KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XII. letnik Ljubljana 1964 3. zvezek Vsebina tretjega zvezka: B. M ar uši č : Dosedanje delo in bodoče naloge fforiskega zgodovinarja in zgodovinopisja — Stran 143 M. Os t rožnik: Oris razvoja hrastniškega šolstva — Stran 152 J. Jenko: Savinjska železnica — Stran 156 il. Ogrin: Dajatve bistriških podložnilvov — Stran 165 i". G. Keršovan: Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju — Stran 169 V. Valenčič: Ljubljanski tržni redi in ])repovod prekupčevanja — Stran 184 E. Umek : Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju — Stran 194 B. R e i s p : Francoska revolucija, Napoleon in Slovenci — Stran 200 A. Svetina: Odlomki iz pravne zgodovine mesta Ljub'jane — Stran 205 Na ovitku \'iničar v Slovenskih goricah (Lado Pirnat, pcrorisba) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Predstavnik dr. Jože Sorn. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Uredni- štvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III. Tekoči račun pri Narodni banki št. 600-14-608-85 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8). Letna naročnina 800 din, posamezna številka 300 din Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika DOSEDANJE DELO IN BODOČE NALOGE GORIŠKEGA ZGODOVINARJA IN ZGODOVINOPISJA BRANKO MARUŠIC Pričujoči prispevek nima namena poda- jati neki dokončni in kritični obračun o oipfavljenem delu goriškega zgodovinarja ia zgodovinopisja. Bežen pregled in oznaka dosedanjega dela in raziskav sta le infor- mativnega značaja hkrati pa točka za lažje razumevanje in postavljanje bodočih nalog. Način ipodajanja zgodovinskih opisov dolo- čenih krajev ali ozemelj, izoliranih v vseh pogledih od svojih matičnih centrov, je za- starel in n,i v skladu s cilji in metodami zgodovinopisja našega časa. Pa tudi druga dejavnost zgodovinarja ne more biti ome- jena na lokalno ozkost. Prav zato tudi ni namen tega članka stremljenje po taki de- lovni usmeritvi zgodovinarja in zgodovino- pisja; pokaže naj važnoAt krajevnozgodo- vinskih proučevanj za slovensko historio- grafijo v okviru dognanj in smernic, ki jih je le-ta postavila ob nekem (posameznem ali splošnem zgodovinskem problemu ozi- roma dogajanju. Kdo in kaj so dosedaj pisali o zgodoDini Goriške? Kot vsa druga slovenska je tudi histoTiografija o goriški zemlji stara nekaj stoleitij in skromna v .svojem obsegu; zrasla je ob različnih prilikah in iz raznih nagi- bov. Njen začetek moramo iskati v dobi prehajanja srednjega v novi vek, ko so se s pojavom nastajanja nacionalnosti in moč- nejšega poudarjanja deželske pripadnosti pojavili nekateri pokrajinski zgodovinski apisi. Vsekakor se osnovne poteze goriškega ujemajo z osnovnimi koinceptd slovenskega zgodovinopisja tistega časa, vendar pa mu določeni momenti dajejo karakteristično lice. To je v prvi vrsti geografiS.ki položaj: ozemlje Goniške je stikališče dveh različnih narodnostnih skupin, med kateri se je pred stoletji skušal vriniti tudi močan german- ski element. S tem v zvezi so se pojavili močni gosipodarski, politični in kulturni vplivi tujega, socialno močnejšega sveta. Medsebojno vplivanje predvsem dveh naj- močnejših etničnih enot na tem ozemlju (Slovani, Romani), različnih tako v gospo-! darskili, kulturnih in socialnih ozirih, težnje 1)0 asimilaciji in po raznarodenju slabot- nejšega so dajale zgodovinopiisju Goriške ])ečat, ki je kasneje dobival določnejše ob- like. Slovence niso obravnavali kot enako- praven faktor zgodovinskih dejanj. V zgo- dovini svoje dežele niso našli pravega me- sta, pa tudi sam, od fevdalne miselnofiiti vplivani način podajanja zgodovine se je omejeval bolj na gole politične in vojaške dogodke ter genealogije raznih plemiških družiin, medtem ko se podložniškega stanu, tako romanskega še bolj pa slovenskega prebivalstva ni mnogo dotikal. Dadašnja Goriška je bila že v antiki pred- met obravnave številnih zgodovinskih, zem- ljepisnih, etnografskih in drugih del. Prav tako se je večkrat posredno spominjajo mnoga večja srednjeveška historična dela. Niti humanizem niti protestantizem pa ni- sta ustvarila nobenega pregleda njene zgo- dovine. Prva dela so plod jezuita slovenskega rodu Martina Bavčarja (Bauzerja), roje- nega 1595 nekje v Vipavski dolini (Selo?), umrlega 1668 v Gorici. (O Bavčarju glej po- leg drugega še naslednjo literaturo: Z. Je- linčič, Martin Bavčar, prvi slovenski zgo- dovinar, Primorisiki dnevnik od 2. I. 1952; Z. Jelinčič, Martino Bauzer, il primo storico goriziano. Studi Goriziani, voi. XXIII, 1958, str. 45—55; Podčavenski, Martin Bavčar, go- riški zgodopisec. Domovina, 3. I. 1868, štev. I, str. 4: R. Bednafik, Prvi goriški zgodo- vinar, Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, str. 76.) Ohranjenih je troje njegovih zgodovinskih del. Obe poglavitni »Historia rerum Noricarum et Foroiuliensium« in »Syllabus ducalium sacri Romani Imperii Goritiae comitum« sta ostali v rokopisu, medtem ko je njegov slavnostni govor ob priiliki obiska cesarja Leopolda v Gorici izšel tiskan v Vidmu. Prav tu je bila 1684 tiskana zgodovina Goriške, ki jo je v ita- lijanščini napisal duhovnik Giovanni D'Ischia. Iz tega stoletja je ohranjenih tudi 145 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nekaj ^zgodovinskih preigleduv furlanske zgodovine, ki iso jili napisali E. Palladio (1649), E. Partenopeo (1604) in G. F. Palla- dio degli Olivi (1660). V vseh pogledih so seveda boljša delu iz XVIII. stoletja. Omeniti je treba razna dela de Bonoma, Asquina, Fistularia, Li- ruttija, zlasti pa Rudolfa Coronini-Cron- berga; ta dela nam morejo služiti tudi kot zgodovinski vir. Vrsto zgodovinarjev, ki so v tem času bolj ali manj uspešno pisali, bi lahko še (povečali. Med historiki tega sto- letja je najbolj us;pel jožefinski uradnik Carlo Morelli d'i Schönfeld (1730—1792), ki je prvi del svoje zgodovine goriške grofije objavil že 1773. leta, iponatis tega in njegovo nadaljevanje pa je v treh zvezkih skupaj s četrtim zvezkom svojih opazik in dopolnil objavil med leti 1855-56 G. D. della Bona. Kljub zastarelosti je delo še redno eden najboljših prikazov za obdobje, ki ga ob- ravnava (zgodovina Goriške od 1500 dalje). Vsa ta dela so močno prežeta s pokrajinsko izoliranostjo, pisana pa so v neslovenskih jezikih ter jih preveva tudi tuja miselnost. Poleg celoitnih zgodovinskih prikazov po- krajine se že kažejo tendence za podaja- nje posameznih pomemLbnejših dogodkov iz goiriške ipreteklosti, pišejo se geuealogije plemiških rodbin in nekateri tematski zgo- dovinski opisi. V delih je še vedno veliko diletantizma in s tem povezana fantazija, s katero so skušali pisci razložiti določene probleme in na ta uačin i>otešiti svojo raz- iskovalno vnemo (Cipriani). V XVIII. stol. pričenjajo prve objave virov, važnih za zgo- dovino Goriške. Njihovo izdajanje dobi ve- lik razmah v naslednjem stoletju. V prvi polovici XIX. stoletja kakšnih po- sebnih del ni bilo. V Gorici je bila 1843 tiskana prva zigodovinska knjiga v sloven- ščini na Goriškem. Kljub teinu, da je bila knjiga prevod iz italijanščine, je bil s Pa- sconijevo zgodovino božje poti na sv. Goro pri Gorici storjen le prvi korak. V sredini stolei;ja se pojavijo tudi prvi slovenski zgo- dovimarji, ki svoja dela objavljajo v slo- venščini. Najpomembnejši je vsekakor Šte- fan Kociančič (1818—1883), ki je bil teme- ljit zbiralec narodnega blaga in se je tako seveda zanimal tudi za preteklost domačih krajev. Manjšega pomena so dela Filipa Jakoba Kalfola in Franca Blažiča. Italijan- ski zgodovinarji so 'bili še vedno številnejši, med njimi je bil vsekakor najboljši Della Bona, ki je bil tudi z;biratelj zgodovinskih predmetov in bibliofil. Ko se je v 70. letih preteklega stoletja pojavila v slovenski historiografiji meja med diletantizmom in pravo zgodovinsko znanostjo, je bil viden odsev tega tudi v goriškem zgodovinopisju. Slovenci so tvo- rili tedaj na Goriškem že močan sloj mestne inteligence in mestnega prebivalstva. Za slovensko zgodovinopisje Goriške nastopajo sedaj novi časi. Tudi Slovenci so odslej znanstveno raziskovali in podajali goriško zgodovino. Obravnavali so jo v okviru splošnih zgodovinskih del slovenskega na- roda, katerega del tvorijo seveda tudi gori- ški Slovenci. Odslej moremo v glavnem lo- čiti dve vrsti goriškega zgodovinopisja: sta- rejše in obsežnejše italijansko ter mlajše slovensko. V Gorici, kulturnem, gospodar- skem in političnem centru, ise ustanavljajo razne slovenske kulturne ustanove in izha- jajo razni časniki, kar daje zgodovinopisju zelo močno oporo. Prvi pravi poklicni slovenski zgodovi- nar, ki se je ukvarjal z goriško zgodovino, je bil Simon Rutar (1851—1903). Poleg arhe- ološkega dela, ki mu je prineslo sloves pio- nirja te vede pri Slovencih, je obdelal v posameznih svojih delih zgodovino raznih slovenskih dežel. Poleg tega je objavil še vrsto razprav iz zgodovine Goriške in ostale Priimoirske. Ko je prišel službovat v Gorico ob komcu preteklega stoletja dr. Fran Kos (1853—1924), se je število slovenskih zgodo- vinskih del o Goriški še povečalo z nje- govimi tehtnimi doneski. Njegovo ustvar- janje je odslej poleg splošne izdaje virov za slovensko zgodovino usmerjeno pred- vsem v poglabljanje in razmotrivanje pre- teklosti goriške zemlje. Prizadevanja slovenskega goriškega zgo- dovinoipisja se odslej morejo postavljati na isto raven z italijanskimi, ki jim še po- sebno kvari vrednost vnašanje iredentistič- nih tendenc v zgodovinsko znanost. Italijani se sedaj veliko prizadevajo za izdajo virov. Ti so predvsem srednjeveški. Poleg tega iz- hajajo viri, važni za zgodovino Goriške, tudi v okviru osrednjih avstrijskih držav- nih zbirk. Leta 1873 se je pojavila temeljita in obsežna, nemško napisana zgodovina Go- riško-Gradiščanske, ki jo je pripravil Carl von Czörnig. Poleg zgodovinskega popisa prinaša to delo še vse tisto, kar more zgodo- vinsko sliko samo pojasniti. Delo spada v slvlop tistih historiografskih del, ki doslej v tem poigledu še niso bila obravnavana. Gre namreč še za skupino nemškega go- riškega zgodovinopisja, ki je, razumljivo, manj obširno. Med nemškimi deli so važna še razna splošna dela iz avstrijske zgodo- vine, v katerih je zajeta tudi Goriška kot ena izmed številnih avstrijskih dežel. Prazgodovinska odkritja v drugi polovici XIX. stoletja so ustvarila vrsto raznih arhe-^ 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZG.ODOVINO KRONIKA ološkili del predvsem na podlagi najdb v Šempetru pri Gorici in izkopavanj v zgor- nji Soški dolini. Takrat se je pričela pra- zgodovina sistematično proučevati. Dela, ki so o teh problemih nastala, pa niso prešla okvira poročil o izkopavanjih. Ta in druga arheološka področja na Goriškem so pre- učevali tudi dunajski arheologi. Med pisci raznih arheoloških razprav in poročil sre- čamo Italijane Marchesettija, Bizzaroja ter Majonico in Slovenca Rutarja. V drugi polovioi XIX. in v začetku XX. stoletja se morejo med pisce goriške zgodo- vine med Slovenci prišteti še Andrej Ma- rušič, Ernest Klavžar in kasneje še Karel Capuder. Vsa slovenska dela izhajajo samo- stojno, v raznih časopisih ali drugih publi- kacijah, osrednjih kot lokalnih. V času pred l>rvo svetovno vojno je pričel pot sloven- skega zgodovinarja sin Frana Kosa Milko; med prv"imi njegovimi razpravami so mno- ge posegale tudi v preteklost goriške dežele. Do danes je ustvaril vrsto pomembnih del, med katerimi je vsekakor doslej najbolje izdelana goriška srednjeveška zgodovinska podoba, ki jo je pripravil v svoji komen- tirani izdaji urbarjev tolminskega in ne- katerih goriških gospostev. Italijani in v nekoliko manjši meri tudi Nemci so imeli pri svojem historičnem delu nedvomno večje ugodnosti že zaradi svojega privilegiranega položaja v primerjavi s Slo- venci. Italijani objavljajo svoje izsledke v krajevnozgodovinskih publikacijah trža- škem »Archeografo Triestino«, goriškem »Forum Julii« in drugod. Njihov pristran- ski mačin podajanja določenih zgodovinskih dejstev se pokaže prav posebno v obdobju pred prvo svetovno vojno in med njo, še mnogo bolj pa po italijamski okupacijii Pri- morske ter v času diplomatskih borb po končani vojni. Po italijanski okupaciji se je velik del slovenskega kulturnega />ivljenja umaknil iz Goriškega v Jugoslavijo, in z njim so se seveda preselili tudi nekateri goriški zgodo- vinarji. Drugi so še ostali doma in pisali naprej, seveda v okviru možnosti, ki jih je nudil vedno bolj naraščajoči fašističiii pritisk (Arko, Bednafik in drugi). Njihova dela so se tiskala v raznih koledarjih, pe- riodikah in seveda časopisih, dokler ni tudi tega fašizem prepovedal. Z naraščajočim pritiskom fašizma je moralo to že tako skrčeno delo iskoraj popolnoma odpasti, fa- šizem se je le predobro zavedal resnice, ki bi jo moglo proučevanje zgodovine odkriti. V Jugoslaviji se je vedno še mnogo pisalo o Goriški, čeprav so bile tu možnosti zaradi slabšega izkoriščanja virov zmanjšane. Andrej Gabršček je v začetku tridesetih let izdal svojo, v dveh obsežnih knjigah tiskano delo o politični zgodovini Goriških Slovencev med leti 1848 in 1923, ki je bilo napisano na podlagi časopisnih virov in spominov. Gabršček je zbral mnogo gra- diva, ki ga je pa pomanjkljivo uredil in analiziral. Z najnovejšo zgodovino goriških in drugih primorskih Slovencev se je že v obdobju med obema vojnama in se še danes ukvarja vsestranski znanstveni in kulturni delavec Lavo Cermelj. Torišče njegovih razprav je bilo obravnavanje razmer v ti- stih delih slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Italijani. Med Italijani se je že pred prvo svetovno vojno zlasti pa po njej pojavila vrsta novih imen, med katerimi je vsekakor najbolj znano Piera Silveria Leichta. Pomembni pa so tudi Ranieri Mario Cossar, Francesco Spessot, Pietro Caldini, Carlo Battisti in drugi. Antično obdobje so obravnavaili Ruschi, Sticotti in pozneje še Degrassi ter Stucchi. Pri obravnavanju tega obdobja so italijanski zgodovinarji storili največ. Ana- lizirali pa so le nekatere vrste virov, zato so s svojimi raziskavami ostali na pol pota. Antično in sploh predzgodovinsko obdobje v smislu modernih raziskav zgodovinske in arheološke znanosti danes še ni obdelano. V obdobju med obema vojnama je tudi Slovenec Miroslav Premrou objavljal mno- ge svoje razprave v italijanščini. Tedaj se je ustanovila tudi revija »Studi Goriziani«, ki od leta 1923 izhaja z nekaj letnimi pre- sledki vse do danes, prinaša pa še vedno predvsem zgodovinske razprave! Zgodovin- ski članki o Goriški pa so se pojavili tudi na straneh revije »Memorie storiche foro- giuliesi« in drugod (Archeografo Triestino, La Porta orientale, Ce fastu? Rivista della Societa Filologica Friulana, Sot la nape). NaTodnoosvobodilna boirba in naša socia- listična revolucija sta z uvajanjem novih družbenih odnosov in načina življenja spre- menili tudi dosedanji način podajanja, ra- zumevanja in analiziranja zgodovinskih dejstev. Historični materializem je nova metoda slovenskega zgodovinopisja v Jugo- slaviji. Prvi primer takega podajanja je knjiga Edvarda Kardelja >Razvoj sloven- skega narodnostnega vprašanja«. Splošne ugotovitve, izražene v tem delu, veljajo se- veda tudi za Goriško. Po drugi svetovni vojni se je zgodovino- pisje o Gorišiki razmahnilo. Mnogo so pri tem ustvarili razni vidnejši slovenski zgo- dovinarji, posebno še v času bojev za pra- vičnejše državne meje. Najbolj popolna zgodovinska in tudi drugačna podoba Go- 147 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO riškega je izšla v obširnem zborniku »Slo- vensko Primorje in Istra« 1953. leta, ki je skupinsko delo najvidnejših jugoslovan- skih zgodovinarjev in drugih strokovnja- kov. V tem delu je tudi obdelan doslej naj- obširnejši in najboljši pregled narodnoosvo- bodilnega boja na Primoirskem, ki ga je prispeval Ivo Juvančič, avtor še nekaterih drugih razprav iz istega časa, najslavnej- šega obdobja v preteklosti slovenskega ljudstva v Primorju in na Goiriškem. O posameznih dogodkih iz narodnoosvobodil- nega boja so pisali in še danes pišejo pred- vsem njegovi udeleženci, vendar se njih dela štejejo v veliki večini med zgodovin- ske vire. K delom istega značaja je treba prišteti tudi različne članke Ivana Regenta, Josipa Petejana in drugih, ki so prispevali spomine o razvoju delavskega gibanja na Primorskem in drugih dogajanjih. Zgodo- vino Goriške obravnavajo danes v poisa- meznih in redkih razpravah ali pa v okviru večjih pregledov vsi vidnejši slovenski zgo- dovinarji in drugi pisci, med katerimi je na prvem mestu omeniti pravnega zgodovinarja Berana s študijo o pravno zgodovinskih prilikah na Goriškem. Med Italijani je po vojni srečati mnoga že iz časa pred vojno znana imena, obenem pa tudi nekaj novih. Ob novi meji je nek- danji center goriških Slovencev, mesto Go- rica, ostal v Italiji. Slovenci, združeni z rodno Jugoslavijo, so bili s tem odrezani od svojega naravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Že zavoljo tega delo lokalnega zgodovinarja na Goriškein po vojni in še danes ui rodilo večjih uspehov. Mnogo več so storili pri tem nekateri vid- nejši slovenski zgodovinarji. Italijani so svojo dejavnost bolj' razširili tudi že zaradi vzrokov in namenov, v območju katerih se je tedaj odvijal njihov način podajanja zgodovine. V zadnjih letih pa so se med samimi italijanskimi zgodovinarji na Go- riškem javili kritionejši duhovi, ki skušajo nekdanjo šovinistično mržnjo in potvorbe, ki so jih žal nosila tudi zgodovinska dela, zamenjati s treznejšim pogledom na celotno problematiko ter pri tem apelirajo na važ- nost proučevanja narodnostne sestave po- krajine in na raziskavo »formacije sloven- ske narodne zavesti in iz te izvirajoče po- litične smeri« (Studi Goriziani, vol. XXIX, 1961, str. 23). Slovensko goriško zgodovino- pisje v Italiji je danes skromno, brez več- jih znanstvenih ambicij, in v mnogih pri- merih noče skriti sovraštva do življenja Slovencev v svobodni domovini in se s ta- kim odnosom loteva tudi obravnave dogod- kov iz novejše zgodovine. Mnogi tržaški zgodovinarji kažejo pri tem drugačna, po- zitivnejša nagnjenja. Za povojno dobo je o jugoslovanskem lokalnem goriškem zgo- dovinopisju mogoče izreči, da je ustvarilo kljub različnim možnostim le malo. Neke celotne goriške zgodovine danes še nimamo. Vsi dosedanji poskusi so ostali ne- popolni in za današnji čas zaradi številnih ponia.njkljivosti neprimerni. Seveda je pri vsem treba upoštevati poseben moment, to je dvojen in pred leti celo trojen način po- dajanja goriške preteklosti. Celotno tako delo bi danes zahtevalo tesnega in medse- bojnega sporazumnega sodelovanja pred- \"sem slovenskih in italijanskih zgodovinar- jev. Za začetek takega dela bi bil prvi (po- goj popolna uporaba vseh virov, ki so jiajrazličnejši in danes ohranjeni na raznih krajih. Antične \ ire so izdali v raznih splošnih zbirkah, njih izkoriščanje je danes v primerjavi z drugimi obdobji najlažje omogočeno. Problemi nastanejo pri izkori- ščanju virov za srednji vek in poznejša obdobja. Ti še zdaleč niso bili vsi izdani in niso niti tisti, ki so doslej izšli, zbrani na enem mestu. Sistematičnega dela tu do- slej še ni bilo. Vse izdaje virov se tičejo predvsem listinskega gradiva. Velik delež so pri izdaji srednjeveških virov za Gori- ško opravili slovenski zgodovinarji, pred- \iseim Fran iai Milko Kos. V okrilju splošnih jugoslovanskih in slovenskih izdaj virov za zgodovino delavskega gibanja in naše socialistične revolucije se upoštevajo tudi viri, važni za proiučevanje teh dob na Go- riškem. Problemov, ki so se doslej upoštevali, je, kot je iz doslej navedenega mogoče raz- brati, mnogo. Nekateri so bili v raznih de- lih dobro, drugi zopet nekoliko pomanjk- ljivo podani. Podrobnejše navajanje vseh doslej obravnavanih problemov in dogod- kov bi seveda zaradi svoje precejšnje ob- širnosti prešlo okvir, ki ga ima ta sestavek. Zato hočem v naslednjem govoriti o bodo- čih nalogah, ki jih je bilo mogoče pravilno določiti in formulirati le na podlagi pre- gleda doslej opravljenega dela. Katere naj hi bile bodoče naloge in delo? Danes rešujejo krajevnozgodovinska raz- iskovanja nešteto podrobnih problemov, ki jih slovenska historiografija zaradi svojega splošnega značaja ne more reševati. V tem smislu mora potekati vse bodoče delo slo- venskega zgodovinarja na Goriškem. Po- stavljanje pokrajinskega pred občesloven- ski koncept je nepravilno, in je preostanek fevdalnega mišljenja, brez tega koncepta je vsako delo nepopolno ter otežuje pra- vilno pojmovanje in razumevanje. 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Vse od prazgodovine dalje so le redke zgodovinske dobe našle v historiografiji Go" riške svoj pravi obraz in podobo. Nekatera obdobja so podana le v bežnih obrisih, spet drugim manjka globljih notranjih analiz, predvsem gospodarsko socialne narave, ki dajejo današnjemu zgodovinopisju prav po- sebno veljavo. Prav s takim proučevanjem preteklosti se je mogoče približati zgodo- vinski resnici, odkriti gomilne sile zgodo- xinskega razvoja in s tem v zvetzi spoznati dana.šnje življenje, kar je tudi ena izmed poglavitnih na.log modernega zgodovino- I'isja. Prazgodoviiiiskim študijam manjka siste- matične ureditve, ki mora biti pogoj pri tem delu. Objektov, ki bi bili danes potrebni preiskav, je še danes na Goriškem mnogo, nekateri so le deloma raziskani in čakajo dokončnih obdelav, izkopani predmeti pa primernih analiz. Čeprav je predzgodovin- sko prebivalstvo izginilo s prihodom Rim- ljanov, je vendar njegov obstoj vplival še mnogo kasneje na značaj slovenske kulture in naselitve na tem ozemlju, bodisi posred- no ali neposredno. Seveda pri tem trčimo že na arheologovo območje dela, ki se prav zaradi drugačnega načina raziskovalnih me- tod kljub podobnosti ciljev razlikuje od zgodovinarjevega. Goriška ni tako bogata antičnih najdb kot sosednja Furlanija, vendar pa je nudila in še nudi obilico nerešenih vprašanj. Ita- lijanski zgodovinarji v preteklosti so tu mnogo storili, ne da bi skrivali namene, ki so jih hoteli doseči s proiučevanjem te dobe. Gospodarska in družbena podoba antilke sta še vedno zanemarjeni, isto velja tudi za pozno antiko in za prehod srednjega v novi vek. Z naselitvijo Slovencev so se družbeni odnosi ter gospodarski in kulturni značaj goriške dežele zelo spremenili. Naselitev Slovencev in njih ustalitev na tem ozemlju so razni slovenski zgodovinarji temeljito obdelali. Isto velja tudi za srednji vek, če- prav se tndi za to obdobje znova in znova kažejo novi problemi. Za prehod srednjega v novi vek je bilo dosti napravljenega že v okviru obče slo- venske historiografije. Podrobnejše študije, nastale predvsem na podlagi obširnega gra- diva iz tržaških, goriških in raznih drugih furlanskih arhivov, bi morda dale za Slo- vence zanimive in važne podatke, ki so jih razni zgodovinarji hote ali nehote zamolčali. Vpogledi v to arhivsko gradivo spričo dolo- čenih okoliščin niso v vseh možnostih dani. Mnoigo arhivnega gradiva, ki je bilo odpe- ljano z našega ozemlja, se je s pogajanji med italijansko in jugoslovansko vlado že pred leti vrnilo. Novejša pogajanja, ki so se končala s sporazumom 15. septembra 1961, so prinesla zado\oljivo rešitev vpra- šanja arhivov in še drugih perečih kultur- nih vprašanj. (Podrobneje o tem M. Kos, Iz državnega arhiva v Trstu Jugoslaviji izro- čene arhival-ije. ZC XV, 1961. str. 197—199 in Jože Maček, Grada koju je Državni arhiv Slovenije preuzeo od državnog arhiva u Trstu, Arhivist, 1, 1962, XII, str. 160—161). Delež Slovencev v zgodovini mesta Go- rice v poznem srednjem in novem veku še vedno ni dovolj natanko preiskan. Tudi o gospodarskem stanju našega podeželja v dobi propadanja fevdalnega reda bi veljalo pisati. Ni še Taziskano delo prvega zgodo- vinarja goriške dežele Martina Bavčarja. Takih in podobnih problemov je danes še nešteto. Življenje goriških Slovencev v XIX. stoletju potrebuje boljših obravnav, kot je Gabrščkova. Italijani so o svojem življe- nju v mestu Gorici v tem času storili mno- go več. Zgodovina XX. stoletja je podana le fragmentarno. Največja vrzel je v ob- dobju, ki je pripravljalo našo socialistično revolucijo. Za to dobo je ohranjenega zelo malo arhi^ skega gradiva, zato bi bilo treba zbirati spomine ljudi, ki so v tem obdobju živeli in delovali. Isto seveda velja za čas naše narodnoosvobodilne borbe, kjer si je v mnogih primerih mogoče ustvariti podobo o nekem dogodku le na podlagi pričevanj udeležencev. Prav posebno pozornost je treba tu posvetiti začetkom narodnoosvo- bodilnega boja, saj za ta čas manjka pri- mernih dokumentov. Pri pisanju bodočih del o NOB bo treba odslej več pozornosti posvetiti tudi dogodkom, ki niso bili zgolj vojaškega značaja. Mnogo problemov in vprašanj, ki bi jih bilo na Primorskem treba proučevati, je pokazal v posebnem članku A. Savli (Vprašanja iz Primorske, Kronika, I, 1953. z v. 3, str. 158—162). Iz vsega navedenega si je mogoče posta- viti vidike za nadaljnja proučevanja in za še večji razvoj slovenske goriške historio- grafije. V smislu splošne zgodovinske pro- blematike pa bi morali goriški zgodovinarji na jugoslovanski strani državne meje urav- navati svoje delo v naslednjih smereh: 1. .zbiranje, registriranje in interpretacija najrazličnejšega gradiva iz preteklosti, 2. zaščita in varstvo vseh zgodovinskih, etnoloških, iimetnostnozgodovinskih in dru- gih spomenikov, ki tudi služijo pri rekon- str u kc i j i p ret ekl osti, 3. ustanovitev nekega organa, ki bo vodil vse to delo in koordiniral pri tem posamez- nike ali s'kupine in uravnaval delo goriških 149 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO znanstvenih in jKxlobnih ustanov; skrb za izdajanje neke lokalne publikacije, ki bi tudi prinašala razne zgodovinske članke, s katerimi bi se dal zelo viden obseg dela in doseženih usipehov. 1. Pod zbiranjem gradiva je razumeti iskanje in registriranje najrazličnejših zgodovinskih virov, od raznih urbarskih zaipisov, starega orožja in orodja ipreko raz- nih časopisov, knjig, listin pa do fotograf- skih podob iz preteklosti. Pozornost bi bilo treba posvetiti pisanim virom-arhivalijam, ki so danes raztresene na različnih krajih in marsikod prepuščene zaradi neprimerne- ga hranjenja propadu. Arhivalije je treba zbrati ma enem kraju in sicer v prav za ta namen postavljenem arhivu, ki deluje na Goriškem in v okviru Goriškega muzeja. Vse tisto gradivo, ki ga ne bi bilo mogoče zara- di določenih vzrokov zbrati v arhivu, pa bi i)ilo treba evidentirati in \^ primeru slabega Hranjenja zavarovati. Danes se hrani na erenu vrsta tega blaga, na primer stari ob- činski in župnijski arhivi, arhivi raznih društev in ustanov, matične in zemljiške knjige, arhivi partizanskih enot, staro ča- .-opisje in tudi hišne arhivalije. Pri tem je :>meniti, da je bil s popisom Modesta Golije »Arhivske zbirke v tolminskem okraju« (Arhivist. I. sept.-dcc. 1961, zv. 3. str. 72—95) storjen že prvi korak v tej smeri. Potrebno bi bilo omogočiti primernejše izkoriščanje gradiva iz arhivov onstran državne meje. Te arhivalije bi bilo najbolje prejeti prefoto- graf irane, če ne bi bile že drugače dosegljive (mnogo na mikrofilm posnetih dokumentov iz goriških arhivov hrani Državni arhiv Slovenije v Ljubljani). Prav tako bi bilo treba evidentirati vse važnejše tiske in dru- ge bibliografske vrednosti, ki jih hranijo razne podeželske knjižnice in privatni last- niki. Evidenco o tem bi moral voditi štu- dijski oddelek Goriške knjižnice, ki bi mo- ral vse svoje delo uravnavati v tesnem sodelovanju z muzejem. Zavodom za spome- niško varstvo in nekim v bodoče postavlje- nim zgodovinskim ali podobnim društvom. Pri vsem tem delu pa je treba stremeti za tem, da se čimveč arhivalij in drugega ma- teriala prenese v eno od navedenih usta- nov. Poseben pomen imajo pri zbiranju take- ga gradiva raziskave na terenu. Te morejo potekati v delu ekip, ki jih na teren pošlje ena od navedenih ustanov ali pa v delu po- sameznikov. Običajno se delo na terenu odvija v obliki topografskih akcij; teh je Goriški muzej že priredil nekaj in jih tudi v bodoče še namerava. Na terenu se pro- učujejo razna ledinska imena in ljudska izročila, ki danes izginjajo v iM>zabo. Za najnovejša obdobja so važni zapiski sjKjmi- nov partizanskih borcev in drugih sodelav- cev v naši revoluciji in v boju proti fašiz" mu. Vendar pa je treba pri vsem tem upo- števati, da so taka poročila zaradi časov- nega razmaka med opravljenim dejanjem in današnjim časom velika ter je treba taka pričevanja kot sekundarni vir preverjati zelo pazljivo. Sploh se mora celotno delo zgodovinarja na Goriškem, tako poklicnega kot amaterskega, odvijati v območju nalog in zahtev moderne zgodovinske znanosti. Delo na terenu prinese tudi kako etno- grafsko najdbo od mnogih pohištvenih predmetov, oblek in narodnih noš do raz- ličnega orodja. Ti predmeti se morajo na terenu zavarovati ali pa prenesti v muzej. Bolj kot zgodovinarjevo je arheologovo področje izkopavanje in sistematiziranje najdb iz prazgodovine in zgodnjega sred- njega veka. S tem pa trčimo že na drugo, od prej postavljenih smernic, to je na va- rovanje in zavarovanje predmetov na te- renu. 2. V tem smislu se danes mnogo govori o propadanju raznih kulturnih spomenikov in drugih ostalin preteklosti na terenu. Njih hranjenje in zaščita v preteklosti nista bili zadovoljivi, toda tudi danes ni mogoče go- soriti o kakšnem posebnem napredku. Tako varovanje in zavarovanje spremlja bolj kot katerokoli drugo delo poraba velikega šte- vila finančnih sredstev. Mnogi spomeniki in predmeti propadajo, z njimi propada tudi pomemben zgodovinski vii. Njegovega za- varovanja bi se bilo treba lotiti nemudo- ma. Ne moremo dopustiti, da propadajo že tako zelo borni ostanki objektov iz antične dobe, zidovja srednjeveških gradov, mno- gi etnografski predmeti, cerkve in njih fre- ske. Isto velja še v večji meri za predmete iz novejših obdobij, predvsem za razne ob- jekte iz narodnoosvobodilnega boja. 3. Tretja smer bodočega dela je prav ta- ko važna. Če nekaj delamo in ustvarjamo, smo dolžni dajati družbi, ki nas pri tem podpira, neki obračun dela, ki mora biti v \seh pogledih prvenstveno vzgojnega po- mena. To je treba storiti na ta način, da se |)lodovi različnih oblik raziskav dajejo javnosti na vpogled. Pri tem najbolje slu- žijo stalne in začasne zbirke v muzeju in njegovih objektih ter razstave, prirejene v njegovem okrilju. Drugi način pa je poda- janje takih obračunov v obliki krajših ali daljših strokovnih in poljudnih člankov. Temu najbolje služi izhajanje nekega ča- sopisa, ki naj s svojo vsebino prikaže rezul- tate prizadevanj v smeri zbiranja gradiva 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika in njegove obdelave. Ker za samo zgodo- vinsko, arheološko in etnografsko gradivo za goriško območje ne bi zadoščal in opra- vičil obstoj posebne publikacije, bi se mo- gel obseg take izdaje povečati in razširiti še na druga področja kulturnega pa tudi go- spodarskega ustvarjanja na Goriškem. V tem smislu so mnogi kraji na Slovenskem storili že mnogo, saj izdajajo redno različne periodične publikacije, v katerih prevladu- je zgodovinski del, saj je zgodovina eno najbolj privlačnih področij zlasti v krajev- nih pogledih. »Goriški zbornik« (1957) je pomenil prvi korak v tem snovanju, a žal je ostal le pri svojem prvem in doslej edi- nem letniku. Njegovo nadaljevanje je po- trebno, krajevno časopisje te vrzeli ne more nadoknaditi, pa tudi izhaja za drugačne namene. Članki, ki jih od časa do časa pri- nese, so namreč prigodnega značaja in niso plod načrtnih raziskav. S tem ne bi bilo izpolnjeno samo neko važno kulturno po- slanstvo, temveč bi se tudi nadaljevala bo- gata izdajateljska tradicija Goriške. Ustanovitev zgodovinskega društva za Goriško, oziroma oživitev tistega dela, ki je pred leti nastalo (1951) in propadlo, je nuj- na. Svoje udejstvovanje bi moralo društvo zaradi raizmer razširiti še na druga področ- ja, ki so z zgodovino v tesni zvezi (arheo- logija, etnologija, umetnostna zgodovina itd.). Kot že omenjeno, naj bi to društvo koordiniralo delo Goriškega muzeja, Zavo- da za spomeniško varstvo in študijskega oddelka Goriške knjižnice ter še drugih enakih ustanov na Goriškem in Primor- skem; člani društva naj bi pomagali posa- meznim tem listano vam pri opravljanju njihovih nalog. Društvo naj bi tudi sodelo- valo pri urejanju zgoraj navedene publika- cije, katere izhajanje bi seveda zahtevalo tudi vodstvo in sodelovanje občinskih in drugih forumov. Naštete so v grobih obrisih naloge, ki jih današnji čas postavlja pred goriškega zgo- dovinarja in zgodovinopisje v Jugoslaviji. Postavljene naloge naj bi bile odskočna deska za neko kasnejše še popolnejše delo. Poudariti je treba, da so za vsako bodočo dejavnost potrebni vsi pogoji, od katerih je eden najvažnejših zbrano gradivo, na podlagi katerega se lahko delajo raziskave v smeri in smislu krajevnozgodovinskih proučevanj. V teh pogledih nas zgodovi- narji onstran državne meje močno preka- šajo, čeprav kritični duhovi med Italijani samimi ugotavljajo, da so še na marsikate- rem področju njihova razskovanja šele na začetku. Novo vzdušje, ki je začelo prevla- dovati v italijanski historiografiji in sploh v samih odnosih do Slovencev, brez dvoma odpira možnosti odkritega sodelovanja, ki je potrebno pri obravnavanju določenih vprašanj, zlasti iz novejše zgodovine. V tem smislu je treba pohvaliti in spre- jeti pobudo, da je »potreba postaviti itali- jansko\slovenske študijske organe, ki bi raziskovali in pojasnjevali novo in najno- vejšo lokalno zgodovino ter njene najbolj zanimive dogodke«, ki jo je nedavno spro- žila goriška Tevija »Iniziativa isontina« (dicembre 1%3, št. 15, str. 21). Treba je le pričeti in nadoknaditi zamujeno. OPO^IBE Literatura: M. Kos. Pregled slovenske historio- grafije. Jugoislovenski istoriski časopis, 1. 1935, str. 8.-21. — B. Grafenauer, Problemi in naloge slovenskega zgodovinopisja v našem času, ZC, I, 1W7, S'tr. 11—30. — B. Grafenaiier, Struktura in tehnika zgodovinske vode, Ljubljana 1960, str. 216—249 (tli je navedena vsa važnejša z vpraša- njem slo^enske historiografije povezana literatu- ra). — B. Grafenauer, Historiografija. Slovenija, str. 13—^13, Enciklopedija Jugoslavije, 4, Zagreb I960. — M. Paliior, Nekatera vprašanja primorske in slovensko-istrske historiografije, Istrsiki zgo- dovinski zbornik, I, 1935, str. 147—ióQ. — G. j Cervani, Lineamenti di storiografia risorgimen- tale nazionale e goriziana (drugi del tega članka o goriški historiografiji Appunti per una moder- na storiografia risorgimentale isontina, je po- natisnila revija Studi Goriziani, vol. XXIX, 1961, str. 9—25) V publikacij i Gorizia nel risorgimento, Gorizia 1961, str. 7—42 (ocena: I. Juvančič, ZC, XVI, 1962, str. 265—269). — P. Blaznik, Pota in vidiki slovenske krajevne zgodovine. Kronika. III, 1955, ZV. 3, str. 145—150. 