Leto XX., St. lag Upravništvo: ujuöljana, Knafijeva fi — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Marlbor: Grajski «ig 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova allea 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Ljubljana, nedelja 4. junija I939 Cena 2 Din dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zdravim varstvo, bolnim pomoč ! Pod tem geslom stopa Jugosloven-ska protituberkulozna liga z današnjo nedeljo v letošnji propagandni in nabiralni protituberkulozni teden. Bolj ustrezajočega, resničnega in vsakomur razumljivega vodila si gotovo ni mogla izbrati. Zdravje je najdragocenejša človekova dobrina, ki jo znamo pravilno ceniti šele tedaj, če jo izgubimo. Skrb za dolgo in trajno ohranitev zdravega telesnega in duševnega stanja nam mora biti vsem prva in poglavitna osebna dolžnost. Protituberkulozna liga si je v svoj program postavila najprej varstvo zdravja. Držala se je pri tem stare resnice, da je mnogo lažje zdravje ohraniti, kakor že enkrat izgubljeno nazaj pridobiti. To pravilo velja za vse bolezni, a zlasti za jetiko, ker se ta da, čim se je enkrat pojavila, ozdraviti le po velikih gmotnih in časovnih žrtvah. Tuberkuloza je črv v človekovem telesu; kar odgrize, nikdar ne zraste nazaj. Del telesa, ki ga tuberkuloza uniči, je uničen za vedno. V vseh dobah človeškega življenja zahteva svoje žrtve, najbolj občutljivo pa v prvi otroški ter v polni mladeniški in delovni dobi. Zdravniška dognanja pri nas, kakor tudi povsod drugod, so pokazala, da so v naši civilizirani dobi skoro vsi ljudje okuženi z bacilom tuberkuloze. Mi vsi torej nosimo v sebi to bolezensko kal, dasi se tega radi svojega dobrega zdravja po večini ne zavedamo. Nesrečo začutimo komaj tedaj, ko nas neposredno doleti. Kakor so se vsi, ki slučajno ta čas bolehajo za tuberkulozo, rekrutirali iz vrst zdravih, ne da bi pred tem vedeli, da bodo zboleli, tako lahko mnogi med nami že čez nekaj časa tudi pridejo v vrste bolnikov, čeprav se danes počutijo popolnoma zdrave. Da se število teh bodočih bol nikov kar najbolj zmanjša, za to skrbi in dela protituberkulozna organizacija. To ji bo uspelo, ako ji sledi v strnjeni vrsti ves naš narod ter ne dovoli širjenja novih in ponovnih okužb. Vsaka okužitev prihaja namreč izključno od že obolele osebe. Gre torej pred vsem za to, da ti bolniki sejejo bolezenske kali. To je tudi glavna naloga protitu-berkulozne organizacije in njene propagande v tem tednu. Da zavarujemo same sebe, smo dolžni iz prav osebnih koristi doprinesti vsaj majhno žrtev in s tem podpreti to človekoljubno organizacijo pri ustvarjanju njenih tako plemenitih ciljev. Nobena sila in nobena. umetnostna naprava pa nas ne moreta ločiti od bolnikov. Zato skrb za sebe samega narekuje vsakemu, da skrbi in dela tudi za uspešno zdravljenje že obolelega sočloveka. Če se vprašamo in pogledamo na okrog, kako je pri nas urejeno proti-tuberkulozno skrbstvo, vidimo mnogo razveseljivih, a žal tudi mnogo še žalostnih pojavov. Do osvobojenja v Sloveniji ni bilo v tem oziru ničesar stvarnega storjeno; povsod smo bili šele pri prvih korakih in nismo mogli dalje. Bistveno spremembo je tudi na tem polju prineslo osvobojenje. Vrh tega je poprej vladalo obče naziranje, daje j etika neozdravljiva bolezen, to pa predvsem radi tega, ker so nam bile nove metode, katerih so se posluževali dragi, svobodni narodi, neznane ali vsaj nedostopne. Kakor pri vseh drugih državnih dobrinah smo tudi tu bili državljani drugega reda. _ V novi državi je takoj v začetku moderna socialna medicina zajela ves narod in zastavila prve in osnovne smernice za narodovo zdravje. Dobili smo moderna, uspešna zdravilišča. V veliki meri s pomočjo privatne iniciative pod vodstvom protituberkulozne lige smo izgradili omrežje protituber-kuloznih dispanzerjev, ki so osnovne edinice protituberkulozne borbe na terenu. Nad tri četrtine vseh tuberkuloznih bolnikov in njih družin v Sloveniji se danes že nahaja v trajni zdravstveni oskrbi. Vsak, kdor je potreben, lahko poišče v dispanzerjih potrebno pomoč. Razume pa se, da je ta pomoč zlasti v socialnem oziru odvisna od razpoložljivih sredstev, ki pa jih niti iz strogo finančnih niti iz psihološko moralnih razlogov ne more prispevati izključno država sama. Sodelovanje vsega naroda, vseh posameznikov, je neobhodno potrebna Nezadovoljni moramo biti s tem, da nimamo v Sloveniji še večje protituberkulozne bolnice, ki je nujno potrebna v organizaciji tega dela. Zahteva po taki bolnici mora znova oživeti. Mnogo je še takih bolnikov, ki bi na vsak način morali imeti bolniško oskrbo, zaradi sebe in zaradi drugih, a je nimajo iz enostavnega vzroka, ker nam primanjkuje bolnic in ljudskih zdravilišč, za zdravljenje v sanatorijih pa nimajo denarja. Dalje je potrebno spremeniti socialno zakonodajo z ozirom na delavstvo, obolelo za tuberkulozo, ker sedanja nikakor ne odgovarja zaa- Tretji dan berlinskega obiska Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga sta Idia včeraj v Potsdam« na grobu slav* nega pruskega kralja Friderika Velikega - Danes obisk pri elitnem letalskem polka Potsdam, 3. junija, a. Danes ob 11.30 sta se Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga odpeljala v Potsdam. V tamošnji zgodovinski garnizijski cerkvi je knez namestnik položil venec na grob Friderika Velikega. V spremstvu kneza namestnika so bili zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Milan Antic in drugi člani njunega spremstva, v imenu Nemčije pa minister dr. Meissner, poveljnik Potsdama general Hartmann, potsdamski župan, poveljnik 23. divizije in drugi. Ogromna množica, zbrana pred gar-nizijsko cerkvijo in v okoliških ulicah je priredila knezu namestniku in kneginji Olgi navdušene ovacije. Prihod visokih gostov v cerkev so pozdravile znamenite org-gle te cerkve. Ko je stopil v cerkev, je kneževski par odšel v spremstvu prisotnih nemških dostojanstvenikov pred grob Friderika Velikega. Nj. Vis. knez namestnik je položil na grob velikega pruskega kralja in vojskovodje krasen lovorjev venec s trakom v ju-goslovenskih barvah. Nato so poveljnik mesta general Hartmann, minister dr. Meissner, njegova gospa in potsdamski župan razkazali visokima gostoma zgodovinske znamenitosti te cerkve, v kateri so med drugim shranjene stare pruske pol-kovne zastave še iz časa pred sedemletno vojno. Nj Vis. knez namestnik in kneginja Olga sta se vpisala v zlato knjigo pots-damske garnizijske cerkve. Ko sta zapuščala cerkev, so se ponovile viharne ovacije zbrane množice Po obisku v cerkvi sta visoka gosta napravila izlet v okolico Potsdama. Ob 13. jima je priredil zunanji minister v. Rib-bentrop v potsdamski novi palači slovesno kosilo. Avdienea berlinskega župana Berlin, 3. junija. AA. (DNB). Knez namestnik Pavle je danes dopoldne sprejel v gradiču Bellevueju berlinskega župana Lipp erta, ki je izrabil priložnost in predložil knezu namestniku v podpis zlato knjigo nemške prestolnice. V imenu mesta Berlina je Lippert prisrčno pozdravil visokega gosta in izjavil, da je navdušenje, s katerim je Berlin sprejel ta uradni obisk, najboljše potrdilo prisrčnega prijateljskega čustvovanja nemškega naroda do jugoslovenskega naroda. Trajno prisrčen odmev v berlinskem tisku Berlin, 3. junija, a. Listi prinašajo slike in popise včerajšnje velike slavnostne parade, gala-predstave v operi in današnjega slovesnega vpisa Nj. Vis. kneza namestnika v zlato knjigo mesta Berlina, »Angriff« prinaša v svoji ilustrirani prilogi slike Nj. Vel. kralja Petra IL pod naslovom »Poročilo o mladem kralju Jugoslavije«. Tudi sicer so listi polni slik in poročil o jugoslovenskem obisku. Posebno poudarjajo oba glavna dogodka včerajšnjega dne, veliki défilé vojske in slovesno predstavo v operi. Dalje podčrtavajo sestanek ki sta ga imela včeraj popoldne oba zunanja ministra dr. Cincar-Markovié in v. Ribben. trop. Ovire za sporazum Anglije z Rusijo O ruskem odgovoru še ni znano ničesar zanesljivega Kočljivost ruskih zahtev glede baltiški držav London, 3. junija, d. Tu pričakujejo sedaj prihoda uradnega odgovora ruske vlade na zadnjo angleško noto o angleško-francoski »mirovni pogodbi«. Odgovor je bil včeraj izročen angleškemu in francoskemu veleposlaniku v Moskvi, vendar še ni prispel v London in Pariz. V nekaterih londonskih krogih obžalujejo, da se je ruska vlada javno spustila v razpravljanje posameznosti, kjer bi bila bolj primerna diskretnejša metoda, ki bi dovedla do enakih rezultatov. Kljub temu uradni krogi niso izgubili potrpežljivosti in in je iz njihovega zadržanja razvidno, da je angleška vlada pripravljena proučiti tudi najnovejše želje Moskve in jim kolikor mogoče ugoditi. Kot eno glavnih težkoč pa navajajo, da baltiške obmejne države popolnoma odobravajo rezervirano stališče Anglije napram ruski zahtevi po izrecnih jamstvih za nje. Položaj baltiških držav je precej različen od položaja Poljske. Nemčija bi smatrala vsako priključitev teh držav kaki »fronti«, pa naj bi bila še tako defenzivna, za sovražno dejanje proti sebi. Letonska in Estonska sta vrh tega v pogajanjih z Berlinom za sklenitev nena-padalne pogodbe. Po najnovejših poročilih je končnemu sporazumu napoti še ena točka, ki v zadnjem času ni bila več poudarjena. Gre namreč za željo Poljske in Rumunije naj bi rusko-angleško-francoska pogodba vsebovala tudi klavzulo, da bi smele ruske čete v primeru nevarnosti le tedaj prodirati skozi poljsko in romunsko državno ozemlje, ako bi ti dve državi izrecno prosili za rusko pomoč. Kar se tiče vesti, da bo zunanji minister lord Halifax odpotoval v Moskvo, naglašajo dobro poučeni londonski krogi, da zaenkrat o tem še ni nikake odločitve, čeprav se priznava, da bi se moglo z direktnim kontaktom z Moskvo doseči več in hitreje kakor pa po počasni diplomatski poti. Mnenja pariških listov London, 3. jonija. A A. (Havas): Time-sov dopisnik poroča iiz Moskve, da je treba mnogo opreznosti in takta, da se ustre-že Rusom in ne užalijo baltiške države. V tem pogledu imajo po sodb1 dopisnika »Timesa« nekateri moskovski opazovalci i - gas ■» ' ——■ čaju te bolezni Potrebujemo poseben zakon, ki bo točno urejal gotova vprašanja v zvezi s tuberkulozo. Te in druge zahteve so bile že ponovno poudarjene na naših protituberkuloznih kongresih. Ves protituberkulozni problem je vprašanje kulture naroda. Res kulturni narod ne sme dovoliti, da bi ga škodljivka, kakršna je jetika, tako brezobzirno decimirala in mu kvarila njegovo bodočnost. Naj bi protituberkulozni teden, ki ga pričenjamo danes, zbral ne le čim več gmotnih sredstev, temveč prebudil tudi čim večje število prepričanih in požrtvovalnih borcev proti temu velikemu sovražniku našega ljudstva. vtis, da zahteva Rusija visoko ceno za svoje sodelovanje. Diplomatski urednik lista »Daily Telegraph« misli, da so v Londonu optimisti kljub različnim stališčem o baltiških državah. List sii ta optimizem razlaga s tem, da so razlogi za sporazum tolikšni, da bi njega neuspeh moral povzročiti velikansko razočaranje. »Jour« prinaša v zvezi s pogajanji med Francijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo članek, v katerem pravi med drugim: Uradni krogi ne pretiravajo nesoglasij, ki še obstoje med Londonom in Moskvo, ker sta obe stranki sprejeli veliko načelo, da ne bosta dovolili v Evropi nasilne teritorialne spremembe. Uradni krogi ne dvomijo, da se bo našel obrazec za sklenitev dogovora. »Petit Parisien«: Baltiškim državam nI do ruske pomoči in hočejo rajši ostati nevtralne. V Moskvi se delajo, kakor da ne vedo, da bi se Estonska in Finska v vojni, če bi že koga prosile za pomoč, gotovo ne obrnile do Rusije. Zato je nedvomno angleška pomoč, to je pomoč britanskega brodovja, tem državam mnogo bolj simpatična. »Epoque«: Sovjetske zahteve glede poroštev baltiškim državam so popolnoma utemeljene in logične, če se Francija in Anglija vojaško združita z Rusijo, morata imeti interes, da ne bo Rusije že prve dni vojne zadušila sovražna intervencija v baltiških državah. „Chamberlain naj sam obišče Moskvo!" London, 3. junija. A A. (Havas): V ponedeljek, takoj po vrnitvi poslancev z bin-koštnih počitnic bo spodnja zbornica načela vprašanje pogajanj s Sovjetsko Rusijo. Člen sipodnje zbornice Admase misli že zdaj predlagati predsedniku vlade Cham-berlainu naj obišče Moskvo v skladu z izjavo. ki jo je podal pred monakovskim sestankom, ko je poudarjal pomen osebnih stikov med voditelji odgovornih vlad. Chamberlain bo vsekako poda! izjavo o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo. Na seji spodnje zbornice bo govora tudi o položaju na španskem. Kitajskem itd. Na koncu je pričakovati tudi celo vrsto vprašanj in interpelacij o češkem zlatu. Ruski dopolnilni predlogi Pariz, 3. junija. AA. (Havas). Po prvih informacijah, dobljenih v Parizu, je sovjetska vlada odgovorila na francosko-bri-tanske predloge v obliki amandmajev k nekaterim določilom francosko-britanske-ga načrta in ne v obliki protipredlogov. Sovjetska vlada sprejema v načela trojni dogovor, a z dokaj obsežnimi pridržki glede raznih točk, ter posebno zahteva, da se razširi francosko-britansko poroštvo tudi na baltiške države, meječe ob Sovjetsko Rusijo. Ker se Chamberlain in Halifax mudita zunaj Londona in se bosta vrnila v prestolnico šele v ponedeljek, se bo izmenjava misli med francosko in britansko vlado nadaljevala šele v začetku prihodnjega tedea. »Berliner Börsen-Zeitung« prinaša v svoji gospodarski rubriki članek o nemški trgovini z jugovzhodom Evrope. V članku poudarja pomen južnovzhodnega trga za Nemčijo. V zvezi s kölnskimi razgovori pi_ še list, da je upati, da se bo sklenil dogovor širokega obsega o veliki medsebojni trgovinL »Völkischer Beobachter« ponati-skuje med drugim sofijske Uste pod naslovom »Silno zadovoljni«. List pravi: Bolgarski politični krogi in javnosti spremljajo s kar največjo pozornostjo obisk Nj. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge v Berlinu. Vsi so kar najbolj zadovoljni z blesteč im potekom tega obiska, v katerem vidijo znamenje iskrenega prijateljstva med Nemčijo in bolgarsko zapadno sosedo. Javnost poudarja, da je Bolgarija v prijateljskem razmerju z obema državama. Rumunski odmevi Bukarešta, 3. junija, a- Vse današnje časopisje objavlja obširna poročila o bivanju Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu. Listi prinašajo zdravici, ki ste jih imela na slavnostni večerji knez namestnik in kancelar Hitler. Nekateri poudarjajo, pri tem, da je najvažnejši oni del Hitlerjevega govora, v katerem je dejal. da so sedanje meje med Nemčijo in Jugoslavijo končnoveljavno določene in večne. Ravno tako sklepajo iz izmenjanih zdravic, da obisk kneza namestnika pomeni predvsem potrditev prijateljstva med obema sosednjima država,ma in da nima namena, da bi bil sklenjen kak -nov dogovor. Z ozirom na to Jugoslavija ne bo prevzela nase nobene nove obveznosti, niti ne bo začela s kako novo diplomatsko akcijo ▼ tem smMu. Italijanski fisti o berlinskih zdravicah Rim, 4. junija, o. Italijanski listi obširno komentirajo zdravi ce, ki sta jih izmenjala kancelar Hitler in knez namestnik Pavle. »Giornale d'Italia« piše, da je izjava Hitlerja o d-efinitivnem priznanju jugosloven-skih meja kapitalne važnosti. Ta izjava, je onemogočila vse špekulacije neprijateljev osi Rim - Berlin. »Piccolo« vidi v tej izjavi novo jamstvo miru in piše, da sta sedaj Rim in Berlin na svečan način priznala nedotakljivost meja Jugoslavije, kar bo medsebojno sodelovanje še bolj poglobilo na korist vseh treh držav in tudi na korist miru v Evropi. Današnji program Berlin, 3. junija. w. Jutri ob 10.30 dopoldne se bo Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu maršala Göringa odpeljal iz gradu »Bellevue« k pregledu elitne lovske letalske eskadrile Richthoffen v Dö-beritzu, kakor tudi letalske akademije in šole za protiletalsko obrambo v Gattowu. Ob 12.30 se bo tudi kneginja Olga odpeljala iz »Bellevua« v spremstvu Göringo-ve soproge v Gattow. Zvečer bosta maršal Göring in njegova soproga priredila knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi v zlati galeriji charlottenburškega gradu svečano večerjo, ki ji bo sledil velik sprejem. Nov Chamberlainov poskus za zbližanje z Nemčijo Napoved velike poročevalske agencije — Ugoden odmev umika nemških čet iz Španije London, 3. junija, d. Agencija United Press poroča: V mnogih političnih krogih izražajo mnenje, da bo predsednik vlade Chamberlain že v kratkem poizkusil obnoviti svojo mirovno politiko z novo mirovno gesto napram Nemčiji. Pri tem opozarjajo na to, da je angleški premier že poprej vsak svoj korak pri delu za ustvaritev »protinapadalne fronte« spremljal z opozorilom, da je pripravljen iskati tudi sporazuma z Nemčijo. V londonskih ruskih krogih zatrjujejo po sprejemu prvih uradnih poročil o govoru ruskega zim. ministra Molotova, da njegove izjave ne predstavljajo zavrnitve, pač pa »pogojni sprejem« angleških predlogov. Rusija vztraja na tem, da se pred končnim zaključkom pogajanj popolnoma pojasnijo gotove točke angleškega načrta. V ostalem so v londonskih ruskih krogih glede sklenitve pogodbe še vedno optimistični, ker so prepričani, da Chamberlain nikakor ne more riskirati preloma pogajanj. Ugoden odmev umika nemških čet iz Španije Basel, 3. junija, z. »Basler Nachrichten« objavljajo izpod peresa svojega glavnega urednika uvodnik, ki dokazuje, da skuša Nemčija po govoru Molotova zopet navezati stike z zapadnima velesilama. Mnogo znakov kaže na to. Tudi nagli umik nemških čet iz Španije je treba tolmačiti kot znak, da hoče Nemčija izzvati v Londonu in Parizu vtis korektnosti Pač pa se zdi, da je Nemčija opustila vsako nadaljnjo akcijo za zbližanje z Rusijo. Vsekakor stremi nemška zunanja politika sedaj za tem, da prepreči sklenitev angleško-francosko-ruske vojaške zveze, če to še ni prepozno. Apel italijanskega lista Rim. 3. junija. AA. (Stefani): »Giornale d'T'talia« govori o prizadevanju nekaterih držav, da bi uspešno nadaljevale obkoljeva Ino po'itiko. List poudarja nevarnost takšne politike in pravi, da je najboljši dokaz za nehomogenost tega bloka dejstvo, da se silno težko uresničuje in da sestoji iz raznih skupin, med katerimi imajo nekatere hegemonistične cilje in težnje. Med Italijo in Anglijo še ni zbližanja Rim, 4. junija, z. Kakor se doznava v dobro poučenih diplomatskih krogih, razgovori, ki jih je imel novi angleški posla- nik z italijanskim zunanjim ministrom, še niso rodili rezultatov, ki bi dopuščali upanje, da bo napetost med Anglijo in Italijo popustila. Zato je Anglija tudi opustila misel na posredovanje v sporu med Italijo in Francijo. Angleški veleposlanik je obenem opozoril italijansko vlado na to, da po mnenju angleške vlade Italija ni izpolnila z velikonočnim sporazumom prevzetih obveznosti, ker je pustila v Španiji ves vojni material, ki je preostal italijanskim četam po končani državljanski vojni. Göbbels o pravičnem miru Berlin, 3. junija. AA. (DNB) Minister Göbbels prinaša članek pod naslovom »Razredni boj med narodi«. V članku govori o bogatih in siromašnih narodih in pravi: O njihovem razmerju se je mnogo razpravljalo v mednarodnih debatah zadnjih dni. Dva mlada in močna naroda, nadaljuje Göbbels, sta se združila v nepremagljiv blok, da ubranita svoj narodni obstanek. Ta dva naroda ne bosta gledala na to, ali nas bo evolucija, ki sta jo želela ali pa revolucija, ki so jo pripravljali očetje versajske pogodbe, pripeljala v vojno, ali pa, kakor želita Nemčija in Italija, v mir. Evropski narodi se morajo odločiti. Mi Nemci želimo pravičen mir z enakimi obveznostmi, mir, ki mora razčistiti evropsko zmedo in nadomestiti razredni boj med narodi z novim sistemom, temelječim na pravici, ki mora prinesti srečo in blaginjo vsemu svetu. Propagandno sodelovanje med Nemčijo in Italijo Berlin, 3. junija. AA. Na povabilo nemškega ministrstva za propagando Göbbel-sa obišče v nedeljo italijanski minister za ljudsko kulturo Dino Alfieri Dunaj, kjer se bo udeležil dunajskega festivala ter kongresa nemških šefov propagande, M ga je Göbbels sklical na Dunaj. Italijanski minister za ljudsko kulturo in nemški minister za propagando bosta v bodoče imela skupne seje, na katerih bosta določala smer sodelovanja na polju tiska, kulture in propagande med Nemčijo In Italijo. Nesreča italijanskega vojaškega letala Rim, 3. junija. AA. Stefani. Iz neznanih vzrokov je blizu Gorice strmoglavilo neko vojaško letalo. Pilot se je ubiL Italija izročila ves vojni material svojih legionarjev generalu Francu Rim, 3. junija. AA (Stefani): V pooe-Ijek popoldne bo prispelo v Napoli 9 italijanskih parnikov z 19.991 iitalijanskimi prostovoljci ter 3.151 španskimi vojaki in uradno špansko delegacijo. Izkrcevanje se bo začelo v torek zjutraj, ob 11. dopoldne bo parada pred italijanskim kraljem in cesarjem. Dne 6. junija zvečer bo 6.000 italijanskih in španskih legknarjev odpotovalo v Rim, kjer bodo ob Ml dopoldne defilimeli pred Mussai rnijem. Rim, 4. junija, a V ponedeljek se bodo gbgab t SGW jm iftiiypB** fatai* fa m sodeOovaR v španski državljanski vojni Po sklepu italijanske vlade bodo pri tej priliki na svečan način poklonili generalu Francu vsa italijanska letela in ostali vojni material ki je preostali italijanskim četam. Po svečani izročitvi bodo italijanski letalci, skupno 330 oficirjev in 110 podoficirjev in 490 pilotov, odpotovali v Cadiz, kjer se bodo vkrcali na italijanski pamik. Na potì v Italijo bo ta pamik pristal tudi na Malar-c3i kar sprejel na krov tamošnje italijanske letalce. Tragedija posadke podmornice „Thetis" Reševalna dela žal niso uspela in se je skoro vsa posadka s civilisti vred zadušila i London, 3. junija, r. Ponoči so se razširile vesti, da se je po 18-urnem naporu končno posrečilo rešiti vso posadko potopljene podmornice »Thetis«. Zadnje vesti so vedele, celo poročati, da je rešena posadka že prispela v Liverpool. Najnovejša poročila angleške admiralitete, ki so prispela v jutranjih in dopoldanskih urah, pa te vesti demantirajo in ugotavljajo, da je izgubljena vsaka nada, da bi posadko še rešili živo. Podmornica, ki se je pokazala z enim delom na površju, je zopet izginila na dnu morja. LONDON, 3. junija. AA. Reuter: Snoči so odpotovali na Orkneyske otoke in Liver-pol strokovnjaki za dviganje potopljenih ladij. Izvršeni so bili poizkusi »Thetis« dvigniti iz morja. Toda takoj po prvem poizkusu je »Thetis« popolnoma izginila pod vodo ter se sedaj nahaja na dnu tako, da je sprednji del zarit v dno. Nekaj pred polnočjo se je zvedelo v ministrstvu mornarice, da so bili rešeni samo štirje možje iz podmonice »Thetis«, ki jih jo rešil rušilec »Brazen«. Po še ne potrjenih vesteh so našli trupli 2 mornarjev, ki sta se poskušala rešiti iz podmornice. Dasi je že popoldne prenehalo signaliziranje s podmornice, vendar smatrajo, da je v podmornici še zrak. Predstavniki ladjedelnice v Birkenheadu so opolnoči sporočili, da se dela za reševanje podmornce »Thetis« nadaljujejo, da pa ni nobenih podrobnejših poročil. Rodbine članov posadke podmornice so prišle na dvorišče ladjedelnice, da bi čimpreje prišle do vesti o svojcih. Pred ladjedelnico se je zbrala množica ljudstva. Na vseh obrazih se čita velika zaskrbljenost. LONDON, 3. junija. AA. Reuter: O priliki reševalnih del je bilo rešenih 6 mornarjev, od teh pa so trije umrli. Žena kurjača na podmornici »Thetis« je izjavila, da je prejela od mornariškega ministrstva brzojavko, v kateri se ji sporoča, da je njen mož utonil, ko se je poskušal rešiti iz podmornice. London, 3. junija, br. Vodstvo ladjedelnice, ki je zgradila ponesrečeno podmornico »Thetis«, jo danes popoldne objavilo, da ni nobenega upanja več, da bi posadko potopljene podmornice še lahkp rešili. Po zadnjih vesteh je našlo s podmornico smrt 98 ljudi. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. London, 3. junija, g. Kakor je danes objavila admiraliteta, je v potopljeni podmornici »Thetis« vsega skupaj 98 ljudi Med njimi je več znanih angleških pod-morniških strokovnjakov. Akcija prijateljev dr. Stojadinoviča Opozorilo predsedstva poslanskega kluba JRZ Kakor poročajo iz Beograda, se konference ožjih pristašev predsednika JRZ dr. Milana Stojadinoviča, nadaljujejo. O dveh sestankih so listi že poročali. Predvčerajšnjim so imeli poslanci in senatorji, prijatelji dr. Stojadinoviča, zopet tak sestanek, na katerem so redigirali obširno interpelacijo, ki jo bo dr. Stojadinovič vložil v narodni skupščini. Sestanka se je udeležilo 63 poslancev in senatorjev ,ki se hvalijo, da znaša njihovo celokupno število do danes že 100. Sklepali so tudi o akciji, ki postaja potrebna zaradi reorganizacije ba-novinskih odborov JRZ. 2e nameravano sklicanje banovinskega odbora JRZ za savsko banovino, na katerem naj bi se izvršilo podobno razčiščenje, kakor v Novem Sadu, Beogradu in Skoplju, je bilo odloženo, ker imajo tam prijatelji dr. Stojadinoviča večino. Ravno tako je bila opuščena nameravana reorganizacija banovinskega odbora JRZ v Sarajevu in v Splitu. * Agencija Avala poroča: »Predsedstvo kluba JRZ je izvedelo, da skuša več poslancev, ki so izstopili iz kluba JRZ ali so pa čiani tega kluba, a ne pripadajo tej stranki, zbirati podpise med člani kluba JRZ za nekakšne resolucije, vloge, inter- pelacije itd. Vsa ta akcija je naperjena proti vladi, posebno proti njeni politiki za ureditev notranjih razmer v državi in proti politiki sporazuma s Hrvati. V smislu ČL 2 statuta kluba poslancev JRZ mora klub nastopati enotno in disciplinirano, v smislu čl. 8 istega statuta je pa vsak član dolžan paziti na klubsko disciplino in gledati, da z nobenim svojim nastopom ne krši' sloge in solidarnosti, ki mora vladati v klubu. Čl. 9 statuta določa izključitev iz kluba za vsakogar, kdor se pregreši proti klubski disciplini ČL 11 določa, da mora vsa načelna in važna vprašanja poprej pre rešetati klubski odbor in da samo tako, pripravljeni predlogi lahko pridejo pred plenum. Hrvatsko vprašanje se je prereše-talo na več sejah kluba in so člani dobili vs« potrebne informacije tako v plenumu kakor v predsedstvu kluba. Vlaganje interpelacij o tej stvari pomeni torej grobo kršitev klubske discipline. Poslanci, ki bi pri tem sodelovali, ki bi to podpisali, bi se s tem sami izključili iz kluba in prenehali biti naši člani. Na to opozarjamo in pozivamo vse člane kluba, da delujejo in nastopajo v narodni skupščini in zunaj nje samo sporazumno s predsedstvom kluba.« Občili zbsr JNS ln OJNS v Celju Celje, 3. junija Kraje\-ni organizaciji JNS in OJNS za mesto Celje sta imeli v petek zvečer v mali dvorani Celjskega doma skupen občni zbor. čeprav je bilo mnogo članov nujno zadržanih zaradi drugih prireditev, je članstvo docela napolnilo dvorano. Skupni občni zbor je vodil predsednik celjske krajevne organizacije JNS dr. Ernest Kalan. Pozdravil je članstvo obeh organizacij ter navzoče prijatelje iz Laškega. Vojnika, Št. Pavla in drugih krajev Savinjske doline. Ob navdušenih ovacijah vseh udeležencev je posebej pozdravil navzočega senatorja dr. Alberta Kramer-ja. Poudaril je njegove velike zasluge za reševanje hrvatskega vprašanja ter njegovo širokogrudnost in iskrenost, ki jo je pokazal pri reševanju tega prvega in najvažnejšega notranjega problema. V svojem poročilu je dr. Kalan omenil, da je JNS že štiri leta izločena iz udej-stvovanja v celjskem mestnem svetu, prav tako iz Mestne hranilnice. Na kratko je obravnaval komunalno gospodarstvo. Dalje je poudaril, da se članstvo JNS v odlični meri udejstvuje v nacionalnih, kulturnih, stanovskih in gospodarskih organizacijah, stranka pa zastopa tu vedno stališče, da te organizacije ne smejo biti arena za politične akcije ali razračunava-nja. Omenil je ob tej priliki svojevrstno ustanovitev »Celjskega kulturnega društva«. V nadaljnjih izvajanjih se je dr. Kalan ob živahnem odobravanju vseh udeležencev spomnil ogromnega dela. ki ga je opravil za lanske skupščinske volitve do- tedanji poslanec in kandidat Ivan Prekor-šek. Izrekel mu je za veliko delo, ki ga je storil kot poslanec za Celje in celjski srez ter za neštete posamnike, najtoplejšo zahvalo organizacije. Pri volitvah sta bila Izvoljena z malimi spremembami dosedanji odbor krajevne organizacije JNS z dolgoletnim zaslužnim predsednikom dr. Ernestom Kalanom in dosedanji odbor OJNS z agilnim predsednikom Jožetom Vebletom. Predsednik krajevne organizacije OJNS Jože Veble je nato poročal o uspešnem delovanju omladinske organizacije, ki se kljub oviram in težkočam vedno bolj krepi Nadaljevala bo svoje delo še z večjo vnemo. Dr. Kalan je podčrtal, da je stala nacionalna mladina organizaciji JNS vedno zvesto ob boku, in ji je želel čim lepših uspehov v njeni organizaciji Viharno pozdravljen je nato spregovoril senator dr. Kramer. V izredno zanimivih izvajanjih, ki so trajala poldrugo uro, je poročal o naši notranji in zunanji politiki. Zborovalci so ga ponovno prekinjali z navdušenimi aplavzi in mu priredili ob zaključku prisrčne in dolgotrajne ovacije. Pri slučajnostih je g. Fric kratko orisal težki položaj našega delavstva in apeliral na stranko, da bi posvetila delavstvu vso pozornost. G. Ivan Prekoršek je pozval vse navzoče, da se udeležijo sreske skupščine JNS in OJNS za celjski srez, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. S pozivom na nadaljnje delo je podpredsednik g. mag. Posavec zaključil lepo uspeli zbor. Možnost važnih sprememb na češkem Berlin, 3. junija, d. Splošno pozornost je vzbudilo tu dejstvo, da je imel državni Protektor za Češko in Moravsko baron Neurath po uradnem obvestilu v četrtek zelo dolg razgovor z državnim kancelar-jem Hitlerjem. Podrobnosti o teh posvetovanjih niso bile sporočene, vendar se domneva, da sta Neurath in Hitler razpravljala o težkočah, ki se v zadnjem času v vedno večji meri pojavljajo tako na Češkem kakor tudi na Moravskem. Po poročilih listov so protektoratske oblasti pred kratkim zahtevale od češkega državnega prezidenta dr. Hache, da naj dovoli, da bi sejam češke vlade prisostvoval tudi nemški uradnik. Dr. Hacha je to željo odklonil, sklicujoč se na določila protektoratske pogodbe, po kateri je tako vmešavanje nemških oblasti v notranje zadeve protektorata nedopustno. Pričakovati je, da bo sedaj protektor aktivno posegel v stvar. Ni izključeno, da bo v tej zvezi spremenjena vlada protektorata. Praga, 3. junija. AA. (DNB) Včeraj so aretirali zaradi demonstracij več vodilnih demonstracij več vodilnih osebnosti gibanja na Češkem. Med aretiranci je tudi najožji sodelavec generala Gajde, dr. Locher. Okrepite? grških oboroženih sil Berlin, 4. junija. w. Grško uradno poročilo o vpoklicu neizvežbanih vojaških obveznikov na področju prvega armijske-ga zbora, je zbudilo tem večjo pozornost, ker je bilo še pred par dnevi uradno de-mantirano, da taki ukrepi niso nameravani. Nagla izvršitev omenjenega vojaškega ukrepa se tolmači v tem smislu, da se namerava Grčija vojaško organizirati v meri, kakor se po svetovni vojni še ni zgodilo. Pozornost so zbudile tudi vaje grškega vojnega brodovja, ki je odplulo na Jonsko morje, kakor tudi grškega letalstva. Kakor vse kaže, smatra ministrski predsednik Metaxas sedanji trenutek za primeren, da izvrši svoj program za oja-čenje grške vojaške sile. Kakor zatrjujejo bo stalna grška vojska podvojena in bo odslej štela 200.000 mož. Grški službeni tiskovni urad je demantiral vesti o vojaških ukrepih ob albanski meji Rivši albanski kralj v Parizu Pariz, 3. junija, p. Bivši albanski kralj Zogu in njegova soproga Geraldina boSta s svojim sinom prispela jutri v Versailles, kjer so zanje pripravili dvorec Mey. Zogu bo g svojo družino prebil več mesecev v Parizu. Beležke Visoko odlikovanje maršala Göringa »Völkischer Beobachter« poroča, da je sprejem maršal Göring jugoslovenskega zunanjega ministra Cincar Markoviča, ki mu je izročil po naročilu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla odlikovanje Karadjordje-ve zvezde z lento. Berlinski list z zadovoljstvom pristavlja, da je to najvišje odlikovanje, ki ga more podeliti Jugoslavija Nova taktika Vatikana »Neue Zürcher Zeitimg« objavlja daljši dopis iz Rima o smernicah Vatikana. V dopisu pravi med drugim: »Kar se tiče stališča papeža Pija XII. k perečim problemom mednarodne politike, je mogoče po raznih znakih že sedaj soditi da on ne polaga več, kakor je to delal njegov prednik, glavne teže v urejevanju odnošajev Vatikana z državami na politiko konkor-datov. Taktika Vatikana pod novim papežem se zdi bolj gibčna, obsežnejša in bolj vsestranska, saj je znano, da konkordatna politika ni na primer odstranila spora z Nemčijo in nesporazumov, ki so se pojavili v odnošajih z Italiio zaradi rasne zakonodaje. Kakor se doznava iz vatikanskih krogov, bo papež izkoristil sleherno priliko, da naveže trajnejše stike, tudi z Nemčijo. Tako se med drugim govori, da je Pij XII. poslal Hitlerju k njegovi 50 letnici osebno poslanico, ki je bila zelo ugodno sprejeta. „Hrvatska straža" In „Obzor" V Zagrebu sta se hudo spopadla starina »Obzor« in glasilo hrvatske katoliške akcije, »Hrvatska straža«, ki očita svojemu staremu tovarišu, da se je oprijel »batina-ških metod« in »bizantinskega načina« po-lemiziranja. Po njenem mnenju bi bilo mogoče odgovarjati na pisanje »Obzora« le z batinami. »Hrvatska straža« očita dalje »Obzoru«, da s svojim pisanjem ne služi samo interesom hrvatskega naroda, kakor ostali hrvatski tisk, temveč še nekim posebnim interesom Posebno hudo mu za-merja tudi način polemiziranja s citati iz raznih listov, češ da si jih vedno prikroji po svoje. V tem ozira se moramo pridružiti graji »Hrvatske straže« tudi mi, kakor imamo sicer svoje mišljenje o njej in načinu njenega pisanja. Nerazveseljivl pogledi V znani nemški reviji »Zeitschrift für Geopolitik« razpravlja Albrecht Hausho-fer, ki pripada najožjemu krogu ministra dr. Hessa, namestnika kancelarja Hitlerja, daljšo razpravo o mednarodnem položaju. Po mnenju pisca so nasprotstva med taborom demokratskih in totalitarnih držav nepremostljiva. Zatišje, ki ga trenutno uživa Evropa, je samo začasno. 2e bližnji meseci lahko prinesejo najbolj dalekosežne odločitve in dogodke. Hausnofer slika bodoči spopad z zelo črnimi barvami in med drugim pravi: »V prihodnjem spopadu se bo marsikaj spremenilo od postopanja z ranjenci in ujetniki pa do upoštevanja mednarodnih običajev. V svetovni vojni so bojujoče se stranke še upoštevale mednarodno pravo in njegove določbe. Tako niso n. pr. zapirali akreditiranih diplomatov po nastopu sovražnosti. Tokrat bodo akreditirani diplomati bojujočih se držav le s težavo dosegli meje države, v kateri so zastopali svojo vlado. Smrt se ne bo ustavljala pred ženami, otroci in žal tudi najbrže ne pred ranjenci in ujetniki. Računati moramo s povratkom vojaških običajev iz 301etne vojne « češko zlato ostane v Londonu Londonski listi poročajo, da so se razbila pogajanja z Nemčijo za izročitev dela češkega zlatega zaklada, ki ga je pred meseci z letali prepeljala češka narodna banka v London. Nemška delegacija, ki je vodila pogajanja, je že zapustila angleško prestolnico, Anglija je tako vrnila samo zlato, ki ga ie deponirala češka Narodna banka v Londonu na račun Banke za mednarodna plačila v Baslu. Glede ostalega zlata, ki ga je za 6.5 milijona funtov (1.7 milijarde din) je sklenila angleška vlada, da bo ostalo deponirano v tresorih angleške Narodne banke do nadaljnjega sklepa angleške zbornice, ki si je izrecno pridržala nadzorstvo nad upravljanjem tega zaklada. Podražitev čeških listov Pred dnevi je predsednik češkomorav-skega protektorata dr. Hacha sprejel zastopnike zveze časopisnih izdajateljev, ki so ga informirali o gospodarskem položaju časopisnih založništev. V zvezi s temi razgovori objavlja »Pražsky list« članek, v katerem nafpoveduje najkasneje v jeseni podražitev v: eh čeških listov, ki so sedaj zelo poceni. Položaj čeških listov je zelo resen in se podražitev ne da več dolgo odlagati. Poleg povišanja naročnine je nameravana tudi podražitev v podrobni prodaji. Cena večernih listov se bo dvignila od sedanjih 20 na 30 vinarjev, cena jütranjih pa od sedanjih 50 ali 60 vinarjev na 1 krono. Češka In Moravska izven letalskega prometa Nemški letalski minister maršal Göring je izdal te dni odredbo, s katero se za nedoločen čas podaljšuje prepoved vsakega letalskega prometa preko Češke in Moravske. Osebna hrabrost je še vedno najvažnejša Bivši poveljnik španske republikanske vojske v Madridu general Jose Miaja objavlja v francoskih listih strokovne članke o vojaških izkušnjah v državljanski vojni. General Miaja prihaja do zaključka, da bo tudi v bodoči moderni tehnični vojni imel še vedno poslednjo besedo človek - vojak, katerega junaštvo in osebno požrtvovanje se ne data nadomestiti z nobeni mže tako popolnim in modernim orožjem. V španski državljanski vojni je bila znova potrjena izkušnja Francozov pred Verdunom, da govorita poslednjo in najbolj usodno besedo še vedno bajonet in ročna granata v rokah na vse pripravljenih branilcev ali napadalcev. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Evropska pollinola za Davisov pokal Dve igri, dve točki Včeraj se je v Zagrebu začel teniški dvoboj med Relgijo in Jugoslavijo, v katerem sta Punčec in Mitič prešla z Z : o v vodstvo Zagreb, 3. Junija Danes se je na teniških igriščih na Salati začel drugi evropski polfinale v tekmah za Davisov pokal med Belgijo in Jugoslavijo. Vreme za igro je bilo danes krasno in tudi obisk občinstva prav lep. Na sporedu sta bili prvi dve single partiji, v katerih je, kakor se je splošno računalo. naša teniška ekipa zabeležila prvi dve zmagi. Po današnjem nastopu belgijskih gostov se lahko skoraj z gotovostjo računa, da nam tudi ta zmaga ne bo ušla in bomo tako brez posebnih težav v tej zadnji preizkušnji prišli v evropski finale. V prvi igri je Punčec igral z Lacroixom in zmagal v štirih setih 1:6, 6:3, 6:3, 7:5. Druga dva nasprotnika Mitič—Geelhand sta se razšla v treh setih 6:1, 6:4, 6:1 v korist domačina. Tako vodi po prvem dnevu Jugoslavija z 2:0. Jutri je na sporedu double, v katerem bosta za Jugoslavijo spet igrala Punčec in Mitič, za Belgijo pa Lacroix in de Boor-man. Tudi Nemčija vodi 2 : O Berlin, 3. junija, br. V evropskem polfi-nalu za Davisov pokal med Nemčijo in Anglijo sta si nemška zastopnika že v prvih dveh igrah priborila dve važni točki, ki bosta najbrže odločilni za končni izid tega srečanja. Po tem se mora Nemčija skoraj gotovo smatrati kot drugi evropski finalist v teh tekmah. V prvi igri je Nemec Menzel igral z Angležem Hareom. Prvi in drugi set je gladko dobil 6:0, 6:1, v tretjem pa je Anglež zaradi bolečin v zvezi s poškodbo pri treningu odnehal in prepustil že tako brezupno igro Menzelu. V drugem singlu je Henkel imel za nasprotnika Angleža Shayesa in tudi z njim ni imel pretežkega opravka. Zmagal je v treh setih 6:2, 6:3, 6:L Tako vodi Nemčija po prvem dneva 2:0. DasnSki tenis za srednje-evropski pokal Beograd, 4. junija p. Danes se je tukaj začel damski teniški dvoboj med Italijo in Jugoslavijo za srednjeevropski pokal, ki ga je darovala Nj. Vel. kraljica Marija« Danes sta bili odigrani dve single partiji v katerih sta naši zastopnici zasluženo dobili prvi dve točki. Naša prvakinja H eia Kovačeva je zmagala nad Italijanko San Donino 6:3, 6:3, lanska prvakinja Allea. Florijaiiova pa je v še lepši igri porazila Italijanke Tonelli s 6:4, 6:3. Jugoslavija vodi torej v tem dvoboja po prvem dnevu 2:0. Beograd : Bukarešta 1:1 Beograd, 4. junija, p. Danes se je nadaljeval teniški troboj med Beogradom. Sofijo in Bukarešto za pokal rumunskega kralja Karola. Po končanem srečanju med Beogradom in Sofijo, ki se je, kakor znano, končalo s 3:2 v našo korist in o katerem pišemo podrobno na drugem mestu, sta bila danes odigrana prva dva singla v dvoboju Beograd : Bukarešta. V prvem Je Radovanovič zasluženo odpravil najboljšega Rumnna Schmid ta v treh setih 6:4, 8:6, 7:5, v drugem pa je Smerdu moral prepustiti prav tako v treh setih 2:6, 4:6, 6:8 prvo točko Rumunom, in sicer Caralulisu. Zagreb, 3. junija, o. Danes popoldne Je bila tukaj odigrana prijateljska tekma med Haškom in Vienno, v kateri so domačini zmagali s 4:2 (1:2). Zagreb, 3. junija, o. Kakor se je izvedelo bo nemški nogometni klub »Verein für Bewegungsspiele« v Stuttgartu zahteval 10.000 mark odškodnine, če bo jugoslovenski nogometni savez vztrajal v prepovedih, da Gradjanski ne sme na turnejo, ki jo je s posredovanjem tega kluba sklenil še z nekaterimi klubi v Nemčiji. Stockholm, 3. junija. AA. V mednarodni nogometni tekmi med švedsko in Norveško so zmagali Švedi po težki borbi s 3:2 (0:2). Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev. Odmev kočevske gospodarske katastrofe Bivši člani upravnega odbora Mestne hranilnice obso-jeci na 1,400.000 din odškodnine Kočevje, koncem maja Te dni je zopet stopilo pred javnost vprašanje gospodarske tragedije, ki se je odigrala v kočevskem okraju okrog nekdanje »Merkantilne banke« in kočevske »Mestne hranilnice«. Polom teh dveh zavodov je pahnil tudi mestno občino Kočevje v najtežje prilike in je globoko odjeknil v mnogih velikih in malih gospodarstvih kočevskega sreza. Okrožno sodišče v Novem mestu je sedaj po tožbi Mestne hranilnice v Kočevju, ki se nahaja v likvidaciji, in ob postranski intervenciji mestne občine kočevske, obsodilo bivšega kočevskega župana in podpredsednika kočevske Mestne hranilnice ter pravnega zastopnika Merkantilne banke, odvetnika g. dr. Ivana Sajovica ter gg. J. lica. Ed. Tomitscha m dr. V. Maurerja, bivše člane upravnega odbora Mestne hranilnice v odškodninsko plačilo 1,400 000 dinarjev. Kot člani Mestne hranilnice so protipra-vilno nalagali sredstva Mestne hranilnice pri Merkantilni banki in tako povzročili velik del težkih izgub, ki jih je Mestna hranilnica utrpela pri polomu te banke. Nekateri od obsojencev so bili istočasno tudi funkcionarji M&iikantilne banke... Leta 1922. je bila ustanovljena Merkan-tilna banka v Kočevju, pri kateri je bil največ udeležen znani kočevski industrijalec in trgovec Kajfež. Zveze Merkantilne banke s Kajfeževimd podjetji so bile vse tesnejše in ko je tvrdka Kajfež prisila v finančne težkoče, pozneje pa v stečaj, je potegnila s seboj tudi Merkantiino banko. Pokazalo se je, da je banka svoja denarna sredstva črpala v veliki meri iz naložb Mestne hranilnice kočevske. Po statutih bi smela Mestna hranilnica nalagati samo eno tretjino vseh svojih vlog začasno pri drugih akreditiranih denarnih zavodih, dejansko je pa svojo razpoložnino sproti nosila v Merkantiino banko. Čeravno je obstojal sklep upravnega odbom Mestne hranilnice iz leta 1923. da smejo naložbe pri Merkantilni banki znašati le do 3 milijone dinarjev, so postajale iz leta v leto vse večje in so znašale 1 1928 preko 7 milijonov, to je skoraj polovico celokupnega stanja vlog pri Mestni hranilnici Naložbe tudi niso bile začasne. Dajale so se brez sklepa ravnateljstva na običajne k asa bone in ko je ŠLa Merkantilma banka v konkurz, se jc Izkazalo, da so vse izgubljene. Tako je katastrofi Merkantilne banke slledil polom Mestne hranilnice kočevske, ki je za seboj potegnila tudi mestno občino. Iz tega poloma ima mestna občina kočevska obvez» nosti za 23 milijonov, ki s»o krite s proti-terj-atvami za komaj poldrugi milijon. Kočevska občina mora plačevati vse vlagatelje Mestne hranilnice in je do danes plačala že približno drva in pod milijona dinarjev. če bi letino plačevala občina vlagateljema 345.000 dinarjev in hotela pokriti vse vloge z njihovim obrestovan j eni, bi1 to trajalo 200 let! Seveda niso vse te ža>-lostne posiledice rzfcljin&no po krivdi svoje-časnih članov uprave Mestne hranilnice. Mnogo je biilo usodnih udarcev tudi pozneje m sploSna gospodarska depresija, ko so padale cene lesu, je žaloigro dokončala. Mestna hranilnica kočevska, odnosno mestna občina je svoječasno uvedla kazensko postopanje proti dr. Sajovica m tovarišem, toda postopek je bil ustavljen zaradi zasta-ranostL Tudi prva civilna tožba proti članom svoječssne uprave ni imela uspeha. Sodišče jo je zavrnilo, da je preuranijena, ker škoda ni bHa številčno Se ugotovljena. Sedaj je proces pričel iznova in afot je naraste! v celo gora Pravijo, da ga je nad 50 (kg. Uvodoma navedena sodba je izdana od otkrožnega sodišča 11. maja t L in bo seveda šla svojo instančmo pot Sodba ugotavlja, da so dir. Sajovic in tovariši izvrševali naložbe protistatutarno in da so morali vedeti, da spravljajo te naložbe pri Merkantilni banki v nevarnost, očita j iin posebno tudi to, da so pretežno večino razpoložljivih vlog Mestne hranilnice pustili nalagati le pri enem denarnem za vodni in to baš pri Merkantilni banki. V koliko bo mogla Mestna hranilnica pri-sojeno ji odškodnino, kadar bo sodba enkrat pravomočna. tudi stvarno realizirati je danes vprašanje. Finančno nesporno najjačji med obsojenci odvetnik dr. Sajovic ima medtem na svojih zemljiščih zaznamovan vrstni red za najetje posojila v znesku 500.000 dinarjev, ostali obsojenci pa ne razpolagajo z večjo imovino. Tako se nazadnje lahko zgodi, da se bo bivša Mestna hranilnica odnosno mestna občina tudi pri ugodnem zaključku procesa v drugi, odnosno tretji instanci, morala vsaj deloma tolažiti z zavestjo — da je pravdo dobila... Prebivalstvu dravske banovine Za pro ti tuberkulozni teden je ban dr. Natlačen izdal naslednji proglas; Kakor vsako leto, bo tudi letog v tem mescu po vsej naši kraljevini pro ti tuberkulozen teden, ki ga prireja Protituber-kulozna zveza. Namen protituiberkulozne-ga tedna je, da se narod pouči o bistvu jetike in nje nevarnosti ter o tem, kako je treba živeti in ravnati, da se jetike obvarujemo. Po drugi strani pa je namen protituberkuloznega tedna, da se zibere čim več sredstev za zdravljenje tistih, ki so za jetiko oboleli, a sami nimajo potrebnih sredstev, da bi se mogli primerno zdraviti. Podprimo vsi Vsak po svojih močeh Protituberkulozno zvezo v tem njenem res nad vse potrebnem in plemenitem dolu za zdravje našega naroda! Sodelujmo pri tem njenem delu, a prispevajmo tudi za njen plemeniti namen od svojih sredstev, kar zmoremo! Proti tuberkulozni teden se prireja v sporazumu z državno oblastjo in naročam zato vsem podrejenim oblastvom in institucijam, naj stoje v tem tednu Protitu/berkulozni zvezi ob strani z vso podporo. Vsem. ki se bodo pri tem udejstvovali — bodisi v propar gandi, bodisi pri nabiranju prispevkov — izrekam že v naprej svoje priznanje ln zahvalo. Surič pri Daladieru Pariz, 3. junija. A A. (Havas): Predsednik vlade Daladier se je danes dopoldne sestal s sovjetskim poslanikom Suri čem. Angleški kralj povabljen v Bruselj London, S. junija AA (Reuter) Belgijski kralj je povabil angleška suverena, naj obiščeta v jeseni Belgijo. Za dan obiska je predlagan 23. oktober. Iz državne službe Beograd, 3. junija, p. Z odlokom prometnega ministra je bila upokojena Frančiška Sekula, blagajničarka pri državni železnici ▼ Ljubljani. V 9. pol sflaupimo sta napredovali uradniški pripravnici Zdenka Major in Silva Vranlkar pri poštni hranilnici r Ljubljani. Vremenska napoved Zermtnska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše. Pretežno jasno, ponekod oblačno. Slabe nevihte v popoldanskih urah. Dunajska: V južnih Alpah bo trajalo ào nadalje lopo poletno vreme, popoldne bo morda nekoliko viharno in oblačno^ Zgoraj: Nj. kr. Vis. knez namestnik stopa s kancelarjem Hitlerjem v grad »Bellevue« Spodaj: Po vrnitvi obiska nemškemu kancelarju SARGOV ra/rmJ^hü-IJüijUXL tvoja tuM.. Najprej je čufiia hrapavost na notranji strani zob, potem so se začeli zobje majati in na koncu - taka grda praznina! To se lafiko pripeti vsem, ki niso se nič ukrenili proti nevarnemu zobnemu kamnu. Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodont! Ta izvrstna zobna pasta, z učinkovitim sul-foricin oleatom, razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo če so Vaši zobje brez zobnega kamna, bodo ostali vedno trd ni m zd ravi! KALODONT Proti zobnemu kamnu Od zgoraj navzdol : Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kancelar g. Adolf Hitler ob slavnostnem sprejemu v Berlinu — Po prihodu v Berlin sta se odpeljala Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kancelar g. Adolf Hitler v «rad »Bellevue« — Svečan sprevod se je po knezovem prihodu pomikal po berlinskih ulicah — Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je položil venec na grob nemškega Neznanega vojaka Ofl zgoraj navzdol: NJ. kr. Vis. knez namestnik Pavle je pozdravil gospo Goringovo — Množice Berlinčanov so pozdravljale visoke goste z jugoslo venski mi In nemškimi zastavicami — Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kancelar Hitler sta prisostvovala veličastni paradi nem$ke vojske Slovesna otvoritev velesejma Ljubljana, 3. junija Ob številni udeležbi povabljenih gostov in ooličnikov je bila danes slovesna otvoritev 19. ljubljanskega velesejma, ki se Jetos po izredno obilni udeležbi razstavljalcev in 100% zasedbi prav vsega razpoložljivega pokritega in nepokritega razstavišča posebno odlikuje. Kmalu po deseti uri se je pripeljal kot zastopnik pokrovitelja Nj. Vel. kralja divizijski general g. Dragoslav Stefanovič in z njim je prispel častni predsednik velesejma trgovinski minister g. Jevrem Tomič. Pred uradom velesejma je nagovoril odlične goste predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač. Prve njegove besede so veljale najvišjemu pokrovitelju velesejma Nj. Vel. kralju Petru II. Vzklikom mlademu kralju in kraljevskemu domu so se pridružili vsi navzoči. Predsednik g. Bonač je nato prisrčno pozdravil odposlanca Nj. Vel. kralja divizijskega generala g. Dragoslava Stefanoviča, trgovinskega ministra g. Jevrema Tomica, ki je prišel, da v imenu vlade otvori letošnjo prireditev, nadalje bana dr. Natlačena, navzoče župane štirih slovenskih avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja, finančnega direktorja g. Sedlarja, ki je zastopal finančnega ministra, generala Dušana Dodica, ki je zastopal vojnega ministra, in poštnega direktorja g- smo poseben načrt in smo pripravljeni tudi ga izvesti Nočem stopiti pred vas z obljubami. Delo je dolžnost kr. vlade in naglica v izvajanju dela je njena želja. Današnji čas ni najbolj ugoden gospodarskemu življenju ne samo pri nas, temveč v svetu sploh. Več je znakov splošne ne-sigurnosti in zato je naša dolžnost, da baš ob tej priliki še bolj posvetimo vso pažnjo nacionalnemu gospodarstvu, da očuvamo to, kar imamo in da ustvarjamo novo. Sloveniji, tej eminentno industrijski in turistični pokrajini je posvečena prav tako vsa pozornost kraljevske vlade. Izjavljam v imenu vlade in svojem, da bomo posvečali vso potrebno pozornost, kakor jo Slovenija po svojem pomenu zasluži. Naj bo ta lep današnji dan simbol še lepšega procvita našega gospodarstva in naše lepe Slovenije. S temi željami otvar-jam velesejem. Po otvoritvi so si odlični gostje ogledali vse paviljone in razstavne prireditve. Med navzočimi gosti smo opazili predstavnike skoro vseh gospodarskih in kulturnih organizacij: tako predsednika »Mariborskega tedna« dr. Frana Lipolda, predsednika zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Jelačina in generalnega tajnika g. Ivana Mohoriča, predsednika Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino in Društva industrij cev in veletrgovcev g. Predsednik g. Ivan Bonač bere otvoritveni govor. Levo od njega predsednik upravnega sveta ljubljanskega velesejma industrijee Avgust Praprotnik ln zastopnik vojnega ministra general Dušan D odiò Josipa Stuklja, M je zastopal poštnega ministra. Končno je pozdravil navzoče diplomatske in konzularne zastopnike in oba zastopnika izvoznega združenja nemških avtomobilskih tvornic Bernharda Rung-wertha ter barona Banfielda-Mumba, kakor tudi vse prisotne predstavnike obiastev, vojske, prosvetnih in kulturnih ustanov ter gospodarskih in nacionalnih, kulturnih in ženskih organizacij. Nato je v svojem nagovoru dejal med drugim naslednje; Govor predsednika Bonača V 19 letih, odkar obstoja ljubljanski velesejem, so se gospodarske in politične razmere v državi menjavale, preživeli smo v tem času dobe visoke konjunkture, pa tudi dobe težkih gospodarskih depresij, preživeli smo dobo inflacije, ko je bilo povsod denarja v izobilju, pa tudi dobo finančne krize, ko ga je povsod primanjkovalo ter je vse naše gospodarstvo trpelo zaradi takrat nastopivše nelikvidnosti naših denarnih zavodov. V vseh teh valovitih časih ljubljanski velesejem ni odstopil od premišljeno začrtane poti svojega programa ter je ves čas ne le smotreno izvrševal naloge, ki si jih je postavil, temveč je tudi svoje delo znatno razširil. Prvotna naloga ljubljanskega velesejma je obstojala predvsem v posredovanju trgovskih stikov med industrijo, trgovino in obrtjo v Sloveniji in dragami deli naše države. Ta naloga ljubljanskega velesejma je bila v prvih povojnih letih gotovo zelo važna, saj je vladala v naši trgovini precejšnja desorientacija, ker smo le malo poznali razmere v drugih pokrajinah naše domov.ne in tudi trgovski krogi v drugih delih države niso bili poučeni, kakšno blago se more nabaviti pri nas in ki ga ni treba uvažati iz inozemstva. V tem pogledu je izvršil ljubljanski velesejem nad vse koristno posredovalno vlogo. Uprava ljubljanskega velesejma je smatrala, da njeno delo ne sme ostati omejeno le na to področje. Posvetila je svojo pozornost še drugim gospodarskim panogam, zlasti pa kmetijstvu in gozdarstvu, ter je posegla tudi na razna kulturna področja, , 1 ""I |*!1 Naš letošnji'spomladanski velesejem je kakor običajno industrijsko-obrtnega značaja ter obsega razne panoge naše domače proizvodnje. Posebno zanimanje bo gotovo zbudila zaokrožena razstava pohištva in stanovanjske opreme. Saj zavzemajo v tej panogi slovenska podjetja vodilno vlogo. Posebej naj še omenim folkloristično razstavo slovanskih narodnih noš in vezenin, veliko razstavo avtomobilov ter turistično razstavo. Zgradbe, v katerih se prireja ljubljanski velesejem, so bile zamišljene in zgrajene kot začasne ter so sedaj po 19 letih resnično že doslužile. Zato se je uprava ljubljanskega velesejma odločila k temeljiti preureditvi razstavnih zgradb. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da smo našli na merodajnih mestih polno razumevanje za na.ä gradbeni načrt. Ker ljubljanski velesejem ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za preureditev razstavili prostorov, smo se obrnili na kr. vlado za primerno gmotno polno razumevanje. Zahvaljujem se za podporo Nar. banki. Kakor vedno, gre naša zar hvala našemu vrlemu tisku, ki je vedno pripravljen s primernimi objavami pospeševati koristna stremljenja ljubljanskega velesejma. Nato fe gg trgovinskega ministra prosil, naj v imenu kr. vlade otvori velesejem. Govor ministra Tomica Po govoru predsednika ljubljanskega velesejma g. Bonača je povzel besedo minister za trgovino in industrijo gogp. Jevrem Tomič, ki je med drugim izjavil: Kot resorni minister za trgovino in industrijo sem imel zadnje čase priliko, da prisostvujem večjemu številu gospodarskih manifestacij, med drugim tudi otvoritvi beograjskega sejma in zagrebškega zbora. Vse te gospodarske manifestacije mi dajo možnost, da pridem v stik z "našimi gospodarstveniki in z našo industrijo, da spoznam njihove želje. Izdelali Staneta Vidmarja, predsednika Zveze industrij cev g. Avgusta Praprotnika, predsednika advokatske zbornice dr. Žirovni-ka, generalnega tajnika akademije znanosti univ. prof. dr. Gregorja Kreka, predsednika Jadranske straže dr. Otmarja Pirkmajerja, predsednika Društva za ceste dr. Vrhunca, predsednika Zveze jugo-slovenskih hranilnic g. Frana Pretnarja, predsednika Notarske zbornice dr. Andreja Kuharja, od predstavnikov oblasti pa med drugimi višjega državnega tožilca dr. Kravino, železniškega direktorja inž". Kavčiča, predstavnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Premušiča, načelnika trgovinskega oddelka banske uprave dr. Frana Rateja, prodekana juridične fakultete dr. Sajoviea, številne predstavnike naše vojske in mnoge industrijee in trgovce. Letošnja razstava Po končanem ogledu obsežne letošnje razstavne prireditve so morali vsi povabljeni gostje priznati, da je letošnji velesejem odlično uspela prireditev, ki v resnici zasluži ime velesejma. V letih krize smo bili vajeni, da je velesejmska uprava tudi v okviru pomladanskega velesejma priredila še razne razstave netrgovskega značaja. Ze lani pa se je pokazalo, da ne kaže prirejati takih razstav glede na veliko število razstavljalcev. Velesejmska uprava je morala že lani postaviti sredi velesejmskega prostora začasen paviljon, kjer je tudi sedaj nameščen del avtomobilske razstave. Letos je rezervirala za posebne razstave le paviljon na veselič-nem delu razstavišča, tako da so bili vsi ostali paviljoni na razpolago za razstav-1 j alce. Prijave od strani razstavljalcev pa so bile tako številne, da je morala uprava velesejma v zadnjih tednih, potem ko je oddala že ves nepokriti razstavni prostor, žal odkloniti številne prijave, ker razstavnim tvrdkam pri najboljši volji ni mogla več ustreči. Tako je letos velesejem v pravem pomenu besede do zadnjega kotička zaseden. Pa tudi razstavi j alci sami so se potrudili pokazati svoje izdelke v čim popolnejši izbiri in so tudi svoje koj e zares okusno opremili. Razstava slovanskih narodnih ženskih izdelkov in noš Pozornost vzbuja tudi razstava, ki jo podajajo naše gospodinje. Splošno žensko društvo v Ljubljani je vzajemno z Zvezo gospodinj pripravilo pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Pred razstavnim paviljonom, kjer je nameščena ta razstava, je predsednica Splošnega ženskega društva ga. Minka Gove-karjeva prisrčno pozdravila zastopnika Nj. Vel. kralja in trgovinskega ministra. V svojem nagovoru je poudarila značaj letošnje prireditve Ze samo ime pove, da so naše žene segle na široko polje, ter da so dale razstavi vseslovanski značaj. Opisala je pomen narodnih vezenin in narodnih noš in poudarila, da je glavni namen razstave, vzbuditi ljubezen do vsega pristnega narodnega blaga ter dati pobudo za izdelovanje del po narodnih slovenskih in slovanskih motivih. Razstava prinaša vzorce češkoslovaških, bolgarskih, lužiško-srbskih, poljskih, ukrajinskih in ruskih ženskih del. Vse navzoče goste je prosila, da si z ljubeznijo in zanimanjem ogledajo delo naših babic iz davnine in po nedoseženih starih narodnih vzorcih posnete sodobne izdelke. Razstava nemške avtomobilske industrije Izvozno združenje nemških avtomobilskih tvornic je priredilo na velesejmu veliko razstavo, ki nam nudi celotno sliko nemške industrije avtomobilov in vseh drugih motornih vozil. Predstavnik tega izvoznega združenja baron Banfield-M u m b je ob priliki otvoritve te razstave povabil predstavnike naše javnosti in organizacij, ki so v zvezi z avtomobilizmom ter številne trgovce na svečan sprejem v v restavracijo hotela »Union«, ki mu je v istih prostorih sledil banket K otvoritvi je prispel v Ljubljano tudi ravnatelj Izvoznega združenja nemške avtomobilske industrije g. Rungwerth, ki je povabljenim gostom v daljšem govoru raztolmačil pomen razstave in stremljenja, ki jih zasleduje nemška avtomobilska industrija. V uvodnih izvajanjih je poudaril pomen obiska Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Nemčiji Med drugim je omenii da se je vrednost izvoza nemških vozil v Jugoslavijo v zadnjih štirih letih podesetorila in je lani prekoračila 100 milijonov din. Avtomobilizem ima v Jugoslaviji veliko bodočnost, zlasti ker se na merodajnih mestih prizadevajo pospešiti tempo motorizacije. Z izgraditvijo cest bo dana inozemskim turistom možnost, občudovati lepoto jugoslcrvenskih gora in morske obale. Vsaka pokrajina Jugoslavije ima svoje izrazite posebnosti in če upoštevamo še lepoto in raznolikost narodnih noš, običajev in navad ter prirojeno gostoljubnost naroda, tedaj spoznamo, da ima Jugoslavija posebno privlačnost za tujce. ' V nadaljnjih svojih izvajanjih Je prikazal, kako je bila v zadnjih letih reorganizirana nemška industrija motornih voziL Z omejitvijo posameznih modelov in dale-kosežno standardizacijo bo omogočena cenejia produkcija. Od dosedanjih 52 modelov za osebne avtomobile jih pri tej reorganizaciji ostane samo še 22, od 113 modelov tovornih avtomobilov samo še 19 in od 150 modelov motornih koles samo še 30. Mnogo je napredovala tudi standardizacija motorjev in šasij, kar omogoča znatno olajšanje in pospešenje produkcije. Ob koncu svojih izvajanj je govornik pozdravil vse navzoče in vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru U; za pozdrave pa sta se mu zahvalila župan dr. Adlesič in predsednik velesejma g. Fran Bonač. Razstava Tujsko - prometnih zvez Ljubljana in Maribor. Obe slovenski tujsko-prometni zvezi ljubljanska in mariborska, sta že večkrat sodelovali pri razstavah ljubljanskega velesejma. Propagirati lepoto in urejenost Slovenije, vabiti tujca k obisku Slovenije, vabiti ga k daljšemu bivanju, to je namen teh razstav. Ljubljanski velesejem je za take turistične razstave izredno prikladno mesto. Saj gre mimo razstavnega prostora nešteto obiskovalcev, domačih, iz bližnje in daljne okolice, pa tudi iz inozemstva. Letošnja tujsko - prometna razstava obeh tujsko-prometnih zvez se razlikuje od dosedanjih predvsem po uporabljenem materialu. Medtem ko je doslej lepoto Slovenije kazala večja zbirka fotografij, so letos za razstavo uporabljeni veliki, od zadaj razsvetljeni transparenti. Razstava zasluži vso pozornost občinstva, saj v dostojni obliki opozarja na turistično visoko razvito Slovenijo. Gospodarstvo Prodaja izseljenskih deviz Kakor smo že kratko poročali, je finančni minister podpisal odlok o posebnih ugodnostih pri nakazilih, ki jih pošiljajo Iz inozemstva naši izseljenci Odlok finančnega ministra se glasd: »Pooblašča se Narodna banka, da lahko za izplačilo nakazil izseljencev odobrava delno uporabo inozemskih dinarskih terjatev v naši državi do višine 25°/», medtem ko se nakazilo ostalih 75% izvrši v svobodnih devizah. Na osnovi gornjega odloka je Narodna banka izdala naslednjo okrožnico: 1) 25% dinarskih dobroimetij za ta nar men lahko inozemske banke ustvarijo * nakupom internih dinarskih terjatev, toda le takih internih dinarskih terjatev, ki so last upnikov iz neklirinških držav. 2) 75% dinarskih dobroimetij pa morajo vnesti v našo državo v obliki svobodnih deviz, ki se morajo v celoti odstopati Narodni banki po tečaju v svobodnem prometu na domačih borzah, lahko se pa tudi za ves znesek vnesejo svobodne devize, ki jih v celoti odkupi Narodna banka po tečaju na svobodnem trgu (ti tečaji se sedaj ravnajo na osnovi tečaja 258 din za funt). 3) Na ta način ustvarjeni izseljenski dinarji se lahko uporabijo: a) za izplačila rodbinam naših izseljencev v naši državi po nalogih izseljencev v Inozemstvu, in sicer v neomejenih zneskih; b) izseljenci lahko nakupijo izseljenške dinarje samo v inozemstvu; z vnešenimi izseljenškimi čeki in efektivnimi valutami je treba postopati kakor s šalterskimi devizami; c) eventualno neizkoriščene terjatve inozemskih ko-respondentov (bank) na računih izseljenskih dinarjev se ne morejo transferirati nazaj v inozemstvo v svobodnih devizah. 4) Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni voditi posebno evidenco o ustvarjanju in zlasti o uporabi izseljenških dinarjev. Okrožnica Narodne banke nato pojasnuje, kako se vodi ta evidenca in predpisuje da morajo denarni zavodi vsak mesec dostaviti Narodni banki sumarni pregled teh računov. Za nakazila naših Izseljencev bo torej tečaj ugodnejši in bo n. pr. za funt presegal tečaj 258 dinarjev na Svobodnem trgu, kolikor bodo lahko inozemske banke po nižjem tečaju kupile eno četrtino Izseljenskih dinarjev z nakupom tako zvanih internih dinarjev. Stanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje v zadnji četrtini maja v klirin-gu z Nemčijo malenkostno povečanje salda naših klirinških terjatev, in sicer za 0.04 na 15.02 milijona mark. Skoro podvojil se je saldo naših klirinških terjatev v če-ško-moravskem protektoratu, ki se je dvignil za skoro 9 milijonov din in znaša sedaj že 18.1 milijona din. V kliringu s Turčijo se je saldo naših terjatev le za malenkost zmanjšal, in sicer za 0.04 na 17.11 milijona din, v kliringu z Bolgarijo pa prav tako le za 0.01 na 1.55 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje kli-ring z Italijo ponovno povečanje salda našega dolga za 0.7 na 41.6 milijona din in kliring s Poljsko povečanje našega dolga za 2.9 na 15.3 milijona din. Kliring z Madžarsko kaže zmanjšanje našega dolga za 1.6 na 5.6 milijona din in kliring z Rumunijo zmanjšanje za 0.06 na 9.5 milijona din. Saldo našega dolga v likvidacijskem kliringu s Švico se je le za malenkost zmanjšal in sicer za 0.05 na 1.78 milijona din. Gospodarske vesti — Trgovci pri trgovinskem ministru. Zastopniki Zveze trgovskih združenj dravske banovine so včeraj po otvoritvi velesejma pose tili trgovinskega ministra g. Jevrema Tomiča ter mu izročili spomenico, ki navaja vse težnje trgovskega stanu. V delegaciji so bili predsednik zveze g. Stane Vidmar, podpredsednik g. Verbič, tajnik dr. Pustišek in urednik »Trgovskega lista« g. Saša železnikar. Minister je delegaciji obljubil, da bo skušal ustreči željam trgovskega stanu. = Podaljšanje olajšav za hotelsko Industrijo. Ministrski svet je na zadnji seji sprejel uredbo o podaljšanju veljavnosti davčnih in taksnih olajšav za hotelsko industrijo. — Izvoz orehovih hlodov. Poročali smo že, da je izdal finančni minister odlok, po katerem se dovoljuje izvoz 500 vagonov orehovih hlodov proti plačilu v kliringu. Razdelitev te količine bo izvršilo Udruže-nje izvoznikov kraljevine Jugolslavije v Beogradu, medtem ko se bo moralo blago izvoziti do 31. avgusta t. L S tem v zvezi opozarja Narodna banka izvoznike, da jim bo ona sama Izdajala potrdila za zavaro- vanje valute pri izvozu, in to samo na osnovi razdelitve, ki jo bo izvršilo U druženje izvoznikov. Zato naj vsi zainteresirani izvozniki do 9. junija prijavijo Udru-ženju količine orehovih hlodov, ki jih imajo od prejšnje sečnje in jih nameravajo izvoziti v klirinške države. — 19. tedna letna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v nedeljo 18. junija ob pol 8. zjutraj v dvorani grajskega kina v Murski Soboti. Dnevni red skupščine je naslednji: 1) otvoritev in pozdrav predsednika, 2) predsednikovo poročilo, 3) računski zaključek za leto 1938, 4) proračun za leto 1939, 5) volitev nadzorstvenega odbora, 6) referat tajnika o krošnjarskem vprašanju in o nezakoniti trgovini, 7) predlogi in resolucije, 8) slučajnosti Dan prej, to je v soboto 17. junija pa bo ob 14. uri v istih prostorih predkonferenca delegatov. = Nevarnost peri>nospore. Vinogradnike, ki še niso# drugič škropili svojih vinogradov proti peronospori opozarja vinarski in sadjarski zavod v Mariboru da to sedaj po deževju nemudoma store. Hladno in deževno vreme je razvoj peronospore zadrževalo. Ob toplejšem vremenu pa je po poročilih antiperonosporičnih postaj pričakovati izbruh bolezni v najkrajšem času. = 60.000 »Iovaških brezposelnih gre v Nemčijo. Iz Bratislave poročajo, da je doslej šlo iz Slovaške v Nemčijo že 33.000 kmetijskih in 5.200 industrijskih delavcev. Po nemško-slovaškem sporazumu je predvideno, da bo Nemčija zaposlila v celoti 60.000 slovaških delavcev, in sicer 43.000 kmetijskih in 15.000 industrijskih delavcev. Kmetijski delavci pa bodo zaposleni le sezonsko. — Ljubljanska borza za blago in vrednote je razpisala v »Službenem listu» eno senzalsko mesto za žito in deželne pridelke, dve senzalski mesti za les in eno senzalsko mesto za vrednote. = Iz trgovinskega registra. Vpisala se je nastopna tvrdka: žeiezoprometno d. d. centrala v Zagrebu, podružnica pri Lam-bušu, (družba, ki ima sedež v Zagrebu in glavnico 4 milijone din, se bavi s trgovino z železom in drugim kovinskim blagom, s stroji in orodjem, z ustavljanjem in obratovanjem tvornic ter delavnic za proizvodnjo kovinskega blaga vsake vrste). — Pri dravograjski rafineriji mineralnega olja G. Goli Sen., družbi z. o. z. v Dravogradu je vpisana sprememba druž-bine pogodbe, obenem pa je vpisan kot poslovodja Nikola Nikolič, uradnik tvrdke Jugoslavensko Shell d. d. v Zagrebu. Mogočna zdravilna moč narave se še posebno Izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet "-32 milijona din nasproti 6.53, 9.75, 7.02, in 10.39 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo posebnih sprememb. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11.73, London 20.7375, New York 442.5063, Bruselj 75.4750, Milan 23.30, Amsterdam 236.10, Berlin 177.60, Stockholm 106.8250, Oslo 104.1750, Praga 15.1250, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča 2ITO '+' Chicago, 3. junija. Začetni tečaji: pšenica: za se p t. 77.125, za dee. 78.25; koruza: za julij 50.875, za dee. 52.75. + Wlnnipeg, 3. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 64.25, za okt. 65.50. BOMBAŽ "+" New York, 2. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 9.27 (9.19), za sept 8.27 (8.27). ŽIVINA '+' Mariborski svinjski sejem 2. junija. Okoliški kmetje so prignali 216 prašičev, prodali pa so jih le 18. Povprečne cene so bile: 5 do 6 tednov stari prasci 90 do 115 din, 7 do 9 tednov stari 120 do 140 din, 3 do 4 mesece stari 200 do 280 din, 5 do 7 mesecev stari 310 do 460 din, 8 do 10 mesecev stari 470 do 515 din, 1 leto stari 710 do 920 din. Svinje so se prodajale po 6—8 din za kg žive teže in po 8—11 din za kg mrtve teže. Gdanski komisar DN pri Ribbentropu Berlin, 4. junija, o. Danes popoldne je obiskal visoki komisar Društva narodov za Gdansk, profesor Burghardt, nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Nemci izjavljajo, da je želel prof. Burghardt zvedeti za stališče Nemčije glede Gdanska. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Ribbentrop ponovil Burghardtu znane nemške zahteve, ki jih je Poljska že odklonila. Gdansk, 3. junija. A A. (DNB). Uradno poročajo, da je predsednik gdanskega senata izročil danes tukajšnjemu zastopniku Poljske noto, ki pravi med drugim, da Poljska ni odgovorila na note o obmejnih incidentih pri diršavskem mostu, pri Li-savu in Komblingu ter o uboju gdanskega mesarja Griibnerja. Glede nastopa treh poljskih uradnikov opušča gdanski senat nadaljnjo razpravo. Nota izraža pričakovanje. da bo Poljska odpoklicala vse tri kompromitirane poljske uradnike. Spričo takega stališča Nemčije je moral prof. Burckhardt opustiti svojo prvotno namero, da bi stavil kompromisne predloge za ureditev gdanskega spora. Bojazni francoskih desničarjev Pariz, 4. junija, z. V francoskih političnih krogih gledajo z naraščajočo zaskrbljenostjo na razvoj pogajanj z Rusijo. Ruski ugovori, ki jüh je objavil Molotov v svojem govoru in ki so podani tudi v pismenem odgovoru moskovske vlade, se ne nanašajo zgolj na formalno stran nameravanega vojaškega pakta, nego zadevajo tudi bistvene stvari. Optimizem, ki je vladal še v četrtek, polagoma izginja. »Temps« je že včeraj najavil iipremembo razpoloženja, še bolj jasen pa je današnji »Journal de» Debats«. Vse bolj se pojavlja zlasti v desničarskih krogih bojazen, da bi Moskva, če bi Anglija in Francija sprejeli njene zahteve, namenoma izzvala oborožen konflikt, v katerega bi na ta način morali poseči tudi Anglija in Francija. - Saurer-Diesel avtomobili in avtobusi Tovarna avtomobilov ,Saurer-Werke A. G.« na Dunaju je bila ustanovljena leta 1906- V času svojega 331etnega obstoja je izdelovala tovorne avtomobile in avtobuse znane znamke »Saurer«. Tovarna na Dunaju, ki je po ustanovitvi rasla iz majhnega obrata s svojimi danes njej priključenimi obrati v močno podjetje. ima najmodernejše naprave za serijsko izdelovanje tovornih avtomobilov in avtobusov, motorjev ter karoserij in obrat za preoblikovanje in varenje pločevine. Sedež tvrdke in obrata je na Dunaju. V Jugoslaviji zastopa tvrdko g. inž. Viktor Hieber, Zagreb, Beogradska 13, kjer je tudi popolna zalega rezervnih delov in specialna delavnica. Podza;topstvi sta v Ljubljani: Fric Kos, tehnik, Maearykova 14 in v Beogradu. Tovarna je vršila v prvih letih svojega obstoja pionirsko delo za idejo prevoza tovorov s tovornimi avtomobili, predvsem v hribovitih krajih ter so bili povsod njeni izdelki najbolje priznani Tudi v konstrukciji Dieselovih motorjev je bila me» rodajna. Leta 1908., torej pred 31. leti Je nastal s sodelovanjem Rudolfa. Diesla iz Saurer bencinskega motorja oni prvi Diesel motor za avtomobile, ki zavzema v nemškem muzeju v Monakovem častno mesto. Po svetovni vojni je Saurer izdeloval Die sel motorje po principu nakopičen ja zraka, iz česar se je sčasoma razvil motor po principu križnih tokov. Čeprav sta lae ta tipa dobro obnesla in je bilo Izdelanih več ko 7000 motorjev po obeh sistemih, bo spoznali inžeajerji tovarne Saurer, da je končna stopnja v razvoju Diesel motorja v uresničenju stare misli, t. J. v neposrednem vbrizgavanju goriva, brez predcelice ali nakopiöenjaznalka. Resultat dolgoletnih poizkusov teb inženjerjev Je Saurer-Die-sel motor s neposrednim vbrizgavanjem najlažji in na}štee posrečilo ugotoviti, da umorjeni ni bil Karel Reicher. Letos 1. junija so orožniki v Novem mestu prijeli večjo družbo ciganov. Med njimi je bil tudi nekdo, ki se je močno strinjal z opisom v policijski tiralici in takoj so domnevali, da utegne biti ubijalec. Obvestili so ljubljansko policijo. V Novo mesto je odpotoval višji nadzornik Močnik, ki je vodil preiskavo o umoru na Kodeljevem. Osumljenca si je podrobno ogledal in po kratkem zasliševanju mu je "bilo jasno, da ima pred seboj pravega. Pri ciganu so našli legitimacijo na ime Rudolfa Rosenfelda, ki jo je izstavila občina Bizeljsko. Rosenfelda so prepeljali v Ljubljano. Pri nadaljnjem zasliševanju so končno ugotovili pravo ime ubijalčevo: Ferdinand Gärtner, rojen nekje pri Trbi- žu v Italiji, pristojen pa. po materi Matildi v občino št. Janž na Dolenjskem. Gärtner je izpovedal, da je bil ubiti cigan Kristjan Held, doma nekje na Koroškem. Held je na Koroškem ustrelil svojega brata in ko so ga tamošnji orožniki preganjali, je nanje streljal. Da bi avstrijskim oblastvom ubegnil. je pribežal v Jugoslavijo. Tu se je seznanil z neko Pep-co, ki se je kmalu popolnoma pocigamila in stalno živela s cigani. Held je bil na svoje dekle ljubosumen in jo je za vsako malenkost pretepal. Zato mu je pobegnila. Zaljubljeni cigan je bil ves nesrečen in je prosil Gartnerja, da bi jo skupaj iskala. Tako sta. prišla v Ljubljano in se napotila k ciganskim družinam na Kode-ljevo. Tam so Pepco poznali, rekli pa so, da je spolno bolna in znana vlačuga. Nato so odšli v gostilno, bilo je 4. septembra 1936- zvečer, in so popivali toliko časa, da so zapili ves Heldov denar. Ker račun s tem še ni bil poravnan, je moral Held zastaviti svoje citre. V gostilni je začel Gärtner dražiti Helda, češ, kako se je mogel pajdašiti s tako deklino. Vnel se je prepir, ki se je še bolj poostril, ko sta cigana ponoči zapustila gostilno. Po Gärtnerjevem pripovedovanju ga je Held napadel z britvijo in ga oklal po očesu in hrbtu. Gärtner se je umikal proti Ljubljanici, tam pobral velik kamen m z vso silo treščil Helda po glavi. Held je telebnil po tleh. Kaj je sledilo, tega Gärtner ne ve. ker je zbežal. Odločno zanika, da bi bil Helda vrgel v Ljubljanico, in pravi, da se je Held morda po strmem bregu zakota-lil v strugo. Gärtner je pobegnil v Avstrijo in se je dolgo potikal v obmejnem pasu, enkrat na avstrijski ,drugič na naši strani. Nato je prišel na Bizeljsko, kjer so mu izstavili na občini legitimacijo. Policija ga izroči okrožnemu sodišču. Tako je zdaj reešna uganka, ki je tri leta zadajala trud ljubljanski policiji. Grozovit umor na Gorenjskem Oženj en posestnik iz Selške doline je zasledoval in umoril Marijo Ceferinovo, ker ga je odklanjala Radovljica. 3. junija Ko je preteldo nedeljo citala mati 18 otrok (od katetrih jih živi še 16) Alojzija Čeferinova iz Zalega loga, da bo prejela od »Jutra« lepo materinsko nagrado 1.000 din, je bila izredno srečna. Seveda ni v tej Bvoji nepričakovani sreči najmanj slutila, kaj strašnega se bo zgodilo že v prihodnjem tednu na njeni mmogoštevilmi druži-niči. Kjer je veliko otrok, je pač tudi velilo» skrbi! Kakor je poročalo »Jurtro«, so si Cefe-rinovi po vojni sezidali v Zalem logu hišico, ki pa so jo morali kmalu prodati, ker niso zmogli obrokov. Odrasle otroke &o poslali sihižit, mlajše pa sta roditelja odpeljala v pretekli jeseni v Ljubno, kjer je poročena njena najstarejša hči s progovnim delavcem. Tukaj je tudi oče dobi! delo na železniški progi. Ker je mati želela imeti v bUižini tudi odrasle otroke. je preskrbela sdužbo hčerki Miciiki pri posestniku Kokalj-u, po domače Čuku, na Posa cu. Slavka pa je služila v bližnjem Ljubnem. Ko je družina zrvedak za »Jutrovo« nagrado, so v družini samo o tem, kaj vse bodo koristnega nakupili. Toda sreča ni tnajak doflgo V petek dopoldne ob 8. uri se je pripeljal z vlakom na Otoče Janez Ranit iz Žbon-te pri Zatem logu. Vpraševal je za Cefieri-nove. Zvedöl je, da oče dek na progi. OdSel je k njemu ter ga vpraša! za Mici-ko. Ceferin je Ranta poz-nal in je vedel, da kljub terruu, da je oženj en m star nad 40 let, lazi za njegovo 21-letno hčerko. Pa ga je vprašali, kaj neki hoče od Micike in zakaj jo išče. Ko je Rant le sii.il v njega in mu pripovedoval, da ima dekletu povedati nekaj zelo važnega, mu je oče pokazal Čukovo hišo na Posavcu. Rant je nato poiskal delale. Posestniku, kjer dekile sluiži, je Rant natvezil, da je Micikim zaročenec im da jo namerava v kratkem poročiti. To je bil povod, da je gospodar Kakalj dovolili sestanek v dekletovi sobi. Malo pred 11. uiro dopoldne, ko je šel Kokalj proti Ljubnemu, je srečal na polju Mieikino sestro Slavko. V šali ji je pripovedoval, da bo šla kmalu na »vofcet«. ker ima Micifca doma ženina, ki jo je prišel obiskat od daleč, iz Selške doline. Slavka, ki se ji je zdek zadeva sumljiva, je odhitela k sestri. Prišediši v sestrino sobo. je našla Miciko in Ramta v mirnem pogovoru. Slavko, ki je vedela, kako oženjemi Ramit zasleduje njeno sestro, je ta nenavadni obisk raztogoti! in je pričdk na Ran-fca kričati, naj pusti sestro v miru in naj se takoj odiatomi. Rant pa je odgovoril : »Ti me ne boš zatirala itn preganja k! Če oče m roatì nimata nič proti temu, da jaz Miciko poročim po smrti moje žene, tudd tdbe to nič ne briga!« Sikvfca pa se ai dok takoj odgnati tn je hotek Renta a sriio pahniti rz sobe. Temu se je Rant uprl. Ko je Slavtka uvidela, da Ramta ne more odstraniti im se ji je tudi mudilo na de!o. je mozaika pošteno ozmerjaj a. potem pa odšlla Kmalu za Slavko je odšk iz a obe tudi Micika. Hitek je k materi v Ljubno, da ji potoži o neprijetnem, vsiljivem Ramto-vem obisku. Rant pa je rekel domačim pri Čuiku, da pojde v gostilno na Posavec. kjer bosta z Miciko kosila. Dočim je Micika odšla na hrib v Ljubno, jo je maihniil Rant po gkvni cesti v bližnjo gostilno. Kaj se je godilo v teh urah do noči, m vedel in videl nihče. Micika je bik pred odhodom v Ljubno zatrdila Čukovim. da c-e k m a lo vrne, najkasneje do opo! dn eva. Zato so bili Čuikovi precej iznenadeni, ker je ni in ni več bilo nazaj. Mislili so pač. da je ali ostala pri materi, a!i pa je v ženi novi družbi. Okoli 23. ure pomoči pa je dosipek na Posavec strašna vest: Pri Ču-kovih sc je pojavil orožnik iz Podnarta in vpraševal, kje je dekle. V rokah je dT-žal brzojavko, ki jo je bik prejela orož-nišlca postaja v Podnartu od orožni<1ke posta/je v Škof ji Loki. Poročali so. da se je tam javil neki moški in pripovedoval da je umoril dek'.e blizu transformatorja pri Ljubnem. Vsii prestrašeni so hiteli iskat nesrečmi-co. Dolgo je niso našli. Šele zjutraj, ko se je pričelo daniti so jo opazili precej stram od transformatorja, na Arneževem travniku. ležečo na trebuhu, z nazku stranimi lasmi in zimeökano obleko. Truplo je imelo tri veliike rane: dve rami, prerezani križem, sta zijali na vratu, tretja rana pa je bik zadema v srce. Po poteptani travi se je dalo sklepati, da se je vršila v tihem gaju pod Ljubenskimi pečmi huda borba in da se je dekle odločno branilo nasproti napadalca Okoliščine pojasnuiejo vzrok strašnega umora. Janez Rant, star nekaj nad 40 let, je brat večjega posestnika na Zbomti. čigar domačija ponosno kraljuje v Selški dolini na pobočju Ratitovca. Ko je prišel Janez iz vojske, je vstopi! v orožniško službo, ki mu pa ni prijala. Vrnil Se je v domačo dolino in si zgradil hišico tik bratovega posestva. Oženil se je z nekoliko sta-rejišo posestmi k ovo hčerjo iz Zetine pod Blegašem. Gospodarila sta pač po kajžar-siko. Redik sta kravo in prešiča, o kakih posebnih prepirih pa ni bi;lo slišati, dokler Janez ni spoznal Micike, ki je šla služit že z 12 leti. Ko jo je spoznal, ji je bilo okoli 19 let in je služik v Zalem logu. Ob priliki, ko je bili Rant v bolnišnici, je izsledila Rantova žena pisma, ki jih je bil pisaril Miciki Rant. V hiši je nastal prepir. ki se je stopnjeval do strašnega čina. Gaj Pomponlj Tri-mulcij je rad imel limone — a Vezuv ga je zasul. Siromak — nI poznal limonovega bonbona 505 s črto. ZA OKO -ČRTA ZA OKUS-AROMA Izdeluje »UNION«, Zagreb Rant je venomer govoričil Miciki o ljubezni in ji zatrjeval, da jo bo poročil — ko umrje njegova žena. Tako vé povedati Micikina sestra Slavka. Kaj in kako je Ranit to mislil, je precej zagonetno Ni izključeno, da bi si bil Rent izbral drugo žrtev, če bi ga Micika sedaj ne bik odbijala. Slavka pa pravi tudi to, da je Miciko obiskala preteklo sredo in jo vprašala, kako ji kaj ugaja v novi službi. Micika je izjavila, da je srečna 'm zadovoljna.. ker je vsaj enkrat prosta »toga dedca.« Kako je bil zilccim izvršen? Možno je, da je Micika, ko je odšla k materi hotek, zbe-žati od Ramta, ta pa jo je nato pričakal na tako imenovani Ambroževi poti. ki vodi z Ljuibnega na Posavec. Lahko pa je tudi na Rantov pritisk dovo'ila. da jo počaka na omenjeni stezi v mnenju, da se bosta bo!j nemoteno pogovorila. In ko se ni hotela vdati njegovemu nasilju, je Rant pobesnel im jo z nožem pokončal. Ranit je po zločinu odšel v Otoče. odkoder se je odipeljal z vlakom v Škofjo Loko. Zavedajoč se, da bo srnim zločina takoj padel nanj. se je zbal in poskusi! zadnje sredstvo, da bi omili! grozovitost zločina. Prijavil se je sam orožnikom v Škof-ji Loki, trdeč, da sta z dekletom dalj časa od 12. do 15. ležala v gozdu. Ko pa mu je dekle tožilo, da brez njega ne more živeti, in ga prosila, naj jo reši trpljenja in jo zabode v srce, je okoli 15. ure izvršil grozodejstvo. Kakor pa priča truplo in je turi nazvideti iiz okolice, kjer leži truplo, je moral biti zločin izvršen drugače. To bo v ostalem prav hitro dognala preiskava, ki jo vestno vrršijo orožmiki in sodno obkstvo. prevladuje živa pestrost barv S Od Sulalca Jo Koforja nO* sij o vse dame rade elegantno obalske obleke. Short ali kakS* no pestro barvasto kopalno obleko si lahko vsaka de ma tudi sama napravi. In kako ja lahko ohraniti lepoto feh mi&> nih obalskijh oblek: operite jihi v bogati, blagi peni milnib lusk Lux! To je tudi na po« tovanju zelo preprostro. za pse poletne tkanine ____SE RAZTOF TUDI V MRZLI VODI! Teden svetovne politike Od petka, 26. maja, Med poslednjima petkoma so bili v ospredju mednarodnega zanimanja naslednji dogodki: pogajanja Anglije in Francije z Rusijo, o katerih je z ruske strani podal prve uradne izjave ruski zunanji komisar Molotov, pogajanja med Francijo in Turčijo, ki se bližajo zaključku, sklenitev pakta o nenapadanju med Nemčijo in Dansko, obisk našega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu, novi incidenti na Daljnem vzhodu, volitve na Madžarskem in v Rumuniji ter končno nove izjave državnikov o mednarodnem položaju. Navzlic številnim dogodkom pa je teden v splošnem potekel mirno in o senzacijah ne moremo govoriti. Vsaj delno osvetlitev težkoč, ki so se pojavile v pogajanjih med Anglijo in Rusijo za vključitev Rusije v angleško-fran-coski obrambni sistem je pomenil govor ruskega zunanjega ministra Molotov» na seji sovjetskega parlamenta 31. maja tega leta. Njegov govor je svet pričakoval z zanimanjem, ker se je na splošno domnevalo, da bo v njem Molotov, ki je obenem predsednik sovjetske vlade, orisal rusko stališče glede poslednjih angleških predlogov za pridružitev Rusije v obrambni zvezi Anglije in Francije. Kolikor se je doslej moglo izvedeti, so ti predlogi vsebovali naslednje ponudbe: 1. sklenitev pogodbe o vzajemni pomoči, ki bi stopila v veljavo v primeru neposrednega napada na evropsko ozemlje katerekoli od treh pogodbenic Anglije, Francije in Rusije, še pred podpisom pogodbe bi te tri velesile v tem smislu podale skupno začasno izjavo, ki bi veljala do sklenitve definitivne-ga sorazuma; 2. določila o medsebojnem posvetovanju 'in skupnem nastopu v primeru neposrednega napada na katerokoli od držav, ki so jim tri pogodbenice dale svoja poroštva, ako se te države tudi same z orožjem upro napadu; 3. posvetovanje med generalnimi štabi treh velesil zaradi učinkovitosti vojaškega sodelovanja. Na osnovi teh predlogov so se pretekle dni vodili stalni razgovori v Londonu, Parizu in Moskvi, ne da bi se bile izvedele podrobnosti o ruskem stališču. Položaj je vsaj delno osvetlil Molotov, ki je v že omejenem govoru izjavil med drugim, da an--T'eško-francoski predlogi še ne odgovarjajo željam sovjetske vlade. Rusija zahteva od Anglije in Francije poroštva vsem evropskim sosedom Rusije, med njimi zlasti baltiškim državam, obenem pa se zavzema za točno določen sporazum o medsebojni pomoči. Dalje zahteva, naj bi se vse tri velesile obvezale, da bodo takoj in ne da bi bilo treba o tem še posebej sklepati, priskočile na pomoč vsaki izmed njih, ki bi bila napadena, in tudi vsaki izmed držav, ki so jim bila dana ali pa jim bodo še dana jamstva; ta zahteva se vnovič nanaša na ruske sosede, baltiške države. Ako se bodo ugladile te dni še te razlike, kakor upajo v Parizu in Londonu, potem je verjetno, da bo nova trozveza med Anglijo, Francijo in Rusijo kmalu sklenjena. Po vesteh iz Pariza se medtem z največjim zanimanjem napoveduje tudi bližnji podpis francosko-turškega sporazuma kot dopolnitve v maju objavljenega an-gleško-turškega dogovora. Enak optimizem so kazale tudi izjave predsednika turške republike Izmeta Inenija na kongresu narodne republikanske stranke dne 30. maja. Prihodnji teden bo obiskal turško prestolnico Ankaro rumunski zunanji minister Gafencu. takoj po njegovem odhodu (sredi junija) pa je napovedan obisk turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi. do petka, 2. junija Nemška diplomacija je po večtedensklh prizadevanjih za sklenitev nenapadalnih paktov z nordijskimi državami pridobila za ta načrt Dansko, s katero je 31. maja podpisala nenapadalno pogodbo. Večjo pozornost od podpisa te pogodbe je vzbudil obisk našega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu. Tretji rajh jima je priredil ob prihodu v nemško prestolnico dne 1. junija izredno svečan sprejem, s katerim je hotel manifestirati svojo voljo i» dobrih odnošajih z našo državo. To voljo so v svojih komentarjih o obisku našega najvišjega predstavnika izražali tudi vsi nemški listi, poudaril pa jo je v svoji zdravici na banketu tudi kancelar Hitler, ki je med drugim dejal, da so skupne meje med obema državama »postavljene za vedno«. Na to zdravico je knez namestnik odgovoril med drugim z besedami: »... Zelo se veselim, da so v besedah vaše eks čelen ce ponovno svečana zagotovila, da veliki nemški rajh prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in je pripravljen osirati se na njeno svobodo in neodvisnost, kakor tudi na meje, ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom.