikakor ne pomeni slovesa od Eme ali od kakšnega drugega festivala. Nadaljevala bom s svojo glasbeno kariero, kajti to delam zase, za svojo dušo! - Čeprav že kar nekaj časa nastopaš, bi lahko nastop na Emi pomenil, da tvoj čas šele prihaja. Kakšne načrte imaš za naprej, lahko pričakujemo kakšno novost, se mogoče pripravljaš na samostojno kariero? Seveda! Moj čas šele prihaja, zato nisem razočarana nad nobenim padcem. Zavedam se, daje potglas-benika polna vzponov in padcev, zato moraš biti močan. Vem pa tudi, da te nič ne more ustaviti, če to delaš z veseljem in ponosom. Z mojo ekipo bomo delali počasi in premišljeno, nikamor se nam ne mudi, pripravljala bom nove pesmi in si nabirala izkušnje po nastopih še naprej. Samostojno kariero si bom zgradila počasi, stopničko po stopničko. Pridno bom delala in se trudila po svojih najboljših močeh, zato nikar ne dvomite, verjamem vase in v svoje zmožnosti in uspelo mi bo! Tatiana Golob Delovni čas: 8" -19”, sobota: 8” -12“ Na trgu rei.: 03/58-32-200 V MESECU MAJU NUDIMO 10% POPUST ZA ZLATE IZDELKE. IZKORISTITE UGODNE CENE ROČNIH UR DO 10% POPUST. Dobrodošli o Zlatarstvu Kožic! VELIKA IZBIRA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA BIRME IN OBHAJILA. RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Janez Podkrižnik novi predsednik ljubenskih ribičev Legenda in starosta ljubenskih ribičev Janez Podkrižnik je prevzel vodstvo njihove organizacije (foto: Franjo Atelšek) Med množico občnih zborov so svojega »spravili pod streho« tudi člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji. Številni ribiči so prisostvovali inventuri stanja iz preteklega leta, potrdili načrte za letošnje, predvsem pa na volitvah določili nova imena v vodstvu ribiške družine. Pregled aktivnosti ribičevje ponovno pokazal, daje njihovo delo usmerjeno predvsem v ohranjanje ribjega življa v reki Savinji. Vlastni ribogojnici na Ljubnem so v lanskem letu vzgojili 4.200 komadov potočne postrvi in 2.100 šarenk, v reko Savinjo pa vložili nič manj kot 21.790 različnih rib oziroma slabih šest ton. V skrbi za ohranjanje življenja v reki so se zopet srečevali z že znano problematiko »zaščitenih roparjev« - kormoranov, ki so tudi letošnjo zimo pridno obiskovali in praznili Savinjo. Zanimivi so bili tudi predstavljeni podatki o lanskem številu ribolovnih dni. Domači in tuji turisti sojih izkoristili več kot polovico, od tega tujci kar 1.223 od skupno 2.994 evidentiranih ribolovnih dni. Razvoj ribiškega turizma bo tudi v prihodnje ena od prioritetnih nalog, s katero se bo soočilo novo vodstvo ljubenskih ribičev. Krmilo je prevzel že kar legenda in starosta ljubenskih ribičev Janez Podkrižnik, kije s tem zaključil kar 28-letni mandat gospodarja družine. Novi predsednik se je ob tej priložnosti zahvalil vsem članom za njihov doprinos pri razvoju ribištva na Ljubnem, posebej pa poudaril, da je v ozadju uspešnega dela ribiške družine predvsem zgledno sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije, Ribiško zvezo Slovenije na čelu s predsednikom Borutom Jeršetom, Zvezo ribiških družin Celje, razumljivo pa tudi z občinami Solčava, Luče in Ljubno, iz katerih prihaja kar polovica od 160 članov družine. Franjo Atelšek STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Za konec sezone strelski maraton Že tradicionalno seje prireditvam ob prazniku občine Mozirje pridružilo tudi lokalno strelsko društvo. V petek, 23. aprila, je v prostorih mozirskega strelišča potekal strelski maraton Match 60 z zračno puško za prehodni pokal strelca občine Mozirje. Tekme so se udeležili strelci iz zgornjesavinjskih strelskih društev, ki so že pozimi tekmovali v strelski ligi. Tekmovalci so streljali