151 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ORIS RAZVOJA HRASTNIŠKEGA ŠOLSTVA MIRKO OSTROZNIK Začetke hrastniškega šolstva moramo iskati na zasebni šoli rudniškega nameščen- ca Antona Doležaleka med leti 1856 in 1863. Otroke je sprva poučeval v svojem stano- vanju, od leta 1860 dalje pa v prostorih rudniške restavracije. Leta 1863 so šolo prevzele hrastniške in- dustrije in nastavile učitelja Stupana. Zato imamo to letnico za začetek rednega šola- nja. Ko so 1873 nastavili za učitelja Karla Valentijiiča, je šola štela 200 učencev, ki jih je učitelj poučeval v dveh tečajih. Ob izidu novega šolskega zakona so vzdr- ževalci prosili deželno upravo, naj prevza- me šolo, ker bi s tem dobila značaj javnosti. To se je zgodilo z odlokom deželnega šol- skega sveta z dne 19. februarja 1872. Dve leti pozneje je krajevni šolski svet začel akcijo za zidavo novega šolskega poslopja. Zamisel je bila uresničena 1879. leta, ko je bila na Špilarjevem posestvu zgrajena tako imenovana stara šola. Podrli so jo 1922 za- radi plazov^a. Ta šolska zgradba je stala na severnem robu dvorišča današnje osnov- ne šole Ivana Cankarja. Njeno vodstvo je prevzel učitelj Karel Valentinič in ga ob- držal do 1887, ko je bil za upravitelja ime- novan Iv^an Sorčan. Do takrat se je šola razvila v štirirazrednico s 374 učenci. Karel Valentinič je opravil na področju šolstva pionirsko delo. Ob šoli je organizi- ral kmetijsko in obrtno nadaljevalni tečaj in glasbeno šolo, ustanovil »šolski krajcar- ski sklad« za podporo ubožnih učencev, organiziral lastni lokalni muzej ter zbral zanimive podatke iz krajevne zgodovine v šolski kroniki, ki so, žal, bralcem dostopni le v izvlečkih, zapisanih v šolski kroniki deške osnovne šole, začete 15. decembra 1945, po Lojzetu Hofbauerjn. Leta 1906 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, v katerem so danes urejeni višji razredi osnovne šole Ivana Cankarja. Do- tlej mešana ljudska šola se je preosnovala v štirirazredno ljudsko šolo, ki je ostala v starem poslopju. Obe šoli sta takrat šteli 600 otrok. Leta 1907 je Schulverein zgradil nemško šolo. V njej so danes nameščeni nižji raz- redi osnovne šole Ivana Cankarja. Ob njej je v zasebnem poslopju na Ertici uredil Schul verein nemški vrtec in telovadnico, ki jo je uporabljal tudi Turnv^erein. Nemška šola je bila sprva dvorazredna, v letu 1908/9 pa trirazredna. Vodil jo je upra- vitelj Ivan Tanzer. Ustanovitev te šole. nemškega vrtca in telovadnice je odsev pri- tiska nemškega kapitala na Jadransko mor- je, po drugi strani pa tudi razgibanega narodnega življenja, ki se je kazalo v delu Narodne čitalnice, ustanovljene v stari Rosevi hiši na levem bregu potoka Bobna ter v delu sokolskega društva. To društvo je uporabljalo telovadnico, urejeno v stari šoli. Kot posebnost naj omenim, da je imela ta šola telovadni pouk tudi za žensko mla- dino; za tiste čase je bila to prava redkost. O šolski organizaciji med obema vo j no- ma ne morem dati kaj več kot nekaj skopih podatkov, ker so kronike tega razdobja izginile med okupacijo. Kot vem, je bila deška šola ob ustanovitvi 1906. leta nasta- njena v novem šolskem poslopju, dekliška šola pa je uporabljala še prostore v stari šoli. Ko so to leta 1922 podrli, se je dekli- ška šola preselila v bivšo nemško šolo. Leta 1923/4 je obe šoli začasno vodil učitelj Rado Reiner, naslednjega leta pa je vodstvo de- ške šole prevzel učitelj Franc Lebar, in de- kliške nadučiteljica Hermina Lunder. Pod njunim vodstvom sta se obe šoli razvili v sedemrazredni državni ljudski šoli. V šol- skem letu 1939/40 je prva štela 11 oddelkov s 419 šolarji, druga 10 oddelkov s 357 šo- larji. Pedagoško delo sta usmerjala oba nadučitelja, okrajna šolska nadzornika Ljudevit Potočnik in Ernest Vrane ter od- loki banske uprave. Med okupacijo je obe šoli zasedlo voja- štvo. Za pouk so pripravili zasilne učilnice pri Birtiču, v gostilni pri Kemični tovarni in med Pečnikovo trgovino. O poviku in vzgoji je bilo težko govoriti. Otroci so po- divjali, svojih nemških učiteljev, ki so jih učili in zmerjali v nerazumljivem ter oso- vraženem jeziku, niso vzljubili. Vsiljevanju prepevanja nemških nacističnih pesmi, ude- ležbi tako imenovanih Heimatabendov, Apelov in Fanfarenzugov so se odtegnili s potepanjem. Da je taka vzgoja kvarila njihov značaj, ni treba še posebej omeniti. Vsa sreča, da se je večina kaj kmalu lotila dela v odborih OF, ki jih je čustveno in miselno preusmerilo. V prvem letu je deško šolo obiskovalo 390 učencev, zadnje leto pa samo 60; drugi so bili izključeni zaradi na- rodne zavesti svojih staršev. Na drugi stra- ni nam ta podatek zgovorno priča o nepri- Ijubljenosti te šole. Poglejmo še usodo hrastniških učiteljev. Najzavednejše učitelje so Nemci izselili, tako Lojzeta Hofbauerja, Rajka in Marijo 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Parditbski, Stanislava Pogačnika, Ivana Pretnarja, Staneta in Veroniko Volk ter Vido Freyer. Učitelj Stane Štefančič se jim je umaknil v svoj domači kraj Ivanje selo pri Rakeku, kjer se je vključil v NOV in 1943 padel na Notranjskem. Drugi učitelji so si poiskali skromen kruh po pisarnicah. Lojzka Urbajsova se je jeseni 1944 odzvala vabilu načelnika okrajnega poverjeništva za prosveto Mirka Skalina in postala uči- teljica partizanske šole v Cečah. Štiriletna okupacija je pustila na šolskih stavbah in njihovi opremi ter v znanju hrastniških otrok težko popravljive sledo- ve. Organi ljudske oblasti so ob podpori preostalih učiteljev, tečajnikov in občanov marljivo celili rane. Zasluga pripada I^ojzki LTrbajsovi, ki se je trudila obnoviti nek- danjo šolsko omrežje. S poukom so pričeli konec maja v prostorih sedanje Varstvene ustanove, ki so jih Nemci preuredili za po- tujčevanje predšolske mladine. Trajal je do konca julija. Glavno skrb je posvetilo uči- teljstvo pisanju, čitanju, domoznanstvu in računanju. Kljub skrajnemu pomanjkanju učnih knjig in učil so dosegli učenci v krat- kem času viden napredek v jezikovnem pouku. Za berilo so uporabljali brošuro »Titovi borci«, pisali pa so na ovojni papir. Šolsko leto 1945/46 se je pričelo v zasilno urejenih šolskih stavbah. Deška šola je lakrat štela 298 učencev, 6 raizredov in 8 od- delkov. Upraviteljstvo je bilo poverjeno Lojzetu Hofbauerju, ki se je vrnil julija iz pregnanstva. Dekliška šola je imela 283 učenk, 7 razredov in 8 oddelkov. Vodila jo je upraviteljica Lojz'ka Urbajsova. Jedro učiteljskih zborov so sestavljali starejši učitelji, za pomoč so jim bili dodeljeni te- čajniki, ki so si prve izkušnje pridobili na partizanskih šolah v Cečah, na Marnem, v Turju in na Kouku. Sedaj so ob mentorstvu starejših učiteljev in z znanjem, ki so si ga pridobili na prvem pedagoškem tečaju, do' bro opravljali svojo dolžnost. Poučevali so po učnem načrtu, ki ga je izdalo predsedstvo SNOS v 1944. letu. Učitelji so bili povezani v podružnici Zveze prosvetnih delavcev in nameščencev, ki se je sestajala na 14-dnev- nih študijskih sestankih. Tu so obravnavali politična, gospodarska in pedagoška vpra- šanja. Knjig tudi to leto ni bilo. Pri pouku materinščine so še naprej uporabljali ; Tito- ve borce«, z navdušenjem pa je učiteljstvo pozdravilo izdajanje Pionirja in Cicibana. S pridom je reviji uporabljalo za šolsko in domače branje. Za povezavo med šolo in starši je skrbel novo izvoljeni roditeljski svet, za politično, kulturno in zabavno živ- ljenje šolarjev v prostem času pa sta skr- bela ])iüüirska odreda partizana Luke in Lidije Šentjurčeve. Pod vodstvo deške šo- le sta spadala še otroški vrtec in trirazred- na strokovno nadaljevalna šola, k dekliški pa večerna gimnazija. Ta ni mogla prav za- živeti zaradi premajhne vztrajnosti sluša- teljev. V šolskem letu 1946/47 je doljila (udi de- ška šola 7 razredov kljub padanju števila šoloobveznih otrok (294). Pri tem številu razredov je morala ostati, ker je bila za šol- sko leto 1947/48 predvidena oirganizacija osemletne šole v smislu 4-razredne nižje osnovne šole, za katero je ministrstvo za prosveto LRS predpisalo enotne učne načrte, in štirirazredno višjo šolo, ki je delala i>o prikritem gimnazijskem načrtu. Učiteljstvo obeh šol, ki se je namenilo poučevati v viš- jih razredih osnovne šole, se je vpisalo na Višjo pedagoško šolo, da bi se v počitniških tečajih za bodoče predmetne učitelje kar najbolje usposobilo za svoje delo. Na de" kliški šoli so medtem odprli tndi pomožni razred, ki se je s 1. januarjem 1954 osamo- svojil kot Pomožna šola pod upraviteljstvom defektoloiginje Stane Vošnarjeve. V šolskem letu 1947/48 so izvedli predvi- deno reorganizacijo. Deška in dekliška šola sta se ponovno združili pod upraviteljstvom Lojzeta Hofbauerja. Nova sedemletna šola je štela 562 otrok, 7 razredov in 15 oddel- kov; eden med njimi je bil že omenjeni pomožni razred. Z učili in knjigami je bila šola zadovoljivo založena. Z združitvijo šol je bila izvedena tudi spojitev obeh pionir- skih odredov v enoten odred Partizana Luke. Šolsko leto 1950/51 je prineslo novo orga- nizacijsko spremembo. S 1. septembrom se je enotna sedemletna osnovna šola razdelila v štiriletno osnovno šolo in štiriletno nižjo gimnazijo. Prva je štela 526 učencev in 10 oddelkov, druga 156 učencev, 5 razrede in 4 oddelke. Obe šoli sta bili kadrovsko dobro zasedeni, saj so nekdanje tečajnice že opra- vile učiteljske diplomske izpite, najbolj pridne pa tudi strokovne izpite. Diplomi- rali so tudi prvi izredni slušatelji Višje pe- dagoške šole. V šolskem letu 1951/52 sta se osnovna šola in nižja gimnazija ločili. Prva je delala v bivši dekliški Soli pod upravi- teljstvom Jožeta Kenka, druga v nekdanji šoli pod ravnateljstvom Braneta Lorenčiča. Bivši ravnatelj Lojze Hofbauer je dočakal zasluženi pokoj. Osnovna šola je štela ta- krat 551 učencev, 4 razrede in 11 oddelkov, gimnazija pa 208 učencev, 4 razrede in 6 od- delkov. Nižja gimnazija je dobila nov pred- metnik in učni načrt, ki je uvedel pouk mo- ralne vzgoje. Pionirska odreda sta se po- 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO novno ločila; oclred na osnovni šoli si je nadel Kajuhovo ime, odred na gimnaziji pa Lidije Šentjurčeve. Uvedbo nižje gimnazije so ljudje po- zdravili kot nov korak za demokratizacijo našega šolstva. Tako je treba razumeti tudi ustanavljanje svetov za prosveto in kulturo pri oblastnih organih ter prehod na družbe- no upravljanje, katerega nosilci so bili šol- ski odbori. Po zapisniku v kroniki osnovne šole, začete v šolskem letu 1951/52, je bil prvi svet za prosveto in kulturo imenovan 1. januarja 1954, prvo sejo šolskega odbora pa notira 2. aprila 1955. Z naraščanjem števila šoloobveznih otrok je nastala obcutna stiska s prostorom. Po številnih razpravah v šolskih zbornicah, na zborih volivcev in na sejah občinskega ljudskega odbora je ta leta 1953 izglasoval graditev nove šole na Logu s 6, kasneje 9 učilnicami. Prve lopate so se zasadile 25. maja. Dela so prvo leto dobro napredo- vala, tako da sta se 25. oktobra 1954 v novo šolo vselila dva tretja in dva četrta raz- reda, k temu še dva oddelka vrtca. Tako je ta štel 6 oddelkov, dva v Steklarni, dva v Centru in dva na Logu. Dne 1. februarja 1955 je okrajni svet za prosveto in kulturo potrdil predlog za pravno osamosvojitev osnovne šole na Logu. Ta je takrat štela 373 učencev in 9 oddelkov, osnovna šola v Centru 225 učencev in 5 oddelkov. Za upra- vitelja prve je bil postavljen dosedanji upravitelj osnovne šole Jože Kenk, za upra- vitelja druge pa upraviteljica pomožne šole Stana Vošnarjeva. Na nižji gimnaziji je bil takrat imenovan za ravnatelja prof. Vincenc Znidar. Z osamosvojitvijo šole na Logu se je organiziral nov pionirski odred z že zna- Nova šola na Logu nim imenom Partizan Luka. Pionirski od- redi so ob podpori občinskega komiteja LMS, novo ustanovljenega DPM, šole ter ob sodelovanju kulturnih in športnih društev razvili tako dejavnost, da so si za Titov rojstni dan 1955. leta zaslužili nove pra- pore. Izročili sta jih prvoborki Lidija Šent- jurčeva in Olga Kastel če va. V šolskem letu 1957/58 so se pričeli upo- rabljati novi učni načrti za reformirano šolo v L, II. in 111. razredu. Do šolskega leta 1962/63 sta izšla celotni predmetnik in učni načrt, ki ju je izdal Zavod za napre- dek šolstva LRS. Kot novost sta se uvedla gospodinjski in tehnični pouk, moralna vzgoja pa je bila zajeta v predmetu temelji socialistične morale. Dne 25. aprila je Zvez- na skupščina sprejela splošni zakon o šol- stvu, Republiška skupščina pa 1. oktobra 1959 zakon o osnovni šoli. Nova dokumenta sta dala poudarek družbeni in politični vzgoji mladega rodu, njegovi ustvarjal- nosti, kritičnosti in odgovornosti do dela. Za razvijanje spodbude, samostojnosti in za\estne discipliniranosti ter odgovornosti za nspeh v šoli ter za aktivno pomoč uči- teljstvu pri uresničevanju izobrazbenih in vzgojnih ciljev smo začeli po šolah ustanav- ljati razredne in šolske skupnosti, ki so za- jele učence sedmih in osmih razredov. V šolskem letu 1958/59 sta se združili niž- ja gimnazija in osnovna šola v Centru v osnovno šolo Ivana Cankarja i>od upravi- teljstvom prof. Vincenca Žnidarja. Sola na Logu je dobila 5. razred in s tem začela preraščati v popolno osemletno šolo narod- nega heroja Rajka pod upraviteljstvom prof. Mirka Ostrožnika. V šolskem letu 1961/62 se je ta razvoj zaključil. Šola Ivana Cankarja je imela takrat 516 učencev, 8 razredov in 16 oddelkov, šola na Logu 677 učencev, 8 razredov in 21 oddelkov. Pri- ključene so ji bile podružnična šola v Pod- kraju s 16 učenci v dveh oddelkih, večerna delavska šola s 25 učenci v dveh oddelkih in oddelek večerne ekonomske šole s 26 slu- šatelji, ki sta jo organizirali Delavska uni- verza v Hrastniku in Ekonomska srednja šola v Trbovljah. V tem času so se tudi osa- mosvojili oddelki otroškega vrtca pri obeh osnovnih šolah v varstvenih ustanovah. V šolskem letu l%2/63 je upraviteljstvo osnovne šole Ivana Cankarja prevzel prof. Jelo Klančar. Na njegovo pobudo je občin- ski ljudski odbor odobril adaptacijska dela na šoli, da jo s tem dostojno pripravi za praznovanje stoletnice hrastniškega šolstva. Njej je namenjen tudi ta zgodovinski oris. Reforma šole je razgibala tudi učiteljske zbore. Njihove delovne in ocenjevalne 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA konference so dobile pestrejšo vsebino. Še nikoli ni ibilo po šolah toliko razpravljanja in [primerjanja učnih načrtov, hospitacij, razmišljanj o metodičnih in pedagoških prijeniili ter strokovnega poglabljanja. Uči- teljski zbori so budno spremljali delo pio- nirskih odredov in mladinskih aktivov, razrednih ter šolskih skupnosti. Učiteljski zbori in samoupravni organi učencev raz- mišljajo o ukrepih za izboljšanje delovne discipline ter uspeha in razipravljajo o uspešnosti različnih oblik dodatne pomoči. Društvo učiteljev in profesorjev ter Delav- ska univerza sta pričeli pripravljati boga- tejše programe za politične šole, namenjene družbenemu in ideološkemu obveščanju učiteljstva. Pionirska odreda in mladinski aktiv sta pripravila vrsto kvalitetnih pri- reditev in raizstav. Pevski zbor in šahov" ski krožki so se kosali na občinski in okrajni reviji. Takih oblik bi lahko naštel še več. Obe šoli sta se poglobili v sestavlja- nje delovnih planov, ob prehodu na samo- stojno financiranje 1. januarja 1962 pa sta izdelali tudi prva pravilnika o delitvi ce- lotnega in osebnega dohodka. Vse te doku« mente naj bi zajel bodoči statut, ki ga nju- na kolektiva že nekaj časa tudi priprav- ljata. Treba je poudariti, da reforma šole ni odvisna samo od strokovne in pedagoške usposobljenosti, družbene in ideološke osveščenosti učiteljev, od ustvarjalne vne- me, kritičnosti in družbene odgovornosti učencev, temveč tudi od dobre materialne osnove. S to se še ne moremo ravno pohva- liti. Osnovna šola narodnega heroja Rajka je sicer nova, saj je bila v celoti zgrajena in izročena svojemu namenu 10. decembra 1962, osnovna šola Ivana Cankarja je do- bila novo lice z adaptacijo v letu 1963, dela na adaptaciji posebne šole pa so še v teku. Kljub temu, da je skupnost dosti žrtvovala, je še vedno vrsta pomanjkljivosti, ki jih bo treba kmalu odpraviti. Šibka točka v refor- mirani šoli je predvsem pomaiiijkljiva opre- ma šolskih kabinetov. Brez zadostnega po- nazarjanja in eksperimentiranja se učen- cem ne more dati tisto znanje, ki ga od njih pozneje zahtevamo. V letu 1%1, torej pred prehodom na sa- mostojno financiranje, je imela osnovna šola Ivana Cankarja za materialne izdatke 1.638.588 din, od tega za učila le 182.990 din ali 8 "/o od vsote za materialne izdatke. Osnovna šola narodnega heroja Rajka je imela 1,639.476 din za materialne izdatke, od tega za nakup učil le 223.153 din ali 13 odstotkov celotne vsote. V letu 1%2, torej ob prehodu na samostojno financiranje, je imela osnovna šola Ivana Cankarja 1,683.000 din za kritje materialnih izdatkov, za na- kup učil pa je potrošila 120.000 ali 13»/». Osnovna šola narodnega heroja Rajka je takrat dobila za kritje materialnih izdatkov 2,762.81*0 din. za nabavo učil pa je lahko po- rabila 263.939 din ali 9,6»/». Pri tem je tre- ba upoštevati, da je to nova šola, ki je bila skoraj brez potrebnih učil. Dosedanje izkušnje so tudi pokazale, da so sedanji učni načrti prenatrpani in da so predmetniki preobremenjeni z enournimi predmeti, ki ne morejo bistveno prispevati k oblikovanju mladega človeka. Naša dolž- nost je, opažanja analizirati in pripraviti koinstruktivne predloge za zboljšanje tega stanja. Še več bomo morali razmišljati o uporabnosti skupinskega in individualnega pouka ter o smotrnejši izrabi avdiovizual- nih sredstev. Ne bi bilo napak, če bi pre- skusili uvedbo kabinetnega pouka. Mladin- ska organizacija bo anorala z učiteljskimi zbori pripraviti programe za načrtno iispo- sabljanje učencev za opravljanje samo- upravnih funkcij. Take programe naj bi izdelale tudi sindikalne podružnice za svoje člane. Razmišljati bomo morali končno tudi o statusu podružničnih šol, kjer poučuje en sam učitelj 8 razredov, kakor je to primer na Kalu. 155 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SAVINJSKA ŽELEZNICA i jože jenko : Trgovinsko ministrstvo na Dunaju je že 1. 1864 spoznalo za pravilno, da se mora obstoječe avstrijsko železniško omrežje spo- polniti v vsej državi in zgraditi posamezne proge po začrtanem planu. Zakaj le tako je bilo mogoče doseči gospodarske uspehe, saj so bile železnice med iznajdbami te- danjega časa ena najbolj važnih gosipodar- skih panog. To so nam dokazale življenjske razmere v tistih pokrajinah, v katerih so že- lezniške piroge že obstajale. Prav posebno ugodno so se razvijali in rasli premogovniki iiTi železarne, ki pospešujejo razvoj drugih gospo¦darste^'. Medtem ko si lahko opazil velik napredek tam, kjer so proge že obsta- jale, pa je v eksploataciji rudnikov-fpremo- gokopov nastala že pred leti stagnacija, ki je neugodno vp^livala na življenjsko raven prizadetih pokrajin. Vzrok temu je bilo pomanjkanje železniških zvez, ki priprav- ljajo, ustvarjajo in dvigajo življenjski stan- dard z dovozom premoga in drugega bla- ga. Kjer novih prometnih zvez ni, ni po odbitku obratnih iin drugih stroškov ca. 130.000 čistega dobička. Na ta način bi bil investicijski kapital krit po 4*/o. Čeprav je bila takale kalkulacija pre- optimistična, vendar je bila upravičena v zvezi z gospodarskim napredkom tega dela Štajerske. Na ponovno vlogo in prošnjo grofa Hen- kla ter sodelavcev je bila dne 21. janu- arja 1887 že izdana odločitev deželnega odbora spremenjena, da je bil prevzem sa- mih osnovnih akcij v znesku 150.000 gold, pod določenimi spremenjenimi ipogoji za- jamčen. Pri tem pa je trgovinski minister dne 3. decembra 1887 dano garancijsko iz- javo preklical oziroma odklonili in se odlo- čil pri nabavi gradbenega kapitala s pre- vzemom glavninskih akcij za 50.000 do 60.000 gold. Tak postopek pa je zavrl, da bi se izgradnja proge do Celja lahko nada- ljevala. 159 Kronika časopis za slovKnsko krajevno zgodovino Več ijitereseiitov je zaprosilo deželni od- bor, da bi se gradili le posamezni progovini odseki. Posebno koroški deželni odbor se je trudil za progo Weisskirclien—WoJfsberg, ker je bila dežela zainteresirana na tem delu ter se je obvezala za pokritje ali- kvotnega dela gradbenih stroškov. Zato je bilo nujno potrebno, da se priskrbe zanes- ljivi podatki o progi Wolf.sberg—Zeltweg in Dravograd—Velenje, ker bi bila točna kalkulacija osnova za nadaljnje razprav- ljanje in odločitev. O tirni širini je treba poizvedovati in vprašati pristojne gospo- darstvenike. Ce bo proga Dravograd— Wolfsberg normalnotirna, potem je treba, da so tudi drugi progovni odseki enake ši- rine, čeprav bi bili gradbeni stroški za ozkotirno progo maiysi.^' Medtem sta se začela zanimati in poga- jati podjetnika Lapp in Klemeiisiewicz pri raznih denarnih zavodih in podjetjih o na- bavi kapitala. Toda ta prizadevanja niso ugodno uspela za obe stranki. Gradbenika sta morala zaprositi deželni odbor za podalj- šanje roka za dokončno zgraditev te že- leznice. Toda pravkar tj. 11. februarja 1890 uve- ljavljeni zakon o gradnji lokalnih železnic na Štajerskem ni dopustil iskanja kreditov. Nasprotno! Graški deželni odbor je bil dne 21. novembra istega leta pooblaščen, da se je poganjal z D. pl. Lappom in E. Klemen- siewiczem o prepustitvi koncesije in brez- plačnem odstopu detajlnega projekta, če bi priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt zaradi zavrnitve prošnje za nada- ljevanje proge ustavil nabavo denarja. In tako se je tudi zgodilo. Sedaj je imel de- želni odbor prosto pot in nevezane roke, da se pogaja z bivšima koncesionarjema in izvede popolno predajo. Obenem pa je bil deželni železniški urad dolžan, da pripravi vse potrebno za čimprejšnjo dovršitev za- čete proge. Dne 16. aprila 1891 je dobil deželni od- bor od vlade novo izdano koncesijo, ta pa je s posredovanjem deželnega železniškega urada predal gradnjo in dovršitev savinj- ske proge proti pavšalni vsoti 2,530.000 gol- dinarjev. Preden je bilo dokončno prevzeto nad- zorno osebje v februarju in potrjene posa- mezne normalije, dovršilni rok pa postav- ljen do 21. novembra 1891, so morali pri- četi s pripravljalnimi deli spodnjega ustro- ja, propustov, mostov in nasipov ter jih pri- merno zavarovati na vsem poteku izvzemši na varianti km 3.5 do km 12.0, kjer so ho- teli traso oddaljiti od savinjske struge in približati kraju postajne fiaprave v Žalcu., Kljub neugodnim vremenskim razmeram pa so v času od 27. februarja do 27. aprila zakoličili progo. Politični obhod je bil na- povedan med 14. in 23. aprilom. Toda ša- leška premogokopna družba sc je protivila obstoječi trasi kot nekaki glavni progi pre- ko rudnikov ter zahtevala odškodnino za tisti del premogovnih slojev, ki jih po za- konu zavoljo zavarovanja železniških na- prav ni smela izkoriščati. Ce gradbeno pod- jetje odklanja plačanje odškodnine, potem naj se trasa preloži od km 33.4—37.8 izven premogovniškega območja. Ob primerjanju razlike med odškodnino in preložitvijo pro- ge so se odločili za zadnjo rešitev. Za obe inačici so bili načrti tako hitro spreme- njeni, da je bil razpisan za prvo varianto komisijski odhod od 20. do 22. avgusta, za drugo in istočasno za dovlačilniške napra- ve v Skalah pa že 21. in 22. oktobra. Če- ravno so ovirale gradnjo take nepredvidene .spremembe, vendar je bil gradbeni rok točno le za mesec dni prekoračen. Tak na- predek je bil mogoč, da se je začelo z grad- benimi deli tvegano in na lastno odgovor- nost, še preden so progo komisijsko-poli- tično pregledali. Na inačici med Celjem in Sv. Petrom so prepeljali ca. 30.000 m' in v km 33.4 do 37.8 na no\'o trasirani progi med Šoštanjem in Velenjem pa ca. 52.000 m' zemeljskega materiala. V teh odsekih so gradili tri po- staje: Žalec, Velenje in Skale ter posta- jališči Petrovče in Pesje. Prav v teh ob- novljenih delnicah so montirali preko Pake tri železne mostove z 18 m razpetine. Za deponiranje gramoza so izbrali edi- nico Polzelo v km 17 5/7. Gramoz so kopali in pridobivali pri urejevanju savinjske struge; vozili so ga na vise strani. V km 25.5—31.0 so drobili lomljeni kamen ter ga napravili ca. 5000 m^. Razvažali so ga in porabili pri pripravljanju spodnjega ustro- ja. Na tega so položili prage in tračnice tako, da so mogli voziti že materialni vlaki. V sredini septembra so dela na spodnjem ustroju v km 10.6 do 23.5 toliko napredo- vala, da so začeli polagati gornji ustroj. Dne 9. oktobra so pripeljali po državni ce- sti na vozovih lokomotivo in 12 tovornih vagonov do km 10.6, da so mogli nadalje- vati s prevozom gramoza. Tak ukrep je bil potreben, ker priključek v Celju še ni bil gotov in uprava južne železnice ni dovolila voženj po tirnih napravaih celjskega kolo- dvora ter izvoza iz obstoječih naprav pri- ključne postaje. Tudi ugodno vreme je po- spešilo delo. Do konca oktobra so dov^ršili vse visoke stavbe. Tirne naprave, določene za novo lokailko, so bile 13. novembra vse 160 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Uporabne. Dostavili oziroma prepeljali so še eno lokomotivo v Polzelo, ker je bil pro- go vn i del Celje — km 28.5 vozen tako, da so od 28. novembra vozili že do km 53.0 oziroma do Šoštanja. Prvega decembra je bil položen most preko Pake in s tem pre- magan in strt najtrši oreh progovnega od- seka. Ta most so začeli delavci montirati v sredini oktobra in so ga v dnevnem in nočnem delu dokončali. Kajti mudilo se je, ker je bila po tem uspehu vsa proga vozna. Dnevno je vozilo 11 delovnih in materialnih vlakov, ki so prevažali po 800 m' gramoza. Dne 13. in 14. decembra so uradno presku- sili vse mostovne konstrukcije, ki so mer- jenje odlično prestale. Generalim inšpek- cija je odredila čas od 22. do 23. decembra za tehnično ipolicijski pregled vseh naprav. Delavci so hoteli izrabiti še zadnje dneve za zaključna dela. Železniški uslužbenci so zasedli stanovanja in službena mesta ta- ko pravočasno, da je bila po končani vožnji dne 29. XII. ex commissione proga izročena javnemu prometu. Priznati je treba, da so vsi udeleženci pri gradnji pokazali vsak za sebe in skupno moža na mestu, da je bila proga v dolžini 37.5 km v rekordnem času gotova. Za železniške namene so potrebovali 290 oralov površine. Odstopi zemljišč so bili izredno lahko izvedeni in največ brez trenj. Le v 18 primerih je spričo visokih zahtev- kov posredovalo sodišče. Cene so se ravnale po legi in sposobnosti: njive od 4520 do 110 gold, za oral, travniki od 1170 do 120 gold, za oral, pašniki od 960 do 80 gold, za oral. gozdovi od 440 dio 100 gold, za oral. Odkupi so bili v bližini naselij zamudni, kar velja posebno za Celje in okolico. Ne- kateri posestniki so cenili svet do 11.520 goldinarjev po oralu. Sodišče pa je odlo- čalo v korist dežele, kar je vplivalo na prostovoljen popust cen. Nabava raznega gradbenega materiala (kamen, pesek, apno, cement, opeka, les) se je opravila doma. Ob bregovih Savinje v splošnem ni bilo gradbenih težav. Te so se pokazale v večji meri v dolini Pake, ki s.i je izbrala strugo med skalovjem in pečinami z dokaj jezovi in slapi počenši od km 31.4 dalje. Spričo tega so morali iskati za traso ob obstoječem vodnem teku nove poti in na več mestih preložiti strugo. Za zgraditev nasipa v km 26 5/7 so morali minerji odstreliti skalovje, da so pridobili svet za stezo, po kateri so delavci dovažali gradbeni material. V so- teski v km 28 6/8 so razstrelili 14.000 m' skal, ki so jih uporabili za nasip do km 29.1. Preložitev paske struge v km 29 6/8 ni bila lahka zadeva. In vendar so potrebovali kljub vsem težavam vsega skupaj komaj 105 delovnih dni. Čeprav okolica železni- ških naprav ne leži v plazovitem terenu, vendar se je v km 27 6/1 potegnil tak plaz, da so ga morali primerno zavarovati. V km 30 3/7 so za nujen usek skopali 8000 m' materiala in ga prevažali z iročnimi vozički. Ker se vije proga ob rečicah in nemirnih potokih, ki povzročajo povodnji, so morali zavarovati nasipe in pobočja s suhimi in mokrimi skalnatimi zidovi. V km 30 6/8 so zgradili le en sam predor na vsej dolžini proge, da so premagali skal- nati pomol, ki jc prisilil Pako, da teče v ostrem ovinku in ga proga ne bi mogla ob- vladati. Prav na tem mestu pri predoru Skorno je zapela prva lopata in prav tu so začeli konec leta 1889 graditi progo. Ker tvori sestavni del tega okoliša tako imeno- vani Guttensteinski aipnenec, je v predoru pronicalo na stropu v dobi tajanja snega dokaj vode. Bati se je bilo, da bi se mogle stene rušiti. Zato so iz. varnostnih ozirov obložili vhodne in izhodne oboke na juž- nem portalu do 29 m in severnem do 10 m dolžine. V deloma kratkem predoru — 145 metrov — so za varnost progo-vzdrževal- uega osebja izklesali kar 4 vdolbine. Vzdolž celega poteka so zgradili 96 propustov. Mo- stove železne konstrukcije je dobavila Brückenbauanstalt der Österreichisch-Al- pinen Montangesellsohaft v Gradcu. Želez- nica je zgrajena oziroma speljana preko 24 mostov, cesta pa porablja en most preko proge. Skupno so iporabili 291.700 kg varil- nega, 7000 kg litega železa, 900 kg jekla in 330 kg svinca. Najdaljši most ima 25 m svet- lobne dolžine. Tračnice so imele od mini- strstva dovoljene normalije, ki so jih upo- rabljali na štajerskih normalnotirnih že- leznicah, 26 kg teže na tekoči meter. Na progi Celje—Velenje so gradili 6 po- staj: Žalec, Sv. Peter, Polzela, Rečica, Šo- štanj in Velenje. Poleg teh sta bili zgrajeni dve postajališči ter nakladališče Skale. Prometne edinice so bile krite s ščitnimi signali. V priključni jvostaji Celje so razširili oziroma pomnožili ujyorabne tirne dolžine za 1000 m in vložili 7 kretnic po normalijah upravljajoče južne železnice. V vseh med- potnih edinicah so postavili centralne po- stavljalnice, v katerih so bile vključene vse v obeh glavnih tirih ležeče kretnice. Tirne naprave oziroma zveze so ležale v osnem lomu tj. da so uvozili vlaki v postajah od začetne oziroma končne točke vedno v rav- 161 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO no smer proti šilcu, kar ima za varnost uvoza vlakov izredne prednosti. Ta sistem tirnili naprav, ki so ga imenovali »Achsen- sprung«, je ostal še danes v pretežni večini edinic. Kolikor sem poučen, so preuredili tirne naprave v Žalcu in Polzeli. V nakla- dališču Skale je posredovalo prehod in vož- nje devet ročno postavljajočih se kretnic.'* GRADNJA PRVE ŠTAJERSKE LOKALNE ŽELEZNICE Koncesija za gradnjo te železnice je bila po cesarjevi odločbi podeljena dne 21. no- vembra 1889. Iz vzroka, omenjenega že v tej razpravi, je prešlo gradbeno dovoljenje po najvišjem ukazu dne 15. aprila 1891 v roke štajerskega deželnega odbora. Prva pooblaščenca Danijel pl. Lapp in Edvard Klemensiewicz sta začela graditi progo pri predoru Skorno v Hudi jami med Šoštanjem in Gorenjami v km 30 6/8. Gradbeno vod- stvo je prevzel deželni železniški urad; te- mu je bila podrejena stanovska gradbena uprava v Celju, ki je imela nalog, da vodi in nadzira gradnjo. Poleg tega je bila pro- ga irazdeljena v tri gradbene delnice s se- dežem v Žalcu, Polzeli in Šoštanju. Progo so začeli graditi v treh časovnih periodah in sicer od km 0.0 do 3.5 in od km 12.0 do 33.4 dne 24. aprila 1891, od km 3.5 do 12.0 dne 22. avgusta, od km 33.4 do 37 8/9 odprte proge ter od km 0.0 do 1.7 dovlačilnice Skale dne 22. novembra navedenega leta. Z delom so vzoirno hiteli. Za dovršitev do- kaj težke naloge so porabili 205 delovnih dni. Največ je bilo zaposlenih v sredini julija; takrat je znašalo število težakov 1279 in 288 zidarjev,-kamnosekov in drugih obrtnikov. Upravno-politično je ležala proga na te- ritoriju 23 občin oziroma v dveh okrajnih glavarstvih, Celje in Slovenj Gradec. Osnovna glavna železnica je merila 37 8/9, odcepna proga Pesje—Skale pa 1,75 km." Po sklepu štajerskega deželnega odbora je bilo za gradnjo železnice Celje—Velenje dovoljenih 2,700.000 gold. Toda stroški so znašali 30.000 manj, kakor so predvideli proračuni." Tehnične odredbe v koncesijski listini so narekovale za lokalko normalnotirno širino l,435m, največjo brzino 25 km/h, največji nagib 10%o ter najmanjši radij 200m. Širina planuma spodnjega ustroja znaša 4,3 m. Za pripravljanje progovne osnove so preme- tali 550.000 m= in zgradili 55.000 m' kamni- tih opornih zidov. Na progi je okoli 30 pro- pustov oad 5 m svetlobne razpetine. Vse mostove je dobavila mostovna delavnica avstrijske alpinske družbe v Gradcu. Edini, že omenjeni predor je 165 m dolg in v dol- žini 30 m obzidan. Tirnice so po 9 m dolge ter tehtajo po tekočem metru 26 kg. Kretnice kakor tudi tirnice je pripravila valjarna južne želez- nice. Uporabna dolžina glavnih in stranskih tirov je znašala 46 m. Postajne zgradbe so sezidali po enakem načrtu. Tipizirana postajna poslopja pokri- vajo ploščino l%m^, stranska poslopja 39 m^, skladišča 64 m-, poševna ravnina za dovoz in pri voz po 122—180 m". V Polzeli so zgradili Se vodno postajo za napajanje stro- jev. V končni edinici Velenje je zrastla še tudi stanovanjska zgradba. Za strojno- opremno službo so postavili remizo s 3 sto- jišči za lokomotive z ustrezno popravijalni- co in delavnico z uporabno plošoino 284 m^. Obstajala je čistilna jama, okretnica, vo- zovna tehtnica. Tudi v Skalah nahajamo postajno zgradbo v miniaturi 77 m^, stransko poslopje pa z 15 m^, dve mostovni tehtnici in še nekaj najnujnejših poslopij. V priključni postaji Celje so predvideli drčo za opremo lokomotiv s premogom, strojno remizo v enaki velikosti kakor v Velenju; poleg tega pa še že omenjeno po- množeno dolžinov tirov. Prevozni park je obstajal iz 4 lokomotiv- tenderic po 33 ton teže v polni opremi, ki so imele vezane po tri osi. Dobavila jih je strojna akcijska družba v Eloridsdorfu. Trije službeni vozovi so bili kombinirani za opravljanje vlakovodske in poštne služ- be. Za prevoz potnikov je služilo 10 potni- ških voz drugega in tretjega razreda. Za prevoz tovora je zgradila »Waggon- und Tender Fabrik Smichov« na Češkem v skup- nem številu 117 odprtih in pokritih tovornih VO.Z z največ 12 ton nosilnosti. Ti podatki iz začetne zgodovine prve štajerske lokalke so zanimivi ob primerjanju števila sedanjega stanja voznega parka. Obrestovanje in odplačila gradbenega kapitala so jamčile premogovne naprave šaleške družbe. Kot interesenta sta? prispe- vala večje zneske a fond perdu občini Celje in Šoštanj." NEKAJ PODATKOV O ŠALEŠKIH PREMOGOVNIKIH V davnini je zalilo velenjsko okolico morje v zavidljivi površini. Dolga tisoč- letja je trajal proces izoglenjevanja, pre- den so se preosnovale barske rastline in z njimi cela drevesna debla in drugi lesni odpadki. Podzemeljske zaklade so zasledili^ 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA okoli leta 1844 kot viseče sloje pri Pesjem. Osnovni oziroma glavni sloj so dognali v njegovem izdanju pri St. Briksu leta 1852, medtem ko je začel delati prve vrtine leta 1875 bivši dunajski podjetnik Mages, ki je naletel na 103 m debeline glinovca in 38 m debeline premaga. Deset let kasneje, leta 1885, je odkupil rudnik podjetnik Danijel pl. Lapp, ki je dobil leta 188? prve jamske mere. Že spomladi tega leta so začeli s pre- ventivnimi opremami; v začetku leta 1891 pa so začeli že kopati premog. Površino, pod katero so računali s premo- govnimi zakladi, so oeenili že takrat na 21 km^; od te so razdelili 4,2 km^ na 91 in 1/2 jamskih mer ter označili z imenom ta- kratnega cesarja Franca Jožefa. Na ostali površini in preko te je bilo 145 prostih sledi in dva zapuščena rova. V celoti so vrtali na 16 krajih do 311 m globoko. V rovu VII so zasledili 196 m gli- novca in 115m rjavega premoga. Z nadalje- vanjem vrtin so ugotovili, da se sloj vleče pod površino jamskega polja. Poleg tega je bilo dokazano, da je jamski zaklad v vpad- lih slojih vedno bogatejši. Na zahodnem robu jamskih polj trenutno še niso mogli ugotoviti točne debeline, ki je znašala 30 do 40 m, v sredini pa celo 115 m. Po preizkuš- njah se more trditi, da doseže slojeva debe- lina poprečno 70 m. Po takratnih ugotovitvah in račnnih je pod površino 4,2 km- najmanj 800 milijo- nov m^, kar pomeni 800,000.000 ton premo- ga. Kolikor pa so razmere znane, moremo zanesljivo trditi, da znaša podzemeljska vsebina 1000 milijonov ton lignita. Po kon- stataciji državne ustanove na Dunaju, teh- nične visoke šole v Gradcu in rudarske akademije v Leobnu je analiza taka: 41 do 48 0/0 ogljika, 4 do 6 "/o, vodika, 17 do 35«/o kisika, 12 do 24 »/o vlage, 1 do 9*/o pepela, 0,1 do 1 »/o žvepla. Premogu so tedaj priso- dili 4022 toplotnih enot. Dotedaj izkopani premog, tj. pred otvo- ritvijo železnice Celje—Velenje so uporab- ljali le za domačo rabo. Po otvoritvi pro- meta so računali, da ga bo kupovala želez- nica letno do 200.000 ton za pridobivanje pare. Večjo količino kuriva bi koksirali po Burgdorferjevem načinu v že pripravljenih pečeh; poskusi so se obnesli in so pridobi- vali brikete. Trenutno je bilo zaposlenih v rudniku in njegovih napravah 110 do 150 rudarjev in delavcev, ki so zmogli nakopati 100.000 ton s pomočjo dveh parnih strojev s 14 oziroma 36 konjskimi močmi. V zvezi s povečanjem produkcije so zgradili že stanovanjsko po- slopje, kovačnico, kolarnioo, okrepčevalni- co, stanovanjsko hišo z gospodarskim po- slopjem in dvoje stanovanjskih hiš za de- lavska stanovanja. Obstajal pa je še načrt za izgradnjo jaškovega poslopja z železnim stolpom za dviganje premoga iz jam, na- kladalno rampo, strojnico, delavnico, vi- genc, vodni rezervoar in še dve stanovanj- \ ski zgradbi.'