TRST, torek 12. marca 1957 Leto XIII .Št. 61 (3596) DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON IMII IN 94-638 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 9» — Tel. M. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 du, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - trst Egiptovska in sklenila vlada je imenovala guvernerja takoj prevzeti upravo na tem za Gazo področju Na velikih demonstracijah zahteva prebivalstvo takojšnji povratek egiptovskih oblasti - Izjave Buncheja in poročilo Burnsa - Pojasnilo Tanjuga in državnega tajništva FLRJ o jugosl. odredu - Protest egiptovske vlade pri OZN GAZA, 11. — V zvezi z včerajšnjimi demonstracija-mi Prebivalstva Gaze, ki zahteva povrnitev egiptovske uprave, je predstavnik poveljstva UNEF v Gazi na ^azna vprašanja izjavil: «Upravni sveti v Gazi, Kan Junisu in Rafahu sodelujejo z UNEF. Kanadski oddelki imajo samo upravne naloge. Vesti, da je jugoslovanski odred odklonil------------------------- fcvrševanje navodil generala Burnsa, niso točne. Na Vsero področju Gaze še ved-00 pozdravljajo čete OZN.s> Pomočnik glavnega tajni-** OZN Ralph Bunche je povratku iz Gaze v Kairo izjavil: »Vesti, da so OZN včeraj streljale na Prebivalstvo Gaze ne odgovarjajo resnici. Nekateri oddelki UNEF so uporabljali solziing bombe m streljali v arak, da razženejo skupine oseb, ki so skušale preskočiti ?®raK> okoli poslopja, kjer UNEF Bsedež Poveljstvo sil »UNEF, je nadaljeval Bun-deluje na podlagi reso-ddj) glavne skupščine OZN.« . Nekemu novinarju, ki ga vprašal, ali bo predstav-t . m egiptovske uprave ju-s 1 dovoljen prihod v Gazo, ( -Unche odgovoril: «Gotov st;. j™ b° general Burns d roko. Poslanstvo Zdru- DANES j — Umikom izraelskih čet liv e in Akabskega za-vf_a ,'vprašanje spora med siptom in Izraelom se Wno ni rešeno, saj nekaj grobnega že pred umikom .Predvsem spričo načina, “ko je do njega prišlo — ni predvideval. Naj-°YeJse vesti o nemirih na r?dročju Gaze pa nam poda lu!0 sPlošno domnevo, izr h za rešitev potrebno sti f10 mnoS° potrpežljivo-j. ,.ln diplomatske spret-l, 2: Javnost ne ve, kaj elo* Senhower v tem P°" nu \T obliubil Ben Gurio-niL ’ dokončna odobritev Ha Ve .doktrine in vsebi-V1 .a”)eriškega odgovora so-Iopc vladi na njene predle Ae 0 Srednjem vzhodu vnu ’ da se bo borba za P‘lv nadaljevala in da bo-. Po vsej verjetnosti primati- bodočnosti tudi dra-hnrv!Cnirn trenutkom v tej sr.,.’ ki bo odvisna od Piosne zaostritve odnosov u-„~; obema blokoma. Tudi v toi , sPomih vprašanj od u sveta je odvisna miru Ve mednarodne po-na , ve> s katero sta tako E?w P°metla napad na verw- sovjetska inter-Ba na Madžarskem. * # * ja^il mednarodnega položa-turtt V veliki meri odvisna gar somalistična združitev, že JU ■ v nedeljo imel govnr J prvi pripravljalni svni«, ?a inni.iski kongres hjeenv nlce’ ki naJ bi P° stom em Postavila sociali «°m vsai ------ --- Ženih narodov je miroljubno poslanstvo.« Na vprašanje, ali to pomeni, da bodo sile OZN »dale dovoljenje« predstavnikom e-giptovske uprave, da pridejo v Gazo, ni hotel Bunche nič pripomniti. V poročilu, ki ga je poslal general Burns OZN, pa je rečeno, da se je včerajšnjih demonstracij proti varnostnim silam OZN v Gazi udeležilo sarmo nekaj sto oseb. Ostalo prebivalstvo kaže prijateljsko zadržanje do sil OZN. Dalje pravi general Burns, da je demonstrante razgnal majhen oddelek dansko-nor-veškega bataljona, ki je vzpostavil red. Poročilo pravi dalje: «Glavne javne ustanove delujejo v Gazi in na splošno kaže položaj na vsem področju Gaze, da dela UNEF vse mogoče za vzdrževanje reda in da ji to uspeva.« Poročilo navaja nato nekatere podrobnosti o razmestitvi raznih bataljonov varnostnih sil — poleg norveškega in danskega v Gazi, indijskega v Zetlahu, kolumbijskega v Kan Junisu, švedskega v Rafi — katerih poveljniki so poslali zadovoljive vesti o zadržanju prebivalstva. Poročilo pravi na koncu, da v Gazi prebivalstvo še dalje pozdravlja oddelke OZN, ko gredo mimo. Medtem je kairski radio javil, da je bil v Gazi ustanovljen odbor ljudske fronte za Gazo, ki je pozval prebivalstvo, naj nadaljuje demonstracije do odhoda varnostnih sil in njih nadomestitvijo z egiptovskimi četami. Predstavnik egiptovske vlade je po večurnem posvetovanju med predsednikom Naserjem, vojnim ministrom generalom Amerom in šefom kabineta predsednika republike Sabrijem izjavil: ((Egiptovska vlada je sklenila, takoj prevzeti upravo Gaze in je imenovala generala Hasana Ab-dela Latifa za guvernerja tega področja. Egiptovska vlada je dalje poslala glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu u-raden protest proti akciji varnostnih sil v Gazi, ker so te akcije v nasprotju z nalogo, ki je bila dogovorjena med E-giptom in OZN. Sile OZN so si tudi dovolile streljati na demonstrante, ki so naklonjeni povratku egiptovske uprave. vsaj dva osnovna po-s kate- rimi Za združitev V svojem protestu, zaklju-1 »Al Massaa« pa piše, da je čuje izjava, je egiptovska vla- v Gazi sodelovalo nad 100 ti- da predočila glavnemu tajniku OZN, da sklenjeni sporazum določa, da bodo morale varnostne sile nadzorovati samo izvajanje ustavitve ognja in umik izraelskih napadalnih čet. Egipt nasprotuje temu, da bi si varnostne sile lastile druge naloge razen omenjenih«. Glede na nasprotujoče si vesti nekaterih inozemskih a-gencij o ravnanju jugoslovanskega odreda na področju Gaze v Egiptu, je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve FLRJ danes izjavil, da jugoslovanski odred v sklopu sil Združenih narodov normalno izvršuje svoje dolžnosti, ki so mu zaupane v skladu z nalogami, ki so tem silam zaupane z znanimi resolucijami OZN. Jugoslovanska agencija Tanjug pa je včeraj javila, da je poveljstvo jugoslovanskega odreda v soboto dobilo u-kaz štaba varnostnih sil OZN, naj se kombinirana četa, ki je bila dva dni razporejena v Gazi, vrne v sestavo odreda v El Arišu. Ceta se je vrnila v El Ariš v soboto popoldne. Prebivalstvo Gaze je jugoslovanske vojake ob odhodu prisrčno pozdravljalo. S tem v zvezi je poročal egiptovski tisk, da je med polkovnikom Engholmom, poveljnikom danskega bataljona v Gazi, in jugoslovanskim odredom prišlo do napetosti in da je ((polkovnik Engholm ukazal jugoslovanskim četam, naj vršijo policijsko nalogo v Gazi. ((Jugoslovanski poveljnik je to odklonil in je odgovoril, da je njegova naloga v tem, da razmesti svoje čete na demarkacijski črti, ki je bila določena s premirjem, ne pa da nastopa kot okupacijska sila na področju Gaze«. Tisk je poročal, da je ((general Burns dal ukaz jugoslovanskim četam, naj se umaknejo iz Gaze zaradi manifestacij prebivalstva, ki je vzklikalo predsedniku Naserju in predsedniku Titu«. «Vendar pa je general Burns zopet poklical jugoslovanske čete v Gazo včeraj pozno popoldne, ko je prišlo do spopadov med kanadskimi silami in demonstranti«. V Gazi so bile danes nove demonstracije, kjer je ogromna množica vzklikala predsedniku Naserju in zavračala internacionalizacijo tega področja. Kairski radio javlja, da je množica demonstrirala pred palačo guvernerja, da pa ni bilo spopadov. Večerni list SbCiahsH*ba^e strinia tudi la i u internaciona- bodoV- brezp°gojna podpora binv,? , stranke zahodnemu delovo l1 2' Prekinitev so-Prvi s komunisti, v teeo v CGIL- Polet vah ?a v lokalnih upra vah 5.. zadružnih ustano- Nenniio pog°ia sta za se iT v nesPrejemljiva, saj rekel eneški kongres izlilA Za nevtralno Italijo ni prav . posebej pouda-cernii rt s°ciallsti ne bodo Pavlini vrst z usta' cialkH*lem Posebnega so-Več t.