« V teh skupnih ugotovitvah so podani pogoji za zdrav razvoj jugosk>-vensko-nemških odnošajev na osnovi medsebojnega spoštovanja življenjskih interesov in življenjskega prostora obeh držav, kakor to zahteva popolna vzajemnost medsebojnih obvez v vseh pogledih, ne da bi se zaradi tega niti mi niti Nemčija drug napram drugemu odpovedovali politiki svobodnih rok in neodvisnosti, ki se ob vzajemnem spoštovanju ne more razvijati na škodo prijateljskih odnošajev med sosedi. V binkoštnih praznikih so bile na Madžarskem volitve v parlament. Zanimivo pri teh volitvah je, da je vlada, čeprav je bilo glasovanje prvič povsod tajno, pridobila na glasovih, liberalna opozicija pa izgubila, dočim so se Istočasno močno okrepili desničarski pokretL Prej so büi mandati razdeljeni takole: vlada 130, mali poljedelci 21, liberalci 10, socialni demokrati 11, vse skupine desnice 23, zmerna sredina 44 in narodni socialisti 6 mandatov. Sedaj ima vlada 180 poslancev, fašisti fine skupine so narasle na 34 poslancev, mali poljedelci pa so obdržali le 14 mandatov, liberalci in socialni demokrati pa po 5. Notranjepolitični boj na Madžarskem se bo torej vodil odslej med vlado in skrajno desničarsko opozicijo narodnoso-cialističnih tendenc, kar bo do neke mere v nasprotju z vladno zunanjo politiko, ki temelji na sodelovanju z Nemčijo in Italijo. Na Daljnem vzhodu se napetost zaradi japonske zasedbe otoka Kulangsuja Se ni polegla; tudi boji med Japonci in Kitajci so se zlasti na jugu nadaljevali. Sredi preteklega tedna pa je nastal resen obmejni incident tudi med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, ki se je na splošno tolmačil kot aktivnejše nastopanje Rusije na Daljnem vzhodu, kar je v zvezi s pogajanji z Anglijo vzbudilo še posebno pozornost. Z novimi izjavami, ki jih je podal riški zunanji minister Oordell Holl, so tudi Združene države Severne Amerike mova manifestirale svojo voljo po sodelovat nju z demokratičnim taborom držav. To voljo je ▼ preteklem tednu potrdil de predlog ameriške vlade kongresu o spremembi ameriškega zakona o nevtralnosti. D&&«. Kakor ameriške zvezde — osvetlite svoj nasmeh s KOLYNOS-om . Da boste imeli zobe blesteče bele, usta zdrava, sveža in nežna kot cvet, uporabljajte KOLYNOS! Kupne vefflco tabot M Je še bolj efe»- OBIŠČITE naša domača letovišča, zdravilišča ln planinske postojanke, našli boste zdravje, oddih in razvedrilo; spoznavajte lepote svoje domovine. maribor gostoljubna in vesela metropola severne Slovenije, na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinogradov ln sadovnjakov, vabi na prijeten oddih. Milo podnebje. Lepa okolica. Edinstveno kopališče na Mariborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje Prvovrstni hoteli in penzioni. Zmerne cene. Informacije dale: Mestni turistični odbor in »Putnik« v Mariboru. ptuj znamenito zgodovinsko mesto, obdano od ljubkih Slovenskih goric. Lep park. Kopališča ob Dravi. Lepo urejeni hoteli ln gostilne. Prvovrstna domača vina. Zmerne cene. Prijazna letovišča v najbližji okolici. Informacije daje Mestni turistični odbor ln »Putnik« v Ptuju. HOTEL »BELI KRIZ«, PTUJ. 24 postelj, tekoča topla ln mrzla voda, garaža. Dnevni penzion 35 do 45 din. RESTAVRACIJA »PRI POŠTI«, J. A. BERLI Č, PTUJ. Priznana kuhinja, najboljša domača vina, zmerne cene. LETOVIŠČE »DOBRAVA«, pošta Ptujska gora v Halozah. Mirna lega. Lepi sprehodi. Kopališče. Ribolov. Celodnevna oskrba 30 do 35 din. Pojasnila daje »Posojilnica« ali »Putnik« v Ptuju. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče Jugoslavije in edino te vrste v Sloveniji sploh viravi z uspehom solezni srca, ledvic, živcev jeter, želodca, notranjih žlez in motnje s polliti organov. Maj in junij: 10 dni — Din 750.—, vse vračunano (penzion, zdravnik, kopelji, zdraviliške takse). Godba; dancing od 1. junija dalje. Obširne prospekte dobite na zahtevo dobite pri »Putniku« ali pa naravnost od uprave zdravilišča slatina radenci Od 15. maja dalje direkten vagon iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega kopališča. DOBRNA pri Celju Je prirodno eno najlepših in najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevon zdravljenje od 1.100 do 1.630 din. Zahtevajte prospekte! Uprava zdravilišča. BLED NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN ALPSKO KOPALIŠČE PARK HOTEL BLED, ob Jezeru. 300 postelj. Dnevni penzion z vsemi taksami in postrežbo od 1. IX. do 1. VH. 70 din do 100 din. HOTEL »UNION«, BLED. Garaže, vrt, prvorazredna kuhinja, dnevni penzion 60 do 90 din. kranjska gora, 810 m podkoren, 847 m gozd-martuljek, 752 m Najlepša slovenska letovišča in kllmatlč-ne postojanke za zdravljenje. HOTEL »SLAVEC«. KRANJSKA GORA, 18 postelj. Sodobni konfort. Točna postrežba. Zmerne cene. penzion »kresnica« KRANJSKA GORA. 25 postelj. Sodobni konlort Točna postrežba. Zmerne cene. penzion »a. Cerne« KRANJSKA GORA. 25 poetelj. Konfortnl penzion. Zelo priljubljen. Zmerne cene. RADOVLJICA, 521 m nad morjem. Slikovito ležeče ob robu gorenjske planote, zdravo, in sončno letovišče. Lepi sprehodi s krasnim razgledom. Nov, udoben hotel z vsem konfortom. Moderno kopališče, tenis itd. izhodišče za Karavanke in Jelovco. — Informacije daje Tujsko-prometno društvo v Radovljici. ŽIROVNICA pri Bledu. 600 m nad morjem. žel. postaja, posta, penzioni, gostilne. Vsa oskrba od 35 do 70 din. Iniorma- clje daje Tujskoprometno društvo v 21- HOTEL »PLESNIK«, LOGARSKA DOLINA, pošta Solčava, 50 postelj. Prvovrstna postrežba. Celodnevna oskrba od 45 do 55 din. Avtobus lz Ljubljane ln Celja. KOcA POD KOPO na Fungartu, 1377 m. Idealno letovišče. Krasna lega V6e leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba od 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gradcu. KOČA NA KREMŽARJEVEM VRHU, 1.161. m Oskrbovana vse leto. Krasna razgledna točka. 10 postelj. Polna oskrba 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gradcu._ DOLENJSKE TOPLICE, 38 stopinj C. Odprte od 15. aprila. Dnevna penzija 45 do 65 din, Prospekte daje Uprava. RIMSKE TOPLICE pri Celju. Termalno kopališče 37 stopinj C. Ogljikova kislina, Indikacije :živčne ln ženske bolezni, revma, giht, lšljas Itd. Cenene pavšalne kure za 10 dni od din 650.— naprej. Termalno kopališče na prostem. Informacije in prospekti: Uprava zdravilišča v Rimskih Toplicah. ŠMARJEŠKE TOPLICE, radiotermalnl vrelci 27 stopinj R. Desetdnevna penzija v pred-sezoni 400 din, v glavni sezoni 450 din. Uprava kopališča v Novem mestu._ RADIO THERMA LAŠKO pri Celju Radioaktivna termalna voda 37°C. — Uspešno zdravljenje: vseh revmatičnih obolenj. gihta, išijasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. — Predsezijske cene do 30. junija. — Pavšal: 20 dni din 1100.—, 10 dni din 600.—. Prospekti ln ceniki pri »Putniku« in upravi zdravilišča. Zahtevajte podrobnejše informacije od gornjih oglaševalcev aH od Tujskoprometnib zvez »Putnika« v Ljubljani in v Mariboru. ie vesti Ljubljanski velesejem je dvakrat na leto po nekaj dni atrakcija ne samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo. Zato se samo po sebi razume, da bo tudi jutrišnja številka naše ponedeljske izdaje posvetila dobršen del prostora dogodkom s sejmišča in posameznim gospodarskim panogam, ki so zastopane na njem. Poleg tega ima ponedeljsko »Jutro« pripravljeno celo kopo živega zanimivega gradiva iz naših krajev in od drugod, ki po pravici zasluži pozornost čitajočega občinstva. Na kratko naj navedemo samo nekaj naslovov: Po stopinjah Matjaževe vojske, spominski članek na čas, ko je ljubljanski pešpolk pred 20 leti osvobodil Črno in Mežico. Od krošnje do palače, literarna reportaža o vrlem možu, ki se je iz revščine dokopal do bogataša tn mecena, da je domači vasi lahko kupil gasilsko brizgal no, in o razočaranjih, ki jih je potem še doživel. Posmrtni intermezo v sobi prepira, zgodba o dekletu, ki ga je pobrala sušica in o čenčah, ki so jih dobre sosede razpredle o nji, itd. Ponedeljsko »Jutro« je dandanes že neizogibna potreba človeku, ki hoče biti zmerom sproti informiran o domačih in svetov, dogodkih, zato ponovno vabimo vse prijatelje, da se nanj naro-če. Po raznašalcu na dom dostavljen stane list 5 din, po pošti pa samo 4 din na mesec. Grobnice in spomenik? kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje Cranio kanorar pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09. • Nove zračne proge, s 15. t. m. bo uveden zračni promet Splita z Zagrebom in Dubrovnikom. Letala Aeroputa bodo obratovala na progi Zagreb—Split—Dubrovnik in obratno vsak dan razen ob nedeljah. V zadnjih dneh so napravili po-izkusne polete, ki so tudi pri zelo slabem vremenu dali najboljše rezultate. Iz Beograda je že prispela v Split komisija zra-koplovnega poveljstva in Aeroputa, ki bo izvedla vse priprave za promet redne zračne zveze. * Strokovnjaška popravila perzijskih In dragih preprog prevzame na ljubljanskem velesejmu Sarajevska tkalnica preprog. X-1 » Protesti lekarnarjev. Zadnja številka »Apotekarskega vjesnika«, časopis za strokovna in stanovska vprašanja lekarnarjev, ima na uvodnem mestu članek z naslovom »Vsi lekarnarji na kongres v Beograd!« članek navaja, kako dobivajo poleg uradov za zavarovanje delavcev še razne druge zavarovalne ustanove ter or- MANUFAKTURA F. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24/IL ganizacije pravico do urejevanja lekarn v lastni režiji. Zdaj pripravljajo tudi veterinarji pravilnik, v katerem predlagajo razne ukrepe za pocenitev zdravil. Lekarnarji smatrajo, da na ta način zakon o lekarnah in o nadzorstvu nad zdravili polagoma izgublja svoj pomen in vse strokovno lekarniško deJo prehaja v druge roke. Zaradi vsega tega je uprava lekarniške zbornice prisiljena, sklicati protestni kongres vseh lekarnarjev v državi. Uprava predlaga, naj bi bal ta kongres 18. t. m. v Beogradu. * Velika tombola. Narodna strokovna zveza v Medvodah priredi v nedeljo 4. junija vsakoletno veliko tombolo na telova-dišču Sokolskega doma v Medvodah. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnemu delavstvu in ker so dobitki velike vrednosti, upamo, da bo občinstvo v največjem številu obiskalo v nedeljo ob 16. uri to zanimivo prireditev. Po tomboli bo na istem prostoru velika vrtna veselica, kjer bo preskrbljeno za primerno zabavo. V primeru slabega vremena se tombola preloži na praznik 8. junija. Izredno ljubka ln zabavna opereta polna zdravega humorja po znanem STRAUSSOVEM delu »FRÜHLINGSLUFT« Kino Union, tel. 22*21 POMLAD LJUBEZNI Predstave ob 15., 17. , 19. tn 21. uri. — dopoldne odpade. Matineja danes WOLF ALBACH MAGDA SCHNEIDES KAUTZ ODEMAB RUDOLF PLATT* * Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-uradnika L plač. razreda v ambulatoriju v Celju. Rok za vlaganje prošenj je do 1. Julija 1939. lOletnico proslavi Sokol pri Sv. Antonu v Slov. goricah 8. t. m. Prireditev bo zvezana z razvitjem društvenega prapora in telovadnim nastopom. Bratje, sestre in prijatelji sokolstva, vedite, da bo ta dan sokolski praznik vseh Slovenskih goric. Podprite nas in sodelujte pri naši manifestaciji skupnosti in bratstva. Začetek proslave bo ob 15. uri, ko se bo razvil društveni prapor. Nato bo telovadni nastop, po nastopu pa pri sokolskem domu prijetna zabava. Ne pozabite na severno mejo in nagradite s svojim obiskom naše težavno delo! Variete predstave na Ljubljanskem velesejmu Pred veliko restavracijo ob drevoredu Mednarodni artisti. Prvovrsten spored. DOUGASTER, clown na kolesih; LILLY ZAGREBER, medn. plesalka; BORA, 14-letni dečko z neverjetno spretnostjo prikazuje razne vragolije. ALFONSO in ANTOINETTA, komični ekscentrični par; VOLY, višek pasje dresure. Pes, ki ugane celò misli; SAŠA in NINA, ruski narodni plesi; CHIESA & COMP., skupina ö svetovnih žonglerjev ln ekvilibristov. Predvajanja med 7. in 12. uro zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. uri. KONCERT — PLES. — Brez vstopnine. V restavraciji postrežejo z izbranimi vini, jedačo in dobrim pivom. ♦ Odbor pevskega društva Ruše sporoča vsem pevskim in kulturnim društvom in sL občinstvu, da je svoj pevski tabor v Rušah preložil od 4. na 11. L m. in to glede na prireditve raznih kulturnih društev, ki imajo sJavnosti 4. t. m. Obenem sporoča, da so se doslej priglasila k sodelovanju na pevskem taboru v Rušah naslednja društva: Glasbena matica Maribor (z zastavo), Drava glasbeno in pev. društvo (z zastavo), Nanos, in Bistrica, Trgovski pev. zbor Maribor, Grafika, pev. društvo Maribor, Kobanci, Kamnica, Poštni rog, Maribor Enakost, Studenci, Jadran Maribor, in pevsko društvo Sloga Rogaška Slatina. Ker pa je čas prijav odmerjen, prosi odbor društva, ki imajo namen sodelovati, naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Ker je potrebno, da bo tu ob severni meji 11. junija mogočna manifestacija slovanske ideje in pevskega pokreta, vabimo vse, ki posedujejo narodne noše, da se v istih naše slavnosti udeležijo ter se društvu prijavijo. Obenem javlja odbor vsem cenjenim trgovcem, da se bo oglasil te dni društveni poverjenik z nabiralno polo. Odbor. i u --------Kfto, * Maturanti mariborskega učiteljišča iz L 1909. Bliža se naša tridesetletnica. Kje jo bomo slavili, kako in kdaj? Mislim, da bi bil Maribor najprimernejši v začetku počitnic. Oglasite se čimprej! — Jan Bau-kart, Ljutomer. * Nemško jadralno letalo z Dunaja je pristalo v petek okoli 17. v bližini kolodvora v Rogatca Jadralno letalo je zelo veliko. Udeležilo se je tekme jadralnih letal in je v poteku tekem zašlo preko naše meje. V letalu je bil pilot Sauko iz Brucka ob Lajti. Na kraj pristanka je takoj prispela komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila vse potrebno za prevoz jadralnega letala, ki so ga že demontirali. Okoli jadralnega letala se je zbrala množica ljudi iz Rogatca in okolice. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. _Ogl ree S. br VH74/M_ * Tujskoprometna zveza priredi v mesecu juniju vsako nedeljo izlet na Dolenjsko do Novega mesta z obi9kom županove jame itd. Opozarjamo tudi na izlet v Benetke s posebnim vlakom in parobrodom, ki bo v dneh 28. in 29 t. m. za znižano ceno din 160 po osebi. Podrobne informacije ln tiskane prospekte dobite v vseh biletarnah »Putnika«. (—) * Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mariboru sprejema v internat učenke vseh srednjih Sol. Nudi dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in pomoč pri učenju. Prospekti na razpolago. (—) * Matu ran tin je državnega učitelf&ča v Ljubljani lz L 1914 se sestanejo v nedeljo 2. julija v Ljubljani. Skupna sv. maša ob 10. uri v trnovski cerkvL Nadaljnji program ln skupno kosilo po željL (—) Kopališče Ilirija odprto i i HARRT PEEL, ljubi;' iec klnopublike, osvaja vse gledalce v napetem avanturi- ST" Njegov najtežji slučaj SS^Z Najnovejši žurnal prinaša poset kneza Pavla v Berlinu. Produkcija Terrafllm, Berlin KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri! Szoke Szakal fo Otto Wallburg ▼ svojem »POTEPUŠČEK« poslednjem fihrra — smehapolni komediji I • Novi grobovi V Ljubljani je umrl g. Ciril Tomšič, faktor poštne tiskarne v p. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 17. lz hiše žalosti, Dolenjska cesta 23, k Sv. Križu. — V Mariboru je preminil g. Miroslav Urbanee, višji tehnični kontrolor. Pogreb bo danes ob pol 17. na pobreško pokopališče. — V bolnišnici je umrl znani trgovec Gjuro Besednik. Pogreb bo iz mrtvaške veže danes ob 17. — V škofijah pri Divači je preminila ga. Karolina Cer-kvenikova, rojena Ercigojeva. Pogreb bo danes ob 16. — Preminila je ga. E. pl. Ptaček, vdova po gozdnem inženjerju v Dolenjskih Toplicah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Prireditev tujskoprometnib tečajev v Murski Soboti ln Slovenjem Gradcu. V sredo 7. t. m. bo v Murski Soboti enodnevni tujskoprometni tečaj v organizaciji Tuj-skoprometnega društva v Murski Soboti. Enak tečaj bo v ponedeljek 12. t m. v Slovenjem Gradcu v izvedbi turističnega odbora občine. Oba tečaja priredi banska uprava v sodelovanju s tujskoprometno zvezo »Putnikom« v Mariboru. Tečaji so brezplačni in obsegajo predavanja o stanju, pomenu ln potrebah tujskega prometa, o turistični propagandi, o polepšanju zunanjega lica turističnih krajev, o higieni v turističnih krajih in o aktualnih nalogah pri pospeševanju turizma. Med predavanji se bodo predvajali poučni filmi. Predavanja bodo določenega dne od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, tako da je tudi zunanjim Interesentom omogočena udeležba Namen tečajev je, da se najširši sloj prebivalstva seznani s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnostih in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je našim turističnim krajem prinesel že toliko gospodarskih koristi Za udeležbo obeh tečajev daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila Tujskoprometno zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode-Grad, tel. 21-22. VELIKA TOMBOLA V SLOVENJ GRADCU, danes — dne 4. junija. Glavni dobitek nov avto »Opel Kadet«, šivalni stroj, 10 koles, moška in ženska obleka ter še 485 lepih dobitkov. — Vse to samo za din 4.—. * Prijatelje in ljubitelje narave vabim, da si ogledajo moj vrt, ki je s češnjami, breskvami in drugim sadjem tako obložen, da komaj drži. Obiskovalcem sem vsano nedeljo in praznik na razpolago. Anton Žagar, Besnica štev. 25. Dobrunje. i ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI — Telefon 41-79. Najlepša francoska drama MATERINSTVO (LA MATERNELLE). Ta film je Imel največji uspeh: v Londonu, New Torku, Pragi, Parizu. Predstave: danes ob 3., 7. ln 9. uri ter v ponedeljek ob %9. url Prihodnji spored: na sv. Rešnje telo ln v petek 9. t. m. VSE ZA LJUBEZEN sprejemajo »Potnikove« bfletarnice do 7. t. m. Cena vsega aranžmana znaša 2.640 din. Potuje se s kolektivnimi in osebnimi potnimi listi. — Našim turistom se nudi te dni prilika, da za male stroške vidijo naše turistično in zgodovinsko najzanimivejše kraje: Sarajevo, južno Primorja, Črno goro in Južno Srbijo na izletu »Putnika« od 7. do 14. t» m Cena aranžmana z vožnjo v H. razredu znaša 2.475 din, v TTT. razredu pa 2.310 din. Prijave do 5, t m. — Zveza izseljenskih organizacij je odprla v Vignju na polotoku Pelješcu turistično gospodinjsko šolo s turistično restavracijo, v kateri strežejo gojenke. — Obiskovalci svetovne razstave v New Yc*r-ku dobe v biletarnah »Putnika« vse potrebne Informacije za samostojna potovanja v New Yorku. (—) Nepremočljive PONJAVE izdeluje tovarna „Motvoz in platno" Grosuplje Zahtevajte vzorce ! Iz Lf&Mfarne u— Poziv narodno-zavedni slovenski Ljubljani! Akademska narodno-obrambna društva prirede v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona koncertni »Večer narodne umetnosti« s sodelovanjem ljubljanske Filharmonije in naših najboljših umetnikov. Ves čisti dobiček je namenjen za potrebe naše mladine in malih ljudi ob severni meji, za delovne tabore in nujne akcije v korist mladine naših roja- ZA DANE ELEGANTNE PLAŠČE OBLEKE KOSTUME ZA GOSPODE POVRŠNIKE U a L t K E SALONSKE PLAŠČE Ljubljana, Tro?n®stovje # DijaRj — nižješolci! V dijaški internat »Učiteljski dom«, Ljubljana 7., Ziber-tova ul. 27. (Spodnja šiška) se sprejemajo za šolsko leto 1939'40 na stanovanje in v popolno oskrbo glede prehrane in učenja dijaki gimnazijci — nižješolci, dijaki meščanskih šol in učenci ljudskih šol od 3. razreda dalje. Prošnje pUmene ali ustne za sprejem fantov v internat sprejema domova uprava, ki daje vsa potrebna pojasnila glede prehrane, stanovanja, pranja perila, oskrbnine i. t. d. Izdatno in zdravo hrano dobe gojenci petkrat na dan. Pranje perila oskrbuje zavod sam. Gojencem, ki so vedno pod nadzorstvom nudijo pri pouku pomoč domovi prefekti s fakultetno izobrazbo. Letna oskrbnina £e plača v devetih zaporednih mesečnih obrokih počenši s septembrom. Mesec junij je oskrbnine prost. Na željo staršev preskrbimo fantom tudi učne knjige in druge šolske potrebščine. Uprava oskrbuje tudi prijave k sprejemnemu izpitu za prvi gimnazijski razred ter vpisovanje učencev vseh razredov ob pričetku šolskega leta, seveda vse dogovorno s cenjenimi stanSL Oglasite se v domu za naš prošpekt odnosno ga zahtevajte pismeno. Uprava. (—) BAŠKA NA KRKU okoli 2 km peščene plaže. 15 komf. hotelov in pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, lekarna. Kompl. penslon z vsemi taksami od din 55.— do 75.—» • »Putnikove vesti«. Pri »Putnikovem« potovanju skozi Italijo od 15. do 26. t. m. se bodo udeleženci 22. t. m. v Neaplju vkrcali na veliki luksuzni prekooceanski parnik »Vulcania«, ki se bo vračal iz New Yorka z obiskovalci svetovne razstave. Na tem pamnku bodo izletniki nadaljevali svoje potovanje. Prijav« za to potovanje kov. Prireditelji pričakujejo polnoštevilen obisk in bi bila slabo zasedena dvorana zanje velik moralen udarec, še hujši materialni pa bi zadel one, ki se nadejajo pomoči iz dobička te prireditve. Edino s polno zasedeno dvorano bo dokazala Ljubljana, da misli na brate, ki prosijo pomočL Vstopnice se dobe pri vratarju univerze. Pohitite! Oddložite se mladim. IZLET PO MORJU s prekooceanskim ekspresom „REX" 51.062 ton Genova-Napoli in obratno, 20. do 22. junija. — Samo takojšnje prijave: Biletarnice »Putnika« ali: Jaka Gorjanc parobrod. zast., Miklošičeva 15, tel. interurban 20-66. Seja mestnega sveta, v torek ob 17. uri bo v veliki sejni dvorani mestnega magistrata seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje ter poročila finančnega in personalno-pravnega odbora. Javni bo sledila tajna seja, ki bo obravnavala pritožbe mestnih uslužbencev proti oceni za leto 1938., prošnje mestnih uslužbencev za napredovanje oziroma pragmatično namestitev in razne personalne zadeve. u— Jadranska straža opozarja svoje članstvo na »Večer narodne umetnosti«, katerega priredi akademsko narodno-obrambni svet v ponedeljek 5. t. m. v dvorani hotela Union ob 20. uri. Ker je čisti dobiček namenjen narodno obrambnim potrebam, posebno naše severne meje, je naša dolžnost, da se koncerta v čim večjem Številu udeležimo. u— Revanžna tekma med Celjskim šahovskim klubom in drugim moštvom Ljubljanskega šah. kluba za prvenstvo Slov. Šahovske zveze bo danes ob 14. ▼ mah dvorani restavracije »Zvezde«. Kopališče Ilirija I I Kopališče Iliri jn I odprto odprto I Abano Terme Italija — pri Padui. Na Uniji Benetke-Bologna. Pojasnila: Azienda di Cura — Abano Terme. Vrelci 87° toplote KOPELI, MOČVIRNE KOPELI - INHALA-CIJE zoper revmati-zem v členkih, artritis ln druge bolezni. HIŠNA ZDRAVLJENJA V VSAKEM HOTELU. Reale Orologio: Pensione Lit. 45-50 - Trieste e Vittoria L. 40-55 — Savoia Todeschini L. 36-44 - Cortesi Meggiorato L. 29-36 - Due Torri L. 23-32 — Giacon Monteortone L. 23-28 — Massaggio L. 22-27 — Salus L. 22-25 — Terme Littorie L. 20-29 — Aurora L. 20-27 - Roma L. 20-26 - Terme Menegolli L 20-25 — Belvedere L. 18-27 — Mioni Pezzato L. 18-27 — Sorelle Mioni L. 18-27 — Alba L. 18-24 — Buia Monteortone L. 18-24 — Casino Nuovo L. 18-24 — Formentin L. 18-23 — Vena d'Oro L. 18-22 — Soie L. 18-21 - Morosini L. 16-21 Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd Il in pri vseh uradih »Putnika«. u— Vsaka mamica, ki aferM poleg duševne tudi za telesno vzgojo svojih malö-kov, naj si ogleda pouk klasične baletne umetnosti. Poučuje pri nas in tudi v inozemstvu priznani plesalec in strokovnjak Maks Kirbos. Pouk se vrši vsak dan od 15. do 18. Prijave se sprejemajo dnevno od 10. do 13. in od 15. do 19. ure v študiju, ki se nahaja v prostorih bivšega kina »Ti-voli«. Poučuje se ob spremljavi klaviria. (—) Poskusite, pa boste stalno jemali BINGO u— Filozofsko društvo bo priredilo 5. t. m. ob 6. uri zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi svoje zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veber o temi: Dvojna narava čutenja. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. u— PoštarSka tombola in avtomobil je vsem v mislih. Z nestrpnostjo čakajo vsi na tombolo, ki bo danes ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Mnogoštevilnim se bo tam nasmejala sreča. Vsak je svoje sreče kovač in tako poklican k sodelovanju. Hitite z nakupom zadnjih še razpoložljivih •tablic sebi v srečo in korist, socialni akciji poštnih uslužbencev pa v pomoč. o— Kritna slava artiljerijskega polka. .Jutri ob 10.30 bo na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra na Tyrševi cesti krstna slava 16. artiljerijskega polka, ki ji bodo poleg predstavnikov vojske prisostvovali tudi zastopniki oblastev in nacionalnih or. ganizacij. o— Važno! Strokovno solidno in po zmernih cenah izvršuje pleskarska, sobo-in črkoslikarska dela Stane Vojska, Ljubljana, Cerkvena ulica 11. Zapomnite si, da je naslov delavnice Cerkvena ulica 11. (—) u— Himen, v frančiškanski cerkvi je o. dr. Tominec včeraj poročil priljubljeno pevko gdč. Vido švagljevo iz Sežane in g. Rudija Jagodica, uradnika iz Trsta. Za priči sta jima bila novinar Boštjan Žagar in vseučiliščnik Vojko Jankole. Mladima novoporočencema žele prijatelji iz našega Primorja v svobodni domovini vso srečo! P. n. interesenti in ljubitelji dobre kapljice se opozarjajo da razstavlja tudi na letošnjem pomladnem velesejmu tvrdka BRUNO MOSER iz Zemuna vzorce svojih izbranih vin, destilatov, buteljčnih vin in penušcev. — Posebno priljubljen in razširjen je proizvod tvrdke original „Fruškogorski biser" Prepričajte se z pokušnjo o odlični kvaliteti na velesejmu v paviljonu »H«. Zastopstvo za Ljubljano in bivšo ljubljansko oblast: M. CESAR, vinska trgovina, Ljubljana, Gasilska ul. 3 — tel. št. 23-69. tkanim Za poletje priporoča Mešani pevsKj zbor društva »Tabor«, ki se je vedno uveljavljal med prvimi, se je odločil, da poveča zbor z novimi močmi obeh spolov. Vsi, ki so voljni sodelovati, naj se javijo osebno ali pismeno na društvo »Tabor«, Ljubljana, Nunska 3, dnevno od 18.30 do 20. ure. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnjo vajo izjemoma v ponedeljek ob 20. uri. Victoria kolesa prvovrstna po nizki ceni nudi tvrdka V vseh boljših trgovinah dobite priznano najboljše surovo čajno maslo »Srnec« in »Delikat«. (—) u— Slovenske ln slovanske narodne noše so posebno zaželjene na »Večeru narodne umetnosti« v ponedeljek ob 20. v dvorani »Uniona«. Lepota in pestrost naših narodnih noš in barv bo povzdignila pomen večera ln mu dala najodličnejši značaj. (—) Obiskovalcem velesejma se priporoča — restavracija TONE HUC, paviljon „GRAJSKA KLET" na veseličnem prostoru, na razpolago vedno razna topla in mrzla jedila. — Toči se priznano izborni dolenjski cviček, ln fina štajerska vina, posebno se gostje opozarjajo na špecijaliteto vina, štajerski »RULANDEC« katerega naj po možnosti vsak gost poizkusi, da se prepriča o kvaliteti izbranih vin. Vsak dan koncert, ples. Se vljudno priporoča vsem cenjenim obiskovalcem velesejma _TONE HUČ u— Prijavo za belokrajinski festival lahko izročite tudi na razstavnem prostoru Tujsko-prometne zveze na velesejmu. (—) Za izlete samo TIČARJEVE SERVIJETE ! A. & E. Skabernè A. BIRKE wiiiiwiw—i nimmt, u— Primorsko akademsko starešinstvo poziva svoje člane, naj se udeleže »Večera narodne umetnosti«, ki ga priredi Akad. narodno-obrambni svet 5. t. m. v dvorani Uniona. (—) LJUBLJANA. Srečke loterije rejcev malih živali so naprodaj v ljub' Ijanshih trafikah in na vele■ sejmu ČIK-BONBON je slajši kakor med, je hladilen bolj kot sladoled. FOTOAMATER JI S Za izlete in potovanja priporočamo naše sveže filme. — Specialna fototrgovina JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 20 Samo kvalitetna amaterska dela! Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Z U N DAP P Szuže K KVALITETNI LJUBLJANA MOTOCIKLI TAVČARJEVA 11 Ljubljana, Mestni trg 9 Oglejte si veliko zalogo koles na velesejmu V PAVILJONU »F«. e— Truplo Melhiorja Fabjana, ki je pred nekaj dnevi utonil v Savinji v Kasazah pri Petrovčah, ko je hotel rešiti 861etnega železniškega miloščinarja Edmunda Oblaka, ki se je bil pognal s kasaškega mostu v Savinjo in našel smrt v naraslih valovih, so videli splavarji na Zidanem mostu, ko ga je Savinja splavila v Savo. Trupla doslej še niso našli. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju! INSERIRAJTE V „JUTRU"! u— Zlata poroka v mestnem zavetišču za onemogle. Danes bo v mestnem domu starčkov v Japljevi ulici velika slovesnost ob zlati poroki oskrbovancev Marije in Jurija Zalaznika. Zlata poroka bo po sv. maši ob 10.30 v župni cerkvi sv. Petra, ko bo v zastopstvu zadržanega župana g. dr. Jura Adlešiča za pričo direktor magistratnih uradov g. Fran Jančigaj, za drugo pričo I pa zdravnik zavetišča za onemogle, mestni fizik g. dr. Mavricij Rus, a svatje bodo kot predstavniki dobrih ljubljanskih občanov zastopniki ljubljanskih dnevnikov. V počastitev zlatoporočencev se prirejenega kosila v mestnem zavetišču za onemogle udeleže tudi vsi oskrbovanci zavetišča. Brezpogojno I Večer narodne umetnosti I s. junija ob 20. uri ! Velika dvorana hotela Union a— Spet 100 delavcev na oesti. Vodstvo tvrdke Zelenka & Co. je odpovedalo nadaljnjim 100 delavcem in delavkam in sicer na 14 dnevno odpoved. Doslej je bilo, kakor smo poročali, odpuščenih 200 tekstilnih delavcev. Med 300 reduciranimi delavci so številni družinski očetje. Tisti, ki so še ostali v tkalnici, delajo samo tri dni tedensko. a— V sredo zaključek gledališke sezone. Drevi bo v gledališču predstava »Potovanja v Benetke«, ki je žela ob petkovi premieri lep uspeh. — v torek »Hoolly-wood«, v sredo zaključek gledališke sezone z uprizoritvijo Langerjeve drame »štev. 72«. u— Svila za obleke, najnovejši vzorci, ter bluze pri K. Soss, Mestni trg 18. (—) a— Pet in poldnevno potovanje v Italijo od 24. do 29. t. m. v Vipavo, Gorico, Videm, Trient, Rivo, vzdolž Gardskega jezera na Brescio v Milan. Povratek preko Verone, Vicenze, Padove, Portogruare, Trsta, Opatije, Reke in Postojne. Cena vožnje z modernim avtobusom, vso oskrbo Vam svetujemo, da si pred nakupom foto-aparata nabavite naš novi brezplačni cenik, ali si osebno ogledate veliko izbiro v : Na velesejmu: PAVILJON F ! Foto-drogeriji „Hermes", Ljubljana, Miklošičeva 30 Razstavljamo na velesejmu v lastnem paviljonu poleg "siamiča Odlični umetniki, odličen spored Jutrišnji večer narodne umetnosti v Uniortu ob 20. ima na sporedu: L Bože pravde: igra Ljublj. filharmonija. Dirigira g. M žebre. 2. Župančič: »Duma« — recitira g. Ivan Tominec. 3. Pavčič: Jaz imam pa konjča belega; Pred durmi. Vil-har: Crnookoj. Poje g. Delničar, operni pevec; pri klavirju g. prof. Lipovšek. 4. Adamič E.: Tatarska suita, Bravničar M.: Slovenske plesne burleske. Igra Ljubljanska filharmonija» Dirigira g. Mito Zebre. MU a•.«r.- •• > u— Slovenski izvirni balet na podlagi dolenjskih motivov bo pokazala naša odlična umetnica ga. Meta Vidmar jeva v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona. Prodaja vstopnic pri vratarju univerze do ponedeljka 5. pop. ter od 7. dalje v blagajni kina Uniona. Sedeži po 30, 25, 20, 15, 10, 8. in stojišča po 5 din na razpolaga □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O Moške srajce že od din 14.— spodnje hlače din 9.— Veliko izbiro boljših srajc, modernih kravat in drugega manufakturnega blaga Vam nudi po zelo nizkih cenah L TOMŠIČ — Sv. Petra c. 38 in kolektivnim potnim listom le din 860. Ker je prostih le nekaj prostorov, se prijave sprejemajo le do 12. t. m. pri Ivanu Mihelčiču, Borštnikov trg 1, telefon 27-04. (—) Iz Celja Pevsko društvo »Slavec« priredi svoj koncert v frančiškanski dvorani v pe-teik 9. t. im. ob 20. Po prvih obvestilih bi se imel koncert vršiti v petek 2. t. m., zaradi nepredvidenih zaprek pa je moral biti društveni pevski nastop prenešen na navedeni datum. Program ostane nespremenjen, kot je bil že delno javljen. »Slavec« vabi naklonjeno mu občinstvo, da se te njegove pevske prireditve v obilnem številu udeleži. (—) ŠEF-PRIMARIJ dr. POGAČNIK ordinira zopet redno za ušesne, nosne in vratne bolezni. Gospa Ksenija Vidalijeva 5. Lavrenčič J.: Slovenska zgodovina, Recitira g. Lučovnik. 6. Istrsko kolo: Predvaja Istrska družina. 7. Flajšman: Metuljček. štritof: Minka bi rada Jurka dobila. Poje ga. Ksenija Vidalijeva. Pri klavirju g. Mito žebre. 8. Dolenjska narodna — balet solo. Predvaja gospa Meta Vidmar-jeva. Glasbena spremljava g. Bojan Adamič. 9. Adamič E.: Zdravica. Hudovernik: Naša zvezda. Hajdrih: Slava Slovanom. Poje Slovenski vokalni kvintet. Predpro-daja vstopnic pri vratarju univerze do ponedeljka 5. popoldne, od 7. naprej pa pri blagajni kina Uniona. u— Pozor! Na splošno željo se spremeni program ekskurzije od 6. do 16. avgusta. Potujemo: čez Dolomite, preko Gorenje Italije v Firenze, dalje ob Tiranskem morju v Rim, Napoli ter čez Foggio ob Jadranskem morju v Loreto, An cono, Benetke in Trst v Ljubljano, še nekaj sedežev prostih. Celokupna vožnja, vsa prehrana, prenočišča v prvovrstnih hotelih, kolektivni potni list samo din 1800. Prijave: Aloma Company, Aleksandrova 2-1; prof. Jože Bučar, Privoz 20, Fran Medica, Tržaška 4. (—) u— Redni občni zbor tujskoprometne zadruge »TOurex« bo 19. t. m. ob pol 20. uri v restavraciji Modrijan, Tržaška cesta 11., z običajnim, dnevDim redonv i—i e— Telovadni nastop Sokola Celja-mati- ce. Danes bo na dvorišču mestne narodne šole telovadni nastop Sokolskega društva Celja-matice, na katerega pozivamo vse narodno zavedno celjsko javnost. Ob 15. bo zbor vsega članstva, naraščaja in dece na dvorišču, kjer se bo formirala povorka, ki bo krenila nato po mestnih ulicah. Udeležba članov, ki imajo kroje, v krojih, člani v civilu z znakom. Ob 16. bo telovadni nastop vseh oddelkov s prostimi vajami in na orodju. Na orodju bo nastopila tudi prva, društvena vrsta z br. Grilcem na čelu. Vse udeležence opozarjamo, da si nabavijo vstopnice še pred povorko pri blagajnah, ki bodo odprte že ob 14.30. Celjsko sokolstvo, v nedeljo zbor! Prvovrazredno slikanje sob in pleskanje po zmerni ceni izdeluje VUČKOVIČ D J U R O slikar in pleskar — CELJE, Breg št. S. e— Telovadni nastop gimnazije in meščanskih šol. Drugi javni telovadni nastop drž. realne gimnazije, drž. deške in dekliške meščanske šole ter zasebne dekliške meščanske šole šolskih sester v Celju 9e bo pričel jutri, v ponedeljek, ob 14. na Glaziji. Sodelovala bo nova celjska vojaška godba. Spored je zelo lep in pester. Starši in ostali prijatelji mladine, prisostvujte nastopu ! e— Prometna nesreča. Ko se je peljal posestnik Anton Kamenšek iz Stoperc pri Rogatcu v petep zjutraj z enoprežnim vozom skozi Stoperce, je privozil nasproti avtomobil. Kamenškov konj se je splašil in prevrnil voz v cestni jarek. Kamenšek je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnišnici. e— Zadnji nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo jutri, v ponedeljek, ob 20. v Mestnem gledališču. Nastopili bodo gojenci in gojenke klavirske in violinske šole ter solopevci in komorni orkester. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen samo s sporedi, ki jih boste dobili jutri zvečer pri gledališki blagajni. Iz Maribora a— Mariborčani! Pod geslom »Zdravim v korist — bolnim v pomoč« se bo vršil letošnji protituberkulozni teden po vsej državi po odredbi gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje v času od 4. do 10. t. m. V tem geslu je obsežen ves smisel organizirane borbe s tuberkulozo. Mariborska Protituberkulozna liga bo priredila v okviru tega tedna razne zbirke, predavanja in drugo. Teden bo svečano otvorjen danes ob pol 11. v mestni posvetovalnici na mestnem magistratu. V ta namen vabim vse meščane, da v znak razumevanja za to človekoljubno akcijo pridno posega po zastavicah z dvojnim križem ter z njimi okrasi okna in da se sleherni spomni vsaj v tem tednu najbednejših med bednimi — Predsednik: dr. Juvan, s. r. MOŠKI! Pri spolni slabosti (impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VTS-VTT«, Zagreb, Lan-gov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39. a— Iz kaznilniške službe. Iz mariborske kaznilnice je bil premeščen v Lepoglavo paznik Strmeči Mijo, iz lepoglavske kaznilnice v Maribor pa paznik Veljovič Milu-tin. Na novo so bili postavljeni za pazni-ke-dnevničar je : čač Vladimir, mizarski pomočnik v Košakih, Hribar Jožef, delavec v Zlatem polju, Mlinarič Franc, delavec v črešnjevcih pri Gornji Radgoni, Ore-hovec Stanislav, delavec v Zgornjem Mot. niku in Unetič Martin, posestniški sin v Vin jem vrhu. Umrl je paznik Balenovič Lovro. a— Zlet mariborskega sokolskega okrožja bo danes v vsem obsegu. Mariborčani, prisostvujte povorki ob 11. dopoldne in popoldanskemu nastopu ob 15. na letnem telovadišču Sokola-matice! Po nastopu veselica. Sodeluje vojaška godba. (—) Smrt vrlegia m^ža. Preminil je višji tehnični kontrolor pri tehn. sekciji Miroslav Urbanec. Rajnki je bil v svoji službi vesten in marljiv, do stanovskih, tovarišev iskren in ljubezniv. Vsi, ki so blagegapo-kojnika poznali, ga bodo ohranili v svetlem spominu. Pogreb bo danes ob pol 17. na pobreškem pokopališču, žalujočim svojcem naše globoko sožalje! a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Tekoči teden imata nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna v Gosposki in Vaupotova na Aleksandrovi. Zdravniško dežurno službo ja. nujno zdravniško pomoč pa ima danes v nedeljo 4. t. m. zdravnik OUZD dr. Karol Zakrajšek, Maribor, Gre. gorčičeva ulica 4. a— Sokolskemu članstvu Maribora! Bratsko obmejno sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. goricah razvije svoj prapor v četrtek 8. t. m. (na Telovo). Pozivamo naše članstvo, predvsem one, ki imajo kroje, da se udeleže te obmejne sokolske svečanosti. Odpeljemo se z avtobusom ob 13., povratek ob 20. Sestre in bratje v krojih imajo znižano voznino, sicer pa stane 22 din za tja in nazaj. Prijave pri »Putniku« do vključno torka 6. t. m. do 17. ure. Vse ostalo članstvo pa pozivamo, da se polnoštevilno udeleži nastopa br. sokolskega društva v Studencih. (—) a— Jubilej Sam ove čete skavtov v Hm. buškem gozdu. V proslavo svoje 51etnice priredi danes v nedeljo 4. t. m dopoldne S amova četa mariborskih skavtov celodnevni izlet v limbuški gozd, kjer bo po sprejemu kumice prapora gospe Novakove, starešine dr. Mariniča in prof. Poto-karja kakor tudi ostalih gostov in izletnikov ob pol 11. sv. maša na prostem. Vabljeni so vsi prijatelji te agilne skavtske organizacije kakor tudi starši članov. Odhod vlaka ob 10.12. Pot je markirana. a— Velika dobrodelna tombola Rdečega križa je zaradi napovedanega neugodnega vremena preložena na nedeljo 11. t. m. (—) Iz Hrastnika h— Razstave. Poleg običajne vsakoletne razstave šolskih izdelkov obrtnih vajencev bo danes tudi razstava obrtniških izdelkov tukajšnjih vajencev in vajenk. Razstava bo v deški šoli in bo odprta od 8. do 16. Vstop prost. h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Orlakove roke«, v sredo m na Telovo pa film »Herojska dolžnost«. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes tudi ob 3. uri pop. velefilm »žena na razpotju«. Med dodatki risana šala in Paramountov zvočni tednik. Sledijo »Kitare ljubezni«. (—) . VRT ZVEZDA Vam bo nudil danes poleg najboljših okrepčil tudi obilo prijetne zabave. _ Program koncertne in plesne godbe orkestra Zvezde bosta izpopolnjevala povsod znana humorista JOŽ E K in JEŽEK ZA OKREPCILO bo nudila kuhinja nove specijalitete pečene na ražnju in druga najokusnejša jedila. — Točila se bodo prvovrstna dalmatinska, domača ln srbska vina. Za prijetno razpoloženje in postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. Priporoča se MARJAN SILOVIČ Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARRETE stole, vrtno in pisarniško pohištvo Vam najceneje nudi RERIEC-Co Duplica pri Kamniku LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7 poleg SLA MICA Strašne posledice povodnji med savsko in dravsko banovino Regulacija Breganice ln druga zavarovalna dela so nujno potrebna Velika Dolina, 3. junija Zdaj, ko je prenehalo deževje, prihajajo ljudje s pobočij Gorjancev in pripovedujejo o povodnji, ki je zadnje dni napravila silno škodo. Ves južnovzhodni del Gorjancev namreč precej strmo pada proti Savi in zato ni nič čudnega, če ob poplavi istočasno občutijo silo vode Sv-Križ, Kostanjevica, dolina Breganice in posebno še mestece Samcbor na hrvatski strani. Ves ustroj pogorja je tak, da se tesna korita v nekaj urah napolnijo z vodo, ki doseže nekaj metrov nad normalo Malo više gori v Gorjancih na banovinski meji se je moral zaradi narasle vode Izseliti gostilničar g. Severovič, ki ima svojo hišo prislonjeno ob strmo pobočje. Gostilna je znana mnogim izletnikom. Velik plaz zemlje je ogražal hišo, zato se je morala vsa družina zateči k posestniku Mišku Heimbringu na Ponikvi. Malo više gori je namreč pred leti sličen plaz zasul vso hišo, v kateri je spala družina. Samo 2 leti star otročiček je po čudnem naključju ostal pri življenju. Zdaj je v enaki nevarnosti Severovičeva hiša. G. Hrva-tiču, ki ima žago na naši strani Breganice, je voda uničila vse stroje in odnesla mnogo lesa. Njegova hiša prav tako stoji ob skoro navpični steni. Visoko gori je neurje odtrgalo ogromno skalo, ki visi zdaj kot Damoklejev meč nad družino in grozi, da s strašno silo zdrvi navzdol in podre vse pod seboj. Tudi drugod v občini Veliki Dolini je neurje odtrgalo debele plasti zemlje in iz travnikov, polja, pašnikov napravilo pravo puščo. Ogromne mase zemlje so na več krajih zdrvele na ceste in v jarke. Bregansko selo, ki je najbolj prizadeto, trpi zaradi ponovne povodnji velikansko škodo. Po najnovejši cenitvi znaša škoda samo na ozemlju občine Velike Doline pol-drug milijon dinarjev. V trajni nevarnosti je ves dolnji konec vasi. Ob sličnem nalivu se lahko zgodi, da voda podre vse hiše in gospodarska poslopja. Hudo so prizadeti posestniki: Brce Anton, Povh Franc, Fuke Marko, Mohorčič Franc, Bukovin-ska Marija. Vovk Miha, Žrlič Janez, Fuke Miha, Mohorčič Alojzij, Strižičeva Terezija in Hercegova Marija. To so seveda najbolj ogroženi posestniki, ki so doživeli pri obeh povodnjih strašne noči in so v stalni nevarnosti, da jim enkrat voda ne odnese vsega. Poleg tega so v veliki nevarnosti trije mlini in žaga. Največjo škodo trpi ga. Kolaričeva Frančiška, ki se je morala prav tako izseliti, ker je hiša spodkopana in zid razpokan. 200 delavcev je ves dan v sredo delalo v strašnem nalivu pod vodstvom neumornega občinskega delovodje g. Bevka Rada, ki je interveniral in prosil za pomoč povsod. Najbolj so se z materialom izkazale Mokrice, za kar jim najlepša zahvala. Delavci so napravili obrambni nasip, sicer bi bila hiša porušena. Seveda je moralo nastopiti orožništvo, da se je delo izvršilo. Zdaj po ponovni povodnji je banovinska cesta Bregana—Bregansko selo zaprta, ker je tako izpodjedena, da je za promet nesposobna. Velika nevarnost preti v bodoče tudi trgovini Aleksiča Franja, državni cesti ob banovinski meji, hiši gostilničarja Pepiča Kalina in še drugim, če se ne bo kaj ukrenilo. Voda je bila pri tej poplavi še večja kakor zadnjič, a je hitro padla. Na binkoštne praznike sta si ogromno škodo ogledala ban in podban savske banovine. Videla sta Samobor po grozovitem razdejanju, kjer je moralo po ponovni strašni katastrofi nastopiti vojaštvo in se lotiti reševanja imetja. Pripeljala sta se tudi v opustošene kraje ob Breganici. V torek 30. maja sta bila na licu mesta sre-ski podnačelnik iz Brežic g. Križman in tehnik sreskega cestnega odbora. V sredo 31. maja pa sta si strašno razdejanje ogledala tudi sreski načelnik iz Brežic g, Kraj-šek Anton in načelnik sreskega cestnega odbora g. Lesar Josip. Potrebna je nujna pomoč ljudem z živili. Treba je dreves, da se zasadijo Bregansko selo in pobočja. Potrebna je zgraditev kanala na nevarnem ovinku Breganice. Ce bi se bilo delo izvršilo v torek, bi ne bila ugonobljena Kolaričeva hiša, tako pa se je šele v sredo omejilo razdiralno delo vode. Prepotreben je most v Bregan-skem selu, ki je prava sramota za obe ba- polkovnik, ki je v sosednem Samoboru nadzoroval delo in si ogledal divje razdejanje Breganice. Istega mnenja je bil sreski načelnik g. Krajšek. Nujno je, da se izvrši regulacija Breganice na banovinski meji. Izkušnje so pokazale, da pri takih delih pride vedno do spora med savsko in dravsko banovino, ki se konča tako, da savska banovina zavaruje svoj breg z visoko škarpo, na naši strani pa ostane breg nezavarovan in se voda še bolj razlije po Breganskem selu, po polju in dalje po ravnini na naši strani. Ban g. dr. Natlačen je deputaciji iz Velike Doline obljubil, da se bo v kratkem sestala posebna komisija, ki si bo ogledala nastalo škodo. Nato pa da se bo odredila podpora. Občina Velika Dolina, ki Je «talno že prej intervenirala za ureditev struge, upa, da se bo vendar enkrat začelo delo. Pričakujemo, da bo z regulacijo enkrat za vselej rešeno pereče vprašanje ob banovinski meji, kar je za tisoče tukajšnjih ua uut u" a ' «i —j— —- - novini. Za prekop kanala bi se moralo | prebivalcev življenjskega pomena zaposliti vojaštvo, kar je izjavil tudi g. Še je polno vode po njivah in poljih Ljudfe In živina brez hrane — odkod dobifo pomoč? Škocijan, 3. junija Skoda, ki jo je povzročila voda na Krškem polju, se seveda še ne da ugotoviti. Vendar že sia m pogled po polju ki ' je še vedno domala dva metra v vodi, Lahko da .slutiti, kolikšno izgubo bodo trpeli vsi prizadeti posestniki. Vasi. kakor Dobrova, čučja milaka. Hrvaški brod, Z a meško. Čisti breg in Mdlenee na desni strani Krke pa Gorenja in Dolenja Gomila, Čadreže, Drama in Ostrog so vse poplavljene. Kr-kin pritok Radulja je sicer tudi poplavil vs>e. vendar v.