® OTVORITVENI VLAK Napočil je 27. december 1891, ki ga je vsa Štajerska z veseljem pričakovala. Slav- nostni vlak je odpeljal s strojem »Austria« i iz Celja ob 8.30. V vseh edinicah je bil ; predviden postanek; tam je čakala množica ; ljudstva. Vlado je zastopal deželni glavar ' grof Wurmbrand, ki ga je spremljal cel ] štab višjih uradnikov in političnih prijate- ljev. Ti so ga med drugim infoTmirali, da i je Savinjska dolina zelo narodno zavedna, i Opozorjen je bil na žalskega slovenskega I župana Hausenbichlerja in na nemčur.skega \ župana Lenka iz Petrovč. Nesreča za zad- i njega pa je bila ta, da je vladni zastopnik ] zamenjal osebi obeh županov. Tako se je j zgodilo, da je slovenskega župana izredno j pohvalil, nasprotno pa petrovškega okrcal, j češ da naj se bolj posveti županovanju in ne I politiki, ki je ne razume. Pripomnil je še, ; naj Lenko malo manj pije. Ta curek zbad- I Ijivk je napravil mučen vtis na prizadetega ] in tudi na navzoče, ki so pričakovali za i Lenka pohvalo." Slavnostni vlak je dosegel \ končno postajo Velenje ter se po postanku ] 15 min. vrnil v Skale, kjer je bilo kosilo do i 15. ure. Vlak in gosti so se vrnili ob 16.50 : v Celje. KAKŠNO STALIŠČE JE ZAVZELO • NASE LJUDSTVO DO NOVE PROGE? i V splošnem moramo ugotoviti, da Sloven- ci niso bili preveč veseli. Ljudstvo je takoj opazilo neenakopravnost že v tem, da na • postajah in postajališčih ni bilo slovenskih imen. Pristojni Nemci so prezrli, da je bil sklep okrajnega zastopa v Šoštanju, da je podprl gradnjo proge s podpisom 10.000 gol- dinarjev pod pogojem, da bodo napisi dvo- jezični. Zato je poslanec dr. Lipoid prote- stiral na pristojnem mestu. Tudi občine šaleške in savinjske doline so zaprosile, naj se dogovor upošteva. Toda odgovor de- želnega odbora je bil žaljiv. Veljavne tarife so bile tako visoke, da je hil prevoz s cest- nimi vozili cenejši. Potniški promet so vzdrževali le z mešanimi vlaki, ki so vozili i in premikali po postajah tako, da si prispel ; v Celje prej z vozom kakor z novim pro- \ metnim sredstvom. Tudi potniška tarifa je \ 163 k k o N i k a ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bila dokaj visoka. Zato so občinski uradi zaprosili, naj se tarifni stavki zaračunajo, posebno za Velenje po zračni poti kilomet- rov, analogno kakor na progi Maribor— Ptuj, čeprav je znašala faktična pot preko Pragerskega večjo oddaljenost.'" Upravljanje prometa in prevoza je pre- vzela Južna železnica. Toda niti deželni od- bor niti mejaši železnice niso bili zadovolj- ni s takim vodstvom. Zato se je gospodar pogodil z direkcijo državnih železnic v Beljaku, ki je vodila od 1. januarja 1904 dalje savinjsko železnico." Poslovanje na novi progi je bilo renta- bilno. Deželni odbor je na podlagi »Poro- čila« ugotovil, da so finančni dosežki ugodni. Celoten gradbeni kapital se je v prvem letu obrestoval s 3,6 "/o. Deželni odbor je dobil pooblastilo, da izposluje pri vladi dovolje- nje 4Vo od dežele garantiranih prioritetnili obligacij v minimalnem znesku 2,800.000 goldinarjev ter dopustitev titrejev v bla- gajni deželnega urada." Savinjska proga je bila že prvo leto ob- ratovanja rentabilna. Pri današnjih pro- metnih razmerah pa je situacija še bolj ugodna. Živahen prev^oz različnega blaga, posebno pa premoga je zahteval, da so zgradili v priključni postaji Celje nov tran- zitni kolodvor, ki ustreza vsem zahtevam. OPOjMBE 1. DAS: konvolurt 55/li8?4, akt 49'VlO deželne vlade. — 2. GescMchte der Msenbahnem der öster- reioluschen und ungarischen Monarchie, I. zve- zek, I. del, sitran 536. — 3. Reichsgesetzblatt iz leta 1875, kos XIX, otlrodba 82 z dne 7. maja 1873. —• 4. Redchsgesetzblatt iz leta 1673 zakon z dne 12. marca št. 44. — 5. Stenografski zapisnik 21. seje štaj. dež. odbora dne 21. novembra 1800. — 6. Pro-memoiria an das Gesammtniinisterium über das Projekt einer Eisenbahn Knittedfeld— Unterdrauburg— Cilli—Zaprešič. — ?. Tagespost (graški časopisi) od 5. avg-usta 1886. — 8. Tages- ix>st M. 330 dne 29. novembra 1887. — 9. Eröff- nung der ersten stoierniärkiscliesn Landesbahn Cilli-Wöllan samnit Sclileppbahn Hundsdorf— Skalis 27. Dez. 1891. Gescliichtliches. — 10. Peti- tion der Bezirksvertrettung Franz der Gemein- den, Fabriken und Gewerkschaften des Sanntha- les an das Abgeordnetenhaus um Genehmigung der RegieiruiigsNorlage bozüglioh der EiseaibaJin Cilli—Unterdrauburg und Ermächtigung zur teil- weisen Überlegung der Trassen. Wien 1876. — 11. Geschichte der öst. uug. Monarcliie, I. zvezek, I. del. — 12. Slovenski posojilničar, drugi poprav- ljeni in pomnoženi natis »Navod o snovanju in poslovanju slov. posojilnic«. Izvleček s strani VI do XVI. Ivan Laipajne, Krško 1907. — IJ. Steiermärkischor Landtag VII. Landstag-Perio- de; I. Session, Beilage 36-1890 stran 1—28. — 14. Bericht über die Baudurchführung der Lokal- bahn Cilli—Wölan stran 46—60. II. Bericht des Landesausclmsises über die Durchführung des Gesetzes, betreffend Förderung des Lokaleisem- bahnwesens in Steiermark für die Zeit vom No- vember 1890 bis März 1892. — 15. Eröffnung der ersiten steiermärkisohen Landesbahn Cilli—Wöl- lan sammt Schlappbahn Hundsdorf—Skalis 37. Dezember 1891. — 16, Slovenski gospodar št. 14 dne 7. aprila 1892 stran 105. — 17. Kakor pod zap. št. 13. — 18. Kakor pod št. 15. — 19. Franjo Suklje: Iz mojih spominov, II. del, stran 75f7(>. — 20. Sloivenski gwipodar št. 14 dne 7. aprila 1892. — 21. DAS, Bergbauamt G. Z. 16/4 — 22. Steno- graphisclie Protokolle über die Sitzung des sted- erm. Landestages VII. Landtagsperiode III. Ses- sion von 9.—17. 9. und 26. 11.—3. 5. 1893. 164 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DAJATVE BISTRIŠKIH PODLOŽNIKOV rafael ogrin Sredi poti med Vrhniko in Borovnico, ob izviru Bistre, leži nekdanji kartuzijski sa- mostan, po letu 1782 državna last, nato graščina, danes pa gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. Nekdanje obsežno samostansko gospostvo se je razprostiralo na desnem bregu Male in Velike Ljubljanice od izvira v Močilniku pri Vrhniki do Podpeči, od tod dalje proti jugu preko Preserja in Rakitne do Slivnice (1114m), dalje mimo Cerknice na Škrilje (734 m) in proti severu preko Ljubljanske- ga vrha (813 m) zopet do izvira Male Ljub- ljanice. Ta zaokrožena posest je merila tri kvadratne milje ali nad 22,5 kvadratnih ki- lometrov.' Ločeno od te posesti je imel samostan še kmetije v Podlipi, ob Tunjici in v Mali Ligojni, več kmetij onkraj Save na Goirenjskem, nadalje vinograde na Vi- pavskem, oljčne in vinske nasade pri Pasji vasi (Dekanih) ter solarne pri Kopru, po- zneje pri Trstu, dokler jih ni moral samo- stan leta 1732 odstopiti cesarju. Skupno je imel samostan okoli 600 večjih in manjših kmetij, domcev in bajtarjev. Vse gospostvo je bilo razdeljeno na 16 žu- panstev in sicer na županstvo Verd z vasjo Mirke, županstvo Zavrh z vasmi Dražica, Laze, Lašče, Pristava, Dol, Goričica, Poko- jišče in Padež; županstvo Borovnico z vas- mi Pekel, Ohotnica in Prevalje, županstvo Sobočevo z vasema Brezovica in Niževec. Nadalje županstvo Rakitna na Rakitniški planoti, županstvo Begunje in Bezuljak v Menišiji, prva z vasmi Selšček, Topol in Brezje, druga z vasema Dobec in Kožljek. Pri Cerknici je ležalo županstvo Loško, nekdanji plemiški dvoirec. Dalje je samo- stan dokupil leta 1725 nekdanji deželno- knežji županstvi Kamnik z vasmi Prevalje, Goričica in Pekel ter županstvo Preserje z vasmi Spodnja in Zgornja Brezovica in Podpeč. Ločeno je bilo županstvo Podlipa in štiri županstva onkraj Save na Gorenj- skem: Rašica, Topol pri Mengšu, Šenčur pri Kranju'in Moravče. Slednjič je imel samo- stan še županstvo v Planini pri Vipavi. Samostansko gospodarstvo je bilo skraj- no avtarkično: vse, kar je samostan potre- boval razen blaga za oblačila, je imel ali prideloval sam. V lastnem gospodarstvu je imel tri pristave, svoj ribji lov v Mali in Veliki Ljubljanici, Lubiji, Bistri, Borovni- ščici. Zali in Cerkniškem jezeru. Vino je do- bival z Vipavskega, olje iz Pasje vasi (De- kanov) ter sol iz Kopra ali Trsta. Poleg tega je dobival samostan od svojih podlož- nikov še dajatve v denarju, naravi in de- lovno moč ali tlako. Tlaka je bila dvojna, odrejena ali ne- odrejena. Pri prvi je bilo delo, ki so ga morali podložniki opraviti, določeno; pri drugi pa je bilo določeno le število dni, ki so jih morali podložniki opraviti na teden ali leto. Podložniki samostana Bistra so imeli odrejeno tlako. V prvi vrsti je bila naloga podložnikov, da so obdelovali tri samostanske pristave. Prva je bila pri samostanu. Obsegala je njive za 110 mernikov posetve, velik vrt in travnik, kjer se je nakosilo 100 voz sena. Druga pristava je bila na Padežu, kjer je bil travnik za 20 voz sena. Tretja je bila pri plemiškem dvorcu Loško, kjer sta bila dva velika vrta, njiva za 120 mernikov po- setve in trije travniki za 58 voz sena. Podložniki županstev Verd, Borovnica, Zavrh in Sobočevo so morali obdelovati vrt in njive pri samostanu, sejati in pleti, žeti žito in ga spravljati v kozolec. Žito so mo- rali nato omlatiti in prerešetati. Prav tako so morali žeti in meti proso. Nadalje so mo- rali kositi, sušiti in spravljati seno tako pri samostanu kakor tudi na Padežu. Sekati so morali stavbeni les in drva za samostan in opekarno, dovažati drva in kamnje za apnenico ter led za ledenico. Popravljati so morali poslopja in ceste. Za lov so do- stavljali lovce in gonjače. Izmenoma so eno leto verdski, drugo leto pa borovniški podružniki prevažali samostance v Ljublja- no, kjer je imel samostan svoj dvor. Največji del tlake so marali opraviti podložniki zgoraj naštetih županstev. Dru- ga županstva so imela lažjo tlako. Podlipski podložniki so morali vsako četrtletje izkidati samostanske hleve, mla- titi žito, pripravljati drva in jih spravljati v samostan. Županstvo Loško je imelo premalo pod- ložnikov za obdelovanje pristave. Zato so morali pomagati podložniki županstev Be- gunje in Bezuljak. Ti pa so se branili de- lati na Loškem, ker je samostan kupil to posest šele leta 1662 in je bila ta tlaka pre- ko tiste, ki so jo morali podložniki oprav- ljati pred tem nakupom. Prihajali so na tlako okrog poldneva in odhajali, preden je sonce zašlo. Medtem so pa delo le hlinili. Samostan je imel veliko škodo, ker so ob žetvi naželi več plevela kot žita. Samostan je zato s podložniki teh dveh župajistev 165 kronika ČASOPIS za slovensko krajevno zgodovino sklenil posebno pogodbo, v kateri se je ob- vezoval, da jim bo dajal za večjo tlako na leto 10,5 mernika pšenice in 20 mernikov ovsa. Delati pa so morali brez hrane. Poleg tega so vozili s Cerkniškega jezera steljo, za kar so dobivali za vsako vožnjo po 6 krajcarjev. Štiri županstva onkraj Save na Gorenj- skem, kakor tudi županstvi Kamnik in Pre- serje so odplačevali tlako z denarjem, prva zaradi oddaljenosti, zadnji dve pa je samo- stan tako prevzel ob nakupu. Županstvo Rakitna je bilo sploh oprošče- no vsake tlake, tako delovne kot tudi v de- narju. Na vprašanje rektifikacijske komi- sije, zakaj je to županstvo brez tlake, je prelat odgovoril, da je tako že »ab antiquo« — od nekdaj. Kot tlako so šteli tudi tovorne vožnje, s katerimi je bil samostan v zvezi s svojimi jKJsestvi na Vipavskem in v Istri. Samostan je razlikoval dvojne tovorne vožnje: velike in male. Na veliki tovorni vožnji so morali podlipski podložniki prepeljavati vino z Vipavskega. Vsaka cela kmetija je morala opraviti eno tako vožnjo, to je, prepeljati tovor vina (dva mala sodčka, ki sta držala okrog 100 bokalov vina), kar je šibek vol prav lahko spravil z Vipavskega v Bistro. Podložniki iz Menišije (Begunj in Bezulja- ka) so morali prenašati vino in olje iz Pasje vasi (Dekanov) in sol iz Kopra ali Trsta. Podložniki iz županstev Verd, Borovnica, Za vrh in Sobočevo so namesto v^ožnje plače- vali od cele kmetije po 3 fl 58 kr, od manjše kmetije pa sorazmerno manj. Ta denar so labko tudi sami odslužili, če so sami do- stavljali vino z Vipavskega. Malih tovornih voženj so se morali ude- leževati podložniki "vseh zgoraj omenjenih županstev. Z njimi so se prevažala živila in druge potrebščine na Vipavsko in v Istro. Poleg tega so tovorniki morali pomagati ob trgatvi in s konji prenašati nabrano grozdje v kleti. Podložniki iz Menišije so oskrbovali v prvi vrsti Pasjo vas, Koper ali Trst, podlož- niki iz Podlipe kakor tudi iz županstev Verd, Borovnica, Zavrh in Sobočevo pa dru- ge kraje kot Planino, Gabrje, Erzelj in Št. Vid, kjer je imel samostan svoje vinograde in kleti. Vsaka cela kmetija je morala plačevati za malo tovorno vožnjo po 1 f 1 8 kr, manjša sorazmerno manj. V prvi vrsti so uporab- ljali za te vožnje podložnike, ki so imeli zaostanke v dajatvah, da so tako laže pla- čevali svoje dolgove. Kolikor ni bilo mogoče z veliko tovorno vožnjo spraviti vsega vina z Vipavskega, je bil za to predviden še poseben prenos, ka- terega je samostan posebej plačal. Skupno število vseh takih voženj je bilo okrog 250. Ko je bilo vse vino dostavljeno, so vsako leto napravili obračun. Za vsak kraj na Vi- pavskem in v Istri, kamor so hodili samo- stanski tovorniki, je bil določen zaslužek, ki se je gibal po oddaljenosti krajev med I fl in 2 fl. Mitnino so morali tovorniki sami l)lačevati. Tlaka je bila s hrano in brez nje. Naj- večkrat so dobivali tlačani samo kruh. Ce so na tlaki prenočev^ali zunaj doma, so do- bivali poleg kruha še moko in slanino, da so si kuhali sami, ali pa so dobivali že ku- hano hrano. Dovoz kuriva, kamna in peska je bil brez hrane. Po opravljeni tovorni vožnji je dobil vsak tovornik maseljc vina, kos kruha in na štiri osebe pol bokala kaše. Po izjavi ob rektifikaciji je jjorabil samo- stan za prehrano tlačanov 200 mernikov žita. Koliko dni so morali podložniki tlačaniti, je težko zanesljivo ugotoviti. V prvotnem seznamu podložnikov, kjer so bile vpisane vse njihove dajatve, je bilo vpisano za vsa- kega posebej tudi število tlačanskih dni. Polzemljaki županstva Verd, Borovnica, Zavrh in Sobočevo so imeli po 12 vprežnih in 58 ročnih delovnih dni na leto, to je, manj kot poldrugi dan na teden, medtem 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ko so podložniki nekaterih drugih gospo- stev imeli štiri do pet dni tlake na teden. Vsi drugi podložniki so bili manj obreme- i njeni. Polzemljaki v Begunjah in Bezulja- j ku so moirali delati na leto štiri dni z vpre- j go in štirinajst dni ročno. Podlipčani so j imeli le 30 ročnih delovnih dni. Cetrtzemlja- j ki so tlačanili polovico manj kot polzemlja-1 ki. Podružniki so delali po 50 dni, bajtarji j po 40 ali 30 dni na leto ali pa indi manj. j Proti tej prijavi je prelat pozneje ugo- i varjal in trdil, da se je to pomotoma prija- i vilo. Zahteval je, naj se vpiše za vse pod- I ložnike enako, to je, da so dolžni tlačaniti i toliko dni, kot je to običajno na Kranj-1 skem. Trdil je, da prihajajo podložniki zelo i pozno na delo, da pošilj ajo na tlako nedo- j raslo mladino in najslabšo živino, tako daj se večkrat komaj v treh dneh opravi, kar bi i se lahko naredilo v enem dnevu. Če se i zahteva zato kak dan več tlake, kot je j predpisano v podložniških knjižicah, na-, daljuje prelat, se podložniki takoj pritožijo i na okrožni urad. Rektifikacijska komisija i je prelatu ugodila. ' Po prelatovem pojasnilu k prijavi za : rektifikacijo naj bi potreboval samostan le ' okrog 275 vprežnih dni in 1020 dni ročne! tlake na leto. Po »Informaciji o tlaki«, ki jo • je izdelal samostan za vsako županstvo po- i sebej in kjer je popisana vsa tlaka, našteto ¦ število podložnikov, ki jo mora opraviti,' koliko dni je za to potrebno in kjer je do- ' ločeno, koliko hrane dobijo podložniki pri j delu, je prelatova prijava prenizka in je i bilo število tlačanskih dni skoraj enako številu, ki je bilo vpisano v prvotnem pod- loižniškem seznamn. Po tem številu je bil j samostan ob rektifikaciji tudi obremenjen I med prejemki. ! Za tlako so bili podložniki nekoliko od- i škodovani s sekanjem lesa v samostanskih 1 gozdih in z njegovo prodajo v Ljubljano, j Samostan je imel ogromne gozde, od katerih ' je bilo nekaj prihranjenih za samostanske ; potrebe, v nekaterih pa je bilo dovoljeno • sekati tudi še podložnikom županstev Verd, : Borovnica, Zavrh, Sobočevo, Preserje, Kam- ' nik in Rakitna. Za pravico sekanja so pia- j če vali majhno pristojbino. Za rezanje lesa j so imeli srenjiske žage, tako na primer soj stale ob izviru Ljubljanice kar štiri take i žage. Les in drva so prodajali v Ljubljano. Ta je potrebovala velikio lesa in bistriški podložniki so vedno bolj izrabljali dovolje- nje iza sekanje. Samostan je hotel vzeti to trgovino v svoje iroke. Temu se je uprl ljub- j Ijamski magistrat in s pritožbo na Dunaj i dosegel, da je moral samostan pustiti i>od-j ložnikom prosto prodajo. Seveda so natoj samostanski podložniki še bolj izkoriščali ! svoj privilegij. V rektifikacijski prijavi se ; pritožuje prelat, da bo po krivdi »oderu- i škega« ljubljanskega magistrata v treh le-' tih ves bukov les izsekan, »neumni« kmet ? pa ne uvidi, da je to v njegovo največjo * škodo. Ce bo gozd izsekan, tudi kmet ne bo mogel plačevati svojih dajatev, kaj šele, če se davki povečajo. Pravica podložnikov, da so lahko sekali les v samostanskih gozdovih i in ga smeli prodajati, je podložnikom nam- \ reč zelo olajšala plačevanje davkov in dru- i gih denarnih obveznosti. Dajatve podložnikov v naravi so obsega- le večinoma krušna žita kot pšenioO', rž, ječmen in ajdo. Skupno je dobival samo- stan od podložnikov okrog 1000 mernikov krušnega žita (pšenice, rži, ječmena), okrog 500 mernikov ajde, kakšnih 1150 mernikov ovsa in 380 mernikov prosa. Poleg žitaric so dajali podložniki tudi nekaj nad 3700 jajc, 80 kokoši in 40 funtov prediva. V denarju i ISO plačevali kot najemnino 1535 fl na leto. i Nasprotno so donosilci najemniškega žita, prejemali od samostana 60 hlebov kmha in ; mernik kaše za kuhanje. Pri oddaji prosa , v vrečah so dobivali za vsak mernik osmin- i ko bokala vina, nabiralci desetine pa letno 12 fi. Župani so bili tlake prosti. Za izterja- : vanje dajatev in za druge dolžnosti pa so dobivali, kadar so prišli v samostan po ; opravkih, hrano in nekaj denarja v skupni j vrednosti 150 fl. Na velikonočni ponedeljek i so morali župani prinesti samostanoeni po-, gače in pirhe. Osem županov z Verda, Bo- rovnice, Zavrha, Sobočevega, Begunj, Be- zuljaka, Rakitne in Podlipe je moralo dati prelatu vsak po 12 parov, upravniku po 8 parov, sodniku po 2 para pirhov. Prvi štirje župani so morali preko tega dati prelatu še'; eno krono (1 fl 52,5 kr) in tri pogače, uprav- niku po dve pogači, sodniku eno pogačo. Drugi bratje so dobivali par pirhov in po- j gačo. Zadnji štirje župani so dajali vsem j bratom po dva para pirhov brez pogač, j Samostan jim je dajal ob tej priliki kosilo j in malico, vino so pa morali sami plačevati, j Še neko dajatev so imeli bistriški pod- > ložniki. Ta je bila v zvezi z deželskim sod- \ nikom, ki je imel svoj sedež v Bistri. Ob j cerkvenih proščenjih je pobiral sodniki sodni denar in sicer v Borovnici in Soboče- i vem od vsake cele kmetije po 12 soldov i (7kr), v Begunjah, Bezuljaku in Verdu odi vsakega ognjišča po 1 repar (4kr), na Pa-j dežu in Pakem vsako leto po 6 reparjev. Dajatve, ki jih je moral dajati bistriški podložnik, so pregledno vidne iz listine, ki je ohranjena v privatni zbirki. Listina je sicer iz leta 1800, ko je bilo samostansko; 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO posestvo Že v državni upravi, vendar se te- daj dajatve niso 'bistveno spreminjale. To leto je bila popisana zapuščina triosminske kmetije v Verdu ih. št. 13, kamor se je pri- ženil leta 1768 Gregor Sternen, praded sli- karja Matevža Sternena. Posest je nato po- dedoval slikarjev stari oče Tomaž. Kmetija je obsegala 13 njiv, 11 travnikov, 5 delov gozda in pravico do letno šestdnevne upo- rabe srenjske žage. Donos posestva na leto je bil ocenjen na 9411 14 kr. Letne dajatve so bile: i t. Deželnemu knezu fl kr d fl kr d Kontribucija........ 2 9 3/4 Davek........... 2 18 1/4 Mesni krajcar....... 12 Prispevek za vojaf;ke name- stitve .......... 6 4 46 2. Gospostvu a) v denarju Najemnina......... 5S Pravica sv. Jurija...... 31 1/4 Pravica sv. Martina..... 32 a'4 Pustna pravica....... 20 3/4 Denar za najemninski oves . . 1 3 23 2/4 b) v naravi 2il bokalov najemninske pšeni- ce po 6 1/2 kr ...... 2 16 2/4 3 1/4 bokala kaše po 9 1/4 kr . 30 25 1/2 bokala prosa v vrečah po 4 5/8 kr........ 1 57 2/4 7 1/2 povesma prediva po 1/2 kr 3 3/4 2 kobala= 8 bokalov tlačanske- ga ječmena po 2 fl 22 kr . . 5 19 2/4 10 bokalov kupnopravnega ječ- mena po 4 1/2 kr..... 45 7 1/2 jajc po 1/4 kr ...... . 17/8 3 3/4 pesti prediva po 1/2 kr . . 1 7/8 10 66 3. Kaplanu n a V r h n i k i 6 bokalov pSenice po 6 1/2 kr . 3i9 6 bokalov prosa po 4 5/8 kr . . 27 3/4 9 soldov ali........ 5 2 povesma prediva po 1/2 kr . 1 1 12 3/4 4. Z o r n i č a r j u 6 bokalov pšenice po 6 1/2 kr . 39 39 5. Učitelju na Vrhniki 3 bokale pšenice po 6 1/2 kr . . 19 1/2 6 bOikalov prosa po 4 5/8 kr . . 27 3/4 9 soldov ali........ 5 52 1/4 6. Cerkovniku v Verdu 3 bokale pšenice po B 1/2 kr , 19 1/2 6 bokalov ajde po 4 1/4 kr , . 25 2/4 9 soldov ali........ 5 50 Vsota letnili dajatev..... 22 39 2/4 2S 39 2/4 ali 24 odstotkov letnega donosa. Ce se od letnega donosa ... 94 14 odštejejo dajatve...... 22 39 a'4 ostane čisti donos...... 71 34 2/4 Skupno je moral podložnik oddajati če- trtino donosa, tri četrtine so mu pa ostale za lastno uporabo. Vrhničani so bili mne- nja, da se Virjanom ni nikoli slabo godilo. OPOMBE Viri: Glavni urbar samositana Bistra v 2 delili iz leta 17t29; Rektifikacijski dom. akti št. 2, po- stojnsko okrožje (oboje v Državnem arhivu SRS v Ljubljani). 1. Hitzinger, Das Karthauserstift Freudental; Klun, Archiv für Land, gesch. 2. u. 3. Heft, 1854. — 2. Kobal = 2 mernika = 52 bokalov = 54 litrov. 168 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika SPOMINI NA GOSPODARSKO IN SOCIALNO ŽIVLJENJE V PREKMURJU FERID G. KERSOVAN Za to temo, ki naj bi bila nekakšna spo- polnitev zgodovine bivših bank v Prekmur- ju, .so mi bili vir spomini iz mojega dolgo- letnega življenja in dela v Prekmurju. Opisa dogodkov in razvoja življenjskih razmer ne morem podpreti z dokumenti, ker jih, razen zemljiške knjige, domala ni. V teh vrstah sem strnil v celoto vse, kar sem lahko opazoval v bančni službi ter v stikih z gospodarskimi krogi in drugim svetom. Nudila se mi je namreč pogosto priložnost, da sem poslušal pred okencem v banki, ko sem imel vodilni položaj, pa za tapeciranimi vrati, stvari, ki so bile za dru- gi svet popolna tajnost. Odkrivale so se mi težave, ki so bremenile marsikaterega pod- jetnika, ali pa skrbi privatnikov zaradi brezupnih gmotnih teža\^ Razume se, da sem marsikdaj posegel tudi sam v razplet problemov, kolikor sem menil, da spada takšna intervencija v moje območje, in sem bil prepričan, da bo zadeva potekala brez tveganja za banko. Kot metodo za opisovanje razmer in do- godkov sem si izbral razvrstitev materije po gospodarskih panogah. Na koncu obrav- nave gospodarskih razmer poskušam skici- rati tudi naš specialni socialni problem, to je, vprašanje prekmurskih izseljencev in sezoncev ter še nekaj posebnosti o notranji strukturi bank. poljedelstvo Prekmurje je Se danes agrarna pokrajina. Vendar je splošno življenje te jKjkrajine do pred kratkim temeljilo na tisočletni zgo- dovini celotne Madžarske; delno čutimo posledico tega še danes. Po izročilu prvega ogrskega kralja sv. Štefana iz let okoli 1000 je osvojena dežela-zemlja last »naroda« oz. njegovega predstavnika kralja. »Narod« je bil tisti ozki krog ljudi, ki so na čelu svoje lahke konjenice osvajali deželo, širili njene meje in jih branili pred sovražniki. To je bila aristokracija vojaškega kova. Ko so se te razmere ustalile in se je ra:KIrilo krščan- stvo, so pričeli šteti k »narodu« tudi pred- stavnike visokega klera. Ko ni bilo prilož- nosti ali potrebe, iti v boj, se je i narodova« državotvornost izživljala v govorniških tek- mah na županijskih ali deželnih zborih. Vsa zemlja z avtohtonim prebivalstvom osvojenih pokrajin in njegovim premože- njem je bila torej kraljeva last. Kralj je delil »narodu« kot priznanje za zvestobo jijemu in kroni sploh kar cele pokrajine (hiibér — fevd). Tem veleposestvom je pripadal tu rojeni in živeči človek kot del živega inventarja. S kraljevim podeljeva- njem, pozneje pa s porokami, z dedovanjem ali z nakupom se je tudi v Prekmurju širil obseg veleposestev. Agrarni zemljevid Prekmurju pred agrar- no reformo stare Jugoslavije nam kaže pri- bližno takole sliko: Skupaj z upravo dru- gega reda v Lendavi se je tod razprostiral tudi latifundij kneza Eszterhazyja od Mure do Blatnega jezera. Neposredni sosed mu je bila grofica Marija Zichy v Beltincih. Na to \"eleposestvo je mejilo posestvo avstrij- skega grofa St. Julien Wallseeja v Raki- čanu, ki je bil sosed grofov Szapary de Szii- par et Muraszombat. Točni obseg x>osestva je bil verjetno neznan celo samim Szapary- jem. Sedež latifundija je bila Murska So- bota, kjer še danes stoji približno 300 let star grad z velikim parkom in gospodar- skimi zgradbami. Obsežni gozd in fazane- rija sta bila v bližini gradu in sta segala do potoka Ledave. Zemljišča s pristavami in drugimi zgradbami so bila raztresena po vsem bivšem soboškem okraju. Pomembna pristava je bila v Krajni. Szäparyjeva po- sestva so bila v Markiševcih, na Dolini, v Vaneči, v Puconcih, Bokrečih, Mačkovcih (z gradičem, vinogradom in drevesnico), v Prosečki vaisi, Vučji gomili, Lemerju, Bre- zov-cih, Mlajtincih, Kui>šincih, Borejcih, Cernelavcih, Lukačevcih, Tešanovcih, Selu, Sebeborcili, Murskih Črncih ter v Šalamen- cih. V Moravcih je bilo pred 30—50 leti srednjeveliko posestvo Nadasdyjev. Na madžarsko-jugoslovanski meji je bilo manjše posestvo papeškega grofa Matzen- auerja v Prosenjakovcih. Nedaleč od njega je bilo srednje veliko posestvo Hilde Mraz, roj. Vogler v Motvarjevcih. Neposredni so- sed soboškega veleposestva proti zahodu je bilo imetje grofa Žige Batthyanyja na Ti- šini. Z zemljiščem okrog pristave na Kraj- ni se je dotikalo to posestvo veleposestva kontese Ernestine Batthyanyjeve s sede- žem v Polancih. Verigo aristokratskih ve- leposestev je pretrgala pristava in približ- no 300 ogrskih oralov veliko jiosestvo pri- seljenega Nizozemca Pitza v Topolovcih. To jrosestvo je Pitz kupil od grofov Szapa- ryjev. Okrog Cankove so imeli obsežne gozdove in pristavo avstrijski plemiči Ko- doliči. Ostanek zemlje do avstrijsko-mad- žarske meje z velikimi borovimi gozdovi je 169 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bil last grofov Batthyanyjev. Njihov sedež je bil Grad (bivša Gornja Lendava) s sta- rinskim gradom in številnimi hišami. Razen tišinskega grofa in polanske kon- tese so živeli vsi drugi aristokrati v metro- polah dvojne monarhije ali v tujini. Ne- kateri so bili poklioni diplomati, oficirji pri elitnih polkih, člani visokega klera ali vi- soki uradniki državne uprave. Vsi so bili člani gornjega doma. Nekateri med njimi so se trudili, da bi se izkazali v politiki. Njihova posestva so donašala zelo malo. Gospodarilo se je brez potrebnih investi- cij, zemlja se je obdelovala ekstenzivno. Iztržki za pridelke niso po odbitku depu- tatov za služinčad zadostovali za kritje stroškov razsipnega življenja v velemestih ali reprezentativnega razkošja spričo bliži- ne dvora. Posledica deficitnega gospodar- jenja in luksuznega življenja je bila, da so se deli veleposestev prodajali iz proste roke. Tako se je s parcelacijo popolnoma razkosalo veleposestvo Nadasdyjev in tako so bili Szaparyji prisiljeni prodati velik kompleks gozda v Mlajtincih soboškemu restavraterju Dobraju, stoječi les v gozdo- vih od Murske Sobote do Krajne (dolžina gozdnega kompleksa približno 8 km, po- prečna širina 500 m) pa nekemu trgovcu iz notranje Madžarske. Batthyanyji iz Grada so razparcelirali precejšnjo površino njiv in pašnikov v Gederovcih, na Krajni pa tudi v Skakovcih ter so v času stare Jugoslavije končno prodali vse gozdove, obdelovalno zemljo itd. Hartnerju v Murski Soboti. Tako je to posestvo prenehalo biti aristokrats-ki latifundij. Na drugem mestu sem zapisal, da je tišin- ski grof ustanovil in vodil »Poljedelsko banko d. d.« v Murski Soboti. Temu naj še dodam, da je imela kontesa Emestina Bat- thyany svoje prihranke ter grofica Zichy svoj depot pri »Kreditni banki« v Murski Soboti, vendar so se drugi aristokrati izogi- bali stikov z domačimi bankami. V izdatni meri so se namreč posluževali velebank in spretnih privatnih bankirjev. Da je bilo res tako, nam dokazuje ogrska statistika o zadolžitvi zemljiških posestev, konkretno pa dramatični konec veleposestev v Prek- murju. Ogrska statistika o gibanju zadol- žitev in obremenitev zemlje nam pove, da je znašala leta 1895 obremenitev zemlje v izvršilnem postopku 51,000.000 kron, leta 1901 pa 75,000.000 kron; leta 1909 je bUa za 4,000.000 kion manjša. Iz naslova posojil so znašale vknjižene zastavne pravice leta 1901 že 500,000.000 kron, leta 1909 pa kar 1.112,000.000 kron. Za celotni teritorij Mad- žarske pomeni to 50,25 "/o vrednosti agrar- nega imetja. To bo najbrž veljalo tudi za Prekmurje. Čeprav so bili aristokratski klienti zelo redki v domačih bankah, so kljub temu pomenile njihove razprodaje, parcelacije itd. živo gibanje kreditnih po- slov v denarnih zavodih. Poleg drugih je bilo tudi veleposestvo grofov Szaparyjev zelo nerentabilno. Ta- krat je veljalo, da je lastnik sicer grof in da je s tem tudi nosilec javnih bremen in dolgov, vendar je istočasno odtekal velik del doseženih dohodkov nekam po tajnih kanalih. Okrog leta 1910 je oddal grof Laszlo Szapary svoja posestva (razen go- zdov) v zakup dr. Antonu Lammu. Čeprav ta ni bil grofovskega porekla, je posnemal aristokratske navade grofov. Upravljanje veleposestva je služilo več ali manj le kot dekor za družabno življenje. Iskri konji, razsipništvo, razne avanture, posebno pa druženje z aristokratskimi oficirji 16. hu- zarskega polka so žrli dohodke posestva in izdatne apanaže dr. Lammove žene. Tast, bogat borzijanec iz Budimpešte, je moral čestokrat intervenirati z znatnimi zneski, da bi se preprečil dr. Lammov gospodarski zlom. Opišem naj tudi hiranje in neslavni ko- nec Szaparyjevega bogastva. Stara Jugo- slavija je izvedla kot svoj najznačilnejši ukrep agrarno reformo. S tem je bila raz- laščena več kot polovica grofovske zemlje. Dali so jo v last agrarnim interesentom, v prvi vrsti delavcem tega posestva. Ostal je agrarni maksimum (o supermaksimu mi ni nič znanega). Grof L. Szapary ni bil več gu- verner madžarske Reke; nekaj časa je bil ambasador Hortyjeve Madžarske v Londo- nu. Zdelo se je, da dohodki — menda neka pokojnina in ženini dohodki — niso zado- ščali za kritje njegovih potreb. Po priza- devanju advokata dr. A. \alyija so se našle banke v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki so bile pripravljene financirati Szaparyja. fako je nastal konzorcij naslednjih bank: Ljubljanske kreditne banke, Hrvatsko-sla- vonske zemaljske hipotekarne banke in Srpske banke v Zagrebu ter Jadransko-po- dunavske banke v Beogradu; ta je odprl Szaparyju proti zemljiškoknjižni vknjižbi na njegova posestva kontokorentni kredit v višini 5,500.000 din z 8*/o obresti p. a. in 2Vo finančno provizijo za vsako začeto četrletje. Kot kavcijo so istočasno vknjižili 500.000 din. Komu in kako je bil izplačan ta kredit, mi ni znano. Uprava posestva je bila \ rokah sekvestorja Franca Jelovška. Do- hodkov, se zdi, ni bilo, ker so se hlevi l)raznili in tudi mrtvi inventar je v krat- kem času usahnil. Bančni konzorcij je,, 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika delegiral v Murisko Soboto svojega poobla- ščenca, višjega bančnega uslužbenca Hrvat- sko-slovenske hipotekarne banke; ta je na osnovi generalnega pooblastila grofa Szaparvja izpeljal to likvidacijo velepo- sestva. Kot prvi kupec je nastopila so- boška občina ki je kupila grad, park in fazanerijo. Drugi glavni kupec je bil Ben- ko, ostanek zemlje pa so prodali v prav kratkem času raznim privatnikom. Pred tem je Szapary sam prodal bivšemu sekve- storju 96 ha zemlje v Tešanovcih za 360.000 diu. Grof je od kupnine odpisal baje zaradi določenih uslug diskretnega značaja 300.000 din. Kot honorar za pravni nasvet in za intervencijo okrog kredita je odstopil grof Szapary dr. Valyiju vilo s parkom (bivši lastnik dr. Lamm). Z javno dražbo premič- nin v soboškem gradu je bil akt likvidacije veleposestva grofov Szaparyjev zaključen. Tako se je končala zgodovina teh grofov, ki so dali soboški preteklosti in oblikovanju soboškega okraja svojo historično poseb- nost. AGRARNA REFORMA Ta je bila izvedena v vsem obsegu tudi v Prekmurju. Agrarnim interesentom so dodelili od 2 do 5 ha zemlje, bivši lastniki veleposestniki pa so dobili kot odškodnino državne obveznice. Novi lastniki so morali pridobljeno zemljo odkupiti z obročnim od- plačilom. Za varstvo te obveze in zaradi preprečitev špekulacije se je odkupljena zemlja blokirala za 10 let. Zapisana je bila klavzula o prepovedi obremenitve in od- tujitve zemlje v korist privilegirane agrar- ne banke v Beogradu. Ni dvoma, da je pomenila ta reforma za bodočnost velik socialni napredek. Vendar — ali je bil s tem dosežen tudi že splošni gospodarski napredek? Finančni in kreditni potencial celote je ostal nespremenjen. Naj- prej so prišli v poljedelski storilnosti ljudstva kot celote do izraza nekateri ne- gativni pojavi. Pred razdelitvijo zemlje je valovalo v trepetajoči toploti junijskega sonca zlato klasje pšenice daleč do obzor- ja. Sedaj pa bi iz ptičje perspektive videl na istem ozemlju križem kražem tekoče poljske cestice, krpice njiv, posajene s krompirjem ali koruzo in mnogo neobdela- nih praznih parcelic. To je pomenilo, da je bil donos iste površine zemlje po reformi manj vreden kot pred njo. Razume se, da je imela prva generacija agrarnih intere- sentov iste težave kot nekdaj osvobojeni kmetje. Zemlja je sicer bila, a proizvajal- nih sredstev, živega in mrtvega inventarja ni bilo od nikoder. Samo po sebi se razume. da na blokirane zemljiškoknjižne vložke nihče ni hotel dati hipotekarnega posojila. Bolje je bilo, ko je zrasla druga generacija teh novih kmetov. Upi o denarnem zaslužku na sezonskem delu so napolnjevali te agrar- ce z optimizmom. Laže so pričakovali čas, ko bo treba prositi za kredit za nakup ob- ratnih sredstev ali za najnujnejše investi>- cije. Ni mi znano, če je Privilegirana agrar- na banka plačevala obresti od obveznic za odškodnino za agrarno zemljo. Verjetno ne, ker smo stali na pragu druge svetovne vojne. V drugo kategorijo bivših privilegirancev so spadali srednji posestniki, malo plem- stvo (Škaliči, Haryji, Kereszturyji, Šinko- viči. Lutkarji itd.); raztreseni so bili po vsem Prekmurju. K tej skupini lahko pri- štejemo tudi farna zemljišča klera. Kler je bil posestnik, ki ni sam obdeloval svoje zemlje. Seveda so- bile tudi izjeme. Srednji posestniki so se najraje zaposlili pri okra- .ju; iz njihovih vrst so »notarjuši« (tajni- ki). Po večini so študirali in res postali zato sodniki, odvetniki, duhovniki, oficirji itd. Njihovi plemiški patenti so bili mlaj- šega datuma, zemljišča pa označena v zem- ljiški knjigi kot plemiška posestva. Naslednja nižja socialna stopnja je bil razred malih in srednjih kmetov. To so bili bivši zakupniki fevdalne zemlje. Zakon iz 1. 