133. številka.
Ljubljana, nedeljo 14. junija.
VII. leto, 1874.
SLOVEN
Izhaja vsak dan,  izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija po pošti pnjeinan, za avstro-ogerske dežele za celo Uto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold.. za četrt leta 3 goid. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanju na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Čotrt l-ta. — Za tujo dežele za cei.  leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospo.le učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena ta sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 ki stopu e potit-vrste f Dopisi naj so iz Opravniatvo, na k?
ajc. za mesec,      Kr. za cotrt i-ta. — za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-6 kr., M 8e oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrar tiska. Vsakokrat no plača šlempelj za 30 kr. izvole frank irati. — Kokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cel vski cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", katero r.aj se biagovoliio pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v „Narodni tiskarni44 v Tavčarjevi hiši.
Slovanščino v naše cerkve!
Naši klerikalci zatrjujejo, da oni so edini pravi rodoljubi, pravi Slovenci in Slovani, oni le ljubijo naš narod in njegov jezik, pa dobro! Dokažite nam to vi po-božnjaci v farovškem, gori^ko-semeniškeni lista, „Danici", „Gospodarji" in tako dalje, — priliko imamo lepo. Dajte pomagati v naši agitaciji, da se latinski, ljudstvu nerazumljivi jezik izrine iz cerkve in na mestu njega postavi nag slovenski. Saj pravite, da je liini ljubitelj in spostovatelj slovanski. Saj veste, da sta Ciril in Metod svetnika in vendar sta slovenski jezik v cerkev uvela povsod. Dajte, uvedite ga se vi, pokažite da jezik svoje slovanske matere tako visoko čislate, da ga hočete narodu v najsvetejših dejanjih in na najsvetejših krajih govoriti iu peti. Narod bode petem ponosnejši na svoj jezik, bo vedel da ima pred bogom veljavo, torej bode energičneje terjal njegovo veljavo tudi v uradu in šoli. Poglejte kako so pravoslavci, unitarci, Angličani, nemški protestant] e, vsi ki imajo svoj jezik tudi v svojih cerkvah — narodno trdnejši, nego naš slovenski narod, ki mnra v cerkvi poslušati tuj nerazumljiv jezik, o katerem ne more soditi ali je kočevski „hinder-bander" ali govorica Neronov. No, skazite se v tem rodoljube, zcdiuite v tem svojo agitacijo z našo, tudi v to nevarnost, da vas bode kak italijansk jezuit šizme dolžil, kakor so nekdanji ne-ziriotc.i slovanska apostola dolžili, ali tudi v to nevarnost da bode kak vekši nemški farizej vašega „sv." stanu preko rame na nas in vas prezirno pogledal, češ, kaj se ta „inferiorna slovanska rasa" zmisli! Potem bodemo pred vami vsi klobuke skinoli raz glavo in precej spokorjeni rekli: naj odpusti vaše kle-
rikalstvo, grešili smo, ko smo kedaj rekli, da ti nijsi najprej slovansko, nego najprej pokoren sluga jezuitizmu. Pojte, skazite se narodne !
Palackv o Nemcih in Slovanih.
(Dalje.)
Da ne bodem preveč obširen, dovolim si o naših političnih stanjih od oktoberskega diploma sem le še aforistične opazke. Skozi vse prikazni se, kakor rudeča nit, vleče teženje, nemški element na stroške drugih narediti za vladajoči ter ga v gospodstvu čem dalje, čem stalnejše utrditi. To sicer ni j izrečeni, niti priznani, toda zato tem boli želeni najvišji cilj vsega našega modernega državnega razvijanja, v ustavi kakor v po-stavodajstvu. Sredstva k temu cilju pak so nekaj centralizacija, — nekaj pa liberali stični hurnbug.
Da bi se dobrost centralizacije dokazala, govori se običajno v dišečih frazah o krasnem „reicksgcdanke", kateri se mora varovati in podpirati proti hudobnim federalistom, — kakor da bi bil „reich" v federalističnem programu, kakor i v oktobrskem diplomu, dobil premajheno mero ! Oslabljenje centralne državne moči, pravijo, je slabljeuje države same, ter se dotika tedaj — državnega izdajstva. — No, to je in tako se glasi najboljši argument za potrebnost — despotiznia, v katerega rokah, kakor znano, je koncentrirana absolutno vsa državna oblast. Državna oblast mora biti vsemogočna, — torej proč z ustavo, proč >-e svobodo ! — Toda — naj se naredi v tako muogojezični Avstriji, n. pr. predlog, da v njej velja ne eden med Boboj tekmujočih domačih jezikov (torej tut^' nemški ne), nego nevtralen, n. pr. francoski,
kateri itak vsi olikani znajo, kot oni, v ka terem se imajo opravljati državna opravila, — in takoj se bode videlo, kako bo ginilo število hvalisovcev centralizacije.