^aj vas« niso bile dalje kakor nekaj ur v vodi. Vsa polja, travniki in vrtovi ob Krki kakor ob Radulji so pa še vedno pod vodo. Kakšno bo seno. krompir, koruza, fižol, pšenica in drugi posevki, si lahko mislimo. Ljudje se pogovarjajo, da bodo pokosili in preorali vse njive in na novo posejaili koruzo ali pozneje ajdo. Najvažnejša je prehrana živine. Že ves čas, skoraj dva tedna, je nimajo kmetje 6 čim hraniti, ker nimajo suhega sena, dočim svežega nimajo kje nakositi in če bi ga tudi imeli, nikakor ne morejo do njega zaradi vode. Ljudje sami nimajo kaj jesti, ker ne morejo kuhati, saj ni redek primer, da stoji v peči ali štedilniku voda. Seveda je dosti tudi takih, ki siploh nimajo kaj deti v lonec. Tu je res potrebna nujna pomoč. Potrebno bi bilo. da si takoj pride ogledat vso to nesrečo odposlanec kr. banške uprave arti kdo drugli in da da vsem tem res potrebno in nujno pomoč. Obenem bi bilo na mestu, da pokrenejo občine sumar-ni odpis davkov in naj bi takoj sedaj prišel uradnik katastrske uprave poplavo og'e-dat, ko je še vse v vodi in mu ne bo potrebno imeti nifkakih merilnih priprav, ker bo točno videl, kje in kakšna je poguba. Naj bi banska uprava za bodoče uredila v vseh, po poplavah ogroženih krajih tote akcijo: kadiar voda narašča, naj občine skrbe za toplo hrano ljudem in hrano in za dovoz hrane živini. Posebno pa apeliramo na našega gradbenega ministra, ki je tudi naš poslanec, da sedaj priskoči na pomoč, da se oddolži za zaupanje popi a v-ljencev. Pričakujemo, da bodo res sedaj že enkrat pričeli z regulacijskimi deli na Ra-dulji, ki bi »e bila morala že davno pričeti. Kr, ban&ka uprava je pred več ko devetimi meseci nakazala naši občim v svrho pričetka del na jezu pri Kaplarju v Savin-ku 29.000 din, vendar do sedaj še ni zapela nobena lopata. Dobro bi bilo pogdedati, kje je denar, in pričeti nemudno z delom, da ljudem ne bo treba le na tuje. marveč da bodo lahko služili denar doma in ga tu tudi potrošili. Pot v kopališče Nauheim Ali ste si že napravili načrt za dopust? Bržčas letos ne boste dirjali po vsej evropski celini naokrog. Prepustite to drugim, sami pa poiščite prijeten kraj, kjer boste uživali nemoten mir. Ako hrepenite po izpremembi, boste tudi v tem kraju lahko obiskovali gledališče in ples, dru- žili s kultiviranimi ljudmi in pri vsem tem izkoristili svoje bivanje za udobno kopališčno zdravljenje... Zakaj se ne bi enkrat odpravili v kopališče Nauheim? Gotovo niste naklonjeni vsemu tistemu, kar se imenuje zdravilišče, ker pač sodite, da je tam gotovo dolgočasno, in da tam prebivajo sami starci in bolehni ljudje. Toda to je velika zmota. Kopališče Nauheim uživa svetoven sloves. Ljudje potujejo tja, da si zdravijo večje ali manjše srčne napake. Znano je, da je treba vsako obolenje individualno zdraviti in pacienta temeljito pregledati. V ta namen so v zdravilišču Nauheim na razpolago znanstveni zavodi pod vodstvom prvovrstnih zdravnikov. Mnogi se podajo tja, da si ublažijo revmatična obolenja ali da si okrepijo živce, a velik del gostov želi tam zgolj preživeti dopust. Kopališče Nauheim je čarobno letovišče. Morda ni lepšega na vsej zemeljski obli, podobno je edinstvenemu sadovnjaku • cvetočimi črešnjami, do koder seže pogled. V ljubkem velikem parku pa najdete popolno južnjaško vegetacijo, zlasti na jesen, ko se gozdovje obsuje z zlatimi barvami vseh odtenkov, ko zori grozdje in se pričnejo vinogradniške svečanosti, ki se prirejajo v vsej okolici. Vsakdanji sprehodi, vožnje v potniških omnibusih ali avtomobilih po majhnih, slikovitih dolinah, obiskovanje prazgodovinskih najdišč, ruševin in gradičev nekdanjih roparskih vitezov — vse to vam nudi dovolj izpremem.be in razvedrila. Glede vremena vam ni treba biti v skrbeh. Zdravilišče Nauheim ima nenavadno mnogo sončnih dni, zavarovano je pred vetrovi, ker leži ob vznožju Johannisberga v naj-rodovitnejši dolini Nemčije. Kopališče Nauheim razpolaga z odličnimi tenišči, na katerih se vsako leto vrše mednarodne prireditve. Lahko se okrepite tudi z igranjem golfa. Kopališče na prostem leži na krasnem kraju in ima velike sončne terase. Lahko si predstavljate, zakaj se tu shajajo zdravniki z vsega sveta h kongresom in zakaj se tu vrše plesne prireditve in poletne svečanosti. Mnoge znamenite osebe — kakor Bismarck. Goethe in drugi _ so obiskovale kopališče. Pot do Nau- heima je res ugodna. Direkten brzovlak ali avto? Odločite se za ta prekrasni doživljaj. Užitek je dirjati z avtomobilom po nemških avtomobilskih cestah ... Srečno pot in mnogo zabave! Prepričani smo, da se boste vmiii kakor prerojeni. (—) Sovodenj ima novo šolo Sovodenj, 3. junija V skrajnem kotičku škofjeloškega okraja bo danes velik praznik. Sovodenjska šolska. občina bo odprla z lepo slovesnostjo novo šolsko poslopje. Na prijazni ravnici stoji triraz redni ca. ki morda arhitektonsko zbuja pomisleke, ki pa bo vendarle s pridom »iuzi'a učnim in vzgojnim smotrom. Želja po šolski zgradbi je bila stara in veliki so bili napori, preden je zapela prva lopata. Sovodenjska mladina doslej svoje šoiske. zgradbe sploh ni imela. Deca se je pouóeva'a ločeno, delno v tobi. ki je bila &voie dni gostilna drugi razred pa je bil do nedavnega v telovadnici Sokol skega doma, a so ga pozneje premestili na Osel i co. Bilo je vse skupaj krpanje, ki je iz leta v leto odločneje klicalo po zidavi šolske zgradbe. Novo šolo so začeli zidati septembra 1. 1937. Zidarska in težaška dela je bilo prevzelo podjetje Matka Curka iz Ljubljane. Ostala dela so izvršile po večini domače de'avnice. Novo poslopje Ima tri učilnice, kabinet, pisarno in tudi nekaj stanovanjskih prostorov Slovesna otvoritev šole bo v nedeljo ob 10.30 ob navzočnosti predstavnikov oblastev. Na prireditvi bo šolska mladina zapela nekaj pesmi in deklam ira-la Pe! bo tudi pevski zbor. Naj bi vzgajala nova šola ob meji krepke in zavedne državljane, čvrsto odločene za obrambo domovine. Sovodenjcanom čestitamo! Ruško pismo Ruše, 2. junija Kakor je slišati, se bo velika električna centrala ob Lobnici vendarle gradila. Prve meritve bodo kmalu končane. Vsa javnost nestrpno pričakuje končne odločitve o tem lepem projektu. Poročali smo že, da se namerava potok Lobnica nad slapom šumikom zajeti. Tam bi se zgradil ogromen bazen in bi voda tekla po zaprtem kanalu tri kilometre daleč čez Ravbarske peči na Maroltov vrh, od tam pa po širokih jeklenih ceveh in bi padala 600 m glo- TRA AUTOMOBILI ZASTOPSTVO LAVOSLAV PETOVAR, ZAGREB, GR JEVA 42, TEL. 71-17 Avtomobilske tovarne Ringhofer-Tatra a. d. spadajo med najstarejša podjetja svoje stroke na svetu. Razpolagajo z nad 40 letnimi izkustvi in so si v tej dobi prizadevale dati konstrukciji avtomobilov najuspšnejšo smer. V tem prizadevanju so tovarne popolnoma uspele in so preko tega v ne mali smeri ustvarile osnove v gradnji modernega avtomobila. Tu so nastale prve nihajoče osi, tu sta se razvila zračno hlajenje motorja in centralni cevasti nosilec karoserije. Leta 1934., torej pred petimi leti, je ta tovarna iznenadila obiskovalce berlinske avtomobilske razstave spet z novo konstrukcijo. To je bil avtomobil z 8 ci-lindrskim motorjem na zračno hlajenje, ugrajenem v zadnjem delu strogo aerodinamično izoblikovane karoserije. Kateri važni momenti so neki napotili tovarno na to konstrukcijo? V prvi vrsti pogonski agregat, t. j. motor s sklopso, menjalcem brzine in diferencialom, ki so pri tem modelu tako urejeni, da odpadejo vsi dolgi prenosi, s čemer se doseže višji faktor učinka, zmanjša lastna teža in prištedi na prostornosti. Doseglo se je to z namestitvijo motorja odnosno celega pogonskega agregata v zadnjem delu voza (Heckmotorantrieb). Karoserija v aerodinamični obliki ima nalogo zmanjšati zračni upor na minimum. Obliko, ki tej zahtevi najbolje ustreza, so strokovnjaki posneli po obliki ribinega trupa ali kaplje, ki sta spredaj oblo zaokroženi £ ■7^ ,./:. .v , ^ in se zadaj iztekata v konico. Tako telo ima v zraku najmanjši odpor in prednosti te forme se pri avtomobilu pokažejo v povečani kapaciteti, v zmanjšani potrošnji pogonskih sredstev ter v udobnosti voza. Na ljubljanskem velesejmu razstavlja Tatra svoj tip 87 z 8 cilindrskim, zračno hlajenim, 75 k. s. motorjem na zadnji osi, z jekleno karoserijo »čiste« (za razliko od psevdo) aerodinamične oblike. Motor z vsebino 3 litre, ki je grajen v obliki črke »V«, tvori skupaj s sklopko, menjačem in zadnjo osjo popolnoma enovit agregat. Tak agregat je še posebej razstavljen. Pogon je seveda na zadnji kolesi. Spredaj in zadaj ima voz zibljive oosi s hidrauličnimi dušilci, centralno tlačno mazanje, hidraulične zavore. Karoserija je kakor že rečeno jeklena in aerodinamična s 4 vrati in 5 prav udobnimi sedeži. Sedeži so sredi voza med obema osema, torej izven prostora, v katerega zadevajo udarci od slabih cest. Notranjščina karoserije se lahko segreva in ventilira. V sprednjem delu karoserije sta spravljeni dve rezervni kolesi, dalje sta tu rezervoar za bencin in 12voltni akumulator. Med motorjem na zadnji osi in zadnjimi sedeži je prostor za obilo prtljage. Razstoj osi: 2850 mm, razstoj koles: 1250 mm, celokupna dolžina voza 4740 mm, širina 1670 mm, višina 1500 mm, višina karoserije nad tli 230 mm. Tatra tip 87 dosežejo maksimalno brzino 160 km na uro in dopuščajo na av-tostradah vožnjo s stalno brzino 135 km na uro, pri potrošnji goriva 14 1 na 100 km. Splošno je znano, da grade tovarne Tatra samo s prvorazrednim, temeljito preizkušenim materialom, ki dela njene izdelke silno robustne in trpežne. Ako se odločite za poskusno voinjo s tipom 87, preizkusite ta voz najprvo na betonskih cestah, da se prepričate o navedeni maksimalni brzini, nadalje se seznanite z njegovo stabilnostjo pod najtežjimi pogoji na slabih cestah in prepeljite ses lednjič po mestu, da spoznate njegovo okretnost in moč njegovih zavor. boko spet v dolino Lobnice, kjer bi blizu Maroltove žage stala centrala. Tok bi se napeljal po kablu proti Mariboru. Pogumnemu podjetniku želimo poln uspeh. Številne planinske postojanke na Pohorju so bile na binkoštne praznike prenapolnjene z izletniki, ki pa so mogli žal le skozi okno občudovati planinsko meglo in dež. Deževje tudi pri nas ne preneha. Zadnje dni je neprestano padala mokrota z neba. Dolina in planina sta bili odeti v nepredirno meglo, da je bilo že kar opoldne mračno. Vse delo na polju počiva. Preobilna mokrota povzroča silno škodo na sadju, ki gnije, poka m odpada. Zlasti češnje in marelice trpijo. 2ito je povaljano in klasje ne more zoreti. Za novo elektrifikacijo Ruš se po hišah izvršuje instalacija, napeljava toka visoke napetosti pa se bo izvršila po prvi koinjt in žetvi, da se ne bo delala nepotrebna škoda. 70 letnica najstarejšega slovenskega učiteljskega društva Ptuj. S. junija. Pred 70 leti je bik) ustanovljeno v Ptuju Slovensko učiteljsko društvo. V soboto 10 t. m. bo učiteljstvo ta pomembni jubilej svečano proslavilo v Ptuju. Ptujsko učiteljsko društvo je najstarejše slovensko učiteljsko društvo in menda najstarejše v vsej državi. Njegova ustanovitev je pomenila začete/k organizirane?» nacionalnega gibanja slovenskega učitelj-stva, ki je po zgledu ptujskega učiteljstva začelo ustanavljati enaka društva tudi po drugih slovenskih krajih in delovati za zbližanje s hrvatskim in srbskim učitelj-stvom, s čimer je pomagalo pripravljati pot naši Jugoslaviji. Sedemdesetletnica se bo vršila na svečan način. Proslavi bodo prisostvovali vsa obmejna sreska učiteljska društva, zastopstva ostalih sreskih društev dravske banovine, celotni upravni odbor sekcije JUU Lz Ljubljane in zastopniki centralne uprave iz Beograda. Ob tej priliki se bo naše zgodovinsko mesto Ptuj rdelo v svečano obleko, da čim lepše sprejme drage goste. Iz Ljutomera lj— Nenadna smrt pod dimnikom. Po binkoštnih praznikih je poslal dimnikar Tratnik svojega pomočnika, da bi ometel kurilno napravo in dimnik Sinigojeve usnjarne. Potrebno je, da naprava nekaj dni pred ometanjem ni v obratu, sicer je delavec v življenjski nevarnosti. Delo je tokrat opravljal 331etni pomočnik Vinico Polak. Začel ga je okoli 6. zjutraj, do pol 9. pa so ga našli mrtvega ob kurilni napravi. Od kraja so domnevali, da so ga prt delu zadušili strupeni plini, pozneje pa se je izkazalo da je bil že očistil spodnje zračne kanale, dimnika samega pa sploh ni ometel. Najbrž je Polaka zadela srčna kap. Polak zapušča vdovo s sedmimi otroci, ki so brez sredstev za preživljanje. lj— Spet je grozila poplava. Po prvi po-plavi, ki je uničila razne nasade in napravila mnogo škode na travnikih, so naši potoki po večdnevnem deževju spet naraščali vendar voda ni dosegla tfste višine ko prvič. Polagoma je začela pr dati in ljudje bodo lahko začeli košnjo, ki bo na poplavljenih travnikih dala le slabo seno. Največ škode je v krajih ob Muri in ob njenih pritokih ščavnici in Globetki. Regulacija teh vod bi brezdvomno zmanjšala škodo, ki jo povzročajo poplave vsako leto. Iz Kranja r— Poroka. Včeraj sta se na Brezjah poročila g. Anton Ho^ta policijski zvaničnik iz Kranja, in gdč. Marija šketova, trgovka iz Ljubljane, čestitamo! p_ Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer prekrasno češko filmsko umetnino »Poročnik Rjepkin«* Iz Kamnika ka— Izgubila se je v Kamniku do Vr-polj na binkoštno nedeljo zlata zapestna ura. Proti visoki nagradi naj se odda na naslov: Kumer, Sutna. (—) Iz Ptuja J— Zvočni kino Ptuj predvaja danes <*J pol 19. in pol 21. film »Jou-jou«. Kot dodatek Foxov žurnaL (—) Naše Lojzka pa je zadnja pred mojo boleznijo, sedaj je stara 4 leta,« »Kdaj je bilo najhuje pri vas?c sem jO vprašal. »Ko je bil mož štiri leta v vojski in potem v ujetništvu, bo sem se morala sama ubijati s številno družino. Rili so časi, ko smo bili le redkokdaj siti Iz voj- ske se je vrnil mož dvakrat ranjen in bo-lehen. Toda samo da se je vrnil živ. Vsi smo bili kakor prerojeni, ko je stopil zopet med nas. Sedaj, ko mi otroci že malo pomagajo, imamo včasih tudi kruh na mizi, ki se pa pri nas n'ikdar ne posuši. Želodčnih in takih bolezni od preobilja pri nas ne poznamo, pač pa nas je vse potrla in prestrašila pljučnica, za katero sem ležala šest tednov v bolnici, en mesec pa doma. Takrat sem bila na smrt bolna, dobila sem preko sto injekcij. Moram pa reči, da so bili gospodje zdravniki v bolnici z mano zelo galantni. Vedno so bdi pri meni, ponoči in podnevi, in so dejali: Vas moramo rešiti, če se le da, že zaradi vaše družine! Vsa hvala za vedno gospodom zdravnikom!« j-Kdo pa vam je ob porocflh stre gel ?« »Ko sem začutil a, da prihaja moj čas, sem vse pripravila. Nato je dva, tri dni opravljal mož. Tretji lai četrti dan pa sem bila zopet pri sebi 'in na nogah. Najbolj pa me je po tipal 15. porod. Takrat sem se nekaj prehladila in zbolela. Poglejte, to imam od tedaj!« Odkrila je glavo, ki jo je imela pokrito « ruto in še z volneno nogavico, da je ne zebe. Glava je popolnoma gola. Lase je takrat popolnoma izgubila. »Kaj pa je pri vas največkrat na mizi?« »Krompir, zelje in koruzni žgancL Meso Je prt nas le ob kakih godoV.h, po tistem pregovoru: vsak udek ima svoj gudek!« In s tem sva se poslovila. I. Globokar Zveste pomočnice naših mater 2 delom za tisti dan in je bil zato tudi zgovornejši. Pripovedoval je, kako sta z ženo posamič odšla v Ameriko za zaslužkom. Tam je bilo lepo in bi se najbrž sploh ne vrnil domov, če ne bi bil pozvan na očo-vino. Po šestih letih sta se zakonca vrnila s prvorojencem. Na domu se je oče posvetil kmečkemu delu, ki mu pa ni rodilo dovolj sadu za vedno naraščajočo družino. Moral I je prijeti za cepin in postal je »plavcer« j in »floser«. Pozneje se je posvetil žagarstvu in s tem se bavi še zdaj. Po očetovem zgledu so se tudi sinovi večinoma posvetili temu poklicu. Hčerke so šle služit po večjih kmetijah, nekaj pa jih je ostalo doma. Naj- Ljubljana, 3. funi Ja V babiški Soli v Ljubljani se vsako leto po trikrat vrše pod odličnim vodstvom primari ja prof. dr. Zalokarja in glavne babice ljubljanske porodnišnice panavijalni tečaji naših babic. Na teh tečajih se zbirajo delavke, ki tisočem in tisočem mater rešujejo življenje in pomagajo na svet neštetim drobnim bitjem, da iz vsakega postane nekoč zdrav, krepak človek in dober državljan. Babiški gtan danes zdaleč rti več tisto, kar je bil pred vojno. Takrat je užival povsod največje spoštovanje, zagotovljena mu je bila prosperitela, kajti ljudje so vedeli, kaj pomenijo babice za narod, ki noče izumreti. Danes je — zdi se — vse izgubilo več ali manj svojo vrednost. Danes tudi babice životarijo, kakor morejo in znajo. Država ne prispeva za izobrazbo babic, še manj jim daje nagrado ali plačo. Prav tako ne banovina. Nujna posledica tega je, da je število babic vedno manjše. Vedno manj je žensk, ki bi si upale opravljati to nad vse odgovorno službo brez možnosti prave strokovne izobrazbe, v večni skrbi za skorjo vsakdanjega kruha. Večinoma so to bajtarice, preužltkaA-ee, ki jih neredko podpirajo otroci, ali pa ima mož košček zemlje. Babica iz Prek-murja ni edina, ki mora živeti z osmimi osebami v eni sami sobi. Najstarejša slovenska babica je doma iz Prekmurja in je stara 68 let. V svojem poklicu se udejstvuje že 33 let. Šolo je dovršila v Pečuhu. Najmlajša pa je stara 29 let in je končala ljubljansko babiško šolo pred šestimi teti. Tečaja, ki se je vršil lelos v maju, ge je udeležilo 14 babic. Ena izmed njih je pomagala pri 2000 porodih. ve~ čina drugih pa ima tudi že okoli 1000 porodov za sabo. Vse skupaj so nudile babiško pomoč okoli 10.000 porodnicam. Na vsako posamezno je prišlo na leto okoli 45 porodov. Najstarejša babica, ki je pomagala pri 1340 porodih, dobiva sedaj 200 dinarjev letite plače! Druge nimajo dosti lepših prejemkov, oziroma, jih imajo še man j. Življenje na kmetih je danes vse prej kakor rožnato. Posebno poglavje h •ori porodništvo. Zdravnika ni, ženske si pa same ne znajo dosti pomagati. Kako srečna je mati, če ji je usoda naklonjena in ima lahko pri porodu babico! Velika umrljivost dojenčkov gre tudi na račun tega, ker marsikje ni babice, ki bi pomagale pri porodu. Tudi to je doprinos k temu. da "e ljudje branijo imeti otroke, in je vsako leto manj porodov. Narod, ki noče izumreti. mora pos\'eti-ni vsa svojo skrb materam. Ta skrb pa ne bo popolna, če se ne bo raztegnila tudi na pomočnice mater. A kdo je boljša pomočnica matere kakor ravno babica, ki bo v s spretno roko le prepogosto iztrgala iz gotove smrti dvoje življenj hkratu — življenje matere in njenega otroka! Dolžnost države in banov, je, da babiški stan dvigne vsaj do tiste višine in mu \rne vsaj tisti ugled, kakor ga je imel pred svetovno vojno. Primerne plače, ki bodo omogočile babicam znosno življenje in možnost strokovne izobrazbe, sta dve peieči zadevi, ki ju bo treba čim prej urediti. efle in Pri Sv. Bolfenku, 1. junija 2e pol meseca lije dež, bijejo plohe po cvetočem žitu ga stiskajo na tla ter mu lomijo mlade bilke in delajo prostor plevelu. ki se pričenja dvigati nad setev. Obširne njive pšenice medlijo pod močjo deževnih curkov, ki padajo z neba kakor bi hoteli vse zaliti in pobiti kmetu kar je zraslo. Rž se lomi, lega s svojim klasjem na razmočeno zemljo, trudna in naveličana življenja tu, kjer kmeta tepe vse. čez polja potegne zdaj pa zdaj veter. Preteče zatuli in se jezno zakadi v žito, ki ga še ni polegel dež. Maje ga, suče na vse strani, dokler ga ne položi na tla. tedaj pa obstane za trenutek kakor bi se naslanjal nad svojim delom. Zdaj pa zdaj pogleda izpod oblakov sonce. Plah je njegov obraz in radovedno se ozira po potep-tanih njivah, ki so obetale za to leto bogato setev, po nasadih krompirja in koruze, v katerih so začele sadike gniti, po vrtovih in sadovnjakih, ki poklavuho zehajo kakor bi bila jesen. Boječe se ozira tudi v kmečke hrame, kjer hodijo iz kota v kot kmetje, mračno, zlovešče, kakor bi ne našli nikjer miru. češnje so pričele zoreti Marsikje je siromak že zdavnaj izračunal, koliko mu bodo vrgle, zdaj pa žalostno gleda, kako jim poka koža in kako se naseljuje v njihovo sveže meso gniloba. Trsje v goricah pobeša žalostno svoje mlado listje, otresa s sebe dež, ki drsi po rozgah v zemljo, ali pa se cedi po trhlem kolju, na katerem je pričela rasti lesna goba in se steka v krtine, po kateri teče dalja, dokler ne privre na dan ter se razlije po gorici ali po vratniku. Tu pa tam je videti na cesti kmetico. Janko ima visoko spodvezano; izpod nje gleda rdeč jančnik, bose noge gazijo blatno pot in blato se jih drži do kolen, òe gre mimo njive, stopi k žitu. vzdigne od tal rokovat poteptanega bilja hoteč ga vzravnati, ko pa vidi, da pade zopet nazaj, sklene roke in šepne: »Jezus Kristus, letos bo hudo! — Kakor bi siromak ne smel imeti ničesar!« Trudno gre dalje in ustnice se ji pregibljejo kaKor bi molila. Travniki so pod vodo. Pesnica se je razlila. črnec in Drvanja sta poplavila svoja porečja in zdaj se vleče od Svete Marjete preko Lenarta in Andraža ogromno jezero vse doli do ptujskega polja in Drave. Mei. Krajevni promet je pretrgan. PoŠta Sv. Andraž—Ptuj ne vozi po dva dni. Ko gleda kmet na svoj kos travnika, kjer leži na mestu nekdanje trave gnoj, vzdihne pobožno.- »Oh, ko bi nam hoteli regulirat: to strašno Pesnico!« — To je seveda želja, pobožna želja. — Ampak kaj boš vzdihoval, siromak, ko je pa vse zaman! Nihče te'ne čuje. — Bržkone čakajo, da Pesnica menja strugo sama. — V Afriki se to često zgodi. Zemljepis je zabeležuje takšne preokrete tudi drugje, čemu bi tedaj ne smeli upati tu! — v današnjem vzdušju je vse mogoče. Menjujejo se še vse drugačne stvari kakor je struga potoka. »Ko bi se gospod poslanec hoteli zdaj potruditi med nas,« se pomenkujejo kmetje. >Pred volitvami so nam obljubljali regulacijo.« »Ampak kje so zdaj že volitve! Kdo bi toliko časa pomnil obljube!« pravi nekdo in dxmgi prikimajo. »Veliko posla je, kdo bi utegnil misliti na nas!« Vode pa razjedajo travo, grizejo sveže cvetove raznobarvnih cvetk, zelene bilke detele, med katerimi se plazijo žabe, ribe, črvi in nešteto druge golazni, ki odlaga na nagnita stebla kal bolezni, katera bo napadla govedo, ko bo žrlo to seno. In žreti ga bo moralo, kaj mu pa naj sicer dajo! Mostovi pokajo pod silo valov, ki se zaganjajo vanje in vrtinčasti svedri vode grizejo ceste, čez katere teče poplava ter odnaša s seboj kamen za kamnom. Cesto bi bilo treba dvigniti, nasuti za četrt metra in promet bi ne bil moten. Ali kaj, ko pa je zastonj govoriti o tem! — komur je sila, komur umira mati, otrok, bo že prišel čez vodo do zdravnika. Nujnost premaga še takšno zapreko! — Pošta pa tudi ni tako važna. Za človeška na deželi je vseeno, kako se sučejo dogodki po svetu. Zastran nečesa pa je poplava vendar koristna. Rubež v takšnem času ne trka na vrata kmečkih hramov in redovniki, ki prosijo milodare od hiše do hiše, ostanejo v takšnih dneh doma. časih se pripelje od kod avto. Ne more čez vodo, pa se ustavi. Potniki izstopijo. Očarani opazujejo velikansko jezero in vzklikajo od navdušenja. Zadaj pa stoji kmet, solze mu lezejo v oči in v grlu ga tišči. — Ne more najti razumevanja pri mestnih ljudeh ta poplava misli, če drami v njih občudovanje in veselje. — Molče utrga glavico lisičjega repa, ga vtakne med zebe in odide, potniki pa si dajejo iz roke v roko daljnogled, da bi si natanko ogledali to čudo božje, ki je leglo med bregove Slovenskih goric ter njih lepoto še stopnjevalo. V nedeljo po rani maši razglaša oznatn-telj na trgu: »Z ozirom na poplave, ki so prizadejale nekatere kraje, je vlada odredila, da ae popiše vsa škoda, katero ima- jo ludje, zato se oglasite vsi prizadeti na občini. Odpisani vam bodo davki.« In kmetje pobeša jo glave ter se razhajajo brez besede. — Tu in tam tudi kateri či-ta lepe besede po časnikih, nasmehne se in zamahne z roko, kakor bi odganjal nadležni mrčes. Kdo še danes komu veruje! — Po cerkvah se vršijo dnevi češčenja. Očetje redovniki pridejo v vsako faro in spovedujejo, pridigujejo ter odvračajo ljudi od greha, da jih na onem svetu ne bi zadelo večno pogubljenje, zunaj pa lije dež. grize njive ter odnaša seboj kruh, hleb za hlebom Preplašen narod se st ška med zidov je cerkva ln moli, moH z vso dušo: »Treska in hudega vremena nas reši, o Gospod! Daj in ohrani sad zemlje! — Ognja, potresa in povoda ji uaa reši ,o Gospod!« — Ko je molitvena ura za lepo vreme, je cerkev natrpana z ljudmi. Oči vseh' so uprte v nebo, ustnice se gibljejo strastno in mnogo teh glav se jezi, da so pred pol mesecem prav tako vneto molile za dež. Po cerkvi pa odmeva: »Reši nas! Prosi za nas! Usmili se nas!« _ Zvonovi zvonijo, potrkavajo zakaj Čaščenje je za faro praznik praznik veselja nad očiščenjem. Gospodje hodijo radostno okrog župnišč; veselo se jim smehljajo rdeča lica in dobra beseda kane ta dan tudi na kakšnega kmeta, dež pa Kje, lije. Vode se pretakajo po Pesniški dolini in travniki polagoma izginjajo pod valovi, ki so blatni od prsti, pobrane z njiv in goric. Takšne so Slovenske gorioe v tem čar su. Vredne so, da si jih zdaj kdb ogleda. Tokrat bi ga sicer ne sprejeli z zastavicami in belo oblečenimi dekleti, aH videl bi pravo sliko krajev in ljudi. Dgna« Koprive«, » JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna E. M. — Lj. — Na vaše obširno vprašanje glede davčno-kazenskega postopka vam že zaradi tesno odmerjenega prostora pri najboljši volji ne moremo tako odgovoriti, da bi bili vsestransko informirani. Proučite sami ČL 142. do 145. zak. o neposr. davkih in obsežno uredbo o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj z dne 5. XII. 1928, ki jo je objavil uradni list štev. 8 iz leta 1929! — Na vsak način pa boste morali plačati davčno kazen, ker je Vaš ovaditelj vložil ovadbo proti vam, še preden ste stvar sami uredili. T. K. — M. — Poleg stanovanja ste oddali svojemu najemnika tudi del vrta. Davčna oprava vam je za letos predpisala nerazmerno višjo zgradarino kakor lani. Sodite, da vam je previšek povzročil v zakup oddani del vrta. Vprašujete nas, ali bi bila umestna pritožba in ali boste z njo uspeli. — S tem vprašanjem smo se že bavili. Ce se odda stanovanje ali zgradba v najem skupno z vrtom, se plačuje zgra-darina samo za oni del najemnine, ki je bil dogovorjen posebej za zgradbo samo. V takšnem primeru mora navesti davčni zavezanec v prijavi posebej najemnino za stanovanje in posebej ostale dohodke v zvezi s stanovanjem, v vašem primeru torej za skupno vrednost užitka, ki ga imate od vrta. Drugače se smatra vsa prijavljena vsota za najemnino za stanovanje. Če pa s pogodbo posebna najemnina za stanovanje ni določena ali če je dogovorjena manjša vsota, nego ustreza krajevnim razmeram, ugotovi vrednost najemnine po dejanskih krajevnih razmerah davčni odbor. — Iz povedanega boste morda lahko preudarili, če in v kakšnem obsegu bo zalegla morebitna pritožba. F. P. — Z. — V. Z., ki spada pod občino S. K., imate mesarijo. Od zaklane živine plačujete skupni davek na poslovni promet v višini 6.2 odst. Meso pa prodajate tudi v drugI občini, kjer imate svojo podružnico. Doslej vam je ta občina zaračunavala od vsakega uvoženega kilograma mesa po 0.25 din. Sedaj je občina zvišala to takso na 0.50 din. Zvedeti želite, ali je občina za takšno obdavčenje upravičena. O skupnem davku na poslovni promet, ki se plačuje od živine, določene za zakol, govori čl. 16. uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Obravnavan pa je v davčni tarifi pod štev 58 do 61. Ta davek znaša 6.2 odst. Davčna osnova v notranjem prometu je tržna cena žive živine. V tem skupnem poslovnem davku so obseženi tudi vsi izdelki (predelave) iz mesa. Na splošni prometni davek in na skupni prometni davek se v smisla zak. ne smejo pobirati nobene doklade. Ako torej občina pobira še posebno takso, jo pobira brez dvoma na osnovi posebnega dovoljenja politične uprave. Drugega odgovora vam v tem primeru ne moremo dati, gotovo pa bo o tej posebni občinski taksi informirana pristojna davčna uprava, na katero se bla 2ovolite obrniti. R. K. — T. — Vaša domneva je popolnoma pravilna in je osnovana tudi z dodatkom k čl. 116. pravilnika k zak. o ne-posred. davkih, ki je bil dopolnjen s čl. 11. fin. zak. za leto 1937-38 in ki se v točki 8. glasi: »Če nastopa pred davčnim odborom kot zastopnik davčnega zavezanca mož za ženo. žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci za roditelje, zadružnik za zadružnika, jim ni treba predlagati posebnega pooblastila, če so članom davčnega odbora ali davčnemu oblastvu kot taki znani.« A. C. — P. — Vprašujete nas, ali morate zaradi odpreme skupnega davka na poslovni promet voditi knjigo opravljenega predmeta. — § 9 zak. o skupnem davku na poslovni promet pravi, da v knjigah o opravljenem prometu ni treba voditi evidence o prometu z onim blagom, ki je bilo uvoženo iz inozemstva in za katero se ob uvozu plača skupni davek za izenačenje in o prometu z onim domačim blagom, za katero je že plačan skupni davek od druge z uredbo označene osebe. Voditev posebne knjige o opravljenem prometu se oprašča-jo davčni zavezanci, ki vodijo po trgovinskih načelih urejene poslovne knjige, lz katerih je mogoče razvideti in določiti vse podatke, ki so potrebni za določanje davku zavezanega prometa, in tisti davčni zavezanci, katerih celokupni promet v preteklem letu ne presega 500.000 din. To načelo potrjuje tudi čl. 17. uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Pravna V. K. Vr. želite pohčeriti in prepisati na svoje ime hčerko, katero je v zakon privedla žena. — Le osebe, ki nimajo svojih zakonitih otrok, pri čemer pa ni mero-dajno, ali so ti zakonski otroci že dedno odpravljeni oz. poročeni, smejo posvojiti druge za svoje. Posvojitev v Vašem primeru je torej po zakonu nedopustna in nemogoča. ženini hčeri bi mogli dati potom javne, po notarju poverjene listine svoje ime v primeru, da je bila njena hčerka rojena kot nezakonsko dete. V to pa mora privoliti otrokova mati in otrok, če je pa še nedoleten, pa njen zakoniti varuh in varstveno sodišče. I. K. B. A. Ljudje so vas obdolžili razmerja z možem vaše sestre. — V teku treh mesecev od dneva, ko ste zvedeli za kleveta in za klevetnike, morete zoper obre-kovalce vložiti zasebno tožbo pri sodišču kraja, v katerem se je dejanje izvršilo. Tožiti boste mogli le osebe, ki so vas obre-kovale tekom zadnjih dveh let. Zasebno tožbo morete vložiti potom odvetnika ali pa jo dati na uradni dan na zapisnik. H. P. P, Radi bi dosegli znižanje obresti dolga, ki ga imate v hranilnici. — Po uredbi o maksimiranju obresti od 3. VIII. 1934. v zvezi z novelo k temu zakonu smejo denarni in bančni zavodi zaračunavati največ 10 odst. obresti in zahtevati v dolžnika le dejanske izdatke za ureditev zavarovanj ali izterjavo posojila. Kakih posebnih postranskih dajatev, provizij ali režijskih stroškov ne smejo zaračunati še posebej. Obrestne mere od 8 na 6 odst. ne boste mogli doseči, ako hranilnica sama ne pristane na to, prisiliti je ne morete. Svoj dolg morete prenesti na drugo hranilnico, čim ste plačali prvo ker bi vam prva sicer ne dovolila izknjižbe svoje terjatve. Pri Državni Hipotekami banki dobite tudi na pismeno vlogo vsa pojasnila glede obrestne mere, ki jo zahteva ta zavod kot tudi glede načina, kako zavaruje ta zavod svoje terjatve. A. N P. Kot oče ste na jeli sobo za sina dijaka;'pa posebej niste dogovorili glede odpovednega roka ničesar. — Najem sob§ boste morali odpovedati v roku, ki je običajen v dotičnem kraju. Kolikor nam je poznano, v tem kraju odpovedujejo mesečne sobe pred prvim dnevom v mesecu za petnajstega in pred petnajstim za konec meseca. Odpoved, podana po prvem, se more smatrati kot pravilna za zadnji dan v mesecu. Odpoved, podana po petnajstem pa kot pravilna šele za petnajsti dan v prihodnjem mesecu. Ako ste najem sobe odpovedali šele šestega v mesecu, je najemodajalec upravičen zahtevati plačilo vse do zadnjega dne v mesecu in je tozadevna njegova grožnja s tožbo torej upravičena. »Družabniki M. S.« Po naključju ste po dveh letih našli pismena dokazila, iz katerih uvidevate, da vas je svoječasno vaš upnik potom prevare zavedel v zmoto, na podlagi katere ste ma v sodni poravnavi priznali ln plačali navedeni dolg. — Kazensko prijavo zaradi prevare morete vložiti le proti tistemu, ki vas je zavedel s prevaro v zmoto. Tvrdko kot tako ne morete prijaviti, pač pa edinole tistega družabnika tvrdke, ki je tvrdko predstavljal in vas prevaril. Sodišče pa mora vsako kazensko postopanje ustaviti, čim izve in ugotovi za obdolženčevo smrt. S smrtjo družabnika ne prenehajo njegove pravice do družbe in je njegov delež v družbi tudi predmet zapuščinske razprave. Svojo terjatev proti družabniku, ki vas je prevaril, morete prijaviti zapuščinskemu sodišču in bo o njej odločalo sodišče nato, ko se bodo glede vaše upravičenosti izjavili vsi v poštev prihajajoči dediči. Tvrdka kot taka bi Vam odgovarjala za povračilo preveč vplačanega dolga le v primeru, da je prišlo plačilo njej v prid, ne pa dotičnemu družabniku. V tem primeru bi morali tvrdko tožiti in dokazati v pravdi, da ste le zaradi zmote plačali preveč in zahtevati, da se poravnava izreče v tem obsegu kot neveljavna. Državni uslužbenec sedaj premeščen v vardarsko banovine, vam dolguje 250 din. Kako bi izterjali. — Ker z dolžnikom niste dogovorili, da bi smel biti tožen pri sodišču, ki je izven kraja njegovega bivališča, ga boste morali tožiti le pri sodišču, kjer sedaj stalno biva. Po dolžniku podpisana priznanica dolga vam bo služila v dokaz Vaše terjatve, ne morete pa s to listino samo že doseči, da bi vam dolžnikovo ob-lastvo izplačalo njegov dolg. Le s sodbo boste mogli priti do plačila z izvršbo. Izterjavo terjatve zaupajte odvetniku. Ako ste siromašni in bi mogli dobiti na občini spričevalo o siromaštvu, pa vložite tožbo na zapisnik pri domačem sodišču, prosite za pravico siromaštva in predlagajte odstop tožbe pristojnemu sodišču v Vardarski banovini, ki naj vam postavi kot siromašni stranki zastopnika revnih. Ta zastopnik bo zastopal vas bo zastopal v tožbi in event nadaljni pravdi. Zdravniška Podpreska — Draga pri Cabra: Vaša 12 letna hčerka je bila že ponovno operirana zaradi gobe na glasilkah. Sedaj se ji je stanje sicer popravilo, ne veste pa, kako se vam je ravnati? — Po moji vednosti dobi vsak bolnik v bolnici vedno povsod navodila, kako naj se zdravi doma, odnosno, ako je potrebno, da pride ponovno na pregled. Slično je tudi v vašem primeru. Po mojem mnenju bo treba vašo hčerko večkrat pregledati in vam torej svetujem, da jo pripeljete ponovno na oddelek za nosne bolezni v svrho kontrole. Isti: Vaš nečak ima baje revmatizem v kolku. Bil je ponovno v bolnici, kjer je dobil mavčev povoj. — Fant ima verjetno tuberkulozno vnetje v kolčnem sklepu. Svetujem, da pošljete fanta v Kraljevioo. Obrnite se tozadevno na bansko upravo zaradi podpore. Prošnji priložite zdravniško spričevalo in imovinski izkaz. T. L. K.: Vaša žena je prebolela oSpice pred 3 meseci. Od tedaj ji močno izpadajo lasje. — Pri raznih boleznih, zlasti pa po tifuzu, pogosto opažamo izpadanje las, ki pa večinoma ponovno zrastejo. Slično bo tudi v vašem primeru. Priporočam zaenkrat temeljito masiranje lasišča m pa obsevanje s kremenčevo svetilko. A. K.: Pred par leti ste imeli po celem telesu srbečico, ki ste jo odpravili. Sedaj se vam je bolezen ponovila po nogah in po mečah. — Pod imenom srbečica jadra med narodom vse polno bolezni, n. pr.: garje, ekcem, koprivnice itd. Vaši podatki so preveč pomanjkljivi, da bi mogel na daljavo vsaj približno pogoditi pravo bolezen. Pišite torej obširneje, ali pa pojdite k zdravniku! V. P. M.: Vedno imate mrzüe, utrujene noge. žile na levi nogi so nekoliko nabrekle. — Domnevam, da krvni obtok ni v redu in svetujem izmenične zelo tople in mrzle nožne kopeli. Potrebna bi bila preiskava srca in krvnega pritiska. Isti: Otirajte lasišče dnevno z 1—2% salicilnim alkoholom in umivajte glavo z zavrelico korenin koprive. Nataša: Po nesreči ste pred leti splavili. Kasneje ste bili operirani vsled čiste na jajčniku. Zatem niste več zanosili. Vprašujete kaj je temu vzrok in kaj bi bilo ukreniti? — Možne so razne domneve, od katerih se mi zdi najbolj verjetna ta, da je jajčjevod radi raznih vnetij, ki ste jih preboleli, neprehoden. To je možno rent-genološkim potom tudi ugotoviti. V to svrho morate seveda v kako večjo bolnico, ali pa na kliniko. Ista. Izpuščaj je verjetno nastal vsled draženja čevlja. Najbolje bi bilo, da si za poletje omislite sandale. Verjetno je, da se bo koža toliko utrdila, da se ta nadloga pozimi ne bo več ponovila. I* M. v Voh.: Stari ste 15 let Perilo Je ne samo neredno, temveč predvsem boleče. Slabokrvni ste. Po očetu bolujete tudi na pljučih. — V ospredju vaših težav je slabokrvnost, ki jo je treba predvsem lečiti. Priporočam uživanje železnega vina, špi-nače, jeter. Vzporedno s tem, ko se bo popravilo vaše splošno stanje, bo postalo tudi perilo rednejše in težave manjše. Zaenkrat pa se obrnite na zdravnika, da vam predpiše primerno sredstvo proti bolečinam! L N. Z. N. Ii V vašem pismu ste točno opisali sliko bolnika, ki ima oslabelo srce. _priporočam sledečo d'ieto. 2 dni v tednu jejte ves dan ali 1 liter kompota, ali pa zvečer mesto kompota solato s kruhom, ali pa pijte 1 liter mleka dnevno. Na ta način dosežete, da pade krvni pritisk, na drugi strani pa vpliva taka dieta povoljno tudi na srce samo. Samo po sebi se razume, da je vsak večji telesni napor prepovedan. Druge dneve lahko jeste navadno lahko hrano, ki ne sme biti preveč elana in ki ne sme vsebovati preveč mesa. Poleg tega pa morate seveda tudi vž.vati zdravila, ki vam jih predpiše vaš zdravnik. Prednji nasveti sicer v mnogočem olajšajo zdravljenje, ne morejo pa popolnoma nadomestiti zdravil, ki so v vašem primeru potrebna Ilirija: Poskusite z dnevno mašažo in gibanjem v topli vodi. Kopel napravite vsaj 2X dnevno po 15 min. Gorenjka: Imate pač posledice po trajni ondulacijt Priporočam, da namaže te lase večkrat tedensko z oljem, ali pa z brilan-tino. L J. Vrnjačka banja: Obrnite se na kako apoteko v Beogradu! T. V. Celje: Mislim, da imate na nosu bodisi Sen, ali pa ulje. Zdi se mi, da bo moj nasvet prepozen, ker bi se verjetno že morali obrniti na zdravnika. S. P. Ljubljana: Imate zelo debele noge. Nekaj časa ste gojili nogomet — Verjetno je to posledica nogometa. Ako ste sedaj opustili nogomet, bodo postale noge zopet tanj še. Sicer pa je vprašanje, dali imate res tako močne noge in dali ne pretiravate? Rik S. Ljubljana: Ze v zadnji številki sem pojasnil, da je težko spoznati spolno bolezen (kapavico) pri ženski in da tu odloča v prvi vrati pregled sluzi z mikroskopom. Pojdite torej k zdravniku privatno, ako vas ženira pred delodajalcem, da dvignete bolniški list. Tako ste vsaj rešeni moreče skrbi in negotovosti. J. G. Gorenjsko: Menim, da niste še popolnoma izlečili vnetja okoli maternice. Zato imate tudi tako pogosto in močno perilo. Ravnajte se še nadalje po navodilih, ki ste jih dobili na kliniki. Svojega stanja nikar ne primerjajte s stanjem drugih bolnic, ki so imele mogoče povsem drugo bolezen, dasi so bili zunanji znaki za lajika mogoče enakL Po mojem mnenju ni prav nobenega povoda, da se razburjate. A A iz A.: Mislim, da bi bilo najbolje, ako greste h zdravniku, ki vas je zdravil, da vam da žel jene informacije. Iz vašega pisma je sicer razvidno, da vaš položaj ni neugoden, vendar se morate paziti in se zato pač držite navodil zdravnika, ki vas je zdravil skoro 3 mesece. Kmetijska Ki sanje mleka A. K. LJ. Kupite več mleka, pa se Vam prehitro skisa. Slišali ste, da se dobijo neka sredstva, n, pr. jedilna soda in drugo, ki preprečijo kisanje mleka. Kisanje mleka je naravni pojav, ki ga moramo ravno tako naravno zadržati in nikoli popolnoma zaustaviti. Vsako dodajanje kateregakoli sredstva glivice v mleku sicer zamori, da ne morejo mleka ki- sa ti. škodi pa prav gotovo tudi mleku samemu in ga zastrupi. Da bo ostalo mleko dalj časa sladko, ga po prekuhanju nizko shladite (vsaj na 14" C) ter ga nato postavite na hladno in zračno mesto. Pri uporabi ogrejte le ono količino mleka, ki Vam je sproti potrebna in ne vsega mleka. Nikoli ne puščajte prevretega mlcčca, namenjenega otrokom za malico, na toplem mestu. Tako prestano mleko otrokom škoduje ne pa koristi. Sladko vino M. P. B. Dobili ste sodček vina, ki je bilo do nedavna sladko in zelo čisto. V zadnjem času je postalo vino motno in zgublja na sladkosti. Kaj naj storite, da bo ostalo vino sladko in čisto? Vaše vino je začelo vreti zato, ker zadržuje še vedno nepredelanega sladkorja, ki ni v jeseni prevrel. Gotovo je bil mošt v hladni kleti, da ni mogel dobro kipeti. Svetujemo Vam, da pustite sedaj vino po-vreti, nakar ga pretočite ta nekoliko za-žvepljajte. Vino se bo samo sčistilo, sladko sicer ne bo več. pač pa bo močnejše. Ali je sol živini potrebna? J. K. Smr. želite vedeti, če je sol domačim živalim potrebna in koliko io morate pokladati dnevno govedu in prašičem. — Največkrat je premalo soli tudi v boljši krmi kakor v detelji ta finem senu. Ker živali sol potrebujejo, jim jo morate nadoknaditi v obliki kuhinjske ali rdeče živinske soli. Zlasti je to potrebno pri kravah ob telenju. čim slabšo krmo poklada-te, kakor n. pr. slamo, repo, krompir in podobno, tem več soli je živini treba. Preveč soli se pa zopet ne sme dati, ker škodi. Primerna porcija za krave naj bo 2—4 dkg dnevno, za jalovo govedo 3—4 dkg, za ovce 0.5 dkg ta za svinje 0.5—1 dkg dnevna Bolhe na grolm M. P. M. Na grahu so se pojavile male živalice, ki so podobne bolham ali ušem. Na mestih, kjer se zadržujejo, rastlina bledi. Mrčes, o katerem pišete, se imenuje grahova uš, ki napravi na grahu precejšnjo škodo. Pepel, s katerim posipavate grah, jih ne uniči. Priporočamo vam, da poskusite poškropiti z mešanico milnice in 'petroleja ali tobačnim izvlečkom. Cepljenje breskev S. A. M. Na vrtu imam breskvi ne divjake. ki jih nameravam poplememtiti s cepiči, katere poskusim dobiti na Goriškem. Kateri način cepljenja mi priporočate in kdaj naj cepim? Pomladno cepljenje ste že zamudili Ker nameravate uvoziti cepiče od drugod, pride v poštev cepljenje v speče oko, ki se vrši konec julija do srede avgusta, če bo takrat suša, prilivajte divjakom nekaj dni pred cepljenjem vodo, da bodo za cepljenje bolj sočni. Poleg tega pazite na očes-ca, da so sveža ta pravilno razvita. Projekt olimpiade v Buenos Airesu, pa tudi mednarodni politični zapletljaji so povzročili, da je za letošnje poletje na vidiku razmeroma zelo malo pomembnih šahovskih prireditev. Tako je dobil relativno več važnosti nedavno končani mednarodni turnir v Stuttgartu, čeprav je igralo v njem štiri ali pet udeležencev, ki sicer komaj spadajo v močnejši mojstrski turnir. Za Bogoljubova je zmaga v turnirju pred dvema velemojstroma znatna rehabilitacija, čeprav predstavlja v novejšem času poleg drugega mesta lani v Harzburgu le osamljen uspeh v seriji njegovih slabših rezultatov. Večina poročil si je tudi edina v tem, da je imel Bogoljubov v Stuttgartu dokaj sreče. Kot moralnega zmagovalca turnirja označujejo mnogi Berlinčana Richterja. Res mu je samo nesrečni poraz proti O'Kelly ju na začetku turnirja vzel prvo mesto. Po stilu igre je morda Richter eden najoriginalnej-ših mojstrov v Evropi. Igra izredno ostre napadalne partije, včasih sicer ne popolnoma korektne. Richter pa je močno odvisen od razpoloženja in je tudi bolehen, pa se zato njegovi uspehi zelo menjavajo: enkrat je med prvimi, drugič med zadnjimi. V Stuttgartu mu je uspelo skoro vse Ostale štiri nagrade so si razdelili Elis-kases, Engels, Kieninger in dr. Vidmar-Za Engelsa in Kieningerja je delitev mesta z velemojstroma znaten uspeh. Oba sta solidna mednarodna mojstra z izrazito pozicijsko igro, v vrste velemojstrov pa ni verjetno, da bi za stalno prodrla Za oba favorita turnirja, nemškega prvaka Elis-kasesa in našega prvaka dr. Vidmarja pa je njun placement majhen neuspeh. Oba sta sicer, enako kakor Kieninger. ostala neporažena, radi prepogostih remijev pa nista utegnila dohiteti bolj odločnih Bogoljubova in Richterja. Tudi od Foltysa je bilo pričakovati za nianso več, čeprav res sedaj že nekaj let ni bil več v najboljši formi. Izmed ostalih nihče ni posebno presenetil. Za O'Kellyja je nekaj časa izgledalo, da se bo plasiral med nagrajene, pa je pozneje odpadel. Nasprotno se je Grob po slabem startu nekoliko popravil. Končno sta oba zavzela približno pričakovani mesti. Za Hessa in Staldija je časten uspeh, da sta dosegla več nego tretjino. Madžar Szily, ki je šele lani postal nacionalni madžarski mojster, se ob svojem prvem nastopu v inozemstvu ni uveljavil. O olimpiadi v Buenos Airesu poročajo sedaj, da se bo vršila od 23. avgusta do 19. septembra. Po dosedanjih slabih izkušnjah s pripravami za olimpiado pa se je bati, da bo sledila morda še tudi novica o odpovedi prireditve. Z matcha Anglija - Holandska, Id se je vršil o Binkoštih v Haagu na 10 deskah, je doslej znan rezultat prvega dne: 5V«: 4Vi za Anglijo. Alexander je porazil na prvi deski dr. Euweja CO, na drugi pa je Thomas podlegel Landauu. • Otvoritev z damskhn kmetom BeH: Richter. črni: Grob. (Stuttgart, 6. kola 19- maja.) L d2—d4 Sg8—f8 2. Sbl—c3 Richter je eden izmed redkih mojstrov, ki se poslužujejo te nenavadne in pač tudi ne najboljše poteze, mesto običajnega 2-c2—c4 ali Sgl—f3. 