1848 je sicer odpravil tlačanstvo, a legalno dokončno rešitev tega vprašanja je prinesel šele »javni ukaz« (nyilt parancs) avstrij- skega okupatorskega režima 1. 1853. S tem ukazom je namreč bila urejena odškodinin- ska zahteva bivših lastnikov. ZanimiAa je utemeljitev tega ukaza: »Odškodnina po- sestniških gospodov se postavi pod varnost- ni ščit javnega splošnega poštenja nacije«. Veleposestniki so dobili kot odškodnino za zemljo tako imenovane »založnice za raz- bremenitev zemlje«, ki naj se izžrebajo »iz državnega sklada za razbremenitev zemlje«. Na vprašanje, zakaj se ukvarjam tako obširno z agrarnimi problemi naše krajine, moram povedati, da je veljala v tistem času kot absolutni kriterij bonitete kredita po- sest realitet, posebno še rodovitne zemlje. Pri nas vlada menda še danes prepričanje, da je zemlja edini vir življenja in blagi- nje. Ali je postal osvobojeni kmet na pod- lagi navedenega ukaza res gospodarsko ne- odvisen in iz bančne perspektive kreditno sposoben? Ne, ker ni bilo zakonskih sred- stev, da bi smel zastaviti dajalcu posojila v varstvo kredita nepremičnine, ki jih je de- jansko imel (element varnosti kredita je namreč na eni strani zastavna pravica, na drugi pa zagotovitev upniškega vrstnega 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S 5. novembrom 1859 cesarsko-kraljevi (K. reda). Zemljiško knjigo so pri nas nastavili u. k.) uradniki. S pedantno točnostjo in v lepi kaligrafirani gotici so ti avstrijski urad- niki na pole zapisali »Anwesen« (posestvo), priimek in ime lastnika ter popis posestva (zgradbe, parcele, način obdelave itd.). Te zemljiške knjige so spremenili in dopolnili po 1. 1867 ogrski uradniki. Odprli so tudi liste C za vknjižbo morebitnih lastnikovih obveznosti. S tem je bila rešena formalna plat za pridobitev kreditne sposobnosti. Ali je kmet po svojem materialnem polo- žaju in s svojo usposobljenostjo res mogel voditi samostojno svoje gospodarstvo? Ko- maj. Koliba iz blata ali iz lesa, pokrita s slamo in prazna ter morda že izžeta zemlja ne nudita nobenega jamstva za kmetovo samostojno eksistenco. Večkrat se je zdelo, da je imel kmet v prejšnjem socialnem po- ložaju več možnosti za obstoj kot pa v novih razmerah. Za ilustracijo kritičnega kmetovega sta- nja navajam podatke z lista C nekega vlož- ka v katastrski občini Borejci. Vpisi tečejo od 25. aprila 1877 dalje: Dolg 115 fl + 30«/o obresti od 24. januarja 1876 naprej (del predloga za knjižbo 48 »/o obresti je sodišče zavrnilo). Pri naslednji postavki so knji- žene od 29. marca 1877 do 1. julija 1877 25«/o obresti, od tedaj dalje 80/0 na leto. Dolg 180 fl + 20 fl mesečnih obresti do 1. ju- lija 1877, od tedaj dalje 8 »/o (pro rata tein- poris so obresti 138 «/o). Dolg 22 fl + 3 fl mesečnih obresti od 24. novembra 1876 do 1. julija 1877 (kar je 160«/» obresti p. a.). Dolg lOOfl + 48 «/0 obresti od 6. aprlia 1876 do 1. julija 1877; od tedaj dalje 8«/o p. a. Pri naslednji postavki so knjižene 40-od- stotne obresti. Dolg-150fl + 10fl mesečnih obresti (to je 80*/o letno). Jasno je, da so bili upniki gostilničarji, branjevci in obrtniki, dolžnik pa kmet. Po- datki nam odkrito povedo, da je kmet v stiski, ne zavedajoč se svojega položaja in posledic, romal od oderuha do oderuha in da je jemal povsod, kjer je lahko kaj do- bil (blago, pijačo in denar) ter se zadolževal povsod ne glede na pogoje. Ti so bili zelo trdi in bilo je jasno, da vodi taka zadolži- tev samo v propad kmetije. Zelo važen ukrep takratnega ogrskega finančnega ministra Šandorja Wekerleja je bil zakon, s katerim se je maksimirala dovoljena ob- restna mera na 8»/o letno in to od 1. julija 1877 dalje. Vendar zakon sam ni zadostoval za zboljšanje kmetovega položaja. Mnogo kmetij je prišlo na boben; cele družine raz- laščenih kmetoiv so ostale brez doma in so bile socialno izenačene z gospodarskimi slu- gami brez hiše. Nekoč so jih imenovali »zse- lerji« (želarji, kočarji). Spadali so v razred agrarnega proletariata. Del teh ljudi je iskal rešitev v emigraciji. Meje ZDA so l)ile odprte, tudi drugam je bila pot pro- sta. Drugi so se preživljali s priložnostnim delom ali si ustvarili eksistenco v indu- strijskih središčih. Velik del razlaščencev je šel med sezonce. Še v času ogrske ere so se našli podjetni ljudje, ki so kot »ara- logazda« (posredovalec za žetvena dela) or- ganizirali skupine sezoncev in jih odpe- ljali na žetvena dela veleposestev na Ogr- sko ali v Slavonijo. Posredovalci so pri tem poslu obogateli, sezouci pa zaslužili toliko, da so preživeli zimo in čas do naslednjega sezonskega dela. Drugi elementi, katerim je dobro služila stiska in kmetova zaosta- lost, so bili lastniki mlatilnic, mlinarji, go- stilničarji in podobni poklici. Obračun me- rice za opravljene usluge je bila posebna niatematika. Tu so začetki nove selekcije. Na eni strani ti močni brezobziirneži, na drugi strani množica neukih in nepismenih, a pridnih kmetov. Iz dolge vrste prvih se je izkristaliziral nov socialni tip, višji raz- red malih meščanov. Takrat so jih imeno- \ali »boljše ljudi«. Vrnimo se k oceni kmetove kreditne spo- sobnosti. Razen ekonomske nepripravljeno- sti svobodnih kmetov so pri oceni premo- ženjskega stanja prosilca kreditov obsta- jale še tehnične težave. Svoj koren so imele v preteklih, zgodovinskih pogojih. V zem- ljiški knjigi so imela nekatera posestva pri- pombo »Urberitelek« (urbarialno posestvo, kmetija ipo določilih urbarialnih predpisov). Ta posestva so obstajala iz ohišnice (dvo- rišče, vrt) in zunanjega sveta (njive, trav- idki, pašniki itd.). Površina tega zunanjega sveta se je menjala tako po župnijah kot ix> irazredu zemlje. Urbéritelekov obseg je nihal med 22 in 60 ogrskimi orali. Ta po- vršina se je seveda nanašala na celotno kmetijo (egésztelek). Obstajali so pa tudi ulomki kmetije, polovica, četrtina, osmina. Vendar ti ulomki niso vedno ustrezali ade- kvatnemu delu egészteleka. Primer: zemlji- škoknjižna polovica (»do 1/2«) je bila v na- ravi lahko 1/3 ali 5/8 celotne kmetije. Več- krat je bila povezana kmetova lastninska pravica s pravico uporabe skupnega pašnika ali gozda. To je sicer pozitivna postavka, vendar se v denarju ni dala določiti; z njo kreditni referent ni vedel kaj početi. Na- daljnje težave so nastale zaradi tega, ker se niso zemljiškoknjižni idealni deleži krili z dejanskim stanjem v naravi. Kreditni re- ferent je torej pogrešal to, kar je bilo naj- važnejše za oceno vrednosti materialnega 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika kritja: obseg in vrednost realitet, ki so jih ponudili v zastavo. Res je, da bi kata- ster lahko dal dobre podatke glede izmer in donosa posestva, vendar ni bilo jamstva za to, da se nanašajo katastrski podatki prav na tiste nepremičnine, katerih lastnik je bil kmet po zemljiški knjigi. Vse to je po- vzročilo, da banke spričo predvidnega po- slovanja na osnovi takšnega imovinskega stanja isploh niso mogle kreditirati brez supergarancij. Sčasoma so nastale med posameznimi po- krajinami Prekmiirja znatne razlike v na- činu gospodarjenja in akumulacije sred- stev. Dolina potoka Ledave od Zenkovec do Poiane in okolica Tešanovcc sta se že nekaj desetletij po osvoboditvi zemlje ce- nili kot bogati pokrajini.' Dobra zemlja in smotrno urejena gospodarstva ter živino- reja kot glavna kmetijska panoga so že omogočili nastanek razlik med dobro stimu- liranimi kmeti tod in reveži drugod. V čem je razlika med pokrajinami? Na Goričkem je slabša ali sploh slaba zemlja, pač pa je precej gozdov. Dalje je gospodarski nega- tivum tudi to, da ni pravega sorazmerja med obdelovalno zemljo in prebivalstvom. Na Dolinskem je sicer dobra zemlja, ven- dar je je premalo v primeri s številom pre- bivalstva. Slaba stran v teh krajih je to, da se kmetije, čeprav v skladu z dednim pra- vom, drobijo na kose, ki imajo v naravi cesto velikost ozke gredice; v zemljiški knjigi je izkazan lastninski delež z ulom- kom, katerega imenovalec ima tu pa tam 4—5 številčno število. Jasno je, da takega lastnika kmetijstvo ne vzdržuje in da tudi posojil ne more najemati. Državna uprava in lokalni organi so se stalno trudili, da bi odpravili tegobe kme- tijstva in da bi s svojimi ukrepi in sredstvi dvignili kmetijska gospodarstva. Tudi pred prvo svetovno vojno so delovale kmetijske organizacije, ki jim je bil namen, pridobiti kmeta za intenzivno obdelovanje zemlje; za dvig kvalitetne živinoreje so ga stimu- lirale s premijami. V času stare Jugosla- vije se je to delo nadaljevalo. Dosegli so se vidni uspehi, zlasti pri mlajših kmetih. Toda v času resne krize vse to ni zaleglo, kajti na take primere naše kmetijstvo ni bilo pripravljeno. Manjkale so krepke re- zerve, da bi gospodarstva vzdržala never- jetno nizke cene svojih pridelkov in vse druge pojave velike svetovne krize leta 1931. Danes se sprašujem, zakaj takrat dr- žava ni priskočila na pomoč z intervencij- skimi nakupi ali subvencijami, da bi tako preprečila padec cen kmetijskih pridelkov, podobno kot to prakticirajo ZDA že od Rooseveltove ere dalje. Edino kmečka za- i ščita je preprečila najhujše. Do leta 1937 so ; se zadeve umirile in gospodarstvo se jez ve- j likim poletom usmerilo na bolje. K temu ! so prispevale tudi kreditne zadruge z orga- j nizirano vzajemno pomočjo in kooperacijo ; kmetij. Za časa okupacije so znova poživili prejšnje kmetijske organizacije. Kot stimu- lacijo je vpeljal okupator poleg premije^ tudi naislov »kmet zlatega klasa« (aranyka- ; laszos gazda) in druge.* Tudi nekateri naši : kmetje so bili deležni tega odlikovanja in \ to zasluženo, ker so imeli res vzorno ure- jena gospodarstva. ¦ j OBRT IN INDUSTRIJA j V časih okrog leta 1880 smo poznali v glavnem samo grofovskega kovača, kolarja, mlinarja. Bil je tudi grofovski gostilničar. Iz teh obrtnikov, posebno iz doseljenih, se je sčasoma izoblikoval razred malomeščan- ' stva in samostojnega obrtništva. Pojavili so se tudi krojači, čevljarji itd. Ko so^ Madžar- ; sko zasedle c. in kr. vojaške enote, so z avstrijskim upravnim aparatom vred prišli tudi podjetni izučeni obrtniki, ki so ustva- rili solidne temelje za našo' obrt in poznej- šo industrijo. Imen večine teh priseljencev se naši gospodarstveniki še danes spomi- njajo. Nekaj primerov: Profesor Josef Vog- ler je pred približno 80 leti ustanovil pod- jetje »Petanjska slatina« (dela še danes s povečano kapaciteto kot obrat Slatine Ra- denci), nato M. Ratkol, stavbenik, njegov sin Teodor, stavbenik in ustanovitelj opekarne j v Puconcih, Gustav Dittrich, klepar in in- stalater, njegov sin Gustav, ustanovitelj obrti (pod njegovim vodstvom se je ta raz- vila v majhno industrijo za kovinsko ga- lanterijo; obstaja še danes in je z zvišano ter mehanizirano zmogljivostjo zraslo v ; podjetje »Panonija, industrija kovinske ga- i lanterije«), sin Karla Hartnerja Geza Hart- ner je ustanovil v Murski Soboti parni mlin, < Johann Posti je bil juvelir in urar v Murski ; Soboti, Georg Vogler je bil gostilničar v ; Cankovi, Most gostilničar v Murski Soboti (današnja »Zvezda«), Fašinger je utemeljil ¦ pekarno v Murski Soboti, itd., itd. Povem ; naj še, da je na soboških gradbiščih gradil \ stavbeniik Johann Mayer, ki se je iz Gradca \ preko Monoštra priselil v Mursko Soboto. • Pod njegovim vodstvom in nadzorstvom so : zgradili evangeličansko cerkev in ob njej i dve nadstropni trgovski in stanovanjski hiši. Ne smemo pozabiti del sina soboškega šolskega upravitelja arhitekta Lajszla Ta- kacsa. Spomeniki njegovih načrtov so: ob- novljena rimskokatoliška cerkev, šola (biv- 173 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ša gimnazija ob Tišinski cesti, zgrajena v ogrskem slogu), enonadstropnica (današnji Hotel Central), hiši bivših odvetnikov dr. Šomena in dr. Vratariča. Vse te zgradbe so bile projektirane v slogu ogrske arhitek- ture in ornamentike. Arhitekt Takacs je bil med drugim tudi nadzornik palače ogrske- ga parlamenta v Budimpešti. Kot prva žena-ustanoviteljica podjetja je nastopila Irma Cvetic, rojena Reško. Bila je priučena šivilija in je začela leta 1924 izdelovati moške srajce za trg. V začetku je imela samo eno delavko; sama je bila prikrojevalka. S spretnostjo in trdno voljo je spopolnjevala svojo strokovno izobrazbo bolj in bolj. Leto dni pozneje je že imela 5 šivalnih strojev. Tako je ma osnovi cenene delovne sile prerasla mala šivalnica v skromno industrijo in postala je izhodišče za današnjo industrijo perila in konfekcije »Mura« s svojimi 2000 delavci in uslužbenci. V zvezi z veleposestvom Beltinci sta ob- ratovala mlin in žaga na parni pogon. V Lendavi je ustanovil v okrilju Lendavske hranilnice d. d. ravnatelj Emil Pollak manj- šo industrijo dežnikov. Danes nastopa pod- jetje, združeno s pletarno, s svojimi izdelki tudi na tujih tržiščih. Brata Josip in Stefan Kuhar iz Tešanovec sta ustanovila v Nem- šovcih pri Murski Soboti opekarno, ki pa ne dela več. Večja opekarna obratuje le v Lendavi, kjer je tudi mlin na parni pogon. Opekarna zidakov in strešnikov je v Do- brovniku in obratuje še danes.' Številni mlini na merico so na potoku Ledavi in na bregu Mure. Največji med njimi je bil Šiftarjev mlin v Murski Soboti; preuredil se je na električni pogon. Tu naj omenim, da je Murska Sobota dobila elektriko leta 1924. Administracijo, pri razdeljevanju toka je opravljalo občinsko podjetje. Gostilne so bile povsod ob živahnih pro- metnih poteh. Nekatere so delovale tudi kot mesnice. Prominentno mesto v gospodarskem živ- ljenju je imel Josip Benko. Rodil se je kot sin srednjega kmeta in gostilničarja leta 1889 v Tešanovcih. Oče Štefan se je ukvar- jal s kmetijo, gostilno in nakupovanjem svinj. Te je zaklane prodajal v Radgono. Sin Josip je končal 4 razrede madžarske meščanske šole, potem pa živel nekaj let v Avstriji kot vajenec za gostinsko mesar- sko obrt. Ko se je vrnil, je delal v očeto- vem obratu. Prevzel je mesarijo in se kma- lu pojavil na trgu v Gradcu kot prodajalec svinjskega mesa. Klavnica v Tešanovcih je bila urejena primitivno, blago pa so trans- portirali na železniško postajo v avstrijs.ki Radgoni z vozmi na konjsko vprego. Po- dobnih ipodjetj je bilo ob avstrijski meji še več. Ko so Prekmurje zasedle starojugo- slovanske čete in se je uvajala naša upra- va, je dobil Benko nalog in pooblastilo pri Vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani za nakup svinj in goveje živine v vsem Prekmurju. Ker Sobota še ni imela želez- niške zveze z zaledjem, so vozili ali gnali svinje in govedo na postajo v Lendavo. Pri tem poslu je Benko lepo zaslužil. Pridobil si je tudi izkušnje in zveze. To troje je postalo temelj za njegovo poznejšo kariero. Ko je oče prodal posestvo v Tešanovcih, se je s sinom preselil v novo zgradbo v Murski Soboti. Enonadstropna hiša je bila urejena za gostilno in hotel, vendar je kmalu postala pretesna. Prodala sta jo in sezidala ob Ledavski cesti posloATio in sta- iiovanjsko hišo, klavnico, skladišča, hleve in upravno poslopje. Izvedbo načrta je olaj- šala znatna dota, ki jo je prinesla k hiši sinova žena. V obcestni zgradbi so odprli gostilno in mesnico, v nadstropju pa je bilo družinsko stanoivanje. Sin ni mogel reali- zirati ^seh načrtov, ker je bilo njegovo podjetje vpisano le za nakup in prodajo govedine, konj, svinj, perutnine, divjačine; klavniški obrat je smel pridobivati le meso \ večjem obsegu za dom in tujino in izde- lovati razne mesne izdelke. Sčasoma so ob- rat modernizirali in racionalizirali, elek- tromotorji so zamenjali parne kotle. Kapa- citeta je naraščala in podjetje je postalo industrija. Ko je Josip Benko organiziral še omrežje nakupovalcev razne živine, se je podjetje še bolj razvilo. Podjetnik je odprl svoje mesnice v Gornji Radgoni, Ma- riboru in CeljiL Ustanovil je pitališče svinj v Rakičanu in nekje v Sremu. Izvoz goveje živine ter govejega, svinjskega in telečjega mesa je bil usmerjen v Avstrijo in Italijo, goveje in svinjsko meso ter zaklana teleta so pošiljali na Češko in v Nemčijo, bekone v Anglijo in ZDA, svinjsko mast v Nem- čijo. Za finančno krizo in velike izgube za- radi naglega padca tečaja češke krone jav- nost ni nikoli zvedela. Toda izgube so se krile, finančni problemi so se rešili in Ben- ko je s precizno kalkulacijo in na osnovi monopolizma ter nizkih cen uspeval dalje. V Beogradu je imel celo trgovino motornih vozil in rezervnih delov. Benko je bil župan soboške občine in za eno sesijo tudi narodni poslanec. S tem si je ustvaril dobre zveze. Njegov odnos do bank pa je posebno poglavje. Lastna sredstva za tekoče in že dovršene investi- cije mu niso zadostovala. Investicijski kre- dit proti vknjižbi zastavne pravice je dala Hranüuica dravske banovine v Mariboru v 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika višini 2,000.000 din. Za obratna sredstva je odprla Narodna banka, podružnica v Mari- boru, menično eskomptni kredit v znesku 200.000 din. Z razširitvijo poslovanja ta sredstva niso bila več dovolj; zato je naje- mal Benko tudi ekspertne kredite pri Kre- ditni banki d. d. v Murski Soboti. Ti kre- diti so znašali približno vrednost eksporti- ranega blaga na poti in so dosegli 2 do 2,5 milijon din. Proti koncu druge svetovne vojne je imelo podjetje na žiro računu sko- raj toliko, kolikor so znašali prejšnji po- samezni krediti. Zanimiva je Benkova udeležba pri konč- ni likvidaciji Szaparyjevega veleposestva. Benko je bil kupec v velikem obsegu, saj je kupil v Murski Soboti približno 100 ora- lov zemlje (njive, travniki), v Mačkovcih pa majhen grad in vse zemljišče, ki je pri- padalo tej pristavi. Večji del gozda je raz- parceliral in razprodal. Iztržek gozda in gradiča je približno kril ceno celotnega posestva. Gradič je kupil pristojni so'lski odbor za 200.000 din; nakup je financirala Kreditna banka d. d. v Murski Soboti s pre- mostitvenim kreditom. Tudi kupci gozdnih parcel v izmeri od 1 do 50 oralov so naje- mali manjkajoče zneske pri isti banki. Po kapitulaciji naše vojske in nemški zasedbi Prekmurja je Benko izgubil približno 4,5 milijonov din zaradi neporavnanih faktur. Po razpadu Jugoslavije ni bilo več možno- sti, da se bo ta dolg poravnal iz jugoslo- vansko-nemškega kliringa. Kmalu po zasedbi Murske Sobote je oku- pator proglasil Benkovo podjetje za vojno industrijo in kontroliral obrat po zaupniku madžarske oblasti. Visoka vojna konjuktura je podjetju omogočila, da se je finančno po- polnoma saniralo. Materialni uspehi so bili tolikšni, da je Benko lahko kupil na Mad- žarskem (v Nyogéru) posestvo v obsegu okoli 500 ogrskih oralov z zgradbami ter z vsem živim in mrtvim inventarjem. Kot poslovni človek se je Benko tudi med okupacijo izkazal za zelo iniciativnega in agilnega gospodarja. Gospodarski uspehi na osnovi kolaboracionizma so ga tako za- slepili, da ni mislil na to, da vsak kilo- gram mesa, ki ga izda okupatorju, krepi odpornost fašistov, in da vsak vagon masti, ki jo izroči Nemčiji, podpira nacistični voj- ni potencial. Zato je bil po osvoboditvi ob- sojen na ismrt kot okupatorjev sodelavec in jKidpomik. O Hartnerju sem že povedal, da je zgra- dil v Murski Soboti parni valjčni mlin. Ra- zen z mletjem na merico se je mislil ukvar- jati tudi s komercialnim mletjem. Name- raval je opravljati za kmete zamenjavo žita za določene izdelke po načinu menjal- nic po drugih krajih. Vendar so bili kmetje konservativni in navajeni mletja na patriar- halni način. Kmetje so skrbno čistili svoje žito in ga hoteli sami sipati pod kamen ali med valje ter zajeti v vreče svojo moko. Zato so se izogibali mlina z visokim dimni- kom in pustim dvoriščem. In končno ni bilo pri Haxtnerjevem mlinu priložnosti za ro- mantične zaplete, ki so pri starih mlinih ob potokih nudile pogoje za sklenitev doživ- ljenjskih zvez. Za komercialno mletje Hart- nerjev mlin ni bil konkurenčen. Končno tudi ni bilo obratnih sredstev za financira- nje proizvodnje, nakup surovin in prodaja- nje izdelkov. Hartner je seveda te težave videl; zato je mlin demontiral in stroje pro- dal. Sin Geze Hartnerja Ferdinand Hartner (Laval) je postal lastnik opekarne v Pucon- cih; vodil je tudi eksploatacijo gozda in žaganje hlodov na Doliču. Rezan les je iz- važal v Turčijo. V času stare Jugoslavije je ustanovil trgo- vec Ludvik Šiftar podjetje za izdelovanje perila. Kot obrat Irme Cvetičeve se je tudi ta kmalu razrasel v majhno industrijo. Prvo tiskarno v Murski Soboti je usta- novil Ujhazi Mikša. Imela je le majhen stroj na ročni pogon. Tiskala je menda sa- mo lokalni časopis »Muraszombat es vidé- ke« (Murska Sobota in njena okolica) ter nekaj molitvenikov v prekmurščini. Ta ob- rat je imel tudi majhno papirnico. Zaslužek trgovskih delavcev je znašal za kvalificirane delavce 500—800 din mesečno, zaslužek mesarjev do 1000 din, kvalificira- nih gradbenih delavcev 20—30 din dnevno; nekvalificirani so zaslužili primerno manj. Vprašanje socialnega zavarovanja je reše- vala Madžarska generalno šele leta 1925, v bivši Jugoslaviji pa so bili razen poljskih delavcev vsi drugi obvezno zavarovani. Z globoko pieteto se spominjam tragično umrlega arhitekta Ferija Novaka, ki je bil približno od leta 1932 dalje oblikovalec nove Murske Sobote. Po njegovih idejnih načrtih so nastale nove poslovne in stano- vanjske zgradbe, po njegovih zamislih so potekali načrti za bodoče lice mesta. O nje- govih zaslugah in umetniški nadarjenosti so mnogo povedali in pisali že drugi. O Feriju Novaku kot učitelju, vzgojitelju mladih pa tudi starih obrtnikov le še tole: znal jim je govoriti in jih prepričati o prednostih novih metod tehnologije, vzbuditi je znal v njih zanimanje za estetsko oblikovanje in vred- nost lepotnih črt in kompozicij. Delali so po njegovih načrtih, gradili so hiše, kot si je to sam zamislil, izdelovali so notranjo opremo po njegovem estetskem okusu in.^ 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stilu. Njegovo rojstno mesto Murska Sobo- ta se mu je oddolžilo s tem, da je preime- novalo Kolodvorsko ulioo v Ulico arhitekta Novaka. Na koncu tega poglavja naj omenim še, da so se hoteli okoristiti s kmečko zaščito tudi nekateri podeželski obrtniki-kmetje. Tistim, ki so mogli izkazati, da so imeli od kmetijstva več dohodkov kot od obrti, jc to uspelo. Mnogi drugi pa so šli na sezonsko delo, ki je nudilo edino rešitev eksistence. Se to bi povedal, da so imeli obrtniki svojo Kreditno zadrugo v Murski Soboti. Yodil jo je čevljarski mojster Nikolaj Cipot. Za- druga je bila kot denarni zavod nepomemb- na. Bolj je bila podobna ustanovi za vza- jemno pomoč. TRGOVINA Agrarni politiki Ogrske so se pogodili z Avstrijo leta 1867 o temeljnih načelih so- žitja v dvojni monarhiji. Sklenili so med drugim tudi trgovinsko pogodbo in pogodbo o carinski uniji. Zaradi agrarnih interesov so Madžari za ceno odprtih vrat Avstrije za iogrske poljske pridelke odprli svoje dveri za uvoz avstrijskega industrijskega blaga. S tem so žrtvovali razvoj vsega mad- žarskega gospodarstva, še posebej oživitev trgovine in izgradnjo lastne industrije. Po- sledica je bila težka gospodarska in politič- na kriza. Režim Baroša Gaborja in Weker- leja Sandorja (okrog 1890) je s svojimi ukrepi prinesel temeljite spremembe. Go- spodarska dejavnost je oživela, močna pro- paganda se je trudila rehabilitirati delo v trgovini, obrti in industriji. Kako so naši kraji reagirali na te nove ideje na Madžar- skem? Lahko bi rekel, da sploh niso reagi- rali. Na meji, oddaljeni komaj 15 km od nemške Radgone, smo lahko opazovali pro- met z dobrinami, torej to, kar je omogočila carinska unija. Vsako jesen, ko je bila letina že pospravljena, smo lahko videli težko naložene vozove s polnimi vrečami. Veliki beli junci so s počasnimi, dostojan- stvenimi koraki vlekli dragoceno breme po glavni cesti iz Beltinec, Rakičana in Sobote proti Radgoni. Spodnji del Prekmurja, ki gravitira proti Lendavi, je bil mnogo prej vključen v železniški promet. Iz Lendave so se dirigirali transporti preko Ormoža v Avstrijo. Po isti poti so romale trudne kara- vane pitane goveje živine in druge dobrine. Prodajalci so bili naša veleposestva, kupci pa avstrijska podjetja. Bili so tudi primeri, da so lastniki mlatilnic in nekateri srednji kmetje vozili svoje blago v sto in več kilo- metrov oddaljeni Gradec. To se pravi, da je bil proizvajalec v isti osebi tudi izvoz- nik. Pri velikih poslih nisi mogel opaziti posredovanja trgovine. Drugače je bilo pri zamenjavi blaga na drobno. Zunaj na de- želi, zlasti v vaseh s sedežem notariata in fare, iso obstajale branjarije in trgovinice, večkrat povezane z gostilno. Njihov obseg je bil zelo skromen, izbor blaga prilagojen primitivnim potrebam in plačilnim zmoglji- vostim potrošnikov. Njihov videz bi danes zahteval mnogo razumevanja in še več tole- rance. Lokali, čestokrat trgovčeva kuhinja ali spalnica, so bili opremljeni s pultom, z improvizirano polico ter s tehtnico dvomlji- ve točnosti. Za knjigovodstvo so služila vra- ta, kolikor na njih niso bili napeti kožuhci (zaradi sušenja). Tu in tam so pisali s kre- do, večkrat kar od desne proti levi. Kaj si dobil v taki trgovinici? Zalogo je sestavljal sod petroleja, sod kisa, 50—100 kg soli v blokih, vžigalice in tobak. Seveda ni manj- kalo tudi žganja, ki se je točilo po kozarč- kih. In poslovanje? Ekonomisti bi rekli, da takratni blagovni promet še ni dosegel stopnje denarnega poslovanja. Kmet ali kmetica je prinesla fižol, jajčka ali malo pšenice in odnesla zavojček tobaka za pipo, malo mila ali pa soli itd. V resnici je bila to naturalna zamenjava. Druga stopnja trgo- vanja je bila, da je vaški branjar odpeljal v center, to je v Mursko Soboto ali Len- davo, zbrane poljske pridelke, jih prodal trgovcu in kupil blago za potrebe svojih od- jemalcev. Trgovci za poljske pridelke so bili v Soboti Adolf Neuiinan, Vulgo Šimši (član upravnega odbora Hranilnice d. d.) in Josef Berger vulgo Lezer. Oba sta do- bavljala žitarice firmi Brüder Latzer, Graz, vendar je prodajal Berger tudi mlinskemu podjetju Ludvika Franza sinovi v Mari- boru. Berger se je tudi ukvarjal s trgovino z usnjem. Kupoval je surove kože in ko- žuhe, razen tega opravljal še denarne posle. Glavni odjemalci usnja so bili vaški čev- ljarji, ki so se radi posluževali poleg naku- pa na up še denarnih posojil pri Berger ju. Kar sem povedal o vaških trgovinicah, velja smiselno tudi za takratne tako imeno- vane grosiste. V Lendavi je imel takšno trgovino Lazar Pollak, v Soboti pa Benhard Arvaj (Ascher), pozneje še Albert Fürst. Večji del zaloge je predstavljala špecerija, imeli pa so tudi steklo in porcelan. Arvaj se je ukvarjal še z nakupom žitaric v manj- šem obsegu. Te je prodajal čakovečkemu parnemu mlinu, od koder je prejemal mlin- ske izdelke za svojo trgovino. Nemška Radgona je bila gravitacijski center velikega dela Prekmurja tako v go- sipodarskem pogledu kot tudi v drugih za- 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika devah. Premožni prebivalci obmejnega pasu so pošiljali svoje otroke v nemške Oisnovne šole, ker so mislili, da velja človek več, če govori spakedrano štajerščino. Bolj praktični starši so pošiljali svoje sinove v Radgono, da so se kot vajenci naučili trgov- ske stroke. Usipeh je bil viden: Sobota in drugi prekmurski kraji so dobili na ta na- čin kvalificirani trgovski kader. Mladi trgovski pomočniki so s svojo strokovno sposobnostjo in zaradi poslovnih znancev v Avstriji imeli precej dobre pogoje za usta- novitev samostojnih trgovin. Take so bile železnine Kardoš, Nemec, Heklič itd. Naše tekstilno trgovine so zalagali v glavnem dobavitelji iz Maribora, Gradca ali Radgo- ne. Pri mnogih manufakturnih trgovinah so prakticirali poslovanje, ki je na surov način kršilo priznane norme solidnih in poštenih gospodarskih odnosov. Res je, da je priti- skala na tekstilce nerealna konkurenca, res je tudi to, da so morali vnovčiti blago zaradi bližajočih se terminov zaradi plačila faktur ali menic. Vendar pa je bila naj- večkrat razlog za razjprodajo (šlajdranje) prav špekulacija, ki naj bi omogočila lahek profit na škodo upnikov. Začetek igre je bil, • da so upnike obvestili o nastali insolvenci, češ, ni denarja in ni blaga. Upnik je lahko izbiral med predlogom za naznanilo kon- kurza proti insolventnemu dolžniku in med poravnavo zunaj konkurza. Druga alterna- tiva se je zdela upnikom bolj sprejemljiva, ker bi iz konkurzne mase nič ne dobili, medtem ko bi v poravnalnem postopku lah- ko dosegli 30—50-iodstotno kvoto. Pristali so torej na poravnavo. Obveznosti je na pri- mer prevzela žena, jamstvo pa neka tretja oseba; propadli ali falirani trgovec je do- segel svoj namen in se obogatil na škodo svojih upnikov. Konec je bil takle: trgovina se je znova odprla, seveda z imenom žene ali drugega sorodnika, skrito blago je prišlo na dan — in trgovina je obratovala dalje, kot da se ni nič zgodilo. Kot povsod sta tudi pri nas prva svetovna vojna in inflacija zelo razredčila vsebino trgovin. Kot klasičen primer se je takrat navajal primer firme Singer v Budimpešti, ki je imela kot začetno zalogo 100 šivalnih strojev; za prodanih 20 strojev je mogla dobiti samo 7 novih strojev, za nadaljnjih 20 strojev celo samo 3 stroje itd. Ob koncu poslovanja je imela ta trgovina samo en stroj in ta je ostal, ker so ga skrili pred kupcem. Podobno in še slabše je bilo v na- ših trgovinah. Namesto enega novega stroja je tem trgovinam ostalo le nekurantno bla- go in nekaj denarja, ki pa je bil skoraj brez kupne moči. Pred koncem opisa razmer v ogrski eri naj se zaustavim pri dogodkih ob prelomu XIX. v XX. stoletje. Gospodarski polet pod liberalnim režimom v Budimpešti in boj madžarskih politikov za prekinitev carin- ske unije in prilagoditev trgovskih pogodb sta sprožila tudi v Prekmurju določeno raz- gibanost. Veljaki pri okraju in tudi župa- niji v Szombathelyju so že v dobi Szélla Kalmana objavili parolo, da je treba Mur- sko Soboto vključiti v omrežje ogrskih že- leznic. Tako se je tudi zgodilo : komaj kakš- nih 10 let po pričetku obratovanja na progi Ljutomer—Radgona je leta 1907 pribru- mela prva železniška kompozicija v slav- nostno okrašeno postajo v Soboti. Lokomo- tiva starinskega tipa z dvema rdeče-belo- zelenima zastavama na čelu je pripeljala nobleso županije Vas, gospode z ministr- stva, iz železniške uprave itd. Himna št. 1, govori, himna št. 2, gO'dba, banket s šam- panjcem za gospode, golaži in brizganci za ljudstvo. Dobili smo železnico in z njo zve- zo z zaledjem, odprla se je pot v daljni svet! Železnico je zgradila delniška družba »Dunantuli helyierdekü vasut r. t.