Svoboda je Nemcem uže od nekdaj prav dobro dopala, — posebno ako je k njim prišla v podobi kakega privilegija, in imela priokus gospodstva. Novejši Čas so se sicer od Fraucozov dali toliko nalesti, da tudi drugim narodom privoščijo svobodo, da le njihovo gospodstvo pod tem ne trpi a Slovanom priznati taisto pravico, taisto svobodo, kakor sebi, — to nij nemška misel. I naj-olikanejši Nemec so mora truditi, da se odpove veri na predestinacijo, da njegovemu rodu pristujc gospodstvo, Slovanu hlapčevstvo. Da, celo tistemu Nemcu, ki se je vse vere zdavnaj znebil, diši po nagonu slovanska svoboda se vedno po ncvaruosti. Zato se pa tudi omika pri Slovanu ne sme pospeševati, nego kolikor moč se mora ovirati s kajti omika je i moč, moč pa je včasih lebko i nevarna.
Te neprijetne stavke s fakti iz najnovejše avstrijsko zgodovine dokazati bilo bi manj teško kakor zoperuo, kajti, kakor znano „veritas odium parit." Tudi je eklatantnih slučajev toliko, da bi jih bilo teško našteti. Zato se hočem pri tem omejiti skoraj le na svojo domovino, Češko in Moravsko.
Ob enem z oktoberskim diplomom so se, vsled nezapopadljive nesmiselnosti takratnega državnega ministra, starostanovske, davno poprej uže pod Bachom redigirane statuta v nekaterib deželah monarhije publicirale. To je dalo modernim liberalcem, posebno na Dunaji zaželeui povod, oktober-ski diplom sam kot neliberalen ob kredit spravljati. Konstitucijomdua svoboda pa stari titanovi — kako se je daio to strinjati?
Povjestne pjesme
Ivana Kukuljoviča Sakcinskoga
so ravno zbrane izšle v Zagrebu pri Dragotinu Albrechtu. Naši mludini, ki se hoče (in če hoče kaj literarno delati moči, tudi mora) hrvatski učiti z branjem dobrib patrijotičnih pesnij, živo priporočamo to malo lično knjigo slavnega veterana hrvatskih pesnikov in literatu v. Za izgled ponatisnemo denes dve pesni iu sicer eno ker je njen obseg v živi zvezi z uvodnim člankom denašujega ^Slovenskega Naroda", drugo ker kaže ljubav pesnikovo do nas Slovencev.
Grgur ninski.
(I. 925.)
Sbor sazvaše u sried Splieta grada lviinskog papo viorui vazda slugo,
No rad toga, kako razpre duge
Da j ur |ednom rod krščanski svlada,
Nego zato, kako da Hrvate
S rimskim slovom k rimskom' robstvu vrato.
Kralj Tomislav na čelu tog sbora Tužno gleda dvio stranke ljute. Jedna postom rimskim ljubi skuto, Druga brani narod bež odmora. Uz tu drugu puk je i boljari, S njimi biskup ninski, Grgur stari.
Svom žestinom brane svećenici i Da u hramu, posvećenom bogu. Samo rimsko slovo zborit mogu, Jerbo Kimu dvore svi jezici, Tim slovjenski jezik u Hrvata' Nesmio kucat na crkvena vrata.
Tad zagrmi u pravednom jedu Umni Grgur, kao Method drugi: „Svi narodi, božjoj u zadrugi, „Svojim slovom k nebu vapit smiedu. „Nit ćo Hrvat dok je božja vjera, „Svoj iz crkvo jezik da iztjora!u
Uz Grgura narod sav pristane,
Od boljara do seljana prosta,
Smiešnom tlapnjom sborui zakon osta,
U slovjenstvu za Rim jer ne svane
Nikad hora gospodsko poklope,
I bezumno poslušnosti sliepe. .
A uz Nin-grail, Grgur gdjo počiva, Prem mu tudjin stol i grob razori, Još i danas po crkvah so ori Na čast božju ricč slovjenska živa. Duh Grgurov jor do tisuć lieta Rimsku pošast u gospodstvu smeta'.
Dalje je j;esuik zapel vsacemu slovanskemu rodu ''mi. Na nas se obrača z pesnijo :
Slovenija.
Triglavo! Triglava 1
Čuvaru jezera. Krst od kuda slavsko
Bogove protjera.
Ti si gledan bunu Epula, Hatona,
zorili v svojem pravnem zavarovanji od 18. aprila 1861 in deželni zbor je od takrat dvakrat poboljšan načrt celega volilnega reda na višjem mesta predložil, — a vselej zastonj, — a poznejše, enostransko Nemcem v dobiček, Slovanom pa v daljnje prikrajšanje narejene modifikacije volilnega reda so se vedno odobrile. Odločna večina zares visokega in starega plemstva misli av tonomistično: ko je pa nedavno (1872) v svojem patrij<>tirnem gibanji imela premagati nemško (večjidel iz takozvanih „krippenrei-terjev" obstoječo) centralistično ali ustavo-verno stranko: prišla jim je v njihovi sili kotcrija dunajskih borzijanov, ki so čutili, da se jim ima izsesavanje države ogreniti, z chabrusovimi umeteljnostmi na pomoč. Vsled teh in enakih sredstev imajo nemški Pemci, ki so tretjina deželnih prebivalcev in jedva tretjino skupnega davka plačajo, veČino v deželnem zboru, tako, da imajo več kot dve tretjini glasov v deželni reprezentaciji, in narodnim Čehom jedva eno tretjino dovolijo, — kričeč dokaz, kako ved6 tam, kjer imajo moč, pravico izvrševati in „enako pravo" Slovanom dajati!