2. — b7—b6?! To pa že ni najboljši odgovor, ker prepušča belemu preveliko premoč v središču. Najenostavnejše je seveda d5, nakar igra Richter običajno 3. Lg5. črni ima potem izbiro med Lf5 in c5, kar oboje vodi ob pazljivi igri do prednosti za črnega. Lc8—b7 S. e2—e4 4. e4—e5!? Beli pa tudi zaigra nekoliko preostro. Solidneje bi bilo 4.f3, nakar bi čini težko kaj zmogel proti belemu središču. 4. — Sf6—e4 5. Ddl—f3?! Se vedno je šlo 5. Se4:, Le4:, 6. f3. Poteza v partiji je pravzaprav napaka, ki pa je slabi nasprotnik ne opazi. 5. — d7—d5? Po tej potezi je črni, kakor se kmalu pokaže, že izgubljen. Pravilno je bilo Sc3:!, 6. Db7:?, Sc61, 7. bc3:?, a6!! z grožnjo Ta7, pa na 8. La6:. Tb8!, na 8. d5 pa Sa5. Seveda je bila ta kombinacija za Groba že nekoliko pretežka. 6. Lfl—b57 + ! c7—c6 Na Lc6 bi sledilo slično kakor v partiji 7. e6!, fe6:, 8. Se4:!, de4:! 9. Dh5+. (g6?, 10. De5, Tg8, 11. De6:). 7. e5—e6! Beli na fin način porablja priliko, da z žrtvijo kmeta pride do napada 7. — f7:e6 8. Sc3:e4! d5:e4 če cb5:, potem seveda 9. Sg5. 9.Df3—h5 + Kc8—d7 Na g6 bi bilo sledilo zopet 10. De5, Tg8, 11. De6: itd. Tako se črni raje odpove ro-hadi, pa se mu le tudi ne posreči več spraviti kralja na varno. 10. Lb5—c4 Lb7—a6 11. Lc4—b3 Kd7—c8 Na Dc7 bi bilo sledilo 12. Df7, Dd6, 13. Sh3!, nato Lf4 itd. 12. Lb3:e6+ Kc8—b7 Na videz stoji kralj tu sedaj zigurno. 13. Lcl—f4! Sb8—d7 Seveda ne Dd4:, 14. De8, z grožnjo Dc3 mat. 14. d4—d5! S tem se napad zopet prične, in tokrat tako močno, da črni nima niti začasne obrambe več. 14. — Sd7—f6 15. d5:c6 + Kb7:c6 16. Dh5—h3 g7—g5 Ali Dd4, 17. Da3! in nato Tdl. 17. Lf4—e5 Beli se ne zmeni za kmeta in raje drži lovca na drugi diagonali, kjer ovira črnemu kralju gibanje. 17. — Kc6—b7 Sedaj sledi učinkovit konec. Morda je bilo Lc8 za spoznanje bolje, 18. Tal—dl Dd8—e8 19. Le5:f6 e7:f6 20. Tdl—d7+ Kb7—c6 21. Le6—d5+i Kc6—b5 22. c2—c4+ Kb5—a5 23. a2—a3! V tako eksponirani poziciji mora biti črni kralj seveda kmalu mat. Beli zato niti ne vzame ponujene kvalitete. 23. __e4—e3 Se edino proti grožnji Dc3+. 24. b2—b4+ Ka5—a4 25. Sgl—e2! La6—c8 Na Ka3: bi sledilo enostavno 26. 0—0, pa bi druga trdnjava tudi kmalu odločila. 26. Dh3—f5! De8—e5 Tudi na Ld7 bi prišlo 27. Dc2+, Ka3:, 28 0—0 z grožnjami 29. Tal+, Dc3+ ali Sc3 +'. 27. Df5—c2+ Ka4:a3 28. 0—0! Lc8:d7 29. Tfl—bi e3:f2 + 30. Kgl—fl Ld7—a4 31. Dc2—cl + Ka3—a2 32. c4—C5+' črni se vda. Na Dd5: pride seveda 33. Sc3 mat. Vasja Pire. R I C Nedelja, 4. junija Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.45: Verski govor (dr. Faj-diga). — 9: Tekmovanje godb na pihala (prenos iz Kranja). — 11: Prenos iz franč. cerkve. — 11.30: Mueorgskl-Ravel: Slike i z razstave. — 12: Pevsko droStvo »Loffld ' glas«. — 13: Napovedi. — 13.20: Pevski in orkestralni koncert (g. Tone Petrovčič ta radijski orkester). — 17: Kmet ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Akademski pevski kvintet. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Boka kotorska za naše osvobojenje. — 19.50: Klavirski koncert gdč. Herte Seifer-tove. — 20.30: a) Miroslav Vilhar (1818-1871): »Jamska Ivanka«, glasbena spevoigra (izvajajo solisti rad. komornega zbora); b) lahka glasba radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples in zabavo (plošče). Beograd 16.40: Lahka ta narodna glasba. — 20: Opereta »Mamsell Nitouche«. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 20: Komorne skladbe. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Zborovsko petje. — 21.15: Orkester. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20: Prenos opere »Marta«. — 21.30: Mozart: Violinski koncert v a-duru. — 22.20: Lahka godba ta ples. — Varšava 20.55: Večer lahke godbe. — Sofija 18: Plesi, — 19.30: Orkester in petje. — 21: Iz operet — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12.25: Vojaška godba. — 16: Dunajska glasba. — 19: Godalni trio. — 20.15: Iz operet Joh. Straussa. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.20: Italijanska mu. zika. — 20.15: Večer brez skrbi. — 22.30: Lahka godba ta ples. — 24: Nočni koncert — München 20.15: Skladbe S. Wagnerja. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Pariz 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Plošče in plesi. Ponedeljek, 5. junija Ljubljana 12: Harmoniko igra g. Ivan Magister. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Odlomki iz operet (plošče). — 14: Napovedi. — 18: O problemih borbe proti jetiki (dr. Fr. Debevec). — 18.20: Messager: Dva goloba, sui ta, plošče. — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naloge gasilstva v človeški družbi (g. Fran Mežek). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Narodne in vesele pesmi s spremi j evanjem harmonike (gg. V. Janko, S. Banovec in Stanko Avgust). — 21: »Buči, buči morje...« (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Rezervirano za prenos z veiesejma. Beograd 16.45: Plošče in orkestralne skladbe. — 19.05: Ruske romance. — 20: Narodna in lahka glasba. — 21.15: Klavirski duett — 22.15: Ples. — Zagreb 20: Pevski zbor. — 20.30: Koncertni prenos. — 22.20: Lahka godba. — Praga 20.10: Kabaret — 21.10: Orkester in mešani zbor. — 22.10: Lahka glasba s plošč. — Varšava 21: Debussyjeve skladbe. — 21.35: Petje. — 22: Plesi s plošč. — Sofija 17.30: Lahka in narodna glasba — 19: Petje. — 19.30: Orkestralni koncert. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 18.20: Citre. — 19: Vesela muzika. — 20.15: Zvočna igra. — 21.10: Koncert solistov. — 22.30: Lahka in ljudska glasba. — Berlin 19.15: Koledar v glasbi. — 20.15: Zabaven spored. — 22.30: Lahka glasba. — München 19: Mali orkester. — 20.15: Plesne kapele. — 21.40: Pesmi R. Straussa. — 22.40: Kakor Dunaj. — Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Orkester. — 21: Komorna glasba. — 22: Vesela muzika in ples. Movi orehi Zaslužek Trije prijatelji, Janez, Oton in Pavel, sede vsak večer do pozne noči v gostilni, čeprav so vsi trije oženjeni in ne zasluži nihče izmed njih 100 dinarjev na dan. Njihovi zaslužki so različni in tudi ženam dar jejo različne vsote za goispodinjstvo, vendar je pa znesek, ki ga vsaka žena vsak dan dobi, zmerom enak. Dajejo jim pa vselej obratno število dinarjev, kolikor za-služijo, (če na pr. zasluži 42 dinarjev, da ženi 24 dinarjev). Vendar pa so si znali vsi svoje finance urediti tako, da njim vsem trem ostane vsak dan ista vsota. Koliko zasluži vsak izmed njih in koliko dobi vsaka žena na dan? Premikalnica RAKOVNIK PRIPOVEDKA SAMARITAN ITALIJAN STRIHNIN MINARE ST Premikaj te besede tako, da dobig ▼ treh zaporednih navpičnih vrstah mesto t Italiji, mesto v Jugoslaviji in reko v Jugoslaviji. Skrivalnica vsebina, akumulator, aparat, tiran, carina, svet, Ojdip, Egmont, nevarnost zdravje, Olga jutro, biser. Iz vreke besede vzemi dve eaporedtnl črki ta sestavi iz njih znan pregovor. Obratnica SITAR — SILVA — MIRNA — TERAN — NTKEC — LABIN — ORNAT — STAVKA — TARAS — IGRA. črke teh besed obrni tako, da dobiS druge besede, če si našel prave, ti bodo dale prve črke teh besed ime in priimek slovenskega pisatelja. Množenje s številkami GRE X FjE IHG DEKH KKEF Na mestu črk vstavi prave številke! Rešitve, ki naj bodo napisane na dopisnici, pošljete do petka opoldne na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo razdelil stric Matic spet nekaj knjižnih nagrad. Strti orehi Skrivalnic»: čast je vredna več kakor oblast. PremiKalnica: Alabama, Samojed, Orinoko. Kokošji račun: šest kokoši znese v devetih dneh 36 jajc. Vprašanje; 1. jegulja; 2. Ecfison; 8. Kneževina Liechtenstein, ki ima le 159 km« m 11.500 prebivalcev; 4. Sv. Peter; 5. po 2600 letih; 6. Eskimi Med reševalci je razdelil stric Matic po žrebu šest nagrad, ki jih doibe naslednji: Marija Rus, Ljubljana, Svetčeva 8, Oto-Kar Perko Solkan Via Monte Santo 274, ta XJrog Marglč, Braslovče pri Celju dobe po en roman iz »Jutrove« knjižnice. Marija Cizara, Vipava 64, Pavla Pernuš, Prevalje in Josipina Soeič, Opčtae 197 pa dobe po eno knjigo revije »življenje ln svet«. Afas« žensGa stran Kongres mednarodne feministične zveze Mednarodna feministična aliansa (IAF), ki združuje ženske organizacije iz raznih držav, ima izrazito feminističen program, ki temelji na popolni enakopravnosti žene z možem. Po tem svojem ekskluzivnem programu se razlikuje od Mednarodne ženske zveze (CIF), ki sprejema vse vrste ženskih organizacij, tudi če so njihovii programi manj radikalni z ozirom na feministična vprašanja. Ker bo imela IAF v kratkem kongres (od 8. do 13. julija) v Kodanju na Danskem, bo morda čLtateljice zanimalo, zvedeti kaj več o tej organizaciji, saj ni izključeno, da se bo tudi med našimi ženami našla katera, ki bo porabila to priliko in se bo pridružila našim oficielnim «delegatkam. Misel o ustanovitvi te organizacije se je porodila na mednarodnem zborovanju su-:Eražetk v Washingtonu 1.1902, formalna organizacija pa je bila ustanovljena dve leti kasneje (1904) v Berlinu, kjer je bila določena tudi glavna smer: borba za politično in sploh državljansko enakopravnost žene. Ko so v večini držav žene že dosegle vsaj formalno enakopravnost z moškimi, se je spremenil tudi program IAF, ki se je odslej osredotočil na socialno in državljansko vzgojo žen ter na borbo za neomejene možnosti, da tudi žene smejo v polni odgovornosti opravljati vse javne naloge ter tako doprinesti k ustvarjanju boljšega sveta. V svojem pozivu, v katerem vabi odbor žene vsega sveta k udeležbi priznava, da se niti od daleč ni posrečilo ženam z volilno pravico uresničiti ideale, za katere se organizacija bori, toda čas teh možnostii je še silno kratek in sredstva silno omejena. Zato je treba napore podvojiti, borbo na političnem, socialnem, gospodarskem in vzgojnem polju okrepiti. Posebno je to nujno danes v tem težkem in nemirnem času, ko se mnogokrat zdi, da so v nevarnosti osnovne dobrine človeštva in žene še posebej. Proglas vabi zato zastopnice žena vseh narodov, naj pridejo na kongres, da se tam skupno pogovore, kaj se da in kaj je treba storiti. Zanümanje za kongres je, kakor nam poročajo, že zdaj zelo veliko. Ni čudno to, saj je privlačen že sam kraj. kjer bo kongres: Kodanj, prestolnica Danske. Ne glede na svoja prirodna bogastva in svoje slikovitosti je Danska tudi s stališča ženskega pokreta država, ki jo je treba šteti med najbolj napredne. Enakopravnost žene v javnem življenju je skoraj popolna in to tudi v praksi, ne le v teoriji. Socialno skrbstvo je izvedeno tako popolno, da je za starost in onemoglost zavarovanih devet desetin prebivalstva. Zavedna žena, ki se mora zanimati za vsa javna vprašanja, zlasti tudi socialna, bo zato na Danskem lahko videl mnogo zanimivega. Utrjevanje otrok Otrok že ponavadi sam odklanja vse ono, kar mu ne prija in sp.-ejema ono, kar mu «tori dobro. Mati naj predvsem skuša spoznati in gojiti te otrokove dobre nagone, ne da bi se dala pri tem zapeljati po njegovi muhavosti in trmi. Navadno čuti otrok «sam, ali ima dovolj hrane ali ne, ali je pretorio ali premalo oblečen itd. Zdravniki 5n vsi pametni starši se danes zavzemajo za zmerno, nepretirano utrjevanje otrok. Utrjen otrok se ne bo prehladi! ob vsaki sapici tn ne bo takoj nalezel vsake bolezni. Utrjevati je treba otroka z umivanjem, kopanjem, z zračnimi in sončnimi kopelmi kože in sploh vsega telesa. S tem pa je treba pričeti v toplem letnem času in ne prenehata niti v hladnih dneh, ker je treba napraviti telo odporno za mraz in vročino. V zimskem času naj se otroci v prostem času sankajo, smučajo itd. Naloge naj iz-vrše po možnosti že prejšnji popoldan, da jim skrb zanje ne bo omejevala svobode. Tudi žene se pripravljajo V čudnih časih živimo; vse države zatrjujejo, da nočejo vojne in da se oboro-žujejo samo zato, da bi mogle ohraniti mir. Včasi smo mislili, da je protivojna in pro-tivojaška propaganda najizdatnejSa pot do svetovnega miru — čez noč pa so nas prilike izučile, in zdaj vemo, da je čim popolnejša vojna pripravljenost najboljše jamstvo za varnost in mir. Tudi ženske po vsem svetu razumejo to težko nalogo. Njihova priprava je dvojna. — Prva obsega spoznanje načina in sredstev za takojšnjo pomoč sebi in drugim ob zračnih napadih, ob poškodbah in ranah, ob nalezljivih boleznih itd. O tem se morajo teoretično in praktične poučiti vse ženske, po mestih in po kmetih. Druga priprava za vojno je usposob-ljenje žensk za izvrševanje javnih dolžnosti: poučevanje prebivalstva, preprečevanje panike, organiziranje medsebojne gospodinjske pomoči, nadomestovanje moških pri organizacijskem, gospodarskem in strokovnem delu v vseh panogah. že zadnja "ojna je močno pritegnila žen=ke k najrazličnejšim dolžnostim, še bolj pa bo ženska potrebna v bodočih vojnah. ko bodo neposredno prizadeti vsi sloji, kajti način bojevanja in obrambe je sedaj drugačen, kot je bil nekdaj. Zato čitamo, kako se po svetu ženske pripravljajo za vojno v vseh prave h, tudi v strogo vojaškem. V Italiji so že pred dobrim desetletjem uvedli strelske vaje za žensko mladino. Na Kitajskem in v Rusiji imajo ženske polke. V Nemčiji, kjer vedro poudarjajo, da spada ženska samo v družino, delajo ženske v vojni industriji v zadnjem času je za vse ženske obvezna državljanska vzgoja, ki vključuje tudi pouk v bojevanju. Novine pišejo, da poljedelski najemnik (kolonist) ne more dotiti zemljišča, če njegova žena ne dokaže, da zna do^ro streljati s puško. Dekleta stopajo na različna mesta v službo države. Vse je popisano, registrirano in razvrščeno, tako da bi v primeru vojne država točno vedela, s kakšnim materialom razpolaga, kam in na katero mesto lahk« koga postavi. Podobne priprave pozna tudi francosko ženstvo. Na Angleškem so si ženske organizacije že razdelile delo za primer voj-je. Organizirale- so sekcije, ki bodo združevale vse irrste strokovnjakinj in izvedenk ter bodo poučevale ženske v vseh strokah, ki so potrebne za državno obrambo. v transportni sekciji bodo n. pr. članice, ki znajo voziti motorje .kolesa, avtomobile itd. Bolničarska sekcija bo delala sporazumno z Rdečim križem in ne bo združevala samo bolničark, zdravnic in si. temveč tudi strokovnjakinje, ki bodo opravljale telefonsko, elektrotehnično in podobno službo po bolnicah. Arhitekt-ska sekcija bo pripravljala ženske za gradnjo provizornih zavetišč, evakuacij-ska sekcija pa dela načrte za Izpraznje-vanje krajev, ravnanje z otroki in bolniki itd. « Prav tako se z vso vnemo pripravljajo na obrambo Poljakinje, v Varšavi je ustanova »Gospodar«, ki seznanja ženstvo zlasti z gospodarskim bojevanjem. Pred kratkim je izdala zelo potrebna navodila gospodinjam: 1. Vsako gospodinjstvo mora biti za vsak primer priskrbljeno s hrano za več tednov in tudi za več mesecev. 2. Vsa živila morajo biti skrbno zavita in zavarovana pred plinskimi vplivi. 3. Vse to je treba menjavati, uporabljati za vsak danje potrebe, istočasno pa vsako porabljeno stvar nadomestiti z novo. Vse je treba neprestano pregledovati, ugotavljati, če je še v dobrem stanjiu, presipati, pre-suševati, imeti primerne suhe shrambe itd. M Gospodinje morajo biti poučene, da strupeni plini ne škodujejo samo ljudem in živalim, temveč tudi rastlinam in sadežem. Grozne bi bile posledice, če bi uporabljali za hrano živila, ki niso najskrbneje spravljena in zelenjavo, ki ni dovolj očiščena. Vsako gospodinjstvo mora imeti na razpolago večjo množino vode. ki je zavarovana pred plini ob zračnih napadih, kajti vso zelenjavo in sadeže, ki pridejo v dotiko s plini, je treba skrbno oprati. Najbolj varne so konzerve v škatlah maščobe v nepropustnih posodah s steklenim, neprodušnim pokrovcem. Take vrste zaloge mora imeti vsako gospodinjstvo. Tako se pripravljajo ženske v vseh državah, pod vsemi vladavinami... m P. Hočevarjeva Zdravje in kozmetika Potenje nog je jako neprijetna zadeva. Dnevne kopeli v vroči slani vodi ali v vodi ki ji primešamo boraksa, so zelo koristne. Tembolj, ako kopljemo noge izmenoma v slani vroči ter v slani mrzli vodi. Tudi umivanje oziroma mazanje z zavarkom od hrastovega lubja ali s francoskim žganjem je priporočljivo. V nogavice lahko nasu-jemo nekoliko salicilovega praška, čevlje pa večkrat ovlažimo z razredčeno formali-novo raztopino. Na 1 liter vode 1 žlico formalina. Od potu mokrih nogavic ne smemo sušiti in jih potem znova obleči. Take otrdele nogavice ne propuščajo zraka, kar le še bolj pospešuje potenje. Noge ostajajo mrzle, kar povzroča razna prehlajenja. Coimerno potenje nadleguje nekatere ljudi tudi v hladnem letnem času. V tem primeru je treba vsekakor zdravniškega pregleda. Možno je namreč, da tiči za tem kaka resna bolezen, n. pr. jetika. Dober domač pripomoček proti potenju je kaduljev »(žajbljev) čaj, ki ga popijemo približno četrt litra na dan. Tudi otiranje z Vinskim kisom in vodo — vsakega pol — dobro služi. Prav tako tudi utrjevanje telesa z vodo, kar je treba začeti že takoj spomladi. Materino mleko V letu 1919. je v Magdeburgu pričela ga. dr. Kayserjeva zbirati materino mleko. če3tokrat se namreč zgodi, da mati ne more dojiti svojega novorojenčka, ker nima mleka, ali ker je bolna. Materino mleko pa je za otroka neprecenljive vrednosti, zlasti za šibkejše otroke. Na poziv dr. Kayserjeve se je prijavilo mnogo mater, ki so imele odvisno mleko ter so ga potem prodajale ali darovale tujim otrokom. Vse pa se je vršilo pod strogim nadzorstvom zdravnikov. Niso pa uporabljali le svežega mleka, marveč so ga tudi konzervirali v prašek, da so ga lahko pošiljali v Ameriko ali na Japonsko. Danes je ta postopek oddajanja mleka že zelo razširjen in ga uporabljajo po vseh kulturnih državah na svetu. ^ßedensßi iediìni list Kako bi kukala, če • • • PONEDELJEK Obed: Ragù j e va juha z beluši. Bržole na ražnju garnirane z novim pečenim krompirjem. Solata. Orehove rezine. Telečji paprikaš. Cmok v prti-ču. TOREK. Obed: Grahova juha s safala-do, zrezano na rezine. Ražnjiči na špina-či. črešnjev kolač. — Večerja: Telečji ri-žoto z svežim grahom. SREDA. Obed: Na goveji juhi jetrni riž. Govedina obložena a kolerabicami, novim dušenim korenjem, peso in krompirjevo slamo. — Večerja: žpinačai kroketi. Solata. ČETRTEK. Obed: Na juhi sago. Telečji tički v omaki. Vrvice. Linška torta. — Večerja: Vampi s parmezanom. Sadje. PETEK. Obed: Pretlačena fižolova juha z ječmenčkom. Kuhana riba z maslom. Sirove omelete. — Večerja: Rezanci z orehi. Artičoki. SOBOTA. Obed. Na juhi riž z grahom. Govedina s prikuhami: redkvica, špinača, pražen krompir. Drobnjakova omaka, črešnjev kompot. — Večerja: Pani ran telečji jezik. Solata. NEDELJA. Obed: Možganja juha. Telečja noga s hrenom. Ocvrto jagnje ali piška. Solata. Biskvitna torta z vaniljino kremo. — Večerja : Prekajen jezik s svežim grahom. Sadje. Kako moram kukati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Krompirjev golaž. Ajdovi žganci. — Večerja : Pražen krompir. Solata. TOREK. Obed: Močnikova juha. Sirovi cmoki iz krompirjevega testa v prepraže-nih drobtinicah. Solata. — Večerja. Riževo meso. SREDA. Obed: Na juhi vrvice. Govedina s špinačo in praženim krompirjem. — Večerja; češpljeva kaša. ČETRTEK. Obed: Na juhi zdrobovi cmoki. Mesna faširana štruca. Krompirjevi žličniki. — Večerja: Koruzni žganci s kislim mlekom. PETEK. Obed: Gobova juha. Zdrobov pečenjak. češpljev kompot. — Večerja: Leča z ocvrtimi jajci. Solata. SOBOTA. Obed: Na juhi vranični vli-vanci. Govedina s praženim krompirjem in kislo repo. — Večerja : široki rezanci s kuhano in faširano kranjsko klobaso. Solata. NEDELJA. Obed: Na juhi riž z svežim grahom. Ražnjiči na špinači. Pehtranovi štruklji. — Večerja; Golaž. Makaroni. Solata. Recepti Orehove rozine V skledi vmešaj, da se speni. 10 dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja z va-niljo, 2 celi jajci in dva rumenjaka. Ko je dobro vmešano, dodaj 14 clkg preseja-ne moke. Zmes vloži v dobro namazan, z moko potresen tortni model, če mogoče podolgaste obl:ke in postavi v zmerno vročo pečico. Medtem stepi iz dveh belja- © lepem vedenju naših babic Samovoljni modi se v zadnjem času ne ljubi veliko premišljevati in iztikati za nečim novim. Napravila je obisk v galerijo starih portretov in sklenila, da se bodo letos dekleta nosila po modi svojih babic in prababic, po modi, ki je vladala pred dobrimi šestdesetimi leti. In tako je elegantna Parižanka oblekla krinolino — tri ženske vsega sveta jo posnemajo. Pa to še ni najhuje. Veliko huje bi bilo, če bi hudomušna moda obenem s starimi kostmi privlekla nazaj tudi navade in pravila o lepem vedenju, o dostojnosti in obliki sploh, ki je vladala za časa naših babic. Tedaj bi si mlada dekleta morala zapomniti zlasti tole: Mladenka naj se nikoli ne pogovarja sama z mladeničem, če pa jo ta nagovori, naj mu odgovarja tako glasno, da ju slišijo vsi, ki stoje v bližini. Sicer bo njeno dobro ime zelo trpelo. Med pogovorom z mladeničem ne povešaj oči, pa tudi ne bulji naravnost vanj. Plesalcu glej na ramena in pazi. da mu nikoli ne pogledaš naravnost v oči. ker si bo sicer domišljal, da si zaljubljena vanj. Dobro vzgojena mladenka nikoli ne bo šla na izlet v družbi moških, razen s svojim bratom, če je že poročen ali pa star najmanje štirideset let. Mladi ženi pa se močno priporoča, naj v prvih mesecih zakona ne hodi sama z možem ven, marveč naj ju vselej spremlja kakšen starejši sorodnik. Lahko se ji namreč pripeti, da kakšen njenih zrar.cev ni. bil obveščen o njeni poroki in če bi jo nenadoma srečal v družbi mladega moškega, bi bila na mah ob dobro ime. V jedilnici naj vise le slike, ki predstavljajo verske ali zgodovinske dogodke. Pogovor naj bo kolikor mogoče nevtralen, najboljše, če se suče okoli lepega ali slabega vremena in zgodovinskih dogodkov. Malo bolj kočljiva je zadeva z gležnjem, če so babice pri vstopu v kočijo hote ali nehote malce preveč privzdignile krilo, tako da se je prikazal izpod njega ljubek gleženj, je bil to moškim znak, da lahko podvzamejo primerne korake ... Danes se je ta kočljiva točka pomaknila tja do kolena — pa še zdaj so moški več ali manj ravnodušni. Mladenki ni dovoljeno vstopiti v salon, če je v njem samo en moški. Naj počaka pri vratih, dokler ne pride še kdo, tako si bo ohranila svoje dobro ime. Tudi mladeničem se ne bi godilo veliko bolje po starih pravilih dobre vzgoje: če d na deželi, se vzdrži vsake razposajenosti. Veslanje, nogomet, plavanje, streljanje in druge podobne igre so kaj nevarno in neumno razvedrilo, ker pogosto vodijo do prepirov, dvobojev in drugačnih izgredov. Kolikokrat na dan si šminkate ustnice? Pazite na to, kolikokrat na dan ste prlmoranl ponoviti émlnkanje ustnic ln poskusite nato rdeč ilo GUITABE, ki je neizbrisno ln brez sledov. Obvezujemo se povrniti Vam Vai izdatek, v kolikor bi ta novi izdelek — sicer že dosti dobro zr.an — ne obranil lepote ln svežo«ti ustnic skozi ves dan. Pripravljeno na bazi KISSEFIXA, se rdečilo odlično prilepi, daje ustnicam prlroden Izgled, m nagubane, trde ln razpolcane ustnice postanejo gladke in elastične. Ustnioe, namazane z rdečllom GUITARE, nikdar ne Izgledajo vijoličaste, namazane ln nenaravne, kakor to delajo nemoderna rdečlla. Mnoge žene dolgujejo rdečllu GUITABE lepoto svojih ustnic, s katero se tako ponašajo Bdečilo GUITABE se dobiva v vseh strokovnih trgovinah v 16 blestečlh ln modernih ni J ansah po sledečih cenah: din 48.—, 24.— ln 16.—; poskusni komad, zadosten za enomesečno rabo din 9.— Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: LJudevit Schön. Zagreb, Jelačlčev trg 1. kov trd sneg, primešaj vanj 10 dkg sladkorne moke in 7 dkg zmletih orehov. Ko je torta na pol pečena, namaži to enakomerno povrhu in speci počasi popolnoma. Pečeno in ohlajeno torto zreži na rezine in potresi s sladkorjem. Sirovi cmoki iz krompirjevega testa so kaj preprosti, izdatni in okusni. Naredi testo iz 30 dkg moke in pol kilograma kuhanega, olupljenega in pretlačenega krompirja, enega jajca, pol žlice masti in primerno soli. Svež sir pretlači, nekoliko osoli ln dobro premešaj. Testo razvaljaj kakor za češpljeve cmoke, zreži na štiri-oglate krpe in položi na vsako pol žlice sira, zavij skupaj, oblikuj podolgate cmoke in kuhaj v slanem kropu toliko časa, da priplavajo na površje. Nato jih s pe-novko poberi na reéeto, in ko se dobro odtečejo, jih povaljaj po drobtinicah, ki jih pripraviš na masti, prepraženi v pekaču. Pusti jih še nekaj minut v vroči pečici, da dobe skorjico, pa postavi na mizo. Lepe pralne obleke Pri pralnih oblekah sledi moda najbolj preprostim zamislim, toda ravno samoumevna preprostost kroja ln okrasja učinkuje tako mladostno ln ljubeznivo, da se nam te vrste obleke morajo priljubiti. Prava eleganca ne pozna preobloženosti niti preveč vidnega okrasja ln zato je dostikrat lažje zbuditi eleganten videz v enostavni pralni obleki, kakor v preveč razkošno izdelani svileni toaleti. Tiste, ki sa ne morejo privoščiti zares dobre svile, bi storile boljše če bi si namesto manjvredne svilene obleke omislile res lepo obleko iz dobrega pralnega blaga, n. pr. iz lepega platna v učinkoviti, moderni barvi, ki v eleganci prekaša vsako umetno svileno tvorivo. Sedaj, v poletni sezoni je moda lepim pralnim oblekam tolikanj naklonjena, da jih lahko nos:mo tudi popoldne če je treba. Vendar pa so pralne obleke seveda v prvi vrsti namenjene športu in praktični uporabi, ker lahko tvegamo, da se uma-žejo in pomečkajo, saj so po vsakem pranju zopet kakor nove. Na počitnicah, na sprehodih pri delu doma in na vrtu se šele izkaže, kolikanj so nam naše skromne, .pralne obleke neobhodno potrebne. Nove pralne obleke v kratkosti in širini kril ne zaostajajo za popoldanskimi. S širokimi nabranimi krili posnema moda kmečki slog, ki se pri pisanem pralnem tvorivu vsekakor še lepše uveljavi, kakor pri finih popoldanskih svilah. Preprost ovratniček mala pentlja pod vratom, na tej ali na oni obleki žepek, v pentljo zavezan pas in niz drobnih gumbov, tu ali tam guba, dve ali celo krog m krog nagubano krilo — to je ves mladostno ljubki slog pralnih oblek, ki ne pride nikoli iz mode. život je nad vodoravnimi zarezami lahno nabran in zapet z gumbi iz enakega platna (4. sldca). Nßj^dna steßica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali» Id zanesljivo deluje In Ima prijeten okus, je Mladenič naj se predstavi novi znanki nekako takole; »Milostiva gospa (gospodična). dovolite mi, da vam izrazim svoje globoko spoštovanje, ki ga gojim do vas?« Ali še bolj vljudno? »Milostiva gospa (gospodična), dovolite vašemu vdanemu služabnilui, da vam izreče svoje najgloblje spoštovanje.« Vedeti mora namreč, da je to edini način, kako bo najbolj ugajal ženskemu spolu. Mladenič naj bo na plesu predvsem na razpolago gostiteljici in pleše naj z damami. ki nimajo plesalca. Ta dekleta se navadno ne morejo ponašati ne z lepoto, ne z duhovitostjo, ne z bogastvom. Kljub temu bo njihov plesalec bogato nagrajen, kajti takšno dekle je iz hvaležnosti pripravljeno na vse: hvalila bo njegove vrline, rada bo izpregledala njegove napake in ga bo prikazala svojim prijateljicam v čim lepši luči... To je le majhen izvleček iz pravil o lepem vedenju naših babic. Bog ve, ali so bile te naše uboge babice tudi v resnici kaj bolj čednostne, kakor so njihove vnukinje? O moških bi lahko smelo trdili, da so danes veliko bolj krepostni, kajti prav nič jih ne motijo slike golih žensk po jedilnicah in salonih, ne razburjajo se, če jim mladenka v nerodnosti — bodisi Igrani ali ne — pokaže svoje koleno in če so sami z dekletom v sobi, ta ni v nobeni nevarnosti, da bi se Ji kaj hudega zgodilo... j MODNI SALON ANICE ISTINIČ Ljubljana 7, Pod gozdom 8. Vzorčaste, večbarvne pralne obleke izpopolnjuje letos moda z belo platneno garnituro, sestoječ iz ovratnika in manšet-kov. Bela garnitura umiri preveč pestri videz obleke in ji da nekaj otroško ljubeznivega. Kakor vidite, je obleka na prvem mestu naše skice tako okrašena; tukaj prehaja okrogli beli ovratnik v majhen, bel preprsni vložek, ki je dobro prešit z robčki (1. skica). Kmečkemu slogu sledi naslednja pralna obleka iz sinjega zefirja, ki ima tesen, spredaj v konico zarezan životek in bogato nabrano, zvončasto krilo, životek je spredaj zapet z nizom malih, belih gumbov obleki pa daje neko posebno noto širok' dvojen ovratnik lz naškrobljenega platna, ki s« z njim skladajo tudi manše-ti na kratkih rokavčkih (2. skica). Ljubka, pikčasta obleka je dvodelno ukrojena, zgornji del je prevezan a pasom iz enakega tvoriva ln se odpira pod pasom v dveh konicah. Dokaj široko krilo je sestavljeno lz več delov in ima spredaj globoko vloženo gubo (3. skica). Okusno ln mladostno učinkuje obleka is enobarvnega platna. Pri izberi platnenega tvoriva vam svetujemo, da se odločite za platno, ki se ne mečka. Je sicer nekoliko dražje, toda prihranili si boste mnogo likanja ' in jeze! Platneno obleko najlepše okrasimo z gubami. Na nati skici idia-jajo tri dvojne gube, ki jih vidite na krilu, Sz odgovarjajočih izre«® na životu. MetthOM/M Kako si zamišljamo popoldansko obleko lz tankega, pralnega tvoriva, vam po-Aaže zadnja skica, život te obleke je zadaj in spredaj po sredi naguban, na krilu pa se iste gube spodaj razširijo in mu tako dajo moderno obliko. Dve mali pentlji pod vratnim izrezom in z nagubanim vo-lančkom opremljeni, kratki rokavi izpopolnjujejo sliko te okusne in preprosta obleke (5. skica). ELITNA KONFEKCIJA ^^ MAR/BOB PQIhlASA VEDNO NAJNOVEJŠE Moderno cvetje iz perja Cvetje fa perja Je mikavna pariška novost in se v barvah, nežnosti in lahkotnosti presenetljivo približuje resnični lepoti pravega cvetja. Izkazalo se je, da v trajnosti barv tn oblike prekaša vsako drugo umetno cvetje, ker mu ne Škodita niti vročina niti vlaga. Posebno očarljivo učinkuje novo cvetje na lahkih poletnih kostumih, ki jim daje izrazito popoldansko, profinjeoo noto. Velike kite nežno-bervnega, novega cvetja namešča moda na poletee večerne obleke, majhen šopek !■ podobno Oblikovanih cvetov pa v visoko nakodrano pričeska. ,, , ^ i oge pod vodo Poskusi s pločevinastimi tanki v švicarskih jezerih — temperaturi 4 do 5 stopinj pod ničlo — V vojni ni potrebno samo orožje, ampak tudi hrana Hladnost rečne aH morske vode so že mnogokdaj izkoristili za som nastanil pri neki uradniški rodbini v Budimpešti Gospodarji so kmalu zatem odšli na oddih in so podnajemnika samega pustili v stanovanju. Čez 14 dni so se vrnili domov in so našli vse sobe prazne. Irasek je izginil, z njim pa je izginilo tudi vse pohištvo. Dva tedna je policija iskala begunca in ko ga je prijela ter ga izročila sodišču, so prišle na dan neverjetne stvari. Ko je začel sodnik pri obravnavi ugotavljati osebne podatke obtoženca in ga je vprašal, če je oženjen. je Irasek odvrnil: »Nisem ože-njen, pač pa ločen«. V tistem trenutku sta planili iz vrst poslušalcev dve ženski in sta za vpili v en glas: »Jaz sem njegova žena!« Sodnik je debelo pogledal, pozval je ženski k redu, nato pa je pozval obtoženca, naj pojasni zadevo. Irasek je povedal: »Obe ženski, ki me tukaj _ obtožujeta, imata prav. Imel sem že šest žen: Heleno, Karlo, Rožo, Pavlo, Judito in Jožefino. Od trajalo je komaj par mesecev, pa sem se je naveličal. Zaljubil sem se v brinetko Gizelo. ki sedi zdaj med poslušalci v dvorani. Proti Mariji sem vložil tožbo zaradi ločitve, toda sodišče je delalo prepočasi. Ne da bi počakal na njegovo odločitev, sem vzel Gizelo za ženo.« Po teh izjavah je sodnik prekinil razpravo zaradi osebnih podatkov in čez nekaj časa se je sodni dvor vrnil v dvorano ter razglasil, da je Irasek zaradi tatvine obsojen na dve leti ječe. Njegovo mnogo ženstvo pa bo predmet cele serije posebnih razprav, ki zbujajo že zdaj v madžarski prestolnici razumljivo zanimanje. Drago črnilo V angleškem parlamentu so nedavno sporočili, da znašajo državni izdatki za črnilo v angleških uradih letno 6200 funtov šterlingov. V našem denarju pomeni to v&oh sem po pravilih ločen. Bred nekaj lo- i okoli poldirug milijon din. in tudi ne dražjil V takšnih sprejemnikih se amplitudno modulirane motnje izločajo, frekvenčno mo dulirane oddaje Armstrongovih postaj pa se odražajo čisto in jasno ter z visoko mu-zikalno kakovostjo s «k ora j neslišno podlago. V odmorih med oddajami in pri tihih oddajah ni slišati več nobenega šuma ta vrenja ali celo pokanja, celo če prisloniš uho na zvočnik, ne slišiš skoraj nobenega nepoklicanega zvoka več. Tako je torej Armstrong radijskim prenosom odprl novo bodočnost. Hudo je le to, da bo treba vse postaje preurediti ta kupiti nove sprejemnike. Za industrijo, ki izdeluje radijske priprave, pa to seveda ni hiudo... ANEKDOT V cerkvi je klečala ženska pred podobo sv. Mihaela. Zbrano je molila in je na koncu prižgala novo svečo. Poleg te sveče pa je pritrdila še drugo svečo, ki se je ob svetnik o vih nogah krivila. Pridigar Swift je videl, kaj dela ženska in je vprašal: »Kaj pa delate? Mar ste prižgali drugo svečo hudiču?« »Tako je,« je dejala ženska, »človek mora danes povsod iskati prijateljev, ker nikoli ne ve, kam pride ... « * K skladatelju Dvoraku je prišla nekoč mlada ženska, ki si je domišljala, da je rojena za pevko in je prosila glasbenika, če bi mu smela zapeti neko pesem. Dvofak ji je izročil note. Ko je odpela pesem do kraja, je menila: »Ta pesem se prav težko poje«. Dvofak je pristavtl: »In tudi težko posluša«. VSAK DAN ENA • ■a* »Kako to, da sam pomivaš posodo ? Saj imaš vendar kuharico, ki ti vodi gospodinjstvo.« »Ne — kuharico sem imel, zdaj je postala moja žena... « (»Politiken«!, • SPORT Največ bo danes —nogometa Razen nogometašev bodo tekmovali tudi kajakaši, kolesarji, atleti in tenisači Današnji športni spored je zelo bogat tn precej pester, toda v splošnem bo le prevladoval spored z nogometom. V Ljubljani bo dop. ob 9.30 re«vanžna prv. tekma med Grafiko ta Vrhniko, in sicer na igrišču Ilirije za Kolinsko ' tovarno. Dopoldne ob 10.15 bo dalje še prv. ju-niorska tekma med mladinama Korotana in Jadrana. Popoldne ob 15. se bo na igrišču Ljubljane začel jubilejni nogometni turnir SK Svobode, na katerem bodo razen slavljen-ca igrala za lične pokale še moštva Kranja. Hermesa in SK Ljubljane, tako da bodo v treh urah odigrane kar štiri tekme. Kajakaši bodo ob 15. nad tacenskim mostom izvedli tekmovanje za državno prvenstvo v slalomu s kajaki, na katerem bodo razen naših domačih nastopili tudi nekateri znani zagrebški vozači. Na Dolenjski cesti bodo popoldne ob 14. star tali kolesarji za prvenstvo ljub- ljanskega podsaveza, ta sicer seniorji na 100 km dolgi progi Ljubljana—Trebnje in nazaj, juniorji pa od Ljubljane do Stične in nazaj (60 km). V Celju bodo imeli danes prvi atletski miting za vse kategorije tekmovalcev od omladincev do seniorjev. in sicer ob pol 9. na Glaziji. V Maribora bo danes popoldne ob 16.30 na igrišču SK Rapida prva kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo, in sicer med SK Bato iz Borova in ISSK Mariborom. Tekmo, ki bo ob vsakem vremenu, bo sodil beograjski sodnik. ★ Glavni atrakciji današnjega sporeda pa bosta seveda oba velika dogodka v Zagrebu in Beogradu, in sicer nadaljevanje teniškega turnirja v evropskem pol finalu za Davisov pokal med Belgijo in Jugoslavijo in pa mednarodna nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo. Kako sta igrala naša v Milanu ? (Izvirno pismo očividca teniškega srečanja med Jugoslavijo in Italijo) Za malokatero mednarodno teniško tekmo je vladalo toliko zanimanja v milanskih ln italijanskih športnih krogih, kolikor za nedavno srečanje Italije in Jugoslavije. Vse dnevno in periodično časopisje je že ves teden pred tekmo pisalo o tem srečanju za Davisov pokal, kot veliki športni prireditvi. In prav je bilo tako! O tekmi sami, ki je trajala štiri dni namesto tri, so poročila z raznimi ilustracijami strokovnih poročevalcev zavzemala kar po cele strani. Strokovni teniški poročevalec milanskega športnega dnevnika »L« Gazzetta dello Sport«, Vincenzo Cuccia, ki imenuje Punčeca »nepremagljivo •trdnjavo«, »skalnatega moža«, > težko havbico« ltd., ne more dovolj prehvaliti silo- 1* 'ir, f ■ Franjo Punčec Klavni steber naše teniške ekipe v vseh tekmah za Davisov pokal vitega, vztrajnega, tehnično dovršenega in hladnokrvnega Franje, fizično in duševno neprimerljivega, ki je s svojim rar ketom vžigal »smrtonosne udarce (colpi micidiali) s tako naglico, borbenostjo in odločnostjo, da se je včasih vse iskrilo kakor izpod konjskih kopit. Prav tako tudi ostali poročevalci nimajo primernih besed, s katerimi bi označili vse športne vrline in neukrotljivo ognjevitost in borbenost Punčeca, ki je štiri dni obilno gostil ljubitelje tenisa in vsega sporta s svojimi mitraljeznimi »smashesi« in »vol-leyi«, proti katerim je bila posebno vča-stih še tako napeta in vzdržna Magimoto-va obramba nemogoča. Tekma je bila na vzornem in aristokratskem igrišču »Porro-Lambertenghi«. last kluba »Tennis Milano«, lei je na skrajnem delu mesta in res krasen in udoben kakor teniški objekt, kakršnega zmore pač lahko samo milijonsko in bogato mesto kakor je bogati Milan. Razen glavnega igralnega prostora s tribunami je v istem obzidju še enajst igralnih prostorov, kjer trenirajo člani kluba. Igralci imajo na razpolago tudi moderno bazensko kopališče z lepo urejenimi slačilnica-mi ter primerno kavarno s terasami, velikim sečnatim vrtom in raznimi drugimi udobnostmi. Svečano lice so te dni dajale igrišču še posebno trobojnice obeh prijateljskih držav. Vse štiri dni je prisostvovalo tekmi ogromno občinstva in celo mnogo tujcev, razen Jugoslovenov tudi Nemcev in Angležev, ki niso hoteli izgubiti te izredne prilike. Ogromen in naravnost nevzdržen naval pa je bil v soboto. ko je b:l na sporedu double, kjer pa so beli mušketiri naravnost z lahkoto ukrotili italijansko dvojico Taroni-Cucel-li. Vse se je zdelo tako, kakor da sta se mlada Italijana že pred tekmo resno prestrašila in se že v naprej sprijaznila z usodo. Tudi Mitič je ta dan z večjo srditostjo pokazal svoje sposobnosti in je bil mnogo boljši kakor dan prej proti mlademu letalskemu častniku Canepelejiu. Enako brez odpora je prepustil tudi srečanje z De Stefani jem. Netočno je, da se je Mitič boril proti sodnikom in občinstvu-K večjemu se to nanaša na Punčeca, če hočemo biti objektivni... Najzanimivejši del vse tekme, ki se gledalcem nudi le malokdaj, je bilo nedeljsko srečanje Punčec—Canepele, v silovitem zadnjem singlu. Ne verjamem, da hi bil Canepele — čeprav v sanjah — samo za trenutek mislil na svojo zmago, ker je preveč inteligenten in preračunljiv. Hotel pa je izgubiti nadvse častno, tako da je vse prisotne naravnost iznenadil in žel od vseh mnogo priznanja. Ni zastonj aviatik; boril se je kakor enokrilnik z ogromnim bombnikom, in sicer ne samo v obrambi, ampak je včasih tudi fanatično in silno napadal, da je celo Punčeca. večkrat spravil v zadrego. Borba v prvem setu, ki je trajal eno uro in dvajset minut, se je odigrala z srcem v roki, kakor pravijo Italijani. Punčec je zmagal, kakor smo računali, toda šele v ponedeljek, ker je bila v nedeljo po nedovrše-nem tretjem setu (5:4 za Punčeca) igra odgodena sporazumno z jugoslovenskim kapetanom dr. Pavlico, ne pa na zahtevo italijanskega kapetana. Sicer pa niti pravila za Davisov pokal ne dovoljujejo, da bi se igra nadaljevala po 19.30 uri. V tej tekmi je bilo toliko dramatičnih prizorov, posebno na tribunah, da se skoraj ne da povedati Videl sem, kako so se milanska dekleta — in tudi gospe — kar mrzlično tresle, Škripale z zobmi in se objemale pri vsaki dobljeni točlki njihovega ljubljenca. Priznati pa je treba, da je bil tudi Krpan iz čakovca deležen marsikaterega aplavza in priznanja. Pri tem je bila seveda najbolj glasna gruča prisotnih Jugoslovenov. Razburjenje je še povečal nenavadno močan veter, ki je pihal vse popoldne in neusmiljeno si pai rdeč prah v oči igralcem in gledalcem. Zelo napet je bil tudi tretji set v ponedeljek, ki se je končal z zmago domačina 8:6, čeprav pred mnogo manjšo množico ki pa ni bila nič manj navdušena. V četrtem setu se je Punčec slednjič odločil za zaključek. Takrat se je z levjim naskokom vrgel na nasprotnika in ga res tudi odpravil po kratki in silni borbi z 6:3. na kar je od veselja vrgel raket v zrak in skočil kot srnjak čez mrežo. Nato sta si oba velika borca krepko stisnila roko, občinstvo pa je burno pozdravljalo. Takoj nato so vsi po vrr ti čestitali Pun-čecu ter jugoslovenskim predstavnikom, predvsem predsednik grof Bonacossa, ita-iljanski kapetan. sodnik in drugi. Vse dni prej so prisostvovali tekmam številni odkčniki, med njimi gen. Vacca ro, predsednik ital. sportske zveze, zvezni tajnik faš. stranke za Lombardijo, Rino Parenti, nečak ducea. Vito Mussolini, ravnatelj lista »B Popolo d'Italia« mnogo generalov in drugih odličnih predstavnikov. Z jugoslovenske strani je bil navzočen gen. konzul Milan Stankcvič z gospo, konzul dr. Ranko Mikačič. vojaški ataše major R. Trojanovič. tajnik polaništva Ilija Pla-menac in tiskovni ataše Miloš Crn ja tiski ter mnogo drugih članov jug. kolonije. Ob zasluženi in junaško priborjeni zmagi, ki je Jugoslovenom odprla pot v evropski polfinale. se veselijo in čestitajo belim mušketirjem vsi Jugosloveni, z na-do kakor je prepričevalno izjavil trener Vissault. da še niso zaključili zmagoslavnega pohoda in bi po vsej pravici to pot moral pripasti Davisov pokal jugoslovenski ekipi. J. K. ★ (Poročilo o današnjem prvem dnevu iger med Belgijo in Jugoslavijo v Zagrebu, objavljamo na 2. strani!) Predi občnim zborom JZSS Danes ob 8. bo v beli dvorani hotela Union XVn. redni občni zbor Jugoslovenskega Jiimsko športnega saveza, naše vrhovne vsedržavne športne organizacije, ki ima svoj sedež v Ljubljani in šteje še zmerom največji del sploh vse aktivne zastopnike te panoge v naši ožji domovini, če se ne motimo, tudi letošnji občni »bor naših zimskih športnikov ne bo prinesel bistvenih sprememb, vendar pa je bilo v teku sezone nekaj dogodkov, ki obetajo v današnjih razpravah morda le nekaj živahnejše razprave. V splošnem pa lahko rač unamo, da bo vodstvo našega belega sporta ostalo slej ko proj v rokah preizkušenih delavcev in funkcionarjev, ld so ga dozdaj dolga leta vodili v splošno zadovoljstvo. Pred nami so poročila posameznih Sij/veznih funkcionar- jev, iz katerih zaradi pomanjkanja prostora povzamemo lahko le glavne podatke iz poslovanja preteklega leta. Poročilo generalnega tajnika g. Toneta Kunstlja ugotavlja med drugim, da se upravni odbor JZSS zaveda, da je svojo dolžnost v vsem izpolnil in je v danih razmerah in s sredstvi, ki so mu bila na razpolago, storil največ, kar se je dalo napraviti. Upravni odbor glede svoje sestave v zadnjih letih ni imel posebne sreče in je moral prav zaradi tega večkrat spreminjati svojo zasedbo. Menjali so se razni savezni funkcionarji, toda kljub temu je bilo delo upravnega