« (Lokal- na železnica Transdanubije d. d.). Proga je bila speljana v Mačkovcih skozi predor. »Naša Mariška«, kot jo imenuje ljudstvo, vozi od tega časa previdno počasi naprej. Sedaj vozi samo do Šalovec, ki je zad- nja postaja v Jugoslaviji. Težko je točno ugotoviti, kdo je pravzaprav financiral gradnjo proge in druge objekte. V jwrt- felju efektov Prekmurske banke so bile del- nice te družbe ohranjene s kompletno ku- ponsko polo. Družba torej ni izplačevala nobenih dividend. Banka je delnice kot brc z vrednost ne papirje popolnoma odpisala. Isto so napravili tudi drugi lastniki teh delnic. Železnica je vezala Soboto in severo- vzhodni del Prekmurja preko Körmenda z glavnim mestom županije, s Szombathely- jem preko Körmenda in Szentgottharda pa z Avstrijo. Tako je bila Sobota povezana z vsem železniškim omrežjem Madžarske. Poljski pridelki Madžarske so se izenačili z našimi, vzporedno pa tudi skrb za njihovo prodajo. Železnica torej ni odprla našim pridelkom novega trga. Edino korist je po- menila možnost izvoza po velikem ovinku v Avstrijo in Italijo, pa še to s pogojem, da bi bile železniške tarife primerno nizke. Le industrijski izdelki so sedaj prihajali od drugod. Mesta Radgono, Gradec in Maribor so zamenjala sedaj mesta Körmend, Szerat- gotthard, Szombathely in druga. Svoje trgovske potnike je pričela pošiljati do So- bote tudi Budimpešta. Sicer pa je bil pot- 1-77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niški promet v glavnem lokalnega pomena. Javnost je na splošno pozdravljala to pri- doibitev, čeprav so bili posamezniki priza- deti in zato nezadovoljni. Predvsem so jo zmerjali vozniki, ker so izgubili precej svo- jega zaslužka. Posestniki so bili nezado- voljni zato, ker jim je proga razkosala njive in travnike in so za to dobili, po nji- hovem mnenju, premajhno odškodnino. Precej se je takrat govorilo tudi o velikem zaslužku pri zemeljsk.ih delih, zlasti pri de- lih v predoru. Ko govorimo o trgovini, ne smemO' mimo železnine Karla Hartnerja v Soboti. Hartner je bil priseljenec in je trgovino ali ustano- vil ali odkupil od neznanega prednika. Pozneje se je firma glasila Karla Hartnerja sin. Na videz so bili njegovi poslovni uspehi negativni. Firma je bila zadolžena, njena kreditna sposobnost docela izčrpana. V letih okoli 1905 je bilo kaj problematično, če bo dobil Hartner posojilo 100 kron ali ne. Kar- lov sin je bil Geza Hartner. Njegov neuspeh z mlinskim podjetjem nam je že znan. Kljub temu, da ni mogel Geza pokazati no- benih vidnih gospodariskih uspehov, je po- stala njegova družina najbogatejša meščan- ska družina v Prekmurju. To je sicer pa- radoksna trditev, ko pa se bomo pobliže spwznali z osebnostjo Geze Hartnerja, bomo videli, na kakšen način se more iz prezadol- ženosti pričarati milijonsko premoženje. Kot otrok je Geza Hartner kot edini ka- toličan hodil v nemško osnovno šolo židov- ske verske občine v Soboti. Kaj je bil po- vod za ta nenavadni korak? Morda nemški učni jezik. Kaj je počel in kje vse je hodil v svojih mladih letih, ni znano. Nepriča- kovano se je od nekod vrnil domov z ženo, sicer vdovo po avstrijskem oficirju z dvema otrokoma. Ta žena, Luiza po imenu, je bila zelo ambiciozna in energična. Nestrpno je priganjala moža, naj se kakorkoli uveljavi. Tako se je Hartner lotil politike. Najprej je bil agitator (»kortes«) pri parlamentar- nih volitvah. Agitirai je za kandidata, ki mu je več nudil. Treba je priznati, da je bil Hartner kot demagog edinstven. Govoril je navadno v domači slovenščini, v goričkem narečju. Slovnica te slovenščine pozna samo moški spol. Ljudje so ga radi poslušali, ker so bili njegovi govori prepieteni z mastnim in robatim humorjem. Njegove strupene alegorije so zadevale v živo. Bil je v svo- jem elementu, če je mogel agitirati za opo- zicijo. Takrat se je spravil na »kabatose« (»škrice«) od notarjuša naprej, pa tudi na duhovnike. Hartner je znal pogoditi skrivne misli volivcev, misli, ki se jih nihče ni upal odkriti. Glavni življenisfci preobrat so Hartnerju omogočile volitve okrog leta 1910. Za vladno stranko je takrat kandidiral La- još Rado, veleposestnik iz nekega kraja ob Rabi. Kot opozicionalec, torej član stranke neodvisnosti od Avstrije, je nastopil grof Žiga Batthyany iz Tišine. Hartner je agiti- rai za grofa. Volilna kampanja po deželi je potekala po stari navadi (pečenke in litri). Isti volivci so se gostili tako na račun vlad- nega kot opozicijskega kandidata. Poimen- ska volitev je bila samo v Soboti. Tokrat so se izkazali priganjači volivcev in Sobota je bila polna ljudi iz vsega okraja. C. in kr. pešadijski kordon je ločil nasprotna tabora, ki sta zasedla mestne trge in ceste. Navzoč- nost vojske je zahtevala politična modrost. Kordon ni ločil volivcev morda zaradi med- sebojne politične nestrpnosti, pač pa zato, da se ne bi volivci z rdečimi peresi na klo- buku stepli z volivci z belimi peresi na klo- buku. Glavna pogonska sila morebitnega pretepa je namreč tičala v množini použi- tih maliganov. Žensk pri volitvah ni bilo, ker jih takrat še niso vnesli v volilne sezna- me. Izpolnjevalci državljanske pravice so sicer že prejeli obvezne golaže in brizgan- ce, toda pri svetlem dnevu še niso mogli pri- čakovati, da bi prišel kdo iz nasprotnega tabora in jih začel prepričevati z bankovci o pravilnosti politike njegove stranke. Velika množica vo^livcev na grofovi strani je bila še v pripravljenosti (to je bUa Hart- nerjeva operativna rezerva, ki je nastala na ta način, da je neka nevidna sila zavirala tempo volitev opozicijsikih volivcev). Na nasprotni strani je bilo volivcev manj in manj in slišalo se je že, da lovi vladna stran- ka vsakega volivca posebej. Organizatorji (Hartner in njegov štab) so budno pazili, da ne bi nihče dezertiral in da se ne bi sikri- vaj vrinila v njihove vrste kakšna črna ovčica in bi s svojim denarjem demoralizi- rala grofove pristaše. Pozna moč je prinesla veliko presenečenje: opozicija je razglasila, da je grof odložil mandat in odstopil pri- dobljene glasove Hartnerju ter ga kot ro- jaka in pravega zagovornika malih kmetov priporoča za izvolitev. Vendar je to bila le fasada, kajti nikdar ne bo prišlo na daai, kaj se je dogajalo med grofom in Hartner- jem na štiri oči. Po mojem mnenju je mo- rala nasprotna stran sporočiti Hartnerju neko zelo vabljivo ponudbo. Ce je bil oce- njen posamezni glas ali izražena cena v pavšalnem znesku, ne bi mogel reči. Hart- ner je verjetno vrgel to ponudbo na grofo- vo mizo kot osnovo za pogajanje glede cene glasov rezervne vojske. Stranka neodvisno- sti, posebno še grof Batthyany, ni bila fi- nančno pripravljena na ta naipad v hrbed. 178: časopis ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Grofu ni ostalo drugega kot to, da se od- pove kandidaturi. Nastali položaj je Hart- ner izkoristil z bliskovito naglico. Za svojo kandidatuiro potrebne podpise je dobil kar na mestu, pobotal se je s predstavnikom neodvisnosti in postal njen kandidat; ta je uredila, da so se grofu dani glasovi prenesli na Hartnerja. Tako je bil Hartner izvoljen za poslanca madžarskega parlamenta. Zgo- dilo se je to, kar ne bi verjel niti sam Hart- ner dan poprej. S tem dnem se je pričela njegova kariera strmo dvigati. Kot z udarcem čarobne palice so prene- hale pri hiši materialne skrbi. Vidni porast premoženja se je pokazal v neki transak- ciji, ki je prinesla precejšen kompleks gozda. Ne sprašujte me za ceno, ker bi bili morda prizadeti občutki nekaterih oseb, ki še živijo. Zapisal sem že, da se Hartner kot gospodarstvenik ni izkazal. Vendar je to veljalo samo takrat, kadar smo Hartnerjeve poslovne podvige analizirali v perspektivi etičnih gospodarskih norm. Geza Hartner ni planiral, ne kalkuliral, tudi se ni trudil, da bi kaj dosegel po metodah klasične pro- izvajalne aktivnosti ali realne trgovine. Imel je dar za bliskovito izkoriščanje tre- nutnih situacij. Kot jastreb je krožil v ne- opazni sferi in padel na plen vedno v pra- vem času. Tako so nastale velike kupčije: Salzburg, veleposestvi pri Gradcu in Doli- ču, opekarna v Puconcih, Prekmurska ban- ka itd., itd. Naštel bi lahko še druge pri- mere (nekateri iso dolgo časa krožili kot anekdote), kako je znal prelisičiti vsako- gar, ki je pokazal svoje slabosti. Hartnerjev nastop do podrejenih je bil osoren, večkrat celo surov. Ljudi, ki so delali zanj, je slabo plačal. Bil je prototip asocialnega kapitali- sta. V parlamentarnem in sploh javnem življenju je Hartner igral vlogo nedozore- lega političnega burkača : poslanec ekstrem- ne šovinistične madžarske stranke neodvis- nosti se je v stari Jugoslaviji prelevil v simpatizerja, pozneje vnetega zagovornika Radiceve Hrvatske seljačke stranke. Svoj list »Szabadsag« (Svoiboda) je tudi urejal v tem smislu. Končni cilj njegove slalomske politike je bila priključitev Prekmurja — ne k Madžarski, kot bi kdo utegnil misliti po pomoti, ampak k Hrvatski! Po smrti so Hartnerja pokopali — v Budimpešti. Po Gezi je postal poglavar družine posi- novljenec Ferdinand (Nandor) Hartner, prej Laval. Ob začetku okupacije je prejel na osnovi srebrne kolajne iz prve svetovne vojne naslov »vitez« in ime »Lindvay«. Postal je predsednik Prekmurske banke, upravitelj opekarne in žage ter edini last- nik ..grada in veleposestva pri Gradu (Gor- nja Lendava). Nekaj časa je bil tudi župan Murske Sobote, banovinski svetnik, član upravnega odbora in predsednik občinske hranilnice itd. Ko so Prekmurje zasedle madžarske čete, ga je okupator imenoval namesto izvoljenega Franca Bajleca za na- rodnega poslanca okraja Murska Sobota. Ferdinand Hartner je imel šarmanten na- stop, kot goispodarstvenik je pa pokazal več romantike veleposestnika kot ekonomske rutine. Bil je podoba dobe in takšnega tipa fabrikanta, kakršnega slika Gustav Freytag v svojem romanu »Soli und Haben«. Zaradi veleizdaje in sodelovanja z okupatorjem je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Sedaj živi nekje v emigraciji. Ce bi me vprašali, za- kaj sem potratil toliko časa za Hartnerja, bi vam takoj odgovoril, da je bil Hartner poleg Benka epicenter takratnih Prekmur- cev. Poleg tega pa so njegove drzne špeku- lacije in eksplozivni podvigi povzročili po- membne spremembe lastninskih odnosov. Živel je v času utrudljive enoličnosti Franc Jožefove monarhije in v epohi razgibanih dogodkov. Pomagala mu je tudi inflacija denarja in slepilo vojne konjukiture v letih 1914—1918. Dogodki, ki so sledili kapitulaciji avstro- ogrskih armad, so bolj političnega pomena. Zgodovinarji naj iščejo podatke in analizi- rajo nastanek in konec Tkalčeve prekmur- ske republike in madžarsko-sovjetske re- publike v Prekmurju, ki je tudi živela so- razmerno malo časa.' Starojugoslovanske čete so napravile konec soboški komuni. Nekateri so trdili, da so nastopile tudi kot zaveznice Hortyjeve Madžarske z namenom, da likvidirajo socialno revolucijo. Pred temi dogodki in še nekaj časa po razgla- sitvi pariške odločbe, da pripade k Jugo- slaviji tudi Prekmurje, je bilo na nezastra- ženi avstro-jugosiovanski meji zelo živo. Verižna trgovina na veliko je zelo cvetela. Glavni razlog za prosperiranje trgovine take vrste je v tem, da so se potrebe na obeh straneh meje medsebojno dopolnjevale. To, kar smo imeli mi (živila in nekaj ameriških dolarjev), je manjkalo Avstriji, to pa, kar je imela Avstrija (industrijsko blago in tekstil), smo potrebovali mi. Dolarji, ki so jih pošiljali domov naši izseljenci, so imeli veliko atraktivno moč za Avstrijce zaradi njihove poplave ničvrednih kron. To izred- no konjunkturo so spretno izkoriščali mla- deniči iz obmejnih vasi, na primer Karel in Ludvik Šiftar ter Pavel Hahn. Zelo ugodne razmere so nudile temu triumviratu priliko za to, da si je ustvaril in izgradil svoja obratna sredstva v obliki manufakturnega blaga. Tako je nastala trgovina na veliko 6. 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tekstilnim blagom v Murski Soboti z imenom »Brata Šiftar in Hahn«. Pri vsem tem je zanimivo to, da sta bila brata iz železninar- ske stroke, Pavel Hahn pa sploh brez trgov- ske kvalifikacije. Ta komanditna družba je pozneje razpadla, en gros trgovina je ostala Hahnu, Karel Šiftar se je etabliral kot trgo- vec s tekstilom in modnimi artikli, Ludvik Šiftar pa je ustanovil tovairno za perilo (po osvoboditvi inkorporirana v podjetje »Mu- ra«).' Omenjena podjetja so delala solidno in so se dobro razvijala. Ko se je pričel izvoz živine in mesa iz Prekmurja, je nastopal kot sikoraj edini odjemalec gostilničar in trgovec Fluck v avstrijski Radgoni. Njegovi poslovni part- nerji so bili po večini naši obmejni gostil- ničarji in mesarji Georg Vogler, Avgust Kampl, Samuel in David Weiss itd. Izvoz- nik je bil tudi Stefan Benko iz Tešanovec, ki se je ukvarjal s tem poslom, čeprav je bil oddaljen od meje 20 km. V času stare Jugoslavije sta izvažala tudi Samuel in David Weiss iz Serdice kot protokolirana trgovca. Razen žitaric ter živine in mesa je bil na vidnem mestu tudi izvoz jabolk in sadja sploh. Viljem Hackl iz Lemerja, Lud- vik Lulik iz Strukovec in Franc Ceh iz Murske Sobote so izvažali jabolka v Nem- čijo, v Švico in na Češko. Ves ta ekspert je financirala Kreditna banka d. d. v Mur- ski Soboti na osnovi cediranih faktur. Pe- rutnino in jajca je izvažal v večji količini Ludvik Koblencer iz Rogašovec in sicer v Švico in Italijo. Naš specialni produkt, panonsko grahorico, je izvažala tvrdka Berger v ZDA. Tja so šle tudi posušene gobe jurčki. Manjše količine drv so izva- žali naši trgovci v Švico, rezan les je bil večinoma namenjen Levanti. Škoda, da so bančni arhivi uničeni, sicer bi lahko po kontrolnikih za izvoz dal točne podatke o vrstah, količinah in vrednostih blaga za vsako uvozno deželo posebej. Denarni promet interne trgovine se je opravljal v gotovini z nakazili po poštni hranilnici ali po žiro prometu bank. V stari Jugoslaviji so imele lokalne banke medse- iDojne kontokorentne zveze z živahnim žiro prometom. Glede zamejne trgovine je bua stvanf bolj težavna. Zaradi skromiiega obse- ga in omejenega pomena prekmurskih bank le-te niso imele deviznega dovoljenja. V Soboti je kratek čas obstajala podružnica Slavonske banke, ki je smela opravljati neposredni plačilni promet s tujino. Na po- lovični stopnji deviznih privilegijev je bila samo Kreditna banka, ki je imela dovolje- nje za izdajo »uverenj« in kontrolo dotoka ekspoTtne valute. Ta banka je tudi imela dovoljenje za odkuip tujih valut in Trava- ler čekov. V takih primerih so si banke pomagale tako, da so s pomočjo njihove tuzemske zveze z deviznimi bankami oprav- ljale plačilo uvoženega blaga. Realizacijo cksportne valute so opravljale tudi devizne banke za račun izvoznika, odobrivši proti- vrednost devize izvozniku pri lokalni banki v Soboti ali Lendavi. Bekoni so bili plačani takoj po prevzemu blaga v tova,rni s čeki na London. Obračun funtšterlingov se je opravil na enak način kot izplačila na tuja mesta. Plačila uvoženega blaga so lokalne Ivanke samo transitirale. Vso potrebno do- kumentacijo so poslali svoji zvezi z deviz- nim poslovanjem z naročilom, da opravi nakazilo v breme lokalne banke. Zanimiva stvar je začetek in rast trgovine Josipa Klepca v Beltincih. Zelo skromna sredstva za začetek tekstilne trgovine niso ovirala skromnega in delovnega mladega trgovca, da se ne bi s svojim solidnim po- slovanjem precej hitro vpeljal pri kupcih iz Beltinec in ožje okolice. Trgovina je vidno uspevala. Agilni in neutrudljivi Kle- l)ec je iz leta v leto večal zaloge pa tudi obseg trgovine. Leta 1936 je ustanovil ple- tilnico v Beltincih, ki obratuje še danes v sklopu tovarne »Mura«. Ob koncu razvoja je imelo podjetje Klepec svoje posloval- nice tudi v Lendavi, Crenšovcih in v Tur- nišču. Podjetje je obstajalo približno 50 let. V Beltincih pa je bilo še eno podjetje, ki je preraslo meje vaške trgovinice. To je bila firma Peter Osterc, trgovina z želez- nino in gradbenim materialom. Osterc se je razširil s tem, da je sčasoma Vkdjučil v svoj obrat tudi mlin manjšega obsega. V stari Jugoslaviji so Sobočani pozdra- viii ustanovitev industrijskih magazinov za prodajo čevljev. Poslovalnica Bata iz Boro- ya je menda prva odprla svojo poslovalnico, njej pa je kmalu sledila trgovina podjetja Peko« iz Tržiča. Njo je mnogo let uspešno \adil poslovodja Joško Brumen iz Sobote. l\)'inen teh poslovalnic je bil v glavnem v tem, da so dale na trg kvalitetno blago po nižjih cenah od cen domačih obrtnikov. Po zasedbi Prekmurja je okupator stop- njevaje uvajal svoje rasistične ukrepe, na- inerjene v glavnem proti trgovcem židov- skega porekla. Prvi udarec je bil namenjen trgovcu poljedelsfkih pridelkov Beli Ber- ger ju. Moral je odstopiti svoj lokal in skladišča gostilničarju V. Voglerju iz Can- kove in prenehati s poslovanjem. Da pa bi se Vogler, čeprav stoodstotni arijec nem- škega porekla, ne mogel znatne j e okoristiti s to trgovino, je ustanovila madžarska uprava subvencionirano podjetje z imenom. 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika »Hoinbar« (= iitiiica). Nadaljnji diskriini- nacijsflci ukrep je bil, da so židovskim trgovcem kontingentirali blago oziroma jimi ga dodeljevali v znatno manjših količinah od tistih, ki so nujno potrebne za dopolni- tev zalog in asortimenit. V začetku maja. 1944 je končno okupator izročil esesovcem vse židovsko prebivalstvo Prekmurja. Pot je te ljudi vodila — v Auschwitz. Približno pet let je minilo od dneva, ko je bila izdana deklaracija o združitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno Kraljev- slvo SHS, ko je bila leta 1923 odprta želez- niška proga Murska Sobota—Ljutomer. Ne bi se spuščal v opis geopolitične važnosti te železniške proge. Kratkomalo je bila nujnost, povezati večji del Prekmurja z Ljubljano in preko nje z morjem, da se je odprla pot za prevoz naših pridelkov na trge, ki so bili kakor usitvarjeni za odkup tega blaga in za dobavo izdelkov, ki jih doma nismo proizvajali. Ozke gospodarske zveze z vsemi središči Jugoslavije in kul- turni vpliv iz Ljubljane so ugodno delo- vale na ustvarjanje prekmurskega človeka novih oblik. Naslednje 1924. leto nam je prineslo novo civilizatorično pridobitev. Murska Sobota je dobila električno raz- svetljavo in gospodarski obrati so bolj in bolj segali po ceneni in racionalni pogonski sili. Prvi elektromotor je zagrmel menda v tovarni mesnih izdelkov, potem pa so se hitro elektrificirala še nova podjetja. Tudi nekatere kmetije so priključile svoje slamo- reznice in druge podobne naprave na električno napeljavo. Glede delovnih moči v trgovini naj po- vem, da So dela opravljali po večini člani družine. Vajenci so imeli oskrbo brez plače, mesečni zaslužek sporadično nastavljenih pomočnikov, blagajničark in drugih je znašal 800—^1000 dinarjev mesečno. Pred prvo svetovno vojno se je sukal njihov za- služek od 10 do 13 fl ali 60 do 80 kron. V Soboti so imeli državni uslužbenci svojo »Potrošniško zadrugo državnih uslužben- cev«. Razen te zadruge ni bilo v Prekmurju nobene druge konzumne trgovine. Za trgov- ce, ki so zahtevali kmečko zaščito oziroma moratorij za svoje dolgove, je veljalo tisto, kar sem ipovedal za obrtnike. IZSELJENCI IN SBZONCI Pri obravnavanju kmetijske panoge smo videli, kako se je polnil kader agrarnega proletariata. Življenjske potrebe so gnale brezdomca v širni svet, če doma ni našel dela in zaslužka. Bili pa so tudi ljudje, ki. so zapustili stare kraje v želji, doživeti avanture, posebno še, obogateti na lahek način. V starih časih je bila Amerika od- prta za vsakogar. Ljudi za izselitev so iskali posebni agenti; ti so tudi financirali njihove, potne stroške. Tako je približno leta 1924 ponudila neka agentura iz Ljub- ljane Prekmurski banki provizijo 5 dolar- jev za vsakega človeka, ki bi ga banka na- potila v ZDA. Mnogo tistih, ki so šli čez Atlantik, se ni več oglasilo. Mnogi pa so pokazali močno voljo in vzdržljivost v za- četnih težavah ter so uspeli. Ti pionirji niso pozabili svojcev v stari domovini. V pi- semcu ženi ali otrokom je bil priložen kak- šen dolarček, pozneje pa ček. Te pošiljke niso usahnile niti takrat, ko se je izseljenec naturaliziral. Poleti 1924 me je obiskal Charli Gostonv, predsednik banke in jav- nega notariata iz St. Bethlebema (PA). Insti- tucija se je imenovala »Roza Gostonv, javni notar«. Gostonyjevi so bili slovaškega po- rekla in državljani ZT)A. Ta ustanova, ki je bila obenem podjetje, je opravljala isto- čas.no posle javnega notarja in bančne ope- racije. Klienti, po večini delavci tamkajš- nje težke induistrije, so bili slovenskega porekla. Gospod Gostony je prišel v Prek- murje. da bi uredil nekatere zadeve z ban- kami, da bi videl sorodnike svojih klientov v Bethlehemu, posebno pa, da bi razčistil vprašanje plačilnega prometa, ki se je tik pred tem nekje zataknil. Skupaj sva prepo- tovala velik del Goričkega in obiskala mar- sikatero hišo, katere očetje in drugi so šli v tujino za kruhom. Gospod Gostony je trdil, da je v samem Bethlehemu toliko Prekmurcev, kolikor jih je ostalo doma. Morda je .res, morda pa je imel v mislih vse Slovence? Hiša Gostony je imela direktne zveze s Prvo hrvatsko štedionico v Zagre- bu. Ta zavod je opravljal po Gostonyje- vem naročilu s pomočjo svojih koresponden- tov v deželi nakazila v korist svojcev v stari domovini. Z ekspeditivnostjo te banke pa niso bili zadovoljni niti Gostony niti njegovi klienti. Zato sem gospodu predla- gal neposredno zvezo in pošiljanje dolar- skih čekov na naslov moje banke. Predloga ni sprejel zaradi disparitete tečajev (v New Yorku si namreč lahko dobil več dinarjev za dolar kot v Jugoslaviji). Ne bo velika pomota, če cenim pošiljke naših izseljencev iz ZDA (računajoč tudi nakazila preko Gostonyjeve banke) letno na 20.000 dolar- jev. Seveda so šli izseljenci tudi v Kanado, Avstralijo, Južno Ameriko itd. V končni fazi je ta pomoč vedno enakovredna eks- pertu blaga; zato je pozitivno vplivala na plačilno bilanco Jugoslavije. 181 : kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Drugače pa je bilo z našimi sezomci. Sve- tovna gospodarska kriza 1930-31 je zvišala število sezoiiicev. Razen agrarnih proletar- cev (brezdomcev) je kriza načela tudi ob- s'toj manjših kmetov in podeželskih obrtni- kov. Uvedena kmečka zaščita je sicer nudila prezadolženeinu kmetu moratorij za plačilo dolgov in je odvračala nevarnost, da bi pri- šlo posestvo na boben, ni pa ustvarila mož- nosti za to, da bi se plačali tako imenovani nezaščiteni dolgovi. Kriza in deflacijska po- litika nista računali s tem, da ne more kmet izpolnjevati svojih obvez niti do države, če prejema za svojo živino le po 1,25 do 2 di- narja za kilogram žive teže. V tem razmerju so bile tudi cene drugih kmetijskih pridel- kov. To so 'razlogi, da se je dolga vrsta ljudi pred borzo dela podaljšala tudi s takš- nimi, ki so imeli zidane hiše in do 5 ha zemlje. Taiko je moral tudi mali kmet s transpoirtom v Nemčijo ali Francijo, da je ohranil dom in preživel svojce. Žena in otroci so gospodarili doma, kakor so znali in mogli. V Nemčiji in Franciji so cenili naše poljske delavce zaradi njihove vzdrž- ljivosti in sposobnosti hitrega prilagojeva- nja modernim metodam poljedelstva in živi- noreje. Ce upoštevamo dobro oskrbo v Franciji in Nemčiji ter ugodne tečaje fran- coskih frankov in nemških mark, je bil njihov zaslužek tam dober. Pozno jeseni, ko so bila opravljena dela tudi na njivah sladkorne irepe, so prihajale skupine sezon- cev k bančnim šalterjem zaradi zamenjave tuje valute za domači denar. Vrednost vse- ga zaslužka lahko cenimo na 5—5 milijo- nov takratnih dinarjev letno. Kupna moč tega denarja je omogočila uresničitev sanj marsikateremu sezoncu: imeti košček svoje zemlje ali začeti z delom za skromni dom svoje družine. To sp bile sicer tudi želje tistih, ki so delali v težki industriji v St. Bethlehemu ali v belgijskih rudnikih. Tako ti kot oni so imeli domotožje, vsi so želeli domov, da bi preživeli jesen svojega živ- ljenja nekje na Ravenstem ali Goričkem pri svojih in da bi jih tudi pokopali v do- mači zemlji. Sezonci, za katere ni bilo več mesta v kontingentu za Francijo ali Nemčijo, so romali na žetvena dela in pobiranje slad- korne pese v Belje. Njihov zaslužek v de- narju je pa bil znatno nižji od zaslužka tistih, iki so šli v tujino na sezonsko delo. SE o DOMAČIH BANKAH Glede na socialno strukturo našega prebi- valstva so bili pra\ javni funkcionarji tisti, ki so se najprej udomačili pri bankaJh.Prav_ ti so postali delničarji, člani upravnih in seveda tudi nadzoirnih odborov. Ce so bile vse funkcije že oddane, so ustvarili novo sinekuro. Pred prvo svetovno vojno so ime- le banke Tazeii po zakonu predpisanih orga- nov tudi »dežurne komisarje« (napibiztos). Njihova naloga je pro forma bila, da so v nekakšno štraco vpisovali blagajniške prejemke in izdatke. Jasno je, da je bilo to delo nepotrebno in nekoristno. Možaki z dežele so postavke pomešali, končno pa so seštevanje in zaključek, posebno pa popra- vek vsega tistega, 'kar je bilo narobe, pre- pustili uslužbencu. Da je ta zaradi tega dnevno izgubil precej dragocenega časa, je jasno. Dežurni komisarji so prejemali de- lež tantijem iz čistega dobička v sorazmerju s svojo navzočnostjo. Vse to je bila fasada njihove funkcije. Važno in koristno pa je bilo njihovo delo, ki so ga opravljali na terenu. Ti komisarji, zavedajoč se svoje važnosti, so bili vneti propagator j i banke in zelo koristni akviziterji zavoda, v kate- rem so delali. Kot notarjuši so usmerjali pupilne denarje podrejenih občanov v ban- ko, vlagali občinske sklade, kolikor jih je bilo, pri svojem denarnem zavodu, agitirali so za to, naj se vložijo gotovinski viški na vložne knjižice. Po drugi strani so skrbeli za to, da so se najemala posojila prav v banki, za katero so bili akviziterji. Razume se, da je opravljal zemljiškoknjižne opera- cije dežurni komisar ali drug organ banke, če je bil po poklicu notarjuš. Poleg stro- škov za posebne usluge in izdatke, za in- tervencije glede najema posojila v njegovi banki so tudi honorarji za takšna dela pri- padli njemu. Omenil sem že klasični način legalnega oderuštva: na dolg 22 fl so znašale mesečno obresti 3 fl, letne torej 36 fl. Po maksimira- nju obrestne mere je moralo prenehati sod- no tolerirano oderuštvo. S tem je prenehalo zanimanje dela privatnih bankirjev za na- ložbo denarja na visoke obresti. Kmet ali majhen obrtnik sta morala iskati druge vire za zadostitev svojih denarnih potreb. S posrednikom ali brez njega se je tak reflektant pojavil pred bančnim šalterjem. Lahko si predstavljamo psibolosko stanje nesTečnika, ki je begal brezuspešno od ode- ruha do oderuha. Notarjuš je vlagal pred- loge za nove intabulacije, odvetnik je gro- zil s tožbo, končno je prišlo do sodne iz- vršitve in dražbe. Pra^ ni sistem pod ogrsko upravo, institucija advokature in notariata v mnogih primerih niso bili v korist ljud- stva, ki je potrebo^¦alo nesebične svetoval- ce. Notarjuš je bil neposredno podrejen upravnem organu okraja s jKKjblastilom in 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika nalogom, da predpisuje iu pobira davke, vodi matični urad (in organizira volitve). Vse to je opravljal kot javni uslužbenec z mesečno plačo in deputati. Razen tega je smel opravljati določene pravne posle za svoje občane (te za honorar). Sestavljal je nipr. zadolžnice, pogodbe, predloge za zem- ljiškoknjižne vpise itd. in si zato zaraču- nal honorar po neznani tarifi. Kakšni BO bili začetki poslovanja pri banki? Prosta sredstva banke so sestavljale temeljna glavnica in hranilne vloge ustano- viteljev. Ta ožji krog je bil tudi prvi po- sojilojemalec. Prihajale so prošnje soboških in drugih playboyev (lahkoživcev) za po- sojila zaradi konvertiranja meničnih dol- gov pri natakarjih itd. Oglasili so se advo- kati, notarjuši in dežurni komisarji s svo- jimi predlogi za kredite njihovim klien- tom. Zelja večkrat niso izpolnili. V sploš- nem je v začetku škripal bančni stroj v vseh fugali. Toda življenje, rutina, je pre- magalo težave in kolo se je zavrtelo. Po- javili so se poslovni problemi. Prosta sred- stva so že skoraj izčrpali. Banka je mo- rala sama iskati kredite. Po ogrski praksi je bilo rediskontiranje (prodaja) meničnega portfelja najkrajša pot do pridobitve kre- dita. Prvi pogoj za to je pa bil ta, da je banka sama kreditirala v obliki menično- esikomptnega kredita. Prednost ite oblike kreditiranja, razen že navedene možnosti pridobivanja novih sredstev, je bila tudi v tem, da so se dajale obresti in antici- pando (vnaprej), to je, dolžnik je plačal od 100 kron kar 8 kron za obresti. Ker je prejel posojilojemalec samo 92 kron, je plačal 8 kron obresti od tega zneska. Tako so tolerirali prekršek maksimiranja obresti, kajti v tem primeru so znašale letne obre- sti dejansko 8,695«/». Tretja prednost, da se je moral dolg ob zapadlosti menice brez- pogojno poravnati, pa je postal prazna ilu" zija. Dolžnik je namesto denarja položil prolongat in plačal samo obresti (včasih so obresti pripisali glavnici). Kratkoročna posojila so se dajala tudi na zadolžnice, na poroke ali intabulacijo. To so prakticirali posebno v primerih, ko posojilojemalec ali poroki niso znali ali mogli pisati. Banke so. likvidirale tudi prave investicijske kredite od 10—50 let na odplačilo. Zakaj so dajali takšna posojila proti 4,5—5*/o obrestim na- mesto 8 */o obrestim pri 4—6-mesečnih memi- cali, mi še danes ni razumljivo. Dolgoročno vezana sredstva brez izvedljive ali s težavo izvedljiv^e mobilizacije so sploh bila po- stavka z negativnim predznakom. Dolgoroč- ni krediti so se navadno uporabljali za ne" gospodarske investicije (zidanje hiš). Ni mi znano, če so mislili na odstop (cesijo) takš- nih terjatev kakšni hipotekami banki. Pio- nirjem bankarstva v Soboti verjetno ni bila znana tehnika procedure in obračun založ- nic; če bi vse to poznali, ne bi niti mislili na to, da bi mobilizirali svoja vezana sred- .stva na ta način. Kot kuriozum tistih ča- sov naj omenim še posebno vrsto hranilnih vlog. Te vloge so bile v zvezi z življenjskim zavarovanjem: osnovne vloge in zavaroval- ne premije so se vplačevale tedensko. Mno- go dela brez vidnih uspehov! Preobširno in nezanimivo bi bilo nadaljnje obra\ navanje poslovanja bank. Kot novost je bila v stari Jugoslaviji uvedena oblika biankomenične- ga kontokorentnega kredita, kombiniranega z žiro računom. ZAKLJUČEK Ko končujem, naj še enkrat poudarim, da sem opisoval samo tisto, kar sem dejan- sko videl, doživel ali z zanesljive strani slišal. Osebe, ki sem jib navedel z imenom, sem — razen kneza Eszterhazyja in grofa Batthyanyja z Grada — osebno poznal. Z mnogimi med njimi sem imel poslovne in prijateljske zveze. Pri Benku in Hartnerju sem se potrudil podrobneje opisati in ana- lizirati njuno delo, ker sta veljala v Prekmurju kot idola podjetnosti in go- spodarskih uspehov^ tistega časa. O zna- čaju njunega javnega dela naj pa razpravljajo in sodijo tisti, ki so za to poklicani. Ce se zdijo današnjemu bralcu teh vrstic moja opisovanja nerealna ali pre- tirana, naj mu povem, da sem posegel na- zaj v čase, ko so drugače vrednotili misli in dejanja kot danes. Moram povedati še to, da s svojo kritiko in komentiranjem ne- katerih takratnih institucij nisem hotel di- skriminirati ali žaliti določenih akterjev na odru starih časov. Ne velja posplošiti to, kar sem napisal o advokatih in notarjuših, ker so bili tudi tu, kot sploh povsod, različni značaji z različnimi nazori o tem, kaj je dopustno in dobro in česa ne smemo sto- riti, da s tem ne škodujemo sočloveku. Opi- sal sem tipe brez imen. Nekateri ljudje so dejansko bili takšni, kakršne sem jih videl in ki so takšni postali zato, ker se niti zakoni niti takratne družbene norme niso ujemale z jedrom pristne morale. Potrudil sem se, ostati objektiven. Zavedam se, da bi imel moj članek res pravo zgodovinsko vrednost, če bi svoje trditve lahko doku- mentiral. Toda čas in dogodki so uničili tisto, na kar bi se mogel sklicevati. Po toliko letih življenja se s hvaležnostjo spominjam svojih starib brkatih profesor- jev z višje trgovske šole, ki so mi dali 183 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino na pot razen splošnega znanja tudi dobre temelje gospHjdarskih ved in veliiko svojega naivnega idealizma. OPOMBE Uredništvo dodaja Kersovanwim spominom sledeče opombe: 1. Vedeti je treba, da sio tu živeli protestanti s sistemom enega otroka, kar je po svoje pripo- moglio k »akumulaciji« v teku več generacij. — 2. Jasno je, da gre tu v bistvu za stopnjevanje ¦\TOJiidlh liiferacdj v korist fašističnih armad. — 3. Pisec spominov je po pomoti izpusitil opekarno v Puooncih. — 4. Banko je imel med prvimi v Prekmurju člansko izkaznico nacistične stranke in to že precej pred okupacijo; navijal je bolj za nemško kot pa madž,arsko okupacijo Prekmurja. — 5. Madžarsko sovjetsko republiko je zlomila ppotirevoluoija s podporo antante in tudi Jugo- silavije, vendar je prišlo do zloma še pred zased- ho Prekmurja po jugioslovanskiili čotali. — 6. Ka- rel Šiftar je bil po osvoboditvi zaprt kot nacisit in antisemit; Lud\ik Šiftar je bil nacist m župan za časa kratke nemške okupacije. LJUBLJANSKI TRZNI REDI IN PREPOVED PREKUPČEVANJA VLADO VALENCIC Med privilegiji, ki so jih dobila ob svo- jem nastanku naša mesta in trgi, so bili tudi tržni dnevi ali tedenski sejmi. Uvedba tedenskih sejmov je bila bistveni in več- krat tudi edini znak, ki je meščanske ali tržne naselbine gospodarsko ločil od vasi.' Na tedenskih sejmih se je mestno prebival- stvo preskrbovalo z živili in drugimi po- trebščinami. Tak način je ustrezal mestni gospodarski politiki fevdalne dobe, ki se je držala naslednjih dveh temeljnih načel: Javno inadzorstvo nad živilsko trgovino iu izključitev posrednikov pri dobavi potreb- ščin mestnim potrošnikom. »Mestni kupec je torej imel možnost in pravico, da je ži- vila kupoval naravnost od deželskega pride- lovalca vpričo drugih someščanov.«- Kot druga mesta je tudi Ljubljana brez dvoma dobila pravico do tedenskih sejmov skupaj z drugimi mestnimi pravicami. Ven- dar nam vsebina te sejmske pravice ni zna- na, šele listina iz 1. 1416 odkriva, da je Ljubljana tedaj imela dva tedenska sejma, ob sredah in sobotah, kot se je to ohranilo do naših dni.^ Tedenski sejmi eo ostali bi- stven prilastek mestnih in tržnih naselbin še v dobi, ko mesta že niso več uživala nek- danjih gospodarskih predpravic. V tržni občini Postojni je bil uveden tedenski se- jem za prodajo živil 1. 183?." Tudi le za prodajo živil je bil 1. 1840 Radovljici dovo- ljen tedenski sejem ob torkih.* To mesto je sicer že imelo pravico do tedenskega sejma v prejšnjih stoletjih, pa ga je najbrž iz ka- teregakoli razloga ni vzdržalo ter si je mo- ralo pravico obnoviti. Ko je bila vas Dom- žale 1. 1925 razglašena za trg, so bili v tem kraju uvedeni redni tržni dnevi." Tedenslci sejmi so se torej ohranili kot tržni atributi v najnovejši čas. V zvezi z glavnim namenom tedenskih sejmov — preskrbo mestnega prebivavstva z živili in drugimi važnimi življenjskimi potrebščinami — so se izoblikovale tržne navade, ki so izražale pravice in dolžnosti kupcev in prodajavcev. Razumljivo je, da; so mestne in tržne uprave poskrbele za razne predpravdce, ki naj bi meščanskim kupcem zagotovile nakupovanje potrebščin pod najugodnejšimi pogoji. Sčasoma so ukazi in predpisi nadomestili in izpopol- nili navade, po katerih se je razvijalo tržno življenje. Končno je bil promet na teden- skih sejmih urejen s posebnimi tržnimi redi. Predpravice mestnega prebivavstva pripre- sTcrbi na tedenskih sejmih so bile zavaro- vane v glavnem s prepovedjo prekupčije (Vorkauf, fürkauf). Pod prekupčijo so ra- zumeli prestrezanje živil, to je nakupova- nje od kmeta, preden jih je pripeljal ali prinesel na trg ali pa preden je bilo dano znamenje, da je trg odprt tudi za tujce in domače prekupčevavce, to je branjevce in druge prodajavce živil.' Do določene ure je bilo blago na trgu na razpolago le nepo- srednim potrošnikom in nikomur drugemu. Prepoved prekupčije naj bi preprečila vsa- ko trgovanje z blagom na poti do mestnega tržišča, pred mestnimi vrati, pred ponudbo blaga mestniim potrošnikom, torej vsako nedovoljeno nakupovanje z namenom, da .bi se blago z dobičkom dražje prodajalo naprej. Neupoštevanju prepovedi prekup- čije je mestno prebivavstvo pripisovalo visiako pomanjkanje in draginjo živil in drugih potrebščin, od izvajanja te prepovedi je pričaikovalo ugodne zadostitve vsakda- njih i)otreb. Mestna tržna politika se je v 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika veliki meri sukala okrog prekupčije in trž- na policija je imela mnogo opravka s ti- stimi, ki so prepoved prekupčije kršili, to so bili največkrat razni mali prekupčevavci kot branjevci in drugi prodajavci živil. u Obstoj dveh tedenskih sejmov v Ljublja- ni dokazuje sicer ohranjena listina iz leta 1416, toda prvi dokazi o urejanju tržnih razmer po mestnem svetu so šele iz prve polovice XVI. stoletja. Ko je mestni svet i. 1537 razpravljal o željah in pritožbah, ki jih je občina meščanov predložila na dan sv. Ane, to je dan po izvolitvi mestnega sodnika, se je ukvarjal tudi s prekupčije. Sklenil je, da se mora prekupčija povsem odpraviti. Zastavica — dokler je ta visela, je bil trg odprt le za domače kupce, kupu- joče za lastne potrebe — se poleti ne sme smeti pred 11., pozimii pred 12. uro; dokler je razobešena, ne sme kupovati noben pre- kupčevavec niti tujec. Ko pa se zastavica sname, sme vsakdo prosto kupovati. Pre- povedano je bilo, drug drugemu posegati v kupčijo in kupovati izpod rok.