s standardno zračno puško v deset metrov oddaljene tarče. Potrebno je bilo izstreliti 60 nabojev v dvanajst tarč v 60 minutah. Zmagal je Dušan Žehelj (SD Gornji Grad), ki je zadel 525 krogov od možnih 600. Obračun za preostali kolajni je bil tesen med članoma SD Mozirje. Srebro je za en krog pris-treljal Roman Mežnar (501 ), Peter Brložnik (500) pa je prejel bronasto medaljo. RM Strelski maraton Match 60 je potekal v prostorih mozirskega Strelišča (foto: Danilo Mrevlje) Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline vabi na prireditev SPOZNAJMO DRUGAČNOST v petek, 7. maja 2010, ob 18. uri v Športni dvorani Mozirje. Nastopajo: otroci iz šol s prilagojenim programom in zavodov, VDC SAŠA - enota Mozirje, OŠ Gornji Grad - POŠ Bočna, harmonikarji Andreja Raka, Suška banda, pevke Pušeljc, Zvonko Krumpačnik v trio izvedbi, družina Štiglic, Anja Černevšeks psom vodnikom in posebna gostja Alya. Program povezujeta Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Predprodaja vstopnic: Mozirje - slaščičarna Polonca in knjižnica, Ljubno - frizerski salon Ana, Luče - frizerski salon Andreja, Gornji Grad - gostilna Pri jošku. Cena vstopnic: 5 EUR. WWW. VARPOLJE 32. NOGOMETNI MARATON - NAZARJE 2010 Študentje pripravili Igre brez meja Klub zgornjesavinjskih študentov je zadnji dan v aprilu pripravil srečanje, s katerim so popestrili prvomajske počitniške dni. V Športnem parku Gmajna so namreč svojo iznajdljivost in sposobnost merili v Igrah brez meja. Po besedah vodje projekta Jerneja Štorglja so k sodelovanju uspeli pritegniti skoraj sto študentov in dijakov. Tako je kar sedem ekip želelo svojim kolegom dokazati, da se odlično znajdejo tudi ob nepredvidljivih situacijah in ovirah. Pri »vožnji samokolnice« so se najbolje izkazali člani ekipe Triji didi pa dve babi, pri prenašanju jajc pa je bila najspret-nejša Topla solata. Slednja je pokazala tudi, da je v slogi moč, saj so premagali vse ekipe pri vlečenju vrvi. Skakanje v vreči je najbolj od nog šlo Štrudlom. Daje usklajenost pomembna, je bilo moč opaziti pri Haudrah, saj so bili najboljši pri zbiranju oziroma metanju vode preko ovire. Največ točk so pri vseh igrah uspeli nabrati Nazarčani. Ekipi Triji didi pa dve babi in Štrudl sta se uvrstili na drugo in tretje mesto. Marija Šukalo Zbiranje vode, vržene preko ovire, je bilo kajpak nadvse mokra dejavnost (foto: Marija Šukalo) Mini maraton Lepi Njivi Zmaga nogometnega maratona v Nazarjah je pripadla igralcem Lepe Njive (foto: Matej Purnat) Športno društvo Vrbovec Nazarje že 32. leto zapored organizira nogometni maraton v počastitev praznika dela. V zadnjih letih seje prvotna izvedba tega tradicionalnega 24-urnega rivalstva med starimi in mladimi bistveno spremenila, predvsem v organizacijskem smislu seje prireditev prevesila na turnirski sistem. Tako je bilo tudi tokrat, ko seje na igrišču ob Dreti pomerilo osem ekip iz Nazarij in bližnje okolice. Po razpletu v skupinah in polfinalnih obračunih so si mesto v velikem finalu zagotovili domačini in Lepa Njiva, mali finale pa je pripadel sosedskemu obračunu Šmartnega in Bočne. Tako veliki kot mali finale so na koncu odločili »penali«, loterija prostih strelov pa je bila tokrat na strani igralcev Lepe Njive in Bočne. Končni vrstni red: 1. Lepa Njiva, 2. Nazarje, 3. Bočna, 4. Šmartno ob Dreti... Franjo Pukart RIBIČI PREIZKUSILI SVOJO SREČO Pomerili so se za pokal Mozirskega gaja Na zadnjo aprilsko soboto seje ob ribniku v Mozirju zbralo dobrih trideset ribičev. V lovu rib s plovcem so se pomerili za pokal Mozirskega gaja. Tekma vsako leto poteka v času praznovanja praznika občine Mozirje. Tokrat se je ob vodi zbralo 31 ribičev iz Celjske in Ljubljanske