ŠIBKA TOČKA
Nova kadrovska politika v politično plu-ralni družbi
Ni ga, ki bi tako dobro vedel, kaj je v tvoj prid, kot veš sam. Ude-janjenje te resnice si oglejmo na nekaj primerih ,,nove" kadrovske politike v politični nadstavbi pluralne družbe.
Prvi primer:
S privilegiji se izšolati za miličnika, nadgraditi s študijem politolo-gije in nato iti med svobodne poklice. Uperiti vse svoje pridobljeno znanje, sposobnosti in sile v kritiko policijskega sistema in politične-ga sistema nasploh. Vse skupaj začiniti z ošabnostjo in uspeh je tu.
Drugi primer:
V začetku biti eden od pragmatičnih ideologov partije, pljuvati po ostankih polpretekle buržoazije in po možnosti v tem času doktori-rati (vseeno \z česa). Nato postati gJede na tehnološki razvoj in zgodovinsko-materiaJistično ideologijo ekspert za robotizacijo dru-žbe in pot do šefa države je odprta-.
Tretji primer:
Biti slab strokovnjak, oditi med zdomce in se po možnosti včlaniti v katero stranko. Vrniti se domov z markami in začeti prodajati de-mokracijo — po možnosti socialdemokratsko varianto. Tu in tam skočiti na politični ponie rosso v Trst na ideološko-ginekološki pre-gled in uspeh je tu.
Čelrti primer:
Diplomirati na eni od družboslovnih fakultei, po možnosti filozo-fijo aJi politologijo. Nato ustanoviti maJo produkcijsko enoto za softwar in kot vrhunski strokovnjak računaJništva in informatike pomagati organizacijam združenega dela pri finančnem poslovanju. Predpogoj je seveda, da si v času študija bil tudi aktiven člen v poli-tičnem življenju.
Nauk:
Včasih so ljudje imeli tri lastnosti, ki v taki obliki danes ne obsta-jajo več. Zanesenjaki so bili brezbrižni, danes so razuzdani; trdni !ju-dje vase zaprti, danes so prepirljivi in svojeglavi; norci pa so bili od-kritosrčni, danes pa so prekanjeni.
Vsi opisani primeri kažejo, da so izpoinjeni osnovni pogoji za pre-seganje razrednih okvirov družbe, ki mora postavljati v ospredje ra-zvoj človekove osebnosti. Torej ta program ne izključuje zahteve po vse večji individualizaciji. Nasprotno, vplivamo lahko na pomembne družbene odločitve le tedaj, če smo različni od drugih in seveda po vezani z njimi. Le ena pomanjkljivost je. Medtem ko znana marksi-stična interpretacija družbenega razvoja pripisuje odločilno vlogo materialnim, ekonomskim temeljem družbe, pa je za naše razmere (čeprav so krizne) značilno, da se raje osredotočimo na spremembe v pravno-politični nadstavbi. Vsi se sicer zaklinjamo, da je temelj člo-vek, državljan in da je treba iz njega in na njem graditi odnose tudi v političnem sistemu, toda v isti sapi se na vse ,,pretege" zavzemamo za predstavništvo, ki v nobenem primeru ne more v celoti in brez ostan-ka reprezentirati enkratnih značilnosti osebnosti vsakega posamezni-ka. Ali je lahko to svoboda misli in besede in nič več in nič manj kot to? Odgovor si mora nujno najti vsak zase.