Se ve da, naši Nemci nadomeščajo dovolj v liberalizmu, kar jim manjka mišljenja za pravo in pravico. Zdaj so še preveč 1 i-beralni; zakaj bi bili poleg tega še pravični. Pravičnost bi bila sama dolžnost, libe ralnost pa je velikodušnost, ter ponuja več, kakor je dolžna, — kdo jih sme ie na kako dolžnost opominjati? Nedostojno bi bilo za-htevauje, da bi liberalna gospoda fevdalne, klerikalne in nltramontane Slovane za sebi enake smatrali ter kot s takimi ravnali.
A prišel sem nevedoma zopet v ironičen ton, ki tako resni zadevi nij primeren. Jaz hočem svoje osobno menjenje v vsi resnosti in neustrašljivosti razložiti. Kotpametno-veren kristijan izgovorim svoje prepričanje tukaj, kakor i sicer povsod, odkrito in naravnost, ne da bi vprašal, ali je ta ali oni rad posluša.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
IVotrtaiiJe dežele
V Ljubljani 13. junija. Na i>nmtji je bilo te dni več c. kr. deželnih načelnikov sešlo se. Eni pravijo, da je povod k temu izpraznen načelniški sedež na Kranjskem, drugi pa da se posvetujejo o
tem kako izdelati izvršilne naredbe za kon-fesijonalne postave.
Med fte-žctnimi zrhori bode prvi začel zborovati i s ter s ki 19. avgusta, dalje 29. avgusta tržaški, 15. septembra goriški. Mali torej gredo naprej.
Na f'i'.ikfm ne je volilna agitacija uže začela. „Konservativna" stranka ali bolje stranka, ki je za neudeleženje pri češkem deželnem zboru, uže izpodkopava svobodomiselne „Mladočebe". Le-ti pak v „Narodnih L'stih" naznanjajo, da bodo v drugi polovici tega meseca izdali listo svojih kandidatov. — Po Palackega izjavi, posebno ker le-ta klerikalizem in jezuite tudi pobija po vsej zaslugi, imajo nemara „mladi" (kakor je s<cer škoda) še menj upanja zmagati.
Vii»nje «lr£»ve.
Vrancnsk*t narodna zbornica je dovolila člane III. in IV. municipalne volilne postave o reviziji volilnih listin. K art. V. komisijskega načrta, ki terjano starost volil-cev stavi na 25 let je predlagal Lafayette, naj se starost normira z 21 leti in se je ta amendement po dolgi in hudi debati sprejel s 348 proti 337 glasovom.
Dalje se je amendement skrajne desnice, h komunalni volilni postavi glede olajšanja vpisovanja v volilne liste za družinske očete ali osobe, ki direktne davke plačujejo z a-vrgel s 397 glasovi proti 2GS, ravno tako amendement desnice, ki izvrševanje komunalne volilne pravice od vseh zunaj komune rojenih osob od triletnega prebivanja odvisno dela. Enak amendement levice, ki terja le šestmesečno prebivanje, se je na komisijo zavrnil.
Odkar je Gambetta v Auxerreu govoril, sprejema večkrat liste od bonapartistov, v katerih se mu žuga z atentatom. Na kolodvoru St. Lizare, odkoder so se poslanci peljali v Versailles, ga je 11. t. m. op s oval nek individuum, ki je bil nekdaj po Napoleonom III. Častnik. Grof Sainte-Groix pa je loputil ravno tam s palico proti Gambetti, a poslanec Ordinaire je palico vjel. Grof je zdaj zaprt. Ko se je bil Gambetta prikazal, so zadoneli glasovi: Vive la republique! Od druge strani pak se je žvižgalo. — Minister o teh dogodjajih vprašan, je odgovoril, da bode naredil preiskovanje. — Rochefurt ne pojde niti v Holandijo, niti v Belgijo, nego v Švico.
Se Špnt*f*1cprj€i 8e poroča, da je pretendent po božji volji, don Karlos, v bas-kiških provincijali dal brez pardona postreliti več sto „upornikov". Se ve da, njemu se ne smenikdo„upirati", blagoslovljenemu trinogu!