regije. Po žrebanju lovnih mest so se pripravili, poskrbeli za krmljenje rib, ob strogih pogledih sodnikov pa pričeli z lovom. Prijemov je bilo veliko, tako da so bile mreže dokaj ZAHVALA Zahvaljujemo se občinskemu svetu občine Mozirje, da nam je izkazal priznanje in nas odlikoval z zlatim odličjem. Zahvaljujemo se tudi županu gospodu Ivanu Suhoveršniku za lepo izpeljano prireditev. Največja zahvala pa je namenjena vam dragi kupci. Vi ste tisti, ki ste nas z našim obiskom v naših prodajalnah bodrili in nam dajali voljo. Velikokrat smo bili na robu preživetja in smo obupovali nad nadaljnjim delom. Ker pa nas vi niste zapustili, smo tudi mi vztrajali. Še enkrat hvala! MIŠMAŠ d.o.o. Mozirje Direktor Janez Petrovič, Tatjana Fajfar Prijemov je bilo veliko, tako da so bile mreže dokaj polne (foto: Benjamin Kanjir) polne. Do tehtanja ulova, saj so bile nato ribe vrnjene v ribnik. Včasutekmejevtrofejnem revirju, med Delejevim in Ločkim jezom na reki Savinji, potekala še ena tekma. Interno so se namreč v lovu rib s suho muho pomerili člani sloven- ske muharske reprezentance. Tudi tem je bila lovska sreča mila, saj so imeli sodniki domače ribiške družine obilo dela, obiskovalci Mozirskega gaja pa so ob tem spoznati obilje tukajšnjih voda. Benjamin Kanjir ČRNA KRONIKA • POŽAR V KURILNICI Mozirje: 26. aprila popoldan je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Mozirju. Požar, v katerem je zgorela instalacija in karton ob peči, so pogasili gasilci PGD Mozirje. • VLOM V OBJEKT KOMUNALE Gornji Grad: V noči na 28. april je bilo vlomljeno v objekt Komunale Gornji Grad v Podhomu. Neznani storilec je iz objekta odnesel denar. • POVOZILA PSA Hom: 28. aprila v večernem času je voznica osebnega avtomobila obvestila dežurnega policista v Mozirju, da je na regionalni cesti v Homu povozila psa. Lastniku psa, ki svoje živali ni imel primerno zavarovane, so policisti napisali plačilni nalog. • VLOM V TOVORNO VOZILO Ljubno ob Savinji: V času med 27. in 29. aprilom je bilo na parkirišču podjetja KLS Ljubno vlomljeno v parkirano tovorno vozilo. Policisti so na kraju ugotovili, daje neznani storilec poskušal tovorno vozilo ukrasti, vendar je iz neznanega vzroka odstopil od dejanja. Z vlomom je povzročil za okoli 500 evrov materialne škode. • PROMETNA NESREČA S TELESNO POŠKODBO Juvanje: 29. aprila okoli 13. ure je prišlo v Juvanju do prometne nesreče med voznikom tovornega vozila s priklopnikom in voznico kolesa z motorjem. V nesreči seje mladoletna voznica kolesa lažje telesno poškodovala in bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Zoper povzročitelja - voznika tovornega vozila, ki je opravil nepravilni premik vozila, bodo policisti napisali obdolžilni predlog za uvedbo postopka o prekršku. • KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU NA KRESOVANJU Varpolje: 1. maja v zgodnjih jutranjih urah je občan obvestil mozirske policiste, da ga je na kresovanju v Varpoljah pretepel neznani moški. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • POŠKODOVANJE OKRASNIH DREVES Radmirje: 2. maja v jutranjem času je občan iz Radmirja obvestil dežurnega na Policijski postaji Mozirje, da mu je neznani storilec nažagal šest okrasnih smrek, visokih okoli šest metrov. Drevesa je nato močan veter podrl. Z navedenim dejanjem je nastala materialna škoda v višini okoli 500 evrov. • TATVINA KOLESA Rečica ob Savinji: 2. maja popoldan je občan z Rečice obvestil policiste, da je neznani storilec njegovemu mladoletnemu sinu ukradel kolo. Policisti so kolo našli in ga vrnili oškodovancu. • ZAPELJALA V TOVORNO VOZILO Ljubija: 2. maja okoli 21. ure je voznica osebnega vozila vozila po nasprotnem voznem pasu in pri tem trčila v