^a sindikata, tem-goj- , b°do ustvarili poenoti e,n sam nepolitičen nio c ?indikat. Kot vidi-«ne* ^iaPstična združitev bo m tudi ne Njeeri(h saragatovska. rejo ni V nedeljo dopoldne je bil prvi od petih nedeljs-toih Jcon- certov «Pomlad 1957». Doslej so bili ti koncerti v gledališču <(Verdi», letos pa bodo v Avditoriju, ki je kar primerna koncertna dvorana. Vendar so ti koncerti v organizaciji uprave gledališča «Verdi». Na letošnjem prvem koncertu je Tržaški filharmoniji dirigiral A. Brainovich (rojen v Zadru, diplomiral na konservatoriju v Milanu); sodeloval pa je kot solist violinist Dino Ivicevich iz šole Cesara Barisona. Igral je v Koncertu za violino in orkester komponista Eulambia. To skoraj romantično delo. ki je bilo skomponirano med zadnjo vojno, je bilo v Trstu prvič izvajano. Mladi violinist se je izkazal kot dovolj dober interpret bodisi v natančni obdelavi kakor tudi v občutenem muzikalnem izrazu. Na sporedu je bila še simfonija iz Rossinijeve «Pepel-ke». Smetanova «Vltava» ter Mendelssobnova V. simfonija. Medtem ko je bil način Brai-n ovichevega dirigiranja dovolj ustrezen za Mendelsohna, pa ni prav zadovoljil pri Smetani, čigar simfonična pesnitev zahteva mnogo podrobne izdelave. Dirigent Brainovich pa zanemarja podrobnosti v korist neke celotne zaokroženosti, s čimer pa seveda ne more izkoristiti vseh prilvk, ki mu jih avtor nudi, tako za svoje uveljavljenje kot za večji užitek poslušalcev. ska zbornica CISL. kar je seveda nedopustno izsiljevanje. Če bo imelo ravnateljstvo interes, bo pač gradilo nove naprave ne glede na volilne izide; če pa tega interesa ne bi imelo, se rafinerija ne bo širila, tudi če hi zmagali «svobiodm» sindikati. V sedanjem tovarniškem odboru je imela Delavska zbornica CGIL tri predstavnike delavcev, Delavska zbornica CIS.L pa dva predstavnika delavcev in dva predstavnika uradnikov. Delavska zbornica CGIL je dobila pri zadnjih volitvah 1821 glasov delavcev in 88 glasov uradnikov, Delavska zbornica CISL pa 850 glasov delavcev in 295 glasov uradnikov, O priliki volitev je izdal sindikat petrolejskih delavcev CGIL letak, v katerem pravi, da je ravnateljstvo že sklenilo zgraditi nove naprave, čeprav se šiirijo po rafineriji drugačni glasovi. Sindikat želi tehnični napredek v vseh podjetjih in poziva zato vse delavce, naj sodelujejo, da se uresniči tehnični napredek tudi v rafineriji Apnila. Pri tem pa zahteva, naj napredek, ki zagotavlja podjetju velike dobičke .povzroči tudi izboljšanje gospodarskega stanja u-službencev. Letak omenja nato program, s katerim gre SILP-CGIL na volitve. Delavci zahtevajo: 1. znižanje delovnega urnika ob nespremenjeni plači, kakor se je zgodilo že v večini petrolejskih podjetij; 2. sklenitev dopolnilne pogodbe, ki bo določala velikonočno ali spomladansko nagrado vsemu osebju; raztegnitev začasne mesečne doklade na vse uslužbence, raztegnitev na vse uslužbence brezplačnega abonmaja na fi-lobuse, dopolnitev bolniške podpore do 10Q odst., da bo enaka plači; 3. določitev sta-leža osebja; 4- zaščito sindikalnih svoboščin vseh delavcev podjetja. c«-------- Javna zahvala Zenska sekcija pri Neodvisni socialistični zvezi v Trstu se toplo zahvaljuje za sodelovanje pri osrednji proslavi 8. marca: zenskemu kvartetu <(Večermca» in prof. Ubaldu Vrabcu, gojencem baletne šole pri SNG in učitelju Adri-janu Vilersu, gojencem Glasbene Matjge, folklorni skupini «Bregy> in učiteljici Olgi Gorjupom, ženskemu pevskemu zboru PD «Ivan Cankar» in pevovodji Vladimirju Svari, godalnemu kvarte tu in pevskemu duetu iz Doline ter vsem tovarišem in tovarišicam, ki so pripomogli, da je proslava tako odlično uspela. •iimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiitiimiiiHiiiiiMimiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiimiimiiiiiiiiii Vsakoletni pojav v tržaški okolici Ve/Mr požar nad zajel500.000kv. m zemljišča Uničenega je bilo mnogo drevja, zlasti borov - Požari pri Proseku, Repentabru, nad Ricmanji in drugod Skupina Calindri-Volonghi «Magični krog» v gledališču Verdi Igralska družina Calindri je sinoči uprizorila v gledališču Verdi komedijo pred 10 leti umrlega rimskega komediografa Luigija Chiarellija «Magični krog». Chiarelli je zaslovel s svojim prvim delom «Maska in obraz«, ki je bilo uprizorjeno 1. 1926 v Rimu, vsa njegova poznejša dela pa niso dosegla kvalitete prvega, čeprav so dokaj pogosto na programih italijanskih gledaliških družin. Značilna zanje je grotesknost. Pisana so s precejšnjo teatralnostjo, vendar so osebe vse prej kot življenjske, tako da zapuščajo v gledalcu neko notranjo praznino. To velja v glavnem tudi za «Ma-gični krog«, ki je bil tokrat prvič uprizorjen v Trstu in katerega rešuje le dobra igra vseh nastopajočih z Volonghijevo, Cor-tijevo, Lionelom in Marijem ria čelu. Gledališče je bilo slabše zasedeno kot pri prejšnjih predstavah, kar gre predvsem na račun neprimernega dneva. Danes se bo družina Calindri-Volonghi poslovila z zaključno predstavo komedije «Hotel Paradiž«. Kdaj se bo končalo prerivanje po avtobusih?, Skoraj vsako leto moramo žal v tem času beležiti razne požare, ki povzročajo precejšnjo škodo na našem ozemlju, ki je itak revno z gozdnim bogastvom. V večinii primerov je skoraj nemogoče ugotoviti vzroke. Včasih povzročijo požar brezvestni izletniki, otročad, iskre iz lokomotiv ali pa lastniki zemljišč, ki ob koncu zime zažgejo suhljad. V nedeljo in včeraj so i-meli gasilni dela vrh glave zaradi številnih požarov. Največ opravka pa so imeli za pogasitev požara, ki je nenadoma izbruhnil v nedeljo popoldne nad Barkovljami, med Trstenikom in Napoleonsko cesto. Vzroki požara niso je znani, šlkode pa ni mogoče še ugotoviti, cenijo pa jo zelo visoko, saj je požar zajel približno 500.000 kv, m in uničil došti drevja, zlasti borov. Domnevajo, da je požar povzročil brezvesten nedeljski izletnik, ki je odvrgel cigaretni ogorek ali vžigalico na suho travo. Bilo je okrog 16.30, ko je zabrnel telefon na poveljstvu gasilcev v Trstu in takoj sta oddirjala dva gasilska vozova na kraj požara. Gasilcem so pomagali karabinjerji in nekaj prostovoljcev. Zaradi suhih tal in burje, ki je močno pihala, se je požar naijlo širil, delo gasilcev pa je bilo zatadi tega zelo otežkoČeno in nevarno. Komaj so pogasili eno žarišče, se je že pojavil požar na drugem mestu. Proti večeru pa je burja še močneje pihala, zublji so visoko švigali in gost dim je oviral gašenje. Prizor je bil nekaj pošastnega. Meščani, ki so se vračali s sprehoda ob obali, so se ustavljali in z grozo zrli v vedno širši žareči krog nad seboj. Mnogi so se bali. da je požar zajel tudi kako hišo. kar pa se na srečo ni zgodilo. Telefon na poveljstvu gasilcev pa je neprestano brnel, ker so ljudje kar zaporedoma obveščali, da nad Barkovljami grozeče gori, čeprav »o bili gasilci že nekaj ur na delu. Sele po 21. so se gasilci vrnili v mesto po napornem delu. Vnela se je im zgorela suhljad, požar je uničil podrast, robidovje, grmičevje in borovce. Temna lisa kaže, kako velik obseg je zavzel požar, namesto ze- ] lenih borov štrlijo v nebo čr- J ni štori. * Gasilci se skoraj niso še vrnili na svoj sedež, ko so morali odhiteti na križišče pri Proseku, kjer se je požar razširil na 800 kv. m površine in uničil grmičevje ter robidočje. Skoda pa ni velika. Tudi pri Sesljanu se je vnela suhljad in so gasilci morali tudi tja, da so požar pogasili. Okrog 21. pa so zapazili požar nad Napoleonsko cesto. Gasilci iz Trsta in. z Opčin so imeli dobri dve uri dela, da so lahko omejili in ukrotili požar. Ni.ti včeraj niso imeli gasilci odmora. Okrog 10. ure so morali pohiteti, da so pogasili' požar, ki je nastal med Opčinami lin Repentaborom. Od tod pa so morali nemudoma nad Ricmanje, v Ključ, kjer se je vnelo nad kamnolomom italcementi robidovje in grmičevje. Gasilci, ki so tja z dvema vozema, so se morali tri ure boriti proti ognju in so bili v veliki nevarnosti. ker se je požar bližal skladišču razstreliva, ki ga uporabljajo za mine v kamnolomu. Nastala bi lahko huda nesreča, vendar je gasilcem uspelo pravočasno pogasiti požar in preprečiti hujše zlo. «». _ Med delom padel in si zlomil rebra Pozno popoldne so morali s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh sprejeti na opazovalnem oddelku 59-letnega Stefana Grgiča iz Padrič št, 4, ki je okoli 15.30 med razkladanjem lesa s kmečkega voza padel, pri čemer se je udaril v prsni koš in si verjetno zlomil tudi nekaj reber. Se prej pa so pridržali na ortopedskem oddelku 73-letno Emilijo Stalio vd. Stalio iz Ul. Franca, ki je predvčerajšnjim okoli poldne padla na pokopališču pri Sv. Ani. Zenski so ugotovili zlom komolca desne roke in jo zato pridržali s prognozo okrevanja v 40 dneh, Slabše pa je za 55-letnega Giaooma Vulcanija Iz Ul. Pal-ladio, ki je 3. t.m. padel v lastnem stanovanju, pri čemer si je verjetno prebil lobanjske kosti. Moža so že tedaj sprejeli na tretjem zdravniškem oddelku in ker je njegovo stanje resno, je jasno, da so si zdravniki pridržali prognozo. SNG za Tržaško ozemlje DANES 12. t.m. ob 18. uri v kinodvorani v Skednju Hans Fitz Srebrna lilija mladinska igra V schoto 16. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska c. 7 premiera ZGODBA ZA SMEH dramatična faisa v treh dejanjih Spisal: ARMAND SALACROU Prevedla: DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL ( OLEPALlSČA ) VERDI Danes ob 21. uri zadnja predstava igralske skupine Calindri, Volonghi - Corti -Lionello z novostjo S. Gra-niera in P. Ponnieresa ((Hotel paradiža. Jutri nastopi igralska skupina De Lullo - Falk - Guar-niori - Valli s Testonijevim delom «Uspeh». ( KAZMA OBVESTILA ) PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDT ali simpatizerje, da pripravijo jzovečave izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do 15. marca v Ulici Roma 15-1. Slovensko gospodarsko združenje v Trstu obvešča, da bo seja v sredo, 13. t. m. ob 20.30. , nemascope. Techmcolor. U* ron, J. Kerr. (F Belvedere. 15.30: »Steklen' f veljček«, L Caron, R* VVti j Marconi. 1600: »Plesala b®",*! teboj med zvezdami«, 8? Matz, Paul Horblger In ao na Loven. »en- Massimo. 16.00: »Prodana [(j(. ska«, John Russell, G. ” Novo cine. 16.00: «Crnl pa-Antonio Balpestre In Lea dovam. ,-nia*' Odeon, 16.00: «Otok maščeva' u, Jorge Unstral in Elina Lo ber. evP Radio. 16.00: »Moja sestra ^ lina«, Janet Lelgh In J* mon. SLIKE ki jih je posnel Mar'® Magajna na raznih P sih in no otroškem r* ■ t 0* janj.i v dvorani na 51 dionu »Prvi maj«, *° n_ ogied v Tržaški ni, Ul. sv. Frančiška USPELA PROSLA VA 8. MARCA, MEDNARODNEGA Za trajen mir, dostojno življenje sožitje in medsebojno spoštovanje Preteklo nedeljo popoldne je “ila v polni dvorani na stadionu »Prvi maj» letošnja osrednja proslava mednarod-ne8a praznika žena, ki jo je Priredila ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze za Tržaško. Tov. Mira Silova je otvorila proslavo, pozdravila navzoče in podala besedo tov. Ros> Petronio, ki je v itali-ižaičini obrazložila pomen praznika, dosedanje uspeha žene v borbi za njene pralce, uspehe, ki jih je delovna žena dosegla v skupni borbi z vsem delovnim ljud-»keom, hkrati pa poudarila, da J* pred ženo še dolga pot ROSA PETRONIO Marija-nadja PAHOR 0rb in požrtvovalnega dela, ^en bodo tudi žene dosegle P°Polno priznanje .n uvčjjh-v svojih pravic. Govorni-4 j* tudi poudarila, da je snovni pogoj za dosego tega 1 Ja predvsem enotnost vseh ena in povezanost v skupni rganizaciji, ki naj spoštuje ^ajhičnost mnenj in stališč in kateri je treba preprečiti, da 1 kakršna koli politična stran-UVel javila svoj monopol, ato je v slovenščini spregovorila tov Marija Fahor-Wadja, ki je dejala; n Tovarišice! dkar ~e skoraj pol stolet-; Praznujej0 žene vsega snele t' niarec kot svoj prašnik, 0 dan naprednih, borbenih svobodoljubnih žena. Ud |j*e®a toCetba je pomenil bor-za priznanje enakoprav-r°st‘ iena v družti, za kate-t se J* ta borila skupno s j1?n izkoriščanim tovarišem delavcem. Do i t6dt1^ ?e rninilo že mno-j0J1 'n *° bile v tem času ta^ ene nekatere osnovne na eVt *ena' predujem aktiv-In Pasivna volilna pravica j. “veljauljenje žene v raz-oav henih področjih in or- »iai,?aC‘Jah- Tudl danes se P°-pred vse napredne in Piln ° ^ubne žene mnogošte-nj, * nalope, ki pran potouo V , ”lani važne od prejšnjih. pa B desetletjih, najbolj tl(1 U miauli uojni, so žene pri »o p "zale in dokazale, da bi|0Ure(?ne zaupanja, ki jim je t,r-„ **ka*ano. Ne moremo si ^. zaprau predstavljati, kako narir0 edala naia borba proti as‘zmu, nko se omejimo ne !. na našo pokrajino, če l* - j — j • ■ - — t ». tud j *-tak°_ oberoč pomagal hrabr tudi eu"‘ui/ini k, ne- Pokazale so toliko 0,ti in poitruoualnosti v ^Posrednem boju in zaledju, , m° nanje lahko samo po- n°»ne p„ / j. ............. - -ra tudi potem, ko je vojna vihra za nami, se bila je noi„ ■ « «U li Ulili, JjC tiešt,»«n, **no ndeleževala vseh hom \ borb 2a °bnouo iti boril * življenja, se Pcma“HiPl0t* draginji in špe-»tveno ,la pa se je prven-ootn,,0. *a izpostavitev in zaje trajnega miru. To loBa 1 danes najvažnejša na-Blas ,vtake lene, kajti vsak nieni "] *afl,eva po miru po- Oradnj^i’'°n.ka'"en('ek Pri •2' be v . takn zaželene zgrad- je 0T‘b 12 letih po vojni Žena ° Parkrat resno ogro- fllji .* Nedavni dogodki na Madžari, Vzhodu- Pa tudi na P°*Ori!o wm S° nam r<,sno “■ no ' . ln nevarnost traj- našnlih,tQ™' Prev^i ie danda-v *■„» L na,,zkrižnih interesov delift >veta'da bi ,e *">»«>>>“ sodelovale' Zenski zbor »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba; zenski kvartet uVečernica«; Ostale slike bomo objavili pozneje Dickens, na ' francoskem pa Victor Hugo in Lamenuais. In počasi so bili v šej Za-padni Evropi visoki davki na tisk ukinjeni. V istem času pa se začelo krepiti tudi gibanje za svobodno izmenjavo misli med deželami in mnoge vlade So carino na uvoz knjig in umetniških del znižale. Prva svetovna vojna je to obdobje komercialnega liberalizma prekinila. Mnoge dežele so začele ponovno višati carinske tarife in postajati bolj stroge glede izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz tovrstnega «blaga». Gospodarska kriza iz leta 1930 in druga svetovna vojna sta carinske omejitve in druge ukrepe, ki so težili k «Z3-ičiti« domačega tiska proti tuji konkurenci, še poostrila-Najbolj očiten rezultat teh u-krepov je bil v tem, da so vlade »zaščitile« predvsem duha svojih državljanov pred idejami tujih sosedov. Čeprav Je od tedaj minilo več kot deset let. so te omejitve še vedno veljavne. Po neki anketi UNESCO od 92 držav 11 držav carini vsako tujo knjigo, časopis ali rep-jo, 28 držav terja carinsko tarifo za slike in kipe, 51 držav pa carini tudi znanstven ne instrumente. Poleg tega nam ta anketa UNESCO pove, da so tiskarski papir, gramofonske plošče in radioapa-rati še vedno pod visoko carinsko tarifo, Te omejitve so že same po sebi zelo zapletene, drage in pogosto tudi brez vsakega pomena. Nekaj primerov. Danska na pr. zahteva po devet centov dolarja za kilogram otroške literature, medtem ko za knjige, ki so tiskane v tujih jezikih, ne predpisuje carine. Etiopija pa predpisuje carino v višini devetih odstotkov na ceno vsakega tujega tiskanega dela. Država Marti-nico carini samo knjige, ki so vezane v usnju. Guatemala ne pozna carine, pač pa le konzularno uvozno takso ter še neko posebno takso, kar skupaj znaša 20 od sto vrednosti knjige. Indija, Pakistan in Siam ne carinita svežega ti-*ka, pač pa terjata visoko carino za »tare -izvode časop,-sov. Kaj pa v Evropi? Irska zahteva za uvoz del z versko vsebino 30 odstotkov carine, vse druge knjige pa se uvažajo brez carine. Norveška terja za ilustrirane otroške knjige 0,34 dolarja za kg. Ce pa so knjige tiskane v več barvah, se carina povzpne do 1,12 dolarja za kg. V Z-DA se plača 5 odstotkov carine za uvoz knjig v angleščini. Tu so carino u-vedli že pred 50 leti, da bi zaščitili prve početke ameriške tiskarske industrije. In čeprav je ta danes ena naj-bOijših na svetu, so carinske omejitve še vedno veljavne. Tudi umetniška dela naletijo pogosto na ovire: Avstralski umetnik na pr., ki se po sedmih letih vrača iz tujine, mora plačati po 5 dolarjev za vsako svojo sliko, ki jo je napravil v tujini. Tudi Avstrija in Češkoslovaška Carinita kipe, ki so nad- pet kg težki. Kanada in Portugalska carinita po vrednosti in sicer od 15 do 30 odstotkov vrednosti kipa, na Kitajskem se ta odstotek povzpne do 40, v Ekvadorju pa do 75 odstotkov. Češka in Danska slik ne carinita, pač