V 4**i(fMeški spodnji zbornici je minister vnanjih zadev na neko dotično interpelacijo odgovoril, da vlada še nij odloČila, ali se bruseljskega kongresa udeleži ali ne. — „Times" pišejo, da se trije cesarji, ruski,
Zato pa je liberalno nemštvo, ki je kmalu potem v osobi viteza Smerlinga prišlo na državno krmilo, požurilo se, to napako tako popraviti, da sicer nij stanovstva na sebi odpravilo, pač pak starim stanovom nove substituiralo, ter tej metamorfozi na-teknilo krinko, kateri je dalo ime „zastop-stva interesov". Tako se je plemstvo spremenilo v „veliko posestvo", ter se mu je 70 sedežev v deželnem zboru odločilo , privilegiji nekdanjega meščanskega stanu so se prenesli na nekaj (večji del nemških) meBt in obrtnijskih krajev z 71 glasovi v deželnem zboru, na drugo prebivalstvo pa se je toliko mislilo, da se je vsaki osobi izmej njega dal petstoti del (Vcoo) onih pravic, ki so jih imeli drugi, tedaj komaj vsega skupaj 79 glasov. Poleg tega so dobili nekateri obrtniki v novovstanovljenih trgovinskih komorah še posebne privilegije, prišteli so se k meščanom ter se jim je obljubilo 15 glasov v deželnem zboru, tako da jih je mestna kurija preko 86 dobila. Ali je bilo to nepristransko? A slavili so to počenjanje in je slavo še kot pravo liberalno.
Inostranska uljudnost bi znala morebiti misliti, in vprašati, da-li bi se to horendno krivično razmerje dalo opravičiti z odgovarjajočim plačevanjem davkov? — Na to odgovarjam prav kratko: ko se je vpeljeval novo oktroirani volilni red leta 1861, plačali so vsi velikoposestniki na Češkem skupaj preko 3,445.056 gl. direktnih davkov, novo-omiloščena mesta in obrtnijski kraji s trgovinskimi zbornicami iu s 3,867.673 neprivi-ligiranimi dušami kmetov skupaj pa 9,275.408 gld. Eden poslanec v deželnem zboru je prišel v prvi kuriji na 49.215 gld., v drugi na 34.119 gold., v tretji pak na 117.422 gld. davkov. Ali to morebiti nij bil privilegij ?
A priviligiraui razredi vsaj z večjimi dejanji inteligencije *o nadomeste, v čemer so glede davkov zadaj ? — bode morebiti kdo ugovarjal. Kaj bodo v prihodnje storili, tega ne morem prorokovati: od zdaj pa so večji produkti inteligencije običajno od osob prišli, ki so se narodili iz naročja neprivili-giranega razreda.
Kako tendencijozao sploh je volilni red od leta 1861 na korist nemškega in na prikrajšanje Češkega elementa preračunjen, sem v svojem govoru 29. januarija 1863 v deželnem zboru podrobno zadosti dokazal. Na to kardinalno zlo v našem stanji smo opo-
Slavu Ljudevita, Pobjedu Samona.
Seljana Bi glod'o,
Kom na stolcu svomu Klanjahu so knezi
U slovenskom domu.
Daj da se naglodaš
I buduće slavo, Složnu kad Sloveniju
Na nogo postave.
Ljubica Tizianova.
(Historična novela.) (Dalje.)
Bojazljivi Afrikan spusti veliko palco iz rok, ki jo deje križem prek prs. Pustil je tujcem ustop prost in niti poskušal nij dati svojej gospodi svarilno znamenje.
Alfonzo de Ferrara sledi glasnim zvokom, ki so odmevali v kratkih intervalih in prispe s6 svojimi spremljevalci kmalu v od-
prto kolonado, ki je bila prihod k malej dvorani, kjer Je bilo številice dam in kava-lirjev zbrano k simpoziju. Navzočnost v jako medlo razsvetljenem koridoru stoječih tujcev je društvo jedva slutilo.
Precej velika miza stala je v ozadji dvorane; bila je bogato pokrita z belgijskimi preprogami naj Živejših barv; čez gornjo ravan mize bil je razgrnen bliščeče bel avgsburški tik. Sredi mize stal je kalup beneške vojne ladje iz bliščečega, deloma emailliranega brona izdelan, kakor na lesi stoječ pripravljen na odplav; bil je bogato okinčan s zastavami in praporci; iz podla-dija je zdaj zlato, zdaj rudeče vino vrelo kviško. Pred slehernim gostom stal je zlat mizni pribor, katerega rubi so bili ovenčani sč sadjem in cvetlicami.
Kraljica svečanosti bila je dama jedva dvajset let stara, sedeča pri sredini mize na orijentalskej  zon.    Svitlo-rujavi razkodrani
lasje obdajali so rožnato-barvna lica, ki sti razsvetljevali dve žareči temni očesni zvezdici. Kožnobojno krilo mnogih gub z jakimi razrezanimi rokavi, da sti se krasni ramenici videli popolnem, izobiljno okrašenimi me-helnskimi čipkami, ovijalo in obdajalo je razkošne oblike svečanostne kraljice; nje glavica bila je okinčana s turbanu naličnim vencem iz belih in rdečih rož.
Na strani te angeljske podobe slonela'je mlajša devojka na zofi, ki je po šegi orijen-talski imela noge na blazinah povzdvignene ter navskriž napravljene. Ta lepotica bila je zala, ozka v plečih, imela čudežno nežne roke in bled obraz, katerega poteze so kazale nekaj orlovega, ncukrotenega. Blisk njenih žametasto-črnih oČij imel je nekaj očaralnega, nekako čudežnega; globoka strast otvorila se je pri odprtji njenega pogleda in kazala mikalno istinitost, kar so pevali pesnici navdušenostjo  o moči  lepih  očij. To
avstrijski in nemSki snidejo v sredi avgusta v Karlovih varih (Karlsbad).