odbora in posameznih odsekov lepo složno in v celoti usmerjeno za napredek smučarskega sporta. Savezna pisarna je morala letos opraviti mnogo večje delo kakor prejšnja leta in je razen tega mnogo tega dela opravila tudi sama po sebi — brez sej. Tudi sa- io mari jI tv padonfi in je M med vsemi najbolj agilen tehnični odsek, ld je rea izvrfiil veliko delo, čeprav morda » njim niso bdli vsi zadovoljni. Pri tej priliki omenja g. generalni tajnik, da se članstvo z redkimi izjemami ni zavedalo svojih dolžnosti nasproti savezu, tako da v teku poslovne dobe ni bilo mogoče izdati popolna pravila in pravilnike, kakor je bilo v načrtu prejšnje leto. Tudi v mladinskem odseku je bilo zanimanje članstva mnogo premajhno, da bi bil mogel dovršiti vse stavljene naloge. Propagandno statistični odsek je izvršil važno delo v statističnem pogledu in letos je prvič izdelan pregled o članstvu pri JZSS, čeprav po krivdi članov samih še zmerom ni popoln. Važno vez med savezom in članstvom so opravljale številne okrožnice, ki pa jih članstvo kljub opetovanim pozivom ni upoštevalo v dovoljni meri. Disciplina se je v teku leta nekoliko izboljšala, toda značilno je, da so se pokazali največ baä najmlajši člani in prav letos se je pokazalo, da bi se je v smučarstvu morali starejši učiti od mlajših. Med podsavezi je bil najpomembnejši in najdelavnejši ta tudi po tekmovalcih najbolj številno zastopan gorenjski, s katerim pa savezna uprava v administrativnem in disciplinskem pogledu ni bila najbolj zadovoljna. Bilo je mnogo razprav in različnih mnenj o njegovem delovanju, toda navsezadnje se je le izkazalo, da je imela savezna uprava prav; JZSS pa le obžaluje, da so se iz vrst delavcev izločili nekateri, ld jih bo težko pogrešati. Tudi ljubljanski podsavez v administrativnem pogledu ni bil na višku; tehnično delo pri njem pa je trpelo zaradi slabega vremena in oddaljenosti od terenov in snega. Mariborski podsavez je bil zelo delaven v tehničnem pogledu in je tudi v administrativnem spadal skupno z zagrebškim med najboljše v savezu. Zagrebčani so imeli največ težav s snežnimi razmerami, letos pa jim je vendar uspelo, da so na svojih tleh — na Sljemenu — odlično izvedli državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Enako agilen je bil tudi podsavez v Sarajevu, medtem ko o beograjskem ni mogoče trditi enakega. O slabem poslovanju tega podsaveza je marsikaj že med letom izšlo v dnevnem tisku in je nekatere najbolj kričeče primere iz one dobe objavil že naš list. Novo izvoljena uprava beograjskega podsaveza se je zdaj resno lotila dela in upa se lahko, da bo ta podsavez prihodnje leto tudi med onimi, ki mu ne bo prigovora. Generalni tajnik se nato v svojem poročilu precej obširno peča z radijsko oddajno službo o priliki svetovnih smučarskih tekem v Zakopanem in popolnoma upravičeno ugotavlja, da je ljubljanska radijska postaja te prireditve, na katerih je našo državo zastopal velik del Slovencev, popolnoma ignorirala. Mnogo težav je imel savez tudi s preskrbo dopustov za tekmovalce, pri čemer pa pohvalno ome- nja Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah, ki je šla v tem pogledu tekmovalcem Slrokogrudno na roko. JZSS je imel v teku sezone mnogo načelnih razgovorov glede aktivnega udejstvovanja v smučarstvu s Savezom SKJ, z ZFO, z jugoslovenskim olimpijskim odborom, s savezom športnih savezov ter z raznimi ministrstvi m krajevnimi oblastmi. Med temi je treba posebej omeniti ministrstvo za telesno vzgojo, ki je z velikim zanimanjem spremljalo delo v savezu in ga tudi z navdušenjem in vsemi razpoložljivimi sredstvi podprlo. Na pobudo tega ministrstva je bila v prvih dneh novembra 1938 v Ljubljani važna konferenca zimsko-sportnih delavcev, ki je pokre-nila temeljito pripravljenoo misel organizacije svetovnega smučarskega prvenstva v Jugoslaviji. Poročilo generalnega tajnika se nato podrobno bavl z odnošaji JZSS do smučarskih organizacij v tujini in ugotavlja z zadovoljstvom, da so bili vseskozi prisrčni. Posebno velja to za poljski smučarski savez, kjer so odposlanci našega saveza dobili dragocene informacije in podatke za izvedbo podobne organizacije v prihodnjih letih pri nas. JZSS je letos kot svoje najvišje priznanje podelil zlati savezni znak najbolj uspešnemu letošnjemu tekmovalcu Cirilu Pračku, ker je bilo tako odlikovanje enakovrednemu Francu Smoleju podeljeno za krasne uspehe v tujini že pred leti. O kraju se g. generalni tajnik z besedami tople zahvale spominja odstopivšega predsednika JZSS g. dr. Pavlina, ki je s svojim denarjem omogočil, da se je dal izvesti bogati spored, ld ga ima JZSS za seboj v pretekli sezoni. V poročilu smuško-tehničnega odseka g. Staneta Predali?» čitamo najprej podrobne podatke o saveznih treningih za vse smučarske discipline, nato pa podrobne podatke o doseženih uspehih na tekmah za državno prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji ter v vztrajnostnem teku na 30 km. Dalje vsebuje poročilo podrobne številke o saveznem prvenstvu v samostojnih skokih, o štafeti na 4X10 km ter o juniorskem državnem prvenstvu. Obširno poglavje je posvečeno inozemskim tekmovanjem naših tekmovalcev, tako v Zakopanem, Harrachsdorfu, Celovcu, na Dobraču. v Rumuniji, v Cortini d'Ampezzo in v Sestrieru. Vzorno sestavljenemu tajniškemu poročilu je priključeno še poročilo blagajnika ter mladinskega (pod vodstvom prof. Vinka Zaletela) ter propagandno-statističnega odseka (v rokah Bože Kramaršiča) in Zbora smuških učiteljev (izpod peresa načelnika Jerneja Jelenca). Iz vseh teh poročil se vidi, kako so bili tudi ti odseki delovni v okviru danih možnosti ter so v svojem področju tudi zabeležili lep napredek v podrobni organizaciji našega smučarstva. V nekaj vrstah Beograd : Sofija 3 : 2 Te dni imajo v Beogradu zanimiv teniški turnir med Beogradom, Bukarešto in Sofijo. O bolgarskih igralcih smo že pred kratkim pisali, da ne pomenijo nič posebnega, medtem ko je popolnoma drugačna stvar z Rumuni. Njihova zastopnika Caralulis in Schmidt sita dobro znana turni rska igralca in 6o imeli Madžari mnogo posla z njima, da so ju s tesnim 3:2 iztisnili iz tekmovanja za Davisov pokal. Rumunom je seveda največ do tega, da bi letos osvojili krasen srebrni pokal ruammskega kralja Karola, t en. bo'j ker so ga dobili prehodno že dvakrat in bi ga sedaj — v primeru tretje zmage — prejeli v trajno last. Najprej sta v tem turnirju nastopili reprezentanci Beograda in Sofije. Beograd sta zastopala Smerdu in Radovanovič v singlu ter Konjovič-Laslo v doublu. med katerimi so vsi štirje pokazali svoio premoč nad Bolgari, pa se pri tem niso baš preveč naprezali za boijši rezultat. Podrobno je bilo v sinili h takole: Smerdu : MLadjov 6:4, 6:4, 6:1, Radovanovič : Jordanov 6:3, 6:3, 6:0, ali skupno 2:0 za Beograd. V doublu so Bolgari proti pričakovanju nudili hud odpor in sta Koniovič in Laslo zmagala šole v petih setih 3:6, 1:6, 6:2, 6:4, 8:6. Ostali dve partiji so Beograjčani predali Bolgarom brez borbe. V ositalem je zanimivo, da je JTS suspendiral ves Beograjski teniški klub zaradi neudeležbe njegovih igralcev na nacionalnem prvenstvu, in sicer vse igralce s funkcionarji vred. Jedro spora je v tem, da Bra-noviča, odličnega junior ja BTK, pri savezu nočejo verificirati niti mu dati odpustni-co iz starega kluba Prav za prav je to tudi del borbe med športnim Zagrebom in sportn im B e ogra dom. S. Motociklistične dirke za veliko nagrado Jugoslavije, ki bi morale biti prihodnjo nedeljo pri Sv. Nedelji blizu Zagreba, so bile iz tehničnih razlogov preložene na jesen, in sicer na dan 3. septembra. Na nedavnem občnem zboru sabljaškega saveza v Petrovgradu jo bilo med drugim sklenjeno, da bo prihodnje leto tekmovanje za državno prvenstvo v Ljubljani v izr vedbi SK Ilirije. H kraju je bila sprejeta še spomenica, ki naglaša pomen sabljaškega sporta v vseh kulturnih državah in zato priporoča raznim ministrom, naj ta lepi sport čim prej uvedejo kot obvezni predmet v vse prosvetne ustanove, začenši od srednjih pa do visokih šol. Jugoslovenski atletski savez je prejel ponudbo nemškega saveza, ki bo najbrže tudi sprejeta, da naj bi bil v dnevih 28. in 29. julija v Celovcu mednarodni atletski troboj med Jugoslavijo, Rumunijo in Nemčijo. Nemci predlagajo obenem, naj bi bila te vrste tekmovanja v bodoče redno vsako leto v eni izmed omenjenih držav. Nekateri listi beležijo vest, da namerava znani nemški teniški igralec von Cramm postati Šved in da bo lahko kot novi državljan po dveh letih že igral v švedski ekipi za Davisov pokal. Mariborčana v reprezentanci jugoslov. železničarskih klubov. V proslavo 701et-nice rumunskih državnih železnic bo v dnevih od 9. do 11. junija v Bukarešti meddržavna nogometna tekma med reprezentancama železničarskih klubov Rumuni j e in Jugoslavije. V jugoslov. reprezentanci bosta igrala Ronjak in AntollöMJ, člana SK Železničarja iz Maribora. Še enkrat: dirka okoli Srbije Dvakrat smo po končani kolesarski dirki okoli Srbije že pisali o vtisih posameznih udeležencev na tej prireditvi, prvič z besedami pohvale in priznanja, drugič z besedami kritike in graje, vse tako, kakor so nam pripovedovali udeleženci sami. Po znanem načelu, da želimo o vsaki stvar] slišati le obe plati zvona, bi bila za nas razprava o tej vožnji prav za prav že zaključena Toda zdaj se je oglasil še tretji — kolesarske zadeve so sporne na tri strani —- in sicer funkcionar ljubljanske kolesarske podzveze in vodja šestorice naših dirkačev g. Stanko PI e š k o, ki navaja še nekatera dejstva, ki ne smejo ostati neobjavljena. Njegove trditve mečejo razen tega precej slabo luč na onega kolesarja, ki je na dirki okoli Srbije videl vse samo slabo, nI pa bil dovolj kritičen tudi glede samega sebe. G. Pleško navaja med drugim: Pisec drugega članka o podrobnostih s kolesarske dirke okoli Srbije v vašem cen j. listu spada med nedisciplinirane športnike. trdi pa ponekod tudi neresnične stvari. Kot vodja ekipe sem se zelo trudil, da bi našim vozačem priskrbel vse po želji in zato sem se z odločilnimi faktorji že v naprej dogovoril glede vseh podrobnosti prehrane in stanovanja. Ko smo prvič dobili tamkajšnjo hrano, ki našim vozačem ni ugajala, sem dobil pojasnilo, da so bili pirerditelji prepričani, da nam bodo s takšno hranonajbolj ustregli, v poznejšem poteku dirke pa po svojih močeh poskrbeli za drugačno. Hrana je bila v ostalem več kot zadostna in tudi okusna. Kdor je ostal kdajkoli brez kosila ali brez zajtrka, je bila tega kriva le njegova malomarnost. Pri prenočiščih je veljalo načelo, da so dobili boljša ležišča oni, ki so častneje nastopali na dirki kakor ostali. Tudi glede rešitve finančnega vprašanja ; g. K S. ni povedal vsega točno. Po odsto- : pu prvih tekmovalcev je bil sprejet sklep, naj se pošlje 11 vozačev domov, in sicer tako, da se jim plača vožnja do Beograda (kar je znašalo vsega 57 din), razen tega pa je vsak od njih dobil tudi 150 din. Po prihodu v Beograd ti udeleženci niso mogli odpotovati takoj, ker niso imeli veljavnih povratnih kart, zato pa so dobili za čas čakanja vse, kar so zahtevali in še 130 din v denarju. Dejstvo je, da je vsak vozač dobil 350 din dnevnic, čeprav je bilo sklenje- no ▼ naprej, da vozač!. Id ne bodo tekmovali do konca, nimajo pravice zahtevati dnevnic if avtomatično izpadejo iz tek-i movanja. I Poudariti bi hotel še to, da je bilo na tej ! dirki 700 km ceste odlično, 200 km vsaj i takšne kakor so naše,na ostalih 100 km pa je bila kaldrma. Organizacija je bila takšna, da je mi še dolgo ne bomo kos takšne. Predvsem zato, ker nimamo finančnih Sredstev in pa zato ker pri nas ni pravega razumevanja za tako veliko organizacijo. Iz SK Ljubljane. Jutri, v ponedeljek, 5. t. m. seja u. o. ob 19.30 v klubovem tajništvu, Beethovnova ul. 19. SK Jadran. Danes ob 11. obvezen sestanek za vse igralce I. garniture pri M. Sokliču, Trnovo, Pred konjušnico 4. Predsedstvo. — Kolesarska pOdzveza Ljubljana razpisuje podzvezno prvenstvo za A) in B) kategorijo na progi Ljubljana-Trebnje in obratno, ki bo dne 4. junija s provizorič-nim startom pri gostilni Gašperlin v Za-dvoru (Vevče). Oficielni start bo pa pri gostilni Jelačin na Dolenjski cesti. Kategorija A) starta ob 14. ter vozi do Trebnjega in obratno (100 km). Kategorija B) starta ob 14.15 ter vozi prav tako kakor A), samo da gre proga do Stične in obratno (60 km). Oficielni cilj je pri Jelačinu na Dolenjski cesti, dočim je častni cilj pri Gašperlinu v Zadvoru. Razdelitev daril bo v gostilni Gašperlina ▼ Zadvoru ob 18. Ker je ta dirka istočasno izbirna za junior .'ko državno prvenstvo v Zagrebu, je za juniorje start obvezen. Prijava za obe skupini 10 minut pred startom. Vozi se v smislu zveznih pravil. Sodniki in funkcionarji podzveze naj bodo na startu točni. Največja tovarna kuhinjskih strojev na svetu razstavlja Med velika podjetja, ki letos prvikrat razstavljajo na mednarodnem ljubljanskem velesejmu, spada tudi tv rdita Ale-xanderwerk A. v. d. Nahmer A. G. iz Remscheida v Nemčiji, ki šteje s svojimi 3000 delavci med največja podjetja za izdelovanje kuhinjskih in živilskih strojev na svetu. V svoji okusno prirejeni veliki ko jI, ki nedvomno spada med najbolj reprezentativne na velesejmu, razstavlja tovarna veliko izbiro vzorcev iz svojega fabrikacij-skega programa, v prvi vrsti moderne stroje za mesnice in kuhinje, ki se tudi pri nas bolj in bolj udomačuje. Mesar bo našel tu poleg normalnih strojev na transmisijski pogon m poleg novo vrstnega stroja za polnjenje klobas z avtomatičnim mazanjem še veliko izbiro vsakovrstnih modernih strojev z u grajenim elektromotorjem, kakršnim dajejo zdaj prednost tudi vsa sodobno urejena podjetja v Sloveniji. Poleg oblikovno lepo izvršenega »električnega volka« (stroja za rezanje mesa), elegantnega stroja az rezanje drobja in tako zvanega s-elek-tro dvojčka«, ki je kombinacija obeh, je deležen prav posebnega zanimanja tudi motorni polnilec klobas na pogon s tlačnim oljem, ki je to pot sploh prvikrat razstavljen. Omeniti je treba tudi električne narezkovalne stroje, ki morajo biti po svoji okusni izdelavi v pravi okras vsaki trgovini. Gostilničarji, restavraterjl, hotelirji ln upravniki kuhinj po zavodih in ustanovah se bodo posebno zanimali za velike kuhinjske stroje. Med njimi bodo v koji »Alexanderwerka« odkrili v prvi vrsti velik mešalni in stepalni stroj, pri katerem se brzina lahko zdržema regulira, in ki razen tega dopušča še pogon drugih pomožnih strojev. Tu je dalje znameniti »kuhinjski motor« teh tovarn, ki se lahko pritakne k vsakemu kuhinjskemu stroju in ki je bil doslej prodan že v desettiso-čih primerih. Je to idealen pogonski agregat za v-ak kuhinjski obrat, ki prehranjuje do 150 ljudi. Tu lahko en sam motor žene skoraj vse kuhinjske stroje, kolikor se jih potrebuje: mesoreznico, dro-bOTeznico, ribežen, stroj za narezovanje in sekljanje zelenjave, dalje mešalnico, ste-palnico. stiskalnico za sadni sok, pasirni-co. stroj za snaženje in ostrenje nožev in vilic, kruhoreznico, sladclednico itd. Ta bogata izbira kuhinjskih pomagal je slednjič izpopolnjena še z veliko, avtomatično delujočo kruhoreznico, razdeljevalnim stro jem za surovo maslo, ki omogoča odmerjanje popolnoma enakih porcij ter z izredno praktično lupilnico za krompir. Nedvomno bo obisk koj 189 — 197 »Alexanderwerka« v paviljonu »G« izredno poučen za vse interesente, zlasti še, ker bo večina strojev v obratu. (—) Letošnji rojstni dan angleške kraljice matere Na letošnji 72. rojstni dan angleške kra-ljice-matere Mary so bile vse javne zgradbe v Londonu okrašene z državnimi zastavami. Običajni slavnostni obed pa je odpadel, ker kraljica zaradi nedavne nezgode z avtomobilom še vedno ne sme zapustiti svojih apartmanov v Malborough Houseu. Malta je dobro utrjena Guverner Malte je imel te dni nagovor, v katerem je sporočil, da je Malta neza-vzetna. Obrambno topništvo otoka je v primeri z lanskim letom za sto odstotkov močnejše. Najnovejši izdelek Opelovih tovarn, znanih po izvrstnih, trpežnih, ekonomičnih vozilih »Kadett« in »Olympia«, po luksuznem, udobnem »Admiralu« ter »Blitz« tovornih vozilih, je nova tipa »Kapitan« swoj-ska v konstrukciji in obliki. Novi Kapitan: Karoserija iz odporne jeJdeme pločevine s pri ncipom samonosilnosti, pet sedežen, nadomešča štirisedežni Super-6. Dimenzije znatno večje, teža ista; odllióno premaguje terenske prilike, stalna hitrost 112, maksimalna 130 lem. Tehnične posebnosti: lahko upravljanje na ovinkih, sposobnost vzipona v direktni 1 l°/o, t prvi brzini 35%, brezhibno delovanje Spiralnih vzmeti s hidravličnimi blažilci. Motor je 6-cilinderslki, 60 ka S svojo odlično, brezhibno konstrukcijo, ki predstavlja najnovejšo pridobitev na polju avtomobilizma, je temu vozilu zagotovljena dolga nemotena obratna doba. Tovarna M.A.N. je š svojim uveljavljenim produkcijskim programom za Die-aiova vozila, ki obsega voaik od 3 do 9 ton tovorne teže, učinkovito zastopana, te dolgo je Jugoslavija odlična odjemalka teh stabilnih in robustnih vozil; več sto voz je bilo samo zadnja leta odpravljenih v Jugoslavija Številni avtobusi, ki vršijo promet po mestih in na deželi, uživajo pri prometnih podjetnikih izvrsten sloves. Vprav v hriboviti pokrajini s težavnimi cestnima razmerami dan za dtneim nudijo nove dokaze svoje zanesljivosti K uspehu M.A.N. Diesi ovih vozil v Jugoslavi j i je močno pripomogla vzorno izgrajena trgovinska organizacija z obilno zalogo nadomestnih delov. Za strokovno oskrbo vozil jamči tudi dejstvo, da so zadnja leta številni domači monterji obiskali tvornice v Niimbergu in so si tam pridobili v specialnih tečajih posebno strokovno znanje. Zastopstvo: Desa—Beka v paviljona J na velesejmu pa razstavlja tudi vozila Chevrolet in Buick. GENE MA^IM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davlca aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12. . Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din &.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas*. Din 20^—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L«— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dio 5.- za šifro aü dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dia Ilm MaU&aktsi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če nhtewate od Oglasnega oddelka »Jutra« n««« * . odgovor, priložite LI1I1 >' ▼ znamkah Vue pristojbine sa male oglase je plačati pri predaj naroda, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra44, Ljubljana. V gostilni Pri Lovcu, Rimska c. 24 BLEIWEISOVA 2. Domača in dunajska kuhinja. Izborna pristna vina. Domača žganja. Likerji. Pivo v vrčkih. Torte, pecivo, delikatese. Express-kava din 1.—. Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Gostilna Türk v Streliški ulici toči izvrstna dalmatinska vina Mrzla in topla jedila. — Morske ribe. — Vljudno vabljeni. 13882-18 Vabimo na koncert Gostilna Bahne priredi veliko zabavo. Dobra pijača ln jedača. — Vabi Rahne. 13928-18 So ptičice zbrane v planine leté, mladini naznanjat, da ples danes je. Gostilna Kramar 13942-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes pomnožen jazz ! Ples ! Velika plesna dvorana ! Sobe za zaključene družbe ! Senčnat vrt! Odprto do 2. ure ! 13887-18 V gostilni Putrich danes ples do 2. ure. Izborna vina Gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni. 14048-18 Patentirane Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Strojnega ključavničarja ali mehanika, mlajšo moč (s prakso), vojaščine pro stega, iščemo za stalno namestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrija Ljubljana«. 13618-1 Oskrbnico srednje starosti, sprejmem v službo pri večjem kmečkem posestvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »G. K.« 13559-1 2-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami v novi hiši oddam. Poizve se: Rudolf, Medvedova 5a. 14059 1 Frizerko dobro v trajni in železni ondulaci j i sprejmem takoj ali po dogovora. Anton Mastnak, Straži-šče 22 pri Kranju. 14058-1 Hotelsko kuharico prvovrstno, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 13981-1 CmmamU .........................*........ iiMnriiir ,Super44 -^iHiHf- tehtnice drž. žigosane Špecerije, mesarji, peki ! Ne mučite se več z Vašimi navadnimi tehni-cami na uteži, ker dobite že za nizko ceno praktične, točne, trpežne in lepe »Super« tehtnice, ki tehtajo brez uteži. Obiščite nas na Ljubljanskem velesejmu paviljon »G«. Iščemo zastopnika za Slovenijo. TVORNICA TEHTNIC J. ŠEBEŠČEN, Subotica — Tel. 662. Oglasi v „Jutru41 imajo vedno največji uspeh S G T. Rot m an: S Pegazom - ®krog sveta Jojmene, jojmene, ali je znal kralj Lipilapi teči! Kakor blisk je šinil iz svoje »palače« in zdirjal po puščavi, gospod Jodelberger in njegovi levi pa za njim. Siromak je vekal in tulil na vse pretege. Nazadnje ga je eden izmed levov dohitel. Trepetaje je padel Lipilapi na kolena ... 60 Ta čas je bil gospod Vrtačnik našel ubogega Petra. Nesrečni deček je ležal v kotu, priklenjen z debelimi verigami, ki so bile zavarovane z obesnimi ključavnicami. Toda na srečo je visel ključ tik zraven na steni, in tako je bil Peter hitro rešen iz strašnega položaja. Ubogi deček je bil od prebitega strahu ves izmučen in skoraj ni mogel spra-yiti glasu iz sebe. Kupim bršlan, oleandre in lovorje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13971-7 Natakarico mlajšo, z lepo preteklostjo, kavcije zmožno, sprejme dobro vpeljana boljša gostil na v bližini Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13968-1 Samostojno šiviljo za izdelavo pleenln i oskrbo sprejmem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izdelava« 13610-1 Natakarico vzamem takoj. Dam tudi na račun gostilno v okolici Ljubljane. Prednost Imajo samo z kavcijo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kavcije zmožna«. 13869-1 Ženska inteligentna, bolna na raku. jetiik ali spolno naj zaupno lavi naslov (opis) na ogl. odd. Jutra pod »Sprejmem« 13977-1 Frizerko perfektno v vseh delih, prvovrstno moč, sprejmem. — Dobro mesto. Salon Mrak, Radovljica. 13985-1 Gospodinja mlada in sposobna se išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«. 14080-1 Pošteno služkinjo zmožno vseh hišnih del — sprejme rodbina 2 oseb. Vprašati : Cesta v Rožno dolino 30, pritličje. Takojšen nastop. 14138-1 Mizarskega pomočnika pohištvenega, dobrega, — sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Škrbinc & komp., Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano. 14099-1 Frizerka starejša moč, dobra ondu-lerka, dobi takoj službo. Agi Krajnc, Celje, Razlago-va ulica. 14117-1 Vrtnarskega pomočnika in vajenca, zanesljivega pridnega in poštenega, — sprejmem takoj. Vrtnarstvo Adolf Vatovac, Vrazov trg. 14094-1 Servirko za hotel na Gorenjskem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 6«. 13785-1 Gospodično (bono) Iščem k otrokom s per-fektnlm znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«. 13756-1 Urarskega pomočnika za Zagreb popolnoma samostojnega in sposob nega za popravilo ur ln montažo novih ur sprej mem. V ponudbi navesti koliko časa -je pomoč nik, kdaj lahko nastopi in zahtevo plače. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »6333« 13606-1 Frizerko perfektno sprejmem v stalno službe, žnidarlč, Salon Rozman, Kranj. 13706-1 Pisarniško moč za samostojno delo, pred vsem veščo slovenske in nemške trg. korespondence, takoj sprejmem. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Pridna moč«. 13711-1 Mesarskega pomočnika takoj sprejme Jos. Zaje Stična. 13714-1 Foto retušerji! Nudim plošče za retušo na dom. Foto Jug, Kranj. 13788-1 Pletilja za rokavice ln navij al-ka takoj dobita mesto. Naslov v vseh posi. Jutra. 13860-1 Mlajši prodajalec za prodajo JedU ln pijač pri vlakih dobi službo tez poletje v kol. restav. raciji na Pragerskem. — Prednost znanje nemškega jezika. 13866-1 Zmožno kuharico za trgovsko hišo na deželi takoj sprejmem. Po mož. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dober postopek«. 13850-1 Prodajalka prvovrstna moč za špecerijsko ln delikatesno trgovino v večjem mestu na Gorenjskem se išče. Prednost Imajo z znanjem • nemščine ln s prakso v tej stroki. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod značko »Službo nastopi takoj«. 13908-1 Mlajšemu harmonikarju nudim sezonski zaslužek v morskem letovišču na Rabu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13810-1 Krojaškega pomočnika za prvovrstne velike komade io vajenci takoj sprejme Sommer, Celje, Gosposka št. 2. 13811-1 Korespondentko s perfektnim znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika, kakor tudi obeh stenografi} išče večja tovarna. Prednost imajo osebe z znanjem še kakega drugega tujega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo zahtevkov pod šifro »Sušak«. 13809-1 Kolarski pomočnik dobi takoj službo. Alojz Vrečko, škofja vas 29, Celje. 13810-1 Frizersko ali briv. pomočnico takoj sprejme Alojz čoh, frizer, Dol pri Hrastniku. 13796-1 Stenotipistko Iščem za na deželo. Popolna oskrba v hio.. hkc " na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 77« 13758-1 Mizarskega pomočnika za pohištvo takoj sprejmem za Št. Vid. Ponudbe pod »Stalno delo« na ogl. odd Jutra. 13952-1 Žagarja gaterista, treznega delavca sprejmem. Ponudbe poslati na ogl. od. Jutra pod šifro »Gaterist«. 13951-1 Milarski delavec perfekten v stroki, z do brlml spričevali ln dalj šo prakso dobi takoj me sto. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja na Publicitas, Zagreb,— pod: »Trajno namješte-nje« 13683-1 Pisarniško moč za avtopodjetje, z delnim tehničnim znanjem iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 336«. 13829-1 Garažnega mojstra ln dva avtomehanična pomočnika sprejme avto podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 336«. 13830-1 Vrtnarski pomočnik dobi mesto. Nastop s 1. julijem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13840-1 Sluškinjo vajeno kuhe ln vseh hiš nlh del, sprejmem. Ponudbe na M. Leskovec, vila »Damira«, Bled, 13841-1 Šofer mehanik z večletno prakso, vešč nemščine ter kavcije zmožen dobi službo. M. Jurovec Kranjska gora. 13623-1 Kuharica 30 do 40 let stara, poštena, pridna, za vse hišne posle, vešča okusne dobre brane, posebno prikuhe, ku hane fine močnate jedi (raje n torte i dr.) sladkarije, dobi mesto. Plača dobra. Naslov v vseh posi. Jutra. 13781-1 Več izvežbanih zidarjev ki se razumejo na vsa dela ter enega predde-lavca sprejme stavbno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Celo sezono« 13676-1 Brivski pomočnik s 4 letno prakso, bi rad premenU službo. Gre tu di na sezono. Nastop ta koj ali po dogovoru. Po nudbe na Milan Kaplan br. pom. pri Stanetu Strausu, šoštanj. 13681-1 Tamburirarico za kurbel stroj takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4 din na uro« 13612-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprej mem takoj. Služba stalna. Bari Ivan, brivec v Slovenjem Gradcu. 13836-14 Šivilje za bluze in damske obleke, ki so popolnoma samostojne v kroju in s finim okusom, se sprejmejo za konfekcijo. Po nudbe z navedbo prakse na ogl. odd. Jutra pod »Stalen dober zaslužek. 13944-1 Praktikantka začetnica dobi mesto. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Praktikantka«. Znamko za odgovor priložite. 13936-1 Izurjene šivilje išče salon »Lady« Kreditna banka. 13939 1 Prodajalka starejša, samostojna moč lz dežele dobi mesto takoj * trgovini z mešanim blagom Dopisi na podr. Jutra v Mariboru pod »Samostojna« 13819-1 Gospodinjo na deželo zanesljivo, samostojno, dobro kuharico, veščo vseh gospodinjskih del in čisto, takoj sprejmem. Ponudbe s sliko v nemščini na podr. Jutra v Mariboru pod šifro »Samski gospod«. 13814-1 Žaga jarja sprejmem za takoj. Lattatovi 16, trg. kuriva. Kuharico spretno in sposobno, išče srednjevelika gostilna. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izurjena kuharica«. 13996-1 Mlajšega uradnika (praktikanta) sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljubljani. V poštev pride samo marljiva moč. Ponudbe z navedbo znanja jezikov na ogl. odd. jutra pod »Vestna moč 77«. 14001-1 Natakarja in kuharico samostojno, sprejme takoj večja restavracija v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14006-1 Frizerko dobro moč, sprejmem. Novi trg. Breg št 1, Fr. Cokan, Ljubljana. 14003-1 Dva krojaška pomočnika za velike komade za stalno sprejme Franjo Bkrbec, Lož. 14038-1 Zakonski par z enim otrokom, vešč vseh kmečkih del dobi mesto na lepem posestvu na Dolenjskem. — Ponudbe na Beti Baloh hotel Windischer, Novo mesto. 14035-1 Zanesljiva, izobražena vzgojiteljica perfektna v nemščini, dobi mesto pri večjih otrocih. Spričevala s sliko se prosijo na Norveški konzulat, Beograd, Katičeva 10. 13812-1 Spretna pletilja dobi takoi mesto pri Kri-žaniču v Grosupljah 1. 13765-1 Prvovrstno kuharico sprejmem za vsa hišna dela. Dobra plača. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13948-1 ' Frizerko dobro ondulerko sprejmem takoj. Mesto stalno. Salon Wildmann, Napoleonov trg Ljubljana. 13929-1 Frizerko dobro delavko sprejme salon Gjud, Stari trg 30. 13957-1 Brivski pomočnik mlajši, dobi stalno zaposlitev pri Šinkovec Albin, Ljubljana, Dolenjska cesta. 13958-1 Kurjača izprašanega, sprejmemo takoj. — Mizarska zadruga. Hrenova ul. 8, Ljubljana. 14106-1 Dva sodarska pomočnika pridna in zmožna, dobita ttalno službo. Josip Gum-zej, Celje. 14116-. Tkalski mojster samo prvovrstna moč, samcertojen ln priden, doM mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na Gorenjskem.« 13746-1 Drogerijskega pomočnika išče drogerlja Weinberger, Zagreb, Ilica 18. 13750-1 Službe išče Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Agilen manufakturist zmožen samostojnosti, z večletno prakso, pošten, verziran konfekcije, galanterije, vešč nemščine, premeni mesto. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Res zmožen«. 13698-2 Kot absolventka višje hotelske šole na Dunaju iščem primerno službo v prvovrstnem hotelu v domovini. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Agilna 24«. 13629-2 Absolvent drž. dvorazredne trgovske šole, vojaščine pro6t, z nekaj prakse. Išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Absolvent«. 13867-2 K bolniku ali starejšemu gospodu kot gospodinja iščem mesto. M. Z. Krakovska ul. 19. 13911-2 Službo hotelskega portirja sluge (Lohndienerja) ali kaj sllčnega iščem. Nastopim lahko takoj. Go vorlm ln pišem slovensko, nemško Italijansko francosko ln poljsko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Partir«. 13922-2 šofer ključavničar z daljšo prakso pri bencinskih in dieselskih avtomobilih išče službo. Ponudbe na ogl .odd. Jutra v Mariboru pod »Trezen«. 13817 18 letno dekle 181etno dekle, zmožno nemškega jezika Išče slu ž bo blagajničarke v restavraciji ali trgovini. Po nudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Začetnica«. 13734-2 Frizerka začetnica želi mesto za prakticiranje v večjem mestu samo za vso oskr-bo v hiši. Cenj. ponudbe na podr. Jura v Celju pod »Skromna«. 13731-2 Absolventka trgovske akademije išče primerno službo za pisarno, Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Absolventka«. 13766-2 Mesto gospodinje k boljšemu gospodu starejšemu, ali k boljši rodbini iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 13786-2 18 letno dekle dežele Išče službo v pomoč kuhinji ali za sobarico. Poštena, zna tudi nekoliko šivati. Po nudbe na Micika Sve-ec, 2erjav, pošta Črna pri Prevaljah. 136052 Šivilja gre šivat obleke, perilo in krpanje perila na — dom. Vprašati pri g. A. šali. Rečna ulica 4. 13674-2 Dekle 17 letno, govori nemško ln slovensko, želi službe kot sobarica ali pomočnica v gospodinjstvu. Marija Smole, Trbovlje Loke 103. 13839-2 Vlesto blagajničarke želi dobiti 201etna absol ventka meščanske šole z znanjem nemščine. Naslov v vseh posi. Jutra. 13842-2 Trgovski pomočnik trgovini z mešanim blagom, star 20 let, vojaščine prost išče službo s 1. Julijem. Naslov vseh posloval. Jutra 13848-2 zobražena gospodič a ; znanjem tudi nemščl ne in italijanščine sprej me mesto k dami. Gre kot vzgojiteljica k otro kom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Značajna« 13589 2 Učiteljski par sprejme dobro kuharico za vsa gospodinjska dela. Večletna spričevala pogoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Stalna služba«. 14120-1 Natakarico plačilno, simpatično takoj sprejme boljša restavracija v LJubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14076-1 Natakarice spretne, simpatične in postavne za stalno službo, išče prvovrstna restavracija. — Oferte na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 13970-1 Mizarskega pomočnika dobrega, sprejme mojster za skupno delo. — Gregorččeva 17b. 13991-1 Blagajničarko takoj sprejmemo. Predstavite se osebno v hotelu Stara Pošta, Kranj. 13993-1 Praktikant sa tovarniško pisarno na deželi, absolvent meščan ske šole. vesten ln marljiv dobi mesto. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro VIa tovarno«. Kolarski pomočnik išče nameščenje takoj ali pozneje. Naslov v vseh posi. Jutra. 13587-2 K otrokom želi gospodična z znanjem nemščine. Najraje čez dan. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Maribor« _13813-2 Dekle suro 23 let, išče službo sobarice ali k otrokom. Nastop do 15. junija. Ponudbe na Lenčka Šisernik, Žer jav, p. črna pri Prevaljah. 14018-2 Trgovski pomočnik in šofer, verziran v trgovini mešane stroke, s prav dobrimi referencami išče name-ščenja. Gre tudi za šoferja na osebni voz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlad in agilen«. 14004-2 Agilen manufakturist zmožen samostojnosti, z večletno prakso, pošten, verziran konfekcije, galanterije, vešč nemščine, premeni mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Res zmožen«. 13698-2 Šivilja Išče delo. Gre tudi za vsa hišna dela. Zna ku hatl ln govori nemško. Gre tudi Izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Takoj ln stalne«. 14065 2 Pisarniška moč upokojenec, vešč v zemljiškoknjižnih in sodnih zadevah, mnogoletni notarski uradnik, knjigovodja, slovenski in nemški korespon dent, oren strojepisec, sprej-zaposlitev za nekaj ur na dan. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »M. S.« 13975-2 Brivski pomočnik 23 let star, res dober delavec Išče stalno službo za takoj. Vučlnlč Dordje, Stari trg 22, p. Rakeku. 14020-2 Mesto kurjača iščem. Večletna praksa. Ponudbe na Remškar Ciril, Log, Brezovica. 13792-2 Postrežnica mlada, vajena vseh hi Snih del ln pranja išče mesto za popoldne. Po Izve se pri Bučarju v Ljubljani, Krojaška ul. 1-1. 14032-2 Zobarska asistentka z 131etno prakso išče zaposlitve, gre tudi iz-* en dra^n» banovine. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Asi 6tentka«. 14043-2 m n Ti Ti m reseda 1 din. davek ; ain za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman i šl znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir, LJUBLJANA. WOLtOVA. Vajenci (ke) >:ililiiniHiiii!:ii:i.iii|iiiui!i|i|||i:liii.i'>nt Vsaka beseda 50 par. za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din Učenka za trgovino z mešanim blagom z vso oskrbo v hiši dobi mesto. Ponud be na ogL. odd- Jutra pod »Pridna«. 13828-44 Posten, močan fant bi se rad Izučil za šoferja. Zell v kako garažo all k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. 13878-44 Vajenca krepkega sprejmem proti plačilu. Vodovodni ln štalater Babnlk, LJubljana, Ftignerjeva 15. 13932 44 Dvajsetletno dekle absolventka meščanske šole z znanjem nemščine se želi izučiti v trgovini za en in pol leta učne dobe. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13843-44 Samostojna ženska moč sigurnega nastopa, zaneslji va, zmožna slovenskega, sr bohrvatskega in nemškega jezika, z odlično prakso v prodajnem oddelku, isto ta ko tudi pri blagajni in vsakovrstnih računih želi službo kot poslovodkinja samostojne podružnice ali trgovine. Sprejme tudi službo blagajničarke ali prodajalke. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zaupno mesto junij«. 14107-2 Trg. pomočnica mešane stroke, wajena delikatese in gospodinjstva bi rada premenila službo takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna in poštena štev. 1915«. 14092-2 Trgovski vajenec enoletno prakso v trgovini, želi premeniti učno dobo. oP možnosti tudi 3 stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ubogljiv«. 13959-2 Oskrbnik ali šafar išče dobro službo. Naslov v vseh posi. Jutra. 13661-2 Mesto portirja ali sluge iščem v večjem hotelu; Inteligenten in zmožen več jezikov. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Inteligenten« 13852-2 Strojepiska z enoletno trgovsko šolo, vešča stenografije in knjigovodstva želi mesto kjerkoli. Sem zadovoljiva, poštena, pridna ln skromnih zahtev. VI-ljemina Jehart, Linhartova 28, LJubljana. 13912-2 Dobra kuharica se priporoča za ' kuhanje čez dan bodisi privatno ali v gostilno v Ljubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13904 2 Poštena postrežnica želi zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna«. 13868-2 Gospodična z znanjem nemščine ln francoščine, lzučena šivilja Išče primerno službo. Steli àkrlj. Slovenski Javornik 82 na Gorenjskem. Brivski pomočnik 23 let star, dober delavec, išče službo. Nastopi takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif, »Št. 222«. 13921-2 Mirna gospodična išče k boljši družini k otrokom in pomoč v gospodinj stvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13246-2 Mlada blondinka simpatična. želi sprejeti službo v boljšo restavracijo ali kavarno, samo kot plačilna. Je vajena dobro ser-virati ter je zelo spretna in vljudna. Zna nemški, hrvatski in je zmožna kavcije. Je iz boljše hiše ter išče boljše mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priporočljiva«. 13938-2 18 leten fant priden in pošten. s lastnim kotesom léfce primerne zaposlitve. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 14010-2 Študent arhitekt ki želi pomagati z risanjem figuric v oglasne namene izve naslov v ogL oddelku Jutra. 13794-2 Trgovska Vajenec se želi izučiti v trgovini v mestu ali na deželi. Poizve se v trafiki pri Sv. Petru v Ljubljani. 13885-44 Mizarskega vajenca za delavnico finega pohištva, iščem. Rovšnik Pavel, Št. Vid, Vižmarje 48. 14137-44 Vajenec krepak in poštenih staršev dobi takoj mesto v lesostru-garstvu na deželi proti brezplačni prehrani in stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesostrugarstvo« 14130-44 Trg. učenca s tremi razredi meščanske šole, sprejme delikatesa Verbič, Stritarjeva ulica. 14101-44 Zaslužek Vsaki osebi, družini a udi stalni zaslužek doma »Mara«, izdelo-.alnica nogavic in pie tenln, Maribor. 123-i Prepisovanje na stroj sprejmem na dom. Naslov v vseh posi. Jutra. 13778-3 Potniki Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Tri potnike provizijske, takoj sprejmem za prodajo moške, ga perila in konfekcije. Delokrog v banovinah: dravski, savski, dunavski primorski, zetski in vr-baski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo podjetje«. 13710-5 Potnika za Ljubljano ln okolico za prodajo čokolade, peciva ln kanditov sprej mem. Ponudbe na poštni predal 199. 14096-5 Pouk Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od do %8 zvečer, za starejše dame in gospode od V28. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 5. junija 1939-Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstva Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Dombranska cesta 15. Telefon It. 48-43. 1*564-4 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Dobro ohranjeno kompletne Gesammelte Werke, EBERS, Gangho-fer in nekaj predvoinih letnikov Velhagen & Klasing prodam po zmerni ceni. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 13889-8 Radio Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Philips radio 5 cevni, Zadet na »Jutrovem« nagradnem žrebanju, prodam po ugodni ceni. — Lappain, Ljubljana, Franko-panska 27. 13826-9 Glasbila Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Gramofon kovčeg Columbia skoraj nov in 50 krasnih dobro ohranjenih plošč prodam.— Naslov v vseh posi. Ju tra. 13061-26 Kupim pianino dobro ohranjen. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Proti gotovini« 13764-26 Krasen pianino nov, orehov pisan, križane strune, prodam pod ceno. Ljubljana, Komenskega ul. 26-H. 13807-26 Kovčeg gramofon »Columbia« skoraj nov in 50 krasnih dobroohra njenih plošč prodam.— Naslov v vseh posloval. Jutra. 13061-26 Vojno brodovje podmornice, križarke, rušild s topovi, zelo lepo in masivno izdelani po amerikan-skem načrtu, so zakasnili prevoz v Ameriko ter se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu in sicer na vese-ličnem prostoru po smešno nikzi ceni din 15 komad. — Razveselite otroke s to lepo in trajno igračo! 13797-6 Otroško posteljco belo, kompletno, prodam, Murnova 2-1. 13784-6 Več novih vozičkov športnih, lepih, iz konkur-za, poceni na prodaj v Igriški 4, podpritličje 13808-6 Otroški voziček najmodernejši, 6koraJ nov, prodam. Rožna do-lina, Cesta Vin.-9. 13833-6 Gašperčka ln železen štedilnik, dobro ohranjena, prodam. Florijanska ul. 17, mlekarna» 13831-6 Športni voziček moderen v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Zadružna ul. 8-II., Ko-deljevo. Ogled od 11. do 2. ure. 13898-6 Starinsko omaro sekreter, originalno in 2 komodi proda ABC Ljub ljana. Medvedova 8. poleg kol. šiška. 13934-6 Kopalno banjo s pečjo, pet tružlc gostega bršljina, palme ter drugo vrtno zelenje takoj prodam. Zadružna 9 Kodeljevo. 13943-6 Otroški voziček športen, naprodaj. Brilli, Kongresni trg 3-1. 13997-6 Q3I2EB Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Natakarji pozor! Smoking, skoraj nov se proda za 550 din. Ho-lynski, Stari trg 28. 14066-13 Pridelki Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Švicarska sirarna Somboru proizvaja najboljše topljene vrste sira v Skatljah, emendolca, trapista, holandskega eidamerja in maslenca, 13517-33 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Zelenjava in sadje vedno sveže dobite pri Zemvl, Jesenice. 13667-34 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Parkete razne suhe deske, orehov furnir, parketne od padke in žaganjie, ugod no proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelko va 4, telefon 22-44. 13289-6 Kontrolne blagajne po din 1.750 kavne mlinčke električne »Mahlkönig« ali »Jrus« Vam dobavi že za din 2.500 Ludvik lleršič, Ljubljana, Rimska 15. 12988-6 metene stroke. mHjfia moč želi spremeniti sta žtoo. ponudbe n» ogle«, odd. Jat» pod »A0UM ta - Nemščino s slabo oceno padbfti upokojen »eitel J ntt|e-- -Soloè bltaa bežigrajsko; gimnazije s sigurnim tt-, b peto od. Istotam sprej mem dva nlftjräofc» Ut b-'iV* àuàs .t rva K M*i T m INSEMRAJ VagAJXWS Hišni vodovod z elektroavtomatsko črpalko od vodilne nemške tovarne za vse globine vodnjaka — Vam dobavi po res nizkih cenah. — Ludvik ILEJRŠIČ, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13 (Rimska cesta). 12987-6 Čevlje oetank« raznih faoon, poceni prodaja Steimec ki. OeUe. 230-6 Parkete ▼ dobri k&korost) pri — ALOJZIJU CU. toracna parketov. park B8I2J-6 Nastopne plošče za stopnice (granitne) flioo brušene, ugodno naprodaj. Poizve se: cesta 24, Povbe. Prodam divan, violino, kuhinjsko kredenco in voziček, pripraven za prevoz živil ali podobno (za železničarje). Pogledati: Krojaška ul. 5-II hišnik. 13906-6 Foto aparat Optika Ritschel Proll-oear 1 : 1,9, Kamera; Mentor Spiegelreflex 6 ln pol x 9, z dvojnim iztegom za plošče ali za filmpak. Naslov v Vseh posloval. Jutra. 14033-6 Velika krasna slika Grilčeva »Madona« po Murillu, prodam. Ogleda se v trgovini okvirjev Götzl, TyrSeva 17. 13990-6 Več otroških vozičkov modernih, športnih, globokih poceni naprodaj pri PROMET-u nasproti križanske cerkve. Stare re jemljemo v račun. 14011-« Emajl črke odlično izdelane po našBs ali vaših načrtih. Žgana emajl-fklenina tranje vrednosti odporne oksidiranju in vremenskim neprilikam za napise na trgovinah, tvr-dkah itd. izdeluje tovarna Rupena — Lutz, Ljubljana, Šiška, telefon 32-52. Istotam si brezobvezno lahko ogledate vzorce črk in zahtevate ponudbe ali obisk uradnika. — Obiščite nas na velesejmu v paviljonu F 13804-6 Ze za 360.