pa carinita okvire. Irska pa carini skulpture iz kamna kar za 100 odst., kipe iz mavca pa 75 odstotkov. Norvečani so v tem še bolj Originalni. Ti carinijo tudi slike — po teži: 0,28 dolarja za kg slike z okvirjem. Prav tako v Peruju, kjer se plača en dolar za kg slike in še 14 odst. njene realne vrednosti. Takih zanimivosti bi lahko navedli še mnogo, toda zaključili bomo s tem, da kažejo v zadnjem času številne vlade voljo, da bi podprle napore UNESCO, ki težijo za tem, da bi se carinske ovire za umetniška dela odstranile. UNESCO je že »izsilil« mednarodni sporazum, po katerem se oproščajo carine knjige, časopisi, revije, note, u-metniška dela itd. Sporazum je bil izdelan že leta 1952 in do danes ga je priznalo že 22 držav. žavne politike ZDA. Osnovni ton, ki se ga čuti v ugotovitvah in zaključkih poročila, je «krepitev svobodnega sveta« — in s to osnovno postavko se proučuje vprašanje v Celoti in v njegovih podrobnostih. Ni dvoma, da tak ton in smer ne moreta predstavljati prispevek k pomiritvi mednarodnih odnošajev in h konstruktivnemu sodelovanju Prav tako morejo taka stališča služiti tudi za opravičilo in nuditi argumente za podobno blokovsko politiko in stališča na drugi strani, kakor tudi v znatni meri dej-stvovati negativno na akcijo tistih sil v svetu, ki se trudijo, da bi zmanjšali o-strino blokovske razdvojenosti in prispevali k zmagi edino mogočih koncepcij o demokratičnih odnošajih med dr-žavami in konstruktivnem reševanju mednarodnih vprašanj (v kolikor se želi daljša perspektiva miru). Toda po drugi strani imamo v poročilu odbora v znatni meri tudi momente, ki dejansko predstavljajo nasprotje takšnim koncepcijam. Tako odbor na primer smatra, da je treba pospešiti razvoj mednarodne trgovine, in predlaga konkretno znižanje ameriških u-voznih carinskih tarif, hkrati pa predlaga zelo zapletene predpise, ki predstavljajo oviro za tuji uvoz na ameriško tržišče. Vprašanje ukinitve, ali vsaj zmanjšanje omejitev uvoza v ZDA se je postavljalo že zdavnaj. S tem vprašanjem se je dolgo pečal demokratski predsednik Truman, z njim pa se peča tudi republikanec Eisenhower. Toda do dokončne in ustrezne rešitve tega vprašanja še ni prišlo, ampak se iz leta v leto ( v najboljšem primeru za dve do tri leta) podaljšuje provizorij, kar vse škodi moralnemu, političnemu ugledu Združenih držav Amerike v ostalem svetu, ker se le-te hkrati potegujejo za čim svobodnejšo trgovinsko izmenjavo. Prav tako je ameriška vlada zaradi različnih obstoječih formalnih in praktičnih omejitev tujega uvoza, večkrat zabredla v neprijetne politične položaje tudi v svojih odnošajih do nekaterih svojih bližnjih in tudi ne tako bližjih prijateljev. S tem, da se je odbor izjasnil za zmanjšanje, oziroma za u-kinitev teh ovir trgovinske izmenjave s tujimi deželami, se je dejansko postavil na u-radni stališče, in bo njegovo poročilo po vsej verjetnosti predstavljalo pomembno podporo tistim elementom, ki skupno z ameriško vlado smatrajo, da je v interesu dežele, da se te ovire odstranijo, Zanimivo je tudi stališče odbora glede bodoče oblike pomoči. Odkar so Združene dr- žave Amerike pričele z dajanjem pomoči drugim deželam, se vrši borba med dvema »ta-liščema; ali naj se pomoč daje kot neposredno darilo, ali kot dolgoročno posojilo pod ugodnimi pogoji? Razni povojni položaji so postavili ZDA in njihove partnerje v tej vriti mednarodnega sodelovanja v situacijo, da se je nekaj časa smatralo za najbolj praktično dajanje pomoči v obliki neposrednih daril, in j« pojem pomoči nekaj časa veljal za inačico brezplačnega dajanja. Zlasti se je to odražalo pri dajanju vojaške pomoči. Toda — kakor ao hitro opazili — je taka oblika nosila v sebi vrsto negativnih momentov, tako političnih, kakor ekonomskih. Na gospodarskem področju so na pr. nastali ugovori, da dežele — prejemnice ne morejo na ustrezen način planirati svojih potreb, ker se ni moglo vedeti že v naprej z gotovostjo, na kakšno vsoto morejo računati v neposredni bodočnosti. Poleg tega se je poudarjalo, da pomoč brez protiusluge more tudi v najugodnejših pogojih vendarle v določenem smislu ovirati določene akcije itd. Zaradi tega, zlasti pa odkar je prišlo do pozitivnih sprememb v svetovnih odnošajih, se je vedno pogosteje pojavljala koncepcija pomoči v obliki dolgoročnih aranžmajev, poslovno ugodnih za obe strani, na osnovi posojil in kreditov. Stališče odbora, da naj se ((pomoč nudi v obliki posojil, kjer koli je to mogoče«, in da naj se brezplačna pomoč dlje le izjemno, in kjer to »narekujejo nacionalni interesi in kadar dežele — prejemnice niso v stanju pomoči vrniti«, pomeni nadaljnji korak v smeri razčiščenja pojmov. Ni dvoma, da bo pri vprašanju oblike pomoči mnenje tega odbora, člani katerega so priznane avtoritete iz ameriškega poslovnega sveta in javnega življenja, vplivalo na člane ameriškega kongresa, v katerem se je do sedaj in se še vedno pojavlja odpor proti dolgoročnim aranžmajem, brez katerih se praktično ne bi mogla uresničiti koncepcija o posojilih in kreditih, kot obliki sodelovanja na tem področju. Poleg tega se je odbor izjavil tudi za pospeševanje naložb privatnega kapitala v inozemstvu, kar ima velik pomen za posamezna področja v svetu. Kako si zamišljajo to pospeševanje, iz poročila ni razvidno. Dosedanji ukrepi a-meriške vlade niso dosegli cilja: kapital se je v glavnem izvažal anarhično, in povzročal na ta način deželi v celoti škodo, predvsem politično škodo. ■m 11 iiimii i tu ut im iiiiiiii ii im i iiiiiimiiitiiit i mn iiiiiiii iimiitiiiii ■■■ ■■■■ ii i nitiiii itmii 11, m m ■iiidtiiii iiiibiii iiiiiiiiiiiiniitf itmtii iianitt is*»»ie»» ZDRATNIŠKI V Ce ima otrok vročino... Ce je otrok že dalj časa nemiren, če se cmeri, če je njegovo čelo topleje kot sicer, seže zaskrbljena mati po toplomeru. Otrokova vročina je strah matere. Toda celo visoka temperatura ne pomeni vedno bolezni, kakor je po drugi strani, posebno velja to za dojenčke, cela vrsta težkih obolenj, ki potekajo brez povišane telesne > temperature. Vročina v pravem pomenu besede sploh ni bolezen, temveč le značilen način telesne obrambe proti določenim snovem, ki povzročajo bolezen. Te snovi nastanejo v telesu samem ali jim pa vnesejo v telo bakterije, ki so vanj vdrle. Dejstvo, da ima človek vedno isto temperaturo, je nekaj čudovitega. Usmerjanje telesne temperature uravnava v možganih poseben toplotni center, ki fino deluje ob vsaki spremembi zunanje temperature. Ce je telo izpostavljeno hladu, mora proizvajati več toplote s tem, da izgorevajo v telesu določene snovi ali pa da se z izolacijo ščiti pred preveliko oddajo toplote. Oddajo toplote reguhra kožno ožilje, ki se širi ali krči. Ce to ne zadostuje, proizvaja telo višjo temperaturo s povečano mišično dejav nostjo. Zdrav človek se na pr. stalno giblje, bavi Se s športom, cepeta z nogami ali pa maha z rokami. Bolnikovo telo proizvaja toploto t mrazenjem in drgetanjem. Nimamo le kurje polti, temveč se tresemo in drgečemo, če pa postaja hujše, dobimo mrzlico. Tako nastaneta v telesu s pomočjo mišične dejavnosti toplota in vročina. Pri nara ščanju temperature ne občutimo toplote, ampak nas mrazi in želimo si čim več odej. Zelo važno je torej, da otroke ob naraščanju temperature močno odenemo, da na ta način «prihranimo» čim več toplote. Ce je enkrat temperatura dovolj visoka, in ne narašča več, je vzpostavljeno ravnotežje med povečano tvorbo in oddajo toplote. S pomočjo tankih žilic oddaja telo toploto koži, ki pordeči. V takem stanju je otrok sicer vroč, a se ae ne poti. Sele če temperatura pada, oddaja telo več toplote, kot jo producira, človek pa dobi občutek vročine in najraje bi odvrgel s sebe vso odejo. Cim hitreje vročina pada, tembolj se potimo. O poteku naraščanja in padanja temperature mora vsaka mati vedeti čim največ. Opazovati mora otroka, če ga mrazi, stresa ali če ima ledeno mrzle roke. Vse to niso znaki nizke temperature, temveč so znanilci hitro naraščajoče temperature. Otrok mora brezpogojno v