Dopisi.
Iz NoNtlilljfc* na slovenskem Štajarji 10. .junija. [Izv. dop.] (Cinkove fužine. — Železnica. — Posojilnica.) Tukaj so uže več sto let stare cinkove fužine in se je v prejšnjih časih dosti cinka in tudi nekaj srebra nakopalo. V poslednjih letih pa so jame vsled slabih gospodarjev bile zapuščene ter fužinska poslopja zanemarjena in na pol propala. Zdaj se bode vse to zopet predrugačilo in rudokopje na novo začelo. Prišla je namreč te dni cesarska komisija iz Celja ter od sedanjih lastnikov za erar kupila tukajšnje cinkove fužinei za 8000 gld., pač nizka cena, ako se pomisli, da so iste fužine pred 15 leti veljale 80.000 gld. Cink se bode prevažal v Celje v tamošnjo erarično cinkovo fabriko. — Vsled tega nakupa se po pravici nadejamo, da se zida Železnica od Celja skozi savinsko in škal-sko dolino v spodnji Fraiberg. Dokler nij železnice, bi se moral cink po vozovih v Celje prevažati, kar bi nerazmerno veliko stroškov prizadelo. Prihodnji državni zbor bode imel to stvar pretresavati in prepričani smo, da se naši državni poslanci, kakor doslej, tudi pri tej priložnosti bodo potegovali za korist naših okrajev. — Pogodba ali pravila naše hranilnične in posojil niču p zadruge so uže okrožni sodniji v Celji predložena, da se zadruga vpiše v zadružni register. Zadružni deleži so Be začeli vplačevati in 1. julija začne posojilnica gotovo svoje delovanje.
Domače stvari.
— (Oficijozna usiljivost.) „Laib. Ztg." od 13. jun. ve o našem novem političnem društvu prav veliko, celo več nego je res, ker imenuje imena in programne točke, katerih v osnovi niti nij vseh. Naravnost odbiti pa moramo fantizije oficijozove, kjer govori: „dieser verein vvird wohl nationale farben t rage n itd." Naj bode stara uradna teta zagotovljena, da naše društvo ne bode samo pač narodnih barv ..nosilo", nego da tudi bode narodno, in sicer najprej narodno. Ako nam uradna „L. Ztg." zagotavlja, da bodo   liberalni  somišljeniki v
zanimivo deklice, čez katerega ozke ustnice se je le redkoma razsipavalo blisko urno divno smehljanje, nosilo je za ukras težke, dragoceno uhane in braslete z bliščečim bisernim kinčem. ttila je ogrnena v nekakov plašč iz svile, ki je mesto rokavov imel razreze in ki je po svojih sirocih, rujavih in belih trakih čudežnost prikazni le še poveličeval. V laseh te krasote žarelo je nian-deljnovo cvetje tik demantnik kapelj.
Da je število harit polno, sedela je na drugej strani zofe polnolična, razkošna, smehljajoča se krasotica rumenih las in svit lnmo<lrili oči j. Ta belo opravljena dama, ki stajo edini ukras biserna ovratnica neizmerne vrednosti in venček na temenu kin-čala, bila je brezdvomno nemškega ali nizozemskega pokolenja.
Vojvoda poznal je le z rožami okrašeno kraljico in dva navzočua kavalirja.
(Daljo prih.)
nemškem taborji to novo liberalno društvo srčno pozdravili, nam je sicer to slišati veselje, ker bolji je prijatelj nego sovražnik in dozdaj od nemško strani nij bila še nobena, če še tako poštena slovenska naprava „pozdravljana", — ali, preden bodemo v to p'■zdravljenje verovali, mora „L. Ztg." Bvoje »somišljenike v nemškem taborji" izkušati pregovoriti, da bodo nam Slovencem v narodnem obziru pravični. Dokler se v nemškem taborji (konstatiramo, da vladni list le „ncmški" in slovenski tabor pri nas pozna !) — ne nauče pravični biti, tako dolgo 86 naša pota nikakor ne bližajo.
— (Iz Trsta) se piše „N. Fr. Pr.", da c. kr. načelnik Ceschi, o katerem se je dejalo da je Kranjcem namenjen, res odide in da v Trst pride na njegovo mesto baron P i no. Za tamošnje rogovilaste italijenisime bi energičen človek kakor je Pino dober bil in tudi tržaški Slovenci bi smeli ž njim zadovoljni biti v tem oziru da vsaj dobro s 1 o-v en s k i zna in torej ne črti našega jezika iz neznanja kakor drugi birokrati po prislo-vici „ars non habet osorem nisi ignorantom." — Goriški Rechbach pak je baje namenjen na mesto tržaškega dvornega svetovalca Jennva, ki bo peuzijoniran.