— Din najmodernejša otomana s» mo pri Zakrajšek, Miklošičeva 34. Tel. 48-70. 13954-^ 6 kom. jelenovih rog velike in male prodam. B. Blaznik, Aljaževa cesta 6* Ljubljana VIL 13945-$ Zapravljivček skoraj Tstrr z vprego vred prodam poceni. Poizve Tržaška na. cesta 105. Ljublja- 13956-6 Umivalnik garnitura, porcelan, počen* prodam. Detelova alica (ob Linhartovi) 3 pridičje. 14123 6 Otroški voziček avto-model. skoraj nov» prodam, Danica J uran-člč, Jesenkova 7 (pil gor. koL) Igrišče Ilirije. 14079-6 Otroški voziček globok, prodam. Podroi nik. Cesta V, št. 40. 14067-6 Ugodna prilika, dame] Krasna pristna srebrna lisica naprodaj za polovična ceno. »Hermelin«, kožuhovino, Berčič Rudolf. Kranj »5979-6 Otroški voziček športni, modem, — dobro ohranjen, proda Oražem, Knezov» «bea 18-L 13964-6 Otroška posteljica lepa ln bela omara poceni na prodaj- Naslov ▼ web posloval. Jutra. 14046-6 Vrtne stole zložljive, nove poceni proda Tri buč. Tržaška 4% telefon 26-05. svile v krasnih, pestrih m o d n i b barvah, najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira U PRI JOFD" L J U C L J A i i A LlUGARJEVA ULICA 3 PRED ŠKOFIJO 3. Ariel 500 OHV v odličnem stanj«. K roda Ivan Jurkovii. Ljub .ani, Tyrieva. 14024-10 ZELO VAŽNO! Od sličnih imen Je le čajno maslo »Vitamini« na. boljše ln vaše znamke ! Dobi se v vseh mie kamah in trgovinah na debelo pri Kovačič Mariji, mlekarna, židovska steza 6. 14091-6 Starinski lestenec steilen, na prodaj. Pir-nat., pasar, Karlovska c. St. 11. 14088-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Krožne škarje cirkjlar (Zirkularschere) od 57 do 120 mm, dobro ohra niene kupim. Ponudbe na »Ami«, Celje, Kralja Petra cesta. št. 16. 13078-7 Večji daljnogled na štativu kupim. Ponudbe s popi. som ali sliko ter ceno ca ogl. odd. Jutra pod »Razgiednik«. 13834-7 »Planinski vestnik« 31 letuiKOv prodam. — Letnik 3, 4, 5, 6, skup no broširan, 11, 12, 13. skupno broširani, neve, eani: 15 do 38. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13877-7 Valjčni lomilec takoj kupimo. Ponudbe na Metalno a. d., Celje. 13747-7 Kupim dva skobeinika Hobelbank takoj. Ponudbe c.i ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj plačama. 13953-7 Kolesje za žago ta navadno venecijanko, — kompletno, kupim. Benko-vič Mirko, Blagovica 27, p. Lukovica. 13965-7 NSU 200 ccm tovarniško nov, model 1939 ln Standard 350 ccm OHV, model 38, vo-žen 7000 km proda takoj -ugodno Umek, Tržič. 14025-10 DKW avto prav dobro ohranjen — prodamo ali zamenjamo za večji voz. Rupena Suk, Ljubljana, Slška, telefon 32-52 ali velese jem paviljon »P«. 14039-10 Prodaja avtomobilov 1 Wanderer limuzina, 4 vrata., 4. cil. model 38, Wanderer model 38 (Roll-dachlimuzina) 4 vrata, 1 Opel Olympia model 36 limuzina, 1 Opel Olympia Cabriolimuzina model 38, 1 Hansa limuzina model 38, 1 Opel Blitz dolga šasija, model 36, 1 Opel BHtt. model 38 dolga šasija, 1 Essex odprt z usnjato opremo. Vsi avtomobili so v najboljšem stanju in se zelo ugodno prodajajo. Informacije daje F. Solman, zastopstvo Opel Blitz. Celje. 14121-10 Motorno kolo »Standard« 200 ccm, z socius sedežem ter registriran za 1. 39., v odličnem stanju prodam ugodno. Celovška c. 42, dvorišče. 14053-10 Motor PN 350 ccm v brezhibnem stanju prodam ali zamenjam za lažjega od 98 do 200 ocm. Ivan Deč man, Savlje 10, p. Ježi ca pri Ljubljani. 13693-10 Motorna kolesa Victoria najceneje pri M. Kramar, Kamnik. — 100 ccm s 3 prestavami 4.600 din, 150 ccm s Ta-chometrom 6.350, 200 ccm s Tachomerom din 7.500, 250 ccm s Tacho-metrom luksuz 9.300.— din. 136T7-10 Kupim avto dobro ohranjen, 1 in pol tone. Naslov v vseh poslo-vanlicah Jutra. 14005-10 V Ameriki naložene dolarje kupim po najvišji ceni. Franc škrubej, pos. Raduha 17 p. Luče. 13685-16 Avtomobile tovorne, osebne in avto buse, dobro ohranjene vseh Jakosti, kupite naj ^eneje pri O. 2Ü2EK, zastopstvo Krupp Ljubljana. Tavčarjeva 11 13846-10 Prevozne triciklje J npvt ln rabljene ugod- 1 no kupite pri Tehniku Banj al, Ljubljana, Ml klošlčeva c. 20. 13933-11 Kolesa Deimler, Adler in drage zgamke. dobro io poceni brez trošarine dobite ugod no pri Zatlerju na Ježici. 14133-11 Triglav kolesa prvovrsten material, s 3 letno garancijo in druge znamke prodaja najcenejše TRIGLAV, Resi jeva 16. 14134-11 Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din Dinamo stroj (Siemen») 220 V, 15 ks poceni proda elektropo-djetje Predallč, LJublja na Gosposvetska 16. 13874-29 Šivalnih strojev Pfaffovl n več Singer jevlh ln raznih drugih z dvajsetletno garancijo, zares poceni napro daj pri »Prometu« nasproti Krlžanske cerkve v Ljubljani. 14022-2S šivalni stroj t ravnim čolničkom zelo dobro ohranjen se ceneno Vroda. Vprašati Kolodvorska ulica 35 I desno. 13913-29 Pisalni stroj zelo dobro ohranjen, ze. lo poceni proda Japelj Mivka 16-11. 14073-29 Pisalni stroj Portable poceni prodam. Vprašajte po telefonu št 24 80. 14070-2S Pisalni stroj novejšega sistema, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva 3. 14127-29 Anker šivalne stroje in druge znamke, tovarniška garancija, tudi rabljene krojaške in čevljarske od din 300 naprej prodaja Triglav, Resljeva 16. 14135-29 Močan motor s prikolico po nizki ceni proda Franc Konjedic, Straž išče pri Kranju. 13580-10 Bencinske motorje malo rabljeni 2 do 8 ks, nov dieselski Deutz 5 ks plinski 10 in 20 ks, ročno mlatilnico, vrtalni stroj, ugodno prodam ali zamenjam za diesel 8 do 10 ks. Skrbinšek S., Sp. Hajdlna Ptuj. 13861-10 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Skoda 420 OHV Cabriolimuzina, vožena le 16.000 km, naprodaj. Na-»lov v vseh poslovalnicah Jutra. 14129-10 DKW Luxus-cabrio dvostdežen, malo vožen, v stanju kakor nov, — DKW Special-cabrio in DKW Special-i imuzino, Wanderer limuzino, model 1936 ter več drugih dobro ohranjenih vozov ugodno proda DKW zastopstvo J. LOVŠE, Ljubljana, Tyrseva 35. 13708-10 Adler avto 2 oziroma 4-sedežen, 12—50 HP, dobro ohranjen, v brezhibnem voznem stanju, na-prodai za 9-000 din. Poizve se : Marmontova ulica 28, telefon 48-83. 13767-10 Motorno kolo 125 ccm, »Ardie«, skoraj nov, zelo ugodno prodam. Pepi Ladstätter, Domžale, Bistr.ška 11. 13779-10 Puch 200 najnovejši tip brezhibno stanje proti gotovini proda Ivan Gornjak — Ruše pri Mariboru. 13671-10 Mali avto poceni prodam. V račun vzamem motor ali špecerijsko blago. Zadravec trg., Beltinci. 13675-10 N. S. U. motor 350 ccm prodam. Ogled v ivtodelavnici Stefan Humer Kapiteljska 3. 13891-10 Plinski generator kupim v prvovrstnem stanju za preureditev bencinskega Saurerja. Lenart Cank, Celje, Škofja vas. 14108-10 Motorne trikolice znamke »Phönix« in mo torna kolesa »Atlas« 100 do 250 ccm vam dobavi po brezkonkurenčni ceni zastopstvo: Ludvik 11 e r š 1 č, Rimska c. 13, Ljubljana. 12886-10 Citroen, 2 t tovorni FN 500 ccm motocikel, oboje kompletno ln v brezhibnem stanju, — DKW motocikla 200 ln in 250 ccm, nova, vse ugodno takoj proda Ml-klavčič, kleparstvo, Trata, Gorenja vas. 13879 10 Ugodna prilika Prodam po zelo nizki ceni: osebni avto Chev rolet, odprt, petsedežen. FORD avtobus, 22 sedežev, nova karoserija ln nova pnevmatika. Električno pumpo za polnenje avtomobilskih zračnic. — Dobro ohranjen gramofon s kovčkom ln 40 ploščami. Poizve se pri Petru škafarju, mehanična de lavnlca, Ljubljana, Bor. štnlkov trg. 13914-1C Ford limuzina 30.000 km vožena poce ni naprodaj. Fr. Smerc Dobje, Slivnica p. Celju. 13880-10 Štirisedežni DKW mali prodam. Ogleda se v mehanični delavnici Kavčič, Tržaška cesta 54. 13998-10 2 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din Dobavni tricikel na motorni pogon, nosilnost ca 250 kg, ugodno proda DKW zastopstvo J. LO VSE Ljubljana, Tyrseva 35. 13709-11 Žensko kolo Puch, dobro ohranjeno, — ugodno proda Schuster, — Nunska 8-1. 13615-11 Kolesa kompletna že po 570 din Razprodaja: prvovrstno kolo, okrašeno, rumeni obroči, žbice fcromlrane, povsem kompletno, s se-salko, torbico ln orodjem, z garancijo 2 leti že za 850 din pri A. Cvetko, PolsKava, Pra-gersko. Pošljemo tudi franko kupčeva postaja povzetje. 13838-11 Partija koles prvovrstnih znamk moških in ženskih poceni na prodaj pri PROMET v Ljubljani, nasproti križevniške cerkve. 1 14013-11 i Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj M znesek 17 din Drva suha 30 do 60 vagonov za dobavo v jeseni ln dalje sukseslvno rabimo Ponudbe na »Opšte gospodarsko društvo« Beo grad, Bosanska 44. 13700-15 Kapital Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj «1 znesek 17 din Kompanjona(ko) t kapitalom, za trgonki moderno urejen valjčni mlin, na prometnem kraju, g Kapaciteto 2 do 3 vagone tedensko. Zenitev možna. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 13001-16 Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo paaojll la druž benlkov, dobičkapoeno ln varno naloži ter kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bllan ce, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov nI pisarni Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka 7. ulica 7. 16-16 Zobozdravnico all dentistko (tudi den tista) iščem kot družabnika za Slovenijo. Ponudbe pod »Dentlstka« na anončnl zavod SAX, Marlbor. 13851-16 din 20 000 posojila iščem. Vknjižbe lahko na posestvo na prvo me sto. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13744-16 Mlada dama denarni zadregi išče si tuiranega gospoda inteligen-ta, ki bi ji pomagal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«. 14042-16 Banč. kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 — kupi takoj is plača naj-ilje: hranilne knjižice bank in hranilnic /rednostne papirje: 3 odst. obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 14109-16 Natakarico kuharico ali sobarico, ki ima veselje do gostilne in razpolaga s 15.000 do 20.000 gotovine, išče gospod za skupni prevzem dobroidoče gostilne v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina«. 14126-16 r/ Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj SI znesek 17 din Malo rabljene trgovske opreme ledilnice, spalnice, nove Sperane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa 12, dvorišče. 17-11-12 POHIŠTVO tudi na obroke. Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji za logi pohištva. Spalnice že od . . 1600 Omare ......400 postelje......160 kuhinjske opreme 750 feuh. kredence . . 450 modrocl ...... 190 mreže ....*.. 85 otomane ... ... 500 Različni kaučl. Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.. SAVA MIZARSTVO Predjamska ul. 32 in 35 Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (naspro. ti sodišča). 14027-11 Dve lepi spalnici in radio radi selitve poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13931-1? Mizarski izdelki Ni vseeno, kje kupujete pohištvo. Postrežem vam » lastnimi izkušnjami in dolgoletno prakso. Priporočam se z« naročila najnovejših stanovanjskih in pisarniških oprem. »Efka«, Maribor, — Frančiškanska 12. 13818-12 Moderne spalnice kuhinje ln drugo pohi-tvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo vel. kavrh, Krakovska ul. 7. Ljubljana. Sprejemamo naročila ln popravila. 14031-12 Original francoski salon v stilu Louis XVI. in 2 oljnati sliki od mojstra Jakopiča prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 14034-12 Spalnica nova, zaradi selitve poceni na prodal. Opekarska 10. 13994-12 Spalnice kuhinje posteljne mreže, omare ln drugo pohištvo najceneje prt And lovlcu v Komenskega ul št. 34. 14062-12 ENO- t N VEČBARVNE JUGOGRAFIKA J\r:(!ii-ja. ruxüfi 23 osojilo 50 do 75.000 din na prvo mesto vknjižbe večjega posestva, iščem. Ponudbe z zahtevki obrestne mere na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjska 111«. 14131-16 Zagrebško ageutur-no-komisij. podjetje prvovrstno uvedeno v vsej državi, a posebno izvrstno idoče ▼ Sloveniji, zelo donosno, renomirano ia solidno. naprodaj radi starosti lastnika za 120lOOO din. Inteligentnim družinam, gospodom ali gospem prvovrstna, osoboito «godna eksistenca. Poslovanje s ko-respondiranjem. Prodajalec vpelje kupca a trimesečnim sodelovanjem ia vsesplošno poslovanje brezplačno. Letna dokazana zaslužen» vsota 200.000 dm. Sprejme se event. inteligenten kotnpa-njon ali kompanjonka. — Ustmene informacije daj« interesentom : Poslovnici Pavlekovk, Zagreb. Ilica I». 144. 13673-19 Lokal t «redini, pripravljen mesarja, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 13593-19 Lokal oddam. Jurčičev trg 3-1. 13793-19 Lokal J «B 6 sob v centra mesta za pisane, — 3če solidno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust«. 13790-19 Motorje Victoria 200 ocm la Mie le 98 najnovejša mode le prodaja po konkuren čnlh cenah Zevnlk Julij Stražišča, Kranj 13091-19 Trgovine, industrije trafike, hotele, bufete, restavracije, gostilne, krčme, kavarne, drogerlje, parf amori je, bomboniere, slaščičar ue. mlekarne proda lamo in posredujemo nakup so iidno ln vestno: Poslovalnica Pavlekovlč, Ilica 144, Zagreb. 13856-19 Ce knplte ali prodate kilo. parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno m kulantno PÜJLrno Franjo PRISTAVBC. Ljubljana, — Erjavčev* c. 4». Vse informacije so brezplačne. 13471-20 Večje število parcel komplekse*, parcel, gozdov, trgovskih ia stanovanjskih, hiš in vü ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen Posredovalec: Kun aver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Tele ta» 37-33. Pooblaščen grm-ditelj m sodni ceniteli za nasvete brezplačno aa raz polaga. 123-36 Gostilniško posestvo r najboljšem stanju, pripravno tudi za vinsko trgovino, z velikim senčnatim vrtom, naprodaj z vsem in rentarjem. Po«estvo j« m. zelo prometni točki ob veliki cesti v Ljubljani. Le resne pooudbe se odgovarjajo pod lifro »Dobra dc-ustenca«. 13802-20 Vinogradno posestvo c enostanovanjsko zidano hišo, ugodno napro daj. Informacije: Metll-čar, Grobelmo. 13733-20 St. Vid pri Ptuju Prodam enonadstropno hišo, pripravno za trgovino ali obrt. Velika gospodarska poslopja 2 in pol orala zemlje. Poceni. Maharič, gostilna v Ptu. Ju. 13725-20 Okrasni salon za delavnice ln poprav ijalnlce klobukov za da me, s krasno trgovino damsklh klobukov v Za grebu, Ilica s krasnimi portalnlml Izložbami, — prodamo radi smrtnega slučaja s celokupno opre mo ln zalogo robe za 25.000 din. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Hi ca 144. 13857-19 13857-19 Hiša v Celju 10 minut od kolodvora, enonadstropna z mesečnim donosom 1000 din ugodno naprodaj. Nasi v vseh posi. Jutra 13732 20 nova, ■ vrtam, agodno za upokojenca, aa lepem prostoru t malem mestu Je na prodaj. Naslov t vseh poslov. Jutra. 13854-20 Naprodaj Imam hiše od 100.000 do 2,500.000 <11n, stanovanjske ln trgovske. Dalje Iman na pioda; manj I To taitia olja h», f rentabilno podjetje. tU 1 urah 450 kg olja. s stanovanjsko hišo, na prodaj zaradi bolehnostl za 450.000 din. Tretjina lah ko ostane. Prodam tudi samo stroje z inventar' Jem za 130.000 din. Dopisi: Zwitter, Marlbor, Stritarjeva i. 11434-20 Novo hišo bro ldoče^aetllne ^ cen-trn mesta. Pojasnila da ' ' 0Dre2,e Je Jančar, Sv. Petra c 27 Telefon 48-38. 13884-20 I 14113-20 Hiša s trgovino , V okolici Maribora o* pro Več lepih metnem kraju, prodam za .__i__» . radi starosti. Fras M. Jare- Stavbnin parcel ninski dol 48 pošta Jare-v svetokrižkem okraju | nint. 14114-20 naprodaj, zamenjam tudi za hišo. Poizve se v Pokopališki 38, Moste, Ljubljana. 13892-20 Krasna stavbišča blizu kolodvora Vlžmar-Je vodovod, elektrika že na parceli, na obroke, knjižice na prodaj. Pojasnila Vlžmarje 31. 13963-20 Upokojenci, pozor! Večstanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom za zelenjavo in ogra-jenim dvoriščem, 13 km izven Mi in šoli Beseda 1 din, davek I din za šifro ali dajanje I naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Dvosob. stanovanje » kopalnico ln plinom v kuhinji oddam s 1. Ju lijem mirni stranki. Na slov t vseh poslov. Jutra. 13762-21 ________ _ ^ ^ Trisobno stanovanje Maribora tik pri cerkW I i,eP°> T sredini mesta od ___oli, avtobusna zveza v Julija. Naslov v lepem kraju takoj naproda vseb P06*- Jutra, zaradi družinskih razmer. I 13715-21 Cena 28.000 din. Dopisi na Mesnico v Celju dobro Idočo oddam ▼ na Jem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 13663-19 Finančnika za varne ln dobičkanoe-ne investicije Iščemo. Družbenika z vlogo 50.000 do 100.000 din, z osebnim sodelovanjem ali brez tega sprejmemo. Družbo z o. s. prodamo ali sprejmemo družbenika. Pojasnila daje: Zaje Lojze kamere. pisarna, Ljubljana, Gledališka ul. 7. 14082-16 Posojila različna, preskrbim hitre brei kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljena pisarna. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din. 13950-16 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din Klet oddam v najem. Velika za 1000 hI. Poizve se pri J. Oražem. Predovičeva 3. — Moste, Ljubljana. 13616-17 Trgovski lokal i inventarjem na prometnem kraju, oddam takoj v najem. Vzamem tudi kom-panjona. Lebič, Sp. Hudi nja, Celje. 14119-17 Parno pekarno s stanovanjem in vrtom, oddam v najem v Ljubljani na Smartinski cesti 64. 13972-17 Trgovino in gostilno oddam v najem. Potreben kapital 30.000 din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro Moča«. 14051-17 Vpeljano trgovino in gostilno aa deželi ,ne glede na kraj, vzamem v najem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vpeljana«. 14112-17 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Pisarniški lokal velik, opremljen, v sredini mesta, oddam v podnajem za nizko najemnino kakemu obrtniškemu združenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13701-19 Velik lokal mesečno 500 din v centru takoj oddam. Lahko tudi stanovanje. Plori j anska 22. j 13992-181 Trgovina z meš. blagom na deželi, na prometnem kraju, brez resne konkurence, mali kapi tal, lep promet, zaradi bolezni oddam takoj najem. Cenj.pon. napo druž. Jutra v Ptuju pod »Vsaj malo agilen«. 13859-19 Dva prostora na dvorišču oddam za delavnico ali skladišče. Rimska cesta 19, Pavel Novak, gostilna. 13899-19 Gostilna s krasnim vrtom ▼ Mižim stadiona oddam. Ponudbe na ogL oddel. Jutra pod »Inventar«. 14036-19 Gostilna v provlnclalnem mestu na prometni točki blizu tovarne prodamo. Potrebno 6 do 8 tisoč din. Naslov v vseh posi. Ju tra. 13753-19 Lokal v centru z dvema sobama in predsobama v pritličju ali prvem nadstropju iščem Ljubljani za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zagreb«. 13888-19 Lep lokal posebno primeren za branjarljo ali mirno obrt oddam za 350 din mesečno. Novi trg 5-n, levo od 9. do 1 t ponedeljek. 14072-19 Gostilno prodam na prometnem kraju. Maribor, Tezno, Ptuj, tka cesta 87. 14111-19 Krojači, pozor! Prodam ali dam v najem krojaški salon v centru Ma ribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Krojač«. 14113-19 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din Več stavbnih parcel nasproti šole v Zg. Šiški, prodam. Koseze, — Podutiška 39. 13430-20 2 hiši z vrtom na prometnem kraiu v centru industrijskega mesta na Dolenjskem, primerni za obrt ali trgovino, prodam radi selitve za 120.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13283-20 Posebna prilika! stavbne parcele v sredini Celja ln motorno kolo prodam. Naslov v poslov. Jutra 13171-20 Vilo v Rogaški Slatini »rodam. Vfatanič. Rogaška Slatina. Pojasnila frizerski daje: salon, 13623-20 Moderna vila enonadstropna v Ljubljani se proda aa gotovino. Vprašajte ▼ trafiki v pasažL 1'TOTBM Posestvo naprodaj Velika zidana hiša z gospodarskim poslopjem in pet oralov dobre zemlje, vinograd, sadonosnik in njive, 13 km oddaljeno od Mari bora v lepem letoviškem kraiu ob veliki cesti tik cerkve in šole, avtobusna zveza, ugodno prodam. Dopise na podr. Jutra v Ma riboru pod »Posestvo 2«. 13821-20 Lepo posestvo zidana hiša, kozolec, vse z opeko krito, 16 oralov zemlje, pol ure nad Hra stnlkom prodam. Cena po dogovoru. Kremžar Franc, Sv. Marko 31, pošta Hrastnik ob Savi. 13837-20 Hišo v Milwaukee Amerika na prometnem kraju z pro daj alno ln tremi družinskimi stanovanji, zamenjam za posestvo na Gorenjskem. Informacije daje Rudolf Luk an, Žirovnica Gorenjsko. 13849-20 Več stavbnih parcel prodam skupno ali posamezno na najlepši le- gi v Trebnjem. Cena 10 do 15 din. Naslov t vseh posloval. Jutra. 13847-30 Mlad gozd lepo zaraščen smrekov ali Jelov mešan s drugim lesom večji kompleks do 100 tisoč din — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo« 13678-20 ^-stanovanjska hiša nova, 20 let davčne olaj šave, solidno ln moderno zidana z vrtom naprodaj radi bolezni. Na slov v vseh posi. Jutra 13596-20 Gostilniško posestvo lepo prodam z vsem Inventarjem. Pripravno za trgovino. Blizu Laških ln Rimskih toplic. Naslov v vseh posi. Jutra. 13604-20 Trgovci, resta vraterji — izredna prilika! Velika hiša s trgovskim lokalom ln gostilniškimi prostori na najlepšem mestu v Slovenjem Gradcu ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika« 13640-20 Vila na Homcu št. 55, na krasno ležečem položaju tik ob železniški postaji z vsemi pritiklinaml ln vrtom 2269 m2 lz proste roke naprodaj. Prodajna cena 120.000 din. Reflek-tanti dobe vse Informacije pri g. Franc Rode, Nožlce št. 15, obč. Homec. 13619-20 Tristanovanjska vila enonadstropna ugodno na prodaj za gotovino. Samo resnim kupcem. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 13902-20 Naprodaj travnik parcela št. 1343-11 k. o. Trnovsko predmestje v. 1. št. 1617. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 14124-2C podr. jutra v Maribora pod Dvosob. stanovanje _»820-20 oddam s 1. julijem po! !--- Jasnila Sublčeva 3-1 Hišo s sadonosmkom | 13713-21 aa malem hribu, primerno za letovišče, prodam. Cesta 3-S0bn0 Stanovanje aa Pohorje, Razvanje 100, , _ J pri Mariboru. kozniomo, s kabinetom 13815-20 kopalnico, oddam v LJu -----bi j ani, Marmontova 45. Prodam hišo večstanovanjsko, * lepim vrtom. Naslov t vseh poslovalnicah Jntnu 14028-20 Is to tam garaža. Ponudbe na Matevžlč, Kranj. 13726-21 5-sobno stanovanje ali pisarno oddam za avgust. Miklošičeva 14-111. 13770-21 Vila na Bledu v centru ▼ bližini jezera na zelo lepem pro- . n t štoru se zaradi družin- LlVOSOb. stanovanje sklh razmer ugodno pro da. Vodovod ln elektri- ka v hlšL Vse drugo Be poizve pri lastnici Ma rljl PlemelJ, Cerkvena ulica 127, Bled L 14041-20 Novo donosno hišo I s šestimi komfortnimi stanovanji v Ljubljani prodam. Možen je prevzem hipoteke. Informa- j clje brezplačno pri Ivanu Gabrenja, Stari trg št. 32, Ljubljana. 13937-20 j Parcela ▼ Splitu pol ure od središča, — krasna lega tik ob mor Ju pod Marjanom — 700 do 750 kvadr. metrov na prodaj. Informacije pri advokatu dr. Vovku v Ljubljani. 14009-2C s kopalnloo ln vsemi pri tikllnaml oddam s 1. Ju lijem. Bezenškova 23 v Ljubljani, Moste. __13901-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritlkllnaml oddam za mesec julij v Holzapflovl vil. 21. 13855-21 Dvosob. stanovanje kuhinja, predsoba, oddam 's 1. julijem. Oglarje va 10. 13845 21 Dvosob. stanovanje s kopalnloo, kabinetom, sobo za služkinjo ln s souporabo vrta ln telefona oddam na Domobranski e. St. 21 s 1. julijem, : 13925 21 Kupim večjo hišo w centru Maribora z manj _ _______ šim vrtom. Ponudbe na ogl. I julijem. Mencingerjev» odd. Jutra pod »Novo leto v bližini Koleziie 500«. 13795-201 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam s I. " 39. 13801-21 Hiša % gostilno in velikim gostilniškim m sadnim vrstom v sredini Ljubljane naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Trisobno stanovanje lepo, parketirano, oddam s kopalnico, predsobo in pritiklinami na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 za 1 Dvosob. sfmiovanje a julij. Rožaa doti. XIX. K 14. 13895-21 Stirisob. stanovanje komfortno, ▼ centru atesta oddam • 1. septembrom v HI nadstropju. Naslov v vsek poslovalnicah Jutra. 19960-21 Trisob. stanovanje visoko pritličje levo oddam za september t Slomškovi ul. 7. 13962-21 Trisobno stanovanje kabinetom oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14044-21 Dvosobno stanovanje lepo, solnčno, oddam takoj. St. Vid, Male G un clje Itev. 40. 14105-21 Trisobno stanovanje veliko, komfortno, oddam odrasli družini za 1. julij. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Blizu centra«. 14069-21 Za julij oddam sončno, dvosobno stanovanje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14075-21 Sobo in kuhinjo oddam. Poizve se : gostilna I R amovi, Stožice. 13978-21 I blagovi za DAMSI£B ln MOŠKE obleke, Izredno velika Izbira! Pri „ŠKOFU" UBIJAM LlUßAßJEVA 0L1CA3 Pred Škofijo S 70 tetnfcsa obstoja zato reklamne cene! Dvosob. stanovanje parketirano, s kopalnico v vili v Trnovem odda Tehna Mestni trg 25. Sobo odda V centru mesta 13973-21 I oddam 16. junija lepo g» sečno sobo. Naslov v vsejj Enosob. stanovanje posiovtlllical1 Jutrt- ^ s kabinetom, lepo, solnčno, >3694-2« oddam mirni stranki. Do- _ lenjska cesta 48g. Sončno Sobo 13966-21 I oddam učiteljici ali undid» ci samska gospa. Naslov % Dvosob. stanovanje neh po,lOTai- jotri- oddam mirni, snažni, točno plačujoči stranki. Mošker- _ . čeva 18, Zelena jama. Soba 13719-21 j sveta» ln velika se od«S$ dvema gospodoma ali Dvosob. stanovanje gospodičnama. GregoréW hišici na dvorišču od Ceva ^ ^ dam za julij. Staretova 1 ijö/j-^3 26, Trnovo. 14069-21 Gospoda sprejmem na hmnn tt Dvosob. stanovanje I stan°vanje. Marica KO- ______- I nlwlll». IfnlvaHia Vranf za 300 din oddam s 1. julijem odraslim osebam. Karlovska c. 28. 14085-21 Stanovanje sobe in kuhinje, s pritiklinami takoj oddam stranki brez otrok. Tjrševa c. 181. 14132-21 Krasna stanovanja r novi stavbi, oddamo. — Vprašati: Ptujska c. 40, Tezno pri Mariboru. 14110-21 Stanovanja Mirna stranka odrasle osebe, Išče dvosobno stanovanje s pritlkllnaml. Pismene ponudbe na ogL odd. Jutra pod »M 39«. 12848-21a 13935-20 ivgust ali julij. Leseno hišico poceni prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po stavimo' na licu mesta«. 13995-21 Parcela Dve stanovanji dvosobno in enosobno s ka . binetom, oddamo. »Sava«, 13964-20 j Predjamska 32, Rožna dolina. 14026-21 z gramozno jamo, oddam v Dvosob. Stanovanje izrabljanje v ---------*- ili prodam. Prisojna ul. 3. rajonu mesta Kovač Jože. 14122-2 C Novejšo hišo okrog 130.000 dia oziroma sobe ln kuhi nje, z vsemi prltlkli nami, oddam. ? »uudbf na ogi odd. Jutra pod il. Julij«. 14037-21 ca okrog 130.000 dia ali. parcelo v Ljubljani, kupim. I Dvosob. stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 14128-20 Stavbena parcela lepa solnčna, v Vipavski ulici (Kolezija) naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14103-20 kabinetom ln vsemi pritlkllnaml oddam v Rožni dolini. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13195-21 Parcele prodam po nizki ceni, 5 minut od tramvaja ln Sv. Križa ob Èmarskl cesti. Elektrika poleg. Pojasnila daje Antonija Zaje, trgovina, ftmareka cesta. 14078-20 3-sob. stanovanje s pritlkllnaml v nepo sredni bližini kolodvora takoj oddam. Poizve se na Miklošičevi c. 15 I. nadstr. 14019-21 Sobo in kuhinjo odda Marija Mam, Novi trg 1. pritličje. 14017-21 Parcele prodam v bližini kolodvora št. Vid-Vlžmarje. Vodovod ln elektrika po leg. Pojasnila: Vlžmarje 78, nasproti »Mizarske zadruge.« 14077-20 Enosob. stanovanje oddam s 1. Julijem. — Bavdkova 13, Zelena Ja ma. 13754-21 Novo vilo dvostanovanjsko, prodam v Trnovem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. 13974-20 2-sobno in 1-sobno stanovanje oddam s 1. 7. stranki odraslih oseb. Vprašati gostilna čarmaa, Zg. £1 ška. 13759-21 Majhno posestvo hlevom kupim ali tudi vzamem v najem v ljubljanski periferiji. — Ponudbe na ogL oddel. Jutra pod »Obrtnik«. 14057-20 10 minut od centra ob glavni cesti prodam dobro hišo s stanovanjem in delavnico. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »100.000 hipoteke«. 13900-20 Prodam hišo donosno na lepi legi v bližini Zvezde. Cenjen] dopisi na ogL odd. Jutra pod »Donosna hiša« 13926-20 ! ^stanovanjsko hišo prodam. Gotovine 30.000 din. ostalo po dogovoru ln hipoteka. Kodeljevo. Stepanja vas 125. Donosno hišo v Ljubljani z 95.000 din kosmatega donoea zelo poceni proda realltetna pisarna Tri buč. Tržaška 42, telefon 26-06. 14007-20 Lepe parcele že lzparcelirane, naprodaj od 500 kvadr. m naprej. Elektrika ln voda na mesta*. Tudi na mesečne obroke. Skrbino rn COL. Vtžmarje-St. Vid nad Ljubljano. Mt00-20 Parna pekarna v Celju na zda prometal točki, pod jako ugodnimi pogoji takoj naprodaj. Pojasnila se dobe pn: Mirija Robne, Celje. Tovarniška dica 12. Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam ▼ prid. v Metelkovi 3. 13806-21 Enosob. stanovanje in eno opremljeno sobo oddam. Florjaaska 3-II. 13949-21 Stirisob. stanovanje s pritiklinami oddam. Na-▼ vseh poslovalnicah •tov Jutra. 13920-21 Stanovanje dve veliki soočni sobi, parket! rani s predsob ico gar-zocieca v strogem centru se oddat» ceno 1. jvdija. .Naslov v vseh poslovalnicah I 13890-21 Dvosob. stanovanje t nadpridičfu s balkonom ia pridktinami oddam takoj ali 13. junija. Poljane 30 fit. Vid. _OM6-21 Eno- fan dvosob. stanovanje INSERIRAJ oddam. SUn t* V „JUTRU" njedlc, Kalvarija, Kranj. 13581-23 Lepo sobo 1 z dvema posteljama oA« dam boljšima gospodoma s 15. junijem. N*> slov ▼ vseh posL Jut« 13550-23 Prazno sobo lepo, sončno, s posebntad vhodom, pripravno tudi za pisarno oddam takoj ali pozneje. Filgnerjeva ulica 10, priti., desno, 13905-23 Opremljeno sobo I veliko, lepo, oddam 13. ja* [ nija. Gregorčičeva 17a, IL _14093-23 Sobo _! prasne aH ■ patüHvuuK v strogem centru, s souporabo kopalnic«, e ven s hrano oddam samo boljši osebi. Ponudbena ogL odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 77«. 14081-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo oddam V 500 din. Kaz-lovška 28. 14084-23 )vosob. stanovanje išče za julij ali avgust mirna stranka za Bežigradom, na Kodeljevem ali Zeleni jami. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Bežigrad«. -_13052-21a Dvosob. stanovanje T _ , ceneno event kabinet, pri- L®PO prazno SObO jazno, išče za 1. julij samo- b štedilnikom ln drvar», upravni uradnik na severni, nlco, vhod ■ stopnišč^ vzhodni ali zahodni perife- I takoj oddamo 1 do 1 » riji. Točen plačnik. Ponud- sebama. Stanlčeva 19. be na ogl. odd. Jutra pod | 140(71-25 »Mirna stanovanje«. 13771-21a Novoporočenca Iščeta dvosobno stanovanje, komfortno, s kopalnico za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«. 13703-21a Enosob. stanovanje Išče za 15. junij ves dan odsoten, točen plačnik. Ponudbe na ogL oddel. Jutra pod »Brez otrok« 13918-21 a Opremljeno sobico oddam v Beethovnovi ulld 13, podpritličje desno. 13872-23 Opremljeno sobo oddam a 1. julijem Janševa 10. _ 13871-23 Opremljeno sobico oddam v podprltL Linhartova 20. 13862-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam starejšemu sok I Enosob. stanovanje s pritlkllnaml iščem za , ^ takoj. Prednost Stožice, | gospodu 15. jun:- Mala vas, Ježi ca. Ponudbe Slander Vili, Kam nlška S. 13B18-Zla ja Naslov Jutra. V *seh posi. 13903-U Dvosob. stanovanje Pri Taboru oddam čedno sobico z vhodom a stopnišča -dvema osebama ■ wo pod »Dve osebi«. l4002-21a 2-sobno stanovanje | t vsemi pritiklinami, sok no, v bližini karlovške^ mostu ali na Pralah, išče I 3-članska družina, točna ■lačnica. Ponudbe z naved-o cene na ogL odd. Jutra | pod šifro »Stanovanje«. 14056-21a I Dvosob. stanovanje | škovec o. ceneno, event. s kabinetom. prijazno. Išče za 1. julij samoupravni u-radnlk na severni, vzhodni ali zahodni periferiji mesta. — Točen plačnik. Ponudbe pod: »Mimo stanovanje« na zmerna. V sobi radio. Naslov t vseh posL Jutra. 13893-23 Sobo oddam dvema gospodo ma. Kolezl)ska uL 12 v Trnovem. 13927-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v podpritličju oddam Prt- 13940-21 Sobo z en« aE dvema posteljama oddam. Streliška ulica 22. I. nadstr. Tavčar. 14007-29 ogL odd. Jutra. 13771-21a 2 prazni sobi I veliki, parketirani. in solat- Enosob. stanovanje «tranki 2 ali tudi dvosobno Išče | ^ mirna oseba za Julij ali avgust. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pokojnina«. 14090-21a 14023-23 Stanovanje enosobno z event. uporabo kopalnice, čisto, s posebnim vbodom. iHem. V po-ftev pride samo Rožna dolina do 15. julija. Ponudbi »a ogl. odd. Jutra pod »Rožna iliilhin. 14139-91' Sostanovalca mirnega ln poštenega sprejmem v vso oskrtJ v centru. Naslov v posloval. Jutra 14 V.-0.2 j Prazno sebo !ep„ ,u prosterno, m: -ao in sortno, s pose > nim vhodom ln s s >-iparalro kopalnice t -iatn no zmerni cen t" 1 nenn; gofpodu s 1. juli jem Ogled od po 1. dalje. Naslov v vseh .» -'oval Jutra. 140«-. 23 OTROŠKE VOZIČKE ŠPORTNE PREDMETE najugodneje kupite Miklošičeva cesta 20 Opremljeno sobo e vso sokrbo oddam v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14029-23 Opremljeno sobo sončno, čisto oddam v centru, s souporabo kopalnice, za takoj. Lift. Naslov v vseh posi. Jutra. 13955-23 Opremljeno sobo B posebnim vhodom od dam na Gllncah, Cesta SI., št. 2. 14000-23 Opremljeno sobico • posebnim vhodom v novi hiši oddam solidnemu gospodu s 15. junijem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14016-23 Gospodično sprejmem na stanovanje po nizki ceni, takoj ali pozneje. Masa-ryfcova 58, pritličje. 13014-23 Opremljeno sobo lepo, mirno, oddam, Ko. lezljska 21. Trnovo pritličje. 13751-23 Sobo v centru ta pisarno ali obrt se tako) odda. Vprašati pri hišniku feienburgova 6, 13916-23 Opremljeno sobo oddam. Lončarska steza 10. poleg Ljudskega doma. 13897-23 Sobo t eno ali dvema posteljama takoj oddam. Cesta 29. oktobra 5, pritličje, desno. 14054-23 Opremljeno sobo oddam solidni osebi v centru. Ogleda se popoldne. Naslov v vseh poslovalni-tah Jutra. 14055-23 Prazno sobo • posebnim vhodom oddam a» julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14104-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom takoj oddam. Ple-terSntkova ulica 26, za Bežigradom. 14060-23 Sobo s kopalnico neopremljeno, oddam sc lidni osebi za 1. julij. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Tivolija« 14068-23 Sobo sončno, opremljeno ta koj oddam po nizki ceni. Jenkova 13-1.. desno. 14063-23 Sobo oddam gospodu ali gospodični s hrano po zelo zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13969-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, s posebnim vhodom v centru, oddam boljšemu gospodu. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 13986-23 Opremljeno sobo «olnčno in zračno, s posebnim vhodom oddam v novi vili tik tivolskega gozda, po fcmerni cen- oddam. Cesta na Rožnik 47. 13827-23 Dve lepo opremljeni sobi b posebnim vhodom oddam solidnima gospodoma s 15. junijem. Frančiškanska 8. 14045-23 Sobo sončno, čisto, s posebnim vhodom se za takoj odda. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14095-23 Sobo opremljeno ali prazno, z vhodom iz hodnika oddam. Rimska 13, priti levo. 14050-23 Sostanovalca sprejmem k solidnemu gospodu z vso oskrbo v Bnažno sobo za nizko ceno. V. Hrovatin, Medvedova 5-II-, pri Gor. kol. 14052-23 r ujià Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Prazno sobo separirano ev. dve mali v neposredni bližini ope ce iščem. Ponudbe na r>gl. odd. Jutra pod šlf-i > »čisto ln lepo». 13729-23a Sončno prazno sobo išče gospodična za 1. avgust ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 13772-23a Garsoniero ali prazno sobo z vhodom iz stopnišča po možnosti centralna kurjava, od glavnega kolodvora do sredine mesta za avgust ali prej iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stran 13603-23a Dva gospoda iščeta stanovanje s posebnim vhodom ln popolno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samca«. 13865-23a Opremljeno sobo blizu Tyrševe c. išče ves dan odsoten gospod. Po nudbe pod »lile na ogl. odd. Jutra. 13907-23a Sobo za dve osebi iščem za takoj ali s 15. junijem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ves dan odsotne«:. 13743-23a Višji uradnik Išče za j lilij prostorno, zračno in sončno sobo do najvišje I. nad. ali lift; če možno z vso oskrbo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13614~23a Mlad uradnik išče za 15. julij v sredini mesta lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif-»Ljubljana — center«. 13989-23a Uradnica išče sobo od hišnega gospodarja, opremljeno ali prazno, z vhodom s stopnišča, tudi mansardno do 180 din. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod »čistim sama«. 13988-23a Dijakinja išče stanovanje za prihodnje leto pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dijakinja«, 14083-23a Dobermane lepe mlade, čistokrvne iz najboljšega plemena starši opetovano premirane, z rodovnikom proda Ivan Grilc gojitelj in lastnik Ljubljana, Grad. 13961-27 Zlate fazane 3 pare proda Dimnik Janko Devica Marija t Polju 7. 14136-27 E vi Vsaka beseda 2 din; da davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesek 20 din. Tovarišico prijetno družabnloo Išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtoiz leti« 13624-24 Višji drž. uradnik soliden, ločen,ne po last ni krivdi Išče znanje z inteligentno boljšo ln iskreno damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Značaj«. 13930-24 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din H. Pečjak & drug Splošno iesostrugarstvo družba z o. z. — Ljubljana Zalokarjeva cesta štev. 13 se priporoča cenj. strankam. 13776-31 Opozorilo Opozarjam vsakega, kdor bi kaj govoril proti moji pokojni hčerki Staniji Dob-lekarjevi, da bodem sodnij-ski postopal. Silvester in Antonija Doblekar, Fužine, št. 14. 13787-31 Sobo za dve osebi iščem za takoj ali s 15. junijem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ves dan od. seten«. 13743-23a Upokojenec i";e prazno sobo s štedilni-r kom ali tudi s pohišt-v m pri samostojni gospo-c nji z vso oskrbo. Ponudbe n' ogl. odd. Jutra pod šifro i&Ll«. 13791-23« Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Rujava torbica z malo denarnico in pa pirnatimi vrednostmi se je izgubila. Najditelj naj jo vrne na naslov Mici Ropret, Vodnikov trg, Ljubljana. 14061-28 Živali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Konja in voz vso vprego, mesarsko spričo 10 1 prodam ugodno Poizve se pri mesarju Dol-ničarju, Janševa 2, Ljubljana VII. 13768-27 Psa, izredno hudega čuvaja, ugodno proda Lovšin v Radomljah. 13835-27 Srnjaka in srno stare po 1 leto, udomačene proda Friderik Pe-čoler, Pameče, Slovenj Gradec. 13853-27 Starejši situiran gospod kateri pride večkrat v Celje in Maribor, želi spoznati solidno gospodično ali gospo čedne zunanjosti. Slika zaželjena, in se častno vrne. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Rožmarin«. 14008-24 Samostojna gospa prosi dobro situiranega gospoda za 1500 din posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijatelj 38«. 14021-24 Veletrgovec iz Zagreba, prihaja Cesto poslovno v LJubljano, Išče sobo pri samostojni lepi dami do 30 let, za odpočitek. Pisme-mene ponudbe na Pu-blicitas Zagreb pod »Ve Letrgovec«. 13752-24 Nada! Dobro svetuješ! V tovarni Lutz sem si ogledal vzorce pravih emailiranih napisnih črk. A na velesejmski niihovi razstavi v paviljonu »F« bom pri Rupena-Lutz vse naročil. Dalje čitaj pod »Prodam«. Pozdrav Jože. 13803-24 » Cvetoča pomlad « odsoten, javite naslov. Strogo zanesljivo. 13909-24 Iščem kolesarko za nedeljske izlete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cvetoči maj«. 13982-24 Osamljena gospodična želi korespondirati z boljšim samskim gospodom, finega značaja, 30 do 40 let starim. Ponud be s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Lepota duše«. 14087-24 Preklic Podpisani Franc Lamberšek, električar Industrije platnenih izdelkov d. d. v Jaršah pri Kamniku, preklicujem s tem svojo ženo Marijo Lamberšek, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila kjerkoli in kadarkoli. — V Jaršah, dne 4. junija 1939, Lamberšek Franc. 13976-31' Opozorilo! Opozarjam nekega gospoda z Viča in njegove sorodnike, da jih bom sodno zasledovala, če bodo o meni še nadalje širili neresnične vesti. Jožica Barič-Traun 14047-31 Krasnega psička (Malteser Seidenpintsch) čistokrvni malteški svileni pinč ceneno proda Kos, Tavčarjeva ul. 3-IN. .13217-27 Vsaka beseda 2 din; davek 3 din, za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din. Posestnik - gostilničar poroči gospodično, vdovo do 40 let. Dopise na podruž. Jutra v Celju pod »Gostilničar«. 13730-25 Za svojega prijatelja posestnika nove hiše v prijaznem kraju Gorenj ske iščem v svrho ženitve dekle lz trgovskega ali gostilniškega poklica, staro od 25 do 3f let z nekaj gotovine, ki bi bila dobra gospodinja. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Sreča na Gorenjskem.« 13702 25 Mlad obrtnik dobro situiran želi poročiti gospodično z nekaj gotovine. Slika zaželena. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod šifro »501« na ogl. odd. Jutra. 13769-25 30leten mesar z lastno hišo se želi poročiti. Gotovina zaželena. — Vdove niso izključene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno mislim«. 13780-25 Brivski mojster z lastnim salonom, želi poročiti frizerko, zdravo, do 25 let staro, z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Dobra prilika«. 13782-25 Upokojenka srednjih let ln • svojo lastno vilo bi poročila državnega ali bančnega uradnika 50 do 60 let starega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljena 1939«. 13915-25 Gospodična blizu Ljubljane, državna uradnica, želi znanja z boljšim gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Marija«. 13863-25 Gospod z gotovino bi se poročil na malo posestvo v Mariborskem okraju, dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pomoč.« 13881-25 Simpatična gospodična 24 let stara, lepe postave 10 tisoč din prihran ka, hči posestnlce vdove. želi poročiti državne ga uradnika, vdovca po sestnika 2 večjim premoženjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sreča te išče« 13757-25 Gospod v stalni službi želi spoznati gospodično, ki bi mu posodila 15.000 din. Možitev ni izključena. Cenj. dopise na ogl. od. Jutra s sliko pod »Idealen namen«. 13086-25 Kuttorni pregled Predavanja prof. dr. Golombka Samska trgovka na deželi, srednjih let, bi poročila najraje upokojenca ali državnega uslužbenca. Ev. tudi trgovca, obrtnika ali kmetovalca, s primernim premoženjem, od 40 do 50 let. Predpogoj : trezen in varčen. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod šif-»Trgovina 40«. 13798-25 Obrtnik srednjih let poštene dru žine in nekaj gotovine se želi priženiti na pro metnem kraju Slovenije na dom ali slično. Res ne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »ženitev« 13679-25 Najsrečnejše, najboljše in najhitrejše se lahko oženite ali o-možite preko renomira-nega, soUdnega ln najstarejšega ženitbenega urada »REZORA« u Zagrebu. Informativne prospekte razpošilja proti prednakazllu 10 din v znamkah, diskretno: na »Rezor«, Zagreb, Pošta 3 13858-25 Dekle 3 15.000 din poroči upokojenca. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resna 601«, 13864-25 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj-šl znesek 17 din Malinska: »Pension Praha« tik pristanišča in kopališča na obali, lepe sobe, prvorazredna domača in du* najska kuhinja. Nizke cene. Prospekti zastonj. V. Vrtač-nik. 12979-38 Morje vam nudi najlepši počitek ln zdravje. Komplet na oskrba 40 din, lzklju na oskrba vključno tak se 40 din. Pension Mari ja Pilaš, Sv. Jakob ši-ljevica. s parnikom uro od Sušaka. 13622-38 1—2 opremljene sobe oddam čez poletje. Košir, Medno 43, pošta St. Vid nad Ljubljano. 13870-38 V idiličnem gradu s parketom pri Vojnlku oddam več družinskih sob letovlščarjem z Jako okusno ln obilno hrano po nizki ceni. — Leni Šergan. 14040-38 Poceni letovišče v dravski banovini. Kra sna lega, zdrav kraj 600 m nad morjem. Prospek ti so na razpolago v vseh posi. Putnika Pension Konšek, Trojane. 