tovorno vozilo. Nastala je materialna škoda. Voznica je vozila pod vplivom alkohola. Ker je večkratna povratnica hujših cestno prometnih predpisov, ji je bilo zaseženo vozilo. • PRIDRŽANJA Mozirski policisti so v preteklem tednu pridržali tri vinjene voznike in kršitelja javnega reda in mira. Med pridržanimi vozniki je bila tudi vinjena voznica, kije v Ljubiji povzročila prometno nesrečo. Regijska liga v inline hokeju v Mozirju Rezultati tretjega kola: ŠD Gornji Grad : Pečnik impiantanti Mozirje 3:1, Hrušica team Ljubljana : Pečnik impiantanti Mozirje 13:0, Celje : In-line team Velenje 0:5 - neodigrana tekma, Fužinar Ravne : ŠD Raduha Luče 3:2, Bidri Slovenj Gradec : IHT kralji Žalec 5:6, Celjski vitezi : Maribor - preložena tekma. Ekipa Celja je izstopila iz lige, odigrane tekme proti njim se razveljavijo. Lestvica po tretjem kolu: 1. Hrušica team Ljubljana (9), 2. Celjski vitezi (6), 3. Maribor (6), 4. ŠD Gornji Grad (6), 5. IHT kralji Žalec (5). 6. Pečnik impiantanti Mozirje (3), 7. IHT Velenje (3), 8. Fužinar Ravne (3), 9. Bidri Slovenj Gradec (1), 10. ŠD Raduha Luče (0), 11. HK Velenje (0). Marija Sukalo KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v aprilu ODRASLI: Woodlwiss, Kathleen E.: Pepel v vetru, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Garwood, Julie: Dar, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Willis, Jeanne: Ljubezen je v zraku, Miller, Alex: Pokrajina slovesa, Gavalda, Anna: Tolažba, Xinran: Nebesni pokop : epska ljubezenska zgodba iz Tibeta, Karlovšek, Igor: Gran Canaria, Barbery, Muriel: Eleganca ježa. MLADINA: Goscinny, René: Asterix, Spopad poglavarjev, Weninger, Brigitte: Kje si, Mandi?, Ross, Gaja: Milko paglavček se ga je napil : alkohol nikomur ne koristi, otrokom še posebej ne, Tickle, Jack: Zelo mogočen morski pes, Rowling, J. K.: Harry Potter, Svetinje smrti, Suhodolčan, Primož: Maks pa Sanja, Sivec, Ivan: Gusarji na obzorju, Pulko, Benka: Dve ciklami ali Na svetu je dovolj prostora za vse, Stratton, Allan: Lesliejin dnevnik, Blade, Adam: Kradljivec duš Araks. Bolezen neizbežna je bila, smrt kot strela je prišla. V naših srcih boš živel, čeprav vprerani grob si odšel. (Mirjana) ZAHVALA Ob izgubi moža, atija, starega ata in brata Rafaela REPENŠKA (28.12.1953 - 27.4.2010) iz Gornjega Grada se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, še posebej sestri Ani, sodelavcem za izraze sožalja, pomoč, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Duhovniku Belaku za opravljen obred, pogrebcem, PGD Gornji Grad, pevcem, organistu, govorniku Remšaku za poslovilne besede ter zdravstvenemu osebju dr. Podbregar. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi mame, sestre in babice Marije TURK (31.12.1933 - 18.4.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Petru Marčunu za lepo opravljen obred, šmarčkim gasilcem in pevcem ter pogrebni službi Morana. Hvala tudi govorniku Jožetu Zidarnu ter Pavli Planovšek in Sonji. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si H Ostaja ljubezen in spomin Ostaja upanje na snidenje V SPOMIN Dragici VRATNIK iz Nazarij 4. maja je minilo leto dni, odkar nas je zavedno zapustila draga hčerka, mama in stara mama. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, molite zanjo in prižigate sveče na njenem preranem grobu. Vsi njeni Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Franca ŠKRUBEJA (22.2.1935 - 24.4.2010) Posebna zahvala velja vsem dobrim sosedom in prijateljem za izkazano pomoč v teh težkih trenutkih, gospodu Vikiju Koscu za lepo opravljen pogreb, pevcem in organistki Aniti Lakner za lepo petje, gospe Valeriji Robnik za besede slovesa, praporščakom in pogrebni službi Morana. Hvala za darovano cvetje, za maše, sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači Ko bolezen te je objela, sisrčnoželel, da sam bi še po hiši šel. A bolezen bila je nemila, vse močitije izpila. Zaprl trudne si oči, hvaležni za vzglede in ljubezen smo ti vsi. ZAHVALA Po dolgi bolezni je našel svoj notranji mir dragi mož, oče in stari oče Stanislav ČUJEŽ (18.8.1934 - 24.4.2010) iz Šmihela V dneh, ko se spopadamo z bolečino, se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga spremljali, predvsem pa obiskovali v letih njegove bolezni in kdajkoli kaj dobrega storili zanj. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Jamnikovim, znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in da ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala tudi pevcem, govornici Albini ter praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepše, kar lahko človek zapusti, ko odide, je nasmeh na obrazu tistega, ki misli nanj. Vsi njegovi Za razvedrilo Obilico obilja Brezposelni delavec potrka na vrata hiše bogataša. Odpre mu bogataševa žena. “Prosim vas za kak priboljšek. Več dni že nisem jedel,” ji reče. “Oh, ko bi jaz to zmogla.” Analizo slonjo Glede na to, koliko škode nekateri poslanci naredijo ugledu politike, je kar čudno, da se politični barometer nagiba zdaj v prid eni, zdaj v prid drugi stranki, namesto, da bi bil nagnjen proti dnu. izgubljeni v krogu Poslanci so nam spet napovedali referendum, kjer se bo lahko izkazala volja ljudstva. Povsem demokratično je, da nas prej vsaj petkrat vprašajo za pot, preden nas zapeljejo v kak prepad. Brez milosti Če bi bili študentje dobri trgovci, bi od vlade zahtevali veliko, da bi jim ostalo vsaj malo delo, za katerega se borijo. Pristop jo vožen To, da prenekateri kapitalisti izkoriščajo svoje zaposlene, kakor najbolj morejo, si ne pustijo očitati. Oni so vendar izobraženi in za take reči uporabljajo bolj fine besede. - A lahko še malo višje? - Ne morem. Stojim že na krempljih. WeSBf no besedi “Tudi jaz bi lahko priplezal na vrh mlaja,” na glas razmišlja Polde na mozirskem sejmišču, “a bi mi moral najprej nekdo dati “ravbarsko”.” Starejši mlajevec pripomni: “Ja, in da bi potem lahko priplezal na vrh, bi tisti, ki bi ti pomagal, moral biti visok vsaj toliko kot mlaj." Domači izdajalci K uredniku Zadrečkih novic je oni dan pristopil novinar in mu prišepnil na uho: “V hiši imamo izdajalca!” “Kaj? Kakšnega izdajalca?” “Ravnokar je nekdo klical in vprašal: ‘Ali vi izdajate Zadre-čke novice?’” Se m >r@ditewnilfB ljudstvo Premier, ki ga lahko odpustiš samo na vsaka štiri leta, se bori za čim lažje odpuščanje delavcev. Urški nodi» Gospoda nočejo spoznati, da njihove zasluge niso tako velike, da bi si lahko izplačevala plače, kakršne si, dokler narod s svojimi ne zmore krpati lukenj, ki jih oni puščajo v blagajni za sabo. Kakor kdaj, kaiser se Moralne vrednote so nad vsemi ostalimi. Tisti, ki je ukradel zadnji kos kruha, je utegnil prej napisano še prečrtati. To, da ni vse v denarju, trdijo tisti, ki ga imajo na pretek. Sicer pa vtrite to v glave grabežljivcem. Cvetke in koprive OHCET JE DRAGA, »KIKLCA« PA TUDI! Edi Jurjevec, lastnik Šport centra Prodnik: »Pridi, Alenka, v tem svojem »bar caffè« krilcu boš prav lepo popestrila mojo gostinsko ponudbo, pa še promet se bo gotovo dvignil v višave.« Alenka Jurjevec, skorajšnja nevesta: »Pa grem, če mi boš le plačal tako, kot se spodobi. Prava ohcet precej stane, moja »kiklca« pa tudi ni bila poceni.« (foto: TG) NEDOLŽNO SUMLJIVI POSLI Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja: »In ravno letos smo si izmislili reklamne plakate, kijih nosimo naokrog v teh torbah. Glede na orožarske zaloge na Ljubnem (beri: Texas ob Savinji), se bom morala izogibati varuhom reda in prebivalcem, saj me lahko takole opremljeno še kdo prijavi.