® Vprašanje prekupčije so skušali na sploš- no urejevati tudi policijski redi, ki so se pripravljali v prvi polovici XVI. stoletja. Po osnutku iz 1. 1524/25 se prepoveduje tr- govanje in prekupčevanje z namenom na- daljnje prodaje in dobička zlasti na pode- želju. Zato naj pripelje vsakdo, ki želi prodati kakšno blago, z dežele le v mesia in trge na običajne letne in tedenske sejme v prosto prodajo. Mesta in trgi pa naj skr- bijo za dober red na sejmih. Ob tedenskih sejmih naj obesijo posebno znamenje, po- leti ob sedmih, poizimi ob osmib. Dokler ni obešeno, se ne smejo sklepati kupčije, niti se drugače dogovarjati o blagu. Ko pa zna- menje visi, imajo prebivavci mest in trgov, pa tudi s kmetov, enako pravico do kupo- vanja, vendar le za potrebe hišnega gospo- darstva ali rokodelstva, ne pa za nadaljnje preprodajanje. Po treh urah naj tržno zna- menje odstranijo. Kar je ostalo na trgu še neprodanega blaga, ga smejo nakupovati meščani in goslači mest za nadaljno prodajo^ kolikor ga ti ne bi hoteli, ga smejo poku- piti tnjci; mora pa biti vsakomur na pro- sto dano, da proda svoje blago, ga odpelje ali shrani do bodočega tedenskega sejma.* Dvomi svet je predlagal nekoliko dru- gačno ureditev. Znamenje naj se izobesi po- leti ob šestih, pozimi db sedmih, in naj ostane obešeno dve uri. V tem času hi smeli kupovati za lastne potrebe samo meščani in gositači iz mesta, ne pa tujci in kmetje. Ko je znamenje odstranjeno, je kupovanje dovoljeno tudi kmetom za lastne potrebe in sploh vsem po volji za nadaljnjo prepro- dajo.'" V pozneje uveljavljenih policijskih redih je bil skrčen čas, v katerem so mogli kupovati le potrošniki za lastne potrebe. Policijski red od 1. julija 1542 je določal: tržno znamenje naj ostane pozimi in poleti po eno uro izobešeno. Dokler visi, smejo kupovati le meščani in goslači v mestih in trgih za lastne potrebe, po odstranitvi zna- menja drugi ljudje za lastne potrebe, me- ščani pa tudi za nadaljnjo preprodajo." Na eno uro je bil zaščiten blagovni promet na tedenskih (sejmib v objavljenem policij- skem redu od 15. oktobra 1552. Tržno zna- menje naj bi bilo izobešeno poleti od 7. do 8., pozimi od 8. do 9. ure.'- Zdi se, da so bili v Ljubljani domači kup- ci za lastne potrebe pri kupovanju živ- ljenjskih potrebščin ob tržnih dneh vedno bolj zaščiteni glede časa, v katerem je bila le njim pridržana pravica nakupovanja, kot so pa to določali policijski redi. Saj je v Ljubljani bil trg odprt za prekupčevalce po sklepu mestnega sveta iz 1. 1537 šele ob U. oziroma 12. uri. V razpravah o poli- cijskem redu 1. 1618 je bila postavljena za- hteva, da se v Ljubljani zniža število pro- dajavcev sira in branjevk ter se jim pre- pove predraga prodaja živil in prekupčeva- nje. Ker je njihovo prekupčevanje za po- trošnika škodljivo, naj se jim prepove, da bi sami ali po drugih ljudeh na tedenskih sejmih in tudi druge dni pred 12. uro ku- povali maslo, sir, stročnice, sadje in druga živila, ki jih podeželani prinašajo na trg, temveč naj do navedene ure pustijo naku- povanje meščanom. Ce bi to prepoved kr- šili, naj se resno kaznujejo." Isto zaščito mestnih potrošnikov s pre- povedjo prekupčevanja so predvidevala v poglavju o nizkih cenah (von der Wohlfeil- heit) vladna policijska navodila iz časa Ma- rije Terezije. Dolžnost magistrata je bila, preprečiti prekupčevanje; več mestnih svet- nikov in meščanov ter četrtni načelniki naj bi se ukvarjali s to nalogo. Nadzirali naj bi predvsem branjevce in skrbeli, da se ži- vila kot sadje, maslo, ribe ter les in po- dobne potrebščine prodajajo na kraju, ki ga določi deželna vlada, in da ne pride pri tem trgovanju do oderuštva in prevare. Do- kler je na rotovžu razobešena zastavica, ne sme noben preknpčevavec nakupovati. Kdor bi kaj kupil, se mu kupljeno odvzame, odda v shrambo, kršivec pa prijavi tržnemu ko- misarju. Pri tem se domači kmetje ne smejo ovirati ali oškodovati v prostem trgovanju, ki jim je po najvišji volji praiznano.'* 1851 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Joželinske reforme so posegle tudi v trž- ne razmere. Leta 1786 so bile ukinjene vse prednosti in posebne pravice pri nakupu ali prodaji (prekupčevanje) na letnih ali te- denskih sejmih. Vsakomur je bila priznana ista pravica za nakupovanje in prodajo ži- vil, suro'vin, polgotovega in gotovega blaga v skladu s krajevnimi predpisi.'* ni Ohranjeno arhivsko gradivo ne odkriva nič, kar bi kazalo na kakšne spremembe v ljubljanskem tržnem prometu glede na omenjeno ukinitev predpravic mestnega prebivalstva. Verjetno je ostalo pri prejš- njih starih navadah, ki jih ni bilo lahko izkoreniniti. Opaziti je celo, da pobuda za prepoved prekupčevanja ni bila več pri mestu, temveč iso jo prevzeli državni organi, ki so po omejitvi mestne samouprave po Jožefu JI. odločno posegli v delo magistrata. Že leta 1790 je kresija opozarjala magi- strat, da v Ljubljani narašča število bra- njevcev, kar je v škodo podložnikov, ki prinašajo živila na trg, in v škodo kupu- jočega občinstva. Namen tedenskih sejmov je, olajšati podložnikom prodajo pridelkov in s konkurenco držati cene živil v pra- vilnem ravnotežju. Podložniki svojih pri- delkov ne prinašajo na mestni trg, morajo jih prodati pod pravo tržno ceno nanje prežečim branjevcem, katerih vsiljivost meji že na nasilje. Kupoi so izpostavljeni njihovi seibičiitosti; branjevoi svojevoljno določajo cene, zavira se prosta konkurenca proizvajavca in kupca, ki naj bi jih po najvišjih namerah sama urejevala. Na ta način imajo branjevci skoraj monopol. Zla- sti je neprimerno, da se z branjarijo ukvar- jajo sodni sluge in x>olicijski stražniki ter njihove žene. Namesto da bi sodni sluge in policijski stražniki preprečevali zlorabe na trgu, si prilaščajo tržni monopol in sprav- ljajo v svojo odvisnost kupujoče občinstvo, ki dobiva velik del živil skoz] njihove roke. Zaradi splošnih pritožb je kresija odredila, da morajo biti sodni in policijski uslužbenci ter njihove žene od branjarije izključeni. Magistrat naj predlaga, koliko branjevcev je potrebnih za prodajo na drobno voja- S'cini in ubožnim prebivavcem ter na kaite- rih krajih naj se jim odkažejo prostori." Pri mestu so se v načelu strinjali z ome- jitwjo števila branjevcev in z izključitvijo žen sodnih in policijskih uslužbencev od branjarije. V svojem predlogu je magistrat zagovarjal odložitev omejitve; ni se mu zdelo umestno prepovedovati branjarijo že- nam sodnih slug, dokler ni taka prepoved določena z zakonom; tudi imajo branjevoi še zaloge iz časa, ko so mogli prosto kupo- vati, sedaj bi jih morali oddati v svojo škodo. Kresija s temi pomisleki ni sogla- šala." Število branjevcev je 1. 1791 moralo biti omejeno na pet, drugi so morali svoje zaloge v določenem roku prodati. Za bra- njevce je veljala prepoved prekupčeva- nja.'* Mestnim sodnim slugam, ki so do te- daj pobirali pristojbine v naravi ali de- narju od raznih pridelkov prinesenih na trg — te pristojbine so predstavljale del njihovih službenih prejemkov — in so pri- delke potem prodajali naprej, je bilo pre- ])ovedano, delati si zalogo za prodajo." Razlog za take ukrepe je bila narašča- joča draginja živil, katerih ponudba je na trgu zaostajala za popraševanjem. Za živila, ki so imela pomembnejši delež v prehrani, so bili izdani večkrat še posebni predpisi. Ko se je razvilo živahnejše prekupčevanje z zeljem, ki so ga kupovali tudi za izvoz v Trst, je kresija naročila magistratu, naj vskrbi, da ne bo na ljubljanskem trgu pre- kupčevanja z zeljem. Taka naročila so se ponavljala več let.^" S posebnimi predpisi je bilo urejeno trgovanje z žitom. Žitna trgovina je bila tedaj prosta, ker se je pri- čakovalo, da bo žito pri večji konkurenci poceni. Toda v trgovini so se pojavile zlo- rabe, prekupčevanje, zadrževanje kuplje- nega žita, odvračanje proizvajavcev od tr- ga itd. Zato je dvorni dekret žitno trgovino na novo uredil. Noben trgovec ni smel ku- povati žito v okolišu treh milj od Ljubljane. Prepovedano jim je bilo prodajati ga v svojih skladiščih, prodaja je bila dovoljena le na javnih trgih; v ta namen je bil dolo- čen trg pred rotovžem. Ni bilo dovoljeno prestrezanje prodajavcev med potjo na trg, odvračanje od trga, kupovanje na ulicah, v gostilnah ali zasebnih hišah ter sklepanje zakotnih kupčij; na trgu se je smelo ku- povati le za lastno potrebo, ne pa za pre- kupčevanje. Prekrški teh predpisov so se kaznovali z zaplembo žita, v ponovnem pri- meru še z nadaljnjo občutno kaznijo. Kdor je prekršek prijavil, je dobil kot nagrado tretjino kazni.-' Glede sadja, ki je delno lahko pokvarljivo, in blago sezonskega zna- čaja ter ni sodilo med nujno potrebna ži- vila, so bili predpisi milejši. Prodaja nj bila pridržana le omejenemu številu bra- njevcev, temveč je bila dovoljena večjemu številu prodajavcev sadja. Proizvajavci, ki so ga prinašali na trg, naj bi ne bui v za- dregi, če ga na tržni dan niso prodali po- trošnikom, zanj bi bili kupci tudi proda- javci sadja; vendar je prepoved prekup- čevanja veljala tudi za sadje." 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Omenjeni ukrepi so skušali reševati le nekatera vprašanja o preskrbi mestnega prebivavsitva z živili. Ves kompleks pa naj bi zajel tržni red za tedenske sejme, ki ga je izdala deželna ^ iada 9. januarja 1793 z namenom zajeziti, kolikor pač mogoče, na- raščajočo draginjo na ljuibljanskem živil- skem trgu. Glavno sredstvo, da bi se to do- seglo, je bila prepoved prekupčevanja. Ne- posredni proizvajavci so zaradi razširjenega prekupčevanja oipuščali obiskovanje teden- skih sejmov, konkurenca na trgu je bila o'uiejena, cene živil pa višje, ne da bi kmet imel od tega koristi. Zato je tržni red pre- kupčevanje strogo prepovedal, vsak nakup živil z namenom nadaljnje prodaje v oko- lišu ene ure od mesta - za žito po pred- pisu iz 1. 1791 v okolišu treh milj — naj bi bil kaznovan z zaplembo blaga. Branjev- ci, mokarice, prodajavci stročnic, peki in drugi prekupčevavci niso smeli pred 11. uro prihajati na trg, še manj pa kupovati, da ne bi odtegovali živil neposrednim potrošni- kom. Za prestopke je bila predvidena kazen zaplembe blaga, v tponovnili primerih tudi denarna in telesna kazen. Ni bilo dovoljeno posegati v kupčije drugih in nuditi višjo ceno, toda pri pomanjkanju blaga je bilo vsakomur na prosto dano, plačati več so- razmerno s svojim premoženjem. Prepove- dano je bilo prestrezati in kupovati živila med potjo na trg. Kar je ostalo neprodano, se je moralo javno prodati naslednjega trž- nega dne. Prekrške tržnega reda je vsakdo bil dolžan prijaviti. Od kazni sta šli dve tretjini v ubožni sklad, tretjino je dobil ovaditelj prekrška-'. Ohranjeni spisi o kaznovanju prekrškov pri prekupčevanju z maslom, žitom in dru- gimi živili dokaKUJejo, da je magistrat skr- bel za izvajanje predpisov tržnega reda. Ker so imeli ovaditeljd prekrškov od prija- ve gmotno korist, preveč očitni primeri prekupčevanja skoraj gotovo niso ostali ne- kaznovani. Prepoved prekupčevanja seveda ni mogla preprečiti, da ne bi zaradi slabšib letin ali drugih vzrokov prihajalo do zmanjšanja ponudbe na ljubljanskem živil- kem trgu in — kot posledice — do zviše- vanja cen. Ob takih priiikah je magistrat moral slišati očitek kresije ali deželne vlade, da je premalo delaven in ne skrbi dovolj za izvajanje tržnega reda. L. 1801 je dobil naročilo, da mora eden izmed magi- stratnih svetnikov prevzeti nadzorstvo nad delom tržnih komisarjev, tudi četrtni načel- niki naj izmenoma nadziirajo trg; po po- trebi naj sc zahteva pomoč policijske di- rekcije. Tržni red je bil ponovno razglašen, da se je javiu).st opozorila na prepoved pre- kupčevanja". Tudi \ dobi francoske vla- davine, ko je bil izdan drug tržni red, je prepoved prekupčevanja ostala v veljavi. Naloga tržnega nadzornika je bila, da nad- zira domače prekupčevavce in zatira stare zlorabe.-' Po avstrijski reokupaciji Ilirije je bil tržni red iz 1. 1793 republiciran in gu- bernij je opozarjal na potrebo po izvajanju njegovih predpisov.-" Spisi o preganjanju in kazno\anju pre- krškov pri prepovedi prekupčevanja iz pr- vih desetletij preteklega stoletja kažejo, da so oblasti sicer skušale uveljaviti do- ločbe tržnega reda iz leta 1793, da pa se je življenje upiralo njegovemu togemu izva- janju. Pri spremenjenih tržnih razmerah in gospodarskih potrebali prepoved prekupče- vanja v nekdanjem obsegu ni imela več pravega smisla in je postajala že ovira v tržnem prometu, čigar naloga luij bi bila dobra preskrba mestnega prebivalstva z ži- \' iIsk imi potrebščinami. Zlasti so se spremenile raizmere v trgo- vini z žitom. Že proti koncu XVI11. stoletja so kmetje pripeljali na ljubljanski trg do- ma pridelano žiito' le v času po žetvi in še to v manjšem obsegu. Sicer so bili proda- javci žita na ljubljanskem trgu dolenjski kmetje iz okolice Šmarja, Višnje gore. Stične, Št. Vida, Radohove vasi in Trebenj, toda to so bili prekupčevavci z žitom. Žito so kupovali v oddaljenejših krajih in tudi iz veil dežele. Večkrat je bilo na trgu le hrvatsko žito, po prekupčev^avcih nakuplje- no v Zagrebu in Karlovcu. Velik del žitne trgovine je bil že v rokah ljubljanskih žitnih trgovcev, ki so imeli v svojih skladi- ščih ogrsko, hrvatsko in štajersko žito. Od teih trgovcev se ni moglo zahievati, da bi žito prodajali na trgu.-' Razen tega so se na ljubljanskem trgu zalagali z žitom tudi Notranjci in Gorenjci, ki jim lastni pride- lek ni zadostoval za potrebe.^ Razumljivo je, da tega trgovanja ni bilo mogoče vezati s tedanjimi predpisi tržnega reda. Magi- strat je že 1. 1795 čutil kot anahroniizem, da ljubljanski peki zaradi prepovedi prekup- čevanja na trgu niso smeli kupovati žita pred 11. uro, dasi so pekli za potrebe mest- nega prebivavistva.-" V prvih desetletjih prejšnjega stoletja se je ljubljanska žitna trgovina še močneje razvila. V skladiščih žitnih trgovcev so bile vedno znatne zaloge največ banatskega žita, ki je po svoji kakovosti prekašalo domače. Zaradi novo uvedene užitnine na moko se je skrčilo število kupcev žita, kupovali so ga predvsem trgovci z moko in peki; za zasebnika je bilo enostavneje kupovati na trgu moko kot pa žito in ga pošiljati v 187 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino mline izven mesta ter pri uvozu moke imeti sitnosti pri užitninskili uradih s plačilom užitnine. Zato se je število kupcev moke okrog tridesetih let pomnožilo za dve tret- jini. Žito so kupovali na ljubljanskem trgu največ tuji kupci, trgovci z moko in mli- narji iz okolice Ljubljane, Domžal, Mekinj, Smlednika in Kranja. Ker zaradi prepo- vedi prekupčevanja niso smeli ti kupci ku-^ povati na trgu pred 11. uro, se je žitna trgo- vina umikala v skladišča žitnih trgovcev, ki so postali glavni odjemavcd za žito, pripe- ljano na tedenske sejme. Promet z žitom na trgu je bil v primeri s potrošnjo neznaten, kar je neugodno vplivalo tudi na ugotavlja- nje tržnih cen, ki naj bi služilo za merilo za uradne cene. Sklicujoč se na vse te raz- loge, je magistrat predlagal, naj se prepo- ved prekupčevanja za krušno žito pred U. uro nkine, ker je postala za potrošnika škodljiva, ostane pa naj iza oves, za kate- rega navedeno ne velja.'" IV Ko je gubernij pristal na izključitev krušnega žita na tedenskih sejmih iz pre- povedi prekupčevanja, je bil izdelan nov tržni red, ki je bil objavljen 50. junija 1854 Ta tržni red pozna razen (tedenslcih sejmov tudi dnevne ali tako imenovane male trge za surovo in kuhano maslo, mle- ko, jajca, vse vrste zelenjave in stročnic, gobe, sveže in suho sadje, vse vrste perut- nine, drva in oglje. Na tedenskih sejmih pa so prodajali vsa živila. Branjevcem, proda- javcem sadja in drugim prekupčevavcem z živili ter kupcem, ki niso stanovali v oko- lišu Ljubljane, je tudi novi tržni red pre- povedoval prekupčevanje pred 11. uro. To- da peki, mlinarji in gostilničarji, za katere je prej prepoved veljala, so bili upravičeni za potrebe svojiTi obratov kupovati ob vsa- ki tržni uri. Od prepovedi so bila izvzeta krušna žita, oves pa ji je bil podvržen. Branjevcem, prodajavcem sadja in drugim prekupčevavcem je bilo v mejah Ljubljane vsako prekupčevanje prepovedano, izven Ljubljane so pa mogli prosto nakupovati v nasprotju s prejšnjim tržnim redom, ki tega ni dovoljeval v okolišu ene ure od mesta." Prepoved prekupčevanja je veljala tako za tedenske sejme kot za dnevni trg. Tudi po tržnem redu iz 1. 1854 so bili bra- njevci in drugi prodajavoi živil glavni krši- telji prepovedi prekupčevanja. Predmet prekrškov so bile vse vrste živil, na katere se je prepoved nanašala, zelo pogosto se omenja maslo, v času slabih letin zaradi plesni je sredi stoletja bil tudi krompir med predmeti prekupčevanja, večkrat so se prekupčevavoi vrgli na sadje, posebno na češnje. Do postopka zaradi prekupčevanja je prišlo, če so tržni stražniki zalotili krši- telje pri dejanju. Taki primeri niso mogli biti številni, ker se branjevci in drugi pre- kupčevavoi niso dali tako lahko zasačiti. Ce je bil trg dobro založen in blaga ni manj- kalo ter je bilo poceni, za prekupčevanje ali ni bilo razlogov ali pa se nad njimi ni nihče spotikal. V 1. 1841 je magistrat na zahtevo kresi j e sestavil seznam od konca decembra 1840 do konca marca 1841 uve- denih postopkov glede prekupčevanja." Seznam je obsegal 55 primerov, to doka- zuje, da je magistrat sicer skrbel za izva- janje tržnega reda, da pa prekrški, kolikor so bili ugotovljeni, niso v večji meri motili tržnega prometa. Pri spreminjajočih se tržnih razmerah tudi novi tržni red kmalu ni več ustrezal vsem potrebam. Že po preteku treh let je magistrat predlagal, naj bi se za klavce odpravila prepoved kupovanja prašičev pred U. uro. V prejšnjih časih so skoraj pri vsaki hiši pozimi kupili prašiča, da so se preskrbeli z mesom in slanino. To nava- do so povečini opustili, le redki so kupovali prašiče na trgu, večina se je zalagala s sla- nino in svinjino pri klavcih prašičev, ki jih je včasih bilo le malo, njihovo število pa je naraslo na okrog 40; tudi drugi trgovci so prodajali slanino in mast. Ker ni bilo za- sebnih kupcev na trgu, so morali klavci in prodajavci prašičev čakati do 11. ure brez posla. Oboji so poskušali predpise o prepo- \edi prekupčevanja izigravati ter je imel magistrat nepotrebno delo z zasledovanjem takih prekrškov.'" V začetku 1. 1848 je bil uveden nov tržni red za tedenske sejme, ki pa je dal povod za številne pritožbe. Zato ga je magistrat predložil v razpravo pomnoženemu mestne- mu odboru, ki je izdelal in sklenil 9. avgu- sta 1848 »Red za vsakdanje terge in za terge ob sredah in sabotah«."' Glede obiska kup- cev in prekupčevanja na dnevnem trgu in na tedenskih sejmih je ta tržni red postavil delno nova načela. Čeprav so na tedenskih sejmih še vedno imeli prednost neposredni mestni potrošniki, niso bili drugi, zlasti tuji kupci, več v toliki meri zapostavljeni kot v starejših tržnih redih. Vpliv gospodarske- ga liberalizma se je pričel počasi uveljav- ljati tudi v do tedaj še zelo konservativni mestni politiki. Prejšnji tržni redi so predpostavljali, da so kupci, ki kupujejo na trgu za lastne po- trebe, le mestni prebivavci. Tržni red iz leta 1848 pa je izrecno določal, da sme vsak 188 časopis ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika tujec, to je izven mesta bivajoči kupec, ua trgu prosto kupovati za svoje potrebe. Le pitanih prašičev in drobnice ni bilo dovo- ljeno tujim kupcem kupovati pred U. uro. Za domače in tuje branjevce, prodajavce živil in sadja ter vse druge prekupčevavce je veljala prepoved prekupčevanja v trž- nem času, ki je bil določen za neposredne potrošnike. Domači gostilničarji so smeli za potrebe svojega obrata kupovati skozi ves tržni čas, isto pravico so imeli tuji gostilničarji z izjemo kupovanja pitanih prašičev in drobnice. Pravico kupovanja prašičev in drobnice no glede na tržno uro so imeli tudi domači mesarji ter drugi klav- ci. Tržni red je določal denarne kazni za prestopke, ki so mogle pri ponovnih prime- rib za branjevce in druge prekupčevavce doseči vsoto 50 goldinarjev in biti združene tudi z zaplembo blaga. Novi tržni red je potrebam mestnega prebivavstva v glavnem ustrezal in tudi ma- gistrat, ki je skrbel za njegovo izvajanje, je bil z njim zadovoljen. Prekupčevanje je bilo ob tržnih dneh — sodeč po številu ob- ravnavanih prestopkov — omejeno. Bra- njevci in drugi prekupčevavci pa so po- kupili od kmetov živila, prinesena v mesto, že dan pred tedenskimi sejmi. Zoper tako prekupčevanje izven tržnega časa po do- ločbah tržnega reda ni bilo mogoče nasto- piti. Magistrat je na to pomanjkljiivost opo- zoril deželno vlado, ki ga je 1. 1858 poobla- stila, da z vso strogostjo nastopi zoper pre- kupčevavce tako na tedenskih sejmih kakor tudi dam poprej.'' Od prodajavcev, ki so prinašali živila na ljubljanski trg, so se Krakovčani in Tmovčani pritoževali zoper izvajanje tržnega reda. Niso bili zadovoljni z odkazanim jim prostorom med Robbovim vodnjakom in škofijo, hoteli so svojo ze- lenjavo prodajati na drugi strani vodnjaka na sedanjem Mestnem trgu, kjer so proda- jali okoliški kmetje. Tržni nadzornik je ločil domače od tujih prodajavcev, da bi preprečil zlasti prekupčevanje stročnic i>od roko, kar se je dogajalo, če so bili oboji pomešani med seboj." Po marčni revoluciji 1. 1848 so se kljub absolutizmu, ki je sledil za dobro deset- letje, začela počasi uveljavljati v zakono- daji načela gospodarskega liberalizma. Obrtni red iz 1. 1859 je uvedel svobodo obrti. V tem duhu je urejeval tudi tržni promet. Člen 68 obrtnega reda je v načelu priznaval obiskovavcem tedenskih sejmov enake pravice, dovoljeval pa je, da so bile prve ure trga pridržane kupcem živil, ki so jih nakupovali le v majhnih količinah. Če seje to skladalo s krajevnimi navadami in potrebami. Obrtni red je tudi določal, da visaka občina, kjer so sejmi, izda z odo- britvijo deželne vlade svoj tržni red.'" Preden je ljubljanski magistrat pripravil nov tržni red, je mestni svet na predlog odseka za lokalno policijo 1. 1865 soglasno sklenil, da se prepoved prekupčevanja živil, žita in drv takoj ukine. Predlog odseka za lokalno policijo je zagovarjal občinski svet- nik dr. Janez Bleiweis. Navajal je tri razlo- ge, ki so govorili za ukinitev. Prepoved ni nikoli imela praktičnega pomena, ker tržno nadzorstvo ni moglo preprečiti raznih na- činov in potov prekupčevanja. Glede na obrtno svobodo je nepravično, da ne smejo obdavčeni branjevci in drugi prodajavci živil vsak čas kupovati na trgu. Ni se bati, da bi se zaradi ukinitve prepovedi, ki je bila le na papirju, podražila živila in bi bilo prebivavstvo Ljubljane oškodovano.'* Go- tovo je bilo res, da tržno nadzorstvo ni moglo zaslediti in preprečiti vseh načinov prekupčevanja, toda trditev, da prepoved ni imela praktičnega pomena in da je bila le na papirju, je bila pretirana. Ohranjeni spisi dokazujejo, da je magistrat dejansko skrbel za njeno izvajanje. Morebitnih po- dražitev živil sicer ni mogla preprečiti, to- da dala je pogoje, da se je tržni promet med proizvajavci in jwtrosniki na tržnem prostoru nemoteno razvijal brez vmešava" nja prekupčevavcev. , Čeprav je bil mestni svet soglasen pri vprašanju ukinitve prepovedi prekupčeva- nja na tedenskih sejmih, je ljubljanski pre- bivavci niso pozabili in je našla po nekaj letih zagovornike v mestnem svetu. h. 1871 je občinski svetnik Janez Komar iz Krako- vega nastopil s samostojnim predlogom za ponovno uvedbo, ki je bil naperjen zoper branjevce in druge prekupčevavce. Poli- cijski odsek je predlog obravnaval, prizna- val je velik obseg prekujičevanja, toda praktična izvedba prepovedi se mu je zde- la nemogoča, ker je preveč možnosti, da jo prekupčevavci obidejo. Ni se mu zdelo na mestu, da bi se trgovski promet, ki ima po- vsod za rezultat najnižje cene, če je svo- boden, ponovno stavil v tiste vezi, od ka- terih je bil že osvobojen. Tudi je prepoved v nasprotju z obrtno svobodo. Po poročilu policijskega odseka je občinski svet Ko- marjev predlog zavrnil." Čeprav je njegov predlog propadel. Komar svoje namere ni opustil. Zbral je podpise okrog 300 ljubljanskih prebivav- cev in takoj ponovil zahtevo za uvedbo. 189 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino prepovedi prekupčevanja ob tržnih dneh. Razloige je navedel v obširni spomenici, kjer je zavračal ugovore, da bi preipoved nasprotovala svobodnemu ustavnemu giba- nju. Njeno potrebo je utemeljeval s kon- kretnimi primeri. Trgovci z Reke so poku- pili pred užitninskimi uradi zlasti zelje, repo, krompir in fižol, kar vse je bilo na poti na ljubljanski trg. Posledica tega je bila, da so cene v Ljubljani narasle. To pot so Komarjevi argumenti bolj učinkovali. Policijski odsek, ki je stvar ponovno dobil v pretres, se je dal toliko prepričati, da je zoper mnenje svojega predsednika Lascha- na pristal na prepoved prekupčevanja po- skusno za dobo enega leta. Občinski svet se je na seji 15. februarja 1872 z večino gla- sov pridružil predlogu odseka. S 1. marcem so bile znova uvedene določbe tržnega reda od 9. avgusta 1848 glede prekupčevanja. Vsem domačim in tujim branjevcem, pro- dajavcem živil in sadja ter drugim prekup- čevavcem je bil na dnevnem živilskem trgu in na tedenskih sejmih pod kaznijo prepo- vedan vsak nakup ži^il.'" V prvih treh me- secih, potem ko je prepoved stopila v velja- vo, je magistrat zaradi presitopka prekup- čevanja kaznoval 31 oseb. Najhujše zlorabe je prepoved odpravila. Vendar vseh pri- merov prekupčevanja tržno nadzorstvo ni moglo zaslediti, ker so se prekupčevavci po- služevali posredovavcev in so prekupčevali izven trga. Uvedene so bile nagrade za stražnike — delež od denarnih kazni — kot spodbuda za vestnejše preganjanje pre- kupčevavcev.*' Prepoved prekupčevanja je bila sicer uvedena le za poskusno dobo enega leta, ostala pa je v veljavi dalj časa. Pobudo, da je spet prišla v razpravo, so dale priitožbe branjevcev. Magistrat je bil za odpravo, češ, upanje, da bodo cene nižje, se ni ures- ničilo, prekupčevavoi imajo sto možnosti, da prepoved obidejo; v resnici se mnogo prekupčuje na skrivnem, občinstvo pa živi v prepričanju, da prekupčevanja ni. Magi- strat postavlja na koncu svojega poročila vprašanje: Ali more opravičiti v domišljiji obstoječa korist, da ni prekupčevanja, oči- tek, da je Ljubljana med maloštevilnimi mesti, ki hoče s času ne več primernimi ukrepi ovirati razvoj in konkurenco, ki ju povsod pospešujejo. Policijski odsek je predlagal, naj se peticija branjevcev za odpravo prepovedi prekupčevanja zavrne; slovenski občinski svetniki Horak, Regali in Petričič so bili zoper odsekov predlog, ki ga je več nemških občinskih svetnikov zagovarjalo in je bil končno sprejet."^ Za- vrnjeni pri občinskem svetu so se branjev- ci obrnili na deželno vlado. V pritožbi so se sklicevali na plačevanje davkov in poudar- jali, da morajo v ustavni državi kot davko- plačevalci uživati vse tiste pravice kot dru- gi obrtniki. Deželna vlada jim sicer ni mo- gla ugoditi, ker je bilo mesto po zakonu upravičeno, da uvede prepoved prekui>če- vanja. Ko so se pa branjevci pritoževali v konkretnem primeru zoper postopek, ki ga je magisitrat uvedel zaradi prekrška prepo- vedi, je deželna vlada grajala aretacijo osumljenca, češ stražnik naj bi ga le pri- javil, potem bi se zoper njega uvedel po- stopek. Magistrat, ki je prepoved prekup- čevanja imel za času neprimerno omejitev prostega prometa, je uporiibil grajo deželne vlade, da je policijskemu odsekvi ponovno predlagal, naj se ukine. Glede na navodilo deželne vlade, naj se osumljenci ne prime- jo takoj, bi bilo skoraj nemogoče uspešno nastopiti v primerih prekupčevanja, otežen bo dokaz prestopka, tudi izterjevanje glob, ki so jih tedaj prizadeti takoj plačevali, da so se izognili morebitni zaplembi blaga, bi postalo težavno in manj uspešno. Policijski odsek občinskega sveta ni bil istih misli, predlagal je, naj bi se začasna prepoved ob- držala še dve leti, nato bi se o njej ponovno razpravljalo. Občinski svet je na seji 21. januarja 1879 predlog policijskega od- seka z večino glasov odklonil in s tem pre- poved prekupčevanja spet ukinil."" , VI Nasprotniki prepovedi prekupčevanja so utemeljevali potrebo njene ukinitve razen s praktičnimi razlogi — težave pri ugotav- ljanju prestopkov, številne možnosti za izigravanje predpisov in brezuspešnost pri regulaciji cen — tudi s čisto teoretičnim argumentom, načelom gospodarske svobode. Ne praktični razlogi, še manj pa argument gospodarske svobode, ki je s povečanim poseganjem države v gospodarske odnose kot protiukrepom na nekatere neugodne posledice gospodarskega liberalizma izgullj- Ijal na veljavi, niso mogli zagovornike pre- povedi prekupčevanja za vedno razorožiti. Prej kakor je poteklo eno desetletje, je bilo vprašanje znovič na dnevnem redu ljub- ljanske komunalne politike. Tokrat ga je sprožilo I. ljubljansko uradniško konsum- no društvo, ki je 1. 1888 prosilo mestni ma- gistrat, naj ponovno uvede prepoved pre- kupčevanja. Odkar je bila ukinjena, ob- vladajo trg branjevci in raizni prekupče- xaTCi, ki izrivajo druge kupce z zvijačami in tudi z nasiljem. Magistrat — bil je tedaj v drugih rokah kot ob ukinitvi prepovedi — 190 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika je pobudo konsuinnega društva poziitivno sprejel. Na podlagi njegovega poročila je policijski odsek sestavil predlog za dopol- nitev tržnega reda s prepovedjo prekupče- vanja, ki ga je občinski svet sprejel na seji 7. oktobra 1890. Načelnega odpora zoper prepoved ni bilo, čeprav so bili izraženi po- misleki glede njene koristi. Tudi poroče- valec dr. Vinko Gregorič ni pričakoval od prepovedi pocenitve živil, temveč le boljši red na trgu, kjer so razen branjevcev tudi razni tuji prekupčevavci povzročali nerede s svojim poseganjem v tržni promet in vzbujali nevoljo in kritiko malih mestnih kupcev, ki so se čutili izpodrivane. Potem ko je občinski svet besedilo določbe na zahtevo deželne vlade izpopolnil s točnejšo stilizacijo, je bila prepoved prekupčevanja objavljena 15. maja 1891. Po tej določbi je bilo ob tržnih dneh do 10. ure dovoljeno le kupovanje na drobno (za domače potre- be); do te ure je bilo na vsem mestnem ozemljil prepovedano pod kaznijo vsako prekupčevanje vsakdanjih živil kakor ze- lenjave, sadja, kuretine, maščob itd. Od prepovedi je bilo izvzeto žito, prašiči, drob- nica in tržno blago kot med, suhe češplje na vozeh itd. Za prekrške so bile določene denarne kazni od 1 do 10 goldinarjev, pri ponovnem prestopku pa tudi odvzem blaga, v nadaljiujem primeru pa še začasna iz- ključitev s trga; namesto globe je bil mo- žen tudi zapor." V primeri s tržnim redom iz 1. 1848 je bila prepoved prekupčevanja po novi določbi nekoliko omejena, veljala je do 10. in ne do U. nre ter le za vsakdanja živila, ne pa za prašiče in drobnico. Izvajanje predpisov je postalo popustljivejše. Magistrat je sicer preganjal in kaznoval tisrte ki so jih zasa- čili, ko so kršili predpise glede prekupče- vanja. Toda pogosto je bil postopek zaradi prekrška prekupčevanja brezuspešen. Pri prekupčevanju zaloteni branjevci so se naj- večkrat zagovarjali z izgovorom, da je bilo blago že prej naročeno ali celo že zaarano. Ce sta prodajavec in kupec trdila isto, jima prekupčevanja ni bilo mogoče dokazati. Ta- ko je bilo zlasti pri prekupčevanju izven določenih tržnih prostorov. Večkrat so stražniki prijavili ljubljanske trgovce, da so od kmetov ob tržnih dneh na železniški postaji ali cestah, ki vodijo v mesto, kupo- vali fižol, suhe gobe, žito in druge pridelke. V takih primerih je bilo skoraj vedno ugo- tovljeno, da blago ni bilo namenjeno na trg in da so ga trgovci z deželnimi pridelki že prej naročili. V živahnejšem in mnogovrst- nejšem prometu novejšega časa se je stari, preprosti pojem prekupčevanja že zabrisal in ga niso mogli več tako določno oprede- j liti kot v prejšnjih stoletjih. Določbe v j tržnih redih, ki so prekupčevanje pod do- ločenimi pogoji označevale kot prekršek, se po svoji formulaciji niso bistveno spre- menile, čeprav se je gospodarsko življenje kompliciralo. Magistralni uradniki so pri obravnavanju prestopkov zaradi prekupče- , vanja cesto naleteli na dvomljive primere, . kjer si s preveč preprostimi predpisi tržne- ; ga reda niso mogli pomagati. Zato je magi" stratni referent nekoč na spis o taki zadevi j zapisal: »Ker je naš tržni red tako klavern i in površen kot noben drug na celem svetu, i se ne da nič napraviti.«*' Pri morebitnih za- ' časnih težavah pri preskrbi z živili na trgu \ ali pri podražitvah so se hitro slišale pri- ; tožbe občinstva, da se je prekui>čevanje j močno razširilo, ker se ne preganja dovolj i odločno. Ljubljanske nemške gospodinje so ; se v pismu, naslovljenem na župana, prito-J zevale zoper nasilnost branjevcev, ki trgajo j blago iz rok drugih kupcev; trdile so tudi, da se s prekupčevanjem ukvarjajo tudi žene policijskih stražnikov.^' Prepoved prekupčevanja 1. 1891 je bilaj vključena kot dopolnitev v tedaj veljavni j tržni red od 2. novembra 1866. Ta tržni red j je v desetletjih veljavnosti že tako doživel i več sprememb in je postal potreben teme- i Ijitejše prenaredbe. Zato se je magistrat i lotil izdelave novega tržnega reda. »Tržni red za tedenske sejme in za vsakdanji aprovižačni tržni promet v deželnem stol- nem mestu Ljubljani« od 5. maja 1908 je; ddbil določbo, da je tržni promet pridržan j vsak dan v času od 1. aprila do 30. septem- bra do 9. ure dopoldne in v času od 1. okto- bra do 31. marca pa do 10. ure kupovanju na drobno (za domače potrebe). Do te ure je bilo na vsem mestnem ozemlju prepovedano sleherno prekupčevanje živil, kot so dolo- ; cali že prejšnji predpisi.'" Ob tej priliki so \ si prodajavci sadja prizadevali, da bi biloj sadje izvzeto iz prepovedi prekupčevanja,, ker sadja, kupljenega po 10. uri, največkrat ; niso mogli več isti dan prodati; o'beutljivej- še sadje pa se je do drugega dne lahko že pokvarilo. Tudi mnogi kmetje niso radi prodajali na drobno, temveč so želeli pro- dati vse pripeljano blago. Občinski svet teh : razlogov ni upošteval ter sadja ni izvzel od prepovedi."