posteljo, kjer ga dobro in toplo pokrijemo. Po potrebi mu damo v posteljo še termofor. Ce se pa začne vročičen otrok potiti, če toži, da mu je vroče in če čutimo, da je poten, potem vemo, da vročina pada. V tem primeru mu izmenjamo perilo, tako telesno kot posteljno, ter mu pustimo le najnujnejše odeje. Vedimo ,da pomeni mrazenje vzpon vročine, potenje pa njen upad. Vročično telo opravlja težko delo in ga zato ne smemo še obremenjevati z drugim delom, kakor na pr. s težko prebavljivimi jedmi. Nasprotno pa rabi vročično telo mnogo tekočjne da se lahko dodobra prepoti in na naraven način iznebi vročine. Dajmo zato našim malčkom, če imajo vročino, mnogo vročega lipovega čaja, ki smo ga malo osladkali Dober ukrep med trajajočo vročino so tople kopeli. Najbolj primerne so tako imenovane naraščajoče kopeli, seveda jih pa moramo previdno in smotrno uporabljati. Pri naraščajoči kopeli, ki je predvsem za dojenčke in majhne otročičke velika olajšava, naj delujeta dve osebi. Prva oae-ba, ki mora biti vešča ravnanja z majhnimi otroki, drži otroka za ramena in vrat na enem koncu kopalne kadi v 37 stopinj zagreti vodi tako, da je nad vodno površino le glava in vrat, druga oseba pa vliva počasi na drugem koncu kadi, kjer ima otrok noge, toplo vodo na tisto mesto, ki ga otrok ne more doseči z noricami, s prosto roko pa naj pomeša vodo v kopalni kadi. Po približno petnajstih minutah smo enakomerno naraščajoče razgreli vodo na 40 stopinj. Otroci imajo te naraščajoče kopeli zelo radi, ker se ob njih razgrejejo. Ce iz različnih vzrokov naraščajoče kopeli ne moremo izvesti, je dobro nadomestilo kopel z vodo ki smo jo segreli na 38 stopinj. Svariti p« moramo pred hladnimi kopelmi, ki se smejo uporabljati sicer le po zdravnikovem nasvetu. Danes se pri vročičnih otrocih zdravljenje z naraščajočimi kopelmi premalo upošteva. Moderna mati ima v domači lekarni polno tablet proti vročini, vendar ni priporočljivo, da se te tablete jemljejo brez zdravnikovega nadzorstva. To še posebno velja za razne sulfonamide v različnih oblikah, ki jih matere nekritično dajejo otrokom, da bi prišlo do padca temperature. Umeten odvzem temperature, ne da bi vprašali za nasvet zdravnika, ima ia to slabost, da zabriše bolezensko sliko. Medtem ko star. ši mislijo, da je njihov otrok spet zdrav, ker nima več vročine, lahko zdravnik le a težavo ali pa sploh ne, more ugotoviti dejanske bolezni, ker mu to preprečuje umetno spremenjen potek temperature. 12. marca 1957, Goriško-beneški dnevnik Velika udeležba na proslavi 8. marca v Gorici Le v skupnem nastopu jamstvo za ženske pravice Tako je poudarila v govoru tov. Paulinova. Pestri program navdušil vse prisotne žene V nedeljo popoldne je bilo v prostorih Ljudske čitalnice v Gorici iiredno živahno; napredne slovenske žene iz Gorice, Sovodenj, Standreža, Pev-m« in drugih krajev so se zbrale, da skupno proslavijo 8. marec, praznik vseh žena sveta. Prostor je bil premajhen, da bi sprejel vse žene, zato bi bilo umestno, da b' bila drugo leto proslava 8. marca v Prosvetni dvorani. Naše žene so tudi letos pokazale, da jim je pri srcu praznik, ki so si ga njihove prednice priborile s tolikimi Žrtvami, zato so se vabilu odzvale polnoštevilno in se prisrčno zahvalile organizatorjem, ki so uspeli pripraviti pester program, katerega je posebno obogatil nastop moškega zbora Dol-Poljane, ki ga je za praznik žena še posebej skrbno pripravila njegova pevovodkinja tov. Paulina Komel. Priložnostni govor o pomenu 8. marca za vse napredne in demokratične žene sveta je imela tov. Erika Paulinova, ki v govoru ni pozabila omeniti posebnih nalog, ki jih ima slovenska žena na tem narodnostno mešanem področju. Tov. Paulinova je dejala: «Zbrale smo se, da proslavimo mednarodni praznik Žena — 8. marec— ki se je rodil iz mračne preteklosti polne solz in trpljenja, krivic in ponižanj. Ta praznik je simbol vseh naprednih žena sveta, ki so začele borbo proti krivicam in nasilju v človečki družbi, obenem pa je tudi geslo bodočnosti, saj nas ta dan spominja na one brezkončne vrste žena vseh stanov in vseh držav sveta, ki so se združile in se zaobljubile, da z vztrajno borbo ne prenehajo vse dotlej, dokler ne dosežejo in vzpostavijo v svetu človečanska načela — ki so: svoboda, pravica, enakopravnost, prijateljsko sodelovanje med narodi in utrjevanje miru. Zgodovina tega praznika je žalostna povest. Samo stoletje nazaj lahko ugotavljamo kako so povsod po državah vladali samozvanci s peščico tako znanih boljših ljudi in njih delo je bilo izkoriščanje človeka po človeku. Najbolj izkoriščane in ponižane so bile žene, za katere je prevladovalo načelo, da so manjvredna bitja z okrnjenimi možgani, ki so le za domača manj vredna dela. Zena je torej bila brez človeških, gospodarskih in političnih pravic. Ta miselnost, ki je prevladovala v pretekli dobi je takrat zaprla ženam vrata do vsake izobrazbe, do vplivnih položajev. Toda resnice — ki je toliko časa iskala pota u svet, ki je blestela in se iskrila v solzah ponižanih Žena in mater, ki je v žuljarih trdih rokah delavk razodevala moč in oblast — nobena nepravična sila ni mogla zatreti . Rastla je iz dneva v dgu ip z njo neskončne vrste ponižanih in zatiranih mater irt žena in je tako na stala sama od sebe organizacija, ki je proglasila 8. marec za svoj praznik. Praznujemo ga od leta 1910, kot mednarodni dan borbene vzajemnosti žena. Tudi danes niso demokratične in napredne žene zaključile svoj boj! Položaj v svetu zahteva od nas nadaljnje borbe, predvsem zato, da se ohrani in zagotovi mir, ki je bil že. tolikrat v nevarnosti. Vse se še predobro spominjamo gorja in grozot pretekle vojne, v naših srcih se še ni ublažila bolečina, ki nam jo je zadala vojna, ki je zahtevala premnoge žrtve. Vsega tega nismo pozabile, zato smo znova zatrepetale, ko se je z nedavnimi dogodki na Srednjem vzhodu in na Madžarskem pojavila sicer le za kratko obdobje, vendar toliko bolj grozeča nevarnost vojne vihre. Zaradi tega si tudi ne smemo utvarjati. da bo mir u svetu ohranjen brez naše aktivne borbe, brez naše obsodbe vsake politike u-stvarjanja blokov. Napredne slovenske žene bomo z vsemi močmi podprle vse tiste sile, ki se trudijo za odpravo blokovske politike in za mirno sožitje med narodi. Saj prav me napredne slovenske žene. na Goriškem, ki živimo na narodnostno mešanem ozemlju predobro vemo, kolikšne nežnosti je za srečo vsakega rodu dobro sožitje med različnimi narodi. Zato nismo me niti takoj po vojni, ko so bile še odprte rane, ki jih je zadal našemu narodu fašizem, pokazale ali gojile t> naših srcih sovraštva in mržnje do italijanskega ljudstvo, do italijanske žene, saj je že poslanstvo žene samo po sebi tako plemenito in lepo, da ne more roditi slepega maščevanja. Z italijanskimi ženami nas poleg tega veže tudi vsakdanja trda borba v tovarnah, na grofovskih posestvih, v uradih in šolah za boljše delov- ne pogoje, za enakopravnost žend povsod, predvsem pa skupna borba za odpravo vsakega izkoriščanja. Tako praznujemo goričke žene in matere letošnji osmi marec v polni zavesti, da je le v skupnem nastopu vseh naprednih žena lažje doseči ideale, za katere je padlo toliko naših sinov. Poleg tega pa slovenske žene na Goriškem nikoli ne smemo pozabiti, da imamo še posebne naloge, ki nam jih narekuje naša narodna pripadnost. Boriti se moramo za naše manjšinske pravice, ki so nam jih sicer v Parizu priznali, v Rimu pa nanje prerodi pozabljajo. Tu gre predvsem za našo slovensko šolo, osnovno in srednjo. Danes je namreč postalo ž« vsakomur jasno, da si človek brez izobrazbe le težko pribori svoje pravice in dostojno mesto v družbi, toda pravo izobrazbo mu nudi lahko le šola v materinem jeziku, kajti le kdor pozna svoj narod bo znal ceniti druge in drugi bodo cenili njega. Pomagajmo torej z našo zavestjo, z našim zgledom vsem onim članom naše manjšine, ki omagujejo. Storile bomo s tem veliko delo! 8. marec naj bo torej vsako leto ne samo naš praznik ampak naš vsakoletni obračun, obračun