« (foto: ŠS) PRIPRAVLJEN NA VSE ZA VSE Robert Klemenak, kuhar na kresovanju v Mozirju: »Vsi v vrsto, za vse bo dovolj golaža. Veter tako vleče ogenj od kresa na okoli, da se golaž sploh ne more shladiti. Če pa bo zaradi kresa postalo prevroče, vam lahko tudi pokažem, kako se beži.« Naročnik: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje EGIPČANSKI BOG SONCA ČEŠKI PIŠATE LJ-JAN ŠPANSKI ESEJIST-FEDERICO DE ORNA ZEMLJA, ORANJE (STAR.) SLOV. OPERNA PEVKA- KLASINC OTTA DEL VITEZOVE OPREME LONČNA RASTLINA PISANIMI LISTI REKA V AFRIKI, DESNI PRITOK NILA TONE KUNTNER MORSKA RIBA NEVEDNEŽ. TEPEC. BEBEC NARKOTIČNO HLAPLJIVO SREDSTVO NEPOMEMBEN, NEVAŽEN ČLOVEK FRANCOSKI PISATELJ- EMILE CESTA ALI PROGA V SKALI FRANCOSKI REŽISER- CLAUDE ELEKT. MERSKA ENOTA ZA MoC NARODNO OSVOBODILNI BOJ 13. IN 15. DAN V RIMSK. KOLEDARJU REKA NA NORVEŠ-KEM VNETJE UŠESA DEL VEČJE CELOTE SLOVENSKI POLITIK (ŠEŠERKO) KEMIKALIJA ZA ZMANJŠAN. AKTIVNOSTI REAGENTOV ŽOGA, VRŽENA IZVEN IGRIŠČA PIVSKI VZKLIK KRAJ NA NORVEŠKEM REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Asmara, snobol, Suzana, obi, KI, orkan, praksa, presoja, Kras, zanemarjenec, favi, Eimert, ŠL, kal, Ugo, čelada, alka, eza, vršaj, at, piša, kolumna, ejekcija, ats, car, Inah, Rai M2® MINI SLOVARČEK: AMONRA- egipčanski bog sonca RAMOS- ameriški slikar pop arta- Mei ONIS- španski esejist- Federico de ŽIDI- francoski režiser- Claude ATBARA- reka v Afriki, desni pritok Nila 10. MAJ -SVETOVNI DAN GIBANJA V okviru svetovnega dneva gibanja bomo pred ZD Nazarje predstavili različne oblike gibanja na prostem (nordijska hoja, test telesne zmogljivosti, ...). jÉftk Delavnice bodo potekale 10.5.2010 od 15. do 17. ure. Pridite v športni opremi in če imate palice za nordijsko hojo, jih prinesite s seboj. V primeru padavin odpade! Informacije na telefon 839-24-30. Vabljeni! Napovednik dogodkov • Petek (7. maj), ob 16,30, Knjižnica Mozirje Pravljična uro za otroke: Medvedek gumbi išče pot domov • Petek (7. maj), ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Prireditev Društva Sožitje Spoznajmo drugačnost______________ • Petek (7 maj), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Okrogla miza na temo Delovanje gledaliških skupin_____________ • Sobota (8. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Primafoto Slovenj Gradec (pionirji U-12)_______________________________________________ • Sobota (8. maj), ob 19.00. Kulturni dom Bočna 15. tradicionalna prireditev Pesem pomladi___________________ • Nedelja (9. maj), ob 10.00. Dvorana ŠC Velenje Košarkarska tekma - Velenje : Nazarje Input (pionirji U-14) • Nedelja (9. maj), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir, kvalifikacije za 1. ligo - Nazarje Input, Šentjur, Hopsi Polzela (mladinci U-18)________________________ • Sreda (12. maj), ob 1700. Knjižnica Ljubno ob Savinji Pravljična ura za otroke: Fuji To sploh ni pošast!____________ • Sreda (12. maj), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Nisem srčkan!_______________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, iz AP kontrole; gsm 041 /466-720. Prodam 3 telice, breje 8 mesecev (2 frizijki, 1 rjava); gsm 041/947-114. Prodam bikca simentalca za nadaljnjo rejo; gsm 041/875-401. Prodam mladičke, nemške ovčarje, stare 7 tednov; gsm 040/222-756. Oddam dva psička mešanca, stara 2 meseca; gsm 051 /353-369. Prodam 3 koze - dve s po dvema mladičema, ena z mlekom; gsm 041/413-180. Prodam prašiče 25 - 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Hp drugo Vzamem živino v pašo; gsm 031/ 455-749. DRUGO - PRODAM Oblačila do Lieta za punčke, rojene maj - julij, prodam; gsm 041/500-978. Prodam otroški avtomobil na akumulator z daljincem, cena 80 eur; gsm 040/298-864. Prodam otroški voziček in kompletno motoristično opremo; gsm 041 / 324-409. Ugodno prodam seno v rifuzi; gsm 031/495-364. Seno v kockah in silažne baie ugodno prodam; gsm 051/357-683. Pasjo utico poceni prodam; gsm 041/324-353. Prodam ali zamenjam za drva -garažna vrata v velikosti 298 x 152 cm; tel. 03/838-82-30. PODARIM Podarim nakladalko sena; tel. 03/ 584-18-24. Podarim spalnico - rabljeno; tel. 03/583-18-43 VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam ohranjeno otroško kolo na prestave, modre barve, 20 col; gsm 041/783-528. Prodam motor skuter jet eurox, lepo ohranjen; gsm 030/996-181. Prodam avto hyundai - galoper, dobro ohranjen, 3 vrata, cena po dogovoru; gsm 041/783-971. Prodam peugeot 206 CC, črne barve, usnje, lepo ohranjen; gsm. 041/755-532. MORDA STE ISKALI PRAV TO MIZARSTVO STOPAR Izdelava masivnega pohištva: stopnice, omare, kuhinje, vrata, kopalnice, predsobe, spalnice... Gsm 031/338-021; mail: stopar.tomaz @gmail.com. Mizarstvo Stopar, Tomaž Stopar s.p., Cesta v Loke 13, Mozirje. ALI Sl ŽELITE PREMAGATI ALERGIJO na cvetni prah? Lahko jo skupaj. Vaš SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031 / 305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. OBNOVA NOTRANJIH PROSTOROV svetovanje, polaganje keramike in pleskarska dela, 041/226-126. Petrin Igor s.p, Delce 27,3341 Šmartno ob Dreti. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p, Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profitna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p, Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. GENERALNO ČIŠČENJE stanovanjskih in poslovnih prostorov in objektov, zimskih vrtov, steklenih površin, oblazinjenega pohištva, tepihov, poliranje marmorja, granita, čiščenje in zaščita fasad, čiščenje in zaščita vseh vrst naravnih in umetnih kamnov... 031 887 587. Clean way, profesionalno čiščenje, Cesta IX 17, 3320 Velenje. MORDA STE ISKALI PRAV TO VOZILA - KUPIM Kupim avto, lahko tudi starejši letnik; gsm 031/243-344. NEPREMIČNINE Nazarje - prodamo hišo, garažo, drvarnico, vrt, zelenico, atraktivna lega; tel. 01/505-16-91. Ugodno prodam dvosobno stano- vanje (mansarda) v Gornjem Gradu; gsm 031 /608-208. Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Mlada družina kupi zazidalno zemljišče v občini Mozirje, za ceno do 20.000 eur; gsm 031/ 346-177 ali veselisoncek@ gmail.com. KDO VAM DOLGUJE? Sporočite na iBON® zid vaše poslovne izkušnje, komentarje ter ocene podjetij ter preverite mnenja ostalih iBON® uporabnikov. iBON® Zaupajte. Celje - skladišče D-Per 5000025719,18 COBISS © rURMO SGD NOVO V PONUDBI Barva K81 navodni osnovi primerna za barvanje vseh vrst materialov! - barvamo lahko kovino, beton, les, PVC ... I . več tisoč barvnih nians jggI - lesu s temnim lazurnim ‘f4 j premazom ponovno povrne naravno barvo pralna in okolju. * neškodljiva barva. EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010, * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodnoJ Izdelujemo • vse vrste fasad st • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte EBEBEB33B© Z odkritjem žoge vsak teden do PLASMA TV. PRVACpLIGA teiere® internet Svet sanjski h barv z vami že 20 let! Vabimo Vas na Dan odprtih vrat v soboto, 8. maja 2010, med 7. in 13. uro. Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) www.termosgd.com dkrijte prvenstvo v Velejaparku! T m NAKUPOVALNI CENTER ' %?} WWW. v VOGHI SHOES V aprilu vsako sredo in petek NOGOMETNI STREL NA GOL. Ne zamudite! NewYirkiR OSREDNJO KNJ. CELJE