** ' Ker je bilo prekupčevanje prepovedano'« le v jutranjih urah, so branjevci izkoristilij druge možnosti za kupovanje živil, ki so jih^; kmetje nosili v Ljubljano naprodaj. Kme- tice, zlasiti iz Dolenjske, so prihajale na te-j denske sejme s svojimi pridelki že dan po-j prej. Prinašale so predvsem piščeta, jajca, 191 i kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO maslo, sadje pa tudi druga živila. Pred mestno hišo je nastal vsak torek in petek popoldne od treh naprej že nekakšen predtrg, na katerem se je razvijala živahna kupčija. Gospodinje so ga obiskovale le v manjšem številu, glavni kupci so bili bra- njevci in branjevke. Da se jim vzame tudi ta možnost kupovanja živil, preden so po- stavljeni na trg, je občinski svet 1. 1909 pre- povedal prekupčevanje živil dan pred te- denskimi sejmi, to je v toirkih in petkih popoldne. Za prestopke so bile določene iste kazni, kot so veljale za tržne dni."' Tržni red je bil pozneje v nekaterih toč- kah spremenjen. L. 1909 je k predmetom, za katere je veljala prepoved prekupčevanja, prišlo še seno, otava, detelja in slama."" So- deč po ohranjenem arhivskem gradivu, so mogli primeri prekupčevanja živinske krme in slame na ljubljanskem trgu biti zelo redki. Pri prekrških zaradi prekupčevanja v prepovedanem času so bili slej ko prej udeleženi največ branjevci zaradi živil kot jajc, perutnine, povrtnine in sadja. L. 1932 je pričel veljati nov zakon o obrtih. Glede tržnih dnevov ni prinesel bi- stvenih sprememb. Določal je, da se smejo na tržne dneve prodajati kmetijski proiz- vodi, ki služijo za življenjske potrebščine, in izdelki hišne dejavnosti. Ban je mogel odrediti z naredbo, da smejo kupovati na tržnih dnevih predmete, potrebne za življe- nje (življenjske potrebščine) do določene ure samo ix)trošniki in šele potem trgovci in kupci na debelo. Vsaka občina je morala sestaviti za tržne dneve pravilnik, tržni red, ki ga je potrdil ban."' Tržni odbor ljubljan- skega občinskega sveta se je pričel ukvar- jati 1. 1936 s sestavljanjem novega tržnega reda. Osnutek je predvideval dnevni trg ter tedenska trga ob sredah in sobotah. Na trgu je bilo nakupovanje živil vsak dan od 8. do 10. ure pridržano samo za konsumente. Sle- herno prekupčevanje živil, razen trgovine na debelo, bi bilo do 10. ure dopoldne po mestnem ozemlju pod kaznijo prepoveda- no."^ Ta osnutek ni bil uveljavljen. Banska uprava je namreč izdelala svoj osnutek tržnega reda, ki naj bi služil kot vzorec za vse prizadete občine v banovini, ter ga 1. 1939 predložila tudi ljubljanskemu mest- nemu poglavarsitvu, da stavi svoje pripom- be. V skladu z banovinskim osnutkom je bil sestavljen tržni red, katerega je občin- ski svet sprejel in ban potrdil."" Po tržnem redu je ljubljanska občina smela prirejati tržne dneve vsak delavnik. Nakupovanje živil do 10. ure je bilo pridržano izključno konsumentom, prekujičevanje pa je bilo v tem času prepovedano. Prepoved prekupčevanja ob tržnih dneh je torej tudi po tržnem redu iz 1. 1939 ostala v veljavi. Seveda je v zadnjih desetletjih, zlasti pa od prve svetovne vojne naprej mnogo izgubila na svojem nekdanjem po- menu. Z naraščanjem prebivavstva v Ljub- ljani, s jMjvečanjem mestnega teritorija, pa tudi s spremembami, ki jih je prinesel go- spodarski raizvoj, je sorazmerni delež kme- tijskih proizvajavcev pri preskrbi mestnega trga nazadoval. Okolica mesta glede na po- večane potrebe ni mogla nuditi več toliko in tistih vsakdanjih življenjskih potreb- ščin, kot bi jih ljubljanski potrošniki hoteli nabavljati na trgu. Zato je velik del pre- skrbe prevzela trgovina, ki je do vazala na ljubljanski trg živila tudi iz oddaljenih krajev. Povečaila se je vloga trgovine z ži- vili na drobno, med prodajavoi na trgu si je sčasoma pridobila odločilen delež. Bra- njevci pri nakupo^ anju niso bili več nave- zani na okoliške kmete, blago za prodajo so mogli največkrat celo ugodneje kupovati od trgovcev in večjih kmetijskih proizva- javcev, kajti ponudba je — z izjemo vojnih let — vedno presegala popraševanje. Zato niso imeli potrebe, da bi na trgu kot kupci tekmovali s potrošniki, s tem pa je odpadel razlog za prekupčevanje. Značaj prepovedi se je v svojem razvoju do najnovejšega časa popolnoma spremenil. Prvotno je pre- poved, hoteč zagotoviti preskrbo mest z življenjskimi potrebščinami, utrjevala go- spodarske pravice meščanstva na področju trgovine. Po uveljavljanju gospodarske svobode je postala naloga prepovedi pre- kupčevanja, zaščititi in olajšati konsumen- tom pri nabavljanju življenjskih potreb- ščin stik s proizvajalci v njihovo oboje- stransko korist. Ker je oskrba trga po- stala v veliki meri odvisna od trgovine, je nekdanji namen prepovedi, izločiti bra- njevce in druge prekupčevavce z živili iz tržnega prometa, izgubil vsako veljavo. OPOMBE 1. Fran Z\vitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana 1929, str. 15, ter razprava istega avtorja K prodzgodovini mest in meščan- stva na sitarokarantanskih tleh. Zgodovinski ča- sopis VI-VII/1W3-1954., str. 24-1. — 2. Henri Pi- renne, Gospodarska in socialna zgodovina sied- njoveške Evrope. Ljubljana 1956, str. 299. — 5. MALj (Mestni arhiv, Ljubljana), listine 1416, junij 20, Bozen, tudi v privilegija knjigi Cod XXV/1, fol. 45—45'. Listina je bila večkrat ob- javljena (Klun, Komatar), zadnjikrat v Gradivu, za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, IIIi52. Ljubljana 1958. Z listino iz 1. 1416 jo vojvoda Ernest dowlil zaradi draginj-e mesa postavitev 192 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika luesiiice v Ljubljani, kjer so smeli iiodeželski, prodajalci prodajati meso ob obeh tržnih dne- ' vili, v sredah in soboitali. — 4, MAL j, Reg. I. fase. 440, list 1068, obvestilo ljubljanske kresije od 14. 7. 183? o uvetlbi tedenskega sejma. — : J. MALj, Reg. I. fase. 440, lisit 1080, okrožnica ; ljubljanske kresije od 10. 8. 1840. Po Krajevnem ; leksikonu dravske banovine, Ljubljana 1957, str. 545, je Jožef II. Radovdjici podelil tedenski tržni : — 25. MALj, Reg. I fase. 164, Ust 188; Reg. Ii fase. 173, Hst. 255 si., 298 sl. — 26. :MALj, Reg. j I fase. 220, list 4 sl., 402 sl. — 27. MALj, Reg. 1 I fase. 85, list 49 sl. — 28. MALj, Reg. I fase. 75, list 520 sl. — 29. MALj, Reg. I fase. 85, list 49 sl. — 30. MALj, Reg. I fase. 305, list 709 sl. — 31. MALj, Reg. I fase. 305, list 747 sl. — 32. MALj, Reg. I fase. 439, Ust 355 sl. — 33. MALj, Reg. I fase. 439, list 87 sl. — 34. MALj, Reg. I fase. 987, XV/1, št. 13. 601/11888. — 53. MALj, Reg. I fase. 749, list 115 sl. — 36. MALj, Reg. I fase. 749, Ust 192 si. — 37. Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oestorreicli. Jahrgang 1859, str. 635. — Dr. Emil Heller, Das österreichische Gewerberccht. Wien 1908. str. 561. — 38. MALj, Cod. 111/16, fol. 122' sl. — 39. MALj, Reg. I fase. 870, XV/1, spis št. 10.884'-1. — Cod. III/22, fol. 119", sl. — 40. MALj, Reg. I fase. 870, XV/1 št. 10.884^-1. — Cod. III/25, fol. 17' sl. — 4i. MALj, Reg. I fase. 870, XV/l št, 10.834/71. — Cod. 111/23, fol. 64' sl. in 75' si — 42. MALj, Reg. I fase. 870, XV/'l, št. 10.884/71. — Coovske dobre volje«: Kar smo mi brambovci, več nismo cagovci, volje smo zidane, dobro nam je. Pridte sovražniki, pridte rozbojniki, te peni bodete, vas je premah .Seveda ni ostalo le pri besedah in pesmih, gradili so utrdbe in se vsepovsod živahno pripravljali na novo vojno, ki se je res za- čela spomladi leta 1809. .Slabo oboroženi in neizvežbani brambovci so v vojni kljub vsej propagandi odpovedali jired izvežbano in odlično vodeno Napoleonovo armado. Nič več sreče ni imela niti redna avstrijska voj- ska. Od pomladi do jeseni, ko se je vojna končala, so naši kraji preživeli nekaj hudih mesecev. Francoske čete so prodirale iz Ita- lije in Dalmacije iu hitele na sever proti 202 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dunaju, kjer je bil iNapoJeou in kjer so se vodile odločilne bitke. Za hrbtom Francozov so vdirale iz Hrvaške na Kranjsko in Pri- morsko avstrijske čete, in da bi bila zmeda popolnejša, so se upirali kmetje zaradi pod- pihovanja avstrij.skili agentov in velikih voj- nih davkov, ki so jih nakladali Francozi. Ti do sklenitve miru niso vedeli, da bodo pri nas ostali in so zato hoteli čimveč iztisniti iz dežele, preden odidejo. Šele s sklenitvijo miru v gradn Schönbruiinu na Dunaju dne 14. oktobra 1809 in z ustanovitvijo Ilirskih provinc se je začelo obračati na bolje. Isti dan, ko je Avstrija s schönbrunnskim mirom izgubila tretjino svojega ozemlja, je Napoleon iz dela tega ozemlja ustvaril po- sebno politično tvorbo — Ilirske province. Obsegale so Goriško, Trst, Kranjsko z Istro, zahodno Koroško, Hrvatsko na desnem bregu Save in že doslej francosko Istro, Dalma- cijo, Dubrovnik in Kotor. Ime so province dobile po Ilirih, prvih po imenu znanih pre- bivalcih naših krajev, ki so jih mnogi, tudi Vodnik, imeli za prednike Južnih Slovanov. Ustanovitev te državne tvorbe, ki je imela nenavadno zemljepisno obliko — segala je v ozkem pasu od Alp do Skadrskega jezera — so Napoleonu narekovali predvsem vo- jaški, gospodarski in politični razlogi. Avstriji je zaprl vzliodnoalpske prehode in ji onemogočil dostop na morje, Franciji pa je ustvaril kopno pot za trgovino z Bliž- njim Vzhodom, ker ji je morsko pot zapirala angleška mornarica. Province so bile tako najvzhodncjši protiangleški člen v blokadni zapori Sredozemlja, prek njih pa je segal tudi francoski politični pritisk na Turčijo in Rusijo. Narodnostnega vidika Napoleon pri ustvaritve te države ni upošteval, saj so bili v Iliriji Nemci iz Vzh. Tirolske in Koroške; Slovenci na Štajerskem in Hrvati na lev^em bregu Save so ostali pod Avstrijo. V pozni jeseni leta 1809 se je začela nov-a država urejati. Razdeljena je bila na 6 ci- vilnih in 1 vojaško provinco, katerim so načelovali intendanti. nižjim upravnim eno- tam — distriktom (okrožjem) poddelegati in communam (občinam) župani (nmire. syn- dic). Nad temi enotami je bila vlada Ilirskih provinc, ki je imela sedež v Ljubljani. Vladi je načeloval generalni guverner. Ilirija je imela v celem štiri guvernerje. Pomembnejša sta bila prv'a dva, maršal Auguste Marmont, ki si je s svojo vljudnostjo in izobraženostjo ter simpatijami za slovanska ljudstva brž pridobil prebivalstvo, in njegov naslednik general Henri Bertrand, pod čigar upravo se je močneje uveljavila francoska zakono- daja. V zadnjih mesecih obstoja provinc sta jih upravdjala še Andoclie Junot in Joseph . Fouché. ...... , _____ Guvernerji so staiu»vali v ljubljanski ško- fijski palači, ki so jo razkošno uredili. Ljub- ljana je postala sedaj glavno mesto precejš- njega ozemlja. Guvernerjev »dvor«, na ka- terem so se zbirali tuji ]30slanci in funkcio- narji francoske vlade, nuijhna kolonija fran- coskega uradništva, trgovci iz vzhoda, vse to je dajalo doslej mirni Ljubljani živah- nejši videz. Novi gospodarji so skušali pri- dobiti plemstvo z odlikovanji in vojaškimi paradami, mladino s slovesnostmi in darili v šolah, ljudstvo pa s prirejanjem iger in plesov, z izleti s čolni po Ljubljanici, z ob- darovanjem revežev in podobnim. Velike slo- vesnosti so bile zlasti na cesarjev rojstni dan in na obletnico kronanja. Temeljite reforme so Francozi izvedli v javni upravi, sodstvu in prosveti. Čeprav fevdalna posest ni bila odpravljena, so od- vzeli fevdalcem pravico sodstva nad podlož- niki in kmetom zmanjšali stare fevdalne dajatve za eno petino. Ti so moirali sedaj plačevati zemljiški davek direktno državi. Ta novost se je ljudem močno vtisnila v spo- min in so še dolgo imenovali davke kar »fronke«. Pred zakonom in sodiščem so bili izenačeni vsi državdjani, uveljavil se je si- stem splošne v'ojaske obveznosti, uvedla se je civilna poroka in druge pridobitve mo- derne uprave, ki so Ilirijo močno približale ureditvi Francije. Zemljevid Ilirslóh provinc 205 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Oblasti so se trudile tudi, da dvignejo do- mačo industrijo in pozive gospodarstvo. Gra- dili so ceste, ki so bile potrebne za razvoj tranzitne trgovine med Turčijo in Francijo. Zaradi kratkotrajnosti francoske vlade ta prizadevanja niso pokazala vidnejših rezul- tatov. Celinska zapora pa je našim krajem gospodarsko celo škodovala. Uspešnejše je bilo reformno delo na šol- skem področju. Nastale so nove osnovne šole in gimnazije. Ljubljana je prvič dobila uni- verzo, ki je delovala do odhoda Francozov v poslopju nekdanje gimnazije in liceja na Vodnikovem trgu. Ponovno smo dobili Slo- venci univerzo šele leta 1919. V novo ureje- nih šolah so začeli v večji meri uvajati pri- rodoslovne predmete. Še pomembnejše pa je bilo, da so začeli poučevati v domačem — slovenskem jeziku. Vodnika je ta pridobitev tako navdušila, da je do konca ostal prijatelj francoske vlade. V zelo kratkem razdobju je pripravil iu dal v tisk vrsto slovenskih šolskih knjig, ki so bile za začetek sloven- skega pouka neobhodno potrebne: npr. učbe- nik slovenščine »Pismenost ali gramatika za prve šole«, vadnico francoskega jezika »Po- četki gramatike, to je pismenosti francoske gospoda Lbomonda«, osnovnošolski priroč- nik »Abeceda za prve šole« in druge. Generacija mladine, ki je obiskovala te šole, je bila prežeta z novim patriotskim duhom, ki ji ga je navdihoval s svojimi knji- gami in živo besedo njen profesor Vodnik. Prepričan je bil, da se pod francosko upravo začenja nova, boljša doba za slovenski na- rod. Zato ni brez razloga v »Iliriji oživljeni« zapel: Napoleon reče: Ilirija vsi an! Nastop nove generacije pa je izrazil v kitici iste pesmi: Duh stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja prerojen, ves nov. Novi vojni dogodki pa so ustavili uspešno začeto delo in prekrižali upanje na boljšo prihodnost. Leta 1812 se je odpravil Napo- leon z ogromno armado 600.000 mož v Ru- sijo— v njej so bili tudi ilirski polki. V ruskih prostranstvih in hudi zimi je armada propadla. Vrnila se ni niti desetina mož. Dvignili so se davki, gospodarska dejavnost je ohromela, vse je čakalo razpleta dogod- kov. Naslednje leto so združeni nasprotniki, katerim se je pridružila tudi Avstrija, še enkrat udarili po oslabljenem Napoleonu. Istočasno, ko je bil Napoleon odločilno pre- magan v »bitki narodov« pri Leipzigu — oktobra 1813 —, so avstrijske čete zasedale ozemlje Ilirskih provinc. Leta 1814 je pro- padlo Napoleonovo cesarstvo in končala se je skoraj četrtstoletna doba vojn, ki jih je sprožila velikji francoska revolucija. To nemirno in za našo zgodovino pomemb- no iu prelomno obdobje je zapustilo precej sledov tudi v našem leposlovju. Že prva slovenska povest, Janeza Ciglerja »Sreča v nesreči« (1836) opisuje dogodivščine našega kmečkega človeka, ki se je kot Napoleonov vojak udeležil pohoda v Rusijo. Se bolj je približal to dobo naše zgodovine slovenske- mu bralcu Josip Jurčič, ko je priredil An- dreja Pajka »Spomine starega Slovenca« (1865). Spis je veren dokument o tem, kako je pohod na Moskvo leta 1812 in njegov po- lom doživel preprost slovenski človek. Znan je tudi Jurčič-Kersnikov roman »Rokov- njači« (1881). V roman je vpletena zgodba o napadu na francoske vojake, ki so prevažali vojaške blagajne skozi Črni graben pri Tro- janah. Roman je bil kasneje celo dvakrat dramatiziran. Ilirske motive so obdelovali v leposlovju še Anton Aškerc, Fran Govekar, Miroslav Malovrh, Ivan Lah, Janez Trdina, Franc S. Finžgar in v zadnjem času (1959) Janez Jalen. Frdoživ je bil spomin na čase francoskili vojn tudi med našim ljudstvom. Desetletja so ljudski umetniki slikali na panjske konč- nice motive iz te dobe: kmet ziblje Francoza, plačevanje davkov, skupine francoskih vo- jakov in drugo. Se danes, po stopctdesetih letih je živo ljudsko izročilo, ki govori o vojni, o prevozih za francosko vojsko, o voj- nih blagajnah, o fronkih, o dobrih in slabih lastnostih novih gospodarjev, čeprav od ta- krat gospodari že peti rod. Lepše in zgovor- neje pa nam izraža odnos preprostega Slo- venca do Francoza in veliko človečnost na- ših ljudi, običaj iz Glinka pri Škofljici. V bližnjem gozdu sta pokopana v skupnem grobu francoski in avstrijski vojak, neki Hrvat. Se zdaj je navada, da vrže vsak, kdor gre tod mimo, smrekovo vejico na grob. Ko se nabere velik kup, ga zažgo — Francozu in Hrvatu v spomin. Z obstojem Ilirije je bil del Slovencev od- trgan od stoletnega nemškega političnega in kulturnega vpliva. Praktično je bilo doka- zano, da Slovenci lahko žive tudi izven avstrijskega državnega okvira. To dejstvo je bilo izrednega pomeim za kasnejše sloven- ske politične načrte. Kljub vsem komprotni- som je francoska vlada v Ilirskih provincah razvijala težnje, rojene iz francoske revo- lucije. Propad Ilirije je ta razvoj zavrl, toda ne uničil. Pod vplivom ideje o oživljeni Ili- riji se je v revolucijskem letu 1848 porodila misel o Zedinjeni Sloveniji. 204 časopis ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ODLOMKI IZ PRAVNE ZGODOVINE MKSTA IJUBLJANE OD XVI. DO XVin. STOLETJA ANTON SVETINA V naslednjili zvezkih časopisa za sloven- sko krajevno zgodovino bom objavil od- lomke iz razprave Uprava in ustava mesta Ljubljane od XVI. do XV1II. stoletja. Pri- kazane bodo predvsem pravice in dolžnosti upravnih organov mesta, ki jih je mestni svet vsako leto na novo izvolil na svojih sejah, ki so bile za izvolitev posameznih mestnih organov vnaprej po datumu točno določene, kakor bomo to videli pri opisu posameznih mestnih služb. i. ZUPAN MESTA LJUBLJANE S privilegijem cesarja Maksimilijana iz leta 1504* je dobilo mesto Ljubljana kot edino mesto na Kranjskem pravico, da so mestni sodnik iu 12 članov notranjega sveta smeli izvoliti enega izmed svojih članov za mestnega župana. Slovenski naziv župan pa ne pove točno tistega, kar je mestni župan v resnici predstavljal. Nemški naziv »Bür- germeister« in latinski naziv »magister civium« nam bolje razložita funkcijo, ki jo je mestni župan opravdjal. Bil je neposredni načelnik ali starešina članov notranjega sveta, posredno pa najvišji predstavnik vsega meščanstva. V dveh kranjskih mestih, to je v Novem mestu in v Metliki, je dose- daj listinsko ugotovljeno, da so volili člani notranjega sveta poleg mestnega sodnika še svojega starešino.^ Ker pa ti dve mesti nista imeli privilegija za izvolitev župana, je bil tam izvoljeni starešina le drugi naj- višji predstavnik mesta. Zanimiva je na- dalje ugotovitev, da so v ohranjenih ma- tičnih knjigah Ljubljane iz XVI. in XVII. stoletja vpisovali kot naziv za župana »con- sul«, kakor so imenovali župane v primor- skih mestih Trstu in Reki. Kot najvišji izvoljeni mestni organ in kot načelnik meščanstva je župan predstavljal mesto na zunaj in je zastopal Ljubljano na sejah deželnega zbora in na skupnih sejah deželnih zborov oziroma deželnih odborov nižjeavstrijskih dežel. V zgoraj omenjenem privilegiju iz leta 1504 je bilo predpisano, naj ljubljanski župan priseže tako kakor župani štajerskih mest. Pogilejmo, kaj pravi Popelka o funk- ciji mestnega župana v Gradcu: »Do 18. stoletja ni bil župan nič drugega kot go- vorilo mestnega sveta. Odločati je smel le po odredbah mestnega magistrata in je bil v upravnih zadevah popolnoma odvisen od njegovega mnenja ter ni imel nobene sa- mostojne oblasti. Župan je predsedoval se- jam mestnega sveta, če pa so bile v raz- pravi sodne zadeve, je seje vodil mestni sodnik in jim je župan prisostvoval kakor drugi člani notranjega sveta. Zupan je v glavnem nadzoroval publica et aeconomica mesta, tj. imel je nadzorstvo nad mestnimi posestvi, nad pobiranjem davkov in nad polaganjem mestnih računov o dohodkih in izdatkih.^ Ljubljanski župan je do upravnih reform Marije Terezije in Jožefa II. opravljal iste funkcije kot graški. Nadzoroval je vse jav- nopravne mestne ustanove in urade, ni pa smel v nobeni stvari odločati sam; vse zade- ve je moral predložiti mestnemu svetu v končno odločitev% Šele 1. 1713 beremo v sod- nem zapisniku mestnega sveta, da je izdal mestni svet na svoji seji dne 18. septembra županu poliiomočje, naj sam podpisuje in odpošilja tiste račune mesta, ki zadevajo publicum bonum, in jih ni treba predlagati mestnemu svetu v odobritev.* Privilegij iz leta 1504 je tudi določal, da morajo župana vsako leto na novo voliti. Volitev župana se je v Ljubljani opravila meseca julija prvi petek pred sv. Marjeto po starem običaju na isti slavnostni način kot volitev mestnega sodnika. Medtem ko je na vse seje mestnega sveta vabil člane mestnega sveta župau, je na sejo, na kateri so volili župana, vabil člane notranjega sveta mestni sodnik. Na tej seji je poslal najprej notranji svet dva svoja člana po dotedanjega župana na njegov dom; ta dva člana sta potem pripeljala dotedanjega župana v svečanem spremstvu na rotovž. Zupan je nato odložil s primernim nagovo- rom svojo službeno funkcijo in oddal znake svoje službe, to je usnjeno torbo, v kateri so bile shranjene mestne listine in važnejši spisi, nadalje mestne ključe in mestno skrinjico. Mestni sodnik se je potem zahva- lil županu z nagovorom za njegovo službo- vanje, nato sta ga zopet spremila dva člana notranjega sveta na njegov dom. Mnogo županov je opravljalo župansko službo več let zaporedoma. Na dan volitve župana dne 11. julija 1670 pa je mestni svet sklenil, naj v bodoče nihče ne opravlja žu- panske službe več kot tri leta zaporedoma. Svoj sklep je utemeljil mestni svet s tem, da pri izvolitvi župana ne bi bili prikraj- šani drugi člani notranjega sveta in da bi bila dana možnost, povišati vsakega člana 205 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pravično po njegovih zaslugah." Ta sklep pa ni ostal dolgo v veljavi; leta 1688 iz- voljeni župan Gabrijel Eder je namreč opravljal to funkcijo od leia 1688/89 do leta 1691/92, od leta 1693/94. do leta 1696/97 in od leta 1702/3 do leta 1709/10, torej dvakrai po štiri leta, tretjič pa celo osem let zapore- doana. Za opravljanje s^oje službe je župan pre- jemal iz mestne blagajne letno plačo ali »deputat« prvotno 50 renskih goldinarjev. Ta plača je bila leta 1630 povišana na let- nih 100 goldinarjev, leta 1673 na 150 goldi- narjev in leta 1699 na 200 goldinarjev.' Na seji mestnega sveta dne 7. julija 1662 je bilo sklenjeno, naj dobiva vsak razrešeni župan, če je svojo službo dobro opravljal, poleg 25 goldinarjev, ki jih prejema kot član no- tranjega sveta, še posebej 25 goldinarjev letno koi nagrado.' Županom, ki so se pri opravljanju stojo službe posebno izkazali, je mestni svet večkrat naklonil še posebna darila ob priliki njihove razrešitve. Tako je npr. na seji mestnega sveta dne 22. juni- ja 1615 mestni sodnik predlagal naj se žu- panu Janezu Krstniku Bernardiniju podari za njegove zasluge pozlačen bokal, ki naj tehta 115 do 120 lotov in ki ga naj naročijo v Avgsburgu ali Noriinberku.* Na seji mest- nega sveta dne 10. julija 1615, to je na dan volitve novega župana, so izročili Bernar- diniju bokal, ki je tehtal 172 lotov. Bernar- dini pa darila ni hotel sprejeti, češ da noče, da bi se pri njem začelo z novo navado in da bi se s tem delali mestu stroški. Šele ko je mestni svet svoj prvotni sklep na novo po- trdil, ker je bilo to darilo naročeno s pri- stankom skupščine meščanov, je Bernardini darilo sprejel.' Leta 1618 je mestni svet podaril županu Adamu Eppichu \eliko srebrno kupo z mestnim grbom." Ce je imel župan pri opravljanju s\'oje službe izredne stroške, mu jih je mestni svet povrnil. Leta 1615 je moral npr. jahati tedanji župan v službeni zadevi v Idrijo. V velikem snegu se mu je pohabil njegov najboljši konj, vreden 49 zlatnikov. Na seji dne 11. 1. 1616 je mestni svet sklenil županu povrniti razliko pri vrednosti konja, če bi ga prodal." Kadar je bil župan službeno odsoten ali če je nastopal pred mestnim sodiščem kot zapuščinski skrbnik ali kot stranka v za- sebnopravnih sporih, je ali sam določil svo- jega namestnika ali pa mu ga je postavil mestni svet. Na seji mestnega sveta dne 16. 9. 1547 je prosil tedanji župan Bolfenk Gebhart, naj mu mestni svet dovoli štiri- tedenski rok za predložitev sedemletnega obračuna kot zapuščinski skrbnik in za po- ložitev abračuno\ svoje poprejšnje službe špitalskega mojstra. Mestni svet je njegovi prošnji ugodil, obenem pa ga je za čas, do- kler ne predloži teh računov, razrešil dolž- nosti župana in ga pozval, naj sam prosi enega izmed članov notranjega sveta, ki je njemu enak, da bo med tem časom uprav- ljal županske posle.'- Ko je moral dne 12. 4. 1602 oditi župan na sejo deželnega zbora, je sam določil svojega namestnika." Zgoraj je bilo že povedano, da je bila dolžnost župana vabiti člane notranjega in zunanjega sveta na seje mestnega sveta. Vabiti jih je moral pismeno in imeti nad- zorstvo nad tem, da so ])rihajali pravo- časno na seje. Zoper nepokorneže je pred- lagal disciplinske kazni. Leta 1615 ni prišlo pravočasno na no\oletno sejo mestnega sve- ta 8 članov in sicer en član notranjega sveta in sedem članov zunanjega sveta. Ko je župan predlagal, naj se zoper nje postopa, je mestni svet sklenil, naj gre član notra- njega sveta v zapor na rotovž, člani zuna- njega sveta pa v zapor v špitalski stolp in ne smejo zapora prej zapustiti, dokler ne plača vsak en zlatnik." Nadaljnja dolžnost župana je bila, da je nadzoroval \ se mestne funkcionarje in zapuščinske skrbnike, da so pravočasno predlagali obračune za svojo poslovno dobo. V mestni skrinjici oziroma v usnjeni torbi je moral shranjevati vse važne mestne listine in listine meščanov (oporoke, kupne pogodbe, dolžna pisma), odrejal je oglede hiš pri izdaji gradbenih dovoljenj in v gradbenih sporih ter oglede zemljišč v zemljiških sporih. Skrbeti je moral za to, da je bila vsakoletna davčna naklada pravočasno odmerjena.'" Za pravilno opra\ljanje svojih službenih dolžnosti je župan odgovarjal mestnemu svetu, ki je županom celo predpisoval, kako se morajo obnašati. Ko je bil leta 1549 izvo- ljen za župana Volfgang Gebhart, je mestni svet sklenil, naj se ob pre\zemu županstva opozori, da ne sme hoditi v družbe, ki niso njemu enake, da ne sme ponočevati, da se mora izogibati plesov, iger. veselih družb in bratovščin in naj ne hodi v goste k stran- kam, ki tožijo pred mestnim svetom." Za- četek decembra leta 1601 je bil tedanjemu županu Adrijanu Salitiiigerju zaplenjen voz z dvema konjema, ker je na lastno pest vo- zil dnevno drva iz mestnega gozda. Sali" tinger je zaradi te zaplembe odstopil kot župan in odpoto^al na Vipavsko. Mestni svet je na seji dne 3. decembra 1601 so- glasno sklenil, da se izvoli za čas županove odsotnosti upravitelj županstva kljub temu, da bi imel magistrat dovolj razlogov, žu- pana zaradi njego\e nepohlevnosti odsta- 206 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika viti. O tem sklepu naj se Salitinger obvesti v Vipavo. Ko se je Salitinger dne 7. 12. vr- nil, je prosil mestni svet, naj mu njegovo prenaglo jezo oprosti." Na seji mestnega sveta dne 15. 6. 1615 je mestni svet sklenil, izdati bivšemu županu z dekretom nalog, naj v roku 14 dni predloži obračune, kaj je v času svojega županovanja v letib 1605/6 in 1606/7, torej pred osmimi leti, pre- jel v- denarju.''* Mestni svet pa je ščitil avtonomne pravice mesta ipred samovolj- nostjo vicedomskega urada, četudi je župan svoje dolžnosti nialonmrno opravljal. Leta 1717 je izdal vicedomski urad ljubljanske" mu mestnemu svetu nalog, da morajo redne mestne pravde razpisovati vsake 14 dni, ka- kor je to bilo predpisano v mestnem pravd- nem redu iz leta 1586. Na seji mestnega sveta je župan poročal, da je upravitelj vicedomskega urada — vicedom je tedaj bival v Vipavi — dal prejšnji dan pokli- cati njega, mestnega sodnika in mestnega pisarja ob pol drugi uri popoldne k sebi pod pretvezo, da bodo razpravljali o po- pravilu cest. Ko je odslovil m. sodnika in m. pisarja, je njega, župana, kaznoval z globo 10 zlatnikov zaradi tega, ker ni raz- pisoval redne mestne pravde od 14 na 14 dni. Nato je zapovedal, naj se hišna varata zaprejo, župana pa je. zadržal v za]>oru, do- kler ni plačal 10 zlatnikov. Mestni svet je sklenil, naj gresta mestni sodnik in mestni pisar s pritožbo mesta takoj k vicedomu v Vipavo.'" Kakor je iz zapisnika mestne seje z dne U. decembra 1717 razvidno, je župan dobil od vicedomskega urada vrnje- nih 10 zlatnikov.^" Mestni svet je torej s svojo pritožbo uspel. Izvoljeni župan ni smel opravljati dveh mestnih služb. Leta 1544 je moral izvoljeni župan Volfgang Gebhart takoj po izvolitvi odložiti službo špitalskega mojstra, ki jo je do tedaj opravljal.-' Žalitve župana je mestni svet strogo ka- znoval. 8. 4. 1524 je bil meščan kaznovan z zaporom, ker je uporabljal zoper upravi- telja mestnega župana žaljive besede.^^ Dne 5. 2. 1549 je mestni svet kaznoval z globo 32 goldinarjev v prid mestnega obzidja Hie- roma Hofmana, ker je v nasprotju z mest- nimi statuti prekupčeval s soljo in je v nočnem času nagovoril na cesti župana in ga dejansko napadel, ko je bil za nekaj ur izpuščen iz zapora."'' Na seji mestnega sveta dne 20. 2. 1551 je dal mestni svet poklicati predse Franca Ehingerja. ki je žalil župana in mu grozil s pestjo, ko ga je župan po- svaril zaradi obnašanja nasproti drugemu meščanu. Ehinger je prosil župana pred mestnim svetom za božjo voljo za odpušča- nje; mestni svet pa ga je kljub temu ka- j znoval s štirinajstdnevnim zaporom na stolpu.^* Podoben primer je obravnaval mestni svet na seji dne 17. 9. 1551. Trgovec s suknom Urban Weidinger je ustavil na cesti župana Dorna in ga nahrulil, da ni on edini prešuštnik v mestnem svetu in v ! skupščini meščanov in da ima \'saj toliko ali več premoženja, ki ga lahko zapravlja, kot župan sam. Weidinger je župana pred mestnim svetom trikrat po vrsti prosil za božjo voljo za odpuščanje. Zupan mu je prekršek odpustil, mestni svet pa je kljub temu odredil, da mora Weidinger v nedeljo ] na vicedomski stolp v zapor in ga ne sme i zapustiti, dokler mestni svet tega ne do-, \ oli.-^ Na seji mestnega sveta dne 23. 6. ; 1615 je bil kaznovan član notranjega sveta : Adam Weiss s 14-dnevnim zaporom na ro-j tovžu, ker je župana Bernardinija zmerjal i na njegovem domu in mu očital pristranost. \ Razen tega je moral prositi župana za od- puščanje.-' Adama Weissa srečamo še en- krat v mestnih sodnih zapisnikih zaradi žalitve župana. 11. 9. 1655 ga je mestni svet kaznoval z zaporom na Tranci drugim za i zgled, ker je prejšnji dan na poroki Matije'- Verderber j a žalil župana. Zapora ne sme i zapustiti prej, dokler he da županu zado- ' ščenja in dokler se zaradi plačila kazni : ne pobota z mestnim sodnikom. Na seji ; mestnega sveta dne 22. 9. 1635 je Weiss prosil mestni svet za milost in obljubil, da se bo poboljšal in da hoče biti pohleven. Mestni svet je izdal sklep, da mora prositi župana javno za odpuščanje, nakar bo 2 dni zaprt na stolpu pri Kloštrskih vratih in mora plačati dve srebrni kroni za špi"; talske ubožce.-' • Med mestnim županom in mestnim sodni- ] kom je prišlo pri opravljanju službe več- j krat do sporov. Tako se je npr. na sejij mestnega sveta dne 12. decembra 1552 pri-. ; tožil župan, ki so mu morali zapiralci mest- nih vrat prinašati zvečer ključe mestnih vrat, da mestni sodnik noče ponoči pošiljati j stražarjev k mestnim vratom in tudi sam I noče priti tja, če kak tujec zahteva, naj ; ga puste v mesto. Mestni svet je pritožbi i ugodil in je odredil, naj ostane pri sklepu, j da mora mestni sodnik v takih primerili j nuditi mestnemu županu svojo ponioč.^ Ko j pa se je dne 10. 9. 1717 mestni sodnik pri- i tožil zoper mestnega župana, da si ta pri- svaja pravico nadzorovati mestnega sodni- ka, če le-ta prekorači svojo sodnijsko pri-' sego pri opravljanju sodstva, je mestni svet i ta spor ex offo ustavil.^' j Pri civilnih iu kazenskih sodnih razpra- ; vah,. ki jim je načejoval mestni sodnik, je | 207 KRONIKA CASO. PIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bil mestni župan prvi vpra.šan za pravno mnenje aLi pravni nasvet. To je v mestnih sodnih zapisnikih neštetokrat zabeleženo. Zato je mnenje Ivana Vrhovca, ki trdi, da je bila pri razpravah beseda sodnikova kot najimenitnejše osebe tako izdatna, da so se po njej ravnali tudi drugi, ko je prišlo do glasovanja, nepravilno.'" Mestni sodnik je Tazpravo vodil, pravno mnenje pri gla- sovanju pa je dal župan ali kak drug ugle- den član mestnega sveta. ZAKLJUČKI V tej razpravi je prikazana funkcija ljubljanskega župana za čas od leta 1504 do upravnih reform Marije Terezije in Jo- žefa II., to je do prve i>olovice XY1II. sto- letja. Kakor smo videli, je bilo delovno področje župana obširno, ni pa imel sam nikake oblasti v mestu, ker je bil pri izva- janju svoje županske dolžnosti pod stalnim nadzorstvom mestnega sveta. Ker pa je bil najvišji predstavnik meščanstva — mestni pisar ga večkrat imenuje v mestnih sodnih zapisnikih »VoTgeher und Burgermaister dieser fürstlichen Hauptstadt Laibach« — je prejemal najvišjo plačo izmed tistih mest- nih funkcionarjev in mestnih uslužbencev, katerim je mestni svet odmerjal plače na leto. Zato je značilen sklep mestnega sveta iz leta 1670 (glej zap. št. 5), naj ne bodo pri izvolitvi župana prikrajšani drugi člani notranjega sveta. Da pa župan ni imel ni- kake samostojne oblasti v mestu, temveč le nadzorstvo nad tem, da so bili sklepi mest- nega sveta izvršeni, nam kaže primer iz leta 1673, ko je bil izvoljen za župana Ivan Krstnik Dolničar. »mit dieser Anmahnung, dass ihm das gemaine Wesen am besten angelegen sein solle, und was im Rate ge- schlossen würdet, tutten Nachdruck tun .solle«." Mestni župan je imel nadzorstvo nad tem, da so tisti mestni funkcionarji in usluž- benci, ki so upravljali upravne zadeve me- sta, svoje dolžnosti v redu izvrševali. Le mestni sodnik je v poslih mestnega sodstva, kolikor je smel samostojno soditi, bil iz- jema. Ker pa je imel mestni sodnik nad- zorstvo nad meščani, da so se v zasebnem življenju obnašali dostojno, je bil župan glede tega kot meščan podrejen mestnemu sodniku. Služba mestnega župana pa ni bila samo častna in donosna, temveč tudi odgovorna. Njegova dolžnost je bila, da je sihranjeval vse ključe mestnih vrat, ki so mu jih mo- rali vsak večer prinašati na njegov dom zapiralci štirih mestnUi vrat. Če je kdo v nočnem času hotel priti v mesto — in to .se je verjetno dogajalo pogosto v času letnih sejmov — je župan odgovarjal za to, da se je odpiranje mestnih vrat v nočnem času opravilo pod varnim nadzorstvom (glej zap. št. 29). Ker je župan imel nadzorstvo imd pobiranjem davkov in nad polaganjem mestnih računov o dohodkih in izdatkih, je soodgovarjal za to. da so bili obračuni mestnih davkarjev, mestnega računovodje in zapuščinskih .skrbnikov v določenem roku predloženi v končno odobritev mest- nemu svetu. Župan pa je moral tudi sam predložiti obračun dohodkov in izdatkov, ki jih je prejel v denarju pri opravljanju svoje službe (glej zap. št. 18). OPOMBE 1. Mestni arhiv Ljubljane (v nadaljevanju MALj), B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljub- ljane, IV/44. — 2. Ivan Vrhovec, Zgodovina Noa e- ga mesta, str. 63; Anton Svetina, Metlika, str. 31. — 5. Fritz Popelka, Geschichte der Stadt Graz, str. 447. — 4. MALj, Cod. 1/59, f. 182. - 5. MAI.j. Cod. 1/39, f. 82. — 6. MALj, Cod. 1/52, f. 74. — 7. MALj, Cod. 1/32. f. 117. — 8. MALj, Cod. M23, f. 102'. — 9. MALj, Cod. 1/25, f. 120. - 10. MALj, Cod. XIin/36, f. 39. - 11. MALj, Cod. 1/I24, f. 13. — 12. MALj. Cod. 1/6, f. 44. — 13. MALj, Cod. L/18, f. 289. — 14. MALj, Cod. 1/23, f. 3". — 13. MALj, Cod. 1/30, f. 55 in Cod. 1/31, f. 88. — 16. MALj, Cod. 1/7, f. 169. - 17. MALj, Cod. I/I18, f. 214. — 18. MALj, Cod. 1/23, f. 96'. — 19. MALj, Cod. 1/63, f. 153. — 20. MALj, Cod. 1/63, f. 222. - 21. MALj, Cod. 1/5, f. 37. — 22. MALj. Cod. I/l, f. 91. - 23. MALj, Cod. 1/7, f. 103. — 24. MALj, Cod. 1/8, f. 29. — 25. MALj, Cod. 1/8, f. 83. — 26. MALj, Cod. 1/23, f. 103. — 27. MALj, Cod. 1/25, f. 219 in 221. — 28. MALj. Cod. 1/8, f. 195. — 29. MALj, Cod. 1/63, f. 128. — 30. Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje, str. 113. — 31. MALj, Cod. 1/42, f. Tiskano in izdano v Ljubljani 1964 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice'< v Ljubljani — Odgovorni tirednik prof. Zvone Mlklavič. za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sorn 208 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov s kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije 1919 • 1961 INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT Ob pvtnaJHtlvtniei Številnim delovnim organizacijam, ki v letošnjem ; letu praznujejo petnajstletnico obstoja, se pridružuje i tudi »Inženirski biro Elektroprojekt« v Ljubljani (IBE). ' Posamezne skupine današnje organizacije »IBE« so pri- j cele s projektivnim delom na področju elektroenerge- i tike že neposredno po osvoboditvi ieta 1945. V skladu ] s takratno organizacijo našega gospodarstva so delo- ' vale v okviru raznih elektrogospodarskih podjetij, de- ' loma pa tudi v drugih. i V okviru zveznega ministrstva za elektrogospodar- i stvo Jugoslavije se je v začetku ieta 1949 ustanovilo ; podjetje zveznega značaja »Hidroelektroprojekt« s se- ; dežem v Beogradu in s podružnicami v vseh republi- , ških glavnih mestih razen v Titogradu. Ustanovitev, »Hidroelektroprojekta« je pomenila pravzaprav le zdru- i žitev vseh že obstoječih projektantskih skupin za hi- ' droelektrarne po vsej Jugoslaviji. Ljubljanski del tega podjetja, ki mu je bila priključena tudi »Grupa Drava« v Mariboru, je bil zadolžen samo za projektiranje hi- droelektrarn v Sloveniji in v Črni gori. Po ukinitvi zadnjega zveznega organa v elektrogospodarstvu, tj. ; Generalne direkcije za elektrogospodarstvo Jugoslavije ; spomladi leta 1951 se je istočasno z drugimi podružni- • TP Šoštanj, transformatorska postaja HE Vuhred cami .Hidroelektroprojekta« povsem osamosvojila tudi ljubljanska podružnica skupaj z mariborsko skupino in se preimenovala v »Elektroprojekt«. S priključitvijo tudi že od leta 1945 delujočih projektantskih skupin za termoelektrarne in za prenosne in transformacijske naprave je »Elektroprojekt« razširil svojo projektivno dejavnost na vse elektrogospodarske naprave. Leta 1962 je podjetje delno razširilo predmet poslovanja in se preimenovalo v »Inženirski biro Elektroprojekt«. Vse dosedanje delo kolektiva »IBE« je najtesneje povezano z razvojem naše povojne elektrifikacije. Med poglavitne naloge »IBE« v minulem obdobju sodijo štu- dije in projekti o energetskem izkoriščanju vodnih sil Drave. Save, Soče in Mure v Sloveniji ter vodnih sil Morače, Pive, Tare in Zete v Črni gori. Prav tako je predmet študijskega in projektivnega dela »IBE« izko- riščanje premogovnih zalog v elektroenergetske na- mene. Vzporedno z vprašanji proizvodnje električne energije rešuje »IBE« tudi vprašanja njenega prenosa, transformacije in distribucije. Poleg reševanja nalog s področja elektrogospodarstva pa je »IBE« že vrsto let projektant in stalni svetovalec mnogih industrijskih podjetij pri reševanju njihovih elektroenergetskih, hi- drotehničnih in nekaterih posebnih vprašanj. Po projektih, izdelanih v »IBE«. obratuje danes 13 hidroelektrarn s skupno močjo 318 MVA in 8 termičnih naprav s skupno močjo 207 MVA. Med hidroelektrar- nami naj omenimo HE Mariborski otok (2. in 3. agr.), HE Ožbalt, HE Vuhred in HE Vuzenica na Dravi ter HE Savica, HE Moste in HE Medvode na Savi. Po projektih »IBE« obratuje v SR Črni gori nekaj elek- trarn manjših moči. Od termoelektrarn omenjamo pred- vsem TE Šoštanj I. in II. ter TE Brestanica II., ki sta v sestavu elektrogospodarstva, medtem ko druge ter- mične naprave pripadajo industriji. Od projektiranih hidroelektrarn je v gradnji sedaj HE Srednja Drava I. z instalirano močjo 2 X 74 MVA, od termičnih naprav pa Toplarna v Ljubljani z insta- lirano močjo 2 X 40 MVA. V teku so pripravljalna dela za izgradnjo TE Trbovlje II. z instalirano močjo 155 MVA. »IBE« izdeluje trenutno projekte za 14 hidroelek- trarn in za 2 termoelektrarni. Med temi naj navedemo zlasti HE Srednja Drava II., dalje 7 stopenj na Savi med Litijo in Krškim ter akumulacijsko elektrarno HE Trnovo na Soči. Med črnogorskimi elektrarnami naj bo omenjen samo projekt največje akumulacijske HE Tara—Morača z instalirano močjo 4 " 120 MVA. Vzporedno z objekti za proizvodnjo električne ener- gije so bili izdelani oziroma so v delu pri »IBE« pro- jekti za razdelilne transformatorske postaje (okrog 60 po številu) in daljnovode (okrog 1000 km). Tu so upo- števane le naprave za napetosti 220, 110 in 35 kV. Z gornjimi podatki je le približno prikazan obseg dela kolektiva »IBE«. daje pa vendar sliko o pomenu in vlogi, ki ju ima Inženirski biro Elektroprojekt pri naši elektrifikaciji in pri reševanju energetskih vpra- šanj na splošno. Zavoljo dragocenih izkušenj, pridob- ljenih v minulih letih, je »IBE« s svojimi kadri grad- bene, elektrotehnične in strojne stroke sposoben re- ševati najtežje naloge s svojega delovnega področja. Stalno sodelovanje projektantov »IBE« z znanstvenimi in raziskovalnimi inštituti in zavodi pri reševanju vprašanj ožje specialnosti kakor tudi sodelovanje z elektrogospodarskimi organizacijami, s strojno in elek- trotehnično industrijo ter z gradbeništvom v veliki meri prispeva k sodobnim projektnim rešitvam investi- cijskih objektov. Smo pred intenzivnejšo graditvijo elektroenerget- skih objektov, ker to terja nenehen porast konsuma električne energije. Razen tega pa moramo nadome- stiti, kar je bilo v tem pogledu zamujenega v zadnjih nekaj letih in kar je privedlo do občutnega pomanj- kanja elektroenergije. Kolektivu »IBE« so naložene težke in odgovorne naloge, vendar jih bo na podlagi pridobljenih izkušenj vsekakor uspešno rešil. Agrohombinat Emona LDUBÜANA Miklošičeva cesta 4 Dva tisoč delavcev daje letno na tržišče 17 | milijonov kg mesa in mesniii izdelkov. 7,000.000; litrov mleka. 6.900.000 jajc v skupni vrednosti j 14 milijard dinarjev. ; V novembru slavi podjetje 5-letnico svojega obstoja. Sedaj ima 14 specializiranih kmetijsko industrijskih obratov za rastlinsko in živalsko i proizvodnjo, za kooperacijo s i)rivatnimi proiz- ! vajalci. za predelavo mesa. trgovine za prodajo: izdelkov v Ljubljani, Kopru, tovarno močnih krmil in druge dopolnilne obrate. Ob ustanovitvi novembra 1959 je imelo pod- jetje 1681ha zemlje, danes obsega že 3544 ha, od tega 2685 ha obdelovalne. Podjetje je letos že preseglo 3,000.000 dolarjev izvoza in to preko 99 »/o v države s konvertibilno valuto. ptt NA NOVI POTI V KVALITETI POŠTNEGA POSLOVANJA Glavna smernica generalnega plana za razvoj pošt- nega omrežja Jugoslavije je zagotovitev takšne kvali- tete po.^tne službe, da bo možno v celoti uresničiti na- čelo DANES SPREJETA POŠILJKA — JUTRI DO- STAVLJENA. Uresničenje tega načela seveda ni lahko in bo za- htevalo velike napore od PTT kolektivov. Potrebno bo izboljšati in modernizirati poslovanje pošt pri spre- jemu in prevozu pošiljk, prav tako pa tudi dostavo pošiljk naslovnikom. Prvi korak na poti do te nove kvalitete bo storjen že 1. novembra, ko bodo stopili v veljavo novi pred- pisi o poštnem poslovanju, saj bo z uveljavitvijo le-teh že sam sprejem pošiljk pri poštnih okencih mnogo hitrejši in enostavnejši, zakaj pošiljatelji bodo že sami izpolnjevali sprejemna potrdila. Za hitrejše in kvalitetnejše poslovanje z že spre- jetimi pošiljkami pa so predvidene nabave raznih stro- jev: od strojev za sprejem navadnih in priporočenih pisem, poštnih nakaznic in položnic do avtomatskih tehtnic in žigosnih strojev. Izboljšano bo tudi oddajanje navadnih pošiljk, zato bo samo v Sloveniji nameščenih novih 1350 pošt- nih nabiralnikov. Sprejemni oddelek pošte Bled . Sedemletni plan garantira tudi hiter in kvaliteten prevoz pošiljk od sprejemnih do naslovnih pošt, zato ne zadostuje več samo prevoz z železnico, ampak bo potrebno pošiljke prevažati s hitrejšimi prevoznimi sredstvi, poslužujoč se pri tem avtomobilskih in letal- skih zvez. Ker pa je prevoz poštnih pošiljk z javnimi prevoznimi sredstvi odvisen od voznih redov, ki so prilagojeni potrebam potnikov, ne pa potrebam pošte, smo v Sloveniji že leta 1958 pričeli uvajati lastne pošt- ne avtomobilske zveze, s čimer bomo nadaljevali tudi v bodoče. Zaradi uvedbe lastnih avtomobilskih zvez prejema že letos 90 "/o vseh pošt tvarino do 8. ure zju- traj in je torej načelo DANES SPREJETA POŠILJKA — JUTRI DOSTAVLJENA v Sloveniji že devetdeset- odstotno izpolnjeno. Prav posebna skrb v borbi za kvaliteto bo veljala tudi dostavi pošiljk, s katero za sedaj še ne moremo biti zadovoljni. Čeprav imamo v Sloveniji najbolj raz- vito dostavo pošte v državi, je kljub temu zajetih v šestkrattedensko dostavo le 73 »/o prebivalcev. Ostali dobivajo pošiljke le petkrat, štirikrat, trikrat ali celo samo dvakrat tedensko. Poleg tega pa je v Sloveniji še 3,6 ",'» prebivalcev, ki sploh niso vključeni v dostavo. Sedemletni plan predvideva, da bodo imeli leta 1970 vsi prebivalci dnevno dostavo pošiljk. To bomo dosegli z reorganizacijo dostave, prešli bomo od dosedanje do- stave s pismonoši-pešci povsod, kjer bo le mogoče, na dostavo s kolesi, mopedi, motorji in celo avtomobili. Za prebivalce, oddaljene od poti pa bodo ob cestah in poteh postavljeni predalčniki, iz katerih bodo ti pre- bivalci sami dvigali pošiljke. Z realizacijo načela DANES SPREJETA POŠILJKA — JUTRI DOSTAVLJENA bomo torej PTT stroko Ju- goslavije v kvaliteti poštnega poslovanja uvrstili med druge evropske države, občanu-potrošniku pa poštne storitve kar najbolj približali, mu zagotovili kvaliteten prenos pošiljk in manj čakanja pred okenci. Splošno gradbeno podjetje GROSUPLJE 1946-1964 Podjetje ima za seboj že kar lepo zgodo- vino, ki sega prav tja v prva povojna leta, ko smo na Dolenjskem pričeli s popravili in obnovo v vojni poškodovanih objektov ter z gradnjo novih, ki so odločilno vplivali na preobrazbo te pokrajine. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je bilo ustanovljeno 27. avgusta 1946 z odločbo tedanjega Okrajnega ljudskega odbora Gro- suplje pod opr. št. 1441/1 in sicer pod ime- nom »Okrajno gradbeno podjetje Grosuplje«. To ime je nosilo do leta 1952, ko se je pre- imenovalo v »Dolenjsko gradbeno podjetje«. Od leta 1961 pa posluje pod imenom »Sploš- no gradbeno podjetje«, Grosuplje. V času svojega obstoja je podjetje zgra- dilo številne in zelo zahtevne industrijske, stanovanjske, upravne, gostinske ter kme- tijske objekte in šole. Od Metlike, Črnomlja, Mokronoga, Trebnjega, Litije, Smartnega, Stične, Muljave, Dobrega polja, Ribnice, Grosuplja, A rhnikc pa tja do same Ljub- ljane stojijo objekti, ki jih je postavil kolek- tiv SGP Grosuplje. Za dopolnitev gradbene dejavnosti ima podjetje tudi svoje kovinske in lesne obrate, avtomobilski park, strojni park in remontne delavnice za popravilo gradbenih strojev. Tudi projektivni biro v podjetju veliko pri- pomore k napredku in razvoju podjetja. V Ljubljani, kjer je sedaj težišče dela. ima pod- jetje tri sodobne samske domove za svoje delavce in več družinskih stanovanj. Enako je poskrbljeno za člane kolektiva, ki delajo na Grosupljem. Po vseh gradbiščih je orga- nizirana tudi prehrana delavcev. Bruto produkt SGP Grosuplje je v zad- njih nekaj letih znašal v milijonih dinarjev: leta 1960 ..... 1549 leta 1961 ..... 2565 leta 1962 ..... 2424 leta 1965 ..... 4287 Realizacija na enega zaposlenega je v pre- teklih letih stalno naraščala, kot sledi (v ti- sočih dinarjev) : leta 1958 ..... 1249 leta 1959 ..... 1750 leta 1960 ..... 2444 leta 1961 ..... 2856 leta 1962 ..... 5050 leta 1965 ..... 5185 Da je realizacija na enega zaposlenega tako hitro naraščala, je vsekakor treba pri- pisati boljši organizaciji dela, večji storil- nosti in boljši opremljenosti s težkimi grad- benimi stroji. Podjetje je kot prvo v Ljubljani pričelo z gradnjo stanovanj za trg. V tem pogledu je doseglo prav lepe uspehe in je sedaj že izročilo kupcem 310 stanovanj. \ gradnji pa jih ima trenutno še 482. Kratki pregled, ki smo ga navedli o delu in razvoju SGP Grosuplje, priča, da nudi kolektiv s takimi izkušnjami dovolj jamstva za uspešno udejstvovanje v sklo])u našega celotnega gospodarstva. stolpnica, ki jo je zgradilo SGP Grosuplje GRAMEX (Cement-opeka) Letošnje leto slavi jubilej lO-letnice obstoja Trgovsko podjetje Grainex< ((emeut-opeka). Ta gospodarska organizacija je ])ila ustanovljena eta t954 z namenom, da prodaja gradbeni ma- terial na veliko in drobno. Dotlej ni bilo v Ljub- ljani specializirane trgovske organizacije, ki bi se izključno ukvarjala s prodajo gradbenega materiala. Naša organizacija je nastala z odcepitvijo poslovne enote »Kovinac Ljubljana, ki se je ukvarjala s ])rodaio gradbenega materiala na Šmartinski cesti v Ljubljani. Začetni koraki so bili skromni, poslovni po- goji pa slabi. Leta 19'>7 se je podjetje preselilo s Šmartinske ce.ste za Bežigrad, Kuri niška 10a. kjer je še danes. Promet se je bistveno jiovecal, izboljšani so i)og()ji dela tako. da se je promet lahko stalno večal. Izredni rezultati so se do- segli v jubilejnem letu. tako da danes naša orga- nizacija ustvarja večmilijardni promet. V letu 1963 je podjetje razširilo maloprodajno omrežje in odprlo novo poslovalnico na Lavrici. V planu svojega razvoja i)redvideva nadaljnjo razširitev maloprodajnih mest. Prvenstveno pa rešuje do- vcčanje zmogljivosti skladiščnih prostorov, ki so izredno pomembni pri gradbenem materialu, saj ta še vedno predstavlja določen sezonski artikel. Podjetje posluje za področje celotne Slovenije in sosednje republike Hrvatske, kjer ima svoja predstavništva v Zagrebu in na Reki. 2e v okviru sedanje registracije je podjetju omogočeno, da posluje z vrsto gradbenega ma- teriala, ki se je ob pričetku poslovanja pojmoval pretežno po osnovnih artiklih, kot so cement, opeka in apno. Sedanji a.sortiment pa je zelo obsežen, tako da lahko oskrbuje gradbena pod- jetja in druge potrošnike s kompletnim grad- benim materialom. Poleg tega posluje podjetje še z lesom in lesnimi proizvodi, kot so okna, vrata, ])arketi, nadalje vse vrste keramičnih in plastičnih oblog, sanitarna keramika, ravno ste- klo, betonsko železo, samotni material, celoten izolacijski material, kritina in drugi artikli grad- benega materiala. Delovna organizacija se raz- vija v smeri gradbenega servisa, saj so doslej predstavljala gradbena podjetja glavnega odje- malca. Glede na dejstvo, da tako razširjen asor- timent omogoča zelo široko trgovsko dejavnost, je tudi ime podjetja postalo neprikladno in se je čestokrat zamenjavalo in s tem zavajalo kupce s proizvodnim podjetjem. Zavoljo tega je delavski svet ob priložnosti proslave 10-letnice obstoja v mesecu juliju spre- menil ime in sicer v >Gramex«, ki označuje širšo trgovsko dejavnost z gradbenim materialom. Delovna organizacija ima v okviru plana svojega razvoja obsežne naloge ter si prizadeva urediti sodobno specializirano podjetje z gradbenim ma- terialom, ki je glede na potrebe in stanje več kot potrebno. Tovarna Lek se hitro približuje velikemu jubileju — 20-letnici svojega obstoja in delovanja. To je i)omemben mejnik v življenju in delu nekega podjetja in delovnega kolektiva. Če samo bežno preletimo to dobo, se spomnimo začetkov, ki segajo tja v leto 1944, ko je bil pri sanitetnem oddelku Glav- nega štaba NOV in POS osnovan kemijsko-far- macevtski laboratorij, ki je prvi zametek Leka in farmacevtske industrije v Sloveniji sploh. Ta je začel svojo pot z velikimi koraki, da je ustva- ril to, kar danes imamo, da lahko nudimo trfu doma in v inozemstvu široko vrsto izdelkov za potrebe zdravstva ter izdelke s področja kemije. Naša skrb pa bo še vedno, da bomo nudili vedno več novih zdravil. Stremeli pa bomo tudi za tem, da bodo ta po možnosti izdelana iz domačih su- rovin, ki bi jih dobili na osnovi lastne sinteze in ekstrakcije. V ta namen daje Lek precejšnja sredstva za raziskovalno in razvojno dejavnost, ki jo opravlja Zavod za farmacevtske in kemij- ske raziskave in razvojni sektor podjetja. Posle- dice tega so se brž pokazale. Vrednost proizvod- nje je od leta 1956 skokoma naraščala od 1.263.074.000 din preko 1.727,639.000 din v letu 1958 in dalje na 2.428.210.000 din v letu 1960. Od ta- krat je vrednost proizvodnje naraščala in sicer za 12,8 »/o v letu 1961, za 39,4 »/o v letu 1962 in za IS«/« v letu 1963, vse v primerjavi s preteklim letom. Za svoje delo je kolektiv dobil zadoščenje, ki mn vliva upanje in daje novih moči, da 1)0 mogel izpolniti vse naloge, ki so pred njim. Za to mu ne bo žal ne časa ne denarja, ki ga bo v svoje delo vložil, saj bo za trud in delo bogato poplačan. , TEZMER SERVIS ZA POPRAVILO IN IZDELAVO TEHTNIC, TE2NIH IN MERILNIH NAPRAV LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 Podjetje je ustanovil bivši MLO Ljubljana 14. aprila 1948, ker v tistem času še ni bilo nobenega državnega podjetja sorodne stroke v Ljubljani. Novo ustanovljeno podjetje je dobilo ime »TEHTNICA«, Ljubljana, s se- dežem v Gregorčičevi ulici. Tedanje podjetje je štelo pet članov. Ker je bilo majhno in je primanjkovalo dobrega kadra, se je le počasi razvijalo. Sele leta 1956 se začnejo kazati vidni uspehi. Tega leta je dobilo podjetje tudi prvi kredit za nabavo strojev. Odslej se je podjetje začelo ukvarjati z maloserijsko proiz- vodnjo naslednjih orodij, priprav in strojev: 1. strojčki za obrezovanje usnja »TEKA«, 2. škarje za rezanje pločevine in profilov, 3. namizni vrtalni stroji, 4. nožne stiskalnice, 5. strojni primeži, 6. cyklop aparati, 7. podajni aparati za avtomatski pomik pri ekscen- tričnih stiskalnicah, 8. poljske kovačnice, 9. stojala za vrtalne stroje »Iskra«. Proizvodnja je rasla iz leta v leto, bruto produkt je v letu 1961 znašal 61 milijonov pri poprečno zaposle- nih 35 članih kolektiva. V začetku leta 1962 pa je podjetje spremenilo svojo dejavnost in se preregistriralo v servisno podjetje z novim Imenom »TE2MER«. Proizvodnja gori omenjenih izdelkov se je v glavnem opustila, povečale pa so se servisne usluge in to večinoma na področju popravila tehtnic. Podjetje je stari strojni park prilagodilo potrebam nove dejavnosti in novim proizvodom. Ker se je "pre- usmerilo le na servis in na izdelavo merilnih in težnih naprav, izbira tudi asortiment novih proizvodov le s tega področja. V letu 1963 je podjetje ustanovilo posebno preven- tivno servisno službo za vzdrževanje tehtnic. Na ta na- čin skuša podjetje s pravočasnimi pregledi in vzdrže- vanji ohraniti tehtnice pogodbenih strank v čim bolj- šem in točnem stanju. Doslej je ta servisna služba zajela okrog 30 proizvodnih in trgovskih podjetij z več kot 1000 različnimi tehtnicami. V letu 1964 je podjetje razvilo in izdelalo prvo serijo aparatov za merjenje vlage »DELTA«. V proiz- vodnem programu je ostala tudi izdelava poštnih teht- nic tipa POSTA in AVTOMATSKI PREKINJEVALCI za svetlobne reklame. Poleg tega podjetje sprejema še razne usluge na strojih. V sedemletnem planu pa je podjetje predvidelo, da bo ta servisna služba zajela okrog 80«/« tehtnic na delovnem teritoriju podjetja »TE2MER«. Predvideva pa se, da se bo porast celotne bruto proizvodnje leta 1970 povečal za ca. 100 »/o pri poprečni zaposlenosti 38 ljudi. To se pravi, od planiranih 50 milijonov v letu 1963 na ca. 100 milijonov v letu 1970. Podjetje se trudi, da se tudi kvaliteta izdelkov in servisnih uslug iz leta v leto izboljšuje, ker se zaveda, da je to najboljša reklama zanj. Izdelava, popravila in vzdrževanja tehtnic zahtevajo od tehtničarja dosledno natančno in precizno delo (tehtničar pri popravilu av- tomatske nagibne tehtnice s krožno skalo) metalka v službi gospodarstva Kot posrednik v blagovni menjavi med proizvodnjo in potrošnjo ter pri izvozu in uvozu si je Metalka pri domačih proizvajalcih in tujih poslovnih krogih pri- dobila glas solidnega partnerja. Kdor še ni imel priložnosti vsaj delno spoznati po- slovno utripanje našega podjetja, bo s težavo ocenil delo za trgovsko hišo relativno velikega kolektiva. Preko tisoč zaposlenih skuša v kar največji meri za- dovoljiti poslovne prijatelje: s solidno postrežbo, hitro in točno dobavo, najnižjo možno ceno. Izbor blaga, s katerim Metalka posluje, je širok in raznovrsten. Med 35.000 artikli naj omenimo samo glav- ne blagovne skupine: , izdelki črne in barvaste metalurgije, kovinski reprodukcijski material, gradbeni material, orodje, instrumenti, kovinski izdelki za široko potrošnjo, stroji, industrijska oprema. i Metalka ni več klasično trgovsko podjetje, ki bi oskrbovalo le določene industrijske panoge, pač pa se aktivno vključuje v gospodarsko rast na področju cele Jugoslavije. S tem da sousmerja s svojimi predlogi pro- j izvodnjo. prvenstveno v črni in barvasti metalurgiji ter kovinsko-predelovalni industriji, z odkupovanjem izdelkov, cesto celotne proizvodnje, pomaga pri raz- voju podjetij. S preselitvijo glavnih operativnih služb v novo po- slopje, se bo poslovanje še povečalo z namenom, da se podjetje še bolj aktivno vključi v naše gospodarstvo. Od ustanovitve podjetja v letn 1949 do danes je dosegla tiskarna velik razvoj, predvsem pa je povečala uspešnost v zadovoljevanju svojih na- ročnikov z izdelki grafične industrije. Od prej zastarelih in iztrošenih strojev, nepopolne opre- me in izrabljenega stavnega gradiva se je tiskarna v 15 letih opremila z novimi, sodobnimi stroji za stavljenje, tiskanje in vezavo, povečala je nji- hovo število, obenem pa zamenjala skoraj vse stavno gradivo in drugo opremo z novo in sodob- nejšo. S povečanjem števila delavcev od 40 na današnjih 120 se je prejšnji obrtniški obrat spre- menil v industrijsko podjetje, obenem pa se je izredno povečala zmogljivost in izkoriščanje strojne kapacitete ter tako doseglo bistveno skraj- šanje rokov za izdelavo, predvsem pri oprav- ljanju večjih in zahtevnejših naročil, bodisi pre- proste ali zahtevne izdelave ali opreme. Zato bo etošnja vrednost bruto produkta dosegla višino skoraj pol milijarde dinarjev. Pri sedanji zmog- ljivosti in opremljenosti je tiskarna sposobna izdelati v knjigotiskarski tehniki vse vrste eno- ali večbarvnega tiska: enostavne ali zahtevne PETNAJSTLETNICA USTANOVITVE TISKARNE TONETA TOMŠIČA Ljubljana, Gregorčičeva 25 a časopise in revije; znanstvene, strokovne, šolske i in leposlovne knjige in brošure v preprosti ali \ zahtevni vezavi oziroma opremi; vsakovrstne j obrazce v listih, blokih ali knjigah in pa vse \ vrste propagandnega tiska trgovskih, industrij- ; skih in turističnih katalogov, prospektov in po- i dobno, v kvalitetni izdelavi, dogovorjenih rokih j in solidnih cenah. V naslednjih letih je predvi- ] deno tudi povečanje obratne zgradbe podjetja z namenom, da se doseže potrebna večja smotrnost in organizacija delovnega procesa, večja spro- ščenost v delovnih prostorih, predvsem pa sodob- nejši pogoji dela, kar vse bo pripomoglo v znatni i meri do povečanja že dosežene produktivnosti. ] TRGOVSKO PODJETJE Drogerija LJUBLJANA sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojih po^lovalnicaii lepo izbiro darii, kot so damske manikire, potovalne garniture, raz- pršilci za kolensko vodo in okrasne predmete Priporoča se kolektiv utočasno pa čestitamo za DAN REPUBLIKE LJUBLJANA ' Resljeva 30 j Teleion : , 36-001 ^ 36-002 i 30-584 il PAPIROGRAFIKÄ TRGOVINA S PAPIRJEM IN GRAFIČ-, NIMI POTREBŠČINAMI NA VELIKO i Istočasno čestitamo za praznik I DNEVA REPUBLIKE 19. NOVEMBRA • »ZDRUŽUJTE DENARNft SREDSTVA PRI SPLOŠNI GOSPODARSKI BANKI V OBVEZNICAH« z varčevanjem danes omogočite svoje jutrišnje investicije: Splošna gospodarska banka posreduje vaše prihranke tistim, ki bodo jutri vaši odjemalci in ki bodo vračali sredstva za vaše investicije! SPLOŠNA GOSPODARSKA BANKA SR SLOVENIJE OSTRO] LJUBLJANA DRAGA 41, TEL.: CENTR 33-981 KOMERC 37-472 Popravila kmetijske in gozdarske mehanizacije, avtoremoni, izdelava strojne opreme, melioracijska dela in terenska servisna služba Izdelava in montaža molznih naprav Projektira, konstruira iii izdeluje naprave za namakanje v sistemih: stabilni, polstabilni in pre- nosni, črpalne postaje po naroČilu Visoko- in nizkotlačne razpršilce, tanko- in debeiostenske aluminijaste cevi s patentno sferič- no spojko v vseh dimenzijah ter vse druge ele- mente za zalivanje poljedelskih in vrtnarskih površin Servisno zastopstvo: ITM, IMR, Torpedo, Zmaj, Belje, Metalna, 14. oktobar, Unimog, Avala, Steyr, Deutz, Škoda, Jawa, Landdrover afos Tel. 32-215 podjetje za aerofotogrametrijo izdeluje geodetske osnove za: melioracije, cestogradnje, hidroenergetske naprave, urbanistične in regionalne projekte Karte 1 : 5000, 1 : 10 000 in tehnične načrte vseh meril LJUBLJANA, STRELISKA ULICA 12a GRADBENO OBRTNO PODJETJE v v SISKfl Ljubljana, Pod hribom 55 Tcleton 37mS29 opravlja vsa gradbena m vzdrževalna dela ter visoke g'-adnje TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJE izdeluje vsa tapetniška dela : tako spalne kot raztegljive kavče, divane, vzmetnice in žimnice, nadalje vse vrste foteljev, po- sebna naročila kakor tudi popravila. Nadalje posebej opozar- jamo investitorje poslovnih in stanovanjskih zgradb, podjetja in ustanove, da imamo v sklopu podjetja poseben oddelek, ki se ukvarja specialno z oblogo tal z različnimi plastičnimi ma- teriali. — C E S TI T A M 0 ZA DAN REPUBLIKE! ELEKTROOBNOVA LJUBLJANA - POLJE Telefon 383-234 opravlja vse vrste clektroinstalacijc na novih gra- dnjah in adaptacijah stanovanjskih in industrijskih objektov ter elektro-servisno službo. Kolektiv se priporoča, istočasno pa čestita 29. november DAN REPUBLIKE TERMIKA INDUSTRIJSKO IN MONTAŽNO PODJETJE ZA IZOLACIJE Uprava: Ljubljana, Kamnišlca cesta 25 telefoni: centrala 36-306, 7, 8, 36-984; direktor 32-247; telegrami: »TERMIKA« Ljubljana. Del upravnih prostorov: Ljubljana, Poljanska c. 77, računovodstvo, CIK (Center za Izobraževanje kadrov). Tehnični urad — PROJEKTIVNI BIRO za izolacijo v ladjedelništvu, RIJEKA, Ulica JNA br. 90, tel. 24-330. Lastna uvozna in izvozna služba. Proizvodni obrati in predstavništva: obrat in operativa ZRENJANIN, obrat za proizvodnjo mineralne volne BODOVLJE pri Skofji Loki, obrat specialnega mizarstva POLJANE nad Sk. Loko. Predstavništva ZAGREB, Trg francoske republike 11, telefon 571-840, BEOGRAD, Beogradski sajam, Bule- var Vojvode Mišica 14, tel. 50-153, SKOPJE, Leninova 22, tel. 31-187. Stalna delovna mesta: ladjedelnice Reka, Pula, Split, Trogir; delovna mesta v industrijskih centrih in velikih objektih po vsej državi. Izolatorska dela: montažna izolatorska dela v in- dustriji, predelavi nafte, ladjedelništvu, gradnji va- gonov, hladilnic itd., protipožarna zaščita objektov in konstrukcij z raz- nimi oblogami, obloge in drugi ukrepi za zaščito pred ropotom, specialna tesnila na gradbenih objektih, antikorozivna zaščita naftovodov in plinovodov, specialni postopki in licence: brizgalni azbest, Mi- nikay naprave za preprečevanje vlage v izolaciji, dela s trdo polyurethan-peno, konservacije s Cocoonom in brizganim vročim bitumenom. Proizvodnja izolacijskih materialov in delov: — mineralna volna »TERMIT«: v vrečah, filci, bla- zine, vrvi, plošče; — izolacijski pesek PERLIT, — vrata za hladilnice in druge lesene konstrukcije za ladijske ali stabilne hladilnice, — pločevinasti KANALI za ventilacije, izolirani KONTEJNERJI, akustične TELEFONSKE GOVORIL- NICE in podobno, — DEKATERM plošče za oblaganje stropov, — trajnoplastični kit PERMANENT PLAST za tes- nenje. TRGOVSKO PODJETJE »ura« Ijubljana nudi v svojih poslovalnicah : „URA", Prešernov trg 1, „ZLATAR" Čopova 16 „URA» Titova 25 bogato izbiro švicarskih ur In zlatega nakita LIVARNA Léiga LJUBLJANA, GALJEVICA 265 Telefon 23-541 sprejema vsa naročila za odlitke barvastih kovin. ČESTITA.MO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBRA SILl/aPRÜDÜRT LJUBLJANA, DOLENJSKA CESTA 4'. - Tel. 20-504 proizvaja sredstva za enostavno in učinkovito impregnacijo lesa in lesnih izdelkov kakor tudi sredstva za zaščito kovin pred korozijo Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. novembra POSLOVNO ZDRUŽENJE »PAPIRLES« LJUBLJANA TITOVA 13/11 Zastopa in združuje vso industrijo papirja, celuloze lesovine ter rudnike v SR Sloveniji. — Nabavljamo celulozni in jamski les za potrebe naših članov POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG! ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE Industrija gradbcncg;) materiala CEMENTAR LJUBLJANA, VODOVODNA CESTA 3a j proizvaja vse vrste agregatov, surovega j betona, betonskih polfabrikatov, kakor tu- j di izdelke iz umetnega kamna ter tera-J cerska dela na stavbah. j TeL 39-7351 ^SATURNUS kovinsko predelovalna industrija embalaža avtooprema LJ UBLJANA Proizvaja: Telefon 33-666 Žiro račun pri NB 600-14 1-1556 Brzojav: Saturnus Ljubljana Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehram- beno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele In alu-pločevine Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce Itd. Dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaro- mete, zvonce in zgoščevalke za bicikle Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kalo- riferje Lifografirane plošče in eloksirane napisne ploščice nudi vse vrste grafičnih uslug, tiska knjige, časopise, revije, obrazce in druge publikacije, razen tega pa tiska in izdaja naslednje časopise: Osrednji slovenski dnevnik ,,DELO" prinaša vsak dan vesti, poročila, reportaže in komentarje o vseh pomembnih dogodkih doma In v svetu Zabavni tednik „TEDENSKA TRIBUNA" — zaradi pestrosti in zanimivosti si je ,,TT" pridobil na tisoče rednih bralcev, tednik z največjo naklado v Sloveniji Ilustrirana revija ,,TOVARIŠ" — edini slovenski ilustrirani tednik z ugankarsko prilogo „KAJ VEŠ - KAJ ZNAŠ" Štirinajstdnevnik „NAŠI RAZGLEDI" — list slovenskega inte- lektualca, ki posreduje bralcu problematiko našega političnega, gospodarskega In kulturnega dogajanja ELEKTROSERVIGE ANTON PEČNIKAR dobavlja in montira električno opremo, insta- lacije jakega in šibkega toka, strelovodne na- prave v stanovanjske, poslovne in industrijske zgradbe. Izdeluje vse vrste stanovanjskih raz- .^elilcev, kabelskih vrat in oklopnih varovalk, stikalne in komandne plošče ter ,,U" omarice in baterije po naročilu. Cenjenim potroJinikom nudimo tudi razne ser- visne storitve. LJUBLJANA, Dolenjska cesta 74 Telefon 23-,-!l4 Svoie renomirane izdelke SVETLO IN TEMNO Pll/0 tsr prvovrstni kvas priporoča piroMRwa Mim Ljubljana ÜJ —3 H UJ —> Q O 0_ o z en Q- O O) < »o u —3 H Lü -:> D O CL O en D. O co < o. DELO lelelon h. c. 23 522 Triglavska liskarna Blasnikoi/a tiskarna Tiskarna DbIo VELIKA IZBIRA KVALITETNIH DELIKATES SOLIDNA POSTREŽBA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM 2ELI TOPLE POZDRAVE IN NAJLEPŠE ŽELJE ZA DAN REPUBLIKE Izdelujemo in montiramo vso opremo za hotelske objekte, bolnišnice, samopostrežne restavracije in bifeje • kombinirani — toplotni — hlajeni — nevtralni elementi # gostinski hlajeni pulti # plinski — butanski — električni kuhinjski elementi • gradbeno ključavničarstvo V lastnem projektivnem biroju izdelujemo vse projekte m proračune IGO LJUBLJANA, Trnovski pristan 8 Telefon 21-747, 20-869 in 22-778 Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER Geološki zavod' V Ljubljani i Telefon ; 30-165, 32-136 J i 1. GEOLOŠKO KARTIRANJE RUDARSKO-GEOLOŠKA RAZISKOVANJA IN USTREZNE I LABORATORIJSKE PREISKAVE : 2. GEOFIZIČNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKAVANJA Čestitamo za praznik dan republike 2g. november I (i ALI s iU.JANA, TRŽNA ULICA 8 I Telefoni : direktor 31-3(18. komerciala 31-314, knjigovodstvo 31-315, skladišče 31-,3(lfi. Trgov.sko podjetje z igračami. galanterijskimi izdelki in otroško konfekcijo AVTOMEHANIKA LJUBLJANA SAMOVA CESTA 14 j Telefon 17-429 ; generalno obnavlja motorje, avtomobile in po naročilu izdeluje avtomobiLsko kleparska in ličarska dela Servis za .PRETIŠ" in .ZASTAVA" Cenjenim strankam se vljudno priporočamo! KOLEKTIV ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER YELETERSTIL UPRAVA IN ENGROS PRODAJNA SKLADIŠČA MASARYKOVA 17 tekstilno blago vseii vrst kemično obdelane tkanine linolej trikotažo in pletenine tekstilno In drugo galanterijo moško, žensko in otroško perilo splošno konfekcijo Poslovalnice nadrobne trgovine: SVILA — Kresija 1, Adamič Lundrovo nabrežje SVILA — Kresija 2, Adamič Lundrovo nabrežje SVILA — Trubarjeva 9 CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 MOŠKA IN 2ENSKA MODA — Trubarjeva 27 VELETEKSTIL — Črnomelj MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška cesta 99 Podjetje za inozemska zastopstva AGROPROGRES Ljubljana, Kidričeva 1 IV telefon 22-316, 21-E25, 23-129 Predstavništvo Beograd, Kosovska 35 V telefon 35-,590, ,39-477 Zastopa razne firme, ki dobavljajo naSemu gospodarstvu naj- različnejše stroje in reprodukcijski material. Gradbeni stroji, polnilne linije za kletarstvo, barve in pigmenti za tekstilno industrijo ter stroji za površinsko obdelavo lesa so samo del našega za- stopniškega programa. Naše konsignacije omogočajo komitentom hitrejšo dobavo naročenega blaga. LIBI8 LJUBLJANA, Celovška cesta 258 Tel. oM54 z d e I u j e : jadralna in motorna letala, letalsko opremo in predmete iz kovine, plastike, lesa čestitamo za DAN REPUBLIKE! GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE »TEKSTIL« Ljubljana, Ulica Mose Pijada GASILSKA OPREMA Ljubljana, Levsiikov trg 7 Tel. 20-102 NUDIMO: gasilske avtomobile, prevozne in prenosne gasilne aparate, vse vrste „STORZ" spojk, hidrantne nastavke, lestve in sesalne cevi, gasilske uniforme, reševalne vrvi kakor tudi električne in ročne sirene za protiletalsko zaščito ter vso opremo za gasilske edinice. ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE TRGOVSKO PODJETJE MEDEX Ljubljana ima stalno na zalogi naravne vrste priznaniti medov, kot so: cvetlični, ajdov, lipov, žajbljev, kostanjev in druge vrste — Potrošniki: Zahtevajte med znamke MEDEX! SE PRIPOROČAMO Komunalno podjetje RAST LJUBLJANA. MAČKOVA I Čestita delovnim kolektivom in svojim poslovnim prijateljem za DAN REPUBLIKE! vam nudi: gumijeve izdelke, plastične mase, tekstilne izdelke, galanterijo in sredstva za higiensko tehnično zaščito j kadar želite kupiti kvalitetno blago, ki je poceni, kupujte vedno v blagovnici astra v Šiški na celovški cesti