— (V Črnomlji) je bil kn. Metternich kot namc8tovalec dež. načelnika 10. t. m. in ga je sprejela tamošnja duhovščina in uradniki. — Drug dan je bil v Metliki. Prebivalci so ga prosili, naj vendar odpravi vojaški kordon, ker živinske kuge nij. A tega nij storil, ker novi deželni zdravnik protivno trdi, da živinska kuga je.
— (Kegljalo) se bode na gostilničnem vrtu „pri Virantu" vsak dan od 14. do 29. junija od 0. ure zjutraj do 11. zvečer za darila na korist za bolne in onemogle delavce. Odbor vabi vse prijatelje kegljanja, naj se obilo udeleže, ker je poleg lepih dobitkov tudi dober namen v stvari.
Vtjem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
■V l.tn'dikirte.
Odstranenje vseh bolezni brez laka ln stroškov z izvrstno zdravilno hrano Kevalesciore du Ilarry i/. Londona, katera pri odrađenih in otrokih svoje stroške 50krat v drugih sredstvih prihrani.
Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v dnš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo:
Spričevalo št. 64.210.
V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod !   Vsled bolezni na jetrah som bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrst-
nega trpljenja. Nijsem bil v stanu no čitati niti pisati ; moji živci so se tresli po celem životu, slana prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem zmirom razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Itevalesciero poHkusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, so zahvaljujem ljubemu Bogu. Kovalesciero zasluži naj-večo hvalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-ziinati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovan jem
.Manpii.se de Brehan. Spričevalo st. 65.810.
Noufchatcau (Vogcsen), 23. dec. 1869. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil  na strašni   razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples,   in vsi zdravniki so d o mili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa s cm ji po nasvetu prijatelja,  Kevalescicre dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh,  kateri trpečo poznajo,  popolnem ozdravila.  To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo  zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Marti n, Ofllcicro Comptable en retraite. Tečnejši kot meso, prihrani Rcvalosciero pri »arašcenih in pri otrocih 5Ukrat svpjo cono za zdravila.
V plehastih pužicuh po pol funta l gold. 50 kr_ l funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— RovaluBciere-Eiacuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Iievalesciero-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. oO kr., 48 taB 4 gold. 50 kr., v prahu /a 120 tas tO frold., za 288 ta« 20 gold., — za 576 taB 36 golo.
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na l»n-ntftjl, Wallflaehga»ae št. 8, v IJublJaul Ed. tfahr, v Uratlci bratje Oberanznioyr, v Ium-bratca Diechtl 4 Frank, v Celovel P. Biru-bacher, v lomi Ludvig Mttller, v Maribora K. Koletnik & M. Morič, v Hloraaa J, B. Stockhauseu, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duiaj-Bkahiftana vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
13. j unija: ftvrofia: Walzl iz Uradea. — Sehrockonfuclis Svetlin z gospo iz Trsta. — Baron Vranyczany iz Karlovca.
Pri Sionu: Tavčar, Maiš iz Št. Jarnoja. — Hren iz Gradca. — Eisler, Edolinan z Dunaja. — Koiss iz Mancheima. — Krenor iz Maribora, — Flo-rian iz Gorico. — Ogrincc c. kr. okrajni glavar iz Logatca. — Simonotti z družino iz Bologno.
Pri Mali«.!: Pomor iz Zagreba. — Staro iz Kamnika. — Campa, medicinec iz Novega mesta. — Perglos, Maurizi z Dunaja.
Pri Zamorci: Kraus iz Daruvara.
.A.
Peter Grasselli
►
< vinotržtvo na debelo \
(116—4)
Spodnji Šiški poleg Ljubljane, Čadeževa hiša.
Velika zaloga najbolj priljubljenega, dobrega idravega
Oigr riiifi
navadnega in finejsega, posebno izliomegu i»iz«»lJNk«>g» in dolenjskega.
CMenj kakor eno vedro se ne odtoči.)
1'iNiua naj so blagovoljno adresirajo v i.juhijauo, kjer «e komur drago tudi na m.iiui  vprašanja ustreza v ki-ii št. B68« nadstropje (nasproti rotovža).
\
4 4 < 4 4 4 4
►
► ►
> ►
ms-
S  Naturne mineralne vode
frišno natočene v vseh sortah
ne dobivajo v
ffi špecerijski, materijalni, barvni, vinski, deli- ffi $ kaiesni in semenski orodaialnici 6
i
(151-1)
prodajali
Petra Lassnika.
702756
Dunajska borza 13. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   88 gld. I - o 'i drž. doig v srebru    .   .    i4 „
IM    rž. poaofflo.....108 *
45
70
Ak.'ije narodne banke   .   -     988 „ —
Kreditne akcije    ....     M) ■ —
London     ........111 „ 75
Napol..........• » II
V. k. cekini.......— „ —
Srebrn.........105 , 80
Filijala štajerske gtkomptne banke v Ljubliagi
Podpisani za v od prevzema pod sledečimi pogoji:
a) * glro-contu proti vlo/iliaim bi cheqiieg-kiijižicailit
kjer Si■ nora vaakateri snesek od 5 gld. višje vložiti ter a • «io /.ucnUu aooo k1«i. moro
vzdigniti, in sicer
s 5 " „ brez obznanila, s 5 1 i "/o proti 15dncvnemu obznanilu
v vsakaterili zneski li;
s 6" , proti 90dnevnemu obznanilu
v vsakalerili zneskih.
b> Proti KasiaiiBi pismom (Kassensclielne)* glasečimi
Be na ime ali na prin<'sitolja, s 4 l/i " o brez obznanila, s 5 1 , "'„ proti 30dnovnemu obznanilu.