13755-38 Ljubljana, 3. junija Včeraj je priredil prof. dr. Josef G o-lombek iz Varšave dve predavanji Prvo se je pričelo ob 18. uri v zbornični dvorani univerze v navzočnosti nekaterih odličnih gostov, med katerimi so bili poljski konzul prof. dr. S tele, pesnik Oton Zupančič, minister v p. Fr. Novak, doc. dr. C h o 1 e w a, mestni kulturni referent dr. Janko Pretnar, predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. R. Molè, dr. Burianin mnogi drugi. Odličnega predavatelja je predstavil dekan filozofske fakultete dr. Kidrič. V približno enournem predavanju je poljski gost v lepi srbohrvaščini orisal življenje in delo enega največjih poljskih pesnikov Juliusza Slowackega (1809—1849). Prikazal ga je kot nedosežnega mojstra poljske pesniške besede, lirika, epika in dramatika žlahtnega kova Življenje tega poeta, ki je imel svojega vzornika v Byronu, je značilno za tisto dobo poljske zgodovine, ko je po neuspeli vstaji morala največja elita poljskega naroda v emigracijo, kjer so umetniki sublimirali svoje hrepenenje po domovini in neomajno vero v narodovo vstajenje v stvaritve visoke umetniške vrednosti. Tudi Slowacki je ustvarjal svoja dela v tujini, zlasti v Svici ln v Parizu. Mogočno ga je inspiriralo potovanje na vzhod, ki mu je obrodilo med drugim »Himno zahajajočemu soncu« in znamenito pesnitev o kugi, ki smo jo nedavno slišali v slovenskem prevodu dr. Tineta Debeljaka. Slowackega himnične pesnitve o Svici uvršča predavatelj med najlepše poeme v vsej svetovni literaturi. Obširneje se je prof. Golombek pomudil pri romantično zgodovinskih dramah kakor sta »Lila Veneda« in »Balladina« ter pri nedovršeni pesnitvi »Beniowski«. Posebno zanimiv je bil tisti del predavanja, v katerem je prof. Golombek orisal zadnja leta velikega pesnika, ko se je pod vplivom Mickiewicza popolnoma preobrazil in postal kot človek in kot pesnik mistik -asket. Zdaj je njegova poezija stopila popolnoma v službo domovine. Njegov svetovni nazor se je spremenil v čisti spiri-tualizem, ki že spominja na metampsiho-zo; veroval je, da vse obstoji zaradi duha in prihaja iz duha. Osrednje delo tega obdobja je pesnitev »Kralj Duh«. Tudi njegov vreli patriotizem ima izrazito duhovni značaj. Poslušalci so z očitnim zanimanjem sledili lepim in jasnim izvajanjem odličnega Za počitnice oddam opremljeno dvosobno stanovanje ali enosobno s kuhinjo v sredini mesta po zmerni ceni. Ponudbe na Cesta 29. oktobra 9- II., vrata 17. 13980-38 Po priznano cenah si nabavite najboljše moške bleke, perilo m vs praktična oblačila pri Preskerju LJ U BLJ A N Sv. Petra cesta 14 KOLESA »PRESTO«, »TORPEDO« in druge najboljše znamke na ugodne obroke. Stara kolesa vzamemo v račun. NOVA TRGOVINA rYR8EVA 36. (nasproti Gospodarske zveze) Hrano po izredno nizki ceni dobite ves dan v mnogovrstni izbiri, okusno pripravljeno v MENZI - Kolodvorska ul. S. PALAČINKE DIN 1.—. Gradbeno podjetje ANTON MAVRIC Ljubljana, TyrSeva c. 55 pooblaščeni graditelj in sodni izvedenec izvršuje visoke in nizke zgradbe ter vsa v to stroko spadajoča dela strokovno in brezhibno. Izvršuje načrte in skice ter daje brezplačno strokovne nasvete. — Podjetje ima vedno na razpolago gradbeni material iz lastnih kamnolomov in gramoznic kakor tudi vse vrste kamna, kamnoseško in grobo obdelanega, naravne kamnite plošče za tlakovanje hodnikov po vrtovih in ograjenje gred, nadalje nudi posipalni material kakor zmlet pesek iz kamna ali navaden pesek iz gramoznic ter razne vrste dolomitnega peska. Telef. 33-82. V-. \ • . .' • -. •>»V* i-./v ■ ZAHVALA Vsem, kl so ob težki izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda ANTONA PIRCA KLJUČ. DRŽ. ŽEL. z menoj sočustvovali se najiskrenejše zahvaljujem. Posebna hvala gosp. Hüblu za ganljive besede ob odprtem grobu, pevskemu in godbenemu zboru »Drave«, nac. udruženju železničarjev, stanovskim tovarišem, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, sploh vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! MARIBOR, dne 3. junija 1939. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA "'.*■■ »u..i.'äfftffj.WV»' - ■*■"'-V ZAHVALA ff.........■■■' Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, z nami tekom dolgega trpljenja sočustvovali, obiskovali mučenico, poklonili vence in cvetje in spremili na zadnji poti našo soprogo in mamico, gospo JERMAN MARIJO soprogo starešine okraj. sod. v Ljubljani se prisrčno zahvaljujemo. Posebno globoko se zahvalimo gg. zdravnikom, ki so tako požrtvovalno in z vsemi svojimi močmi skušali rešiti njeno, za nas tako dragoceno življenje. LJUBLJANA, dne 4. junija 1939. JERMAN JAKOR in sinovi predavatelja in ga nagradili s presrčnim aplavzom. Ob 20. zvečer se je zbralo v dvorani Delavske zbornice sorazmerno lepo število občinstva. Prof. dr. Golombka je pozdravil in predstavil tajnik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Tine Debeljak. Nato je imel varšavski gost predavanje o Poljski in Poljakih. Njegova izvajanja so bila vprav vzoren primer, kako je treba tujemu občinstvu prikazati bitje in žit j e naroda, ki mu ni dovolj znan in za katerega hoče predavatelj vzbuditi razumevanje in simpatije. Prof. dr. Golombek je uvodoma poudaril znano poljsko ljubezen do domovine in prikazal na to poljsko krajino z njenimi različnimi tipi od tatranskega visokogorja do melanholičnih močvirij Po-lesja, orisal s kratkimi, a učinkovitimi potezami značaj prebivalstva, predstavil posamezna mesta in razgrnil na to v najširših potezah zgodovino poljskega naroda od Boleslava Hrabrega do Josefa Pilsudskega. Prav tako je zgoščeno, vendar pa pregledno in jasno pripovedoval o razvoju poljske literature, glasbe in likovne umetnosti Tako je v enournem predavanju poslušalcem razširil in poglobil poglede v sodobno Poljsko in v zgodovinski razvoj poljskega naroda. Obžalovali smo samo, da niso spremljale predavatelj e vih prijetnih izvajanj še izbrane skioptične slike: tako bi besede zapustile še globlji vtisk. Občinstvo je ob koncu navdušeno pritrjevalo predavatelj e vim besedam da Poljska hoče mir, da pa bo do zadnjega moža branila svojo svobodo, svojo čast, svoje nedotakljivo ozemlje in naravno pravico do življenjskega prostora. Ob 18. uri je prof. dr. Golombek predaval na univerzi o poljskem modernizmu. S svojo že znano jasnostjo in preglednostjo je prikazal duhovne osnove Mlade Poljske in njene najvidnejše pred sta vitel je. Literarno izobraženim ali vsaj zainteresiranim poslušalcem je nudilo to predavanje poseben užitek. Vsa tri predavanja uglednega poljskega gosta so prispevala k zanimanju za poljsko kulturo in razširila željo po poglobitvi jugo-slov.-poljskih kulturnih odnosov. Zapiski Potrebni predlogi obč. svetnika dr. Jože Bohinjca. Ravnatelj OUZD, občinski svetnik dr. Joža Bohinjec je poslal kulturnemu odseku mestnega poglavarstva v Ljubljani nekaj hvale vrednih predlogov, o katerih bo še beseda v občinskem svetu. Tako predlaga dr. Bohinjec, da bi se v magist ratnem poslopju ali na drugem primernem mestu vklesala v plošče ali obeliske imena umrlih zaslužnih slovenskih kulturnih delavcev, in sicer na podlagi sklepa občinskega sveta. Dalje predlaga, naj bi mestna občina organizirala potujoče knjižnice za bližnjo in daljno periferijo Ljubljane, dalje, da bi kulturni odbor vplival na lastnike knjigarn, naj bi se le-ti z izložbenimi okni bolj kakor doslej pokazali veličino slovenske kulture m odmerjali tujim knjigam manj prostora. Potlej predlaga dr. Bohinjec postavitev orientacijskih desk za razne kulturne zavode v mestu, pa vpliv na goatilničarsko organizacijo, da bi nalagala osebju gostinskih obratov večjo skrb za lepo in pravilno slovenščino. Priporočljiv je tudi predlog, da bi Zveza jugoslovanskih mest organizirala razstavo jugoslov. knjige: v Ljubljani hrvaške in srbske, v Zagrebu in Beogradu slovenske. Naposled izraža dr. Bohinjec željo, da bi kulturni odbor bolj podpiral delovanje raznih kulturnih društev v Ljubljani. Dr. Ivan Esih, tajnik Jugoslov. akademije v Zagrebu in odlični hrvatski publicist, ki že dolga leta seznanja hrvatsko kulturno občinstvo tudi s slovenskimi literarnimi pojavi, je bil imenovan za izvr-šilca dolžnosti upravnika splitskega gledališča. Z novo sezono bo gledališče v Splitu obnovilo svoje delovanje. Karla čapka »Pisma iz Anglije«, eno najboljših del lami umrlega češkega pisatelja, so izšla v hrvatskem prevodu dr. Ivana Esiha kot nov zvezek zagrebške »Savre-mene biblioteke«. V isti knjigi je objavljen tudi prevod Capkovega eseja »Kako nastane gledališka predstava«. Majniški zvezek »Cankarjevega glasnika« (Cleveland, urednik Etbin Kristan) prinaša poleg uvodnika »Zelem, cvetni maj«, ki apostrofira sodobne pojave, tri prav tako sodobne sonete Antona Debeljaka, dalje novo prozo Ivana Molka »Na zemlji ni življenja« in članek Milana Medveška »Razmere zahtevajo akcije«, ki se bavi s kulturnimi problemi naših ameriških naseljencev in kritično razglablja organizacijo kulturnega in družabnega življenja v njihovem središču — Clevelan-du. S pripovednimi prispevki so zastopani še Katka Župančič, Ivan Vuk in Ivan Jon-tez, Etbin Kristan pa objavlja nadalje, vanje svoje nove igre v dveh dejanjih »Obujen spomin«, epske pesnitve »Drejče-tova pot« in proze »Julkina zmota«. Vsi ti prispevki pričajo, da Etbin Kristan, ki je sicer prekinil vse stike s staro domovino — saj je le ta po krivici skoraj pozabila nanj — ostaja tudi onkraj oceana in vzlic že znatnemu bremenu let zvest slovenski besedi. Ni samo prizadeven urednik najboljšega ameriškoslovenskega mesečnika, marveč piše tudi poezijo, dramatiko in prozo. Ali si ne bi gospodje pri našem gledališču ogledali katere izmed njegovih novih iger in tako tega predvojnega dramatika zopet postavili na reprezentativni slovenski oder? Zbornik »Kako živi narod«. Zavod za proučavanje seljačkog i narodnog gospodarstva«, ki ga je ustanovila Gospodarska Sloga v Zagrebu, je pravkar izdal drugo knjigo svojega zbornika »Kako živi narod«. V tej ilustriram knjigi so na skoraj 200 straneh zbrani članki raznih strokovnjakov, ki prikazujejo resnične razmere med prebivalstvom Hrvatskega Zagorja in Prigorja, Gorskega Kotara, na mejah Like in Dalmacije, življenje planšarjev, ljudstvo v Liki in v Podgorju, v dalmatinski Zagori, na otoku Braču, okrog Neretve, v Bosni, v Slavoniji in Sremu. Je to globok prerez skozi stvarnost narodnega življenja, zbirka izredno zanimivih in poučnih člankov, ki val dokazujejo, kako potrebne so preosnove in koliko dela še zahteva socialna in kulturna povzdiga hrvatskega ljudstva. Kdor ae zanima za hrvatsko narodno in sociali» »vijen je, mu je treba toplo priporočiti to knjigo. Stane 20 din in se naroča pri Gospodarski Slogi, Zagreb Novinarski daia» Ribe iz jezera Pafič , Med zadnjimi poplavami se je lilo tudi jezero Palič pri SuboticL Kanali, skoz katere teče voda iz jezera v Subo-tico, so sicer opremljeni z rešetkami, a pod silo naraslega vodovja so te rešetke popustile, ali pa jih je morda kdo nalašč odprL Naenkrat je bilo v subotiških kanalih vse polno rib iz jezera Paliča in revni prebivalci Subotice so se z vso vnemo lotili ribolova. Zakupnik ribolova na pali-škem jezeru bo zahteval zdaj od suboti-ške občine odškodnino. Iz jezera Paliča so že enkrat pred 25. leti ušle ribe v subo-tiškie kanale med dolgotrajnim deževjem in poplavami ter so tudi takrat rešetk, odpovedale, ali pa jih je kdo odprl. Velika razstava fotografi} vojnih prizorov , V Beogradu na Terazijah v poslopju sokolske zveze bo do 10. t m. odprta zanimiva razstava, katero prireja najstarejši srbski vojni fotoreporter, prof. Drar goljub Pavlovič. Razstavil je okrog 700 povečanih fotografičnih posnetkov najrazličnejših dogodkov iz prizorov iz vojnih let 1912—1918. Te vojne fotografije še niso bile nikdar razstavljene in, ko jih gledamo zdaj po tolikih letih, imamo pred seboj zanimiv pregled legendarnih borb, trpljenja in vstajenja. V razstavni dvorani je tudi starinski aparat, s katerim je prof. Pavlovič posnemal velike in pretresljive zgodovinske dogodke. Med obiskovalci je seveda največ bivših bojevnikov, ki gledajo sebe in svoje tovariše, od katerih so mnogi ostali celo brez grobov. Gledajo svojo moč in mladost od leta 1912—1918. Fotografije so razdeljene na oddelke: srb-sko-turška vojna 1912, srbsko-bolgarska vojna 1913 ter svetovna vojna 1914—1918. V raztavljenih fotografijah je ohranjen tudi stari Beograd od vojaškega defileja na Petrov dan 1912. s slavnostno izročitvijo polkovnih zastav pred vojno, ki so zdaj na Oplencu, ter Beograd leta 1914. pod strašno točo sovražnih granat. Razstava nudi tudi pretresljivo sliko bojišč, o katerih že davno ni več sledu, ter umika srbske vojske. Razstava kaže najvažnejša poglavja iz zgodovine junaškega na^ roda. Tragična smrt plemenite žene Pred 10 dnevi je umrl v Zagreba mladi slepi profesor Dinko Novak, ki je bil menda edini slepec v vsej državi, ki je na domačih in tujih vseučiliščih dovršil filozofske študije, a je potem postal strokovni učitelj na šoli za slepo deoo v Zagrebu, da bi svojim najmlajšim sotrpinom uglajdil pota v življenje. S svojo krepko voljo je Dinko Novak junaško prenašal strašno usodo življenja v temi, ni pa mogel premagati zavratne bolezni Zdaj je Dinku prostovoljno sledila v smrt njegova vdova Kaja. Poročena sta bila komaj devet mesecev in, dokler je Dinko še mogel sodelovati pri raznih mednarodnih zavodih za slepe, je bila soproga Kaja njegova najboljša sotrudnica. Svojega slepega moža je vodila v šolo, in sta mlada zakonca kazala primer najpopolnejše harmonije, polne tužne ganljivosti. Ko je Dinko zbolel in ni bilo upanja na rešitev, mu je Kaja požrtvovalno stregla ter junaško prikrivala svojo tugo, da bi mu do zadnjih trenutkov ohranila iluzijo življenja. Ko pa je izdihnil v njenem naročju, se je sama zgrudila izčrpana, obupana, že nekaj ur po moževi smrti si je hotela vzeti življenje, a je to rodbina preprečila. Zdaj je svoj namen izvršila ter ga v poslovilnih pismih utemeljila takole: življenje brez Dinka bi mi bila počasna in težka smrt, bolje je tako! Ugledni švicarski učenjak o psihologiji mas . Kakor smo že poročali, se je na povratku iz Sofije, kjer je prisostvoval jubileju vseučilišča, ki ga je izvolilo za svojega častnega doktorja, ustavil v Zagrebu znameniti švicarski psiholog prof. dr. Edvard Claparede, ki predava na ženevski univerzi. Ugledni švicarski učenjak je imel v Zagrebu zanimivo in pomembno predavanje o psihologiji mas. Ko je razložil psihološko temeljno razliko med maso ta posameznikom, je opisal, kako se v masi človek približuje stopnji otroka in celo stopnji živali. Tako imenovani kolektivni strah se prav nič ne razlikuje pri človeku in pri živali. Obširno je govoril tudi o demagogih, ki spretno izkoriščajo te karakteristike'mase, ter opozoril poslušalce, naj mladino že dovolj zgodaj opozarjajo na nevarnosti psihologije mase, da bodo bodoči ljudje v tem pogledu odpornejši, kakor je današnji svet, in da ne bodo nikdar pozabili, da je intelektualno poštenje največja vrlina človeka. Odlični predavatelj je bil za svoja izvajanja deležen navdušenega odobravanja. Poziv Poziv slovenskega društva za varstvo živali vsem ljubiteljem živali. Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani vabi vse prijatelje živali, da se v čim večjem številu včlanijo v društvo. V vseh naprednih državah štejejo društva za varstvo živali na tisoče in tisoče članov vseh slojev. Tudi v naši prestolnici imamo dobro organizirano društvo za varstvo živali, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. VeL kraljice Marije. Istotako je društvo dobro razvito tudi v Zagrebu. Le pri nas je društvo prisiljeno, da že nekaj let životari. Delovanje društva za varstvo živali m samo v korist živalim samim, temveč je od njega v precejšnji meri odvisen tudi tujski promet. Poznano je dejstvo, da so se že mnogi tujci zgražali nad nečloveškim ravnanjem poedinih posurovelih ljudi ter so se zaradi tega izognili naših krajev v naslednjih sezoni. Društvo ima v svojem programu gradnjo zavetišča za bolne in pomoči potrebne živali, za kar so potrebne tudi gmotne žrtve. Društvo apelira na vse ljubitelje živali, naj bi se med njimi našlo čim več mecenov, ki bi vso akcijo društva mogli znatno pospešiti Društvo želi, da se prijavi čim več članov iz vseh krajev Slovenije, tako da ne bi bilo večjega kraja, kjer društvo ne bi imelo svojega poverjenika. Društvo nalaga svojim članom minimalne žrtve. Letna članarina znaša samo 15 din, kar bo gotovo skoro vsak rad žrtvoval. Dopisi to prijave naj se pošljejo na Slovensko druàtwo za varstvo živali, LjUMjana 5. Postani in ostani član [Vodnikove družbe! L. WINDER: Qospod"Xnopiìtà Roman o Franco Ferdinanda ' * vtorizlran prevod i Krščanski socialci niso podcenjevali veličine tega uspeha, ki jim je bil brez truda padel v naročje; toda ljubljenec meščanstva, ki se je bilo pridružilo krščanskosocialni stranki, Franc Ferdinand vzlic temu ni postal. Ostal je ljudstvu tuj in neviden. Ljubljenec ljudstva je bil Lueger in je to tudi ostal. Francu Ferdinandu ni bilo toliko do priljubljenosti kakor cesarju ;nepriljubljeni se ni lovil za naklonjenost množic, ki si je iz skrivnostnih, neznanih razlogov ni mogel osvojiti. A tudi nikomur drugemu ni privoščil, da bi bil priljubljen. Niti županu dr. Luegerju ne, čeprav ga je moral šteti zdaj za svojega zaveznika in sobojevnika. Ko je »lepi Karel« — tako so imenovale župana Dunajčanke, ki so za »lepim Otonom«, »lepim nadvojvodo« brenčale in se ga bale, za Luegerjem pa brenčale in ga ljubile — ko je lepi, postavni, samozavestno nastopajoči dr. Karel Lueger prišel v Belvedere, da bi se kot vodja krščansko-socialne stranke zahvalil prestolonasledniku za neprecenljivo pomoč, je .Franc Ferdinand samemu sebi v presenečenju začutil, kako mu je vzplamenelo v srcu brezmejno ljubosumje. Pred njim je stal sedeminpetdesetleten mož; nadvojvoda je bil devetnajst let mlajši od njega. Osemintridesetletni prestolonaslednik, ki je bil »cvetoč« na oko, zavzeten širokopleč mož na vrhuncu življenja, se je, ko je stal pred županom, z muko in osramočen jem zavedel, da igra vlogo premaganega tekmeca. Franc Ferdinand si je v tolažbo dejal, da se ni nikoli pojal za naklonjenost 'ljudstva kakor tale tu in da je Habsburžana nevredno, zavidati političnemu hitroprstniku cenene uspehe in tolikanj izpremenljivo ljubezen drhali. Toda na dnu srca je Franc Ferdinand vendarle čutil zavist, ljubosumje in osramočerfje, in njegov kritični razum je lakomno pograbil priliko, da si natančneje ogleda toli hvaljeni čar osebnosti, ki se ji je muhasti Dunaj že mnogo let zaljubljen valjal pred nogami. Lueger je v neprisiljeni drži stal pred prestolonaslednikom. Ničemurno nakodrana, skrbno počesana županova brada je priklenila oči kritičnega ogledovalca, ki se je nehote začudil, da ima sedeminpetdesetletni mož tako malo sivih las. »Najbrže si jih barva«, je pomislil Franc Ferdinand in se razveselil misli, da nima Lueger niti enega pravega lasu na sebi. Ta misel se je še utrdila, ko je poslušal županove gladke, neprisiljene, kar preglad-ke in preneprisiljene besede v pristnem dunajskem narečju, ki mu je dajal ljubeznivo se prelivajoči glas še posebno iskren poudarek. Franc Ferdinand je pomislil: »Mož si je za danes pripravil ustop: moški ponos pred kraljevskimi prestoli, toda na osnovi tiste zaupne enakopravnosti, ki misli, da ima kot ljudski kralj pravico do nje. Le nadaljuj, le govori, mene ne premotiš, prostaški plebejec.« Zupan se je smehljal; njegove zvite oči — ali je bilo mar prevara? — so mežikale prestolonasledniku, kakor da bi govorile: »Vem, da ti ne morem ničesar natvesti, saj ti niti nočem; a vsi drugi imajo radi, da jim kaj natvezem, zato sem ljubljenec ljudstva. Igrajva torej vsak svojo vlogo, ti svojo, jaz svojo; meni je moja bolj po godu.« Lueger je govoril o najbližjih ciljih svoje stranke, o privlačnosti velikoavstrijske misli ter o upih, s katerimi vsa Avstrija zasleduje in spremlja sle-lerni prestolonaslednikov korak. Posebno razveseljivo je, tako je rekel župan, ki je čedalje lahkot-neje kramljal, da visoki gospod ne naklanja kato-iškemu šolskemu društvu svoje podpore samo I pred javnostjo, ampak hoče tudi res sodelovati. Z drobno šaro dnevne politike seveda ne bi hoteli nadlegovati visokega zaščitnika, toda pri kakem važnem povodu se bodo drznili potrkati v Belve-derv; že zavest, da se smejo zanesti na takšno pomoč, bo stranko silno okrepila. Gospodje nasprotniki, Schönererianci prav tako kakor sociji, falotje vsakršne baže, imajo samo zato korajžo, ker cesai želi, da jih prijemljejo zmerom le z rokavicami na rokah. Stranka pa misli, da je prestolonaslednik — pardon, morda se sliši kakor dobrikanje, saj vsakdo ve, da njegova cesarska visokost ne mara za petolizniške puhlice, ali, Bog pomagaj, kar je res, je res, in beseda mora na dan — stranka torej misli, da je prestolonaslednik mnogo odločnejša osebnost in bo zaradi tega želel, da se neusmiljeno in brez ceremonij udari po sodrgi, ako postane predrzna. In v tem smislu... »...dvignem kozarec«, je pomislil Franc Ferdinand ter se nasmehnil; res je bilo podoba, da manjka županu samo še kozarec šampanjca, pa bi vtihotapil v avdienčno dvorano razpoloženje veselega, že davno več ne uradnega banketa. »Dragi gospod župan«, je rekel Franc Ferdinand, »nikar ne pozabite, da moram zaradi svojega položaja za zdaj ostati molčeč opazovalec.« »Seveda, cesarska visokost, to vsi vemo. A to ne bo trajalo vekomaj. Potrpljenje je božja mast.« »Kako me treplja po ramenu«, je pomislil Franc Ferdinand. »In kako dobrikavo me snubi s svojim glasom. Najbrže si domišlja, da me bo s svojo očarljivostjo upijanil kakor branjevce in branjevske hčere, ki ga malikujejo.« »Kako prav za prav delate«, je rekel, na pol nejevoljen, na pol kakor da bi se zabaval, »kako do-sezate, da lahko delate z ljudmi, kar hočete?« »Moj Bog, cesarska visokost« — Lueger se je zasmejal in videti je bilo, da mu dobro de — »govorim pač z ljudmi, kakor vem in znam. Preprosti človek spoznava v meni preprostega moža iz ljudskih vrst; pa mi zaupa.« j »Predrznost, da mi to reče«, je pomislil Franc Ferdinand. Razdraženo, a še vedno z nasmeškom, je dejal: »Ne, zdaj ne mislim na vaše privržence, ampak bolj na ljudi, ki bi morali biti prav za prav vaši nasprotniki. Recimo na primer to, da ste — ne tako kakor jaz — pri raznih judovskih listih še nekam dobro zapisani. In vendar ne skrivate svojega antisemitstva ;antisemitstvo imate celo v programu, ali ne?« »Da, da, cesarska visokost«, se je Lueger zasmejal, »o judovskih listih se res ne morem pritoževati. Razložiti je pa lahko. Ne vem, ali cesarska visokost veste, kaj navadno rečem Judom, ki prihajajo k meni: ,Kdo je Jud — to določam j a z!'« Franc Ferdinand se je pridružil njegovemu smehu. Po tej avdienci mu je ostal trpki občutek, da je zvitemu samozadovoljnemu ljubljencu Dunajčanov pripravil novo zmagoslavje. »Nikoli se ne bom iz-kušal prikupiti ljudem«, je sklenil sam pri sebi. »Meni ne bodo nikoli radovoljno sledili — kakor temu prostaku. Mene ljudstvo ne bo ljubilo, balo se me bo. To je vloga, ki se prilega mojemu značaju. Ljubezen najdem samo pri Zofiji.« Peljal se je z njo v Konopište. Dunaj ga je bil spet razočaral, kakor že tolikokrat. Njegov politični nastop se je bil izjalovil, nakopal mu je bil na milijone sovražnikov, doktorju Luegerju pa pripravil velik uspeh. Razočarani je vzel svojo puško in streljal po cele dni, na tisoče živali je pobil. Ko je bila morilna strast utolažena, je vzel vrtnarske škarje in se ukvarjal s konopiškimi vrtnicami. Ob toplih pomladnih večerih je sedel z Zofijo v parku in pozabljal, da je nezadovoljen. Zofija mu je leto dni po svatbi povila hčer. Veselilo ga je, da prvorojeni otrok ni bil sin. Sin, ki bi^ bil izključen od prestolonasledstva, bi ga bil težil. Hči mu je bila simbol domačega miru, rodbinske sreče, ki ga je morala odškodovati za vsa razočaranja. Gospodinje, uradi, zavodi, podjetja ! IV. SCHUMI Lepa, suha drva, najboljši premog in vse druge vrste kuriva dobavlja Liubliana. Doleniska c. Preden oddaš pleskarska in ličarska dela, se obrni na nas! FR. REBERNIK stavbeni -r- pohištven! pleskar, ličar — slikar in črkoslikar Ljubljana, Ramenskega 22 AB-KO za dobro delo jamčimo renčne! - Cene konku-Telefon 31-77, LJUBLJANČANE in POTNIKE, ki za velesejem in po drugih opravkih prihajajo v Ljubljano, opozarjamo na novost, ki pomeni uvaževanja vredno pridobitev. V restavraciji na glavnem kolodvoru je bil ne-da\mo obnovljen velik, elegantno in z estetskim okusom opremljen salon, ki po daljšem času spet nudi možnost družabnih prireditev, zborovanj in sestankov, kar bo posebej zanimalo še goste z dežele, ki imajo zmerom radi pri roki svoj vlak. Sijajno pripraven je ta salon za skupna kosila ali slavnostne bankete. Tudi v ostalem se je oprema restavracije pod skrbnim vodstvom re-stavraterja Cirila Majcna v zadnjem času vidno modernizirala. Kuhinja je opremljena s hladilnimi napravami in vsemi novitetami tako, da je človek postrežen zmerom s prvovrstnimi jedili. Tisti, ki odhajajo na vlak, in oni, ki si po prečuti noči zaželijo okrepčila, dobe lahko že na vse zgodaj izborno kavo, čaj, znano dober golaž, vampe itd. Tudi pijače so v veliki izberi in najboljše. Poznavalci vina posebno hvalijo izredno dobri cviček, kraški teran, ki mu pravijo želodčno zdravilo, rizling z Gorenjega vrha v Slovenskih goricah in župsko staro črnino, »burgundec—Rekord«. Najbolj privlačno pa je, da so cene kljub skrbni, hitri in prvorazredni restavracijski postrežbi solidno nizke. ANOMAG PAVILJON »F« . Vsi najnovejši modeli razstavljeni — Kvalitetni izdelek! Zastopnik: Ljubljana, TyrSeva c. 84. družba z o. z. Specialna damska kolesa angleškega sistema. Oprema: Magistrom, FB-Regina, Clement, Universal in Balilla pribor. Sportni-dirkalni okvirji po 460 din. Serije cevi Titanus in Standard. SCHNEIDER . ZAGBEB. NIKOLIČEVA IO MLIN V BAČKI išče solidne trgovce v dravski banovini, ki bi prevzeli komisijsko zalogo pšenične moke. Trgovci, ki razpečajo mesečno 1 — 2 vagona moke v prodaji na drobno proti gotovini in ki lahko nudijo jamstvo za komisijsko blago, naj tozadevne ponudbe z referencami naslovijo pod »Agil 1939« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Korespondenca v srbohrvaščini ah nemščini Narodne avbe za manifestacije, najsve-čanejši izraz — izdeluje in prenovi m o d i s t k a SLABINA MARIJA, Ljubljana — Stari trg 3. Zagrebška parfumerija išče zanesljivo strokovno prodajalko z večletno prakso in prijetno zunanjostjo. Nastop takoj. Ponut/ie s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Parfumerija« Emil Rümpel LJUBLJANA — Langusova ^ SODNA DRAŽBA DVEH DVONADSTROPNIH HIŠ Z MAN-SARDO IN VRTOM V LJUBLJANI, STRE-LIŠKA ULICA 22 EV 24, 19 STANOVANJ, TRGOVINA IN GOSTILNA — VISOKA DONOSNOST bo dne 15. junija 1939 ob 11. uri pri okrajnem sodišču v sobi št. 16. Posestvo je sodno cenjeno din 2,371.315, najmanjši ponudek znaša dinarjev 1,185.658, potrebna kavcija dinarjev 237.132. NJIVICE — OTOK KHK na zapadni obali otoka, druga postaja od Sušaka. Gozdnato, mir, odmor, okrepčilo. Hotel, pensioni, gostilne, privatna stanovanja. — Informacije: Turistični odbor. 18. junija je dan žrebanja veli novinarske loterije i Glavni dobitek moderen auto znamke OPEL, kupljen pri tvrdki AUTOKAR, Novisad. OSTALI DOBITKI: spalnica, motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj; dvokolo, in še 1000 VREDNOSTNIH STVARI stvar*® izpnstite te edinstvene Prilike, da za 20 dinarjev dobite avto ali pa kako drugo dragoceno Požurite se in naročite srečko, ker bo preostala mala količina kmalu razprodana. Naročila naj se pošljejo Novosadski sekciji Jugoslovenskega novinarskega udruženja Denar poslati na cek. račun št. 55.532. KOLESA »PRESTO«, »TORPEDO« in druge najboljše znamke na ugodne obroke. Stara, kolesa vzamemo v račun. NOVA rRGOVINA r YRSE VA 36. (nasproti Gospodarske zveze) HOTEL „BELLEVUE" najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo, lepe čiste tujske sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. Udobne kabine za solnčne kopeli in prho. Pension od Din 60.— do Din 80.—. Krasne terase, lasten gozdni park, avtogarage. V seziji večkrat koncert. Izreden užitek za letoviščarje! Zahtevajte prospekte! Telefon interurban 30-42 Se priporočam P. ŠTERK, hotelir 3b vsaki priliki se spomnite da so ^JntroTi" .Mali oglasi* % Sloveniji naj uspeSnejäa. najcenejša In najhitrejša posredovalni oa ia slnibe vseb vrst sa prodajo Ia nakap vseh stvari, u nepremičnin«, lokale, podjetja, kapital, ie nltve in sa vse drago :itaite :n siritr J U T R O < Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod CIRIL TOMŠIČ FAKTOR POŠTNE TISKARNE V POKOJU danes ob 11. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspaL Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 5. junija ob pol 5. uri popoldne lz hiše žalosti, Dolenjska cesta 23, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. junija 1939. ROTIJA TOMŠIČ, soproga; MIRA, CIRILA. IVAN, ANTON, STANE in MILKA, otroci — in ostalo sorodstvo. CinaGi.ji.uji u ji.ii JL.iljl. nmmnrirninnn f Umrl je nenadoma naš dragi tovariš, gospod URBANEC MIROSLAV višji tehnični kontrolor X. telegrafsko-telefonske tehnične sekcije v Mariboru Dragega pokojnika spremimo na njegovi poslednji poti dne 4. junija ob pol 5. uri na pobreškem pokopališču. MARIBOR, dne 3. junija 1939. UradniStvo X. telegrafsko-telefonske tehnične sekcije t GLAVNO ZASTOPSTVO ZNAMENITIH NEMŠKIH AVTOMOBILSKIH TOVARN: BAYERISCHE MOTORENWERKE A. G. — Mönchen MAYBACH — MOTORENBAU, Friedrichshafen a. B. Ing. G.TÖNNIES LJUBLJANA — TyrSeva cesta 33 — Telefon 27*62 BMW avtomobili in motorna kolesa Maybach SW38 in Zeppelin OBIŠČITE NAS NA VELESEJMU, paviljon ŠOTOR! JfìDRfìNSUfì PLOVJDMaO j SUSAR I Brzo-parobrodna služba lz Benetk ln Sušaka v Dalmacijo. Odhod lz Eušaka vsak dan razen srede ln petka ob 16. url. Turistične proge iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter iz Sušaka ln Trsta v Grčijo, po zmernih, pavšalnih cenah. Dnevno večkratna zveza za vsa kopališča ln letovišča Jugoslovenske obale. Prospekte in navodila daje direkcija na Sušaku, ter vsi uradi »Putnika« ln družbe »Wagons Lits Cook.« POZOR NE USNJA! Razprodajamo celotno strojno opremo zagrebške tovarne usnja. Vprašati pod šifro: »KOŽA-strojevi« na »INSERTA«, oglasno-reklamni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 4. K DOM. ČEBIN premog, drva, koks KRANJ Vidovdanska c., tel. 14. LJUBLJANA Wolfova 3, tel. 20-56 Novo odprta menza FRANKOPAN Zagreb, Frankopanska ul. 18 Dobiva se pristna domača hrana po cenah: KOSILO: 6, 8 in 10 din; VEČERJA : 3. 5 in ' cii Sprejmejo se abonenti n.. ... .... -i.'. IJe. Sprejemajo se tudi ekskurzije. Priporoča se ANICA PETRIŠIČ KLI ŠtJE ENO VEČBARVNE JöGOGlAflKA MTfeA H AM ICO naie (printerje! f S usa k izhodna točka za vse kraje na Jadranu Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Informacije: Gradski turistički ured ^ri/cvenica morsko kopališče in letovišče v Hrvatskem Pri morju. Informacije: kopališče in uradi Putnika Slab čaroben otok na hrvatskem Jadranu Idealno mor sko kopališče-letovišče Informacije: Turistički odbor €)tnl ssa f (*t*Q JCrG) divno letovišče v bližini Sušaka Hoteli, vile, pen-sijoni, zmerne cene. Informacije: Turistički odbor %Malinst£a (***£ JCrG) priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža Večkratna dnevna zveza s Sušakom. Popolen pension z vsemi taksami dnevno: od 50 — do 70 — din. Informacije: Turistički odbor. Razirna krema LA TO JA EDINSTVENA NA SVETU ! Na zahtevo brezplačni vzorci. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: CHEMOTEHNA, družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. Novi HOTEL „MALI N" MALINSKA na otoku Krku (s parnikom 1% ure od Sušaka). Tik kopališča. Izvrstna kuhinja in vina. Pension 52 — 63 din dnevno. Zahtevajte prospekte! i I Ako želite »najpopolnej. še harmonike sveta«, vedite. da vodi strokovno zastopništvo ln edina špeclalna trgovina RUDOLF HROVAT Zagreb, Ilica 49. vsekakor najboljše harmonike! Dragocene licence nemških patentov za Jugoslavijo oddamo. Interesenti izvedo pobližje pri: Bureau Jugopromet HAMBURG — LANGE MÜHREN 12. Za aube M. DRENIK LJUBLJANA in zavij ačke, KONGRESNI TRG št. 7. zlate niti, luskinice, rožnati trakovi itd. »Čuvar vaše Imovine«. »čuvar vašega zdravja«. Higijenska guma Domač proizvod V vseh strokovnih trgovinah, gospod ... vnMRSHM AUTOMOBILISTI POZOR! mehaniki in potrošači mazilnega olja Originalna amerikanska pensylvanska Automotorna olja. Auto »C« olja in masti. Strojna olja vseh vrst. Cilindrska olja za pregreto in mokro paro Tovotne masti in mast za kroglične ležaje Emugalno vrtalno olje. Kalilno olje. Ricinovo olje. Glicerin. Bela olja za kolesa, šiv. in pisalne stroje. Zaloga bencina in Dieselnafte. Stalno v zalogi. Zahtevajte ponudbe! BENC OIL SERVICE Ljubljana, Tyrseva cesta št. 35a A. HMELAK. — Telefon št. 4823 arni kotel kupimo cca 100—120 m2 grelne površine, z 10—12 atm. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra<' pod »Br. 5892«. Motorji Miele — Victorija od CO—350 ccm in kolesa — za časa velesejma — znižane cene, oglejte si v f iviljonu »G«. OSKAR REMEC, Ljubljana, Dolenjska c. 5. 0 o 9 o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o C31CD1 ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 Pravkar je Izšla peta knjiga založbe »CESTE«: MARIJE MA JE BJE VE „Rudarska balada" ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine „Rudarska balada" je knjiga ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem ln zmerom iznova spet rad posegel po njej. . Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »črna vojna« In Thompsons »Sivko«. CD ■ CD 0 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD SI CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD ■ CD 0 ■ o ■m 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ CD VC OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za za moške 100 komadov din 220.-protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. i. S. b. 5846-39 CELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 brezplačen pouk * Igranju1 ÄS/' MARIBOR», io, Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično «latiti all barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana PoljansJd nasip 4-6 PrahdCi — Sveflnlikatnica INSERIR A JTE V »JUTRU« ! Benečki jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše sestave, brusilni stroji, železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. TransmLsijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa in s prav ugodnim grelnim učinkom. STROJNO PODJETJE R. Willmann Ljubljana, Slomškova ul. 3 Elektrotovorna in jamska dvigala, vitli, dvi-galne in transportne naprave. Projektiranje in opremljanje žag, mlinov in drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Razne ponudbe brezplačno. Na željo obisk strokovnjaka. Telefon 30-55 Sposobne organizatorje in zastopnike IŠČE največja svetovna zavarovalnica za celo področje dravske banovine, kjer je že dobro vpeljana. Rondici je po dogovoru. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod :->Dober zaslužek«. v • - C *. -f -I * 1 Zapustila nas je za vedno naša preljuba in dobra mama, stara mama in tašča, gospa Cerkvenik Karolina, roj« Ercigoj Predrago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 4. junija ob 16. uri na domače pokopališče. ŠKOFLJE PRI DIVAČI, 2. junija 1939. JOŽEF, soprog; MARIJA, ANA. KAROLENA. FRANCELJ, otroci; TOZON FRANC, AMBROŽIČ ANTON, DUJC RUDOLF, zetje. ZAHVALA Za izredno veliko število izrazov toplega sočutja ob smrti našega rabljenega očeta, brata, tasta, svaka, starega očeta, strica, starega strica in prastrica, gospoda JOSIPA TSCHELIGIJA izrekamo tem potom našo najglobljo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopniku gospoda župana in mestne občine magistratnemu ravnatelju gosp. Rodošeku, čast duhovščini, g. stolnemu ln mestnemu župniku msgr. Umeku, patru Val. Landergottu, stolnemu vikarju Pribožiču, katehistu éparlu in župniku Bračiču iz Limbuša, dalje mestni in okoliškim gasilskim četam, zastopstvom gostilničarskih organizacij, finančne kontrole, pevskih in športnih društev in vsem ostalim številnim pogrebcem, ki so našega dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za globoko segajoče poslovilne besede bivšemu poveljniku mariborske gasilske čete g. Ramšaku ln g. ravnatelju Priegerju, ki je govoril v imenu lovcev, ld so prišli od blizu ln daleč. Lepa hvala tudi za mnoge veoee in šopke! MARIBOR, dne S. junija 1989. ŽALUJOČI OSTALI \ Važno za neveste In gospodinje! Tvrdka F. I. GORIČAR, LJubljana, nudi v svojem specijalnem oddelku za perilo in stanovanjske opreme: tekače (tepihe) meter ... od din 15.— predposteljnike.....od din 30.— odmerjene preproge 130/200 . od din 160.— zavese Sir. 70 cm ^ ... od din 10.— zavese šir. 150 cm . ■ ■ . od din 22.— zavese šir. 300 cm .... od din 60.— svilene brokat odeje s I. vato od din 220.— klot odeje s fino vato ... od din 110.— platno za rjuhe šir. 150 cm od din 12.— platno za kapne šir. 180 cm od din 20.-gradl za žimnice, prvovrsten od din 19.- naprej, kakor tudi vse vrste belo ln barvasto blago ture, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, za perilo, inlete, damaste, namizne garni-perje, puh, žimo, morsko travo itd. — po posebno nizkih cenah:! Vsakovrstno posteljno ln osebno perilo izdelujemo tudi po naročilu! Oglejte si našo razstavo na velesejma v paviljonu »K« S. KOLESA kupite dobro ln poceni tadi aa obroke pri H. S U TT N ER, Ljubljana Brezobvezen ogled! Aleksandrova S. < yiRILINETS?.! Moški — ki trpe na spolni slabosti, zamore-io poskusiti preparat »VIBILESETS«. Sfcatlica z 20 tabletami 04 Za-53378<. INSERIR AJTE V »JUTRU«1 GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82 Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev VODNE T^JRBI^flE za vse BAZMEBE automi. regolatoli e, za tvornice, opreme za žage in mline Ilde In j« la d«bavlj» G. F. SCHNEITE R, 6KOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne referene* - Zmerne cene! Obrestujemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero Dajemo posojila Angleško peto IRI D'ORO je najboljša Imitacija pravega zlatega peresa. — Irl d'Oro pero je pozlačeno, ne rjavi ln ima konico iz pravega Iridija enako kot zlato pero. — Irl d'Oro pero lahko vstavite skoro v vsako nalivno pero namesto pravega zlatega peresa. Garancija tri leta. din 15.— vsake vrste Kupujemo, i Ijtf* i t\ prodajamo in posojujemo vrednostne papirje Opravljamo vse posle denarnih zavodov jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti Iri d'Oro pero stane...... Nalivna peresa z Iri d'Oro peresom: Iri d'Oro 1: manjše, dijaško .... din 35.— Iri d'Oro 2: normalno......din 40.— Iri d'Oro 3: v luksuznih marmornatih barvah in prozorno, da se vidi vsebina črnila........din 50.— Nalivna peresa so izdelana iz materiala, ki se ne razbije, ako pade na tla. Pri naročilu je treba navesti, da li želite, da piše pero tanko, srednje ali debelejše (topasto). — Gornjim cenam je pridejati še za poštnino din 5.—, po povzetju din 8.50. Naročila sprejema: Knjigarna Učiteljske tiskarne, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Kralj nalivnih peres, Zagreb, Hica 39/a. Parkete, trst je, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo bi razna izolačna sredstva dobite najceneje pri Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13 UliomoMio 36/55 KS v dobrem stanju in polnem obratu do srede junija ODDA radi postavitve večje KARL EHRLICH, paromlin in žaga, Pesnica pri Mariboru. ■' • ■ T -V. . V. '^' '--' -V ..-»i * , ' • v*-" ,-nv tV ZAHVALA PERJE Kokošje, pur je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čobano. Vzorci se pošiljajo brezplačno to franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Cakovec Telefon štev. 69, 60, S, * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK LN VZORCE. K3 JIH DOBITE BREZPLAČNO! Ob prerani smrti našega nepozabnega soproga, očeta, deda, brata, strica, svaka in tasta, gospoda JOSIPA LENARČIČA izrekamo za ganljive dokaze spoštovanja in prijateljstva preminulemu, za nam izkazano sočutje, za častno stražo in za spremstvo na njegovi zadnji poti, čč. duhovščini, vsem premnogim posameznikom, mnogobrojnim korpo racijam, društvom ter govornikom, pevcem in darovalcem prekrasnih vencev in šopkov našo prisrčno zahvalo. VERD pri VRHNIKI, dne 4. junija 1939. ŽALUJOČA RODBINA LENARČIČ POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI ! Obiščite paviljon „H" na velesejmu ! Tvrdka R. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih vin. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 30 litrov naprej. — Obiskovalci velesejma! Poiskusite tudi Vi kozarček »Bermetac. Cene bagatelne, sodi na posodo! — Zahtevajte ponudbe od: R. MARINKOV, Sremski Karlovci, Frnška gora. Točno »Jutru« naročnino. Vrhunec nemške izdelave na področju INDUSTRIJE TOVORNIH AVTOMORILOV — Vam bodo na ogled na LJURLJANSKEM VELESEJMU sledeče razstavljene znamke : i a n a 3.6.- 12.6 193» Zanesljiva vožnja s KRUPP • tovornikom s KRUPP • avtobusom Nenadkriijiv materijal! Močna konstrukcija! Ekonomičen pogon! Cene ugodne! Glavno Zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica št. 11, Tel. ini. 24—61 Razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu poleg Slamiča AKO POTREBUJETE portretno fotografijo, povečane slike, reprodukcije, diapozitive, foto-montaže, se z zaupanjem lahko obrnete na naš foto-zavod Franjo Mavec, Ljubljana, Miklošičeva c. 6 Prvovrstne fotoamaterske izdelave. Na zalogi vedno svež fotomaterial vseh svet. znamk Toorniško skladišče originalnih angleških akumulatorjev Sxiòc Vsi nadomestni ter rezervni deli za -Ford- in Chevrolet Vsakodnevna poštna razpošiljatev ! Zahtevajte naš najnovejši cenik za Ford in Cheviolet — Veliko, najboljše sortirano skladišče specijalnih razplinj a cev za vsako znamko in tipo, avtomob. orodje, reflektorji, svečice, dvigala do 10 ton, bati in batni obroči, materijal za brtvila, avto-olje, ter nadomestni deli za hidr. zavore AUTO-IMPORT Telefon 31-62 — ZAGREB — Morilčeva 11 Kadar si nabavljate STEKLO PORCELAN KERAMIKO KRISTAL oglejte Bi strokovno izbiro pri tvrdki AVGUST AGNOLA LJUBLJANA — TYRSEVA C. 10. TELEFON ST. 24-78. Kompletne opreme n kavarne, restavracije, gostilne ln gospodinjstvo. V Kubo" brzoparilniki z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA 2GANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki „KOTLARKA" družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, tel. 37-92. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte! Prihaja toplo vreme — bodite oprezni! — VASE VINO VARUJE POKVARJENJA »KAISERJEV BISULFATOR« Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite ln to takoj novo konstruirani ln patentirani »Kalserjev bisulfator« aparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo ln se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom 40.— din. MOTNO VINO ln goščo v sodu temeljito očistite in se izognete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV »EIiKA« FILTER 250, 360, 520 dinarjev. »BISULFATOR« Ljndevit Kaiser lastnik veletrgovine vina in alkoholnih pijač L B. C. ZAGREB, Kralja Petra 1. Zahtevajte takoj prospekte in navodila I Obifičlte nas na Ljubljanskem velesejmu od S.—tt. Junija. HOČETE ZIDATI DOM? ZAHTEVAJTE PONUDBE NOVOUSTANOVLJENE TVRDKE KAMNIKAR LOJZE STAVBENIK IN TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA MOCNIKOVA ULICA 5 Otročki vozički modelov Dvokolesa. motorji, tricllriji Rvalnl «troji pogrea^lvl »1 y ■Mil» Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! NA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Morana Regenerator Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne pri rodno barvo tn sijaj! rakoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj In vse kožne neprijetnosti. tlači ln krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo do povzetja, cena veliki steklenici s omotom In poštnino vred din 50.—« S. br. 17274 god. 1937 MORANA — SPLIT. »JUTRO« ZAVARUJE! ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE : Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. VI o e e obrestuje po 4%. vezane na odpoved po 5% Dovoljuje kratkoročne kredita v tekačem račun« - Eakontira NOVE VLOGE ZNAŠAJO Din 67,000.000'— DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši rse bančne posle najkulantneje Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Varani. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jerazu — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.