vsega kar smo storile za boljše razumevanje med narodi, za pravičnejše mesto žene. v družbi, za večji razmah naše manjšine na Goriškem». Govoru je sledila zborna deklamacija »Slovenskim materama, ki so jo vsi trije de-klamatorji zelo prisrčno podali. Nato je nastopil moški pevski zbor Dol - Poljane, ki je zbranim ženam in dekletom zapel lepe pesmi, med katerimi je bila tudi prelepa makedonska »Bolen mi leži*, ki so jo pevci zapeli posebno občuteno. Bili so deležni velikega aplavza in moramo reči, da so v zadnjih mesecih, pod vodstvom tov. Komelo-ve, dosegli zavidanja vredne uspehe. Petju je sledila vrsta deklamacij od «Ježka», ki ga je prijetno podal mali Jurček in Župančičevega «Cicibana, cici-fuja», katerega je prisrčno deklamiral Danilo Petrin iz Standreža pa do deklamacije «Mati», ki jo je zelo lepo deklamiral Jože Jarc. »Nenapisano pismo iz ječe*, ki ga je prebral Viljem Cerno je ganilo prisotne žene, ki so se spomnile na huda leta naše zgodovine, ko so njihovi sinovi in hčere romale v zapore in na bojna polja, da bi bil naš delovni človek bolj upoštevan in svobodnejši. Dekla-matorski del programa je lepo zaključila tov. Jožica Sms-tova, ki je deklamirala »Slovensko govorico*, nato pa je zopet nastopil moški zbor, ki je zelo lepo zapel več pesmi, toda najbolj sta bili všeč »Tam na vrtu*, »Ti puo-beč ja kna lumpej*. Njihovo petje je tako navdušilo vse prisotne, da so morali pevci na posebno zahtevo slavljenk zadeti še nekaj pesmi, med njimi tudi znano makedonsko. *» Nesreča delavca v livarni SAFOG Včeraj ob 12.45 se je v livarni SAFOG ponesrečil 26-letni Bruno Guerra iz Ul. Brigata Pavia 87. Mladenič je bil zaposlen pri dviganju nekega predmeta z ' manjšim žerjavom, toda nenadoma je stroj odpovedal in predmet mu je padel na desno nogo. Takoj so ga odpeljali v ambulanto livarne, vendar je bil v takem stanju, da so morali poklicati avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so Guer-ri ugotovili verjeten zlom palca na desni nogi, zaradi česar se bo zdravil 30 dni. «»------ Požar povzročil državi 80.000 lir škode Včeraj ob 17.45 so morali goriški gasilci v Foljan, kamor so jih klicali prebivalci, ker se je iz doslej neugotovljenih vzrokov vnel požar na državnem gozdnem posestvu. Zgorelo je za 80.000 lir mladih drevesc in tudi precej grmičevja. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Pontoni-Bassi Raštel 26, tel. 33-49. «»------ — KINO — C OR SO ’i'.00: »Svet je čudovit*, dokumentarni film VERDI. 16 30: Varietč in film »Dvorišče*. VITTORIA. 17.00: «Gaby», L. Caron, v technicolorju in ci-nemascopu. CENTRALE. 17.00: »Sodna preiskava*. MODERNO. 17.00: «2ivel serif brez samokresa*, Športni dnevnik Edinstveni uspeh velike mednarodne prireditve v Planici Recknagel zmagovalec in rekorder letošnjih smuških poletov v Planici Zadnji dan 21 poletov prek 110 m - Recknagel: 123,5 m - Jugoslovana Langus in Zidar v končnem plasmaju osmi in deveti (Od našega posebnega dopisnika) PLANICA, U. — Tekmovanja v smuških poletih na veliki planiški skakalnici so se včeraj zaključila. Fenomenal-vzhodnonemšfki skakalec Helmuth Recknagel je spet navdušil več kot desettisočglavo množico s svojimi krasnimi skoki, saj je enkrat poletel 123, enkrat pa 123 in pol metra daleč. Toda v nedeljo ni hotel naprezati. Ze prejšnji večer je napovedal da bo skakal previdno, kajti skakalnica mu leži in če bi hotel, kdo ve, ali ne bi dosegel in celo presegel 130 m. Toda pri tej znamki je tak skok lahko usoden: strmina je blažja in namesto da bi po njej zdrsel navzdol, bi se lahko, čeprav samo za nekaj cm, vdrt v sneg in katastrofa je tem primeru neizbežna. Vreme je bilo krasno, tako da je letos Planica konč-ovrgla sloves »deževne* HELMUT RECKNAGEL MIMIIllllllllllllinlUIIIIIMIIIIIIItllltllllintlllltl Za trajen mir, dostojno življenje ožilje in medsebojno spoštovanje (Nadaljevanje s 3. strani) nuet* so izvajali Laura Prodan, Rafael Petronio, Sandrina Masten, Florijan Drašček, Cezar Možina in Marino Strajn. Mozartov minuet pa sta izvajala Cezar Možina in Marino Strajn. Končno pa je še Daria Grobovškova izvajala Sensaensovega »Laboda*. Po nastopu gojencev baletne šole SNG je folklorna skupina »Breg* pod vodstvom tov. Olge Gorjupove izvajala belokranjske narodne plese »Lepa Anka*, «Sirota sam ja* in «Hruške, jabolke 1- šlive*. Na harmoniko jih je spremljal Bruno Bordon. Po kratkem odmoru so gojenci višje skupine baletne šole SNG pod vodstvom učitelja Adriana Vilesa nastopili v naslednjih plesnih točkah: Delibes: »Valček* v izvedb. Majde Batič, Mozart: »Turški marš* v izvedbi Cezarja Možine, Schumann: »Sanje*, v izvedbi Danice Mavec in Schubert; »Momento musicale* v izvedbi Cezarja Možine. Nato je ženski pevski zbor »Ivan Cankar* pod vodstvom Vlada Švare zapel dve slovenski narodni in sicer Laharnarjev »Pozdrav rožicam* in Adamičevo »Tam gori za našo vasjo*. Za njim je nastopila zopet folklorna skupina »Breg*, ki je zaplesala venček srbskih kol. Za zaključek je dolinski kvartet zaigral nekaj narodnih, valčkov, polk in koračnic, Dario in Darko pa sta duetu zapela «Zvezde žarijo*, »Jaz sem se pa nekaj zmislil* in »Zlati čas,*. prireditve. Sneg na skakalnici je bil spočetka nekoliko zmrznjen, tako da so jo morali «zrahljati», kar je vzelo precej časa in se je tekmovanje začelo z zamudo. Med gledalci je bilo mnogo uglednih gostov, med njimi Edvard Kardelj, Aleksander Ranko-vič, Rodoljub Colakovič, Boris Kraigher, Franc Leskošek in drugi. Zadonele so fanfare in ko je bila odigrana državna himna, je častni otvoritveni skok izvedel znani, a sedaj že «u-pokojeni* poljski skakalec Ma-rusarz. Čeprav že v 44 letu starosti, je s svojim 93 m dolgim skokom navdušil občinstvo, predvsem zaradi lepe in mirne drže v zraku. Takoj za njim so se začeli spuščati tekmovalci. Prvi je preskočil 100-metrsko znamko Lesser, in sicer kar za pet metrov, za njim pa še 8 tekmovalcev od skupnih 30. Najdaljši skok je imel seveda Recknagel, ki je poletel 119,3 m daleč in žel tudi največ priznanja. Daljši in lepši so bili skoki v drugi seriji. Finer Kirjo-nen je v tej seriji presenetil gledalce s krasnim 118-me-trskim skokom, ki je bil zelo visoko ocenjen, tako da* je že marsikdo menil, da se bo morda temu finskemu skakalcu uspelo postaviti Recknaglu po robu. Toda ko je prišla vrsta nanj, je poletel skozi zrak kot jadralno letalo in zdelo se je, da njegovemu letu ne bo konca. Ko je pristal in zdrsel v globino, je napovedovalec z navdušenim glasom povedal, da je skočil 123,5 metra. V tej seriji je 12 skakalcev preletelo 100 m. v tretji 17 in v zadnji 14. Očitno je bilo, da se bo za drugo mesto razvila borba med finskima skakalcema Kirjonenčm in Tirkkonenom, v katero je posegel še Nemec Bleier. Toda tudi Poljaka Tajner in Ga-»ienica sta na zaključnem tekmovanju presenetila s svojimi dolgi skoki, medtem ko Jugoslovanu Langusu vsaj pri prvih dveh skokih ni šlo. U-veljavil pa se je tokrat Zidar z lepim 108-metrskim skokom, kar mu je pripomoglo, da je v skupni oceni prišel v ospredje. Padcev je bilo na nedeljskem tekmovanju malo, toda med njimi eden hmšega značaja. Poljaku A. Gasienici se ,e namreč pri doskoku na 112,5 m odpela smučka, tako da je najprej z ramenom in nato z glavo priletel ob trdi sneg in se začel prekopicavat’ po strmini navzdol. Gledalci so otrpnili od strahu, toda pogumni Poljak se je, sicer ves okrvavljen, dvignil in napravil nekaj korakov. Ze so bili pri njem člani reševalne ekipe, ki so ga odpeljali v ambulanto, kjer so ga takoj pregledali z roentgenskimi žarki. Ugotovili so mu zlom ključnice, toda Gasienica se je pustil le zasilno obvezati, in čez četrt ure je bil spet pri skakalnici, kjer je kot gledalec vztrajal do konca tekmovanja. Letošnje tekmovanje, ki se bo ponovilo šele čez tri leta, je zaključil stari planiški znanec Rudi Finžgar. Ljudje so odhajali zadovoljni, saj jim je Planica nudila letos res kvalitetno prireditev na visoki ravni, EGON KRAVS JOŽE LANGUS REZULTATI NEDELJSKIH POLETOV 1. Recknagel 233,3 <120, 123.3), 2. Kirjonen 221,9 (111,3, 11S), 3. Tirkkonen 216,0 (114, 110.3), 4. Bleier 213,3 (114, 124), 5.