Uloge v girO-COntU pntti knjižicam in  rainj aim   kasnim pismom   uživajo  obresti od 1. ju'ija 1878 dalje.
Filijala štajerske eskoniptne banke  eskomptira dalje  premen ju vc  trJdsea (Plati* vreobselj Iu domicile do I50dnij tekoč-ga časa na (»railoc, Dunaj, Trst, Celovec in druga domača
tržišča, ako je tam banka ali banana filijala, — ona preskrbuje komisij onsko nakupovanju in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev iu efektov kakor je kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v lukaso moujice in nakaznic i za domaća in tuja tržišča, (i 10—8)
Samostojno kreilihio društvo tega zavoda daje krcd:te po statutnih določbah.*)
Filijala štajerske eskomptae "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi se na ustno ali pismeno zahtevanje dajo
i
zastonj v pisarni tega z »voda.
ftllJlIOVfjNC
denarno srečkanje.
Vleče
is. junija t. 1. in se mora v malo mesecih
39.600 dobitkov
odločiti, in sicer
.120.000 tolarjev
ali
ar.o.ooo. O40.0OO, I90.000, »o.ooo OO.OOO, 49*000, j a BO.OOO, 1 a BO.OOO. > a 94.000, S A 19*000« a ill.lOO,  13.l12.000. UaOOOO,
19 fl 7900« 28 a OOOO, 8 n -lttOO, 56 h SOOO, 159 a Moo državnih mark itd. K temu ugodnemu sručkanju povabljamo, naj se sn ča poskusi.
'/, originalna srečka - tol.,  S gl. ao kr. a. v.
Vi n *        1     n        1     n n      n n
V«       n n i« ireb. gr.,   Ml „   „ -
Ako se denar pošlje, izvršujemo vsa naročila na najbolj oddalji ne krajo promptno in direktno. ^rhtiSpS*1"   I>ol>i(lii se v zlatu ali srebru na *--"*,*!***     vseli krajih i/.plueaju.
l*roMuekte na o^žeri gralis. ICeferenee   o   naši   firmi poiluje vhiiU kauiliuršk trgove«. Vsaka srečka iz našega debita ima našo firmo:
Gebr. Lilienfeld,
iiuiiiiHii'sr, Hfeuei*Wfi 11 o t.
Bank- nad Staatspapieren-CfesohSfl.
v Ijjiil>Ijani. dimaj»ka ee««la si. TU.
Zdravniške droge, kemični in farmacevtični proizvodi na debelo in na drobno.
Naročila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo proti poštnetnu povzetju in utroške za imbuluzo hi ekspedicijo itd, trpe 'gospodje, komitenti.
Prodajalcem se daje nurudna niti/rodo. Iglami zalogu za JKraaiijmlto Kli>tU»4'ili iaiiUfceUnovt
Izleček iz Cliiiie in Coke.
Najboljši dozdaj znani židodčui liker. Moj i/.leček, ki jo narejen na podlagi teh dveh predmetov in \y. najboljšega blaga, ki mi prihaja od vira, mu deva v Btan, da ponudim občinstvu in zdravniški vedi zdravilo, katero so moro smatrati za eno najboljših sredstev, da so odpravi slabost življenja, katera so kažo v razdraženosti živcev; da se odžene lenoba, ki zavira reproduktivnu zmožnost; da so pospeši cirkulacija, da se olajša prebavljivost, in da so poda različnim organom in členom nova moč in novo življenje. Cena lluše NO kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje,
naravnost iz liergena v Norvegiji naročeno. Posebno so rabi to borgunsko tlorševo olje proti r o v m a t i čn i m bolečinam, proti nu, pred vsem pa proti š k roi'c I jn o in, proti 8 u s i o i, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam.
(Vini originalne flaše HO kr. a. v.
Voda lancasterske lilije.
(Iianeaater'a IiUy>H ater.)
elej
da
;aiitncin bi bilo
sveta vsako
Lilijeva   voda je v
rabljen toaletni predmet, ljenje odvisno.
Le to jo pri tem neobhodno potrebno,
(70—7;
Šumeči prah, škatlja.....
Trakovi n pek. s i ravimangleškim jeklenim peresom za male otroke eden.......
— za dečke, eden......
— za može, eden......
— n     n    z okincano paloto, posebno fin) iu elegantni   . .
Prani klobučki iz gumielastiko, eden Klistirne brizgalke, za otroke, ena Irigaterjl iz oiedi, ta samoklisti-ranje. lini iu elegantni, eden . l'ra\u borovniško Egauje, Bafia . Itepineevo olje za ohranjenje las,
flaša..........
Žepne klysopnmpe. b plohasto omarico, za sainoklistiranje, ona .
tak<, hva-
1
G
da
gl. 3(i kr.
20 40
HO
40 40 »Jo
f ii i
50
opozorijo nežne konsiuneutovke na to, da si izberejo dobro kvaliteto.
Kabljenje iu izkušnja boste pokazale jasno, da je ena najboljših sort lilijeve vodu l»rez dvoma ona; ki je znana pod imenom lancasterska lilijeva soda.
Ta voda da kuži nonatlejano belost in ineh-kost, jo obvaruje prezgodnih gub, ter naredi, da
vidoma zginejo« ,
Dalje Se rabi, da so prežeu6 pege in mozoli, iu da ozdravi naglo poke. katere su narede zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zaradi cesar jo po pravici vse dame, katerim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo.
Cena flaše 1 gl«l.
Izleček iz tainarinde,
v   prji/.noi'i Koiicoai^i'h'aa.
To zdravilo izredno oživlja in jo izvrstno sredstvo proti mikopičenj! žolča in gnjilobL ako se v manjših delih jemlje, ako pa se jemlje v Večjih, potem pa nn lahko naprej goni, pa telo zato ne boli in nema nobenih težav in neprijetnostij, zaradi česa je zdravniki pri vnetji želodca in cev rabijo, kjer se je celo pri lahnih odganjalnih sredstvih bati vznemirjenja, Pri vnetji drobu, pri ftolč-uih, žle/.astib iu gnjilih mrzlicah, in pri krvnih tokih paČ za bolnika nij prijetnejše pijače, nego je moj izloči k, in ne boljše, ako je treba utolažiti večkrat tako hudo žejo.
Cena fluae 10 kr. a. v.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,
gotovo zdravi proti vsaki prenehovalui bolezni. Uspeh mojega zdravila je pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, dajo naj k r ep kej š o in naj goto vej še sredstvo zoper mrzlico med vsemi d o z d a j znanimi. Mrzlica, ki seje s tem ozdravila, se ne povrne, in zdravje vzcvete iz nova, ne da bi so slabi nasledki čutili, ki so pri rabljenji enakih zdravil navadni.
Flašu košta HO kr. a. v.
Zobje in Kohno meso.
Snažnost ust in zob je z lepoto in zdravjem človekovim tesno zvezana.
Zobje ki se ne snažijo vsak dan, razširjajo neprijeten, večkrat zelo hud duh, se večkrat pre-vleeejo z nelepo, večkrat umazano reejo, in jih počasi kostno jedenje tako napade, da prouzro-čojejo najhujše bolečine iu se z njimi ne da žvečiti.
Kot prvi nasledki tega sta slabo prebavljenje in shujšanje.
Ud vsega tega obvaruje vsakdanjo rabljenje moje ustne vode In mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da so Ojačl zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se ohrani zdravi duh sapo iu naravna barva sob. da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobni glazuri tako nevaren.
Cena liaše uslne vo«le  00  kr.. škaitlju zobnega pralni  IO kr. a. v.
:j „ —
Životna esencija, naša.....
Životni balzam po Seelioferji i Fl.
Uandeljnova moka namesto žajfo) /.a olepianje In ohranjenje kože, 1 paket........
Po s sem Bvetu znans Šilenotti-pastile,
nezmotno sredstvo proti kašlju, škatlja.......
Mlečne pnmpe, ena......
Materne brizgalke /. ia\ aim nasadom — z vpognenlm gum^evim nasadom OksfordsKa esencija, eos. kr. izkl.
priv.   S to  imenitno esencijo se  v   enem trenotku ozdravi najhujša zobna bolečina, Saša Pravi Seidlitzevi jtrah, sk:ttlj:i . . Pagliano-sirap iz Plorenoe, sdravU-
l»a se zavaruje vsako ponarejevanje, prosijo      gospodje komitenti, da
l*i<5<-oli «.l£ tiii,^-«*! i ir». <1 nun j<sK;i oestn ?ši. 7i >.
gl. 10 kr. stvo za očete, ali domači zdrav-
iti  „ nik, flaša
Uajžev prah, ekstrafin, nežnim kon-inunentovkam  priporočen aa najboljši kvaliteto, prijeten duh in nizko ceno, 1 škatlja    . . —    1 paket ........
Sesalne cevko, ena......
„ „     lina ena ....
Sesalna flašica, popolnem garnirana, se sesalno cevjo, ena Stispelizuriji, i/, najtin. platna eden n         elastični, iz svile, posebno lini pa elegantni .   . . Meječ kapljic s llaconom v etuistt eden.........
IJretralne brizgalke, ena ....
se pri nakupovanji obrnejo naravnost na lekarno
Ki
o)
80 4(1
50 80
1 Ki-
kr.
40 10 lit
20
80 40
HO
mm
IzcattJj in za uredništvo odgovoren: Ivan tJemeu.
BOH
Lastnina m tisk „Narodne tiskarnea.
IhHSHhHHBjSw