-6. Tajner 212,9 (110, (112. (111 114) in Lesser 212,0 109.5), 7. Glass 211,2 106), 8. Gasjenica 206,4 (108, 113.5), 9. Zidar 205 8 (107,5, 108), 13. Langus 201,8 (103,5 104,3). KONČNA SKUPNA OCENA: 1. Recknagel (V. Nem.) 463,3 2. Kirjonen (Fin.) 445,5 3. Tirkkonen (Fin.) 439,4 4. Bleier (Z. Nem.) 422,7 5. Glass (V. Nem.) 420,3 6. Lesser (V. Nem.) 417,2 7. Tajner (Polj.) 410,9 8. Langus (Jug.) 406,9 9. Zidar (Jug.) 402,8 10. Egger (Avstr.) 400,4 11. Steinegger (Avstr.) 400,2, 12. Gasienica (P) 400,1, 13. Leodolter (A) 396,1, 14. Haber-satter (A) 393,6, 15. Bolkart (Z. N.) 389 7, 16. Mueller (A) 389,5, 17. in 18. Anwader (Z N.) in Kaiakorpi (Fi) 385,6, 19. Brunner (V.N.) 373,2. 20 Zapf (Z. N.) 357,9. 21. Jebavy (CSR) 356,4, 22. Rogelj (J) i 348,4, 29. Rabassa (Fr.) 334,3.1 A LIGA REZULTATI *Bologna-Fiorentina 2:2 •Inter-Milan 1:1 Spal-*Lazio 2:1 ‘Napoli-Lanerossi 1:0 *Padova-Genoa 2:0 •Palermo-Atalanta 3:1 ‘Sampdoria-Triestina 1:1 •Torino-Roma 1:0 •Udinese-Juventus 3:0 LESTVICA Milan 23 15 5 3 45 26 35 Fiorentina 23 11 6 6 37 28 28 Inter 23 8 11 4 33 28 27 Lazio 23 9 8 6 32 28 26 Sampdoria 23 8 9 6 37 35 25 Napoli 23 8 8 7 29 27 24 Roma 23 8 7 8 37 28 23 Bologna 23 7 9 7 34 28 23 Juventus 23 7 9 7 33 29 23 Udinese 23 9 4 10 39 45 22 Spal 23 10 2 U 28 34 22 Padova 23 6 9 8 25 30 21 Triestina 23 7 7 9 20 25 21 Atalanta 23 5 10 8 23 28 20 Torino 23 7 6 10 21 27 20 Genoa 23 5 9 9 22 33 i9 Palermo 23 5 8 10 20 30 18 Lanerossi 23 5 7 11 31 37 17 STAVNI STOLPEC X X 2, 1 1, X 1 1, 1 2 X X Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 8.881.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 307.000 lir. V Trstu je 17 zmagovalcev z 12 točkami in noben s 13. STOLPEC T O TI P X1I1X12X1112 Zmagovalci z 11 točkami prejmejo po 160.346 lir, zmagovalci z 10 točkami pa po niiiiiiiiiiinuHiliniiinHiiiimiumifiuiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 23. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Po 11 pozitivnih rezultatih Lazio izgubil doma proti Spahi Dragocena točka Triestine iz dvoboja s Sampdorio Tretja zmaga Torina pod Marjanovičevim vodstvom 23. kolo italijanskega nogometnega prvenstva bi poteklo brez presenečenj, da nista zanju poskrbele Spal in delno Triestina, prvi z zmago v Rimu nad Laziom, druga pa z neodločenim rezultatom proti Sampdoriji v Genovi. Vsa o-stala srečanja so se namreč končala v skladu z našimi predvidevanji vključno z neodločenim rezultatom med Bologno in Fiorentino ter Inter jem in MTanom. Posebno za milanski derby je vladalo izredno zanimanje, katerega pa enajstorici nista zadostno poplačali. Na vsak način je bil Milan boljši in bi vsaj po igri polčasa zislužil zmago. Se enkrat je pokazal, da ima izdelano igro, dobro vigrano enaj-storico in da bo povsem zasluženo osvojil naslov prvaka za 1. 1956-57. Fiorentina se je morala proti Bologni zelo truditi, da je iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiti Mednarodni nogomet DUNAJ, 11. — V prijateljski nogometni tekmi je Nemčija zasluženo premagala Avstrijo s 3:2. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 24’ Rahn (N), v 32' Kraus (N); v drugem polčasu v 11’ Wagner (A) iz 11-metrovke, v 23’ Rahn (N), v 30 Buzek (A). MADRID, 11. — V prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo za 1. 1958 sta Španija in Švica igrali neodločeno 2:2 (2:2). BERLIN, 11. — Vzhodna Nemčija - Luksemburg 3:0. BRUSELJ, 11. — Belgija -Francija 2:2. LIMA, 11. — Za južnoameriško prvenstvo: Peru - Ekvador 2:1. RIM, U. — Danes popoldne je prispela v Rim turska vojaška nogometna reprezentanca, ki se bo v sredo pomerila v Bariju z italijansko v povratnem srečanju *a vojaško prvenstvo. rešila kar se je rešiti dalo. Gol izenačenja je namreč dosegla v zadnji minuti igre po zaslugi poškodovanega Julinha. Bologna se je pred domačim občinstvom predstavila z hitrim napadom in zanesljivo obrambo. Glavno presenečenje kola je prišlo, kot smo ze omenili, iz Rima. Po U zaporednih pozitivnih izidih- je moral Lazio položiti orožje in to povsem zasluženo, proti provincialni e-najstorici Spala, ki je po tekmi doživela aplavz rimske publike pri odprti sceni. Nepričakovani Laziov poraz je prišel kot voda na mlin Fiorentino in .'nterja v njih borbi za častno mestc. Cele izkupičke na domačih tleh so pobrali Napoli (proti Lanerossiju 1:0), Palermo (proti Atalanti 3:1), Torino (proti Romi 1:0) in Udinese (proti Juventusu 3:0), Seveda imajo tudi te zmage svojo zgodovino, ki iz rezultatov samih ni dovolj razvidna. Tako bi na primer Lanerossi moral v Neaplju po prikazani igri zmagati. Atalanta in Juventus pa izgubiti s še večjo razliko. Pri Palermu je po dolgem času zaigrala kot se spodobi dvojica Gomez - Vernazza, pri Udinese pa jo bil razigran ves napad, ki se je očitno hotel rehabilitirati za svojo neučinkovitost v Trstu. Seveda pa je treba omeniti, da je Juventus nastopil močno ošibljen, podobno kot Triestina v Genovi. Uspeh Torina nas niti ne preseneča toliko. Bil je plod odlične taktike, temelječe na konstantno ofenzivni igri. Po njegovi tretji zaporedni zmagi, je seda) tudi skeptični italijanski tisk začel dopuščati možnost, da. »balkanska Marjanovičev* šola* le ne more biti tako zanič... Točka, ki jo je Triestina prinesla iz Genove velja mnogo več. kot bi se na prvi pogled zdelo: Dosežena je bila namreč na tujem terenu in povrhu z anajstorico, v kateri so nastopili kar štirje rezervni igralci, medtem ko je Sampdoria prvič po dolgem času nastopila v svoji kompletni postavi s Firmanijem na čelu. Delni uspeh tržaške enajsto-rice gre seveda na račun njene odlične obrambne igre, v kateri se je bolj kot ožja o-bramba odlikovala predvsem krilska vrsta, pojačana s Caz-zanigo na mestu klasičnega srednjega halfa. Po izenačenju, katerega je dosegel v 11’ drugega polčasa Brighenti, so se v obrambni sistem vključili še napadalci tako, da se je pred Bandinijevimi vrati ustvaril živi zid, skozi katerega tudi takšni strelci kot so Firmani, Tortul in Conti niso mogli prodreti. Seveda je imel pri tem velike zasluge tudi Banditu, ki )e branil vse kar je bilo mogoče braniti in tudi e-dini gol. ki ga je prejel, n: obtičal na njegovi vesti. Dosegla ga namreč ni Sampdoria pač pa burja, ki je iz kota streljano žogo zasukala naravnost v mrežo, ne da bi se je kdo sploh dotaknjL Seveda je naravno, da se je spričo defenzivne taktike Triestine, igra skoraj v celoti odvijala na njeni polovici. V prvem polčasu vratar domačih zaradi lega ni posredoval niti enkrat, v drugem polčasu pa le nekajkrat in še takrat ne posebno zanesljivo, čeprav mu prejetega gola ni mogoče očitati. Kar pa se igre Samp-dorie tiče. v celoti ni blia ne dobra in ne lepa. Ugajal je le Ocwirk kot režiser napadov. Triestino čaka že prihodnjo nedeljo druga težka preizkušnja v Rimu, kjer se bo pomerila z Fcmo. Skoraj gotovo je, da se bo do takrat povrnil v moštvo Belloni, morda pa tudi Olivieri, kar bi vsekakor povečale njene izglede na u-speh. Vendar pa je prav včerajšnja tekma pokazala, da tudi sicer pesimizem ni nikoli upravičen. 15. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva Črvena zvezda in Hajduk poražena na domačih terenih Prvo povratno kolo v prvi conski ligi: zmaga Ljubljane in poraz Odreda V drugem povratnem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva so bili doseženi nekateri presenetljivi rezultati, med katere spadajo predvsem porazi favoritov Crvene zvezde in Hajduka na lastnih tleh ter Dinama v Novem Sadu. Borba na vrhu je zaradi tega postala spet zanimiva, saj se je prednost Crvene zvezde pred drugoplasirano Vojvodino skrčila na eno samo točko Zvezdo je premagala zagrebškega Lokomotiva povsem zasluženo, čeprav je Crvena zvezda zastrel.iala 11-metrovko. Rezultati 15. kola: V Mostarju Velež-Sarajevo 4:2 (2:2>; v Beogradu BSK - Budučnost 5:2 (4:1) in Crvena zvezda -Lokomotiva 0:1 (0:0); v Splitu Hajduk - Partizan 0:2 (0:2): v Subotici Spartak - Radnički 2:2 (0:2), v Zagrebu Zagreb Vardar 2:0 (0:0); v Novem Sadu Vojvodina - Dinamo 3:1 (2:1). Lestvica: C. zvezda Vojvodina Hajduk Dinamo Spartak Partizan Lokomotiva Zagreb BSK Velet Vardar Budučnost Radnički Sarajevo V nedeljo se je nadaljevalo nogometno prvenstvo tudi v conskih ligah. V prvi conski ligi. v kateri nastopata tudi slovenski enajstorici Ljubljane in Odreda, sta slovenska zastopnika igrala z izmenično srečo. Ljubljana je na svojih tleh tesno premagala Grafi-čarja iz Zagreba, Odred pa je v Karlovcu izgubil proti tamkajšnji Turbini. Rezultati: Trešnjevka - Reka 5:0, Uljanik - Metalac 3:1. Tek-stilac - Split 0:1, Šibenik - Jadran 4:1, Turbina - Odred 1:0, Ljubljana - Grafičgr 2:1. Lestvica: 15 11 2 2 34:9 24 15 11 1 3 43:19 23 15 8 4 3 25:15 20 15 7 3 5 34:28 17 15 6 4 S 32:22 16 15 6 3 6 29:24 15 15 7 0 8 28:31 14 15 5 3 7 19:23 13 15 S 3 7 24:32 13 15 4 4 7 24:30 12 15 5 2 8 14:32 12 15 4 3 8 18:29 11 15 4 3 8 20:33 11 15 3 3 9 21:36 9 Split Reka Šibenik Trešnjevka Metalac Uljanik Turbina Odred Ljubljana Jadran Tekstilac Grafičar 12 1« 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 14 21 13 17 15 17 18 16 15 14 19 13 24 16 16 8 29 8 30 8 20 7 35 5 Kopje čez 89 m SAN JUAN DE PORTORI-CO, 11. — Španski atlet Miguel de la Quadra je včeraj vrgel kopje v tako imenovanem «špar,skem slogu* 89,17.8 m daleč, kar predstavlja doslej najdaljši met. Svetovni rekord v ortodoksnem slogu je 26. nov. lani dosegel v Melbournu Norvežan Danielsen * daljino 85.71 m. MELBOURNE. U. — 18-letni Avstralec Herb Eiliott, v katerem vidijo vsi Landyjeveg* naslednika, je včeraj izboljšal avstralski rekord v teku na pol m ije za 1”1. Dosegel je čas 1’59”3. KOLESARSTVO Poblet zmagovalec dirke Milano-Torino TURIN, U. — Na kolesarski dirki Milan - Turin je s povprečno hitrostjo skoraj 40 k® na uro zmagal v sprintu Spanec Miguel Poblet pred Belgijcem De Bruynom, Italijanom Messino itd. BOKS Cavicchi premagan BOLOGNA, 11. — V okviru boksarske prireditve v Bologni, je Spanec Gonzales pro* magal Italijana Cavicchija v 6. rundi zaradi odstopa. TENIS ANTIBES, 11. — V polfinalu teniškega turnirja je Italijan Maggi premagal Čilenca Hammersleya s 5:7, 6:3, 6:2, Španec Gimeno pa je premagal Sirolo s 6:3, 7:5. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trst —ji--------------------- KINO SKEDENJ predvaja danes 12. t. m. ob 18. uri film: «TiranHopson» Tutto na OnoJiinh predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «Ana okrog UANNA AL COLLOn) Igrajo: A. LARIONOVA. V. VLADISLAVSKI in M. JAROV Film po povesti velikega ruskega pisatelja Čehova. »OOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ I8L6C IB SIRCI Vuk Je stal naslonjen na jablano in, ko se je bil opomogel, je napravil nekaj korakov proti prvi hiši. »Počakaj, bom jaz,* ga je razumel Pavle in stekel v hišo po kramp in rovnico. Pavle se je naglo vrnil s še dvema partizanoma. Vuk jim je dejal, naj odidejo, ponovil še enkrat, in ko so bili odšli, začel sam naglo kopati grob. Ko je bil izkopan do pasu, je vzel Branko v naročje in jo počasi spustil. Nato Je sedel na rob groba in se zastrmel v Branko. Na njenem obrazu je bila trda, bleda belina smrti. Obrvi so se ji bile kakor v začudenju malo dvignile... Kotiček ustnic, ki se ga je dotikala proga krvi, se je pridvignil in skrčil v sočuten nasmeh. Vuk ji je pogladil lase s čela in si zaželel, da bi ji dvignil veke in videl oči. A ni imel dovolj moči. Stal je in začel počasi ogrebati zemljo okrog nje ter pri tem pazil, da ne bi kakšna kepica padla nanjo. Obraza ji ni mogel zagrniti z zemljo. Dolgo je stal; nato je začel med prsti drobiti drobne kepice in počasi zasipati obraz. Ko Ji ga je poknl z zrnato vlažno zemljo, je vstal in naglo nasul zemlje. 37. Vukova nesreča je tudi večini partizanov, zlasti starejšim, zatemnela veselje nad nocojšnjo veliko zmago nad četniškim korpusom. Nihče ni razmišljal o padlih borcih; vsi so bili pod vtisom prizora, ko je ob svitu nesel Vuk mimo njih v na- OeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dva partizana sta pripeljala zvezanega Angleža: vedel se je mirno m z radovednimi sivkastimi očmi opazoval ljudi okrog sebe. , »Odvežite ga in mu dajte stoli* je počasi spregovoril Pavle, ki si ga je bi! najprej ogledal. v . J*aY*e’ k* ni bl1 trden in je le šolsko obvladal francoščino, Ho ki » pr,aY mč Pomagati, čeprav mu je bilo nerodno, v francoščini eZCm Slab° govoril: kl-*ub temu Sa je nagovoril »Vi ste pred štabom nekega partizanskega odreda. Ujeli smo vas v štabu četniškega korpusa. Kdo ste?* Anglež si je najprej otresel svoje umazane hlače, sedel in se zagledal v Djurdja. »Povej no temule vohunu, naj se tule prav nič ne trebi, sicer ga bom takoj zvezali* je dejal Vuk, ki ga je Angleževa nepnsiljenost žalila. J S «Pusti. Z njim bom lahko opravil,* je odgovoril Pavle. «Sem oficir za zvezo britanskega poveljstva na Bližnjem vzhodu pri jugoslovanski vojski v državi,* je začel prav tako v slabi francoščini. ž ^*aKietu.^e bil° Prijetno, ker je Anglež govoru francosko se siaDše od njega, ter se je zvito in hladno nasmehnil in ga prekinil: »To predvsem ni nikakršna vojska, najmanj pa jugoslovanska vojska. To Je banda izdajalcev in zločincev, ki se bori proti partizanom in sodeluje z Nemci.* Pavle mu je skušal počasi in obširno razlagati politični značaj četniškega gibanja, njihov smoter in delo. s s j »Meni to ni znano. Imam ukaz svojega poveljstva, da bom oficir za zvezo v štabu, ki ste ga vi nocoj uničili. Politika m« nf .z , ma- Imam popolnoma vojaške naloge. Jugoslovanska vlada Je naš zaveznik in moja država ima do nje obveznosti. Vaše notranje obračunavanje se nas ne tiče. Mi lahko podpiramo vse tiste, ki se borijo proti nacizmu.* . . *NJ:' pomaga-te tistim, ki koristijo nacizmu!* ga je prekinil Pavle in mu znova začel objasnjevati politiko četnikov in smotre partizanov, (Radaljevanje slediJ. ročju mrtvo ženo, da jo bo pokopal. Ljudje so se izogibali pogovorom o nocojšnjih dogodkih, zlasti pa so se izogibali srečanju z Vukom, ker jih je bilo zaradi kdo ve česa sram, da bi mu pogledali v oči. Tudi ujetnlke-četnike, ki jih je bilo okrog sto, so drugače sovražili kakor navadno; sovražili so Jih s srdom in studom. V veliki, s podobami in venčki lmortele okrašeni gostinski sobi bogatega kmeta, ki je bil to noč pobegnil s četniki, so bili razen Pavleta in Vuka zbrani komandirji in komisarji vseh treh čet, razen Nikola, ki je bil s svojo četo na stra- žarskih mestih okrog vasi. Vuk je sedel v kotu sobe na divanu, pesti Je uprl v kolena in sklonjen buljil v tla. Ostali so sedeli okrog njega, gledali fotografije gospodarjevih otrok in molčali. Pavle se Je pri-pognjen z rokami na hrbtu sprehajal po dolgi sobi. Vsi so čakali na njegov ukaz, naj pripeljejo ujetnike, da se bo začelo zasliševanje. Vsem je bil molk neprijeten, a nihče si ni drznil spomniti komisarja na posel, ki ga je bilo treba čimprej opraviti, ker so podnevi pričakovali napad Nemcev. Pavle se Je trudil, da bi ujel kakšno tolažilno besedo za Vuka, da bi mu povedal kaj prepričljivega in pametnega, kar bi ga lahko pomirilo in spravilo k sebi. Toda takšne besede ni poznal in molk je bil čedalje težji. »Cernu ne začnete?* je Vuk prekinil mučno tišino. »Treba je hiteti, Pavle; kaj bomo storili z ujetniki, če nas bodo Nemci napadli?* Je dodal strogo in poslovno. Pavle, ki je po vsem videzu razmišljal o nečem drugem, je sproščeno pogledal Vuka, se odmaknil, obrnil k ostalim in dejal; »Naj najprej pripeljejo Angleža! Tovariši, vedite se dostojanstveno. Naj začuti, da ima opraviti z resno vojsko. Z njim bom Jaz govoril. Zapnite se m zadrgnite pasove!* Pavle je sedel za mizo v strogi, uradni drži. želel je napraviti čim resnejši vtis na zavezniškega oficirja, ki dela za izdajo nad njegovim ljudstvom. Ostali so si razen Vuka, ki je bil še vedno mrk in odsoten, popravili pasove, se zapeli in sedli. Bilo jim Je nerodno v tem namernem redu in režiranju resnosti.